PRIMORSKI DNEVNIK
PoštninB plačana « gotovini	-,	i m !•
Abb. costale I gruppo	Leila 150 IlF
Leto XXXI. Št. 27 (9029)
TRST, torek, 4. februarja 1975
«.muKSivi DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» lovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA ZASEDANJU^ VSEDRŽAVNEGA SVETA RAZBITA ENOTNOST V_ VODSTVUKD
Fanfani si je zagotovil podporo večine pred skorajšnjimi upravnimi volitvami
Levi struji «base» in «forze nuove» prešli v opozicijo, Moro pa je podprl Fanfanijevo politiko - Odnos do socialistov in komunistov v posegu predsednika vlade Mora
je 2gJr“ [jnevarnost zaostritve inflaci-
zasebno porabo zaradi no-sindiw°VO-rov me<^ Confindustrio in ati, ce to ne bo uravnovešeno
Z	^	vvj ui avnu vcacuu
zadovn?- Pro’zv°dnjo. Izrazil pa je razu^ljstvo’ da znajo prav ti spo-
in Umi omogočiti
»n«
ra,,,'o ua znajo prav ti spo-i omogočiti večji socialni mir ;ti pogoje za okrepitev proda’r„Yc-. Pri tem pa je opozoril, sindikat?3!? tudi..vlado pogajanja s «in. ni- ,a Povlsanje plač in pokoj-kar' tav 'H- j®’ da vlada ne more in da K° ‘lnansirati novih povišanj niti „„Se, mora zaradi tega naslo-
vednS ZP<i?VČni, uslr°j' ki Pa i® še
daj 0. ze^° nookreten. Zato stoji senta kr0*3 Prpd dvema alternativa-ne ’ aij1 'zboljšati plače in pokojni-zaònciu P°živiti popraševanje in 1®. Mn^eV -Z naložbami za javna deti (jVe ® I®. dejal, da bodo skušali dikalni^rašani'’ sporazumno s sinih in ini.,.0r8anizacijami uskladiti resiti na najboljši način.
roVtik de? sv°jeSa posega je Mo-Varn?,?^etd tudi vprašanju javne škeffaii .ln Političnega prevratni-vi) oolovanja. Pri tem je ugoto-sil’ a J® treba okrepiti varnostne Dr-nti da dodo v stanju voditi boj min:,inavadn®mu in političnemu krila inU' tllede političnega krimina-ip	Prevratništva je opozoril, da
'je	thšističnega izvora in da
treh ° ,nevar®1 Dejal je, da je Post^vi^*'1* vPrašanje, ki se sedaj ital j ìi 1ia’ <<cf Povratku fašizma v haiboli n’ u1 s®. Pojavlja v svoji Po ohi ^r°dl "bilki in stremljeniu tičn„„ ast' z uničenjem demokra-loga>> 3 zlv*i®nJa in političnega dia-
ohr?Ìe? K? 1® govoril, da je treba demnu1 ^življenjski sok» krščanske stranuaciJe ln Preprečiti razbitje
ravnava.na dva dela> j® Moro ob' jai	al vprašanje mladine in de-
la ' ni? Sa, krščanska demokraci-znala ran‘la 1? toliko, kolikor bo nak!iotnavezati dvogovor z osem-lie	upoštevajoč	njihove že-
tni’ kusnje in ustvarjalnost, ki jo na nosi v sebi Glede odnosov socialistov in leve sredine je
Moro še
it e 1
demokracije.
Er?	»
«»»clmsti pomit, odločujoč In ’ 1 v skladu s politiko krščanske
Pr
nav aT tako je izredno pomembna v tmj?03! ^oialistov med mladino in
sebn?„ nem gibaniu' kar 1® še no-nem j - forrona v sološnem politič-ru pnir?aiVnern kontekstu in v okvi-POtitike leve sredine skupno z
ostalimi demokratičnimi silami. Dejal je. da krščanska demokracija se ne more odreči temu sodelovanju. Glede komunistov pa je izjavil, da je v sedanjem notranjem in mednarodnem položaju nemogoče neposredno sodelovanje z njimi, da pa mora ostati živ dvogovor na političnem, socialnem in kulturnem področju. Dvogovor v dialektičnem spopadu med večino in opozicijo o najvažnejših vprašanjih omikanega razvoja države in njenih ustanov.
Fanfani pa je v svojem zaključnem posegu obžaloval, da ni prišlo do sklepa o enotnem vodstvu in da se je ustvarila večina in manjšina v stranki, ter izrazil prepričanje, zlasti glede osnovnih vprašanj, da bodo
Se M, 3, — Zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije le po treh dneh razprave zaključilo danes v zgodnjih popol-skih urah. Po obširnem posegu predsednika vlade Mora in po jVz®'ku razprave tajnika stranke Fanfanija je vsedržavni svet KD de° k S!.edežo zaključno resolucijo:	«Vsedržavni svet krščanske
• rac'ie odobrava poročilo in odgovor tajnika stranke, ponavlja 0Jo obvezo solidarnosti in popoino podporo delovanju vlade, ki ji h h Seduie Moro in poziva osrednje vodstvo, naj priredi pred pri-njimi volitvami vsedržavno skupščino za pripravo programov o javnosti deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov v prihodnjem Petletju».
. ^0..zeio kratko resolucijo so gla-rj^ah po ostavki. Prvi del je dobil
«baS°Ve .vseb ^ruj, razen levice ase» in «for2e nuove>>( k; sta
9	«ovali proti, drugi in tretji del
10	. S09tasno sprejet. Zanimivo
soh ” 16 bdo ob glasovanju re-», "l* sorazmerno malo število ni vsedržavnega sveta v dvora-Sj ? da. 50 b|l' odsotni mnogi člani I,	M so uradno odobrile Fan-
anijev0 poročilo.
nipo»6^3 doS°dka današnjega zad-seira dneva zasedanja sta bila po-Fanf» p^®ds®dnika vlade Mora ir vn ?rnija’ -l® zaključil razpra-oc,ph„ s® J® v začetku zahvalil ie nm Fahfan'ju in stranki, da mu do p??0Cì?,a ustaviti sedanjo viale J30?"«!'! je Fanfanijevo poroči-za nr,.?? po,sebno njegovo zavzetost krši?? i 0 ®v® sredine, ki jo mora je deja'
ieg1?e?Sedri'k vlade je velik del svo-
Pedarskin?? .posvetil sedanjim gos-^ težavam v državi in pro-
utnestit,,- - g£l .j® vlada sprejela ob dejal ju1 m k' Sa bo morala — je demn??,01-0 ~ s Pomočjo krščanske nih .t, 30,1!® te ostalih demokratič-
čimpre j zvnP0dp,raj0 vlad?’. začeti mostit? QZYajatl' ce se hočejo premi ipl ?®danje velike težave. Me-eosnrvi da, ne bo mogoče izboljšati fetuP^arskega Položaja v letošnjem
javna obks^° odl0Čn? f50Sella IT
ja vpfu 3St' Opozoril je, da obsta-letošn- 3 Pevarnost, da se bodo v be ln Prihodnjem letu nalož-čiln ?iP,° zmanjšale, kar bi povzro-mi	deflacijo z vsemi hudi-
gie ??S ®dicami. Dejal je, da dru-ni0 P svetu skušajo reševati seda-
PovplaOSp0daisko krizo z znatnim vi ?	| i®m. javne potrošnje, se pra-
darskm jPitvii° vs®h tistih gospo-z iav? deJavnosti, ki so povezane Poseg?11??, ^teritvami in z javnimi
Mago i7h .?b temu' da J® omenil vinska 1?.,olJsanJe plačilne in trgo-secih bilanc® v zadnjih dveh mecen -111 nekoliko manjše povišanje obsta.6 v®ndar dejal, da še vedno je 7?? nevarnost zaostritve inflaci-«aria1331 ve®je razpoložljivosti de
Za Zasebno nni-nk„ '/nrM,,l no.
le dosegli soglasnost. Prav tako je ponovno izrazil podporo vse stranke Morovi vladi, v kateri pa so zastopane vse strankine struje. Ponovno je dejal, da ni sprejemljiv predlog KPI o «zgodovinskem kompromisu», glede socialistov pa, da je zadovoljen, ker je velika večina zavrnila tako imenovane «preferenčne odnose do PSI». Proti zaključku je Fanfani izrazil željo, da bi ponovno prišlo do tesnejšega sodelovanja med vsemi štirimi strankami leve sredine.
Aldo Moro sprejel
Ali Ikiki
RIM, 3. — Ministrski predsednik Moro je danes v palači Chigi sprejel pakistanskega predsednika Ali Buta. Govor je bil o najvažnejših mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med obema državama. Ali Buto je povabil Mora naj obišče Pakistan.
lliiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiuiuiiiimiiiiiiminiiiimiiiiiiiiimiiuiiiimiiiimiiuiiiiiiiiiiil
Prvi komentarji PSI po končanem zasedanju vsedržavnega sveta KD
RIM, 3. — Na zasedanju vsedržavnega sveta KD so velik del razprave posvetili odnosom s socialistično stranko. Zato je razumljivo, da so dgnes nekateri socialistični predstavniki komentirali zaključke demokristjanskega zasedanja. Član tajništva PSI Signorile je izjavil, da zaključki zasedanja KD silijo socialistično stranko, da nadaljuje s politično debato o vprašanjih vlade, o prihodnjih deželnih in upravnih volitvah in o odnosih s krščansko demokracijo.
Poslanec Signorile ugotavlja, da je prehod levice v opozicijo znak velike razdvojenosti v krščanski demokraciji, v kateri ni dejanske večine. To kar se je zgodilo na de-mokristjanskem zasedanju, pravi socialistični poslanec, ni pripeljalo do nobene razjasnitve notranjih odnosov v KD.
iimiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiimmmiiiniimimii
•V	^
DANES
Milanski preiskovalni sodnik D’Ambrosio in javni tožilec Alessandrini sta včeraj zaslišala bivšega šefa SID in poveljnika generalštaba italijanske vojske Hen-keja. Ta naj bi med drugim izjavil, da je izplačal misovskemu poslancu Rautiju dva milijona lir iz blagajne obveščevalne službe kot odškodnino za zaplembo brošure «Mani rosse sulle forze armate» po pooblastilu tedanjega obrambnega ministra Tremellonija. Ta pa je Henkejeve izjave demantiral. Med zasliševanjem sta sodnika razčlenila vprašanje odnosov med SID in fašisti, zlasti kar zadeva časnikarja Guida Giannettinija. V prihodnjih dneh bosta sodnika slišala druge častnike obveščevalne službe
Delo medparlamentarne konference, ki je v teku v Beogradu, se je nadaljevalo v treh odborih, ki obravnavajo vprašanje varnosti, gospodarske odnose ter sodelovanje v znanosti, tehnologiji, kulturi, na področju izmenjave ljudi in informacij. Prevladuje mnenje, da bo delo v odborih dokaj zapleteno, saj morajo izdelati besedilo sklepnega dokumenta. Kaže, da je najbolj obsežen dokument, vsaj po vprašanjih, ki jih obravnava, tisti, ki ga je predložila delegacija SFRJ. Edino v jugoslovanskem predlogu najdemo besedilo, ki zadeva manjšinska vprašanja. Jugoslavija namreč poziva evropske parlamente in vlade, naj z ustrezno politiko prispevajo k uresničitvi pravic nacionalnih manjšin do nacionalne individualnosti in do svobodnega in vsestranskega razvoja, tako da bi lahko v resnici predstavljale element zbliževanja med sosednjimi narodi.
Včeraj se je sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki je izvolil predstavnike v 10, aorsko skupnost. Poleg žunana (SS), bodo v glavni skupščini predstavniki KD (2), KPI (2) in SS (1).
Član osrednjega vodstva PSI poslanec Querci pa je izjavil, da morajo socialisti vzeti na znanje ne samo, da so Fanfani in velika večina krščanske demokracije zavrnili «preferenčne odnose» s PSI, temveč tudi dejstvo, da se je prav na osnovi te zavrnitve sestavila v krščanski demokraciji večina odprta na desno. Poslanec Querci pravi, da mora vse to vzpodbuditi socialiste, da začnejo razpravljati o teh demokristjanskih političnih pobudah.
Gromiko v Egiptu
KAIRO, 3. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je, po zaključenem obisku v Siriji, prispel na o-bisk v Egipt, kjer se bo jutri sestal s predsednikom Sadatom. Ob svojem prihodu je šef sovjetske diplomacije, ki bo ostal v Kairu 48 ur, izjavil, da je edina gotova pot za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu izraelski umik z vseh zasedenih arabskih ozemelj, zagotovitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva in pa takojšnje sklicanje ženevske konference.
Gromiko je govoril tudi o svojem obisku v Siriji, kjer so bili pogovori i s tamkajšnjimi voditelji «plodni in j prijateljski» ter so še enkrat pod- j črtali željo obeh držav, da bi se stiki med Sirijo in Sovjetsko zvez# še poglobili. Kar zadeva obisk v Egiptu pa gre za posvetovanja z egiptovskimi voditelji v okviru sporazuma o prijateljstvu med obema državama.
Nerazčiščeni odnosi v KD
Takoj po odhodu iz palače Sturao, kjer se je pravkar zaključilo melodramatično zasedanje vsedržavnega sveta krščanske demokracije, je eden od voditeljev «forze nuove» (zaprosil me je naj ga ne imenujem) takole komentiral, kar se je zgodilo v teh vročih dneh za krščansko demokracijo:
«če bi navaden človek — ki ne pozna notranjega ustroja v stranki — čital Fanfanijevo poročilo in Morov poseg, bi bil prepričan, da je Moro tajnik stranke in da je Fanfani predsednik vlade, ki se nahaja v zelo težkem položaju.»
To je zelo točna politična o-cena. V resnici, koliko je bil Moro v svojem posegu uravnovešen, zaskrbljen za resnične odnose sil v stranki, previden v svojih ocenah in pripravljen posredovati, da se premostijo notranji spori, toliko je bilo Fanfanijevo poročilo sektaško, v katerem se izraža skrb po vsiljenju lastnih izsiljevalnih stališč.
Vzemimo za primer odnose s komunisti in socialisti. Moro je sicer to vprašanje postavil v bistvu tako, kot ga je postavil Fanfani. Toda ton in način, kako je to izrazil, je popolnoma drugačen in je politično sprejemljiv. Da bi pa prikril ta osnovna spor med njim in Fan-fanijem, se je Moro zatekel k tradicionalni demokristjanski taktiki odložitve vprašanj in napol izrečenih besed. To je o-mogočilo Fanfaniju, da je kljub temu da so na zasedanju zavrnili njegovo tezo o predčasnem kongresu, da niso sprejeli njegovega poziva po razpustu strankinih struj, ostal na čelu tajništva, da bo priredil tako imenovano «ideološko konferenco krščanske demokracije» in kar je najvažnejše, da bo vodil prihodnji politični boj za volitve z vsemi posledicami, ki
jih bo lahko osebno utrpel pri morebitnem demokristjanskem porazu.
«Prijatelji» torej čakajo, kako se bo Fanfani iz tega izmotal. Važen dogodek tega zasedanja pa je uradni konec enotnosti v vodstvu stranke: levica je prešla v stranki v opozicijo z izjavo, da čeprav ne podpira Fanfanija, podpira ,Mo-rovo vlado, še enkrat torej je bil spopad v krščanski demokraciji odložen. To seveda koristi Fanfanijevemu načrtu o zavezništvu z desnico. Zato bo sedaj odvisno, kako bodo na to odgovorili volivci na prihodnjih deželnih in upravnih volitvah.
M. D.
PREDLOG SFRJ V ODRORU ZA VARNOST MEDPARLAMENTARNE KONFERENCE
Prispevati k uresničitvi pravic manjšin do svobodnega razvoja
Deio konference se je nadaljevalo v treh odborih, ki zasedajo za zaprtimi vrati
Pogovor med člani delegacij ZDA (desno) in Sovjetske zveze (levo) v odmoru dela odborov
niiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DODATNA PREISKAVA O POKOLU NA TRGU FONTANA
Benke potrjuje: SID plačeval fašista Rautija in Giannettinija
Admiral naj bi poudaril, da je baje dobil ustrezno pooblastilo od bivšega obrambnega ministra Tremellonija - Ministrov demanti
MILAN, 3. — Milanski preiskovalni sodnik Gerardo D’Ambrosio in javni tožilec Emilio Alessandrini nadaljujeta s polno paro dodatno preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. Po generalu Enzu Violi, ki je poveljeval oddelku «D» (obramba) obveščevalne službe SID, in upravniku iste službe, polkovniku Giovanniju Bat-tistu Minervu, je danes prišla vrsta na bivšega šefa obveščevalne službe in nato poveljnika generalnega štaba italijanske vojske admirala Eugenia Henkeja. Kot z zasliševanjem Viola in Minerva sta sodnika tudi z zasliševanjem Henkeja skušala osvetliti ozadje pokola v Kmečki banki in predvsem
razvozlati vprašanje tesnih odnosov med obveščevalno službo in fašističnimi prevratniki, predvsem Guidom Giannettinijem in Pinom Rautijem. Parlament je ravno pred nekaj dnevi dal sodnikoma dovoljenje za sodno preiskavo o delovanju misovskega poslanca, ki je, kot vse kaže, ključna osebnost strategije napetosti in vezni člen med skupino Freda - Ventura ter obveščevalno službo.
Očitno je, da se milanska sodnika gibljeta na miniranem polju in razumljivo je zato. da pazita, da ne bi z neprevidno potezo zapravila štiri leta dela. Njun molk s časnikarji je zato povsem upravičen, vendar tudi debeli zidovi
liiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Francosko-nemški vrh v Parizu
Kissingerjm strategija na petrolejskem področju
NEW YORK, 3. — Ameriški državni tajnik Kissinger je danes pojasnil v «National Preš Club» v Woshingto-nu osnovne poteze nove ameriške petrolejske strategije.
Po Kissingerjevem mnenju bi morale države potrošnice, se pravi predvsem zahodni svet, skleniti sporazum, da bodo prodajale petrolej v notranjosti svojih meja po določenih cenah, ki ne bi smele biti nižje od sprejetih po mednarodnih dogovorih. V teh razmerah bi se zahodni svet lahko posvetil raziskavam alternativnih virov energije, ki bi utegnili postati v kratkem konkurenčni petrolejskim. To bi prisililo države proizvajalke petroleja, da znižajo cene teh proizvodov.
Kot je znano, so ZDA že pred časom skušale ustvariti kartel držav po-trošnic, da bi tako prisilile OPEČ, da zniža cene petrolejskih proizvodov. Francija se ni odzvala ameriškemu vabilu, čeprav je predsedr , Giscard D'Estaing na svojem srečanju z ameriškim predsednikom Fordom obljubil določeno sodelovanje.
ZAGREB, 3. — V Jugoslavijo je prispel sekretar CK češkoslovaške komunistične partije Vasilij Bilak, ki bo gost ZKJ. Za časa svojega bivanja v SFRJ bo Bilak imel vrsto pogovorov z jugoslovanskimi partijskimi voditelji.
PARIZ, 3. — Popoldne se je v francoskem glavnem mestu začelo srečanje na vrhu med zahodnonem-škim kanclerjem Schmidtom in frarmskim predsednikom Giscar-cv.m D’Estaingom. Nemški kancler vodi delegacijo štirih ministrov, v kateri so Genscher (zunanje zadeve), Apel (finance), Friderichs (gospodarstvo) in Leber (obramba). Nemško delegacijo je na letališču v Orlyju sprejel notranji minister Chirac.
Na dnevnem redu pogovorov, ki sta ga Schmidt in D’Estaing pripravila v teku številnih telefonskih pogovorov in ki so ga potrdili po nedavnem srečanju med Genschner-
jem in Sauvargnarguesom, so velika mednarodna vprašanja kot so energetska kriza, priprave na konferenco med proizvajalci in potrošniki petroleja, ki jo je predlagala Francija, gospodarska, denarna vprašanja, evropska enotnost (s posebnim ozirom za britanske zahteve po ponovni proučitvi pogojev za obstanek Vel. Britanije v EGS), odnose med Zahodom in Vzhodom (konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi). V ospredju so tudi. dvostranski odnosi med obema državama. Gre za srečanje, ki ni bilo nujno potrebno, je dejal kancler Schmidt, ki pa je koristno zaradi neposredne izmenjave mnenj
med prisotnimi ministri.
Prvo srečanje med Giscardom in Schmidtom je trajalo dve uri in pol, ob koncu pa ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Oba državnika se bosta srečala ponovno jutri zjutraj, nakar bo sledilo srečanje med obema delegacijama. V popoldanskih urah bosta glasnika obeh delegacij imela tiskovno konferenco, ni pa izključeno, dii bosta navzoča tudi D’Estaing in zahodno-nemški kancler.
(Na sliki: zahodnonemški kancler Schmidt (desno) ob svojem prihodu na letališče v Orlyju, kjer ga je sprejel francoski notranji minister Chirac).
milanske sodne palače imajo oči in ušesa. Po govoricah iz sodnih krogov sta D’Ambrosio in Alessandrini tudi s Henkejem poglobila vprašanje denarja, ki sta ga načela že z upravnikom SID Miner-vom. Ta naj bi v soboto potrdil nezaslišano dejstvo, da je obveščevalna služba plačala fašistične prevratnike, obtožene sodelovanja pri pokolu na Trgu Fontana.
Dogodki, o katerih je bil govor, se nanašajo na leto 1966, ko je tedanji šef generalštaba gen. Aloja naročil desničarskim časnikarjem Rautiju. Beltramettiju in Giannetti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Predstavniki 27 parlamentov Evrope, ZDA in Kanade, ki se udeležujejo druge medparlamentarne konference o evropskem sodelovanju in varnosti v Beogradu, so danes nadaljevali delo v treh odborih. To so odbor za vprašanja varnosti, odbor za gospodarske odnose in odbor za sodelovanje v znanosti, tehnologiji, izobraževanju, kulturi ter na področju izmenjave ljudi in informacij. Odbori so po splošni razpravi izvolili svoje redakcijske komisije, ki bodo do srede skušale pripraviti besedilo sklepnega dokumenta, ki ga bodo na zadnji plenarni seji sprejeli u-deleženci beograjskega parlamentarnega srečanja. Redakcijske komisije bodo delale za zaprtimi vrati, tako da bodo sadovi njihovega dela (torej besedilo sklepnega dokumenta) predvidoma v celoti znani šele, ko se bodo znova sešii vsi trije odbori in obravnavali predloge besedila, ki jih bodo pripravile redakcijske komisije.
Sodeč po mišljenjih, ki jih je bilo slišati v konferenčnih krogih danes, bo delo redakcijskih komisij precej zapleteno, kajti prav tu utegnejo najbolj priti do izraza vse razlike, s katerimi so udeleženci kon-ference-pravzaprav že prišh v Beo-
niju knjigo, ki naj bi opravičevale | namihTffh i!? h razpra’Taple' njegovo deio poveljnika italijanske -	J danes v odborih v
vojske. Sad njihovega dela je bi-
glavnem niso pretirano poudarjali.
la brošura «Mani rosse sulle for-1	dekgBcije so namreč Pred-
ze armate», ki so jo začeli deliti ! lozlle lastne osnutke skl®nne™ ^
med častniki in podčastniki vojske. Kaže vsekakor, da se je gen. Aloja sam prepričal, da je šel v «samoobrambi» predaleč, ker bi knjiga lahko dala povod za zelo o-stre polemike, in je zato naročil tedanjemu šefu SID Henkeju, naj zapleni brošuro.
Med zasliševanjem 5. decembra je gen. Aloja priznal te okoliščine in poudaril, da je plačal časnikarje iz lastnega žepa (od tri do pet milijonov lir) za njihov trud. Kot poudarja . v svojih zaključkih preiskovalnemu sodniku javni tožilec Alessandrini, pa je Rauti dobil od Henkeja še dva milijona lir, kot odškodnino, ker je bil zaradi zaplembe brošure prikrajšan za zaslužek.
Od kod milijoni, ki jih je gen. Aloja dal Rautiju, ni bilo mogoče zvedeti in vprašanje, če iz lastnega žepa ali iz državne blagajne, je še nepojasnjeno, pojasnjeno pa je vprašanje od kod dva milijona, ki jih je Henke dal Rautiju. Polkovnik Minerva je izjavil in kot kaže je Henke danes potrdil, da je denar vzel v blagajni obvešče-valne službe. Na lastno pest, ali po nalogu svojih predstojnikov?
Po govoricah iz milanskih sodnih krogov naj bi se bivši šef generalštaba italijanske vojske danes neposredno skliceval na dovoljenje tedanjega obrambnega ministra Roberta Tremellonija. Kot je že poudaril decembra lani, naj bi Henke tudi danes potrdil, da ga je minister pooblastil, da z denarjem obveščevalne službe izplača Rautiju odškodnino, ker je bil prikrajšan za zaslužek. Admiralova izjava je v odločnem nasprotju s pričevanjem bivšega ministra, ki je že decembra demantiral, da bi kdaj dal pooblastilo, o katerem naj bi govoril Henke. Kdo govori resnico?
Očitno je, da če Henkejeve izjave odgovarjajo resnici, so politični možje, ki so tedaj bili na oblasti, neposredno vpleteni v spreda-nje «čme mreže» in strategije napetosti. V tem pogledu je bil Alessandrini v svojih zaključkih zelo jasen; «Ker sta bila Freda in Ventura v stiku z obveščevalcem SID povezanim z generalštabom (Gian-
e lastne osnutke sklepnega do-kumenta. in sicer za posamezna področja, za katera so zadolženi odbori. Predloženi osnutki kajpada niso in ne morejo biti enotno naravnani, tako da je pri nekaterih vprašanjih opaziti tudi precejšnje razlike. Vendar pa v glavnem ni nasprotujočih si gledišč, pač pa je v večji meri prisotno tole: ene delegacije v svojih besedilih navajajo tista vprašanja, ki so po njihovem mnenju pomembna, medtem ko druge delegacije o takšnih vprašanjih sploh ne govorijo, pač pa poudarjajo stvari, ki so v središču njihove pozornosti. Že pavšalna analiza vseh predloženih osnutkov vsiljuje vtis, da so jugoslovanski predlogi šli najdlje v širino in tako > zajeli največ vprašanj, ki so pomembna za evropsko sodelovanje, varnost, popuščanje napetosti in boljše razumevanje. Številna so namreč vprašanja, ki se jim drugi dokumenti izogibajo, čeprav niso v nasprotju s splošnim razpoloženjem na konferenci. To je očitno naravnano na uspešen zaključek beograjskega parlamentarnega srečanja, in to kljub danes v odborih izraženim stališčem, ki so vsaj nekoliko razgibala razmišljanja v krogih konference.
Gre za nastope sovjetskega, bolgarskega in vzhodnonemškega pred-VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje na 8. strani)
Umrl je časnikar Mihajlo Milanovič
LJUBLJANA, 3. — V Ljubljani je nenadoma umrl časnikar Mihajlo Milanovič, ki je bil dolgoletni dopisnik «Politike» iz Ljubljane, kamor je prišel že leta 1932. Kot dopisnik je prispeval k boljšemu spoznavanju razvoja in življenja Slovencev. Po vojni se je mnogo ukvarjal tudi z usodo Slovencev v zamejstvu. Med priznanji naj omenimo, da je za svoje življenjsko delo prejel slovensko časnikarsko priznanje «Tomšičevo nagrado».
Milanovič je ostal dejaven tudi po upokojitvi, saj je delal dalje kot odgovorni urednik revije «Slovenija -Paralele». Poleg tega je prevajal tudi za slovensko izdajo «Komunista».
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ NOV SESTANEK VODITELJEV LEVOSREDINSKIH STRANK
Obnavljanje občinskega odbora odpira tudi programska vprašanja
Seja vodstva PSI • Komunisti za «nov način vladanja» in «novo večino»
Stranke levosredinske koalicije v Trstu živahno razpravljajo o možnih rešitvah manevrirane krize, ki je nastala z odstopom občinskega odbora in vprašanjem zamenjave socialdemokratskega odbornika Lo vera na pokrajini. Povsem razumljivo je, da se v sicer navidezno tehnično vprašanje zamenjave nekaterih odbornikov vpletajo politična vprašanja medstrankarskih odnosov v koaliciji, doziranja predstavništva med strujami večinske krščanske demokracije in, ne povsem na robu, vprašanja možnih političnih in programskih premikov, kar objektivno vodi koalicijo leve sredine k novemu «preverjanju» svojih izhodišč.
V	ta namen so se okoli poldne sestali voditelji petih levosredinskih strank (KD, PSI, PSDI, PRI in SS) ter razpravljali o nastalem stanju. Vprašanja doziranja strankarskih predstavništev so marsikje še odprta, saj kaže, da «neodvisni» odbornik, nekdanji republikanec Gasparini, ne namerava odstopiti in misli torej ostati tudi v novem odboru, medtem ko so «strojarsko doziranje» odpira tudi v KD, ki ne namerava zamenjati samo odbornika Verzo, vpletenega v «primer ENCO», pač pa dva ali tri predstavnike, predvsem iz vrst tistih, ki se niso izkazali na tehnični in politični ravni.
Svoja politična stališča do obnavljanja levosredinske koalicije v Trstu, tako na pokrajini, kakor na občini, opredeljujejo socialisti, ki očitno povezujejo reševanje krize z nekaterimi programskimi predpostavkami. Vodstvo tržaške PSI se je sestalo sinoči in dolgo v noč razpravljajo o poročilu tajnika Ghersija. Gre predvsem za to, ali naj koalicija ostane taka, kot je. ah pa se lahko odpirajo tudi «nova ravnotežja», se pravi drugačna «specifična teža» strank v odboru, vprašanje, ali naj vse stranke koalicije imajo tudi svoje zastopnike na vodilnih mestih (mišljena je predvsem PSDI) ter problem konstruktivnih odnosov do KPI, oziroma ostalih strank «ustavnega loka».
V	to polemiko je posegla tudi KPI, ki se — kakor druge — zaveda nevarnosti, da bi se sedanja kriza izrodila v «krizo zaupanja» in novo naraščanje kvalunkvizma, ki ga umetno napihujejo desničarske sile v Trstu, katerim gre za spodkopavanje zaupanja v demokratične organe in uresničitev načrta predčasnih volitev tudi za občinski svet. V takem primeru je namreč jasno, da bi potekale nove volitve v znamenju škandalov in močnega reakcionarnega pritiska.
KPI v svojem dokumentu poudarja, da «ne zadostuje zamenjava odbornikov», potrebna je «nova politika, nov način vladanja». Osebne
krat omenjal primer Benetk in A-vellina, kjer se je oblikovala nova, sicer razčlenjena, večina, kateri je KPI pripomogla s svojim konstruktivnim prispevkom. V bistvu je podoben tudi predlog tržaških komunistov.
Enotno vodstvo pomorščakov
V teh dneh so se sestali zastopniki treh sindikalnih organizacij pomorščakov CGIL, CISL in UIL, ki so. podpisali pogodbo za enotno vodenje treh organizacij. V enotno tajništvo je bilo izvoljenih 6 članov. Na sestanku so zato izdelali osnovne smernice delovanja sindikata, ki
odgovornosti posameznih odbornikov so komunisti obsodili že leta 1970, sedaj pa levi center ne sme z novim «preverjanjem» ohromiti dejavnosti občine in pokrajine. Občinski možje si morajo zavihati rokave, saj čakajo na rešitev urbanistična vprašanja, zdravstveni in prevozni konzorcij, obramba tržaškega gospodarstva, odnos do konzult, svečano odprtje Rižarne in pravice Slovencev, glede katerih ni levi center šel dlje od golih besednih obljub.
