NOVI TEDNIK Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejdč ŠT. 33 - LETO 51 - CEUE, 16. 8. 1996 - CENA 250 SIT Urednico Novega tednika Milena B. Poklic Sanje o veliki Sloveniji Je Herman II. Celjski res naročil vnuku Uiriku II., naj mu naredi Katalonijo slovensko. Stran 19. Hiša strahov Kam so šli zadnji tri'|e uslužbenci holdinga Merx? Vroča tema na strani 5. Dan slovenskih hmeljarjev. Stran 8. Kokice v deželi hlapcev. Stran 23. Klopotčeva nedelja. Stran 16. S ovo ansambla S ovenija. Stran 3]. Štirje dnevi norega ritma. Stran 14 Moravske toplice. Stran 9. Godci treh generacij Pri Kogovskih v bližini Ljubnega se glasba prenaša iz roda v rod. Reportaža na strani 16. Pref rigana ponarejevalska združba Bodo preiskovalci razkrili konjiško ponarejevalsko verigo? Stran 33. 2 DOGODKI KOMENTIRAMO Kot svinja z mehom! v celjskem primestnem na- selju Nova vas so pred šestnaj- stimi leti. sočasno z urejanjem stanovanjskega kompleksa ob Cesti mesta Grevenbroich, po- stavili skulpturo Vasilija Četko- viča-Vaska. Skulptura, ena iz- med več desetih, ki so nastale v avtorjevem nagrajenem ci- klusu Hotikultura 80, je bila odkupljena s stanovanjskim dinarjem, postavljena in očit- no zelo hitro pozabljena. Zdaj se je namreč - zaradi vmesnih prekopov v neposred- ni okolici - nevarno nagnila in po prvih opozorilih sojo, men- da na urgenco zaskrbljene okoliške stanovalke, v mestni komunalni službi preprosto podrli. »Kaj pa naj bi naredili drugega, saj je bila nevarna,« se pridušajo v občinski upravi. Podrta skulptura je, hvala bo- gu, nekatere le zbodla - v Mest- ni občini Celje pa o njeni usod, kljub opozorilom, niso razmiš- ljali, vse dokler se ni oglasila avtorjeva družina. Akademski kipar Vasilije Četkovič-Vasko je dobrovoljno ponudil strokovno pomoč pri ponovni postavitvi, čeprav je prepričan, da bi ko- munalci lahko namesto podi- ranja skulpture ubrali drugo, cenejšo in preprostejšo pot. »Zadoščala bi betonska injek- cija in utrditev sidrišča,« pribi- je in z njemu značilno mimiko pospremi Še stavek, da bi to rade volje storil tudi sam, če bi se le kdo, na primeren način seveda, obrnil nanj. Pa so Celjani, tako ponosni na knežjo tradicijo svojega me- sta, ubrali drugo pot. Za skulp- turo so našli »rešitev«, ponov- no postavitev naj bi financirali z denarjem družbenih dejav- nosti ter iz proračunske rezer- ve, »betonska gmota«, kakor jo je označil Jože Smodila iz komunalne direkcije, pa bo menda stala že v tem tednu. Zanimivo bi bilo natančno pregledati, kaj vse je sploh uvrščeno v register kulturnih spomenikov in obeležij Mestne občine Celje - skulptura iz ci- klusa Hotikultura 80 namreč ni bila razvrščena niti med kulturne spomenike niti med komunalne objekte (odkup s stanovanjskim dinarjem) - predvsem pa, kako Mestna ob- čina ravna s svojim tovrstnim premoženjem! V partnerskem mestu Gre- venbroich namreč prav v tem času okoli Četkovičeve skulp- ture, ki simbolizira splet prija- teljstva med narodi - med av- torjevimi someščani (kajti akademski kiparje kljub svoje- mu črnogorskemu poreklu že tri desetletja Celjan!) pa bi se zagotovo našel kdo, ki bi jo poimenoval »kovinska gmota« - nastaja Celjski park! V mestu ob Savinji pa s svojo kulturno dediščino, katere del je tudi skulptura ob Cesti mesta Gre- venbroich, ravnamo kot svinja z mehom. In zaverovani v svo- je knežje tradicije namesto so- dobnega, v svet in do ljudi odprtega evropskega mesta, vse bolj postajamo gnezdo no- vodobnih vitezov! IVANA STAMEJČIČ Izgubljen posojeni denar? Ttidi na Celjskem je kar precej tistih, ki so se odločili, da svoje prihranke »opleme- nitijo« prek podjetja Zdenex, ki ima sedež v Mariboru, in okrog katerega se zadnje ča- se dviguje precej prahu. Podjetje je namreč zaprlo svoja vrata tako v Mariboru kot v celjski poslovalnici na Poti na Lavo 9, kjer telefon zvoni v prazno, vrata pa so zaklenjena. Posojilojemalci namreč svojega dolga niso vračali, Zdenex pa menda na svojem računu tudi nima več kot nekaj sto tisočakov. Še ena zgodba o prevaranih občanih? Ena od naših bralk (ki je želela ostati anonimna) meni, da bi morali ustrezni organi stopiti na prste takšnim pod- jetnikom, ki jim je, očitno v stiski, nasedla tudi sama. Z Zdenexom je 28. junija letos sklenila pogodbo, po kateri naj bi podjetje kot posrednik za šest mesecev posodilo nje- nih 2500 DEM, za kar naj bi mesečno dobila 4-odstotne obresti. Bralka, ki živi v podnajem- niškem stanovanju, z otrokom in možem, ki je edini zapo- slen, je računala, da bodo z obrestmi plačali najemnino. Zato si je vložene marke celo izposodila. Ob zapletih, ki so sledili v mariborskem podjet- ju, pa ji je postalo jasno, da obljubljenega denarja ne bo videla. Iz Zdenexa so ji nato sporočili, naj pride podpisat novo pogodbo. Te pogodbe so sredi julija ponudili v podpis vsem posojilodajalcem, ki naj bi s tem Zdenexu prepustih izterjavo dolžnikov in to stori- tev dodatno plačali, ali pa naj bi se je lotili sami. Bistvo nove pogodbe je, da posojilodajalec pooblasti Zdenex za sklepanje pogodb z dolžniki o pogojih za čim prejšnje vračilo posre- dovanega posojila. V konkret- nem primeru bralke to pome- ni, da bo dobila svojo denar vrnjen v največ 48 mesečnih obrokih, obrestovanih po od- bitni metodi in po obrestnih merah za vezane devizne vlo- ge Abanke d.d. Ljubljana nad 12 mesecev. To pa je precej manj kot obljubljenih 4 od- stotkov. Od takrat bralka čaka na nadaljnji razplet dogodkov in upa, da bo dobila vrnjeno vsaj glavnico. Primerov kot je njen pa naj bi bilo menda kar okrog 3 tisoč... Telefon v družbi Zdenex pa še kar zvoni - v prazno. TC Za Klub brigadirjev V Celju je bila pred krat- kim imenovana iniciativna skupina za ustanovitev Kluba brigadirjev, njeni člani ter drugi brigadirji- veterani pa se bodo sestali v sredo, 21. avgusta, ob 17. uri v zimskem vrtu hotela Ce- leia. Na pobudo borčevske or- ganizacije in nekaterih briga- dirjev, udeležencev povojnih mladinskih delovnih akcij si- rom Slovenije in Jugoslavije, so pred kratkim v Celju zače- li z ustanavljanjem Kluba brigadirjev. Vanj želijo pri- tegniti nekdanje brigadirje iz območja nekdanje občine Celje, torej štorske in vojniš- ke občine ter Mestne občine Celje. Med sredinim srečanjem v zimskem vrtu hotela Celeia bodo brigadir j i-veterani s Celjskega spregovorili o se- stavi in delovanju svojega kluba, hkrati pa se bodo do- govorili tudi glede udeležbe na srečanju ob 50. obletnici začetka delovne akcije »Re- gulacija reke Pesnice«, ki ga 2L septembra pripravljajo v Dornavi. Na Celjskem pa bo srečanje ob 50. obletnici de- lovne akcije gradnje ceste Celje-Šempeter predvidoma sredi prihodnjega leta. IS Za varno pot v šolo Pred dnevi so na Polulah v Celju začeli z urejanjem, v zadnjih letih zaradi povečanja prometa vse bolj nevarnega križišča. Kaže, da bodo dela zaključena do 1. septembra, tako da bo vsakodnevna pot v šolo tudi za polulske šolarje varnejša. Na problem so krajani, predvsem starši šoloobveznih otrok opozarjaU že dlje časa, zaostrilo pa se je lani, ko so razmišljaU celo o tako drastičnem ukrepu kot je bojkot pouka. V Mestni občini Celje so opozorilom resno prisluhnili, vendar zaradi pomanjkanja denarja in zaradi tega, ker je cesta v pristojnosti državne direkcije