«Moralizacija» pomeni, za KPI, konec klientel in «podvladja», v bistvu pa «premostitev ozkih okvirov leve sredine» kot take.
«Čas je,» se zaključuje sporočilo KPI, za oblikovanje nove naprednejše in učinkovitejše večine, ki naj uživa podporo ljudstva». V politič- ijih bo izpopolnilo novo tajništvo na nih krogih se je namreč te dni več- | prvem zasedanju.
niiiHiiiiiiiiiiiiiumiiiiiHiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiuiuiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
Priprave na volitve na učiteljišču
S SINOČNJE SEJE V NABREŽINI
Občinski svet izvoiil predstavnike v glavno skupščino gorske skupnosti
Odločna obsodba zadnjega fašističnega zločina . V štivan. ski papirnici preprečiti pojave samovoljnega ukrepanja
Občinski svet v Nabrežini je na sinočnji seji, ki jo je vodil župan dr. D. Legiša, izvolil iz svoje srede pet svetovalcev, ki bodo poleg župana predstavljali devinsko-nabre-žinsko občino v glavni skupščini kraške gorske skupnosti. S tem je bil opravljen važen korak na poti k uresničitvi tega pomembnega u-pravno-ozemeljskega telesa, ki utegne občutno vplivati na demokratizacijo javnega življenja in hkrati tudi na zaščito gospodarskih, družbenih in narodnostnih interesov slovenske manjšine.
Pred začetkom razprave o vprašanjih na dnevnem redu je občinski svet soglasno odobril resolucijo, ki jo je župan predložil v imenu odbora in načelnikov svetovalskih skupin in ki odločno obsoja najnovejši fašistični zločin v Empoliju. Resolucija hkrati pozive vso demokratično javnost v Italiji, naj si prizadeva za to, da bi bil znova porajajoči se fašizem zatrt od vsega začetka.
Zupan Lesiša je nato poročal o sestanku, ki ga je imel prejšnji teden s predstavniki delavcev štivan-^ ske papirnice. (Kakor znano, jž vodstvo tovarne pred kratkim vpisalo za 5 dni v dopolnilno blagajno 800 od skupnega števila kakih 1000
MALOOBMEJNI BLAGOVNI PROMET
Spisek uvoznih postavk za prvo štirimesečje 1975
Ustrezne prošnje je treba vložiti do 1. marca letos
noma uspela. Sklep za ponovno stavko je sprejelo vsedržavno vodstvo federacije lastnikov trafik na včerajšnjem sestanku v Rimu. Vodstvo federacije je obenem sklenilo, da bo prekinilo prodajo znamk po vsej državi za en teden. Datuma te prekinitve prodaje še niso sporočili.
Kakor smo poročali v nedeljski številki našega dnevnika, je bila veljavnost italijansko - jugoslovanskega sporazuma o maloobmejni blagovni menjavi podaljšana za leto dni, to je do 15. januarja 1976. leta. Zunanjetrgovinski oddelek generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino je v zvezi s tem napovedal, da bo v najkrajšem času porazdelil med uvoznike ustrezne blagovne kontingente. Kontingenti, ki veljajo za štirimesečje januar-april 1975, so naslednji: (povsod gre za brezcarinski uvoz): soljeno in prekajeno meso 13,3 milijona lir, sveže mleko 20 mil., sir 6,6 mil., jajca 5 mil., sveže morske ribe, mehkužci in lupinarji 36,6 mil., sveže sadje 16,6 mil., sveže stročnice in povrtnina (razen svežega :m kislega zelja, grenke pese in krompirja) 16,6 mil., sveže in kislo zelje, grenka pesa in krompir 13,3 mil., sadne konserve 3,3 mil., paradižnikov koncentrat 10 mil., ribje konserve 26,6 mil., navadno vino 50 mil., vino za predelavo in kis 16,6 mil., vino za industrijsko predelavo 10 mil., kemijski proizvodi 3,3 mil., preproge 6,6 mil., pohištvo in lesna galanterija 6,6 mil., sadni sokovi (razen agrumov) 8,3 milijona lir.
Kar zadeva poseben kontingent za kovinske izdelke (v vrednosti 3 mil. lir), bo zunanjetrgovinski urad komisariata porazdelil ustrezna dovoljenja enkratno, in sicer se bodo pri tem upoštevale prošnje po vrstnem redu, kakor jih bo urad prejemal od posameznih uvoznikov.
Prošnje za sodelovanje pri uvoznih operacijah, na katere se nanaša pravkar objavljen spisek za prvo štirimesečje 1975, morajo interesenti vložiti najkasneje do 1. marca letos. Prošnje ki bi prispele po tem datumu, se bodo upoštevale samo v primeru, ko bi ustrezni kontingenti ne bili že izčrpani. Prošnjam naj uvozniki priložijo navadno dokumentacijo.
PREDAVANJE V ZGONIKU
Pravilna uporaba umdnih gnojil
Kmetijska zadruga v Trstu bo priredila v četrtek, 6. februarja, predavanje «o pravilni uporabi u-metnih gnojil in zaščitnih sredstev v našem kmetijstvu». Na predavanju, ki bo ob 19.30 v dvorani otroškega vrtca v Zgoniku, bodo sodelovali domači izvedenci in strokovnjaki tovarne gnojil in zaščitnih sredstev «SCAM» iz Modene. Kmetijska zadruga toplo priporoča kmetom, da se zanimivega predavanja udeleže polnoštevilno. V petek, 7. februarja, bo podobno srečanje s kmeti v skladišču Kmetijske zadru
delavcev obrata). Sledila je razprava, ob zaključku pa je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je bil u^rep tovarniškega vodstva neupravičen. Resolucija poziva pristojne dejavnike v deželi in občinske organe, naj budno sledijo razvoju dogodkov v tem obratu, kjer se širijo vesti, da se namerava vodstvo kmalu ponovno zateči k dopolnilni blagajni, da bi preprečili morebitne nove pojave samovolje.
Prva točka na dnevnem redu se je nanašala na izvolitev občinskih predstavnikov v kraško gorsko skupnost. Po ustreznem zakonu ima de-vinsko-nabrežinska občina pravico do pet predstavnikov v glavni skupščini 10. gorske skupnosti, poleg tega pa bodo v omenjenem organu župani vseh enajstih prizadetih občin. Izvoljeni so bili svetovalci oziroma odborniki Šuc in Rosini (KD), Mervič in Markovič (KPI) ter Brezigar (SS). Ob vprašanju gorske .skupnosti se je razvila živahna razprava, v katero so posegli številni svetovalci, ki so poudarili pomen ustanove za razvoj goratih in kraš-kih predelov naše dežele. Po uvodnem govoru župana Legiše so se zvrstili predstavniki posameznih svetovalskih skupin:	posl. Škerk
(KPI) je poudaril prisotnost večine naše narodnostne skupnosti v ustanovi, kar vliva določeno upanje tudi kar zadeva reševanje naših manjšinskih vprašanj. Demokristjan Pa-rentin je pozdravil nastanek nove skupnosti in med drugim izrazil u-panje, da bo ta olajšala reševanje slovenskih problemov. Svetovalec Brezigar pa se je zadržal ob nekaterih osnovnih vprašanjih, ki jih bo morala skupnost načeti že ob sami umestitvi, pri tem pa je še posebej omenil vprašanje dvojezičnosti.
Svetovalec škerk je ob koncu razprave predložil resolucijo, s katero občinski svet — resolucija je bila sprejeta soglasno — poziva pristojne deželne organe, naj nemudoma poskrbijo za ustanovitev krgške gorske skupnosti, da bo tako mogoče nadoknaditi zamudo, s katero se uresničujejo nova telesa za razvoj goratih in kraških predelov Furlanije - Julijske krajine.
Drugi del seje občinskega sveta se je odvijal pri zaprtih vratih.
nepopolni in v nasprotju s členom 3 in 6 republiške ustave, v nasprotju z določili Londonske spomenice ter zahtevami o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ker prizadevajo hudo krivico slovenski šoli, saj nima le-ta po sedanjih predpisih od zavodskega ■sveta navzgor nobenega samostojnega šolskega sveta, niti okrajnega, ko povezuje osnovnošolske in srednješolske svete s predstavniki družbenih sil, sindikatov ter krajevnih ustanov.
Zato odločno zahtevamo, da se pristojne oblasti zavzamejo za potrebne popravke pooblaščenih odlokov in predvsem za ustanovitev samostojnega šolskega okraja v tržaški in goriški pokrajini.
Sledi 21 podpisov
• Na Proseku št. 220 se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzul-ta za zahodni Kras.
Prizori, kakršnega prikazuje gor-1 nja slika, se v teh dneh vrstijo na vs ?h naših šolah. Starši in šolniki se pripravljajo na volitve v nove zbome organe, ki jih predvidevajo pooblaščeni odloki o šolstvu. Že to i nedeljo bodo volitve v medrazredne svete ter svete šolskih okolišev za osnovne šole in otroške vrtce. Nas- ] lednjo nedeljo, 16. februarja, bodo j volitve na nižjih srednjih šolah, 23. j februarja pa na višjih srednjih šolah. Medtem ko so starši osnovnih šol že zdavnaj določili svoje kandidate ter bete tudi predložili in so prejšnji teden to uredili tudi na nižjih šolah, so v teh dneh na vrsti združenja staršev dijakov višjih srednjih šol. V soboto so se zbrali starši dijakov, ki obiskujejo slovensko učiteljišče «Anton Martin Slom-š.k» ter se podrobno dogovorili o bliž'"h volitvah v nove šolske organe. Obenem so določili predstavnike razredov ter kandidate za liste za šolski svet. Na sliki: starši med zbiranjem podpisov za predložitev kandidatnih list.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Pavel Golia
JURČEK
Pravljica v	4 dejanjih s prologom
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi:	Marija Vidau
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	MARIO URŠIČ
Danes, 4.	februarja, ob 15.30
• Drevi pb 19. uri bo v veliki dvorani ■ občinskega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predavanje Fabia FOrtija z univerzitetnega presegla 70 km na uro. Pravijo, da
Po mili zimi burja in mraz
Svečnica je prinesla tisto osvežitev, ki se za pravo zimo spodobi. Letošnja zima je bila namreč doslej nenavadno mila. Po dolgem razdobju nadležne vlažnosti in neprijetne megle, so se januarski dnevi pomladno odeli, tako da je brstičje že nemirno vzdrhtelo in so v nižini celo že zacveli mandeljni. Nenadoma pa je zavela burja in temperatura se je, občutno, znižala. Včeraj, se je jakost burje še stopnjevala ter v popolddnskUi in večernih urah,
inštituta za geologijo na temo «Geo-morfološki študij dolin tržaškega Krasa».
svečnica običajno oznanja že konec zime, vse pa kaže, da bo letos ravno nasprotno.
Zahteva profesorjev slov. učiteljišča
Podpisani profesorji na učiteljišču «Anton Martin Slomšek» v Trstu smo se seznanili s problematiko pooblaščenih odlokov s posebnim o-zirom na slovensko šolo in ugotovili: a) da le-ti sicer nasplošno približujejo šolo današnji napredni življenjski stvarnosti ter vsaj perspektivno omogočajo širšim ljudskim slojem aktivno udeležbo pri demokratičnem samoupravljanju šole; b) da pa po drugi strani so vendar
ge pri Domju, in sicer ob 19. uri.
CENTRALA S ŠTEVILKO 775-665
Najbližji «radio-taksi» na razpolago klientom
Zanimivo pobudo so izpeljali taksisti-zadruž-niki z napravami tržaške tovarne IRET
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiuiiiiiTiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiii
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA
Cankarjev «Hlapec Jernej» s Stanetom Raztresenom
Nenavadno lepa in čista uprizoritev v režiji Jožeta Babiča
Slovenski klub
priredi
danes,
4. februarja ob 20.30
predavanji
o raziskovanju neba
Govorila bosta
dr. FRAN DOMINKO in prof. PAVEL KUNAVER
Na predavanje uglednih slovenskih raziskovalcev neba vljudno-
vabljeni !
Prosveta
SPD Tabor - Opčine sporoča, da se bo danes, 4. februarja, nadaljeval baletni tečaj po urniku, ki je veljal pred prekinitvijo.
Prosvetno društvo «I- Grbec» v Skednju priredi v četrtek, 6. februarje, v društvenih prostorih pustni večer, na katerega vabi članstvo in vse škedenjške rojake. Začetek ob 20. uri. Na pustno soboto, 8. februarja, ob 17. uri pa bo v istih prostorih otroško rajanje.
špartašice in špartaše obveščamo, da si bodo mogli ob tej prireditvi o-gledati in naročiti slike z jubilejnega srečanja.
Moški pevski zbor Tabor — Opčine priredi ostnico na Brdini v četrtek, petek in soboto od 17. ure dalje. Dobra vina in izvirna jedača!! !
V	četrtek stavka lastnikov trafik
V	četrtek, 6. februarja, bodo po vsej državi stavkali lastniki trafik, ki zahtevajo v prvi vrsti povišanje marže pri prodaji tobaka, znamk in kolkovanih papirjev ter izvedbo reforme v monopolnem podjetju. Lastniki trafik so izvedli prvo stavkovno akcijo že 23. januarja, ki je popol-
Taksisti zadružniki, ki jih je v naši pokrajini približno stotina, so te dni uredili svojo radijsko centralo in s tem posodobili svojo službo na podoben način kot v drugih večjih italijanskih mestih. V Ulici Navali 8 so namreč uredili radijsko centralo z operaterjem, povezanim s telefonsko številko 775-665. Radijska centrala bo povezovala taksiste te skupine stotih kjerkoli naj bi se nahajali na razdalji 30 kilometrov, se pravi na ozemlju tržaške pokiajine. Dolžnost vsakega taksista bo. da preko da-dijskega sprejemnika in oddajnika v svojem vozilu občasno sporoča centrali, kje se nahaja. Na tej osno-
vi bo operater centrale vedel, kateremu taksiju naročiti, kam naj gre, na osnovi telefonskega poklica klienta.
Kdor bo potrebovai taksi bo torej lahko klical centralo, plačal za to 100 lir večjo pristojbino, imel pa tudi jamstvo, da bo do njega prihitel najbližji taksi.
Na isti način bo lahko klient naročil taksi za določeno uro in kraj. Njegovo naročilo bodo na cen trali vpisali in ga ob določenem času izpolnili.
Kot v drugih večjih mestih Italije je naprave za službo «radio-taksi" izdelala tržaška tovarna elektron skih in radijskih izdelkov IRET.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice nas je v nedeljo popoldne v Kulturnem domu ob lepem številu gledalcev razveselilo s predstavo Cankarjeve dramske jreske «Hlapec Jernej in njegova pravica». Če pravim razveselilo, pravim zato, ker je bila uprizoritev v Babičevi odrski priredbi nenavadno lepa v svoji čistosti, v svoji literarni poetičnosti, v svoji simbolizirani a vendar tudi življenjsko resnični interpretaciji, predvsem pa zaradi Jerneja, ki ga je gost Stane Raztresen oblikoval z veliko umetniško močjo. Njegov Jernej je bil izklesana podoba hlapca, opeharjenega za pravico delavca - garača, bil je pretresljiva simbolika iskalca resnice in nazadnje dramatično poosebljen lik maščevalca nad tistimi, ki so ga opeharili za njegovo vero, da je jablan tistega, ki jo je zasadil in ne tistega, ki jo je otresel, ko je dozorel sad. Raztresen ga je vseskozi gradil iz enega samega kosa od začetne velikodušnosti do malega gospodarja preko vse njegove romarske poti od ljudi do sodnikov in cesarja do usodne odločitve, da zažge dom, ki ga je gradil. Kot kle-sar v kamen je klesal svoj lik tako v zunanji podobi kot v ideji in kakor ga je s tem naredil življenjsko resničnega, tako ga je s plemenito klenostjo interpretacije Cankarjevega besedila povzdignil v simbolizirano podobo krivičnih socialnih razmerij in Cankarjeve politične o-predelitve.
Jože Bab'.: je celotno postavitev tolmačil v duhu freske. Osebe so prihajale in odhajale s pozornice kot zaporedje slik, celotno dogajanje se je odvijalo kot v nekakšnem brezprostorju, v okviru kovinskih struktur in na vrteči se plošči kot v nekakšnem simboliziranem prenosu zgodbe v sodobnost, kjer so še hlapci Jerneji, ki še niso prehodili poti do svoje pravice. V celoti dokaj izvirna, predvsem pa idejno jasna, dramsko čista in literarni predlogi spoštljivo zvesta postavitev, e-na tistih, ki zapustijo v gledalcu močan vtis. Povsem v skladu s tako postavitvijo so bili scena in kostumi Vladimira Rijavca ter glasbena oprema Franceta Lampreta.
Ob Stanetu Raztresenu so v skladni dobro utečeni igri nastopili še Iztok Jereb kot Sitar, mladi sodnik in meščan, Matjaž Turk kot Goslačev in popotnik (zelo lepa stvari-ev). Tone Šolar kot župan, starikav plešec in žušnik, Ivo Barišič kot
potepuh, pastir, hlapec in meščan, Ernest Zega kot jezični dohtar, Ve-jačev in meščan, Janez Lavrih kot Šalander, bradač in meščan. Stane Leban kot vijani kmet in tujec, Breda Urbič kot Sitarica in meščanka, Berta Ukmar kot tašča in meščanka, Metka Franko kot dekla in meščanka, Dragica Kokot - Šolar kot ženska z otrokom in pevka ter Teja Glažar kot mlada mati in meščanka. Nastopali so še gospoda, pisarji, stražniki, ječarji, kmetje in o-troci.
j. k.
Z novim vodstvom nobenega odpusta osebja opazovalnice
Z nastopom novega vodstva tržaške geofizikalne opazovalnice — vladnega komisarja prof. Puppija in direktorja prof. Finettija — kaže, da se je po dolgi krizi položaj končno izboljšal. Po skoro letu dni paralize tega pomembnega znanstvenega inštituta, sta včeraj nova voditelja orisala uslužbencem nove načrte za delovanje in razvoj opazovalnice. Zelo velikega pomena je njuna obveza, da se prekličejo vsi odpusti, ki jih je odredil prejšnji direktor prof. Morelli. Zaradi sporov med njim in večjim delom o-sebja, je prišlo do paralize in odpustov, ki pa jih je novo vodstvo vse preklicalo. Osebje bo spet stopilo v službo in sicer retroaktivno od 1. februarja letos.
Na včerajšnjem sestanku med vodstvom in osebjem, ki je bil v središču pri Briščkih, sta nova voditelja tudi orisala razvojni in delovni načrt. Predvidevajo, da bodo izvedli poleg raznih meritev v Sredozemlju, tudi raziskave v Črnem morju in na Atlantiku.
• Danes ob 18. uri bo na sedežu KPI, Ul. Capitolina 3 sestanek odgovornih za tisk in propagando.
• Drevi ob 20.30 bo na sedežu, Trg degli Abruzzi 3, predkongresni sestanek sekcije KP «Curiel».
• Danes ob 19. uri bo na Stari istrski cesti 66 predkogresni sestanek sekcije KPI «Montagnana». Razpravo o Berlinguerjevem poročilu bo vodil Nicola de Cesare.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V četrtek, 6. februarja, ob 20. uri v dvorani ,p.d. «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstr.
BERTOLT BRECHT
IZJEMA IN PRAVILO
(Die Ausnahme un die Regel) Igra za pouk (prvič v slovenščini)
Prevod Scena Kostumi Songi in baletna oprema Korepetitor Lektorica
Herbert Griin Ivan Verč Marija Kobi
Ivan Mignozzi Ignacij Ota Mira Sardoč Asistentke kostumografinje in šiviljska dela Lučana Pribac Margaret Nadlišek in Disia Spetič Dramaturško vodstvo in režija	SERGEJ VERČ
Igrajo: Boris Mihalič, Igor Sancin, Boris Kobal, Samo Sancin in Rosanna Tul.
Tehnični ansambel: France Meu-la, Alenka Čepar, Dušan Milič, Franko Rapotec, Klavdij Prašelj. Predstava je izrecno namenjena mladini.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Od četrtka, 6. februarja, V. abonmajska predstava Arthurja Millerja «Il crogiuolo». Režija Sandra Bolchi-ja, scene S. D'Osma, kostumi M. Monteverdija. Igrajo Marina Dolfin, Franco Mezzera, Ludovica Modugno, Lino Savorani, Lino Troisi, Giorgio Valetta. Rezervacije za ponovitve do 16. februarja pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 - 38-547).
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 VI. revija Teatro oggi «Renzo in Ana» (Oberòster-reich) F. X. Kroetza. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547).
VI. revija Teatro oggi. Od petka, 7. februarja skupina La Loggetta «La tempesta» W. Shakespeara z režijo M. Castrija. III. odrezek. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372— 38-547).
VERDI
Drevi ob 20.00 (za red C/B) zadnja ponovitev opere L. Challyja «Sen, morda pa ne» in dela Manuela de Falle «Trikotni klobuk».
GLASBENA MATICA - Trst
V četrtek, 20. februarja 1975, bo v društvenih prostorih — Ul. R. Manna 29/11, ob 19.30 v I. sklicanju oz. ob 20. uri v II. sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev.
2.	Prečitanje poročil.
3.	Diskusija.
4.	Volitve.
5.	Razno.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst
Lepo vam bo tukaj, če boste prišli, bomo peli vsi skupaj , naj Jurček živi!
Otroško pustno rajanje
v nedeljo, 9. t. m., ob 14.30 v Kulturnem domu v Trstu
Zabavni program
na odru se prične ob 15.30
Rezervacija miz od jutri, 5, t. m., dalje od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265).
Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» — Trst
Jutri, 5. februarja 1975, ob 20. uri bo na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice 11/11. nadstropje
večer solidarnosti s koroškimi Slovenci
O njihovem boju proti fašizmu in za narodne pravice bo govoril tovariš
MIRKO MESSNER
koroški javni delavec in publicist. Nastopil bo pevski zbor «Vesna» iz Križa pod vodstvom Frančka žerjava.
Vljudno vabimo k udeležbi!
PD VESNA
KRIŽ
prireja v torek, 11. t. m., v Ljudskem domu v Križu ob 15.30 ■' ■	>	■ ■1	- ■ p
PUSTNO RAJANJE
in zvečer od 20.30 do 4. ure zjutraj '	„7/
PUSTNI PLES
Igral bo ansambel Kras Rezervacije miz v Ljudskem domu
Razna obvestila
PD Kraški dom iz Repentabra vabi na sestanek o športu, ki bo danes, 4. februarja, ob 20. uri v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljalo se bo o sodelovanju s ŠK Kras iz zgoniške občine. Vabljeni vsi športniki.
Drevi bo ob 20.30 v Slomškovem domu v Bazovici četrto srečanje o zakonskem življenju. Predaval bo dr. Marjan Šef iz Ljubljane na temo: «Telo v službi ljubezni». Predavanje bo ob diapozitivih.
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča, da bo jutri, 5. februarja, ob 20. uri seja širšega odbora, obenem sporoča, da bo v petek, 7, februarja, skupna vaja pevcev in orkestra v Bazoviškem domu.
Zveza komunistične mladine iz Križa priredi v soboto, 8. t.m., v Ljudskem domu v Križu od 21. do 4. ure zjutraj pustni ples. Igral bo ansambel Pomlad.
SPDT — smučarski oddelek vabi na «Prvi smučarski večer». Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT o temi Predsmučarska priprava. Predavanje bodo spremljali diapozitivi. V petek, 7. februarja, ob 20.30 v Ul. Geppa 9.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 200-121), Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
\NCA Dl CREDITO Dl TRIESTE 1ZAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	639.—
Funt šterling	1529.—
Švicarski frank	256,75
Francoski frank	147,90
Nemška marka	274,—
Avstrijski šiling	38,30
Dinar: debeli	37,—
drobni	37,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 4. februarja
BOJANA
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 — Dolžina dneva 9.50 — Luna vzide ob 2.04 in zatone ob 11.24.
Jutri, SREDA, 5. februarja AGATA
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 9,4, najnižja 6,8, ob 19. uri 6,8 stop., zračni tlak 1026,6 neredno stanoviten, vlaga 50-odstot-na, veter 30 km/h vzhodnik, severovzhodnik, burja, posamezni sunki do 60 km/h, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 2. in 3. februarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 69-letni Mario Lapel, 79-letni Vincenzo Ragogna, 77-letni Antonio Pregare, 52-letna Marcella Grmek por. Stocheli, 67-letni Vittorio Comi, 86-letna Adele Amoruso vd. Traente, 80-leibni Pietro Perich, 7-letni Paolo Piscanec, 73-letni Gnido Ragusin, 72-letni Bruno Zanella, 61-letni Santo Corrente, 70-letni Fulvio Menotti, 77-letna Elisabetta Star-haus vd. Flego, 69-letna Verona Vončina vd. Seleš, 81-letna Angela Matera vd. Tedesco, 69-letni Virgilio Degrassi. 70-letni Giovanni Pe-tito, 3-letna Barbara Mancuso, 64-letna Anna Maria Nesich por. Giovanni ni, 75-letna Sofia Freisteiner vd. Arneri in 77-letna Antonia Maf-fione vd. Messinese.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Vinci per me!». Carl Brisson in Lillian Hall-Davies.
Ariston 16.00 «Il giro del mondo degli innamorati di Peyret». Barvne risanke.
Nazionale 16.00 «Il magnifico emigrante». Barvni film, v katerem igra Terence Hill. Western,
Excelsior 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano, B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «La svergognata». Film v barvah, v katerem igrajo Philippe Leroy, Leonora Bini in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Bello come un arcangelo». Landò Buzzanca. Paola Borboni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.00 «Il saprofita». Barrai film, v katerem igrajo Valeria Moriconi, Al Cliver, Janet Agren. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Emànuelle». Barvni film, v katerem igrata Silvia Kristel in
■ i Mn.rika Gféen. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Per favore non mor dermi sul collo». John McGowran Prepovedano mladini pod 14. letom Barvni film.
Capitol 16.30 «Amore mio non farmi male». Walter Chiari. Barvni film Prepovedano mladini pod 14. letom
Cristallo 16.00 «L’uomo di mezzanotte». Barvni film, v katerem igra Buri Lancaster.
Impero 16.30 «Un uomo, una donna»-J. L. Trintignant, A. Aim-eé. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Club prive per coppie raffinate». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. .
Moderno 16.30 «Sistemo l’America e poi torno». Barvni zabavni film, v katerem igra Paolo Villaggio.
Ideale 16.00 «Le amazzoni donne d’amore e di guerra». Lincoln Tate in Robert Widmark. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom-
Vittorio Veneto 16.00 «Contratto marsigliese». Barvni film, v katerem igrata Michael Caine in Anthony Quinn. Prepovedano mladini P°o 14. letom.
Abbazia 16.00 «L’uomo dal lungo fucile». Barvni vestem. Lex Baxter, Pierre Brice in Clara Reynold.
Astra 16.30 «Gli ultimi giorni di tler». Alee Guinnes, Adolfo Celi. Diane Cilento. Barrai film.
Radio 16.00 «L'astronave atomica del dott. Quatermass».
Mignon 16.00 «Barbablù». Richard Burton. Prepovedano mladini P°d 14. letom.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. uri)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Picciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
Mali oglasi
ZLATE, obrabljene predmete vseh vrst plačujemo do 3.000 lir gram, DARWIL, Trg sv. Antona 4/1. nad.
IZGUBIL se je na področju Grete psiček Charlie, mešane pasme, majhne rasti in svetle barve, s pokončnim desnim uhljem. Telefonirati 41-13-79 Leprini. Nagrada.
V DOLINI smo izgubili psa cocker-ja rumenorjave barve po imenu Ari. Najditelja prosimo, da telefonira na številko 82-44-10 — Ricma-nje. Zagotovljena nagrada.
Prispevki
Ob 12. obletnici smrti dragega sina Serafina Vaclika, v počastitev spomina, darujejo starši 5.000 ljr za PD Tabor — Opčine.
V	počastitev spomina pok. Guglielma Sakside darujeta sestri Tonci in Iva 5.000 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob Stojki® Žerjala daruje pekarna Ota v Bo-ljuncu 5.000 lir za PD Prešeren-
V	spomin drage mame Josipih® Dekleva darujejo hčerke 5.000 br za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pokojne Ljudmile Ferlan daruje družin3 Dornik 20.000 lir v sklad za gradnjo spomenika NOB v Križu.
V	spomin na tovariša Ferdinan-
da Ferjančiča daruje Ivanka "b' helm 10.000 lir za krožek «Pin*111 Tomažič».	.
V	spomin na Marčela VidaJiJ od Banov daruje Tončka Vw-311 2.000 lir za «Tabor».
SOŽALJA
Odbor in člani PD Vesna izrek* jo svojemu podpredsedniku Ferlanu globoko sožalje ob izSf1" drage mame Milke.
Ob smrti njunih dragih uredniki Primorskega dnevnika 1 rekajo kolegoma Willyju RagusiR in Danteju di Ragogni iskreno s žalje.
GORIŠKI DNEVNIK
PUST JE PRED VRATI
V Miljah se vneto pripravljajo na prijetno pustno praznovanje
Na razposajeno razpoloženje se pripravljajo tudi v Skednju in raznih drugih krajih
S podobno vnemo kot na Opčinah e v teh dneh pripravljajo tudi v arugui krajih na tradicionalno pust-o praznovanje. V naših krajih je v f!13 *.e®a najbolj ohranjena a, “^n^nju in Miljah. Medtem ko edenj v zadnjih letih izgublja ob Pustu tisto razposajeno in živahno .jf. nsje, ki je vselej privabilo v to zasko predmestje tisoče in tisoče adovednežev, so v Miljah pustni fvež še poživili in popestrili z rsto pobud, pri katerih sodeluje euko prebivalstva in celo sama ocinska uprava. Miljski pust se je ako razvil, da tradicionalni spre-od alegoričnih vozov in drugih ask, ki poživlja miljske ulice v niškem pustnem času, ponovijo še . Pnlntnih mesecih v okviru let-Jh miljskih prireditev. Pri pripravah na pustno praznovanje sode-njnjo letos razne skupine, ki i-,na;)0_ s tem že bogate izkušnje. *1 già», «Bulli e pupe» in «Brivi-?? ~~ ta imena pustnih skupin zve-Bo za širšo javnost že tako doma-,e' ba jih ni treba posebej pred-avljati, saj so že sama na sebi Jamstvo za gotovo razvedrilo in ve-el° razpoloženje. Posebej moramo meniti skupino «Lampo» od Koroš-ev’ ki je na lanskem tekmovanju asedia prvo mesto in se tudi za etosnji nastop že dalj časa pripraviš, kar pomeni, da nas tudi letos .bo razočarala.