za ceste, kaj več od priprave dokumentacije niso mogh storiti. Zdaj so na Polulah s celovito ureditvijo križišča vendarle začeli, predvidoma do začetka šolskega leta pa bo ob postavitvi semaforjev ter ureditvi kolesarskih stez za šolarje zagotovljena tudi boljša prometna varnost. IS, Foto: SHERPA PO DRŽAV z lezbijkami in UUBUANA, 10. avgug (Delo) - Od petka je Ljubi) na gostila približno sto U(} ležencev Mednarodne zv ze lezbijk in gejev IGLA; vzhodno, jugovzhodno srednjo Evropo. Omenjei zveza redno sodeluje Združenimi narodi, Evro| skim parlamentom. Sveto Evrope in Svetovno zdrav tveno organizacijo. Na trii nevni konferenci je sodeli valo približno sto udeležei cev iz domovine in tujin Največ pozornosti so nam nili pravnim in politični] temam, življenjskim sl( gom, varni spolnosti ter za čiti proti aidsu. Z nevarnimi odpadlci UUBUANA, 11. avgusi (NeDelo) - Od sobote mor mo v Sloveniji postopati izvozom, uvozom ter tranz tom odpadkov po določili Baselske konvencije o nai zoru prehoda nevarnih o( padkov. Z ratifikacijo pre tremi leti je postala naša d žava njena udeleženka t prevzela nase zapisane o veznosti. Gre predvsem ; ureditev prometa z odpad preko meja na lastnem o močju. Za vsak promet nevarnimi odpadki so zal potrebna dovoljenja drži izvoznice ter uvoznice in ti di tranzitne države. * Poiitnišici noro« MARIBOR, 12. avguS (Večer) - Več kot polovii Slovencev je letos že bila i dopustu ali se še odpravlj Po anketi, ki jo je opra^ Pristop ugotavljajo, da i število Slovencev, ki ne p( čitnikujejo, počasi zmanjš je. Lani ni odšlo na počiti ce 49,9 odstotka Slovence Med tistimi, ki so se letos i vrnih, jih je 42,8 odstotka telefonski anketi odgovori da so letovali na hrvaš obali, 20,9 odstotka na si venski obali, 15,5 odstotl pa drugod v tujini. ; Prelcmurci prednjacijo MURSKA SOBOTA, 1 avgusta (Delo) - V Murs Soboti se z zbiranjem » padkov lahko primerjajo najbolj osveščenimi kr^ zahodne Evrope. Odpadi zbirajo ločeno že pet let, p čemer ugotavljajo, da ' lastniki hiš vestnejši kot st novalci v blokih. Zanimiv je, da odvoz odpadkov 120-litrski posodi stane < 200 do 800 tolarjev LoČei zbiranje odpadkov je p petimi leti v Murski Sobw nato pa še v Lenartu in ^ možu, uvedlo podjetje Sa> bermacher Sued, ki je stoodstotni lasti Avstrije^ Podjetje ima na skrbi s\* venski trg ter celotni Balka^' vključno z Albanijo. Saub^' macher Komunala je edil^ komunalno podjetje pri ki je pridobilo certifikat ^ kovosti. Klofuta vodstvu Mestne občine Celje »Mestna občina Celje vztraja pri svojih zahtevah po ohranitvi želez- niškega prometnega vozlišča v Celju, zato pobudo po ukinjanju razumemo kot skrajno omalovaževanje vseh de- lavcev Slovenskih železnic v mestu Celju in območju, ki ga to vozlišče pokriva, hkrati pa tudi kot klofuto vodstvu Mestne občine Celje,« je v pismu generalnemu direktorju Slo- venskih železnic Marjanu Rekarju zapisal celjski župan Jože Zimšek. Kot smo že poročali, so celjski svet- niki konec julija pooblastili župana Jožeta Zimska, da ponovno protestira zaradi »ignorantskega načina Sloven- skih železnic glede reševanja vprašanj, ki se nanašajo na knežje mesto Celje.« Zimšek je v protestu, ki ga je poslal v vednost tudi ministrstvu za promet in zveze, ponovno poudaril, da ukinjanje železniškega prometnega vozlišča v Celju nima podlag v razvojnih in pro- storskih aktih Republike Slovenije. Vodstvo Slovenskih železnic prepriču- je, da je ohranitev vozlišča v Celju nujna za zagotavljanje varnosti in ure- jenosti železniškega prometa na šir- šem celjskem območju, saj prav posa- mezna vozlišča zagotavljajo usklajeno, učinkovito in za uporabnike najprimer- nejšo raven železniških storitev. »Menimo, da Sekcija za promet Mari- bor ne bo zmogla tako učinkovito po- krivati celotnega območja Štajerske. Prav tako je sodelovanje posameznih vozlišč s strokovnimi službami Slo- venskih železnic zelo pomembno in nujno pri izdelavi voznih redov - če seveda želimo policentričen razvoj dr- žave in njeno celovito prometno pove- zanost,« so prepričani v Celju. Zimšek še opozarja, da je Celje ena večjih slovenskih mestnih občin, kar se najlDrž odraža tudi v obsegu in frekven- ci železniškega prometa. Slednje je naj- brž bilo tudi vzrok za sorazmerno viso- ka naložbena vlaganja Slovenskih že- leznic v preteklih letih, hkrati pa želez- niško prometno vozlišče v Celju zapo- sluje strokovno usposobljene ljudi. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■lis V začetku šestdesetih let so Slovenske železnice na širšem celjskem območju ukinile železniški progi Poljčane-Zreče in Črešnjevec-Slovenska Bistrica, konec šestdesetih pa Velenje-Dravograd in lok povezave v Grobel- nem (direktna povezava iz rogaške proge v smer proti Mariboru). V začetku devetdesetih pa je, tudi po zaslugi Mestne občine Celje, padla v vodo načrtovana ukinitev železniške proge Stranje-Kumrovec, ki pomeni pomem- bno prometno povezavo obmejnih krajev z zaledjem. DOGODKI 3 Voda v grlu 23. avgusta bi morala začeti veljati odločba o prepovedi opravljanja dejavnosti v Zdravstvenem domu Radeče prihodnji teden bo potekel rok, do jierega bi morali v zdravstvenem do- 0 Radečah odpraviti vse pomanjklji- gti, saj bo po odločbi, ki jo je pred jnii meseci izdal republiški zdravs- jiii inšpektorat, 23. avgusta začela jljati prepoved opravljanja zdravstve- idejavnosti v sedanji zgradbi. V Rade- [li hitijo z urejanjem nove zgradbe Itavstvenega doma, vendar do postav- nega datuma dela najverjetneje še ne ,(io gotova. ,odj-i oddelka za liiiance m gospodars- )V občinski upravi Radeče Franci Žo- r sicer upa, da se bo do postavljenega [a celotno radeško zdravstvo lahko pre- llo v novo stavbo, vendar ne izključuje jžnosti, da se bodo dela nekoliko zavle- 1 in bo treba prositi inšpektorat za omesečno podaljšanje. V novi stavbi zdravstvenega doma je že nekaj časa po- stavljena vsa oprema, urediti je treba le še okolico in odpraviti nekatere druge manj- še pomanjkljivosti, ki so jih pri tehničnem pregledu stavbe ugotovili inšpektorji upravne enote Laško. Največ dela je z urejanjem okolice, kjer so doslej že asfal- tirali prostor ob zahodnem delu stavbe, ploščad pred vhodom v dom pa bodo lahko do konca uredili šele po tem, ko bodo porušili stari oziroma sedanji zdravstveni dom. Sočasno z deli okoU nove zgradbe poteka tudi rekonstrukcija kotlarne, saj je eden od pogojev za vseli- tev v novo zgradbo tudi urejeno ogreva- nje, asfaltirali pa so tudi že cesto proti zdravstvenemu domu. Občina Radeče je letos iz svojega prora- čuna dala za nov zdravstveni dom 20 milijonov tolarjev, vendar vsota ne bo zadostovala za dokončno ureditev nove zgradbe. Za odpravo napak, ki so bile ugotovljene ob tehničnem pregledu, so doslej porabili dva milijona tolarjev, 18 milijonov tolarjev pa so namenili za na- kup najnujnejše nove opreme. V Radečah zato upajo, da bodo za zdravstveni dom kmalu dobili še 10 milijonov tolarjev re- pubhških sredstev, ki jim v skladu s krite- riji in meriU ministrstva za zdravstvo še pripadajo za leto 1996. Denarja bo sicer premalo, vendar so v Radečah veseU, da ga bodo sploh dobili. Ali bodo v prihodnjih dneh dobili tudi ključ nove zgradbe, pa je vprašanje, na katerega v Radečah odgovarjajo z neko- liko več