Čeprav je do pravih pustnih dni . . Precej časa, je že čutiti marsi-1® pustno razpoloženje. Že v so-°to in nedeljo so po mestnih uli-...in tudi marsikje na podeželju ozde skupine mask. V glavnem ..’n to otroci, vendar tudi od-^ sbh ni manjkalo. V prihodnjih neh so bo to razpoloženje stopnje-, m tem primerno bodo odgo-1 , tudi razne gostilne in javni
0.,a1'’ ki se bodo v večji meri k	z vsem tistim, kar spada
oksnemu razposajenemu slavju. y okoliških vaseh je še vedno dn v-3, maske hodijo od hiše in a 6	nnbirajo jajca, klobase
iP: aruS° .in da potem vse to zali • li- v vaški gostilni s pošteno kap-D °' rakšno razpoloženje traja do Sir?.® ni.ce’ ko se od pusta poslovijo. rin ? J® različno od enega kraja Z;i- r.u§eSa. V nekaterih vaseh ga miai?0, na Kontovelu ga utopijo v leta •’ 7 Bdjuncu so ga prejšnja ima 1Z«i v vesolje. Vsaka vas je , skratka svojo tradicijo, žal izgubfja86 marsikje vse to počasi
Kraški pust 75
2ačelritn\;Slav^e .na Opčinah se je že s knp" V nedeljo J6 skupina mask v sok1,1*0 oznanjala po vasi, naj se zbere °k)' tebruarja, ob 14. uri na On-' 38 z alegoričnimi vozovi deliiio^1'1^' Pr' Pustnem slavju so-nudin'10 ^u<^* .gostilničarji, ki bodo jed;. v gostilnah domače kraške klobaJeP°’. zel-ie' ajdovo polento, vrsti ® 'u joto. Tako bo v torek na bo ni?0-S,tl na <<pri Šklavsu», v sre-četrtelfUStVena na Proseški cesti, v Proseču b3 g?stilna «Veto» tudi na skj zuKl ^ati- V četrtek pa bo pev-na Ri-ri^" . abor odprl svojo osmico co 1,1^1 z odlično domačo kaplji-prigrjz^-asaml in drugimi toplimi
proseški voz na kraškem pustu
težjlj0^313 ,Se bodo tudi letos ude-tradioir	alegoričnim vozom
ki ko najr!®ga pustnega sprevoda, za Dn-t S0|boto na Opčinah. Odbor tos n.e Prireditve, kateremu le-Polne 7T^uje Darij Tence, ima borišču' C'ela" V Nabergojevem deiav j Jp vse v nerecfli, nekateri deiu sn’ kl S° bik zelo aktivni pri gi pa v Postelji zaradi gripe, dru-j® zaiPiZa7a^’ gospodarske krize, ki ka, So a tudi pustni odbor s Prose-besedo ■ ^Polràlni blagajni. Glavno skarji j1”1?0 aedaj praktično ple-®ajnik u- vedno društveni bla-sPodbiia * vsab° idejo ali zamisel llriza»J cu S oslom «fantje, kriza je beseda ..,a.a povedano, kaže, da n°st	ima svojo vred-
glavnr, ^oma denar blagajnika igra cer v ,t prosečani so nam si-tošnj; vr°gl tajnosti zaupali, da de-brejšnia ^ .ne bo tako «obilen» kot ker Na ^ta- zato pa nič manj pi-valo mn ^rosebu je letos prevlado-ska in enje’ da se lahko gospodar-energetska kriza prebije le s
smehom, saj je smeh edini, za katerega ni treba plačevati davkov in izpolnjevati formularjev ... ki so itak še samo v italijanščini,
Kaj pravzaprav pripravljajo na Proseku? To je stroga tajnost. Delavci so zaprti in do voza, če ni dovoljenja predsednika, je nemogoče priti. Kaže, da bodo Prosečani na vozu prikazali smešno potegavščino, saj je slišati pleskarje kako se smejejo na polna usta ... in prazen želodec, ker je slavni kuhar zbolel. To je trenutno vse s Proseka, kajti zvedeti kaj več'je res nemogoče in zato nam ne preostaja drugega, kot da počakamo do sobote na sprevod, kjer bo med drugimi tudi proseški voz.
B. R.
Obvestilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, ki prodajajo svoje vino v posodah, ki vsebujejo več kot 5 litrov ali v količinah, ki presegajo 15 litrov, da morajo (na podlagi ministrskega dekreta 3. 3. 1973., ki usklaja določila zakona iz leta 1965 proti potvorbam in pravilnike Skupnega ev-
ropskega tržišča) ob vsaki prodaji izpolniti obrazce («Bollette di accompagnamento») v treh izvodih, katerih eden ostane prodajalcu, eden kiipcu, enega morajo pa poslati na kontrolni organ v Coneglianu.
Ko torej prodajajo svoje vino, naj se zglasijo s prijavo vina, ki so jo naredili novembra, na občini, ki ima omenjene obrazce na razpolago. To velja žal za vse manjše občine razen tržaške, kjer še nič ne vedo, kako se ravnati (upoštevajoč, da ni nobenega posebnega urada, ki bi se ukvarjal z vprašanji kmetijstva, kljub dolgoletni taki zahtevi Kmečke zveze).
Kmečka zveza je predlagala tržaški občini, naj to nalogo opravijo občinski delegati, ki že itak prejemajo prijave pridelka, tako da ne bi bilo treba kmetom ob vsaki, tudi manjši prodaji vina hoditi v mesto. Obljubili so nam odgovor v nekaj dneh. zato se bomo k vprašanju še povrnili s točnejšimi navodili in pojasnili.
0 Pri avtonomnem zavodu za ljudska stanovanja (IACP) v tržaški pokrajini je izobešen začasen seznam upravičencev na področju dolinske občine na podlagi natečaja, ki ga je o-menjeni zavod razpisal 25. maja lani.
iiiiiminimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiHii«iiiiHimin*mii,Mum,inmti!imiHiminHiiH|iimi|Hm|H*Miiii,iii|M
OB SOBOTNI OTVORITVI NOVEGA SEDEŽA
Nova dvorana pomemben faktor za delo Mladinskega krožka
Prijeten kulturni program: srečanje s pesnikoma Mermoljo in Čukom ter nastop harmonikarja Pecenika
Vokalni oktet, ki ga sestavljajo pevci s področja Krmina. Na drugem slovenskem večeru je nastopil prvič, za nastop pa ga je pripravil pevovodja Ferdinand Simčič. Zborček bo nastopil na prireditvah Primorska poje
lllllllllllllllllllllllllll■lll■lllllllll■llllllll■ll■lllllllUlIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lUllllllllllllllllllllll■llllll^llllllUllIIumlllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllll^llmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllll•
Pomembnost odprtja novega sedeža Mladinskega krožka iz Trsta so občutili mnogi mladinci in člani, ki so se v lepem številu zbrali v popolnoma obnovljeni dvorani. Poleg teh pa so bili kot gostje ob tej priložnosti prisotni še predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, predsednica. Dijaške matice Duša Kosmi nova ter ravnatelj tržaškega Dijaškega doma Edvin Švab.
Mladinski krožek je za otvoritev pripravil prijeten kulturni program, ki je ovrednotil dogodek. V imenu predsednika Branka Jazbeca, ki je nenadno zbolel, je spregovoril mladinec Adrijan Obersnel, dijak znanstvenega liceja. Obersnel je v svojem govoru poudaril, da bi moral Dijaški dom postati pravi center in da si želi, da bi postala dvorana kraj, kamor bi imela vsa slovenska mladina odprta vrata in to ne samo za kulturne programe, temveč tudi za srečanja, razgovore in sploh družabnosti. Poleg te "a je mladinec dejal, da je zaenkrat oprema dvorane še precej pomanjkljiva in da ima zato krožek namen, da jo čimprej ustrezno uredi. Pri tem pa bo, kar je še posebej hvalevredno, sodelovalo več članov, ki bodo sami uredili potrebne police, omare in podobno. Obersnel je tudi predlagal, da bi postala dvorana nekakšna stalna galerija, v kateri bi svoja dela razstavljali mladi, še neuveljavljeni slikarji, grafiki, fotografi in drugi.
Zatem je sledil uspešen nastop Mirana Pečenika, univerzitetnega študenta, ki je na harmoniko zaigral nekaj folklornih in partizanskih motivov.
Zadnja točka programa pa je bilo srečanj j z mladima zamejskima pesnikoma Acetom Mermoljo in Marijem čukom, ki sta najprej prebrala nekaj svojih pesmi, zatem pa sta spregovorila s prisotnimi o poeziji nasploh ter o specifični vlogi poezije danes. Razprava je bila dokaj živahna in se je dotaknila številnih vprašanj: značilnosti naprednih pesmi, komunikativnosti pesnikov, socialnih in družbenih faktorjev pesništva, itd.
Po tem je bila na vrsti skromna zakuska, med katero smo opazili, da je srečanje s pesnikoma res doseglo svoj namen, saj je tekla beseda pretežno le o poeziji.
Za konec pa še besedo o dvorani. To je srednje velik prostor, kjer se lahko zbere tudi 100 ljudi in ki je nujno potreben krožku. Služil bo namreč za številne različne namene. V njem bo imel krožek predavanja, recitacije, filmske projekcije, razstave in družbene večere, poleg
tega pa seveda tudi seje in občne zbore.	S. K.
ODKRILI SO 270 NOVIH JAM
Petindvajset let dela skupine «C. Debeljak»
Jamarski krožek «Carlo Debeljak» praznuje v teh dneh 25 let plodnega in uspešnega dela pri odkrivanju novih jam in pri raziskovanju naravnih značilnosti že znanih podzemskih duplin. Krožek je tudi izvedel veliko raziskav na našem Krasu, da bi odkrili podzemske vodne tokove, ki so v večji meri še povsem neznani, zlasti kar zadeva nekdanji tok Timave. Raziskave krožka «C. Debeljak» pa so privedle do številnih novih ugotovitev, ki so prikazale v popolnoma novi luči vsa dosedanja odkritja. Krožek je tudi stalno sledil dogajanju na Krasu z vidika obrambe narave in je v zadnjih časih ugotovil, da so zasuli z zemljo ali z odpadki številne jame, ki so bile velikega speleološ-kega, arheološkega in zgodovinskega pomena.
Delovanje članov krožka «C. Debeljak» sloni na brezplačnem delu članov, ki so v veliki večini delavci in ki v ta namen izkoriščajo svoj prosti čas, pa tudi precej svojih finančnih sredstev. Od ustanovitve je krožek izvedel veliko raziskav v jamah Krasa, pa tudi v drugih krajih dežele in države.
Skupno so raziskali 14 jam v Italiji za skupnih 7 km in pol dolžine in sko-ro 3 km globine; v deželi so odkrili 35 novih jam, katerih dolžina znaša 2 km, globina pa poldrugi km. Na Krasu so odkrili 221 novih duplin za skupnih 6 km globine in 5 km dolžine. Skupno so člani krožka odkrili 270 novih jam in letošnje delovanje se obeta tako zanimivo, da se bo verjetno ta številka še povečala.
Vodstvo krožka je ob tej priložnosti izreklo javno pohvalo najbolj zaslužnim članom, voditeljem skupin Gior-giu Niconu, Claudiu Skilaniju in Mariu del Gobbu, ter nadobudnim mladim članom Leonardu Agricoli, Borisu Antoniniju, Gianniju Ursichu, Francu Cerovazu, Luciu Chermazu, Brunu Vigni, Robertu Cerovazu, Marinu Pic-cioniju in Luciu Cergnulu.
Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so v obdobju med 20. in 26. januarjem zabeležili naslednje nalezljive bolezni:	škrla-
tinka 3 primere, gastroenteritis 1, ošpice 3, norice 10, vnetje srednjega ušesa 2, srbečica 4 (1 primer izven občine), nalezljivo vnetje jeter 1 in gripa 9.
Prosvetno društvo «Naš prapor» Pevma — Oslavje — štniaver priredi danes, 4. februarja, ob
20.30	v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju
PREŠERN OVO
PROSLAVO
PROGRAM:
—	priložnostni govor
—	nastop Sovodenjskega noneta
—	recitacije domačih dijakov
Vljudno vabljeni!
UVELJAVLJANJE NAŠIH ROJAKOV OB VZNOŽJU ZAPADNIH BRD
Slovenski večeri v Krrainu utirajo pot organiziranemu razvoju narodne zavesti
Na enotno zasnovani kulturno - prosvetni prireditvi so nastopili domači oktet ter skupine z Goriškega in Tržaškega
«Slovenska narodnostna skupnost s svojo kulturno bitnostjo potrjuje prisotnost na zemlji, kjer je usoda zasadila pomembna križišča. Tu se srečujejo različni kulturni svetovi, ki najdejo tiha sozvočja v u-metniškem ustvarjanju. Kultura zaobjema vse sestavine življenja, od eksistenčnih potreb do interesnih skupnosti. V plastični razgibanosti duhovnih stvaritev, z magijo besed, z bleskom barv in harmonijo zvokov prenaša svoboda neponovljive enačice ene in iste resnice: občečloveške ritme življenja. Če pa obmolknejo ti utripi, tragični boj z u-sodno igro eksistence uklene človeštvo k tlom: narod ni živ, če samo eksistira, ampak ko živi.»
Tako so se glasile sklepne besede in misli pesnika dr. Filiberta Bene-detiča, govornika na drugem slovenskem večeru v Krminu, s katerimi je hotel opredeliti mesto tega narodnega dogodka v našem širšem zamejskoslovenskem nehanju. Govornik je nadalje opisal vlogo pevske in folklorne ter vse ijudskoprosvet-ne dejavnosti pri oblikovanju slovenske kulture ter pri tem omenil tudi napore po umetniškem vzponu, pri katerih sodi med najpomembnejše ustanove ravno slovensko gledališče. Razvijanje kulturno-prosvet-ne in umetniške dejavnosti predstavlja enega izmed najbolj učinkovitih načinov za odpravo posledic fašizma ter podlago za enakovredno sožitje, o katerem je govoril pisatelj Andrej Budal. V tem okviru pripada Goriški pomembna funkcija svojevrstnega kulturnega središča, saj se vanjo stekajo karakteristike našega človeka iz Brd in s Krasa, Vipavske in Soške doline, tu je blizu Benečija in bivanjski prostor Italijanov in Furlanov.
Prireditev, ki je bila v občinskem gledališču v Krminu, je odprl ugledni javni delavec Gradimir Gradnik s Plešivega, ki je pozdravil občinstvo, med katerim so bili številni družbenopolitični, prosvetni in kulturni delavci iz Goriške in s Tržaškega. Gradimir Gradnik je dejal, da je posledica lanskega uspelega večera ustanovitev slovenskega okteta v Krminu ter organizacija drugega slovenskega večera. Krminski Slovenec Gradnik se je nato zahvalil Stalnemu slovenskemu gledališču, Slovenski prosvetni zvezi in Zvezi slovenske katoliške prosvete za pomoč pri izvedbi druge slovenske prireditve. Prisotne je pozdravil tudi krminski župan Jacuz.
Predsednik kulturnega krožka briške mladine Plešivo-Krmin Jožko Sirk je nato podelil priznanja starejšim rojakom za zasluge pri ohranjanju narodne zavesti med prebivalstvom tega območja. Priznanja so prejeli industrijec Ivan Prinčič, vinogradnik Alojz Bužinel, upokojenec Ferdinand Simčič ter gostilničarka Ema Sirk.
Sledil je bogat kulturno-prosvetni spored, ki so ga pripravili domačini, rojaki iz Gorice in Trsta ter Stalno slovensko gledališče. Najprej se je predstavil domači vokalni oktet, ki ga vodi Ferdinand Simčič, čeprav pojejo v njem bolj priletni ljudje, je njihova pesem lepo odmevala. S svojim nastopom so pokazali pot, po kateri moramo hoditi, če hočemo živeti. Nastanek pevskega zbora je le ena izmed oblik ljudskoprosvetnega dela, ki dokazuje obstojnost našega življa ob vznožju zapadnib Brd, prav gotovo pa bo ta skupnost mladine, ki je nosila tako veliko breme celotne prireditve, še z drugimi oblikami prosvetnega in rekreacijskega značaja doprinesla svoj delež k narodnemu preporodu.
Občinstvu sta se nato predstavila še dva zbora’ «Valentin Vodnik» iz Doline pri Trstu pod vodstvom Ignacija Ote ter «Mirko Filej» iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Oba zbora sta ubrano zapela vsak po štiri pesmi.
Program so izpolnili folkloristi iz Sovodenj, ki jih vodi Nada Križ-mančič ; zaplesali so splet belokranjskih pesmi. Kot sta napovedali Vanda Gradnik in Helena Mavrič pa bodo v kratkem pričeli z vadbo goriških plesov. Za dobro razpoloženje, ki se je nadaljevalo še po prireditvi, so poskrbeli razposajeni godci «Lojzeta Hledeta» iz štever-jana.
Večer so sklenili igralke in igralci Stalnega slovenskega gledališča z enodejanko Jaka Štoke. Na programu, ki so ga razdeljevali med občinstvom, je nosila igra naslov «Slepi muzikant», v časniku se je imenovala «Mutasti muzikant», nekje drugje pa «Gluhi muzikant». Prevedeno v sodobno govorico, je bil ta muzikant 100-odstotni invalid. Občinstvo se je pri igri naših gledališčnikov sproščeno zabavalo. S svojo igro so si osvojili srca hvaležnega občinstva ter se bo to prav gotovo ponovilo vsakič, ko bodo ponovno — o tem ni več nobenega dvoma — gostovali v tej doslej premalo ovrednoteni slovenski srenji.
ZAČEL SE JE V NEDELJO
KONGRES MESTNE SEKCIJE KRI OBRAVNAVAL ŠTEVILNA VPRAŠANJA
Pojasnjen odnos do vprašanj razvoja Gorice, razlastitev in pravic Slovencev
V Gorici so v nedeljo odprli 13. kongres mestne sekcije KPI. Na njem je dosedanji tajnik Boris Co-ceani prebral obsežno poročilo, v katerem je orisal stališče KPI za vsedržavni kongres v polovici marca letos. V teh stališčih stranka pojasnjuje svoj odnos do mednarodnih in domačih dogodkov ter nakazuje perspektive boja za demokratično družbeno ureditev, ki jo pojmujejo pod nazivom «zgodovinski kompromis». Kar zadeva krajevno politiko poročilo zelo aktivno obravnava razlastitve v štandrežu, ki so imele raznarodovalni značaj in ki jih SDZ ni znala izkoristiti. Stranka nadalje celovito obravnava vlogo Gorice do Vzhoda ter navaja pogoje za izvajanje takšne politike, zlasti odprtje mednarodnega prehoda v Štandrežu, Zelo kritičen je odnos KPI do politike krščanske demokracije. Stranka se ne strinja, da je treba krivdo za vse, kar se pri nas ni izvedlo, pripisati Rimu, ampak pripada odgovornost za to tudi reakcionarnim silam v stranki relativne večine v Gorici.
Stranka nadalje opredeljuje svojo politiko do Slovencev ter ugotavlja, da obstaja v odnosu do Slovencev dvojno zatiranje, razredno in narodno. Stranka je s svojim doslednim stališčem glede vprašanj i Slovencev prispevala, da je to vpra-l sanje postalo sestavni del splošne
politike, okoli katere se udejstvuje veliko novih in zlasti mladih kadrov KPI iz vseh sredin.
Kongres je pozdravil predstavnik KD dr. Roncone, ki je dejal, da je poslala stranka na kongres KPI kvalificirano zastopstvo in da ima to dejanje točno opredeljen politični pomen. KD deli politične sile v tiste, ki so na oblasti, in one. ki so v opoziciji, vendar z velikim zanimanjem spremlja delo KPI in njene politične odločitve. V delegaciji KD je bil tudi občinski svetovalec Della Vedova.
Kongres je izvolil volilno in politično komisijo. Včeraj se je sestala politična komisija, danes bo seja razsodišča, v četrtek pa seja volilne komisije. V petek in soboto bo razprava, v nedeljo pa bo na kongresu spregovoril pokrajinski tajnik Tullio Paisa.
«Primorska poje» tudi letos v Gorici
Tudi letos bo tradicionalna revija pevskih zborov «Primorska poje», za katero skrbijo Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza v Itabji. Prvi nastop bo 9. marca v Cerknem, zadnji pa 10. aprila v gledališču Verdi v Gorici.
čitalnica v Dolu in prosvetno društvo «Kras» vabita vaščane na
Prešernovo
proslavo
ki bo jutri, 5. februarja, ob
19.30	v šolskih prostorih na Pal-kišču. Domači dijaki bodo nastopili z recitacijami; gost večera bo Sovodenjski nonet.
ZARADI TEŽKIH FINANČNIH RAZMER
Pro Loco: ni denarja za jesenski mednarodni festival folklore
Tudi zastopnik dežele potrdil zmanjšanje dotacij - Gorica bo izgubila priljubljeno manifestacijo?
Mednarodnega folklornega festivala sredi septembra v Gorici letos verjetno ne bo. To zaradi tega, ker se goriška Pro Loco, dolgoletni prireditelj festivala, nahaja v finančnih težavah. To je povedal predsednik prostovoljnega turističnega društva Pro Loco dr. Carlo Pellis na konferenci v soboto zvečer. Konference so se udeležili zastopniki tiska ter predstavniki krajevnih o-blasti. V Gorico je za to priliko prišel tudi deželni odbornik za turizem Romano.
Dr. Pellis je bil, kot tudi.na prejšnjih podobnih konferencah, zelo realističen in prav zaradi tega je bilo njegovo pripovedovanje mestoma zelo kruto. Pro Loco se.,je , od začetka svojega delovanja nahajala vedno v finančnih težavah. Prirejala je tu pa tam prireditve, vzdrževala je in še vzdržuje turistično pisarno v pasaži Verdijevega korza, že nekaj let pa je organizator mednarodnega folklornega festivala in sočasnega
Ob odprtju dvorane tržaškega Mladinskega krožka
SINOČI V TRŽIČU
Skupni sestanek občinskih svetov
Sinoči so se v Tržiču sestali občinski sveti vseh osem občin na Tržiškem, da bi razpravljali o težkem finančnem položaju, ki je nastal v javnih ustanovah tržiškega okoliša. Na sestanku, o katerem bomo podrobneje poročali v prihodnji številki, so bili prisotni tudi deželni odbornik za javne ustanove, deželni odbornik za finance ter politični in sindikalni predstavniki z goriške pokrajine.
-'M;-
«1*
!
Občinstvo na sobotnem večeru v Krminu
•inimmiiiiiHimnifiitiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiuiiuiiiifiiiiimmtiiimitimuHumuiumMuiiminiiumfiii
V PRIREDBI PD «DANICA» IN ZVEZE BORCEV Z VRHA
Vrhovci so v nedeljo obiskali Podnanos in Štanjel na Krasu
Prisrčen sprejem gostov v Podnanosu - Na grob narodnega heroja Janka Premrla - Vojka so položili venec
V	okviru srečanj z matičnimi organizacijami in društvi sta prejšnjo nedeljo prosvetno društvo «Danica» in Zveza borcev z Vrha pri; pravili izlet v Podnanos, kjer sta bila gosta tamkajšnje Zveze borcev. Zanimive pobude se je udeležilo veliko domačinov, ki so na skupni večerji, ki je bila v Štanjelu, izrazili željo po nadaljnjih srečanjih.
Ob prihodu v Podnanos so zamejske goste prisrčno sprejeli domačini. Predsednik Zveze borcev je Vrhovcem izrekel dobrodošbco ter izrazil željo in prepričanje, da bo med obemi vasmi prišlo do tesnejših stikov.
Domačin, narodni heroj Anton Ferjančič — Zvonko, je goste seznanil z delovanjem domačih partizanov za časa narodnoosvobodilne vojne. V Podnanosu Se je rodil narodni heroj Janko Premrl — Vojko, ki je ravno nekaj dni pred smrtjo (ubili so ga italijanski fašisti v IdrLski beli 23. februarja 1943) bil imenovan za komandirja Gregorčičeve brigade.
V	imenu prosvetnega društva se je domačinom za gostoljubnost zahvalil njegov predsednik dr. Leopold Devetak. V imenu Zveze borcev z Vrha je nekaj priložnostnih besed
spregovoril predsednik Ludvik Devetak.
V sprevodu so nato krenili na domače pokopališče, kjer so gostje položili venec na nekdanjim Vojkovim grobom.
Zvečer, pred odhodom, so se Vrhovci zbrali na večerji v Štanjelu.
PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» Z VRHA
vabi v petek, 7. t.m., ob 20. uri na sedež pri Črnicih na
PREŠERNOVO PROSLAVO
Spored: priložnostni govor, recitacije domačih dijakov ter nastop zbora Vrbovških fantov
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici obvešča, da bo danes, 4. februarja ob 18. uri v šolski risalnici v Ul. Croce 3 roditeljski sestanek.
Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
kongresa o folklori. Na lanski folklorni paradi so sodelovale skupine iz raznih evropskih držav, v Gorico je za to priliko prišlo okrog 20 tisoč gledalcev iz raznih krajev naše dežele pa tudi iz bližnje Slovenije.
Za folklorni festival pa je treba izdati veliko denarja (čeprav nimamo na razpolago proračuna Pro Loco, lahko mirno rečemo, da stane tak festival od deset do dvajset milijonov lir). Folklorne skupine so nastopale nekaj večerov v dvorani UGG, treba jim je bilo poskrbeti prenočišče in hrano, še prej pa je bil v Gorici kongres o folklori, ki je tudi zahteval precej stroškov. Prispevke za organizacijo tako velike prireditve je Pro Loco sicer dobila tako od dežele kot od posojilnice, občine, pokrajine in turistične zveze, vendarle denar prihaja počasi, po izpolnitvi zapletenih birokratskih prošenj. Zaradi tega je stvar vezana z bančnimi posojili in ta so z obrestmi lani precej obremenila proračun Pro Loco. Zato je bil lanski folklorni festival mogoče zadnji, je dejal dr. Pellis, kajti ni moč zahtevati od ljudi, ki se prostovoljno angažirajo v Pro Loco, da bi na svoja pleča sprejemali tudi finančno breme. V teku je postopek za ustanovitev uradne turistične u-stanove, t.j. avtonomne letoviščarske ustanove, ki bo dobivala sredstva od dodatnega turističnega davka, ki mu bodo podvrženi vsi trgovci na področju naše občine.
Govor deželnega odbornika zu turizem Romana je pesimizmu dr. Pellisa dodal še nov pesimizem. Realistično je odbornik Romano dejal, da so se sredstva, ki jih je dežela dajala v te namene, zmanjšala in da ne more zagotoviti finančnega prispevka za letošnji festival. Obljubil pa je, da bo pospešil postopek zakonskega osnutka o goriški letoviščarski ustanovi. Deželna uprava je zaradi zmanjšanja razpoložljivih finančnih sredstev in istočasnega povečanja stroškov za takšne prireditve bila primorana pregledati vse dosedanje prispevke in dajati manj denarja prosilcem.
Brez dvoma najbolj ljudska prireditev goriškega septembra je tako v nevarnosti. Septembra bomo imeli sicer mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi», vendarle bo tudi tu zaradi finančnih težav najbrž manj udeležencev kot v prejšnjih letih. Poleg tega pa bomo imeli tudi srečanje kulturnikov «Mittelevrope». To sicer zanima zelo ozek krog ljudi, stroški za to prireditev pa so zaradi tiskanja poročil, istočasnega prevajanja, tiskanja knjig in povračila potnih in drugih stroškov udeležencem podobni onim večje folklorne ali pevske prireditve.
Z mednarodnim folklornim festivalom si je Gorica pridobila važno mesto v mednarodni areni. V deželnem merilu se je goriški festival uspešno kosal s starejšim festivalom «Evropa src» v Tarčentu ter z drugimi podobnimi manifestacijami. Kaže, da je zlata doba deželnih prispevkov goriškim prireditvam mimo in zato se bomo morda morali zadovoljevati z manifestacijami manjšega obsega.
namenu nov bibliobus. Upravljala ga bo ljudska knjižnica «France Bevk» v Novi Gorici. Z bibliobusom bodo lahko obiskovali najrazličnejše kraje na Goriškem in tudi delovne organizacije. Zvečer ob 20.15 pa bo v kinodvorani «Sočo» Trio Lorenz izvajal celovečerni koncert, priložnostno besedo o pomenu Prešernovega praznika bo imel Cvetko Vidmar, predsedr.lk skupščine Kulturne skupnosti Nova Gorica.
V petek v Novi Gorici Prešernova proslava
Prešei :ova proslava v Novi Gorici bo v petek, 7. februarja. Ob 16. uri bodo v razstavnem paviljonu Meblo odprli razstavo originalnih ilustracij mladinskih knjig. Po tej svečanosti bodo izročili svojemu
• Goriško županstvo je sporočilo, da so vsi časopisi v nedeljo pomotoma objavili ime enega zastopnika v rajonski konzulti za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Izvoljen je bil Mario Prinčič od katoliškega društva «Jože Abram» in ne Ivan Valentinčič.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 7. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Gorici predavanje o temi «5. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo leta 1974, in sicer na Kangbačen (7.902 m)». Dr. Jože Andlovič iz Šempetra bo predvajal ozkotračni film o tej ekspediciji, jnž. Peter Ščetinin iz Ljubljane pa bo prikazal številne barvne diapozitive o potovanju po Indiji in Nepalu ter o vzponu na Kangbačen, ki ga je opravil z dvema tovariše1 ma 29. septembra ,1974.
Kino
Gorica
VERDI 20.30 gledališka predstava.
CORSO 17.00-22.00 «Il clan degii imbrogboni». J. Carmet in D. Cowl. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Anche i dottori ce l’hanno». C. Scott in D. Rigg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00-22.00 «L’appartamento del 13. piano». V. Parra in E. Choen. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Il drago si scatena». C. K. Tai. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Organizzazione crimini». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «La sorpresero a letto con un altro». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Maščevanje prevaranega soproga». Ital. barvni film ob 18. in ob 20. uri.
SVOBODA «Tri ure do zmage». A-meriško - jugoslovanski barvni film ob 18. in ob 20. uri.
DESKLE «Vlomilec». Franc, barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Andrea Gobbe, Sabrina Stocco, Eleonora Sandon, Erica Milotti, Massimiliano Lauri, Alessandro Fiore, Gianni Manià.
SMRTI: 83-letna gospodinja Giuseppina Lutman vd. Molinari, 27-letni železničar Giuseppe Braidotti,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti. Travnik št. 34, tel. 29-72.
LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti - tel. 72-701.
ZADEVA, KI ZBUJA V AMERIŠKEM JAVNEM MNENJU POLEMIKO
ZDA prodajo v Perzijski zaliv za milijarde dolarjev orožja
«Nepotrebno, zgrešeno razprodajo» nekateri ostro napadajo, drugi pa jo odobravajo ali vsaj opravičujejo ■ Ameriški pisatelj daje kaj čudno vizijo
NEW YORK, 3. — Ko smo pred dnevi pisali o tem. da so v ZDA že prekoračili vsoto 100 milijard dolarjev letnih stroškov za «o-brambo», smo tudi rekli, da ZDA veliko orožja prodajajo tujini, saj so v 1974. letu prodali iz ZDA za 9 milijard dolarjev orožja, od česar je šlo 7 milijard na Bližnji vzhod, in sicer deloma Izraelu, deloma njegovim arabskim sosedom, torej dvema blokoma, ki sta si v laseh. Sedem milijard dolarjev pa ni majhna stvar. Od teh je za 4 milijarde 300 milijonov dolarjev orožja šlo «petrolejskim državam» iz Perzijskega zaliva. Zato ni nič čudnega, če se ne le drugod po svetu, pač pa tudi v samih ZDA sprašujejo, kam vodi takšna politika, ko se namreč z orožjem podpirajo sovražniki, ki so lahko vsi prijateljsko nastrojeni nasproti ZDA, ki pa so med seboj v sporu, tako da lahko od enega
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiui
V Ljubljani
so pokopali
tržaškega
rojaka
Franja
Kerkoča
Pred dnevi so v Ljubljani položili k zadnjemu počitku našega rojaka, znanega strokovnjaka za socialne in pokojninske dejavnosti Franja Kerkoča, enega iz tiste generacije naše Primorske, ki se je prva spoprijela s jašizmom že ob njegovem porajanju koj po prvi svetovni vojni.