optimizma kot v prejšnjih me- secih. Prepričani so, da zaradi »zelo dobrega in korektnega sodelovanja« pri urejanju okolice in pri odpravljanju teh- ničnih napak, gradbeno podjetje Rudis Trbovlje uradne predaje ključa ne bodo več pogojevalo s plačilom 33 milijonov tolarjev, kolikor naj bi še znašal dolg za novo zgradbo zdravstvenega doma. Vsekakor bo o tem, kdo mora plačati dolg izvajalcu, potrebnih še kar nekaj sestankov in razprav, v katere bodo Radečani in Laščani na vse načine zopet poskušali vključiti tudi ministrstvo za zdravstvo. Menijo namreč, da bi nekaj denarja za izplačilo dolga morala pris- pevati tudi država. ■■■■■■■■■■■■■■ JANJA INTIHAR Naložbena mrzlica v Rogatcu V poletnih dneh cesti, pločnik, parkirišče, blok... ^ občini Rogatec kljub lošnemu dopustniškemu dušju v zadnjih tednih ze- veliko gradijo. V kraju so faltirali cesti v odmaknje- h predelih, dokončujejo nembni pločnik, za ko- : meseca se pripravljajo gradnjo novega stano- ijskega bloka, v prete- m tednu so začeli z grad- il večjega parkirišča, pre- i pa so postorili tudi v Icu in šolah... Konec julija, so zaključili z konstrukcijo lokalne ceste tienberc-Zgornji Log, kjer asfaltirali približno 3 kilo-. metre. Lani so na tej cesti asfahirali približno polkilo- metrski odsek, letos pa nada- ljevali. Naložba je stala 17,5 milijona tolarjev (od tega je 9,6 milijona demografskih sredstev, ostalo so prispevali občina ter tudi krajani). Obe- nem so asfaltirali cesto med Spodnjim Logom ter Nova- kom, bhzu pol kilometra, pri čemer so 60 odstotkov prispe- vali krajani, preostanek pa občina. Že lani jim je uspelo asfalti- rati 5,5 kilometra lokalnih cest, letos pa so se prav tako lotih gradnje dolga leta težko pričakovanega pločnika med središčem Rogatca ter podjet- jem Emkor (z 250 zaposleni- mi), s pomembnim stano- vanjskim predelom, kjer je že stanovanjski blok. Zato v Ro- gatcu v teh dneh zaključujejo z gradnjo omenjenega pločni- ka (v vrednosti približno 35 milijonov tolarjev, vključno z novo kanalizacijo), ob nevar- ni magistralni cesti, kjer hodi- jo tudi šolarji. Dober kilome- ter pločnika financirata mini- strstvo za promet in zveze (iz naslova črnih točk) ter rogaš- ka občina. V tem predelu Rogatca, kjer je omenjeni stanovanjski blok, pa bodo konec meseca začeli graditi še novega, z de- setimi stanovanji. Na občini so povedali, da imajo v rokah že nad 30 prošenj za stanova- nja. V kraju namreč že dolgo niso zgradili nobenega več- stanovanjskega objekta, zato stanovanj primanjkuje. Pred dnevi so odpiraU ponudbe ter izbirali izvajalca za gradnjo velike naložbe, vrednosti 55 milijonov tolarjev. Pri tem bo občina zagotovila 60 odstot- kov sredstev, na preostanek pa računajo iz republiškega stanovanjskega sklada. V preteklem tednu so začeli v občinskem središču še z gradnjo parkirišč pred utes- njenim trgom, v bližini uči- teljskih blokov. Vrednost na- ložbe znaša približno 8 mili- jonov tolarjev, v celoti iz ob- činskega proračuna. V počitniškem času pa so v rogaški občini s 5,5 milijona občinskih sredstev postorili marsikaj na področju otroš- kega varstva in šolstva. V vrt- cu so dogradili prostor za do- datni oddelek ter preuredili sanitarije, večja vzdrževalna dela pa so opravili tudi v os- novni šoli Rogatec ter na po- družnični v Donački Gori. BRANE JERANKO Nova šola v Socki Soški otroci bodo predvi- doma konec septembra ali v začetku oktobra prestopili prag nove osnovne šole, ki je bila v Socki nujna. Investitor Kongrad iz Slo- venskih Konjic zaključuje stavbna dela in ureja okolico in igrišča. Kot je povedala Ol- ga Kovač iz občine Vojnik je