Pokojni Franjo Kerkoč se je rodil v Trstu pred 75 leti v slovenski proletarski družini Kerkočev, ki izhajajo iz Kamnja pri Ajdovščini. Njegov rod je odločilno vplival na njegovo narodno zavest, ki se ji ni odpovedal nikoli, niti v najbolj težkih trenutkih ne. Franjo je izgubil očeta že v rani mladosti, ko je obiskoval prvi razred gimnazije. In ko je leta 1918 naše mesto prišlo pod Italijo, je mladi Kerkoč koj okusil «novo oblast». Zaradi njegove rodoljubne dejavnosti ga je sodišče obsodilo na zapor. Pri sedemnajstih letih je okusil zapore v V-lici Tigor, ki so jih nato okusili še tolikeri naši ljudje.
Ko je prišel iz zapora, mu ni preostalo drugega, kot da se izseli. Emigrimi je v Ljubljano, kjer je dokončal srednjo šolo, nakar je leta 1922 dobil zaposlitev pri delavski zavarovalnici v Ljubljani. Po združitvi vseh tovrstnih zavarovalnic v Zagrebu v SUZOR se je leta 1923 preselil iz Ljubljane v hrvaško glavno mesto. Tu ga je sredi napornega strokovnega dela ter sredi zavzetega dela v okviru primorskih emigrantskih organizacij zajel razpad stare Jugoslavije in nenadoma se je znašel sredi novega fašizma, sredi ustašev. Pred njimi je zbežal v Ljubljano, kjer je živela njegova mati. Toda tudi tu se je srečal s svojimi bivšimi in večnimi sovražniki, s fašisti, pred katerimi je bil pobegnil iz svojega rojstnega Trsta. In res. kmalu je prišel spet na vrsto: spomladi 1942 ga je fašistično sodišče obsodilo na 10 let zapora. Zlom i-talijanske vojske septembra 1943 pa ga je osvobodil iz zaporov.
Kot mnogi Tržačani in Primorci je brž po osvoboditvi pohitel v svoj Trst. Pri PNOO je organiziral socialno zavarovanje delavcev, hkrati pa preurejal tovrstne ustanove tudi na Reki in v Pulju. Iz Trsta pa se je zaradi znanih dogajanj moral spet umakniti. Najprej je prešel v Koper, kjer je začel s formiranjem zavoda za socialno zavarovanje v Kopru. Tu je delal do upokojitve, nakar se je naselil v Piranu.
To je na kratko življenjska pot pok. Franja Kerkoča, predstavnika naše starejše generacije, ki je doživela in preživela vse politične in družbene spremembe obilnega pol stoletja. Bil je iz tiste starejše generacije, ki je dokazala visoko mero narodne zavesti, svojo odločnost v borbi za narodni obstoj, pa tudi veliko človečnosti.
V tem času so ljudje kakršen je bil pok. Franjo Kerkoč, morali pomagati številnim ljudem, mnogim žrtvam mračne fašistične dobe. Za to je bil potreben tudi velik čut človečnosti. Zato Franjo Kerkoč tudi kot upokojenec ni odje-njal, pač pa je skoraj dvajset let nadaljeval svoje delo, rekli bi poslanstvo na področju socialne in pokojniske dejavnosti. V društvih upokojencev in tudi izven tovrstnih združenj je z vsem čutom odgovornosti reševal vprašanja, probleme posameznikov in nastopal tudi v raznih skupščinah socialnega zavarovanja. Preminil je kot član skupnosti skupščine zdravstvenega varstva in zavarovanja občine Koper. Malo pred smrtjo je pokojnik dokončal s svojimi sodelavci delo o nastajanju in razvoju socialne politike na Koprskem ter s tem pripomogel, da ne b‘ šle v pozabo nekatere značilnosti in podrobnosti tovrstne dejavnosti v zadnjih tridesetih letih jugoslovanske socialne službe na Primorskem. Za njegovo zavzeto dejavnost je dobil tudi primemo priznanje. Veliko njegovih prijateljev in znancev se je težko poslovilo od njega.
V. R.
odkar je predsednik ZDA Ford, niso še v ministrstvu za obrambo in v Beli hiši izpeljali niti približne analize, kaj se bo zgodilo v Perzijskem zalivu čez deset let ob tolikšnem dotoku dolarjev, slovitih petrodolarjev, in ob tolikšnem dotoku orožja.
Pri tem je zanimiva še ena ugotovitev. Čeprav je znano, da ima tudi pri tem veliko besede Pentagon oziroma, da imajo v glavnem besedo tisti, ki ustvarjajo strategijo ameriške obrambe, se v določenih krogih izgovarjajo, da je vse to početje odvisno od ameriškega zunanjega ministrstva, v konkretnem primeru od samega šefa ameriške diplomacije, Kissin-gerja. In tudi če bi bilo res to, da ima zadnjo besedo Kissinger, ne more to prav v ničemer potolažiti tistih, ki opozarjajo na nevarnosti
dneva do drugega preidejo v spopad, ki lahko potegne za seboj v vojno mnogo širše interesne sfere, morda se celo spremeni v svetovni konflikt.
V	ameriških sredstvih za javno obveščanje in še posebej v specializiranih revijah se vodi ostra polemika med funkcionarji, parlamentarci, političnimi komentatorji in podobnimi z javnim življenjem vezanimi ljudmi, ki se opredeljujejo za eno ah drugo plat: eni napadajo uradno Ameriko, ki to počne, drugi jo branijo.
Kritiki tako imenovane «nepotrebne in zgrešene razprodaje» pravijo, da uradna Amerika, ki prodaja orožje raznim kraljem in šejkom, ki so pripravljeni na vse, samo da bi se uveljavili, ne počne nič drugega kot da še veča že itak nevarno možnost eksplozije na Bližnjem vzhodu. Po njihovem mnenju je povsem zgrešena trditev, da dobavljanje orožja ustvarja oziroma ohranja tu nekakšno ravnotežje.
Nasprotno, kjer je veliko orožja, je nevarnost večja, saj v kratkem ne bodo smeli na Bližnjem vzhodu napraviti niti najmajše poteze, da bi ne sprožili že tako izredno napetega ozračja.
Tisti pa, ki se postavljajo na stran Bele hiše in Pentagona oziroma uradne ameriške politike, pa menijo, da je dobava orožja zelo pametna poteza. Pri tem je zanimivo, da v teh krogih niti ne gledajo na neko zunanjo obliko, na neko dostojnost. Enostavno trdijo, da ZDA, ko prodajajo orožje, ohranjajo Zahodu in samim sebi prestiž in — varnost. Po njihovem mnenju izvažanje orožja v tujino prispeva tudi v ponovni vzpostavitvi ravnotežja v ameriški zunanjetrgovinski bilanci, nadalje izvoz orožja pogojuje izdelovanje nove-k ponovni «pridobitvi» tistih dolarjev, ki jih je Amerika dala za nafto, še več, izvoz orožja v ta del sveta je nujen, kajti izvoz orožja pogojuje izdelovanje novega orožja, torej ohranitev ravni zaposlenosti v ustrezni ameriški industriji, celo povečanje proizvodnje in ustrezno zmanjšanje stroškov, oziroma proizvodne cene orožja za obrambo dežele.
V	teh krogih torej govore o izvozu orožja kot o izvozu preprostega po-trošnega blaga, kot o nekakšnem izvozu krompirja ali žita, ne meneč se za napeto vzdušje med samimi arabskimi krogi, ter med arabskim svetom in Izraelom, kateremu. so ZDA prav pred nedavnim odobrile nov kredit v znesku dveh milijard dolarjev, ki bosta uporabljeni, sktjh raj izključno za nakup orožja v Ameriki.
Samo ob sebi se razume, da je del javnega mnenja proti temu, še posebej proti takšnemu tolmačenju vsega tega početja. Lee Hamilton, predsednik kongresne podkomisije za zunanje zadeve za Bližnji vzhod ter za jugovzhodno Azijo, je v nekem intervjuju podčrtal, da to početje vodi tako daleč, da «vse to bi nam lahko eksplodiralo kar v rokah» in «dolga zgodovina sporov, sovraštva, negotovosti in raznih plemenskih etničnih ter verskih trenj na področju Perzijskega zaliva govori o tozadevni nevarnosti».
Razprave o tem tako delikatnem vprašanju se večajo in iz dneva v dan postajajo bolj žolčne. V zadnjih dneh te razprave zajemajo tudi francosko, angleško pa tudi sovjetsko dobavljanje orožja in streliva deželam Bližnjega vzhoda,
Morda vidi drugače, bolj jasno vso to zadevo ameriški pisatelj Paul Erdman, ki je napisal nekakšno zgodbo o petrolejski vojni, toda ne gledano v letu 1974. pač pa v letu 1984, to se pravi, da opisuje danes to, kar naj bi se po njegovem zgodilo do leta 1984. Mož si zamišlja razvoj dogajanj takole:
Leta 1976 pride do zrušenja ekonomskega sistema, naslednjega leta, torej 1977 predvideva nekakšno svetovno revolucijo, v letu 1978 zajame ves svet veliko pomanjkanje, prava lakota, naslednjega leta, 1979, pa se zruši industrijska družba oziroma ves svet doživi konec tako imenovane industrijske dobe in se mora vrniti v dobo izpred industrijske revolucije.
Gornji opis je morda plod bujne fantazije. Toda v «Washington Postu» pišejo danes, da niti v Nixo-novi dobi, pa tudi sedaj ne v času.
liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiminimiiiiuiTiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiii
Prizor iz Brechtove «igre za pouk» Izjema in pravilo, ki jo uprizarja tržaško Slovensko amatersko gledališče, ki bo z delom nastopilo tudi v četrtek, 6. t. m., v dvorani PD «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu
niufiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiTiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BEŽEN PREGLED BOLJ ŽALOSTNE ZGODOVINE
Prebivalstvo Angole se upira že 400 let
Kako so Portugalci začeli osvajati «svoje» kolonije v Afriki - Vloga Brazilije in posledice njene osvoboditve - Lov na sužnje in trgovina
Angola bi morala letos postati neodvisna država. Neodvisnost, ki na vsak način še ni povsem jasno očrtana, prihaja po 400 letih portugalske kolonizacije, izkoriščanja in pokolov. Zgodovino Angole bi mogli začeti leta 1482, ki je bilo za to afriško deželo usodno. Ob ustju reke Kongo je tedaj pristala portugalska ladja, ki ji je poveljeval Diegu Cao. Stik z domačini je bil kar prijateljski in ladja je kmalu zatem spet odplula proti domovini. Dve leti kasneje je bil Diego Cao ponovno ob ustju Konga. S seboj je pripeljal tudi nekaj orožja in prve misijonarje. Kot ob vsakem začetku kolonizacije. Krajevnemu poglavarju -ManiSoju so Portugalci prikazali svojo moč. tudi moč svojega orožja, strelnega o-rožja, ki ga mož še ni poznal. Po-'gtàfàirs;jfeirfl!d 'tkkoj dojel, da^bi mu takšno orožje moglo služiti proti upornim ljudem
Portugalci so se v večjem številu vrnili k ustju Konga leta 1490. Tokrat so pripeljali veliko daril in trgovskega blaga. Kralj Nzinga a Nkuvu se je dal krstiti in dobil ime Jao I. In že kmalu zatem je prišlo med domačim prebivalstvom do prvih verskih sporov, pa tudi do sovraštva do tujcev.
Še slabši je bil začetek prodora v pokrajini Kuanza. Bilo je to leta 1520. Tja sta kot uradna odposlanca Portugalske prispela Baltazar De Castro in Manuel
Pacheco. V Kuanzo je odpravo zvabilo darilo, ki ga je vladar Ngola Kiluanje poslal Portugalski. Bilo je nekaj srebrnih palic. Portugalci so prišli misleč, da bodo tu odkrili ležišča srebra in da bi se tu lotili lova na sužnje, ki bi jih prodajah čez Atlantik. Ngola Kiluanje pa je medtem že zvedel za hudo početje Portugalcev v Kongu: ubili so Manuela Pacheca, De Castro pa je bil šest let suženj.
Medtem so se razmere na Portugalskem obrnile še bolj na desno. Portugalska aristokracija je hotela s silo do afriških bogastev. In tako je leta 1560 v današnji Luandi pristal Paulo Dias De Novaes. Njega ie kralj Kiluanje ujel in ga kot sužnja obdržal pri sebi polnih šest let. Ko so Novae-sa izpustili, je z njim odpotoval na Portugalsko tudi kraljev odposlanec z navodili, da bi se domenil za mirno trgovanje med Portugalsko in njegovim delom Afrike. Portugalska pa je leta 1575 na gornji predlog odgovorila s tem, da je ponovno poslala tja Novae-sa, ki je ustanovil Luando. Tako se je pred 400 leti začela portugalska konkretna kolonizacija.
Domačini so začeli Novaesa kmalu napadati, toda kaj so mogli proti njegovim topovom.
Toda že 1590 so ogrožene afriške «kraljevine» ustanovile nekakšno združenje za boj proti okupatorju. Povod za to je bil vedno večji beg sužnjev, ki so se hote-
Hlinili iiiiiiiiiiiii!iniiiii»miMniiiiiiinniiiiin«i*iiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiminiimimmiiinmii"”»«n"'nm»
A. Purga v «Tergeste»
Stota razstava v galeriji «Tergeste» je bila hkrati tudi krstna razstava novega slikarja. Pred javnost sc je opogumil stopiti samouk Alessandro Purga, ki je do pred nedavnim, do svoje upokojitve slikal in ustvarjal le zase, kadar mu je to čas dopustil. Sedaj pa, ko ima časa dovolj in na pretek, se je posvetil slikanju, predvsem ustvarjanju pokrajin. In kot je dokazala razstava, je u-speh te njegove dejavnosti kar lep. To priča vrsta platen, ki sicer niso velika, raje bi rekli, da so majhna, a so zelo skrbno dodelana in na kar dostojni ustvarjalni ravni. To ugotavlja tudi Daniele Bonamore s tržaške univerze, kiJstalno poroča v reviji «Ars»,
Horoskop,,
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne sodite prestrogo svojega sodelavca, ki je napravil napako. V čustvenem pogledu izredno srečen dan.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaša borbenost vam bo prinesla ustrezne uspehe, vendar se ne prenaglite. Vesele vesti v sklopu družine.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če vaši interesi to od vas zahtevajo, pridobite za sodelovanje sposobnejšo osebo. Prijetno presenečenje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Odigrati boste morali vlogo posredovalca v neki delikatni zadevi. Sklenili boste neko novo prijateljstvo.'
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne kažite pred svojimi sodelavci in družabniki slabega razpoloženja. Nevšečnosti s strani ljubljene osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) 0-tresli se boste naloge, ki ni vaša, a je posebno neprijetna. Prijeten večer v družbi ljubljene osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dokončali boste delo, ki ste se z njim ukvarjali že dalj časa. Odlično se boste izkakali v neki diskusiji.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaše zanimanje bo zbudil neki posel, ki bo za vas povsem nov.
V	družinskem krogu majhen spor.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
V	teku jutra se boste znašli v neki ne povsem jasni situaciji. Bodite previdni. Mir in razumevanje v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki načrt boste izpeljali samo s finančno pomočjo sorodnika. Srečen, dogodek na čustvenem področju.
VODNÀR (od 21.1. do 19,2.) Na poslovnem področju se bo nekaj zataknilo. Skušajte biti bolj ljubeznivi z drago osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekateri načrti se vam bodo uresničili, toda potreben bo precejšen napor,
V	večeru pomemben obisk.
ko govori o likovnem dogajanju v naši deželi.
Čeprav so Purgove slike, če se smemo tako izraziti, nekoliko zapoznelo cvetje, smemo vendarle pričakovati, da bo to cvetje kmalu dozorelo v žlahten sad. Seveda bo to veljalo le, če bo slikar vztrajal v svojev resnem hotenju, da svoj izraz še izpopolni.
Svoj izraz Alessandro Purga za sedaj išče v dveh smereh, od katerih gre ena preko oglatih oblik nekoliko ekspresionistično razgibanega realizma, druga pa se lagodno zliva v mirno naravo, v koprenaste meglice romantičnega navdiha kraških razgledov, pa tudi tistih drugih slik, kjer zasledimo le redkokdaj prisotnost dejavnosti človeka, majhno hišico, ozko stezo in podobno.
Odlično je v tem načinu prikazano tihožitje s šopkom cvetja. In take slike so nam najbolj všeč, kot nam je, mimogrede povedano, všeč tudi slikarjeva duhovitost, ki zaradi tega, ker je njegov priimek nekoliko «neroden», se podpisuje v množici manj dostopni cirilici.
MILKO BAMBIČ
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Lollobrigida, IL Amor, 12. meter, 13. nag, 15. Dan, 16, K. K., 17. Ir, 18. petek, 20. Brd, 21. basen, 22. Noe, 23. as, 25. red, 26. BORŠT, 28. Lenin, 30. nur, 31. or, 32. vez, 33. Boter, 34. rek, 35. marec, 36. AP, 37. ar, 38. kar, 39. PLI, 40. umik, 42. Iran, 43. DUŠAN LOVRIHA.
NAVPIČNO: 1. lanital, 2. Omar,
3.	LOG, 4. L. R,, 5. B. M., 6. redek, 7. itak, 8. gen, 9, I. R., 10. Anka, 14. jesen, 16. Krešo, 18. Pariz, 19. Ted, 20. Bor, 22. norec, 24. Sever, 26. butec, 27. tropina, 29. nek, 30. nor, 33. baril, 34. raid, 35. Mann, 26. Alah, 38., kpa, 39. PRI, 40. uš, 41. k.o., 42. I. R.
li maščevati. In vojska teh «državic» je v desetih letih zadala Portugalcem hude izgube in jih prisilila, da so se umaknili in živeli le v treh trdnjavah v Muxi-mu, Massanganu in Luandi. Združenje «državic», nekakšna zveza pa se je razrušila, ker so Portugalci uspeli ustvariti med njimi razdor in so nekatere vodilne ljudi prepričali, da se lov na sužnje izplača in so z njimi sklenili mir.
Do druge podobne zveze je prišlo 1635. leta in to po zaslugi princese Jinge Mbandi. Ko je bilo združenje dovolj močno, se je lotilo Portugalcev in jih potisnilo tik do same obale. V boj pa so posegli tudi Nizozemci, ki so hoteli Portugalce le zamenjati. Slednjim so odvzeli vsa pristanišča in preprečili odvažanje sužnjev v Brazilijo, ki je tudi bila portugalska kolonija. Leta 1646 in 1648 pa je prišla iz Brazilije večja vojaška okrepitev, tako da so Portugalci ponovno zasedli vso deželo, ki so jo imeli zasedeno prej. In od tedaj dalje je bila Angola bolj brazilska kot portugalska kolonija. Vsako leto so v Luandi in v Ben-gueli vkrcali na tisoče sužnjev, ki so jih odvažali na brazilske plantaže.
Upori so si sledili, v Angolo pa so prihajali vedno novi in novi koloni, v glavnem kaznjenci ali pa reveži, ki doma niso imeli od česa živeti. Eni so bili matični domovini hvaležni, ker jim je na ta način dala svobodo, drugi pa zato, ker so prišli do kruha. In tako se je začel ustvarjati razred kolonov. Ti se niso lotili obdelovanja zemlje, pač pa so se ukvarjali z drobno trgovino. Pridelovali so le za svojo rabo, ne pa za izvoz. Edino «blago», ki so ga izvažali iz Angole, so bili sužnji, ki so jih izvažali v Brazilijo, v Severno Ameriko in na Kubo. Ustvaril se je tako trikotnik krvavega izkoriščanja: Brazilija je dobro služila od drobne trgovine z Angolo in od prodaje svojih pridelkov Portugalski, Portugalska je dobro razpečavala po Evropi brazilski sladkor, pa tudi zlato, Angola pa je vse to plačevala s sužnji. In plačevala je drago. Na vsakih deset sužnjev, kolikor jih je prispelo v Brazilijo, so štirje u-mrli že po poti, 28 pa jih je padlo že prej, preden so prišli v roke lovcem. To se pravi da je deset sužnjev veljalo v stvari okoli 40 življenj.
(Nadaljevanje sledi)
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Aleksander Šiftar:
Vrtno drevje in grmovnice
Tisti, ki zasledujejo izhajanje vrtnarske strokovne literature in knjig za prijatelje cvetja, vedo, da smo v zadnjih letih izdali v slovenščini že več tovrstnih knjig, ki so bile dobre in za amaterje kot strokovnjak: koristne. Prav taka bo tudi najnovejša knjiga tovrstne literature, knjiga domačega avtorja, posvečena vrtnemu drevju in grmovnicam. Napisal jo je Aleksander Šiftar, fotografije pa je prispeval Dušan Ogrin, ki je knjigo tudi opremil.
S knjigo Vrtno drevje in grmovnice smo dobili v slovenščini že dalj časa pogrešan priročnik, ki obravnava vrtno drevnino, najpomembnejše rastlinje za rabo v vrtovih, zelenicah in javnih nasadih. Knjiga je namenjena širokemu krogu ljubiteljev vrtov, kakor tudi strokovnjakom. Njeno vsebinsko težišče je v opisu posameznih grmovnic in vrtnega drevja, ki ga je avtor skrbno izbral.
Dobra stran knjige je, da opisuje rastline, ki jih gojimo tudi v Primorju, tako da se ne omejuje le na celinsko rastlinstvo. Avtor nam daje najprej osnovne pojme o najpomembnejših oblikah in delih drevnin. Nato tolmači rast drevnin, škodljive vplive okolja in sajenje, pa tudi obrezovanje. O-srednji del predstavljajo opisi drevnin. Na koncu so navedeni viri in imensko kazalo.
Knjiga je tudi bogato ilustrirana s številnimi barvnimi podobami, kar dopolnjuje vrednost dela. Nedvomno pomeni knjiga o vrtnem drevju in grmovnicah obogatitev zadevne domače strokovne literature.
V FILMSKIH KROŽKIH
Bob Godfrey idr.:
RISANKE
La Cappella je prikazala izvrsten program risank, ki so bile prikazane na festivalih v Zagrebu in v Lucci. Videli smo predvsem retrospektivo izvrstnega angleškega avtorja Boba Godfreya, katerega so bili prikazani filmi «Polyga-mous Polonius» (1962), «Rise and Fall of Emily Sprod» (1962), «Do It Yourself Cartoon Kit» (1963), «Alf, Bill and Fred» (1964), «Rope Trick» (1967), «Two off thè Cuff» (1967), «Whatever Happened to Vnele Fred» (1967), «Harry 9 tilt 5» (1970) in «Kamasutra Rides A-gain» (1971). Godfrey je nedvomno med največjimi današnjimi avtorji risank, ki združuje čudovito grafiko z zabavno ironijo. Z Dun-ningom in Williamsom je mojster angleške risanke.
Spored je ' prikazal še odličen mednarodni izbor risank: ameriški film Hala in Lamba «The Last Cartoon Man» (1974), kanadski grafično popoln film Tunisa in Munra «Animai Movie » (1966), francosko risanke Poljaka Jana Leniče «L'enfer» (1974), Lesa Kaluže «Potpourri» (1972), Madžara Marcella Jankovicsa «Sysyphus» (1974) in štiri češkoslovaške risanke: duhovit film Vaclava Bedfi-cha «Automatic» (1973), Jifija Br-dečke «Il volto» (1972) in dva proizvoda trojice Macoureka, Dubra-ve, Borna «Cosa accadrebbe se...» (1972) ter «Ze'života ptaku» (1974, pri katerem je sodeloval Gene Deitch).
Prejeli smo
12.30 12.55
13.30 14.10
17.00
17.15
17.45
18.15
18.45
19.15
20.00
20.40
22.45
18.15
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
8.10,
17.25 17.35 17.50
18.00
18.15
18.25
18.45
19.15
19.30 20.05
21.00
22.05
19.55
20.15
20.30
22.10
Peter Bacso:
«FEJLOVES»
Madžara Pétra Bacsója smo zelo cenili filma «Tempo presente» in «Rompere il cerchio». Sedaj je Cappella prikazala njegov prejšnji film, «Fejloves» (Sparo oz. Uno sparo in testa, 1969), ki je dosti manj prepričljiv.
Vtis imamo, da Bacsó preveč zaupa zanimivosti lastnih izzivalnih družbenih tem, tako da ga včasih premalo zanima filmski izraz.
S. G.
ZALIV, št. 48-49. Revija za književnost in kulturo. Odgovorni urednik Milan Lipovec, uredili Danijela Nedoh, Milan Lipovec, Boris Pahor, Irena Žerjal, Rada Premrl in Marica Vidmar.
TOREK, 4. FEBRUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost Dnevi Evrope DNEVNIK
Tečaj nemškega jezika DNEVNIK
Program za najmlajše: PROFESOR GLOTT — lutke Program za mladino: PAZI NASE! — risani film Prostor
Poljudna znanost: Obisk v muzeju Nabožna oddaja, Danes v parlamentu DNEVNIK DIAGNOZA
Peto nadaljevanje oddaje «Diagnoza», ki obravnava medicinske probleme, govori danes o mladi umetnici - baletki. Sredi neke plesno - glasbene prireditve mlada umetnica pade in si zlomi kolk. Kirurge, ki se še v isti noči sestanejo, vodi prof. Brandi. Zaradi komplikacij je mlada baletka v nevarnosti, da izgubi nogo. Epizoda, ki opisuje napore kirurgov, da bi preprečili to, obogati še neki čustveni DNEVNIK
DRUGI KANAL
Poskusna oddaja za gluhoneme Športni dnevnik
Na poti k odkrivanju izvira reke Nil
Prvo nadaljevanje oddaje, ki je bila nekoč že na sporedu
Ob 20. uri
DNEVNIK
STENTERELLO
Alfredo Bianchini je ob pomoči režiserja Maria Ferrera priredil za TV dve toskanski zgodbi iz 18. stoletja. Obe govorita o prigodah znane florentinske maske «Stenterella». Sam Bianchini igra glavno vlogo, to se pravi Stenterella,
Danes bo na sporedu prvo nadaljevanje, to se pravi, da pride na vrsto prva zgodba, ki nosi zelo dolg naslov «Ginevra iz družine Almieri in ki je bila živa pokopana v Firencah s Stenterellom, tatom, ki se je prestrašil mrtvih»
Jazzovski koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35, 14.10 in 15.35 TV ŠOLA: Prijateljstvo, Francoska pokrajina, Obdelava lesa, Nemščina, Naš planet, Godard, Plovba, Izliv reke Neretve, TV vrtec itd.
Smučate s Karlom Schranzem
Ela Peroci: OČALA TETE BAJAVA JE
Risanka
OBZORNIK
Nikogar ni doma: Rojstni dan
Avtomobil skozi kamero — serijski film
Festival kurirček Maribor 74: Partizanska pesem
Risanka
DNEVNIK
Diagonale: Izbor iz programov drugih studiov Kalman Mikszath: ČRNO MESTO
Črno mesto je televizijska priredba po istoimenskem romanu. Pravzaprav je to dramska nadaljevanka, ki jo je pripravila madžarska televizija. Roman se opira na zgodovinske dogodke in podatke o Rakoczijevem gibanju za neodvisnost dežele. Pisatelj Mikszath jih je po svoje preoblikoval in jim dodal še nekaj novih momentov in problemov. Zgodba je postavljena v začetek 18. stoletja v vzhodno Madžarsko. V njej se prepletata ljubezen in smrt, ki v marsičem spominjata na nesrečna veronska ljubimca, na tragedijo dveh družin. Delo prikazuje življenje plemstva in porajajočega se meščanstva, v njem pa je tudi veliko akcije in avanturističnih podvigov. Nadaljevanka obravnava sicer zgodovinske dogodke iz stare Madžarske, a je njeno izročilo zelo blizu tudi drugim narodom in je torej madžarski le okvir, tematika pa je splošna DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček: Risanke DNEVNIK
Valter brani Sarajevo — 4. epizoda TV nadaljevanke HARLEM —Četrti del švedske dokumentarne oddaje
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasna; 11.35 Pratika; 12.50 Pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert: Violinist Igor Ojstrah in violist David ' Ojstrah; 18.50 Jazzovski trio; 19.10 Ustvarjalec pred mikrofonom; 19.25 Oddaja za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Martinujeva «Komedija na mostu»; 21.20 Nežno in tiho.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Plošče; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.10 Slovenski ansambli; 16.45 Posnetki iz našega studia: Nataša Kerševan, 17.00 Program za mladino; 18.00 Izložba hitov;
18.30	Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Pevci lahke glasbe, 21.20
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00, 19.00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 13.20 Program z Mikom Bongiornom; 14.05 Drugi zvok: 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Ko-
morna in operna glasba; 18.00 Pisan glasbeni spored; 20.20 Ponovno na sporedu.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.30 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Radijska šola: Ljubezen do jezika; 9.30 Mah vokalni ansambli; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam-.G 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»: 16.45 Mgr. Franc Rozman: Zgodovina delavskega gibanja; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Klarinetist Igor Karlin, pianist Andre Watts; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.50 Lahko noč, otroci!;
20.00	Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Radijska igra - Odd Selmers: Potovanje v Ameriko; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 K Pahor: «Istri-janka» 23.05 F. Prešeren: Pesmi;
23.05	Popevke.
iiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>i|ii11
ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVC, RISE MIKI MUSTER
Zdaj sta imela najboljše vozilo, kar sta sl jih mogla v tisti divji pragozdni samoti želeti. Nemudoma sta se napotila s kanujem navzdol do kraja, kjer je v bližini stala koliba. Ko sta jo pa dosegla, opice tam nista več našla. Pregriznila je vrv in očitno skozi špranjo v strehi pobegnila v svobodo. Dečkoma je bilo žal po njej, a iskati je nista več utegnila. Mudilo se jima je dalje.
V kanuju je bila vožnja prijetnejša kakor na majavem splavu. Plaval je naglo po toku in do popoldneva sta bila že daleč od kraja, kjer sta ga dan prej našla. Toda prav ko sta se pogovarjala o svoji nepričakovani sreči, je v zraku nekaj zasikalo in trenutek nato sta opazila, da se je v stranico kanuja zarila ostra puščica. Kuni je zavohal nevarnost in zalajal.
«Indijanci!» je vzkliknil Bojan. «Morava se z njimi sporazumeti, sicer naju ubijejo-* Brž je potegnil iz žepa ruto in pomahal z njo proti bregu, obenem pa na ves glas zaklical v kečuanščini: «Pozdravljeni, prijat6' Iji! Dovolite nama, da pristaneva na vašem bregul» Na bregu je bilo še dalje vse tTho-Nihče ni odgovoril in nihče se ni prikazal-Krenila sta h kraju.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU D LIGE
Po dveh mesecih spel zmaga Ponziane Adriese hlonila okrnjeni Triestini
Nezaslužen poraz Pro Gorizie - Vrsta presenetljivih izidov spremenila vrhnji del lestvice
Ponziana — Dolo	1:0|
PONZIANA: Magris. Gattonar, Girello, G. Gerin, Bembo. Ravalico, Trentin, Miorandi (87. min. Vidonis), «omesso, Lenardon, Dalle Crode, 12. Zadel, 14. Januzzi.
DOLO: Fornasiero, Magliulo, Bisso, Righetto, Ballarin, Grande, Tumiati, «artelossi, Bonaldi (46. min. Buson), «olinari, Favaretto, 12. Zabeo, 13. Gliolo.
STRELEC: 3. min. Trentin SODNIK: Verzeri iz Seregna P° dvem mesecih je Ponziana spet Prišla do zmage na račun šibke e-«Pe Dola. Odločilni gol je padel že Po začetnih udarcih po zaslugi Tren-tlna. ki je izven kazenskega prostora ? diagonalnim strelom presenetil vratna gostov. Zgledalo je, da bo Pon-Zlana prišla do prepričljive zmage, ®aj so «modro-beli» terensko m taktično prevladovali, predvsem na sre-ini igrišča, kjer se je dobesedno razigral dinamični Miorandi. Poleg Mio-fandija velja omeniti tudi zanesljive-8® Lenardona, ki je morda zatajil le v zaključevanju. Tudi Ravalicu se Je enotedenski počitek (zaradi izklju-d°kro prilegal, saj mu nepo-»redm nasprotnik Molinari ni bil kos. *°rej: ce je Ponziana zadovoljila na i-umi ignsca, tega nikakor ne mo-e-i» reči o napadu, kjer se je izka-ai le Trentin, medtem ko sta odpovedala Dalle Crode in Momesso i;v zcs slabem dnevu). Tudi v ob-ambi ni clo v najboljšem redu. Cat-cn?rv,se Je večkrat moral poslužiti P ekrskov da je zaustavil Favaretta, eotem ko je bil prosti Germ pre-eJ negotov Bembo, ki je imel direk-'ega nasprotnika (Bonaldi je igral retežno na sredini igrišča) je več-rat zapustil kazenski prostor. Girello dobro kril najnevarnejšega na-adalca Dola Tumiatija (bivšega člana mestine).
P-i Polčas se je zaključil v ko-s Ponziane, ki je v nadaljevanju a no popustila in s tem omogočila ostom. da so se organizirali posebno .... zaslugi Busona, kateremu so pus-v ‘ Prev- prostosti. Gostje so imeli • minuti igre priložnost, da ize-n C1J0’ ko se je Righetto predstavil popolnoma sam pred Magrisem, ven-r Pf i6 njegov strel odbil od preč-
ke. V
Preostalem delu igre je Pon-
•	-----ličili LICI li Igl C JC I UM’
k»i * na^zorovala nasprotnika in ča-13 na trikratni žvižg sodnika.
Adriese — Triestina 1:2 (0:1)
j.APPESE: Bertuzzi, Tasso, Ro-i^ifrc, Callegaro, Soncin, Zimo-^avan:, Turola (52. min. Ma-vn): Paesanti, Galimberti, Ga-12. Cugola, 13. Morandin. TRffiimNA: Ianza> Rivai Luc.
», H®.’ Zanini, De Luca, Foresti, renen, Marcato, Goffi, (57. min. £ri), Fontana II, Oggian, 12. Fon-14. Feresin.
bTRELCT: 44. min. Zanini, 79. Z,?' ^r*' 88. min. Paesanti iz 11-riietrovke.
SODNIK: Pampana iz Pize.
Triestina se vrača iz Adrie z dvema dragocenima točkama v žepu, po zmagi nad Adriesejem, ki je v nedeljo doživel prvi prvenstveni poraz na domačih tleh.
Začetni udarci so za domačine.
Triestini v okrnjeni postavi ne preostaja drugega kot, da se brani. V 11. minuti se domačinom nudi prilika, da pridejo v vodstvo, vendar sodnik prezre očitno U-metrovko zaradi prekrška Rive nad Gabrieli-jem. Slednji si dve minuti kasneje zapravi izredno priliko, ko se predstavi popolnoma sam pred lan-zo, vendar iz ugodnega položaja levo krilo Adrieseja neverjetno zgreši.
Po začetnem preplahu se Tržačani organizirajo in postopoma prevzamejo spodbudo in tik pred koncem polčasa pridejo v vodstvo.
Veneri iz prostega strela odlično servira Zanina, ki z močnim strelom preseneti Bertuzzija.
V nadaljevanju se je opazilo živčnost v vrstah domačinov, ki napadajo, vendar neorganizirano. I v 35. min. d.p. Manganotti.
To seveda izkoristijo gostje, kjer se poškoduje srednji napadalec Goffi To precej prizadene ekipo in tržaške navijače, ki so v lepem številu sledili Triestini. Goffija nadomesti Dri, ki v 23. min. podvoji. Veneri se otrese direktnega nasprotnika. Po desni strani igrišča se predstavi v kazenski prostor in visoko predloži v sredino. Z glavo skoči najvišje Dri in usnje je v mreži. Ta zadetek praktično zapečati usodo domačinov, katerim je tik pred koncem sodnik dosodil 11-metrovko. Končni izid vsekakor nagrajuje goste, ki so zmago povsem zaslužili,	B. R.
Audace — Pro Gorizia 2:0
AUDACE: Cenzato, Boschi, Gaiar-doni, La Torre, Facchinetti, Balbusa, Malesani, Finzi, Cesco, Meroni (Bem-binelli), Manganotti
PRO GORIZIA: Plesničar, Furlani, Campi, Zoratti, Torninovi, Domene-ghetti, Ridolfi, Barile, Trevisan, Don-da (Gardenal), Omizzolo.
STRELCA: v 5. min. p.p. Meroni,
Pro Gorizia je v nedeljo v San Mi. chele Extra nezasluženo poražena zapustila igrišče. Domačini so namreč le nekajkrat izvedli napadalne akcije in bili dvakrat uspešni, gostje pa so stalno napadali, do gola pa niso prišli.
Domačini so prešli v vodstvo že v peti minuti igre, ko je Meroni (izven kazenskega prostora) z močnim strelom premagal Plesničarja, ki je bil tokrat eden najboljših na igrišču. Po golu so Goričani pritisnili in začeli pravi «forcing» pred Cenzatovimi vrati, ki se je izkazal v nekaterih posegih. Verjetno najlepša priložnost se je po polurni igri ponudila 0-mizzolu, ki je nekaj metrov pred vrati (sam pred vratarjem) z glavo poslal žogo preko prečke.
V drugem delu igre so Goričani še naprej napadali in ogrožali nasprotnega vratarja, da bi prišli do izenačenja. Vsa njihova prizadevanja so bila brezuspešna. Proti koncu srečanja, ko so se pojavili prvi znaki utrujenosti, so domačini prišli do drugega zadetka.
P. R.
V nedeljskem drugem povratnem kolu D lige, je prišlo do vrste presenetljivih izidov, ki so nekoliko spremenili zgornji del lestvice.
Vodeči Treviso je nepričakovano doma (prvič v tem prvenstvu) klonil ekipi Caorl, ki si je v Trevisu izbojevala prvo prvenstveno zmago na tujem. Spodrsljaj Trevisa je izkoristila ekipa Audaceja, ki je. sicer s pomočjo nezanesljivega sodnika, odpravila Pro Gorizio in pustila za petami Adriese, ki je doma prepustila obe točki Triestini. S to zmago so Tržačani dohiteli moštvo iz Adrie na tretjem mestu lestvice, kamor sta se vrinili tudi ekipi Legnaga in Montebellune. Predstavniki Legnaga so morali sicer doma prepustiti točko presenetljivemu Rovigu (četrti pozitivni nastop), Montebelluna pa je v Pordenonu premagala domačo ekipo. Po dveh mesecih je do pomembne zmage prišla tudi Ponziana z golom Trentina v začetnih udarich na račun Dola (deveti prvenstveni poraz). 0-meniti velja tudi zmago deželnega četrtoligaša Lignaga proti Bassanu, ki je po dveh pomembnih zmagah (Ponziana -Treviso) tokrat moral položiti orožje. S tem se je predstavnikom Bassana približala ekipa Sampietreseja, ki je v Porto-gruaru izboljevala dragoceno točko. Pri remiju sta se razšli tudi Thiene in Coneglianese, čeprav so domačini po prvem delu igre že vodili z 2:0.
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
ODBOJKA
V SOBOTO V FERRARI
BOROVCI ZMAGALI V RAZBURUIVEM SREČANJU POTEM KO SO DOMAČI IGRALCI VODILI Z 2:0
Peti zaporedni poraz Krasa - V ženski C ligi zmaga Borovk in drugi letošnji poraz Brežank
MOŠKA D LIGA
Quattro Torri — Bor 2:3
(16:14, 15:7, 15:17, 12:15, 7:15)
QUATTRO TORRI: Merlo, Bratti, Vergili, Rossetti, Fusi, Bertoni, Riselli, Calzolari, Bergamini, Vancelli.
BOR: Fučka, Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Plesničar, Požar, Pra-šelj, Ugrin, Vodopivec. Žerjal.
Res ne vemo, kje naj bi se lotili poročanja o najrazburljivejši tekmi, kar so jih borovci kdajkoli odigrali. Tako so namreč sami slovenski odbojkarji opisali pravo «športno dramo», ki se je odigrala v Ferrari. V nabito polni športni dvorani, kjer se je za to priložnost zbralo preno tisoč privržencev odbojke, smo imeli občutek, da dogajanje režira največji mojster «thrillinga». Skratka, za sprostitev živcev ta tekma ni bila idealna. Prišli pa so na svoj račun odbojkarski sladokusci, ki so doživeli vse, kar se lahko od takega srečanja pričakuje, kakovostno
S sobotnega srečanja med Borom in AGI, kjer so «plave» zmagale
igro z vrhunskimi potezami, na ravni dobre druge lige, dramatične preobrate in ne nazadnje tudi tragedijo domačih igralcev, ki so zmago takorekoč imeli že v žepu.
Uvodni udarci srečanja so pripadli Boru, ki pa si ni znal priboriti zadostne prednosti. Domača šester-ka je s precizno plasiranimi žogami držala v šahu Borovo obrambo in jo ob koncu seta tudi matirala. Za «plave» je sicer že običajno, da prepustijo prvi set nasprotnikom, navajeni pa smo tudi, da se jim v naslednjem tudi oddolžijo. To se v sobotni tekmi ni zgodilo. Krivda pa ni na strani borovcev, ki so vseskozi igrali dobro, marveč so za zmago V drugem nizu zaslužni domači odbojkarji, ki so svoj nastop opravili brezhibno. Ta uspeh je dal domačinom krila in v istem naletu so začeli tudi naslednji niz. Nudila se jim je možnost, da favorita spravijo na kolena v samih treh setih. Vodili so že z 10:7, imeli dve match — žogi, skratka na borovce ne bi nihče stavil več niti počenega groša. Zgodilo pa se je neverjetno. «Plavi» so hladnokrvno in rutinirano spremenili potek igre in zmagali v 45 minut trajajočem setu. Prišla je na dan njihova boljša kondicija in vzdržljivost, tako da so v istem ritmu zdržali do konca, silovito napadali, v obrambi pa zaigrali požrtvovalno in uspešno kot še nikoli. Zmaga je tako po več kot dveh urah pripadla Boru,
MOŠKA C LIGA Kras — ARA Trento 0:3 (11:15, 10:15, 14:16)
KRAS: Budin, B. in L. Milič, Škrk, Živec, Žerjal, Vesnaver, Marušič in Drasič.
TRENTO: C. in V. Bazzanella, Brioni, Conci, Gubert, Toniolo, Berti, Bri-di, Galvagni in Girardi.
V osmem kolu moške odbojkarske C lige je šesterka Krasa zabeležila pred svojimi navijači že peti zaporedni poraz, kar je znatno poslabšalo trenutno uvrstitev na lestvici. Tokrat so gladko pospravili celotni izkupiček gostje iz Trenta, ki so tako prehiteli slovenske odbojkarje.
Sobotno srečanje je bilo za krasov-ce izredne važnosti, vendar pa je imela šesterka kot celota neverjetno
izpadom. Krašovci so bili pomanjkljivi povsod. Sprejem prvih žog in serviranje pa sta bila skoraj katastrofalna. Očitno je, da doživlja Kras globoko krizo in trener Drasič bo moral takoj učinkovito ukrepati. Kar je pa najbolj zaskrbljujoče, je velika statičnost in neborbenost Krasovega moštva, ki je nizalo napako za napako. Igralci nimajo več začetne samozavesti in manjka jim sproščenosti, tako v polju kot na mreži. Odsotnost na treningih dveh igralcev, ki sta komaj prebolela gripo, je le delno opravičilo za tako slab nastop. Veliko upanja polagajo v Krasovem taboru na Lucijana Miliča, ki je v soboto odslužil vojaški rok in je po 23-urni vožnji z vlakom v tretjem setu razgibal igro šesterke.
Prvi set je potekal v znamenju velike izenačenosti do stanja 11:11, nakar je Kras zgubil niz, ker so «be-lordeči» zgrešili kar sedem servisov.
V	drugem setu so gostje iz Trenta prevladovali (14:6) in le v zaključnem delu so Krasovi odbojkarji omilili poraz.
V	tretjem setu se je Kras enakovredno upiral nasprotniku in se po stanju 7:7 odločno «odlepil». Vendar se je pri vodstvu s 14:7 krasovcem nerazumljivo zataknilo in niso znali izkoristiti kar šestih zaporednih set-žog. kar je pomenilo dokončni polom.
—bs—
ŽENSKA C LIGA Bor — Bolzano	3:0
(15:11, 15:9, 15:13)
BOR: Bolčina, Kufersin, Glavina, Jazbec, Pernarčič, Furianič, Jevnikar, Božič, Rauber.
BOLZANO: Orio, Rossi, Tiozzo, Del Bosco, Zampieri, Belloni, Modolo, Bressan, Del Mesche, Pivetto. Busini.
V	soboto so imele borovke razmeroma lahko srečanje in niso prepustile nasprotnicam niti seta. Bolzano ki je še brez točk, spada med slabše ekipe ženske C lige. Kljub temu pa znajo biti te igralke tudi nevarne, saj so edine odvzele Bregu dva seta, Moglianu pa enega. V soboto pa so mlade bocenske predstavnice naletele na slab dan. Tq^so izkoristile domače igralke, ki so po vrnitvi Pemarčičeve zaigrale z večjo gotovostjo. Pripomniti moramo, da je ta igralka odločilno pripomogla k zmagi, kljub temu,
soboto, še zdaleč taka, kot so je sposobne. Večkrat so pokazale, da bi lahko zaigrale mnogo bolje, v tem srečanju pa so bile vse preveč statične. Tako na eni kot na drugi strani je bilo precej nepotrebnih napak. Bolzanu se je pokazalo, da mu manjkata dve tolkačici, pri «plavih» pa je bil spet uspešen blok, ki smo ga v Moglianu močno pogrešali. Omeniti je treba tudi mlado Glavinovo, ki je v soboto igrala bolj samozavestno kot navadno in dokazala, da se znajde tako v vlogi podajačice kot tolkačice. V prvih dveh setih so borovke povedle že od vsega začetka in ohranile vodstvo do konca. V tretjem nizu pa so morale spet loviti nasprotnice, ki so vodile do dvanajste točke, nakar so borovke poprijele in osvojile še zadnji set.
Ti dve točki sta za predstavnice Bora zelo koristni. Med tednom pa se bodo morale «plave» dobro pripraviti, ker jih v soboto čaka težko srečanje s Pordenonom.	Sada
Krasovke ne poznajo zastojev: zmagale tudi v mestnem derbiju
Edino točko je gostjam prepustila Zigonova
Krasove namiznoteniške predstavnice Vesnaverjeva, Miličeva in Žigonova, ki nastopajo v italijanski A ligi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiioiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiliiliiiiiliiillimiililiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiillliiltmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiimiiiil
V četrtem kolu ženskega ekipnega prvenstva A lige si je v nedeljo v Nabrežini namiznoteniška ekipa Krasa po predvidevanjih zagotovila derbi s tržaško Julio. Z vedno učinkovitejšo igro, kakršno predvajajo, so slovenska dekleta povsem onemogočila svoje nasprotnice, ki so morale brezpogojno kloniti pred tolikšno premočjo in tehnično popolnostjo naših predstavnic. S to zmago so krasovke obdržale prvo mesto na lestvici in spadajo vedno bolj v ozek krog velikih favoritinj
brez težav porazila drugo najboljšo tržaško igralko.
Krasovke bodo spet stopile za zeleno mizo čez tri tedne, ko bodo gostovale v Parmi.
—bs—
ATLETIKA
S palico preko 4,80 m
V Vidnu so priredili tekmovanje v skoku s palico v dvorani športnega centra v Pradamanu.
Prireditev je bila namenjena le atletom iz videnske pokrajine, izjemoma pa je kot gost nastopil tudi državni reprezentant Pontonutti,
Pri članih je seveda zmagal prav Pontonutti, ki je preskočil letvico na lepi višini 4,80 m proti 5 m osebnega rekorda. Drugi je bil domačin Comessatti z znamko 4,40 m. V kategoriji naraščanjikov je zmagal Zaccaria s skokom točno 4 metrov.	K. B
OBVESTILO
SPDT
obvešča, da bo drugi ciklus smučarskega tečaja na kaninskih smučiščih (na jugoslovanski strani) v naslednjih nedeljah: 16. februarja, 23. februarja in 2. marca.
Kras — Julia Trst
Vesnaver - Paris Milič - Eccardi Žigon - Hauser Milič - Paris
2:0 (16, 2:0 (13, 1:2 (14, -8, 2:0 (8,
Vesnaver - Hauser 2:1 (-13, 16,
Žigon - Eccardi
2:0 (11,
5:1
13)
10)
-8)
10)
18)
19)
(Nadaljevanje na 7. strani)
za osvojitev državnega ekipnega naslova.
Že pred začetkom nedelj Ikega derbija ni bilo nobenega dvoma, komu bo pripadla zmaga, šlo se je le za to, koliko srečanj bodo odigrala Krasova dekleta, da dosežejo pet zmag. Nad pričakovanji so predstavnice zgoniške občine prevladale po šestih dvobojih, se pravi, da je Julia osvojila le častno zmago.
Od Krasove trojice je Miličeva pokazala običajno vrhunsko igro, kateri niti zdaleč ni bila kos nobena nasprotnica. Vesnaverjeva i-gra vedno zanesljivejše, predvsem s taktičnega vidika, kar ji je o-mogočilo osvojitev dveh zmag, čeprav se ji je najboljša Tržačanka Hauserjeva krčevito upirala vse do konca. Tudi tokrat je pokazala velik napredek Žigonova, ki je v tekmi s favorizirano Hauserjevo s prekaljeno igro osvojila prvi set, nato pa se je «ustrašila» zmage. Vendar se je že v naslednji tekmi I oddolžila svojim navijačem, ko je
iitiiiiiiitmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuuiuiiiiMiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiin
KOŠARKA
Proti Toianu Varese
Goriška Patriarca odpravila favorite
Odlična režija Savia - 24 košev prednosti
Patriarca — Toiano Varese 89:65 (51:36)
PATRIARCA:	Spezzamonte 16,
Bruni 13, Fortunato 4, Savio 13, Fabris 8, Flebus 13, Ardessi 8, Furlan 10, Marušič, Soro 4.
TOIANO: Brugnola 1, Luca 1, Gergali 2, Merlin 2, Pirovano 16, Campanaro 21, Balanzoni 11, Tallone 11, Canavese, Mentasi.
Goriška Patriarca je v nedeljo nadigrala goste iz Vareseja, ki so bili v začetku tega prvenstva fa voriU za končno zmago. Sam rezultat jasno dokazuje razliko med obema ekipama. Goričani so že od vsega začetka prisilili goste, da so igrali podrejeno vlogo. Pod odlično režijo Savia so domačini pokazali izvrstno in hitro igro, ki je «segrela» občinstvo, ki je začelo burno navijati za svoje. Poleg že omenjenega igralca sta tokrat odlično zaigrala Bruni in še posebno Spezzamonte. Slednji je odigral svojo najlepšo tekmo v zadnjem letu in bil najuspešnejši za svoje (16 košev).
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu...(iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
OB 14.30 NA OBČINSKEM IGRIŠČU NA ROJCRH
Jutri v Gorici srečanje mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Italije
Tekmo bo sodil Barbaresco iz Krmina ■ V italijanskem moštvu nastopata tudi Virdis (Cagliari) in Cesati (Inter)
črn dan in si je zapravila edinstveno j da je bila brez treninga. Vendar pa ni priložnost ,da se otrese skrbi pred | igra, ki so jo «plave» prikazale v
V	goriških športnih krogih je fe dni vse zanimanje osredotočeno na prijateljsko nogometno tekmo med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Italije. 'Tekma bo jutri, v sredo, 5. februarja, ob 20.30 na občinskem igrišču na Rojcah. Brez dvoma bo to srečanje na visoki tehnični ravni, saj obe reprezentanci sestavljajo najboljši mladinci (juniores) obe držav.
V	italijanskih vrstah bodo med drugimi nastopili tudi igralci, ki so že igrali v A ligi. To sta Virdis, ki nastopa za Cagliari, in Cesati, ki je
prav v nedeljo prvič nastopil za Inter v A ligi in dal zmagoviti gol proti Vareseju. Italijansko moštvo, ki ga trenira Vicini, bo tako sestavljeno: Brambilla (Atalanta), Brio (Juventus), Braggio (Bolzano), Busi (Inter), Cabrini (Cremonese), Cecarelli (Lazio), Ceccato (Padova), Cesati (Inter), Lorin (Milan), D'Aversa (Roma), Galbiati Inter), Palla vicini (Torino), Plosin (Torino), Romei (Samp-doria), Sciannimanico (Bari), Vanin (Juventus), Vincenzi (Monza), Virdis (Cagliari).
Italijanska reprezentanca je prišla
sinoči v Gorico in sedaj biva v hotelu «Transalpina».
O jugoslovanski ekipi vemo malo ali nič. Včeraj srro na federaciji zvedeli, da bodo igralci prišli komaj danes v Gorico, m sicer v Palate hotel.
Tekmo Jugoslavija — Italija bo sodil Barbaresco iz Krmina.
Po vsej verjetnosti bodo jutrišnji tekmi med mladinskima reprezentancama prisostvovali tudi predsednik nogometne fedeiacije Franchi zvezni trener Bernardini in Valcareggi
P. R.
Po prvem polčasu, ki se je zaključil s 15 točkami razlike za domačine, so Goričane nekoliko u-blažili ritem igre. To so takoj izkoristili gostje, ki so v 10. minuti znižali razliko na 8 košev. Ob tem stanju so Goričani spet prevzeli vajeti igre v svoje roke in zaključili tekmo s 24 koši razlike.
Izidi nedeljskega kola:
Patriarca - Toiano Varese 89:65 Ginnastica Torino - Franchising Roma 87:60 Asti - Novatese 72:74 LESTVICA
Patriarca 10 točk, Ginnastica Torino 8 točk. Asti in Novatese 4 točke, Toiano in Franchising 2 točki.
P. R.
A — 2 LIGA
Pinti Inox — Lloyd Adriatico 80:74 (42:37)
LLOYD: Brooks 23, Cepar 16, Bassi 12, Jacuzzo 7, Bubnich 8, Pozzecco 2, Millo, Meneghel 4, Chit-tolina 2, Oeser.
PINTI INOX RIM: Johnson 21. Tognazzo 14, Deuzi 2, Napoleoni 6, Zanelle 7, Santoro 9, Azzoni 2, La Guardia 17, Tosoratto 2, Antoneili.
Kljub porazu je tokrat tržaški Lloyd zaigral zadovoljivo. Kmalu bi celo pripravil presenečenje in zmagal, saj je bil rezultat stalno izenačen. Proti koncu tekme pa so Tržačani zagrešili precej osebnih napak, kar je nasprotnik izkoristil in neusmiljeno polnil koš iz prosrih metov Za omejitev poraza ima največ zaslug Gino Meneghel, ki je v obrambi dobro varoval Američana Johnsona, verjetno najboljšega i-gralca te lige (kar je dokazal že v Trstu, ko je Lloyd doživel prvi poraz na domačih tleh). V napadu so se kot običajno izkazali Bassi, Cepar in Brooks.
Rezultati A — 2 lige (4. povratno kolo)
Pinti Inox	- Lloyd	80:74
Maxmobili	- Ausonia	93:90
Prandoni	Brindisi	79:67
Jolly - Moretti	84:72
LESTVICA:
Jolly 22, Saclà 20, Rondine in Maxmobili 16, Moretti in Pinti Inox 12, Libertas Brindisi 10, Lloyd A-driatico 8, Ausonia 6, Prandoni 4.
Marko
Ljudje J PASQUALE GUJ0N |
_Nadiških dolin
P*CVEDEL MIROSLAV KOŠUTA	8.
Edin eif^ev Nadiških dolin je bila odvisna od patriarha, sieri;"* *a[a je bila v špetru Slovenov. Prvo vest o njej za-tero 0 teta 1192 v neki buli papeža Celestina III., s ka-s .. .potejyje čedadskemu kapitlju cerkev sv. Petra v Ažli cUni 1Padajočimi cerkvami, «Ecclesiam S. Petri de Algida cei caPfUis suis» (28). Fara Sv. Lenarta Slovenov je pre-so °vejša:, omenjajo jo leta 1315. Ni lahko zvedeti, kdaj XVliranovili Posaniezne kaplanije. Zdi se, da v XVII. in cerk, -' st°tetju. Medtem si je vsaka vas zgradila svojo cerkv:co ali kapelo.
in §v določenih dneh so vanje prihajali župniki iz špetra Vse c Llfnarta Slovenov, da so se srečali s svojimi verniki. lovaln6) e so imete svoje kose zemljišča, ki jih je obde-s° iih s .Pn°st ah so bili dani v najem, iz dohodkov, ki Cerkva Prina®a^< Pa 50 se plačevali stroški vzdrževanja
Uisite^f161'' V	obiskov kanonika Missia «Libro delle
temhra P^r *1 canonico Missio» beremo, da 12. sep-ki ,• teOl «je bila obiskana častitljiva... na Matajurju, ga ; 1 P°d faro Špetra Slovenov, v kateri je oltar, ki J posvetil častiti škof Giulio Euspergio iz Caorla
leta 1516... Ko so vprašali Jakoba, sina Kočeanovega, v prisotnosti občinskih mož je odgovoril: Mi z Matajurja skrbimo za dve cerkvi. Vprašani je povedal, da imajo dve polji, ki sta bili zastavljeni in ki ju obdeluje skupnost, poleg tega imata omenjeni cerkvi v skupni lasti kravo s tremi teleti in nič drugega. Vprašan glede dolžnikov je odvrnil: vsi dolgujemo, eni manj, drugi več, ampak vsi plačujejo...» (29)
Tako je šlo do leta 1870, ko je prostozidarska vlada kakor v cerkvi ujeta miš, ki si teši lakoto z obžiranjem svete opreme, zasegla vse bogočastju pripadajoče nepremičnine. Dejansko je bila to tatvina na škodo prebivalstva, zakaj za redno in izredno vzdrževanje svetišč so poslej morali pobirati prispevke od hiše do hiše.
Pred velikim izseljenskim eksodusom si lahko v prazničnih dneh videl dolge vrste ljudi — z dekleti v pisanih nošah —, ki so se iz različnih naselij vile po zelenih stezah proti cerkvi: «laetantes ad domum Domini».
Molitve, pesmi in liturgija so bile iste kakor po vsej Sloveniji. Na ravni vere smo imeli ves čas nepretrgane stike z ljubljansko škofijo. Primer: še pred nekaj leti je župnik hodil po svoji fari pobirat potrdila o opravljeni velikonočni spovedi, kakor je to določal dekret, ki ga je škof Hren izdal leta 1603 v boju proti protestantski reformi (30).
S skupno molitvijo in s starodavnimi pesmimi so naši predniki zadoščali svoji nagonski potrebi po misticizmu mnogo bolj kakor temu, kar so šteli za svojo izrecno dolžnost.
Potem so pred cerkvijo po skupinah nadaljevali pogovor prejšnje nedelje, ocenjevali dogodke minulega tedna in tako utrjevali medsebojno poznavanje in prijateljstvo.
Ko je legel večer, v svoji molitvi ob domačem ognjišču ni nihče pozabil odsotnih in rajnkih. To je bilo zadnje dejanje vsakega truda polnega dne. Končno so se umaknili
počivat pomirjeni, ker so bili spravljeni z Bogom, s samimi sabo, z ljudmi in naravo.
Težko je, da bi Slovenec postal prepričan ateist. Lahko ga premamijo denar ali strasti, lahko zanemarja svoje dolž-
nosti, preklinja (v italijanščini!), se razglaša za ateista, ampak naposled, če mu medtem ni padel strešnik na glavo, ga bo znova prešinil občutek skrivnostnega: v globini svo^ jega duha je pač tako oblikovan že vrsto rodov.
Pol stoletja stara slika: «gospod» (in dobrotnik!) te vasi tu, «gospod» tiste vasi tam
So bili naši predniki srečnejši? Odgovor je lahko samo pritrdilen. Kakor da bi vprašali, če so bile boljše nekdanje pristne jedi od današnjih ponarejenih in s kemičnimi iznajdbami olepšanih Kljub temu da so jih obdajali izkoriščevalci in sovražniki in da so večkrat morali stisniti pas, so bili zadovoljni s tisto malenkostjo, ki jim jo je nudila zemlja.
23 G. Grion, cit- delo. str. 406: «Fama cerkev gornje Na-diške doline je bila sv. Jakob v Ažli (kraj se omenja tudi leta 1175'' kateri so pripadale vse cerkve više od nje co Soške doline, pa še cerkve sv. Petra, sv. Kviri-na in sv. Ivana v Landarju». 29 Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda. Celovec, str. 836
30. Feigel — Nanut. Beneška Slovenija, Gorica, 1950, str. 57 in naslednje.
(Nadaln)evanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT SPORT SPORI
NOGOMET -ik '	>
16. KOLO PRVC ITALUANSKC im
21. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
Po osmih uspešnih tekmah Roma poražena Zanesljiva zmaga Milana v Genovi (4:2)
Nespremenjen vrstni red na vrhu lestvice - Juventus prisiljen na remi
Visoka zmaga ignisa proti Snaideru Sinudyne Bologna četrti finalist
Jim McDaniels dosegel 44 točk - Najboljši strelec lige je Bob Morse
PRVA ZVEZNA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA
Olimpija slaba v obrambi Zadar s težavo v Beogradu
Dramatična tekma v Splitu - Vojvodina presenetila
Po osmih tekmah, v katerih je osvojila kar 15 točk (7 zaporednih zmag), je Roma ponovno okusila poraz. Zadnjič je zapustila igrišče poražena 24. novembra lani v Turinu, kjer je podlegla Juventusu (0:1), njena zlata serija pa se je pričela teden kasneje, ko je premagala mestnega nasprotnika Lazia. Kljub porazu pa je Roma odigrala v nedeljo svojo najboljšo tekmo v tej sezoni. Proti Torinu je prikazala lep, hiter in učinkovit nogomet, trikrat pa je vratarja gostov Castellinija, ki se je imenitno odrezal, rešila le vratnica. V vseh treh primerih je smolo imel Prati. Na drugi strani pa je Torino le dvakrat resneje ogrozil domačega vratarja Contija in v enem izmed dveh napadov je Sala dosegel odločilni zadetek.
Sicer pa prvo kolo povratnega dela italijanskega prvenstva ni prineslo posebnih presenečenj. Na domačem igrišču je Juventus zaigral nekoliko slabše, kot običajno in se je moral zato zadovoljiti z remijem proti Bologni. Lazio je igral v Ceseni in dosegel enak rezultat. Razlika med njima, vodečim Juventusom in drugo, uvrščenim Laziom, ostaja tako še naprej tri točke. Na štiri točke pa sta se približala Milan in Torino. Torino je kot rečeno dokaj nezasluženo osvojil pomembni točki v Rimu, Milan pa je izvrstno nadigral Sampdorio na tujem. Rivera, ki igra v zadnjih nedeljah res dobro, je bil ponovno najboljši. Izkazala pa sta se tudi hitri Chiarugi in desno krilo Gorin, ki je obenem dosegel svoj prvi zadetek v tem prvenstvu. Tekma je bila izredno privlačna, saj sta ekipi dosegli kar šest zadetkov, to je polovico vseh golov, ki so jih dosegli v 16. kolu. Milan se je torej s to zmago povzpel na tretje mesto in se ponovno vrinil v boj za državnega prvaka. Edinstveno priložnost, da se še bolj povzpe na vrhu, bo imel v prihodnjem kolu, ko bo sprejel v goste vodeče Tu-rinčane.