najpomembnejša notranja šolska oprema, ki je nujna za izvajanje pouka. Zato so se v vojniški občini odločiU, da bo- do prihodnji teden objaviU razpis za notranjo opremo. Do predvidoma začetka ok- tobra, ko nameravajo novo šo- lo uradno odpreti, bo pouk še v stari šoli, v soški graščini. K čimprejšnji izgradnji in dokončanju nove šole bo pri- pomogel tudi samoprispevek, ki ga je zasnoval gradbeni od- bor. Denar je že začel pritekati in kot pravi Kovačeva, ga pri- čakujejo še več, kajti vsaka družina iz bližnje okolice želi pomagati soškim otrokom in njihovemu boljšemu počutju v novi šoli. A.B. Popravek Do zelo neljube napake je prišlo v prejšnji številki NT, ko se je v poročilo z naslovom »Šoferji na Rogli« zapisalo, da je bil slavnostni govornik na 5. tradicionalnem državnem sre- čanju poklicnih šoferjev, avto- mehanikov in vseh delavcev v cestnem prometu Stane Do- lanc. Slavnostni govornik na tem srečanju je bil v resnici Janez Dolenc, predsednik ZŠAM Slovenije. Vsem, še posebej ZŠAM in govorniku, se za neljubo na- pako opravičujemo. PO SVETU Obnovitev diplomatskih odnosov v Atenah sta se pod pokro- viteljstvom grškega predsed- nika Simitisa sestala hrvaški predsednik Tudman in srb- ski predsednik Miloševič. V tujih medijih so srečanje oz- načili za prvo po letu 1991, vendar pa sta predsednika do- slej imela že vrsto javnih in tajnih srečanj. Predsednika sta tokrat največ pozornosti posvetila ponovni vzpostavi- tvi diplomatskih odnosov. Sporazum o tem oz. o norma- lizaciji odnosov med država- ma naj bi zunanja ministra obeh držav podpisala 23. av- gusta na srečanju v Beogradu. Oba, Tudman in Miloševič se- veda pričakujeta, da bosta od tega imela velike koristi. Hr- vaški vrhovnik si prizadeva, da bi njegovo državo končno sprejeli v Svet Evrope in da bi dobila več gospodarske po- moči, medtem ko srbski vožd računa na dokončno ukinitev sankcij. Vendar pa pri tem ne poraišljata, da z obuditvijo di- plomatskih vezi zgolj izpol- njujeta zahteve sporazuma iz Daytona. Na srečanju sta dr- žavnika še izrazila pripravlje- nost za čimprejšnji podpis sporazuma, ki bo omogočil izplačevanje pokojnin držav- ljanom, ki so se med večletno vojno znašli v tuji državi. Se- veda pa v pogovorih nista mo- gla mimo vprašanje Prevlake: dogovorila sta se, da so za nadzor nad tem strateškim ozemljem možna samo poga- janja. Po vrnitvi s pogovorov v Atenah sta tako Tudman kot tudi Miloševič izrazila pri- pravljenost za normalizacijo vseh odprtih vprašanj med dr- žavama - od prometa do gos- podarskih vprašanj. Obnovitev spopadov za Grozni v uporni kavkaški republi- ki Čečeniji so po nekajteden- skera zatišju spet izbruhnili spopadi za glavno mesto Grozni. Utrujeni ruski pred- sednik Jelcin (te dni so ga vnovič uradno ustoličili za štiri nadaljnja predsedniška leta) je zaradi razmer v Za- kavkazju odložil predvideni dopust, v Čečenijo pa poslal svojega posebnega odposlan- ca, sekretarja sveta za nacio- nalno varnost generala Lebe- da. Ta se je s poveljnikom poveljstva čečenskih borcev Mashadovim sestal v največ- ji tajnosti. Kljub temu pa se je izvedelo, da naj bi se sogo- vornika strinjala kar v 96 od- stotkih načrta, ki predvideva razrešitev krize v Čečeniji. Načrt naj bi na prvo mesto postavil sklenitev premirja, menda pa upošteva tako inte- rese Rusije kot tudi Čečeniji. Načrt naj bi na prvo mesto postavil sklenitev premirja, menda pa upošteva tako inte- rese Rusije kot tudi Čečenije. V zadnjih spopadih med voj- sko in uporniki je bilo ubitih več kot 170 ruskih vojakov, prek 600 pa jih je bilo ranje- nih. Čečeni tudi trdijo, da je bil v spopadih v Groznem