Ascoli, ki je prejšnjo nedeljo spravil na kolena državnega prvaka Lazia, je bil tudi tokrat zelo blizu zmage in to proti Napoliju, torej ekipi ki je na petem mestu. Novinec v ligi in zadnji na lestvici je dolgo vodil, po izključitvi Colauttija pa so gostje izenačili. Poleg Napolija imata isto število točk še Roma in In-ter, ki je doma premagal Varese. Edini zadetek je dal mladi, komaj 18-letni Casati, ki je nadomestil diskva-
Antognoni je bil tudi v nedeljo najboljši igralec Fiorentine. Mladi nogometaš je trenutno v izredni formi
lificiranega Boninsegno in ki je prvič zaigral v prvi ligi.
Značilnost, vsekakor negativna, te nedelje je visoko število izključenih. Sodniki so namreč z igrišča poslali kar pet igralcev (Braglio — Napoli, Colauttija — Ascoli, Petrinija — Ternana, Pellegrinija — Fiorentina in Lanzija — Varese).
TENIS
ZDA izločene iz tekmovanja za Davisov pokal
PALMS SPRINGS, 3. — Ameriško teniško reprezentanco je letos doletela podobna usoda kot lani. že na samem začetku jo je izločila iz nadaljnjega tekmovanja Mehika, ki je osvojila srečanje s 3:2. Odločilno točko je dosegel izvrstni Raul Rami-rez, ki je v prvem dnevu premagal Stana Smitha in ki je v štirih setih odpravil Roscoea Tannerja (7:5, 7:9, 6:4, 6:2). V zadnjem dvoboju je Smith dosegel zmago proti Robertu Chavezu (6:2, 9:7, 6:1) in le ublažil poraz svojega moštva.
AVTOMOBILIZEM .
DAYTONA BEACH, 3. - Američana Peter Gregg in Hurley Hay-wood sta že drugič zaporedoma zasedla z avtomobilom vrste porshe carrera prvo mesto v 24-urni dirki v Daytoni. Zmagovalca sta prevozila skupno 4.180 km.
V 21. kolu prve italijanske košarkarske lige ni prišlo do velikih presenečenj. Osrednje srečanje kola je bilo v Bologni, kjer sta se za eno od prvih šestih mest spoprijeli domaci Sinudjne in milanski Mobilquattro. Po predvidevanju so zmagali varovanci trenerja Peter-sona, ki so tako na četrtem mestu lestvice in so praktično ze kva i-ficirani za finalni del tega prvenstva.
Videnški Snaidero je gostoval v Vareseju, kjer je proti državnemu prvaku Ignisu nudil sicer močan odpor, a ni mogel peprečiti poraza tudi zato, ker sta Američan Morse in Meneghin igrala v izredni formi. Med Videnčani je bil tudi tokrat najuspešnejši Jim McDaniels, ki je bil tudi najboljši strelec srečanja (44 točk).
Na prvem mestu lestvice je še vedno Forst iz Cantuja, ki je s stotico v Neaplju prelagal zadnjega na lestvici, ekipo Fag Par-tenope.
Varovanci jugoslovanskega trenerja Ace Nikoliča so v Rietiju doživeli še en poraz. Vse kaže, da je po začetnem uspešnem nastopu Alca, moštvo zašlo v krizo in vsi upi Bolonjčanov, da bi se uvrstili
iiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimmiifniiiimiiiiiiftiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
SMUČANJE
Evropsko mladinsko prvenstvo v Mayerhofnu
B. Križaj evropski mladinski prvak
■v
17-letni Tržičan je premagal Zemana (CSSR) in Frommelta (Lie.)
To je sploh prva kolajna za Jugoslavijo v alpskem smučanju
MAYERHOFEN, 3. — 4. evropsko prvenstvo v alpskem smučanju za mladince in mladinke je prineslo jugoslovanski ekipi največji uspeh v vsej dosedanji zgodovini tega športa. Komaj 17-letni Tržičan Bojan Križaj je namreč presenetljivo, a zasluženo osvojil naslov evropskega prvaka v slalomu.
Bojan je s tm naslovom dokazal, da je res mojster vožnje med vratci. Na to je opozoril že lani, ko je ob koncu sezone dosegel nekaj dobrih rezultatov, predvsem pa januarja
Bojan Križaj, odlični slovenski smučar, je osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka
letos, ko se je dvakrat z izredno neugodno štartno številko vrinil med I prvih petnajst v preizkušnjah za svetovni pokal. Tudi komentarji so ga že hvalili kot zgled borbenosti, sedaj pa ga hvalijo že kot zgled čudovitega stila. In mladi Križaj je v nedeljo smučal res imenitno. V prvem teku je bil daleč najboljši, v drugem pa je dosegel drugi čas. Vendar pa je v tem spustu smučal s smučmi za trening, ker ga organizatorji niso pravočasno obvestili, da se pričenja drugi tek!
Na drugo mesto se je za jugoslovanskim predstavnikom uvrstil tekmovalec iz ČSSR Zeman, katerega zaostanek je znašal sekundo in 10 stotink. Tretje mesto je zasedel Frommelt iz Liechtensteina, ki je dosegel najboljši čas v drugem spustu.
Pa še zanimivost iz jugoslovanskega tabora, ki je na tem prvenstvu dobil prvo kolajno sploh, bodisi na evropskih ali svetovnih prvenstvih ali olimpijskih igrah in to v članski in mladinski konkurenci. Zvezni trener Tone Vogrinec je držal besedo in skočil po nepričakovanem velikem uspehu v popolni smučarski opremi v vodnjak!
Vrstni red:
1.	Bojan Križaj (Jug.)
2.	Zeman (ČSSR)
3.	Frommelt (Liech.)
4.	Jacobscon (Sve.)
5.	Stock (Av.)
6.	Pegorari (It.)
7.	Steger (Av.)
8.	Burini (It.)
9.	Veith (ZRN)
10.	Prieler (Av.)
Naslove evropskih osvojili:
Mladinci
Smuk: 1. Veith (ZRN)
(Av.); 3. Pegorari (It).
Veleslalom: 1. Wenzel (Liech.);
2.	Stock (Av.); 3. Jacobsson (Šve.).
Slalom: 1. Križaj (Jug.); 2. Zeman (ČSSR); 3. Frommelt (Liech.).
Mladinke
Smuk: 1. Fjeldstadt (Nor.); 2. Petansching (Av.); 3. Motta (It.).
Veleslalom: 1. Elmer (Av.); 2. Sundberg (Šve.); 3. Bervvein (ZRN.).
Slalom: 1 .Berwein (ZRN); 2. Fjel-destadt (Šve.);	3. Zechmeister
(ZRN).
75”60 76”70 76”95 1T'm TJ’'23 77 ”24 77”68 77”87 77”91 78’'07
prvakov so
2. Stock
NÒ&QMET -
NA TITOGRAJSKEM TURNIRJU
Jugoslovanska
reprezentanca
razočarala
Na tradicionalnem titograjskem nogometnem turnirju je prišlo do velikega presenečenja. V finalni tekmi je namreč novosadska Vojvodina zasluženo premagala reprezentanco Jugoslavije s 4:3 (2:2) in tako osvojila pokal.
Moštvo Jugoslavije, ki je igralo v postavi O. Petrovič (Svilar), Džoni (Mužinič), Hadžiabdič, Jerkovič, Buljan, Keri, Žungul, Ačimovič (Djordjevič) šurjak (Baje-vič), Vladič (V. Petrovič) in Dža-jič, je v prvih nastopih v tem letu razočaralo. In sicer ni razočaralo, ker ni osvojilo prvega mesta, temveč ker je igralo vseskozi slabo. Izmed posameznikov bi o-menili le Buljana, ki je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja, pa tudi Djajič se je predstavil v dobri luči. Vendar pa ne smemo še misliti, da doživlja jugoslovanska reprezentanca krizo, saj so nogometaši po zimskem premoru šele v teh dneh stopili na igrišča in so zato še brez ustrezne priprave.
V finalni tekmi je Jugoslavija vodila po 20. minutah z rezultatom 2:0, strelca sta bila Vladič in Jerkovič (iz enajstmetrovke), Novosadčani pa so z dvema zadetkoma Ličinarja izenačil že v 1. polčasu. V nadaljevanju je Vojvodina prevzela pobudo v svoje roke in še dvakrat prišla do zadetka z Vuče-kovičem in Paukovičem. Pred koncem tekme pa je državna reprezentanca le znižala z Jerkovičem, ki je ponovno uspešno streljal e-najstmetrovko.
IZIDI:
Vojvodina - Budučnost	2:1
Jugoslavija - Borac	1:1
(10:9 po enajstmetrovkah) FINALE ZA 1. MESTO
Vojvodina - Jugoslavija	4:3
FINALE ZA 3. MESTO
Borac - Budučnost	2:0

Italijanska nogometna prvenstva
A LICA IZIDI 16. KOLA	
Ascoli — Napoli	1:1
Cesena — Lazio	0:0
Fiorentina — Ternana	2:0
Inter — Varese	1:0
Juventus — Bologna	0:0
L.R. Vicenza — Cagliari	0:0
Roma — Torino	0:1
Sampdoria — Milan	2:4
LESTVICA	
Juventus 24; Lazio 21;	Milan in
Torino 20; Napoli, Inter in	Roma 19;
Bologna 18; Fiorentina 17; Cesena 14; Sampdoria in Cagliari 12; L.R. Vicenza 11; Ternana, Varese in Ascoli 10.
PRIHODNJE KOLO (9.2.) Bologna — Fiorentina, Cagliari — Inter, Lazio — L.R. Vicenza, Milan
—	Juventus, Napoli — Roma, Ternana — Cesena, Torino — Ascoli, Varese
—	Sampdoria.
Najboljši strelci A lige
10 zadetkov: Savoldi (Bologna)
7 zadetkov: Gori (Cagliari) in Bulici (Torino)
6 zadetkov: Braglia (Napoli), China-glia f Lazio), Prati (Roma)
5 zadetkov: Boninsegna (Inter), Graziarli (Torino), Chiarugi (Milan).
B LICA	
IZIDI 18. KOLA	
Alessandria — Foggia	1:0
Arezzo — Novara	2:K
Atalanta — Sambenedettese	1:0
Avellino — Parma	3:1
Brescia — Genoa	1:0
Catanzaro — Verona	0:0
Como — Spai	2:0
Perugia — Pescara	2:2
Reggiana — Brindisi	2:0
Taranto — Palermo	1:2
LESTVICA
Perugia 27; Verona 26; Brescia 23; Novara 22; Palermo in Catanzaro 21; Como in Pescara 19; Avellino, Alessandria in Foggia 18; Atalanta, Genoa in Sambenedettese 17; Parma in Taranto 15; Arezzo 13; Reggiana in Spai 12; Brindisi 10.
PRIHODNJE KOLO (9.2.)
Brindisi — Arezzo, Foggia — Reggiana, Genoa — Avellino, Novara — Perugia. Palermo — Catanzaro, Parma — Brescia, Pescara — Atalanta, Sambenedettese — Alessandria, Spai — Taranto, Verona — Como.
C LICA
A SKUPINA IZIDI 20. KOLA
Bolzano — Seregno	0:0
Cremonese — Clodiasott.	1:0
Lecco — Juniorcasale	2:1
Mestrina — Udinese	2:1
Padova — Legnano	0:2
Monza — Trento	0:0
Pro Vercelli — Venezia	0:0
S.A. Lodigiano — Piacenza 0:1 Solbiatese — Mantova	0:0
Vigevano — Belluno	2:0
LESTVICA
Piacenza 30: Seregno 25; Udinese 24; Cremonese, Monza in Mantova 23; Trento in S.A. Lodigiano 22; Venezia 21; Padova 20; Clodiasottomari-na in Vigevano 19; Lecco 18; Solbiatese, Pro Vercelli, Bolzano, Junior-casale in Belluno 17; Mestrina 17; Legnano 12.
PRIHODNJE KOLO (9.2.)
elodiasottomarina — Bolzano, Belluno — Cremonese, Mantova — Lecco, Trento — Mestrina, Juniorcasale — Monza, Seregno — Padova, Legnano — Pro Vercelli, Venezia — S.A. Lodigiano, Udinese — Solbiatese in Piacenza — Vigevano.
D LICA
C SKUPINA IZIDI 19. KOLA
Ugnano — Bassano	1:0
Treviso — Caorle	0:1
Thiene — Coneglianese	2:2
Ponziana — Dolo	1:0
Pordenone — Montebelluna	1:2
Audace — Pro Gorizia	2:0
Legnago — Rovigo	0:0
Portogruaro — Sampietrese	0:0
Adriese — Triestina	1:2
LESTVICA
Treviso 27; Audace 24; Montebelluna, Adriese, Legnago in Triestina 22; Ponziana 21; Pordenone, Lignano in Coneglianese 20; Portogruaro in Pro Gorizia 19; Bassano 16; Sampietrese 15; Caorle 14; Rovigo 13; Dolo 12; Thiene 10.
Adriese, Bassano, Sampietrese in Thiene so odigrale tekmo manj.
PRIHODNJE KOLo (9.2.)
Coneglianese — Adriese, Audace — Legnago, Dolo — Lignano, Montebelluna — Ponziana, Triestina — Pordenone, Rovigo — Portogruaro, Caorle — Pro Gorizia, Bassano — Thiene, Sampietrese — Treviso.
na eno od prvih šestih mest, so se razblinili.
Končno je zmagal tudi Canon iz Benetk, ki je v tem kolu premagal ekipo BriU iz Cagliarija. ki je letos z novim trenerjem Američanom
Landò povsem razočarala.
IZIDI 21. KOLA Canon - Brili	85:	69
Fag - Forst	84:107
Innocenti - Duco	100:	82
Sinudyne - Mobilquattro 90:	78
Sapori - IBP Rim	85:	61
Brina - Alco	79:	65
Ignis - Snaidero	126:	99
LESTVICA
Forst Cantò 38, Ignis Varese 36, Innocenti Milan 34, Sinudyne Bologna 28, Mobilquattro Milan, Brina Rieti in Sapori Siena 24, Snaidero Viden, Canon Benetke in Alco Bologna 18, Brili Cagliari in IBP Rim 12, Duco Mestre 6, Fag Par-tenope Neapelj 2.
PRIHODNJE KOLO (9. 2.)
Forst - Sinudyne, Brili - Brina, IBP - Ignis, Mobilquattro - Innocenti, Snaidero - Fag, Alco - Canon, Duco - Sapori.
Tom McMillen, Američan Sinudyne-ja, je eden najboljših košarkarjev italìjauske lige
NOGOMET
Evropska pokalna tekmovanja
Slavj« Jugoslovanov
Spet velik uspeh za jugoslovanski rokomet. Oba državna prvaka Lokomotiva iz Zagreba pri članicah in Borac iz Banjaluke sta se uvrstila v polfinale evropskega pokala prvakov.
LokomoUva Zag. - FIF Kopenhagen
12:8 (4:3)
Odlične Zagrebčanke so pred domačimi gledalci uspele nadoknaditi prednost dveh golov iz prvega srečanja v Kopenhagnu. Mara Torti in tovarišice so v prvem delu igre samo testirale pravo moč nasprotnic. Temu primeren je bil tudi izid, padlo je samo sedem zadetkov in končna razlika je bila minimalna v korist domačink. V nadaljevanju pa so domačinke znale nadoknaditi zamujeno. Odlična Tortijeva pa je bila nič manj kot devetkrat uspešna.
Borac Banjaluka — KFUM Arhus
23:18 (16:10)
Zastopniki Borca so imeli v povratnem srečanju drugačno nalogo, saj so že prvo srečanje v gosteh z danskim prvakom odločili v lastno korist za eno točko. Končna razlika je bila nekoliko večja. Borac je to pot zaigral nekoliko slabše v obrambi in nasprotnik jim je delal precej preglavic. Danci so igrali na vse ali nič. Naleteli pa so na odlične Jugoslovane, ki so v tej športni panogi v samem svetovnem vrhu in tako so izločeni iz nadaljnjega tekmovanja.
Ognjen Petrovič, vratar jugoslovanske nogometne reprezentance, se ni najbolje odrezal na titograjskem turnirju. Vse kaže, da ni vratarja v Jugoslaviji, ki bi lahko nadomestil Mariča, ki pa odslužuje vojaški rok
Po izredno uspešnih pripravah jugoslovanskih odbojkarskih reprezentantov na Hvaru, kjer je vodil priprave prof. Viki Krevsal, so najboljši jugoslovanski odbojkarji odpotovali na krajšo turnejo v Moskvo. Pod vodstvom podpredsednika OZJ Jožanca, zveznega selektorja Grozdanoviča in trenerja Krevsla so odpotovali v SZ naslednji igralci; Radeljevič, Jelič, Dobrič, Vračarič, Matijaševič, Boričič, Čuk, Gvozdenovič, Vujašinovič, Bo-goevski, Elezovič in Lukač. Doma je ostal samo trinajsti kandidat za «plavi» dres Stojmirovič, ki ima te dni važne izpite na univerzi. Kot smo že omenili, so bile priprave na Hvaru izredno uspešne
kot še nikoli doslej, saj se je treniralo trikrat dnevno. Vsi igralci so po prvenstveni prekinitvi in teh zadnjih raznolikih pripravah željni igre. Čeprav bodo igrali proti nepoznanim nasprotnikom, bodo tri do štiri tekme v SZ dobrodošle pri uigravanju izbrane vrste.
NAMIZNI TENIS
NEW DELHI, 3. — Člani organizacijskega komiteja 33. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu so nadvse prisrčno sprejeli jugoslovansko reprezentanco, ki je že prispela v Kalkuto. Kot je znano, so v moški reprezentanci Šurbek, Sti pančič, Karakaševič, Savnik in Ka-sanovič. Pri članicah pa bodo branile barve Jugoslavije Palatinuš, Fabri, Jeler in Korpa. Jugoslovansko zastopstvo je ob prihodu v Kalkuto pozdravil tudi generalni konzul SFRJ v Indiji Miloš Beljič.
Že zdaj je na dlani, kako koristno je, da so Jugoslovani prišli v Kalkuto teden dni pred pričetkom prvenstva, kajti ne bo enostavno se prilagoditi tamkajšnjim razmeram. V vlažnem podnebju je že zdaj temperatura 20 stopinj Celzija.
V 18. kolu prve zvezne moške jugoslovanske košarkarske lige je državni prvak Zadar s težavo v Beogradu premagal živahno ekipo Rad-nički FOB. Vse do konca so bili Beograjčani enakovredni čosiču in tovarišem in le malo je manjkalo, da bi ne poskrbeli za izredno presenečenje. V ključnih trenutkih pa je
Marko Gvardijaiičič je v soboto dobro igral v Valjevu proti Metalcu. Dosegel je 20 točk. Vse to pa je bilo premalo: Olimpija je vseeno izgubila
iiiiiiiiitiHiiiiimiittiiiiiiiiiiifiiiitiitiiiiiiiifiiiiiHiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii
UMETNOSTNO DRSANJE
EP V KOEBENHAVNU
Pahomova-Sorškov (SZ) Enathova med posameznicami
V plesnih parih je SZ osvojila še 3. in 4. mesto
KOBENHAVN, 3. - Končalo se je evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. V zadnjih dveh disciplinah (plesni pari in tekmovanje žensk posamezno) sta prejšnja prvaka obranila naslov. Tako sta v parih novo zlato kolajno osvojila Pahomova in Gorškov, naslov iz Zagreba pa je obranila tudi Errat-hova. Sovjetski par ni imel nasprotnikov in je zmagal povsem prepričljivo pred britansko dvojico Green - Watts. 18-ietna tekmovalka iz Vzhodne Nemčije Kristina Errath je že tretjič stopila na najvišjo stopnico evropskih prvenstev. Njena zmaga je bila tokrat dokaj tesna, saj je Nizozemko De LeeUw prehitela le v zadnji preizkušnji in to najbrž zaradi pristranskih sodnikov, ki se na tem prvenstvu niso odrezali.
Plesni pari:
1.	Pahomova Gorškov (SZ) 210,99
2.	Green - Watts (Vel. Brit.) 203,32
3.	Liničukova - Karponosov (SZ) 201,42
4.	Mojsejeva - Minjenkov (SZ)
201,10
5.	Cicia - Caserani (It.) 194,88 Posameznice:
	
	
1 ÉL1J i	^ r ^
1 — 1. Fachiro	X
2. Jacuzia	X
2 — 1. Patriz	X
2. Renova	2
3 — 1. Senega	X
2. Burgano	1
4 — 1. Borgiano	2
2. Sinabra	2
5 — 1. Climat	1
2. Banco	X
6 — 1. Tognin	X
2. Delaunay	1
KVOTE	
12 — 4.075.858 lir	
11 — 232.900 lir	
10 —	19.800 lir	
1.	Errath (NDR) 2.	De Leeuw (Niz.) 3.	Potsch (NDR) 4.	Drahova (ČSSR) 5.	De Navarre (ZRN)	292,0 288,81 223,63 218,81 216,33
	
Ascoli — Napoli	X
Cesena — Lazio	X
Fiorentina — Ternana	1
Inter — Varese	1
Juventus — Bologna	X
L.R. Vicenza — Cagliari	X
Roma — Torino	2
Sampdoria — Milan	2
Brescia — Genoa	1
Catanzaro — Verona	X
Taranto — Palermo	2
Bolzano — Seregno	X
Siracusa — Reggina KVOTE 13 — 2.838.800 lir 12 — 103.700 lir	X
prišla na dan večja izkušenost predvsem Djerdje in Cosiča in tako je Zadar zmagal s 5 točkami razlike. Po tem ponovnem uspehu je Zadar ohranil prvo mesto na lestvici s 4 točkami prednosti pred Jugoplastiko.
Spličani so se morali močno potruditi, da so doma v dramatični tekmi le za eno boro točko premagali Bosno, v kateri je reprezentant Deli-basič dosegel kar 28 točk. Na srečo, da se je v domačih vrstah razigral kapetan Rato Tvrdič, ki je bil gonilna sila Jugoplastike, saj je zbral kar 32 pik.
Olimpija je v soboto gostovala v Valjevu, kjer je nepričakovano izgubila proti skromni ekipi Metalcu. Tudi v tem srečanju je bila pri Olimpiji predvsem slaba točka obramba, saj so tudi skromni košarkarji Metalca dosegli kar 107 točk. Bila bi to idealna priložnost za Ljubljančane, da bi se pomaknili na peto mesto lestvice, saj je tudi Rabotnički nepričakovano izgubil proti novincu bge, ekipi Vojvodina. Olimpija pa je tokrat lagodno igrala predvsem v obrambi, kar jo je tudi drago stalo. Za Ljubljančane so bili tako uspešni: Volaj 11, Marter 10, Lorbek, Macu-ra, Jelovac 37, Ivanovič 14, Guardi-jančič 20, Križnar 2, Jakhel, Nuha-novic 9.
V mestnem derbiju je Partizan premagal Beograd z 11 točkami razlike in je tako ostal skupno s Crveno zvezdo na tretjem mestu. V vrstah Partizana je bil ponovno najboljši reprezentant Kičanovič (23).
Lokomotiva je v Zagrebu osvojila sedmi par točk. Premagala je namreč ekipo Borca. Najboljši strelci pri Lokomotivi so bili Plečaš 27, Knego 24, in Mohorovič 21.
IZIDI 18. KOLA
Radnički FOB — Zadar	71:76
Metalac — Olimpija 107:103 Vojvodina — Rabotnički	94:78
Istra vino — C. zvezda	84:102
Partizan — Beograd	83:72
Jugoplastika — Bosna	84:83
Lokomotiva — Borac	94:86
LESTVICA
Zadar 24: Jugoplastika (Split) 30; Partizan (Beograd) in Cervena zvezda (Beograd) 26; Rabotnički (Skopje) 20; Olimpija (Ljubljana) 18; Bosna (Sarajevo) in Radnički FOB (Beograd) 16; Lokomotiva (Zagreb) in Borac (čačak) 14; Metalac (Valjevo) 12; Beograd 10; Vojvodina (N. Sad) in Istravino (Reka) 8.
PRIHODNJE KOLO (8.2.) Lokomotiva — Metalac, Borac — Jugoplastika, Bosna — Radnički FOB, Zadar —Partizan, Beograd — Istravino, Crvena zvezda — Vojvodina, Rabotnički — Olimpija.

Palatinuševa bo nastopila z Jugoslavijo na bližnjem SP v New
Del hiju

ODBOJKA
V 12. KOLU PRVE ITALIJANSKE LIGE
SPET PRESENEČENJE V MODEN!
%
ITALIJANSKA
ODBOJKARSKA
PRVENSTVA
A liga — člani
Osrednja tekma 12. kola italijanskega odbojkarskega prvenstva pri članih je bila v Modeni med domačim Paninijem in CUS iz Turina. Odlična šesterka iz prestolnice Piemonta (z odličnim Bolgarom Karo-vom) je spet poskrbela za presenečenje. Lanski italijanski prvak Panini je moral letos drugič prepustiti izkupiček gostom in za nameček obakrat pred domačimi gledalci. Končno je prenehala s serijo porazov tudi tržaška Are Linea, ki je v Catanii premagala univerzitetni športni krožek po precej izenačeni igri, ki je trajala dolgih pet setov. Ostali izidi so bili bolj ali manj pričakovani. Na vrhu lestvice sta CUS Turin in Ariccia, Panini in CUS Pi-za pa zaostajata za štiri točke, katere v nadaljevanju prvenstva bo izredno težko nadoknaditi.
IZIDI 12. KOLA Gorena — Ruini	3:0
Pneus — Lubian	3:0
CUS Piza — Coop Italia	3:1
Panini - CUS Turin	2:3
CUS Siena - Paoletti	3:1
Cesenatico — Ariccia	1:3
CUS Catania — Are Linea	2:3
LESTVICA
CUS Turin in Ariccia 22, Panini in CUS Piza 18, Lubian 14, Paoletti in Pneus 12, Gorena, Cesenatico in Are Linea 10, Coop Italia in CUS Siena 8, CUS Catania 4, Ruini brez točk.
V soboto bo igrala Are Linea doma s Cesenaticom. Obe šesterki i-mata po 10 točk.
A liga — članice
Članice so odigrale že -četrto povratno kolo. Odlična ekipa Valda-gna iz Scandiccija ima praktično že drugič zaporedoma državni našlo/ v žepu. Lanske prvakinje imajo (po petnajstih odigranih tekmah) kar šest točk prednosti. Slej ko prej niti v nadaljevanju ne bo te razlike nadoknadila. Vsekakor pa preseneča trenutno tretje mesto novinca prve lige Alzana, ki ima 20 točk. Ta šesterka je dobro poznana tudi pri nas, saj je pred dvema letoma i-grala v dnigi ligi z Borom. Vseka-
kor pa je potrebno pripomniti, da se je novinec prve lige močno ojačil. Na dnu lestvice so še vedno tri šesterke. Ob že usojenem Vignoniju iz Bottolem-a bo treba iskati drugega kandidata za azadovanje med ekipo Cogne iz Aoste ter CUS iz Par' me. Bridko • presenečenje letošnjega prvenstva pa je prav ekipa iz Parme, ki v svoji bogati športni zgodovini je letos v izredno nevarnih vodah. Casagrande iz Sacileja je bil drugič poražen. V zadnjem kolu se je šesterka iz naše dežele vrnila praznih rok iz Fana.
IZIDI 15. KOLA
Metauro Fano — Casagrande 3:1. Vignoni — Coma Modena 0:3, Val-dagno — Arbor 3:1, Presolana " CUS Parma 3:2, Alzano — Cogne Aosta 3:0, Nelsen — Torre Tabito Catania 3:2.
LESTVICA
Valdagno Scandicci 28, Coma Modena 22, Alzano 20, Nelson Reggio Emilia in Casagrande Sacile 18, Torre Tabita Catania in Arbor Reggio Emilia 16, Metauro Fano in Presolana Nembro 14, CUS Parma in Cogn® Aosta 6, Vignoni Gottolengo 2 točki.
PRIMORSKI dnevnik
SPORT SPORT SPORT
4. februarja 1975
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Po dokaj uravnovešeni igri v Bazovici Primorje tesno premagalo ekipo Zarje
Juventina in Vesna sta tokrat osvojili vsaka po eno točko
PROSEČAM pred bazovci
Zarja — Primorje 0:1 (0:0)
Pavento, S. Križmančič. Marc, Sammese, R. Marc, Metli-Ražem^’ ®°n’ ^^onja, Poropat,
PRIMORJE: Kapun, Blazina, Ra-e. Cimolino, Trampuž, Barbiani,
Ru™faba' Tomizza’ Sugan’ 014011 in
f^RELEC: v 10. min. d.p. Rustja. bODNIK: Pizzamiglio (Krmin).
. * * v slovenskem derbiju med Zarjo j1 Primorjem je pripadla zmaga Proseskim igralcem. Sodeč po igri,
S.
o-
v
Izidi drugega povratnega koto prvenstva 2. AL so spet spremenili vrh lestvice. Tokrat e le na prvo mesto povzpela ekipa Isonza. ki je v Trstu ne-Wicakovano premagala Stock, ozitivna serija Stocka, ki je njala že deset nedelj, se je tem porazom končala in sta, Tržačane dohitela Sa-Orado (remi z Edera) in ~ fnna’ ki je v Štandrežu Pojila točko. Juventina je . J tekmi z Monticom zastre-mia U-metrovko. Dobro se je 2nZf?a! tudi Portuale, ki je v ključnem delu premagal Li-rtas. Tega je dohitelo Pri-ki je z golom Rustje rji, trti zadetek v zadnjih šti-4 Ifkmah) v Bazovici pre-'JtoQalo Zarjo. Pred začetkom Qa derbija je prišlo tudi do oozaovanja vrednega dogodka strani sodnika Pizzamiglia «.Emina, o katerem poroča-'to na drugem mestu.
nmnuka Vesna & P° 424 mi' ]Tah, s“še končno spet pri-
Vcn,ri 9ola 2 Bortolottijem.
to. n zadostovalo za mizirn’j SaL 4e Cestalunga re-rem^m sta se h tudi Flaminio in Duino, 7 a nedelj ni dal gola.
duema goloma v drugem ZZ. l9rf pa so Campanelle iaiTaale,.Glarizzole. ki osta-ce °%arnlie™ na repu lestvi-zanrti fonimivost nedeljskega da ri 4aIa, Predstavlja dejstvo,
n° zCgatf ekiPi USpel° d°~
IZIDI 2. 2.