ubit predsednik proruske vla- de 2^vgajev, kar pa ruski vo- jaški viri zanikajo. Iz ruskega poveljstva so še sporočili, da čečenskih upornikov ne bodo več obstreljevali z letali, tem- več da bodo posebnim eno- tam, ki bodo poskušale zav- zeti Grozni in Argun, poma- gali s topništvom. Vendar pa so se Rusi od začetka bojev decembra 94 že večkrat od- povedali letalstvu, pa se tega potem niso držali. Republilcanci prepričujejo volivce v San Diegu v Kaliforniji je bila republikanska konvenci- ja, na kateri je okrog dva tisoč delegatov (vsak peti izmed njih je milijonar) iz 50 ameriš- kih zveznih držav tudi urad- no potrdilo nekdanjega se- natorja Boba Dolea za pred- sedniškega kandidata. S konvencijo je 73-letni republi- kanec, s političnim stažem, dolgim več kot 35 let, pom- pozno opozoril nase in skušal pritegniti na svojo stran neod- ločene volilce in privržence sedanjega predsednika, de- mokrata Clintona. Tri mesece pred predsedniškimi volitva- mi raziskave kažejo, da bi v tem trenutku za Clintona gla- sovalo 50 do 52 odstotkov lju- di, za Dolea 38 odstotkov, za neodvisnega kandidata Rosa Perota pa šest odstotkov. Za podpredsednika ZDA bo z re- publikanske stranke kandidi- ral Jack Kemp. 61-letni poli- tik srebrnih las in mladostne- ga videza je znan kot pred- stavnik prave, ultra konserva- tivne struje v stranki. Nekateri tuji mediji so republikansko konvencijo označili kot »raz- glašeno igranje vedno iste par- titure, ki je nekje vmes med nostalgijo po Reaganu in mo- ralizarajočim besom«. Če bo 73-letni Dole novembra zma- gal na volitvah, bo najstarejši ameriški predsednik v prvem mandatu. Vendar težko, da mu bo uspelo, saj mu je Clin- ton prevzel velik del tistih re- publikanskih političnih zami- sli, ki jih podpirajo volilci'. Smrtonosno neurje v Pirenejih v španskih Pirenejili se je zgodila najhujša naravna katastrofa v zadnjih 25 letih. V nekem avtokampu v Bies- casu je hudo neurje s popla- vami dobesedno odplavilo več sto turistov. Očividci so povedali, da sta narasla voda in blato s seboj nosila avto- mobile, šotore in ljudi. Reše- valci so v zmesi blata in zmečkane pločevine našli 84 trupel, več kot 200 ljudi pa je bilo huje ranjenih. V glavnem gre za španske turiste, med žrtvami pa je bilo tudi nekaj Nizozemcev in Francozov. V času naravne nesreče je bilo v avtokampu okoli 700 dopust- nikov. Oblasti so na ogrože- nem območju razglasile trid- nevno žalovanje. O naravni katastrofi poročajo tudi iz ita- lijanskih Dolomitov. Tam je zemeljski plaz po močnem deževju pod blatom in gruš- čem pokopal kakih 30 hiš. Ena oseba je umrla. Plaz pa je na tem območju tudi odrezal od sveta neko počitniško vas s pribUžno tisoč turisti. Iz naselij bhzu Cortine D'Am- pezzo so reševalci morali evakuirati na stotine ljudi. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI Drugačno plačevanje vrtcev Starši bodo razvrščeni v devet razredov - Pri upoštevanju premoženja bodo veljali le podatki davčne službe Ministrstvo za šolstvo je pripravilo nov pravilnik o plačilu staršev za programe v vrtcih, ki naj bi, poleg ne- katerih drugih novosti, sto- pil na prste vsem tistim pod- jetnikom in obrtnikom, ki so s pomočjo računovodskih zvijač dokazovali, da za otro- ka ne morejo plačati več kot le najnižjo ceno. Višino plačila bodo po no- vem določali na občinah, kjer bodo starše razvrstili v devet razredov. Razvrstitev bo odvi- sna od višine mesečnega oseb- nega dohodka na družinskega člana in od premoženja druži- ne. Starši bodo vlogam s po- datki o otrocih, o sebi, svoji zaposlitvi in opravljanju za- sebne dejavnosti, o premože- nju družinskih