LibertÌna ~ Anna Vesna Z
Giarizzole C°s^lunpa „ Flaminio - Campanelle Sagrai Z rT0 Stock Z Edera Isonzo LESTVICA
Nagrado in S. Aura 2i' T°uCk’ Portuale in Ede-Primo .tertas. Costalunga in
«S°76e Z-ZaT^in c^-
U ni ' Vesna 15. Flaminio Giarizzol? g™ Juventina 12’
eITodnje K0L0 3- 2- 75
n,,,„	~~ Zarjo
pisr« v«T
B. R.
1:1
1:2
0:1
1:1
h2
1:1
0:0
0:1
Juventina
ki smo in j
grišfiu c! V1(teu na bazoviškem i-fnakovredm n enajsterici še kar kazalo 7nat' Rfimorje je sicer po-meznikov 710 .boljk° tehniko posa-
boli raztre^Li?3 ^ bila (kliub ''evarnei?! ni lgr° napadalnejša in ti- V 2nam.Pred nasProtnimi vra-811 ie tekel njU- ^ke enakovredno-Priložnostimi>rV1 poloas z izrazitima Vsem Zarie ^3 vsako .^PO. Pred-ristiti. J ’ 31 Pa je ni znala izko-
Po
makni{^npt vf je Primorje pre-!0. aakol>ko naprej in je v
T° je prisade81? Z ■ Rustj° zadetek. Pobudo in nef ^arj0' da Prevzame hov° poloviSne .Pr°sečane na nji-Vsaj do j7pn .lgrisča, da bi prišlo Uspe>o. KBuh enja’ kar Pa ji o> bremenu in oISemtl pa se izid «» Prehitelo v«-t441110^6 je s to zmago Prednosti. 10 113 iestvici s točko
Aleksander Ražem
Vesnami. rPET PožrTVOVALNI
.VESNA-RTalUn9a 1:1 (1:0)
?ler, Suldič ' K^ce ®ogatec), Ver-Skrem, iv ’ Kelernemč, S. Tence, Bortolotti B t’ Milič- Caharija, c ^STALmirl6"^’ ,13 Košuib. SpherU.Me^A: Furlani, Visintin, Sirotich Zannn' Paian'a. Milcenich, Chiodini, Z P6’ Montino, Srpič,
strelca Zorat-
Srpič v 3C3A:dBortolotti v 43. p. p.,
SScevS <?dsotnosti nekate-lld.ni Costawf va dobro proti so-dolgem premni, V eklpo sta se P« Padalca B t!? 2?pet vrniia na-ie gotovo	Degrassi. To
njena igra h[^ gi°’ da ie bila So, domačini ln,dlnamična. žal, Polčasu nekoliki Ze ° ^P601 prvem ^.koristila Co'vi P0Pustili in to je (Ma, a ne bre? ,Unga’ da -i6 izena-ga posega krišk^1110^1* neEotove-fPlave» v Trižkega branilca. Za iotti, ki v sd Ìego1 zadetek Borto-“hranljivo p^L01? °d daleč ne-8tov- Žal, si» vratarja go-j“do poškodoval pred koncem ski vratar Tenm Alièni kri-
&
ganiti kot p^aiv Ves.ne moramo falci so jx>Cali on- kajti vsi 1-h®. Prav dobro f f ze ne tehnič-P°*rtvovaCs™ Ùf0) borbenost in • aar so v zadnjem
času domači navijači pogrešali.
Sandor
ŠTANDREŽCI bolje kot doslej
Juventina — S. Anna 1:1
JUVENTINA: Gomišček, M. Ta-baj, Culot, Mikluš, Brescia, Nanut, Uras, Tavčar, Ferletič, Montico, Sirk (Lomuscio), 12 Berdon.
S. ANNA: Chendi, Paolich. Bo-nazza, FiancoUa, Melon, Pestrin, Rizzarti, Cadenaro, Vattovani, Ive, Cemivani.
SODNIK: Mosangini iz Vidna.
STRELCA: v 1. min. d. p. Ive, v 15. min., Uras.
V nedeljski tekmi proti S. Anni je Juventina pokazala znatno boljšo igro, kot v prejšnjih nastopih, štandreški igralci so igrali zelo pazljivo v obrambi in bili zelo nevarni v napadu. Da so domačini le izena-
čili pa je tokrat treba pripisati smoli, ki so jo imeli v prvem polčasu. V prvi polovici srečanja so se Juventini ponudile izredne priložnosti za gol. Najlepšo je imel v 28. min. Montico, ko je zastreljal enajstmetrovko.
Kljub polovičnemu uspehu je štan-dreško vodstvo razpoloženo optimistično, saj je ekipa pokazala dobro uigranost. V tej tekmi sta se v obrambi še posebno izkazala Nanut, ki je v nedeljo nastopil po večtedenski odsotnosti, in Karel Mikluš. O tem mladem igralcu moramo povedati, da je od nedelje v nedeljo boljši in dobro obeta za prihodnje.
Že v prvih minutah tekme so Štadrežci dobro začeli in stalno o-grožali nasprotnega vratarja. Do zadetka pa ni prišlo in to predvsem zaradi sreče, ki jo je imela nasprot-
na obramba pri odbijanju žog. Kot smo že zgoraj omenili se je Juventini ponudila najlepša priložnost v 28. minuti, ko je Montico z 11 metrov streljal naravnost v vratnico.
V prvi minuti drugega polčasa so gostje prešli v vodstvo z golom Iveja. Za Juventino je bila to prava mrzla prha. Domači igralci pa so zaigrali še bolj zagrizeno in v 15. minuti (po zaslugi Urasa) izenačili rezultat.
P. R.
Turnir v Viareggiu
V nadaljevanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu so dosegli take izide: fiorentina - Varese	2:1
Lazio - Dukla Praga	3:3
Kickers - Amsterdam	3:2
Sampdoria - Stoke City	2:0
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Med petimi slovenskimi enajstericami v nedeljo zmagala le Primorec ia Gaja
Mladost je remizirala, Olimpija in Sovodnje pa sta utrpela poraz
Z LAHKOTO DO ZMAGE
Primorec — Roianese 3:1
PRIMOREC: Kralj, Papatico, Sluga, Sosič, Manzutto, Križmančič, P. Kralj, Čuk, B. Kralj, Možina in M. Kralj.
ROIANESE: Papandrea, Palermo, Sergoni, Valvassori, Zolia, Santelli, Zuzich, Tiziani, Marchesich, Posru in Boccia.
STRELCI: v 8. min. d. p. Mauro Kralj, v 11. min. Santelli iz enajstmetrovke, v 14. min. Čuk in v 18. min. Pavel Kralj.
SODNIK: Sega (TS).
Primorec je tudi tokrat s precejšnjo lahkoto pospravil v žen o-be točki. Tokrat je bila na vrsti ekipa Roianeseja, ki je zadala nekaj skrbi Trebencem le v prvem polčasu, ko ji je pihala burja v hrbet.
iiiiuinuiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!iiiiiiiii
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH NOGOMETNIH LIGAH
Zaslužen uspeh Prosetunov med nuruščujniki Kriško Vesno podleglo v polfinalu mladincev
MLADINCI
Roianese — Union 2:2 (1:0)
UNION: C^k, Del Bosco, Nanga-no, Ursini, Glionna (k), Benčič, Colja, Ancona, Košuta, Lapi, Cla-botti (Benvegnu).
STRELEC: za Union v 30. in 34. min. d.p. Colja.
Za nedeljsko srečanje je bila značilna burja. V prvem polčasu je Union igral proti vetru. Vsekakor lahko rečemo, da se je kar dobro izkazal. Do prvega zadetka je prišlo v 11. min. p.p., ko je lepa akcija Tržačanov zmedla Padlonjerce. Ti so (zlasti v obrambi) popustili, tako da je Roianese realiziral. Od tega trenutka dalje je bila igra še vedno pod nadzorstvom domačinov, toda akcije teh niso preveč ogrožale podlonjerske obrambe.
V drugem polčasu je prišlo najprej do zadetka domačinov iz lepe akcije in pri rezultatu 2:0 je vse kazalo, da bo šel Union z igrišča poražen. Toda naši igralci to se od tega trenutka daije.Jepo izkazali in uredili svoje vrste. V 30. in 34. min. je dosegel Colja kar dva zadetka. Prvi je padei iz le .pfe akcije. Naš igralec.,fje preigral kar tri nasprotnike in sam dosegel gol. štiri minute kasneje je spet realiziral s pomočjo burje. Colja je sicer hotel podati žogo Benčiču, toda burja je potisnila žogo v vrata preden se je je Benčič dotaknil. «Plavorumeni» bi lahko odnesli z igrišča obe točki, če ne bi Košuta zgrešil idetka,	Mauro
Fortitudo — Vesna 1:0 (0:0)
FORTITUDO:	Sant, Jurincich,
Samez, Apollonio, Ganduccio, Tomolo, Mersini, F. Presti, Bucci, Predonzani, Pipitene.
VESNA: Eva, Merluzzi, Ravalli-co, Alessio, Švab, Lonza, E. Sedmak, Ferluga, Košuta, Zucca, Bia-gi, 13 Perič.
SODNIK: Coricato (TS),
STRELEC: v 10. min. d.p. F. Presti.
V	polfinalu mladinskega pokrajinskega prvenstva sta se spoprijela Fortitudo in Vesna, ki pa sta s prikazano igro povsem razočarala. Zmaga je pripadla Miljčanom, a predvsem po zaslugi negotovega posega kriškega vratarja. O tekmi ni kaj povedati, kajti obe ekipi sta predvajali počasno in nepovezano igro. Pri Križanih je tokrat povsem odpovedala sredina igrišča, kjer sta bila Lonza in Ferluga praktično neaktivna. A tudi ostali igralci niso zaigrali kot znajo in tako je obračun nedeljske tekme res negativen. Škoda, da je ekipa, ki je tako dobro zaigrala v teku prvenstva, prav v najvažnejši tekmi popustila.
Sandor
NARAŠČAJNIKI
Esperia SA — Primorje 1:2
ESPERIA: Piccilin, Delise, Brai-co, Ruggiero, Spreatico, Curri, Rosea, Morando, Castellano, Stor in lannuzzi.
PRIMORJE:	Bresciani, Rupel,
Trobec, Čok, Versa, Persi, Danza, Bezin, A. Rupel, Milič in Albi.
STRELCI: V 4. min. p.p, Lanza, v 15. min. d.p. Curri, v 28. min. d.p. Albi.
V	drugi tekmi naraščajniškega
prvenstva so Prosečani zasluženo premagali v gosteh solidno ekipo Esperie.
Tekmo je vseskozi ovirala burja, zato enajsterici nista prikazali odličnega nogometa, čeprav smo videli več lepih akcij na obeh straneh. Primorje je biJo v vodstvu že v uvodnih potezah z lepim golom Lanze. V nadaljevanju so domačini s pomočjo burje ostreje ogrožali vrata «rdeče-rumenih» in sredi polčasa izenačili. Vse je kazalo, da se bo tekma zaključila neodločeno, ko je Albi (po lepi osebni akciji) zapečatil rezultat z 2:1.
H. V.
Ponziana — Breg 0:1 (0:0)
PONZIANA:	Colautti, Vecchie!,
Samsa, Lodi, Rados, Renner, Pe-drocchi, Mosetti, Rocco, Cesar, Severi.
BREG: Mauri, Krevatin, Kuret M., Grizonič, Novello, Kuret D., Kr-mec, Peroša, Ferluga, Klun, Lovrečič (Prašel).
SODNIK: Biagi.
STRELEC: V 31. min. Peroša.
Naši igralci so stopili na igrišče zelo «napeti» ter so v začetnem delu tekme prikazali dokaj medlo igro, postopoma pa so uredili svoje vrste.
Ponziana je prikazala bolj urejeno igro vendar ji ni uspelo prodreti obrambe «plavih».
Po odmoru so Brežani pokazali zobe in so se izkazali v napadu, posebno s Ferlugo, ki je zadel prečko. Kmalu nato so dosegli zmagoviti gol s Perošo. Po tem zadetku so domačini dobesedno preplavili Bregovo polovico igrišča. Naši pa
so se požrtvovalno branili in obdržali prednost do konca in s tem tudi dve dragoceni točki.
Jolo
Libertas Rocol — Vesna 0:0
L. ROCOL:	Grison, Cigliani,
Toffanin, Lombardo, Doronzo, Lucia, Sau, Kobas, Corondca, Chicco, Paccione.
VESNA: Bubnich, Kovavič, Zucca, Eva, Sedmak M. (Slatič), Sosič, Degrassi, Guštin, Pipan, Pol-teca, Žerjal.
SODNIK : Casciani.
Najmlajši Križani so na tujem izbojevali dragoceno točko in to proti solidnemu moštvu. Tekma ni bila na visoki ravni in se je odvijala predvsem rta sredini igrišča, brez večjih presenečenj. Napada obeh ekip sta bila praktično nezaposlena in enako tudi o-brambi Ehi Križanih moramo tokrat pohvaliti branilca Degrassi-ja in krilca Evo.
Sandor
Primorec — Muggesana 0:0
rfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiimuiiiiiimmiitiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiib
KOŠARKA
V ODLOČILNI TEKMI PROMOCIJSKE LIGE
Pred številnimi navijači zanesljiv uspeh borovcev
Proti ekipi R. Arte sta najuspešnejše zaigrala Klobas (27) in Ambrožič (20 točk) ° Dobra igra celotnega moštva
Bor - Arte 73:57 (33:25)
BOR: Ambrožič 20, Barazutti 2, Kralj, Fabjan 14, Klobas 27, Koren, Pertot, Sirk 4, Sosič 4, Kraus 2.
ARTE: Visintin, Zandona 4, Mar-tellani 4, Cavalli 9, Plessini, Močilnik 6, Chiaretti 6, Condini 11, Me-nicchino 5, Visintin 12.
SODNIKA: Visintin in Massa (Tržič).
PET OSEBNIH NAPAK: Sosič, Condini, Barazutti, Chiarotti, Menic-chino.
PROSTI METI: Bor 11:28, Arte 13:28.
GLEDALCEV: 150.
V	izredno napeti in izenačeni tekmi so si borovci zagotovili prestop v zadnji del prvenstva, ki- bo odločal o napredovanju v D ligo. Zato ni čudno, da so imeli igralci obeh ekip precej treme. Zmaga Bora je bila zaslužena, saj je vodil e d začetka do konca.
Borovci so takoj krenili v napad in so v 13. minuti že vodili s prednostjo 10 točk, za kar sta imela največ zaslug Klobas in Fabjan. Prvi je dobro prodiral in streljal, drugi pa je vendarle prišel v dobro formo in je uspešno streljal tudi od daleč.
Ob polčasu je imela vrsta igralcev obeh ekip že precej osebnih napak.
V	drugem polčasu se je Arte nevarno približal Boru pri stanju 41:43 in prav tedaj sta zapustila igrišče Sosič in Barazutti. Bor je bil tako brez play-makerjev. Pod vodstvom Kralja pa so «plavi» spet zaigrali uspešno, razigral se je tudi Ambrožič, ki je dosegel več košev na odbitih žogah. V obrambi je zelo do-
ibro igral Sirk, zlasti pod košem.
EKR
MLADINCI
Italsider — Bor	63:58
(22:24, 51:51)
BOR: šestan, Lisjak 9, Guštin 18,
Parovel 2, Žerjal 4, Ražem 11, Francia 10, Oblak, Košuta 4.
PROSTI METI: 10:16.
Borovi mladinci so v predzadnjem kolu prvenstva zgubili proti Italsi-dru šele po podaljških. Nedvomno so borovci v tem srečanju dosegli velik uspeh, saj so nastopili brez Klobasa, Krausa, Vatovca in Korena. Da so dovolili močni peterki Italsidra le tesno zmago, je nedvomno za naše košarkarje že lep uspeh.
Kljub vsemu pa bi lahko borovci v tem srečanju tudi zmagali. Dve minuti pred koncem so namreč že vodili s sedmimi točkami razlike. Kazalo je, da jim zmaga ne bo ušla. Prav tedaj pa so zagrešili celo vrsto napak, kar je bilo zanje usodno.
Žal, pa se je v prvem polčasu ranil Edi Košuta, ki je moral zapustiti igrišče in se zateči v bolnišnico, kjer so mu naredili štiri šive.
edko
NARAŠČAJNIKI Kontovel — Don Bosco 57:54 (31:29)
KONTOVEL: Starc Klavdij 27, Regent 2, Ivančič, Prašelj 2, Perini 14, Ban 8, Nabergoj 2, Starc Ivo 2.
SODNIKA: Bellini in Pittana.
PROSTI METI: 13:36.
PET OSEBNIH NAPAK: Ban (43 proti 40).
Kontovelci so le s tremi točkami razlike premagali drugouvrščeni Don Bosco. Bila je to lepa in zanimiva tekma, na koncu pa skoraj dramatična.
Kontovel je stopil na igrišče v precej okrnjeni postavi. Manjkala sta Čuk in Ivo Starc, ki je igral le zadnji del tekme. Odločilna pa je bila odsotnost Čuka, kajti nasprotniki so tako lahko nemoteno lovili odbite žoge v obrambi domačinov. Tekma je bila vseskozi ize-
načena in je navdušila številne gledalce. Na koncu pa so bili domačini bolj prisebni in so zato premagali trdoživi Don Bosco. V teh ključnih - trenutkih se je izkazal Klavdij Starc, id zopet prihaja v dobro formo.
I. S.
ŠD Primorje organizira
PUSTNI PLES
v soboto, 8. februarja, od 21. do
4.	ure zjutraj v prostorih športnega krožka.
Igral bo ansambel Ludvika Lesjaka iz Ljubljane.
Rezervacije na sedežu Primorja.
Vabljeni!
Že zopet: sodnike moti slovenščina
db priliki nogometnega der-‘ bija med Zarjo in Primorjem v Bazovici je prišlo spet do neljubega incidenta; tega niso zakrivili nogometaši, čeprav je bilo samo srečanje precej napeto in razburljivo. Obe enajsterici sta se dokaj športno borili, toda duhove je razburil sodnik Pizzamiglio iz Krmina. Pred odhodom nogometašev na igrišče je od njih zahteval, naj med seboj ne govorijo njemu nerazumljivega jezika (beri slovensko). To svojo nezaslišano zahtevo je hotel utemeljiti z bojaznijo, da ne bi bila izgovorjena kakšna psovka na njegov račun in je on, seveda, ne bi razumel.
Temu njegovemu «nasvetu* pa so se uprli nekateri igralci obeh enajsteric in svoj dokaj ostri prvotni načrt je moral močno omiliti. Izjavil je pač, da bo «kršilca» samo enkrat opomnil, drugič pa bo izključen. Ker so se naši fantje anahronističnemu početju sodnika Pizzamigla ostro uprli in je mož s piščalko torej naletel na oster odpor, je moral med samo i-gro precej spremeniti svoj «kriterij», saj ni nobenega i-gralca predčasno poslal v slačilnico. Poslužil se ni niti milejše kazni, opomina.
To je več kot lep dokaz, da se s takojšnjim in enotnim ukrepanjem marsikaj doseže.
OBVESTILO
SPDT
vabi v petek, 7. 2., ob 20.30, na prvi smučarski večer. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT, o temi: «Predsmučarska priprava». Na sporedu bodo tudi diapozitivi.
V	drugem polčasu so domačini prišli v vodstvo že v 8. min. z Mau-rom: Kraljem. Tri minute kasneje pa so gostje izenačili. Sodnik je neupravičeno dosodil enajstmetrovko, ki jo je Santelli spretno izkoristil. Trebence je izenačenje spodbudilo in v 14. min. so spet povedli, tokrat s Čukom, ki je izkoristil prosti strel izven kazenskega prostora. Nekaj minut kasneje pa je prišel tretji gol Primorca, po zaslugi Pavia Kralja. Do konca tekme so bili Trebenci stalno v napadu, a jim ni uspelo povišati rezultata. Nepadal-cev se je držala smola, vratar gostov pa se je izkazal z dobrimi posegi.
Bruno Križmančič
OKRNJENI, A UČINKOVITI
Sampvito — Gaja 1:3 (0:1)
SAMPVITO:	Turchi, Predonzan,
Grassi, Clarot, Trampuž, Cecchini, Salvo, Bon, Caussi, Longo, Scacciati.
GAJA: Kante, E. Grgič, Stran-ščak, Savarin, Križmančič, Vrše, B. Grgič, Kalc, Brce, Rismondo, Čuk, 12 Naturai, 13 Možina.
STRELCI: v 8. min. p.p. Kalc, v 21. min. Ap. B. Grgič, v 29. min. d.p. Longo in v 42. d.p. Kalc.
KOTI: 6-3 za Gajo. Gledalcev okrog 50.
Varovanci trenerja Kozine so čeprav z okrnjeno postavo zanesljivo zmagali proti nemočni ekioi Sampvito, toda prikazali so medlo igio. Iznajdlijvejši pa so bili pri strelih.
Gaja je takoj na začetku nekajkrat preigrala nezanesljivo gostujoče obrombo in že v osmi minuti povedla. Strelec je bil Kalc, ki je izkoristil lep predložek Brceta.
V	nadaljevanju so Tržačani zaigrali bolje in so bili do konca polčasa enakovredni, vendarle jim ni
uspelo presenetiti zanesljive obrambe Gaje, s Križmančičem na čelu, ki se je po treh mesecih spet povrnil v moštvo.
Začetnega pritiska «zeleno-rume-nih», ki so po odmoru z B. Grgičem pod voj hi po odločilni podaji Čuka. so se Tržačani hitro otresli, zaigrali bolj napadalno in povsem prevzeli pobudo. Ustvarili so nekaj lepih priložnosti, potem so bili uspešni iz 11-metrovke.
V	finišu se je igra še bolj razvnela, gostje so želeli remizirati a zaman: domačini so par minut pred koncem Znova zatresli tržaško mrežo z golom razigranega Kal-ca (iz 11 metrovke).
V	nedeljo čaka gajevce izrazito težko srečanje in obenem tudi vzhodnokraški derbi s Primorcem.
D. G.
ZAPRAVLJENA PRILOŽNOST Mladost — Romana 1:1 (1:1)
MLADOST: Boscarol (Ferfolja), M. Gergolet, F. Ferfolja. L. Ger-golet, Gellini, Dužman, K. Ferfolja, E. Ferfolja, N. Gergolet (G. Ferfolja), Francaros, Visintin.
ROMANA: Francamano, Alampi, Gherghetta, Russo, Sartor, Bettini, Trevisan, Vianello, Recchia. Dichiara, Maurutto.
SODNIK: Aldo Terpin iz Štever-jana.
STRELCA: v 14. min. p. p. Recchia, v 33. min. Karelj Ferfolja.
Pred domačim občinstvom je Mladost v nedeljo zapravila ugodno priložnost, da bi osvojila ves izkupiček. Domačini so namreč skoraj skozi vseh 90 minut stalno napadali. Da niso-prišh do zadetkov je treba pripisati le neučinkovitosti domačega napada, ki nima pravzaprav pravega napadalca, ki bi znal izkoristiti številne podaje. Omeniti je treba, da tudi sredina igrišča ni kdove kaj blestela, če izvzamemo Fran-carosa, ki je pokazal precejšnji smi-
sel za igro. V obrambi je bilo storjenih precej napak. Ob golu je prišlo do nesporazuma med branilcem in vratarjem. To je izkoristil Recchia in žogo potisnil v mrežo.
Doberdobci so po golu skušali priti do izenačenja. To se jim je posrečilo v 33. minuti, ko je Karel Ferfolja premagal vratarja.
V drugem polčasu je igra postala dolgočasna. Doberdobci so stalno nadzorovali žogo (v tem času je sodnik izključil Russa), pred vrati pa so se njihove akcije razblinile. Ob zaključku nai še. omenimo nekorektno obnašanje nekaterih navijačev, ki so večkrat z besedami žalili sodnika ah igralce. Tako početje škodi ugledu vsega zamejskega športa.
ENAJSTMETROVKA ODLOČILA
Fogliano — Sovodnje
1:0
Tako je Olimpija doseg la proti Bregu prvi gol
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiimmimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiivniii
V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI
Pet golov Olimpije v mreži Brežanov
Ljubljančani so nastopili z nekoliko okrnjeno postavo
Breg - Olimpija Ljubljana 0:5
(0:2)
BREG: Babuder, Rodela, Sancin, Bandi, Jugovac, Sovič, Bržan, Mar-kežič, Krmec, Gasperutti, Strnad, Fabrianesi, Mondo, Čuk, Mikuš.
OLIMPIJA:	Sarap, Bracanovič,
čekič, Vugrinac, Babšček, Lukan, Waclev, Petranovič, Dikavič, Grubar, Milutinovič. Dautbergovič, I-skra, Samatovič, Jurišič, Harber, Bagavič.
Strelci: V/aclev (2), Vugrinac (2), Jurišič 1.
Gledalcev: 450.
V okviru praznovanj dasetletnice ustanovitve ŠD Breg je bila v nedeljo prijateljska tekma med Bregom in ljubljanskim prvoligašem O-limpijo. Brežani so se ojačili z branilcem Jugovcem (Triestina) in v drugem polčasu z vratarjem Bax-terja Fabrianesijem. Ljubljančani so
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiJiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiHiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V četrtek, 6. februarja, bo na Proseku (ob 19. url) izredno zanimiva nogometna tekma. Slovenska zamejska nogometna reprezentanca bo namreč odigrala mednarodno tekmo z večkratnim avstrijskim prvakom, ekipo Wacker iz Innsbrucka. Trenutno je Wacker v avstrijskem prvenstvu prve lige na drugem mestu lestvice. Moštvo pa trenira znani slovenski strokovnjak Brane Elzner
nastopili v okrnjeni postavi, saj sta bila (poleg ostalih) odsotna Popi-voda (ki še ni popolnoma prebolel pljučnice) in Ameršek (zaradi hujše poškodbe na nogi). Vsekakor je bila tekma lepa in je zadovoljila sicer ne ravno številno občinstvo, ki je podpiralo svoje pristaše ob robu dolinskega četverokotnika. I-gra sama je bila na zadovoljivi tehnični ravni, čeprav je tekmo motil veter, ki je prikrajšal predvsem goste. Prvi zadetek je padel šele v 24. minuti, po zaslugi Vugrinca, v zadnji minuti p.p. pa je podvojil Jurišič.
Po odmoru so Brežani igrali še bolj odločno in so bili nevarni s hitrimi protinapadi Bržana in Strnada. Slednji je večkrat resno ogrožal Serapa, ob eni priložnosti pa je zadel prečko. Pred koncem srečanja so bdi ljubljančani uspešni še trikrat.
Po tekmi so se vsi igralci in nekateri odborniki zbrali v Borštu v gostilni pri «Leni», kjer so ob o-kusni večerji prijateljsko prebili ve čer.
Jolo
ATLETIKA
Borovci startaj’o v nedeljo
V Bazovici bo v nedeljo dopoldne prvi letošnji kros za člane FIDAL. Tekmovanje bo priredil športni kro-' žek Acegat v bližini nogometnega igrišča.
Prvi start bo ob 9.30 za dečke. Tekli bodo 2 kilometra. Naraščajniki bodo morali nato preteči 4 km, mladinci 6, člani pa 10.
Nastopilo bo tudi ŠZ Bor in sicer pri dečkih in članih.
* *• *
Prvič se bo na atletskem prizorišču predstavila tudi lonjerska Adria, ki se bo krosa udeležila v članski konkurenci.
SOVONJE: G Marson, Pozzovivo, S. Florenin, Gruden, Ferfolja, Petejan, Kovic, Sambo, Marušič (Zavadlav), B. Marson, Tomšič.
Sovodenjci so klonili proti p:vim na lestvici samo z golom razlike in to šele v drugem polčasu. Domačini so prišli do zadetka, ko jim je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi dotika žoge z roko v kazenskem prostoru. Bila je ta edina napaka, ki so jo napravili Sovodenjci skozi vso tekmo in ki jim je preprečila, da bi prinesli domov vsaj točko.
Sovodenjci so osredotočili vso i-gro na sredini igrišča, kjer so tudi prevladovali in onemogočili vsak ostrejši napad s strani domačinov, ki so se znašli v velikih težavah in niso nikoii resneje ogrožab vratarja Marsona. S prikazano igro nikakor ne sodijo v sam vrh lestvice, ki ga trenutno zasedajo. Igri obeh ekip sta si bili povsem enakovredni, le ponesrečena intervencija branilca Grudna je usodno vplivala na končni izid.
Kljub porazu je sovodenjska e-kipa vredna pohvale, kajti prikazana igra je gotovo zagotovilo za bodoče uspehe.
jo-
NEPAZLJIV VRATAR Olimpija — Demccori 0:1
OLIMPIJA: Kanu-. Race. Pauletti, Pertot, Bukavec, Bezin, Delbene, Verginella, Blažina, Mibč, Štoka.
DEMACORI:	Campion, Vergan,
Zucca. Distasio Graziano. Toresin, Distasio Franco, Urcioli. Saxida, Dambrosio, Grzar, Pocecco
STRELEC: v 26. min. d.p. Vergan.
Olimpiji ni uspelo prekrižati račune prvouvrščenemu Demacoriiu. Ekipa iz Gabrovca je v tekmo vložila vse sile. Ves prvi polčas, ko je domačim pihala burja v hrbet, so ti imeli pobudo in skušali prodreti. Tržačani so ščitili svoja vrata in se pri tem posluževali tudi grobosti. Napad domačih ni deloval. Izredno nerazpoložen je bil tud: to krat Miloš Milič. Tudi drugi isralci v napadu so imeli slab dan. Olimpi ja je v prvem polčasu dosegla kar 10 kotov.
V drugem delu je tržaška ek tea imela več od igre. A kljub bo'jši organizaciji na sredini igrišča ii ni uspelo ustvariti priložnosti vse do 26. minute, ko je prišla v vodstvo. Kante je poslal visoko ioeo na sredino igrišča, branilec jo je ustavil in jo iz daljave 40 metrov strebal v vrata. Vratar, ki ni sledi! akciji, je oppz'1 žogo z zamudo in ni uspel ubraniti.
O. G.
BOROVCI
(Nadaljevanje s 5. strani)
Sala Trento — Breg 3:1 (4:15, 15:8, 15:8, 15:6)
BREG: Trenta, Olenik, Križmančič, Sancin, Meneghetti, Lovrečič, Pavletič, Klabjan, M. in D. Kofol.
V	četrtem kolu ženske C lige je Breg v Trentu doživel svoj drugi letošnji poraz, tokrat proti domači ekipi Sale Kljub zmagi v tem kolu spada ekipa iz Trenta med slabše v tem prvenstvu, in se bo zelo verjetno morala boriti proti izpadu iz lige. Sala nima posebno učinkovitega napada, tudi blok ni vedno točen, odlikuje pa se, kot večina takih ekip, z zelo dobro obrambo, ki spravi lahko v zagato še tako dobre nasprotnike.
Breg je v Trento odpotoval o krnjen: zaradi bolezni je namreč ostala doma Hmeljakova in njena odsotnost se je tokrat krepko poznala, saj sta odpovedali obe po-dajačici. Zaredi tega je bil seveda tudi napad neučinkovit. Če temu dodamo še slab blok in obrambo, poleg tega pa še nerazumljivo živčnost in tremo vseh igralk na igrišču, je slika o poteku tekme popolna.
Dekleta Brega so zaigrala dobro samo v prvem selu, ko jim domačinke niso mogle do živega Bre-žanke so prikazale hitro m dinamično odbojko in vse je kazalo, da na tem gostovanju ne bodo imele posebnih težav za zmago. Toda v nadaljevanju se je stanje na igrišču spremenilo. Tako v dru gem kot v tretjem setu so naše i gralke povedle, nato pa popustile in domačinke niso imele težkega dela. Posebno slab je bil zadnji niz, ko so brežanke grešile kot za stavo in tako prepustile ekipi, ki je nedvomno slabše pripravljena od njih, dve dragoceni točki.
INKA
• • •
V	1. moški obojkarski diviziji je v nedeljo n Pozzo premagal Dom s 3:1. O tekmi bomo še poročali
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran S
4. februarja 1975
Za SFRJ	2iro račun 50101'603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglas?	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in gc.-iško pokrapno se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Opozicija in nihanja v Krščanski demokraciji
O detnokristjanskem vsedržavnem svetu, ki se v trenutku, ko pišemo te vrste, izteka, se je italijansko časopisje precej razpisalo, vsaj glede poročanja o dogodkih na srečanju, o tezah, ki so jih zastopali razni veljaki večinske stranke, čeprav dokončnih komentarjev še ni bilo opaziti. To je tudi razumljivo, ker svet v trenutku, ko so časopisi poročali, še ni zaključil svojega dela.
Vendar pa so obstajali nekateri podatki, ki so dali slutiti, kam bo demokristjanski krmar, to je Fan-fani, obrnil krmilo.
Tako na primer milanski «IL GIORNO» piše v svoji včerajšnji številki dobesedno:	«Fanfanijev
naklep, da bi se dokopal do nedvoumnih sklepov in do večine, ki naj bi bila čim bolj strnjena in soglasna, ne da bi dopustil najmanjšega prostora drugačnim stališčem in odklonom, ki so bili značilni tudi za nekatere pomembne privolitve, bo prišel jutri (to je včeraj — op. uredništva) pred dokončno rešit’ ijo z glasovanjem sveta: ah sprejeti, ali pa zavrniti v vsej njeni celoti sklepni dokument, ki naj bi predstavljal kakršnokoli posredovanje s popravki oziroma prispevki, ki so prišli do izraza med debato. Gre za spop'd, ki je povezan s pogoji, ki jih je tajnik KD postavil že v začetku del vsedržavnega sveta, za ponovno izzivanje z najbolj ultimatnimi izrazi, za investituro brez omahovanja, brez razumskih rezerv ter izven vsake razdelitve v notranjosti nove večine med mlačnimi in prepričanimi, med zavzetimi in omahljivci.»
Še prejšnji dan je isti list komentiral razna stališča v demokristjanski stranki. V tej zvezi je obravnaval vprašanja, kako se bodo obnašali pri končnem glasovanju dorotejci, ki predstavljajo najmočnejšo strujo v stranki. V tej zvezi je omenjal tri posege, in, sicer Tavianija, Ruf-finija in Rumorja. O teh treh posegih list meni, da so si sicer vsi različni, kar dokazuje hudo krizo, ki jo preživlja stranka, vendar pa jih je treba vse tolmačiti kot pristanek na Fanfanijevo linijo.
Turinski list «STAMPA SERA» pa piše: «Vsedržavni svet KD bi se moral zaključiti, kot je bilo predvideno z ustanovitvijo manjšine in večine. . . Dejstvo, da bi prišlo do ustanovitve levičarske manjšine, ne bi bilo napak za Fanfanija, ki jo je vedno smatral kot potrebo po razčiščevanju. Fanfani pà bi si bolj želel trdnejšo solidarnost med strujami nove večine, brez nejasnosti ali popravkov, ki jih je zaslediti sem ter tja pri raznih leaderjih, ali molka, kot je Andreottijev primer.»
Novo pri tem demokristjanskem svetu je za sedaj dejstvo, da se je Rumor predlagal za posrednika med manjšino in večino, da bi zasedel položaj, ki je nekoč pripadal Moru. «S to razliko — pravi list — da je Moro sam prihajal iz levice in da se je s težavo skušal razlikovati od manjšinske neskladne skupine, Ker je bil prepričan, da ne bi mogel opraviti kaj pametnega, če bi ostal povezan z manjšino v stranki kot je KD in ker je predvsem potrebno, da se seže po dialektiki in ne po razkolu. Rumor pa prihaja iz večine ter steguje svojo roko proti levici ter je njegov položaj, vsaj navidezno, močnejši».
«Tudi Rumor skuša preprečiti razkol, da ne bi prišlo do krščanske demokracije, ki bi imela v svojih sredi dve stališči do splava, konkordata, tipa nove družbe ter zato zahteva, naj ima odnos z manjšino življenjski in dialektični značaj odprtosti do njenega prispevka ir- razumevanja njene vloge.»
«Po Rumorjevem mnenju naj bi dorotejci čakali do deželnih volitev, ker se mora stranka predstaviti volivcem čimbolj strnjeno, potem pa bodo zahtevali pojasnila, oziroma drugačno porazdelitev mest na oblasti.» Časopis pravi, da Rumor računa na tajništvo stranke, medtem ko bi prepustil Moru nalogo, da vodi vlado v trenutku gospodarske krize, katera povzroča tudi krizo na področju državnih ustanov. List še komentira, da za KD take notranje razprtije niso nič kaj nenavadne, pravzaprav je bila enotnost v njeni zgodovini izjema, tako da so celo uporabljali nevsakdanji izraz «unanimismo» (namesto «unanimità» — op. uredništva). Na koncu še dodaja, da je druga novost tega vsedržavnega sveta KD večja homogenost levice.
Milanski list «CORRIERE D’INFORMAZIONI» komentira v svojem sinočnjem poročilu z naslovom: «Za Fanfanija toliko ”da, toda . . . ”», da lahko demokristjanski tajnik računa na podporo večine stranke od Rumorja do Mora in od ‘ odreottija do Furlanija. Med ljudmi pa, ki ga podpirajo, obstajajo precejšnji pomisleki glede njegovega programa, saj je bila zabeležena vrsta tako imenovanih «ni» (odgovori, ki niso ne «da» in ne «ne»),
samo dve levičarski struji pa sta v odločni opoziciji.
List tako prešteva razne glasove: za Fanfanija so se izrazili Forlani, Ruffini in Gava. Neodločno stališče «omenjeni «ni») so zavzeli Rumor, Piccoli, Moriino in Colombo. Z «ne» so odgovorili Donat Cattin, Gramelli in Taviani.
Pri komentarju «CORRIERE D’INFORMAZIONI» poudarja na primer pri glasovih «ni» izjavo predsednika demokristjanskih poslancev Piccoli ja, ki je izjavil: «Ne m: remo sprejeti na slepo izjavo o smrti levega centra . . . Treb ; je nakazati jasno strankino linijo.»
Glede Tavianija, ki je bil svoj čas minister za notranje zadeve, pa «IL CORRIERE D’INFORMAZIONI» omenja njegovo zahteve po odločni zavzetosti proti fašistični nevarnosti ter novo tolmačenje italijanske vloge v atlantskem zavezništvu. List poudarja, da je Tavianijevo stališče zelo prijalo socialistom. Vittorelli je komentiral, da se glede treh Ta-vianijevih «ne» socialisti lahko še sporazumejo.
Jutranje glasilo istega založništva «CORRIERE DELLA SERA» pa v svoji jutranji številki še vedno dvomi o ati, ki jo bo Fanfani ubral: če bo namreč, ko bo delal obračun, zamižal z obemi očesi nad pisano panoramo pristankov ter sprejel sestavljeno večino, ali pa če bo zahteval naj se v celoti sprejme njegova politična platforma brez o-klevanj in nihanj.
List poudarja še, da je Piccoli, ki smo -»a omenili že prej, podprl odločno Fanfanijevo stališče glede nesprejemljivosti prednostne osi KD - PSI in tudi glede «zgodovinskega kompromisa» s komunisti. V tej zvezi je zanimiva Pic-colijeva izjava, ki jo list poudarja, da bi bil zgodovinski kompromis s komunisti, če bi do njega prišlo, za KD desničarska operacija. «KPI — je dejal namreč Piccoli — ne bi prišla z nami j na oblast ne da bi si zagotovila podpore vsega delavskega gibanja ter bi skušala pretegniti k sebi več srednjih slojev: KD bi ostalo samo predstavništvo sveta, ki umira.»
Demokristjansko glasilo «IL POPOLO» ne komentira še kongresa kot takega, pač pa v svoji nedeljski številki objavlja na drugi strani članek z naslovom: «In-terklasizem komunistične partije». Člankar Luca Lauriola analizira stališče komunistov do osnovnih vprašanj današnjega časa ter se zadržuje posebno na vprašanjih gospodarstva, načrtovanja itd. Zanimivo je, da člankar trdi, da je komunistična stranka spremenila svoje stališče glede preobrazbe družbe zaradi porasta terciarnih dejavnosti in da vsaj po mnenju demokristjanskega pisca, industrijski proletariat predstavlja danes le eno tretjino vsega delavstva v Italiji. Pisec meni, da je komunistična pobuda, da podpore terciarne dejavnosti in tudi malo in srednje meščanstvo le taktična poteza. Pravi, da je v komunističnem sistemu vsa gospodarska politika zasnovana predvsem na družbeni ponudbi, oziroma zadovoljitvi družbenih zahtev in potreb. Pravi pa, da bi bilo treba dokazati na zgodovinski ravni, če so sovjetska izkušnja in druge dokazale, da ta tip družbene ponudbe služi izboljšanju življenjske ravni prebivalstva. Prav v tej miselnosti je treba iskati še vedno odločilen «ne» demokristjanov komunistični pobudi zgodovinskega kompromisa, ker KD brani v bistvu predvsem zasebne interese in ne splošnih socialnih zahtev.
Socialistično glasilo «AVANTI» v svoji nedeljski številki ne komentira še demokristjanskega sestanka, temveč le poroča o njegovem poteku. V ponočevanju poudarja seveda zelo obširno vse kritike, ki so bile izrečene na račun Fanfanija. V tej zvezi o-menja, kar je izjavil svetovalec Galloni, ki je kritiziral tajnika stranke ker je togo zaprl vsako možnost dialoga s PSI, medtem ko je dal popolno odvezo PSDI.
Komunistično glasilo «UNITA’» tudi še ne komentira demokristjanskega srečanja. Poudarja pa, da bosta levičarski struji «Base» in «Fòrze nuove» prav gotovo v opoziciji, čeprav so solidarne z Morovo vlado. In dodaja: «Na vsak način iz tega vsedržavnega sveta KD ne bo izšla večina, ki bi bila prepričana o opravičenosti svojega obstoja; strankina kriza se bo morala še spoprijeti in prav gotovo se bo spopriela z raznimi drugimi prehodnimi fazami». In še prej je list pisal: «Linija konservativnega in integralističnega zaprtja sedanjega tajnika KD je še enkrat dokazala v bistvu, da se stranka sama ne more več povrniti k metodam lažne soglas nosti in ne more niti več strniti okoli sebe «železne» večine, ki bi bila v resnici prepričana o po litičnih pobudah, ki jih bi bilo treba sprejeti. V tej zvezi list poudarja, da je demokristjansk" levica poudarila svojo opozicijo Fanfanijevi liniji.
MEDTEM KO SE NADALJUJEJO SPOPADI V ERITREJI
Etiopske vojaške oblasti podržavile vrsto podjetij
Prizadeto dokajšnje število italijanskih industrij - Mnogo mrtvih v Asmari
ADIS ABEBA, 3. — Položaj v Eri- finančnih družb in zavarovalnic, treji in še zlasti v Asmari!’ je še V podržavljenih podjetjih bodo iz-vedno izredno napet. Etiopska vlad- volili delavske odbora, ki jih bo na letala so tudi danes obstrelje- vodila oseba, katero bodo določile
vala eritrejske vasi, kjer naj bi se skrivali uporniki. Poročajo celo o sestrelitvi lovskega bombnika, kar
dokazuje, da razpolagajo eritrejski........................... . ,	, , .
uporniki s protiletalskimi tooovi ipjl0 državni uslužbenci ter. bodo ime-
,	.	.	. .	.	Mi T-\**a\nr»r» rlr» n/tlrm n i n o VmaslTP
z raketami zemlja - zrak. Po poro-čilih iz Eritreje kaže, da je bilo
vojaške oblasti. Naloga odbora bo načrtovati dejavnosti podjetja, skrbeti za produktivnost in naložbe ter za koristi delavcev. Slednji postane
v zadnjih dneh mnogo mrtvih. V sami Asmari naj bi jih bilo približno 400, število v okoliških vaseh oa je baje višje.
V Asmari že 36 ur ni električnega toka, v mnogih mestnih četrtih pa primanjkuje vode, ker je bil glavni rezervoar v zadnjih spopadih močno poškodovan. Na vseh križiščih so vladna oklopna vozila, posebni oddelki pa iščejo upornike iz hiše v hišo. Njihovo delo nikakor ni lahko, saj uživajo eritrejski avtonomisti veliko podporo pri ljudstvu. Poročajo o premikih čet, ki so v nedeljo prispele iz Adis Abebe, v prihodnjih urah pa pričakujejo nadaljnjo o-krepitev. Tuji konzulati v Asmari so baje izdelali načrt, ki naj omogoči tujcem, da odpotujejo iz Eritreje.
Etiopski vojaški svet pa je danes sprejel izredno pomemben sklep, s katerim je podržavil vsa podjetja na področ ju živilske, tekstilne in usnjarske industrije. O tem je poročal etiopski radio v ahmarskem jeziku. Poleg tega bo država prevzela večino delnic v vseh vodilnih podjetjih etiopskega gospodarstva. To zadeva predvsem petrolejske družbe, med katerimi je tudi italijanska družba AGJP ter kmetijska podjetja, ki so pomembna zaradi sladkornega trsa.
Vojaški svet je popolnoma podržavil približno 50 podjetij, medtem ko jih bo ravno toliko prešlo pod državno nadzorstvo. Med podjetji, ki so postala last države naj omenimo vrsto italijanskih podjetij na področju tekstilne industrije, kot je n.pr. tovarna Barattolo ter pivovarna in tovarna likerjev Melotti., Prizadeti sta tudi družbi Coca-cola in Pepsi-cola ter številni mlini in o-brati za ustekleničenje pijač. Kmalu bodo kot kaže objavili zakon, s katerim bodo določili odškodnino za tujo lastnino, predvsem grško, italijansko in armensko, ki je prešla pod državno upravo. Pred časom je bila že ustanovljena posebna komisija, ki bi naj ocenila vrednost podržavljenih podjetij. Ustanovili so jo po nedavnem podržavljenju bank,
Ji pravico do pokojnine. Vojaške oblasti so naslovile na tujce, ki delajo v podržavljenih podjetjih poziv, naj ostanejo v Etiopiji, kjer bodo lahko v popolni varnosti nadaljevali z delom. Vojaški svet je poudaril potrebo po diverzifikaciji
JOHNSONOVO PRILJOBLJENO ČTIVO
Ameriška revija «Time» piše v svojih zadnji številki, da je zvezna policija FBI redno pošiljala pokojnemu ameriškemu predsedniku Lyndonu B. Johnsonu izčrpna poročila o delovanju znanih politikov. Poročila niso zadevala toliko politično dejavnost znanih osebnosti, pač pa predvsem njihovo intimno sfero.
Kaže, da pokojni predsednik ni nikoli zahteval teh poročil, pač pa mu jih je na lastno pest pošiljal nekdanji šef FBI Hooiver, ki je dobro vedel, kako je Johnson «lačen» pikantnih dogodivščin. Revija poudarja, da se je šef Bele hiše gromko krohotal, ko je bral o podvigih nekega znanega republikanskega senatorja v renomirani chi-caški javni hiši. Senatorjevi podvigi so bili zelo natanko opisani, saj je bila ravnateljica javne hiše obveščevalka FBI.
Johnson naj bi se navduševal tudi nad podvigi pokojnega Martina Lutra Kinga v zakonski postelji. Poročila o njegovih «exploits» naj bi prebiral v postelji in obenem naj bi poslušal tudi. posnetke vzdihov in škripanja posteljnih vzmeti. Poročevalci FBI so bili v svojih poročilih tako bogati s podrobnostmi, da so jih predsednikovi sodelavci cenzurirali kot preveč opolzke.
Zaključek? Nobenih moralističnih pridig, pač pa le ugotovitev: tudi predsednik najmogočnejše države na svetu ima svoje slabosti in konjičke.
Še dva grška pučista v zaporu
izvoza ter po omejitvi uvoza luksus-nih artiklov. Vse to, zaključuje poziv vojakov, je potrebno, da bi zagotovili hitrejši razvoj države in da bi povečali dotok tujih deviz.
Preiskava na milanskem državnem pravdništvu
MILAN, 3. — Skupina inšpektorjev pravosodnega ministrstva je začela preiskavo o j>oložaju na milanskem državnem pravdništvu. Preiskava je posledica vloge namestnikov državnega pravdništva višjemu sodnemu svetu. V dokumentu, ki je bil odobren na skupščini 5. decembra, so namestniki milanskega pravdnika poudarjali, da je položaj nevzdržen zaradi ostre represije; proti naprednim sodnikom.
PADOVA, 3. — Rimska sodnika Vi-talone in Amato, ki vodita preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovni-ce sta danes odpotovala iz Padove, kjer sta zaslišala prevratnika Gio-vannija Zilia.
................................................................................................................
še dva grška pučista v zaporu: po Papadopulo.su, Patakosu, Makarezosu in Joannidesu, je preiskovalni sodnik Voltis včeraj podpisal zaporni nalog za generala Georgiosa Zoitakisa in Odiseosa Angelisa. Prvi je bil dalj časa regent, drugi pa je do Papadopulosovega padca poveljeval grški vojski. Na sliki: generala na stopnišču
pred pirejskim zaporom Korydaios
■imimiiranfiMmimiiiiiiuiHimmiiiiHiiiHiiiiHiiiMiiiiuiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimimiimii
V OKVIRU PREISKAVE 0 DVOJNEM UMORU V AREZZU
Pobegli Cauchi vpleten v atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu?
Begunec član «Ordine nero», ki si lasti očetovstvo zločinskega izpada
BOLOGNA, 3. — Preiskovalni sodnik iz Bologne dr. Vito Zincani, ki vodi preiskavo o terorističnem delovanju zloglasne organizacije «ordine nero», je podpisal zaporni nalog za fašističnega prevratnika A-gusta Cauchija, katerega dolži sodelovanja pri pokolu. Kot je znano je tudi javni tožilec iz Arezza dr. Marsili podpisal za Cauchija zaporni nalog, v okviru preiskave o umoru dveh policijskih podčastnikov v tem mestu. Kot morilec Tuti je tudi Cauchi pravočasno «zavohal» nevarnost in jo pobrisal, preden ga je dosegla roka pravice. Tutijeva in Cauchijeva skupina je obtožena atentata na železniško progo Firence — Rim v noči med 6. in 7. januarjem, poleg tega pa je kot kaže pripravljala ugrabitev letala, da bi v zameno za življenje talcev dosegla osvoboditev Franca Frede.
Iz izsledkov bolonjskih preiskovalcev kaže, da je Cauchi vpleten v bombni atentat na Ljudski dom v Moianu pri Perugii. Cauch:. čigar avto so našli v prejšnjih dneh v Riminiju, naj bi bil v stiku z enim od teroristov iz Moiana Massimom Batanijem, ki ga je dr. Zincone zaslišal danes v zaporu v Bologni.
Kot je znano si je organizacija «ordine nero» lastila očetovstvo a-tentata na Ljudski dom v Moianu kot tudi vrste atentatov v Anconi in Bologni. Preiskovalci pripisujejo tej zločinski organizaciji skupno 14 atentatov Začela je decembra 1973 z atentatom na železniško progo Bologna — Bari, kateremu so leta 1974 sleddi atentati na sedež «Corriere dc!!a Sera» v Milanu, na železniško j:rogo Bologna — Firence, na sed-ž KPI v Palmiju, na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, na stanovanje demokrščanskega senatorja Varr’da v Savoni, na deželno od-bonrštvo za ekologijo v Milanu, na davčno izterjevalnico v Anconi, na sedež tvrdke Chiari — Forti v Bologni in na železniško progo Firence — R:m pri postaji v Terontoli. Poleg tega naj bi teroristi poslali grozilno pismo tržaškemu, namestniku
državnega pravdnika Coassinu. Iz tega okvira sta izvzeti preiskavi o pokolih v Brescii in na brzcu «Ita-licus».
Po mnenju preiskovalcev je bil
Cauchi povezan tudi z Robertom Gio-vannijem Gallastronijem, ki je bil
aretiran v okviru preiskave o dvojnem umoru v Arezzu in ki je tudi obtožen atentata na Ljudski dom
v Moianu.
Kar zadeva pobeglega Tutija mu preiskovalci še vedno niso prišli na sled. Vsekakor pa so prepričani, da ne on ne Cauchi nista pobegnila v tujino, pač pa da se skrivata pri kakšnem prijatelju v Italiji.
FORDOV PRORAČUN ZA PRIHODNJE DAVČNO LETO V ZDA
Krčenje socialne pomoči inflacija vojaških izdatkov
Predsednikovi predlogi niso naleteli na pristanek demokratskih političnih krogov
WASHINGTON, 3. — Predsednik Ford je danes predloži] ameriškemu kongresu proračun za davčno leto 1976, ki bo začel veljati s 1. julijem letošnjega leta.
Proračun, ki ga je Ford predložil, predvideva deficit, ki znaša 51 milijard in 900 milijonov dolarjev, kar je le nekoliko manj od tistega, ki so ga v vojnem razdobju zabeležili v ZDA leta 1943 (skoraj 55 milijard dolarjev).
Celotni proračun znaša pri izdatkih 349 in pol milijard dolarjev (oziroma 11 odstotkov več kot pri sedanjem proračunu) pri dohodkih pa 297 in pol milijard dolarjev. V svojem poročilu predsednik ZDA o-menja, da se bo letos ameriška celokupna družbena proizvodnja znižala za 3,3 odstotka, poraslo bo tudi število brezposelnih, kar bo trajalo še dve leti. Cene bodo še nadalje rasle. Njihov porast bo začel pojemati šele s prihodnjim letom.
V	svojem poročilu Ford zahteva, naj kongres odobri njegove zahteve glede izdatkov ter pravi, da je proračun izdelan v skladu s sedanjim mednarodnim in notranjim položajem ter da ima deflacijski značaj. Predvsem Fordova administracija vztraja pri potrebi, da se znižajo notranji izdatki. Zdi pa se, da bo prihranek federalnega proračuna, ki ga predlaga Ford, prizadel predvsem stroške za socialno pomoč in sicer v višini 17 milijard dolarjev.
Nekoliko bolj radodaren pa je glede proračunskih vsot za obrambo. Predvideva namreč 94 milijard dolarjev stroškov, kar je za 10 odstotkov več kot letos. Ford pravi, Ra je to žvišanje potrebno zaradi inflacije. V nadaljevanju pa predsednik pripominja, da bi vojaški proračun za davčno leto 1976 - 77 utegnil preseči vsoto sto milijard dolarjev.
V	svojem poročilu Ford govori obširno tudi o sedanjem vojaškem stanju v svetu, o morebitnem odpoklicu dela ameriških čet iz Evrope, kar pa je vse povezano z odnosi s Sovjetsko zvezo. Na vsak način bo ameriška vojska zvišala število svojih divizij od 13 na 16. Prav tako bo posvetila veliko po-
zornost balističnim medcelinskim izstrelkom. Nadalje bo zamašila vrzel na področju tankov.
Pomembna je tudi postavka za civilno in vojaško pomoč nekaterim državam, Predvidevajo 975 milijonov dolarjev pomoči Vietnamu in izredno pomoč Izraelu (659. milijonov dolarjev). Sledijo druge postavke za vojaško pomoč zahodni Evropi. Sem je treba prišteti še 762 milijonov dolarjev pomoči za obnovo v Indokini ter nekaj več kot eno milijardo dolarjev za multilateralno pomoč. Sem spada tudi pomoč Izraelu, Jordaniji, Siriji in Egiptu, da bi se olajšalo njihovo sporazumevanje za mirno rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Poleg precejšnjih vsot, ki so
namenjene raziskovanju novih virov energije, ameriški proračun predvideva finansiranje vesoljskih raziskav, kamor je treba vključiti tudi skupni sovjetsko - ameriški polet v bližnje vesolje. Več kot eno tretjino proračuna, ki zadeva vesoljske raziskave, bodo porabili za izpeljavo načrta «vesoljske ladjice», ki bo potovala v vesolje kot raketa, pristajala pa na zemlji kot reaktivno letalo.
Zdi se, da Fordov predlog proračuna, o katerem bo kongres razpravljal v bližnji bodočnosti, ni naletel na pozitiven odmev pri demokratski stranki. Posebno mladi poslanci so zamerili predsedniku, ker je hudo skrčil proračunske vsote namenjene za socialno skrbstvo.
iiimiiiiiumiiiiiiiiiuiiiiiiiiimmmmiiinMimunmuiniiimmiiiiiiiiimimiiHiiiHmmiiiimimiimiiiiini
Medparlamentarna konferenca
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavnika v odboru. Vsi trije govorniki so se vsak na svoj način zoperstavili temu, da bi parlamentarci v Beogradu obravnavali «obrobna», «nepomembna» vprašanja in pa predvsem ne tistih, ki jih proučujejo in rešujejo že na drugih vladnih srečanjih. To posebej velja, tako je bilo mogoče razumeti sovjetskega predstavnika Šitikova, za problematiko razoroževanja, kajti o tem po besedah sovjetskega delegata razpravljajo pristojni vladni predstavniki (v resnici predstavniki dveh blokov) na pogovorih na Dunaju. Omenjeni govorniki so nasprotovali temu, da so parlamentarci pristojni za obravnavo takšnih vprašanj. Njihove govore je bilo mogoče . razumeti kot poskus, da bi beograjska medparlamentarna konferenca dala zgolj podporo ženevski vladni konferenci o evropski varnosti in sodelovanju in podobnim vladnim srečanjem in pogovorom dveh super sil, ki se nanašajo na vprašanja razoroževanja in podobno. Med vrsticami teh izjav je bilo mogoče najti tudi prikrito nasprotovanje temu, da Idì parlamentarci v Beogradu karkoli konkretno rekli o problemih in pravicah nacionalnih manjšin. Do takšnega zaključka
Sedemdeset od 343 potnikov japonskega «jumbo jeta», ki je letel na progi Tokio — Kobenhavn se je zastrupilo s pokvarjeno gnjatjo, s katero so jim postregli na letalu. Na sliki:, enega od zastrupljenih peljelo v
kobenbavnsko bolnišnico
namreč ni težko priti, če samo preletimo predložene dokumente, kajti edinole v' jugoslovanskem predlogu najdemo besedilo, ki se nanaša na manjšinska vprašanja, v celoti pa se glasi takole:
«Druga medparlamentarna konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti, . . poziva parlamente in vlade vseh držav udeleženk konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.. ., da z ustrezno politiko prispevajo k uresničitvi pravic nacionalnih manjšin do nacionalne individualnosti in do svobodnega in vsestranskega razvoja, tako da bi manjšine lahko predstavljale res-
SID plačeval Rautija
in Giannettinija
(Nadaljevanje s 1. strani)
nettini) in ker sta neposredno odgovorna za pokol na Trgu Fontana in vrsto drugih atentatov, sta morala biti vsaj prepričana, da delujeta s kritjem omenjenih državnih teles.»
Kaže pa — vsaj take so govorice, ki se širijo v milanski sodni palači — da se obveščevalna služba ni omejila le na plačevanje fašističnih kolovodij. Soudeležena naj bi bila tudi pri organizaciji tragično znanega «študijskega srečanja» v rimskem hotelu «Parco dei Principi» leta 1965, na katerem so izdelali tggretsko podlago strategije napetosti in vtihotapljanja v levičarske izvenparlamentame orga; nizacije. Še več: vpletena naj p« bila celo v organizacijo potovanja skupine fašističnih pretepačev v Grčijo. Potovanje je — kot je znano —- organiziral misovski poslanec Pino Rauti in med drugimi sta se ga udeležila tudi znani voditelj rimskih fašističnih škvader Stefano Delle Ghiaie in Mario Merlino. Ta je, kot je znano, obtožen sodelovanja pri atentatih v Rimu. kjer sta skoraj istočasno s peklenskim strip jem v Kmečki banki eksplodirali bombi v banki «Nazionale» in na spomeniku nepoznanemu vojaku.
V kakšni meri so te govorice resnične? Ne sodnika D’Ambrosio ip Alessandrini ne admiral Henke nista hotela v tej zvezi povedati ničesar («Ne smem kršiti tajnosti preiskovalnega postopka.» je bil Henke-jev odgovor), toda že samo dejstvo, da se take govorice vztrajno širijo-je dokaz, da vsebujejo vsaj zrno resnice.
Kot rečeno je poslanska zbornica šele pred nekaj dnevi dala dovoljenje za sodno preiskavo o odgovornosti misovskega poslanca Pin® Rautija. Očitno je torej, da mila0' ska sodnika nista mogia doslej _P°' globiti preiskave na njegov račun, vendar kot piše dr. Alessandrini p
r”	. a t sr,: a r« *
nja, razumevanja delovanja med sosednjimi di. . .»
veščevalec SID v stiku z admiralom Henke,jem in šefom urada «D» Vio-.Seveda za zdaj ostaja^ povsem j ]om: 2. njegovo stališče v zvezi z
odprto vprašanje, v kolikšni meri bodo drugi udeleženci konference pripravljeni sprejeti citirani jugoslovanski predlog. O tem se bodo «lomila kopja» v redakcijski komisiji prvega odbora, ki je zadolžen za vprašanja varnosti. .
Vendar pa kljub vsem navedenim razlikam v konferenčnih krogih prevladuje mišljenje, da,bo nesoglasja mogoče odpraviti in vsaj na splošno uskladiti stališča, kajti po mnenju nekaterih govornikov na današnjih sejah odborov ne gre posegati v podrobnosti, ker bi to le otežkočilo delo konference in povzročilo zaplete, ki ne bi koristili uspešnemu zaključku. Vendar pa je za zdaj kakršnakoli konkretna ocena možnosti za takšen ali drugačen zaključek konference še popolnoma tvegana, kajti vse je odvisno od tega, kaj bodo uspele narediti redakcijske komisije! Ostaja pa upanje, ki ga je izrazil prene-kateri udeleženec konference, da so namreč vsi parlamentarci pripravljeni po svojih močeh podpreti prizadevanja za krepitev miru, varnosti in sodelovanja v Evropi. Prav temu pa je beograjsko srečanje tudi namenjeno.
Rekord sovjetskih kozmonavtov
MOSKVA, 3. — Sovjetska kozmonavta Gubarev in Grečko sta danes postavila nov sovjetski rekord v poletu v vesolju: z laboratorijem sa-Jjut—4 krožita že 24 dni okrog našega planeta. Prejšnji rekord je pripadal kozmonavtom Volkovu. Dobro-voiskemu in Pacajevu, ki so preživeli v vesolju 23 dni in pol in tragično, umrli ob povratku na zemljo, tanzaru.
letaki, ki jih je organizacija «Nude] per la difesa dello Stato» širila mro častniki in katerih vsebina je slična vsebini brošure «Mani rosse sulle forze armate», je bilo zelo dvoumno: medtem ko je, ha svojem u* stu pisal, da gre za fašistično pr]1' vokacijo, naj bi admiralu Henkeju priznal, da je sam avtor letakov-
Česar v zbranem gradivu žal . p1.’ je, zakaj ne gen. Viola ne adrdrd Henke nista imela za potrebno, da gresta stvari do dna, čeprav sta tudi iz drugih zaupnih virov zvedel3.: da naj bi bil Rauti med avtor,!1 letakov.»
Kaj je točno povedal Henke ,* * * * v tej zvezi ni bilo mogoče zvedet]; vendar kaže, da je vztrajal v svoj1 prvotni verziji, da Rauti ni bil obveščevalec SID. Tudi ni znano, ye je pojasnil, kaj je točno pomen11? oznaka, da je Giannettini agent oa-delka «R» (vohunjenje v tujini) «b razpolago generalštabu italijans/ vojske». V tem svojstvu je fašističo časnikar dobival od obveščevalo službe .mésecni honorar v višini J tisoč, lir in zelo verjetno jo-je tudi Rauti v istem svojstvu o?’ bil od Henkeja dva milijona 11 odškodnine. Povrnemo se tako k os' novnemu vprašanju: kakšne so bto «potrebe» generalštaba italijahsl< vojske, da je plačeval skupine 1^ šistov, dober del katerih je bil yP , j ten v vrsto terorističnih dejanj, so dosegla višek s pokolom v Kmec ki banki na Trgu Fontana? _ .
Na to vprašanje bosta skušal* odgovoriti D’Ambrosio in Alessam drini s svojim vztrajnim iskanje1? resnice. Njuna preiskava se naija_ ljuje, čeprav visi nad njo kot Da' moklejev meč spor o pristojnost-ki so ga zastooniki zasebnih sljaIL sprožili pred kasacijskim sodiščem in zahtevali dodelitev preiskave L'a