članov in z opisom posebnih socialnih razmer morali priložiti še od- ločbe davčnih služb o odmeri dohodnine za preteklo leto, zasebniki pa še odločbe o davku iz dejavnosti. V novem pravilniku so po- sebej našteti pogoji, kdaj pla- čilo staršev ne more biti nižje od 60 odstotkov cene progra- ma. To bo veljalo v primerih, če so starši otroka lastniki ali solastniki več kot 20 odstot- kov vrednosti ustanovnega kapitala gospodarske družbe ali zavoda, če imajo nepremič- nine, v katerih ne bivajo, ali kmetijsko zemljišče s katastr- skim dohodkom nad sto tisoč tolarjev Izjemoma bodo lahko starši, ki izpolnjujejo katerega od teh pogojev, plačali za vrtec tudi manj kot 60 odstotkov, vendar bodo na občini morali dokazati, da je njihov socialni položaj slabši kot se zdi na podlagi premoženja. Najvišji delež staršev bo po novem pravilniku znašal 85 od- stotkov cene programa, plačali pa ga bodo tisti, ki so lani na mesec na družinskega člana za- služili več kot 150 odstotkov povprečne plače. Najmanj, le 15 odstotkov polne cene, bodo pla- čali starši, ki na družinskega člana zaslužijo 20 odstotkov povprečne plače v minulem koledarskem letu. Vrtca ne bo treba plačati tistim staršem, ki za svoje otroke prejemajo de- narni dodatek po predpisih o socialnem varstvu. Spremembe pri višini plačila za vrtec bodo uveljavljene po- stopoma. Od 1. septembra bo- do starši za isti program plačali največ 10 odstotkov več (ali manj) kot letos. 1. marca pri- hodnjega leta se bo lahko vrtec podražil (ali pocenil) drugič, 1. septembra 1997 pa se bodo cene zvišale (ali znižale) še za morebitno razliko. JI Obeta se vroča sindikalna jesen V Celju, Vojniku in Štorah le približno tretjina podjetij izplačala regres Konec julija je potekel za- konsko določen rok, ko naj bi delavci dobili izplačan re- gres, sicer lahko svojo pravi- co sodno izterjajo. Ali so se delodajalci zakona ustrašili? Sodeč po številu podjetij iz Celja, Štor in Vojnika, ki so regres izplačala, je odgovor negativen. Na področju gDspotLirslvd jo od 1025 podjetij iz občin Celje, Vojnik in Štore regres letos iz- plačalo 309 podjetij, kar pome- ni 30 odstotkov, pri zasebnikih pa jih je od 880 regres izplačalo 228, kar je nekaj manj kot 26 odstotkov. Franc Klepej, sekretar de- javnosti v celjski območni or- ganizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pravi, da natančnih podatkov pri njih še nimajo, kar pripisuje pred- vsem času dopustov in temu, da je tudi precej sindikalnih zaupnikov na oddihu. Zato menijo, da tistih konkretnih imen podjetij, ki regresa niso izplačala do zakonsko predpi- sanega roka, in ki jih na sindi- katu poznajo, ne bi bilo umestno navajati, saj je še več tistih, za katere zaenkrat še ne vedo. Predvidevajo, da bo podoba jasnejša septembra. Ugotavljajo tudi, da v mar- sikaterem podjetju delavci in delodajalci sklenejo tihi do- govor o obročnem izplačilu regresa, ponekod celo v me- sečnih obrokih do konca leta. Neredka pa so tudi podjetja, ki regres izplačajo v bonih. Tako je Klepej navedel pri- mer podjetja iz okolice Celja, ki ima zaposlenih okoli 40 delavcev, in kjer je vodstvo delavce že pisno obvestilo, da bodo določenega dne pre- jeli izplačan prvi del regresa v višini 20 tisoč tolarjev bruto, nato pa je vodstvo čez dve uri odločitev preklicalo in jim izro- čilo bone. Te dni se sindikat z vodstvom dogovarja za izplači- lo drugega dela regresa, tokrat v tolarjih. Tudi sicer sindikat ne namera- va zaostrovati odnosov za vsako ceno, je dejal Klepej, ne bodo pa dopustili, da regresa kje ne bi izplačali. Zato tam, kjer zares ne gre drugače kot da regres izpla- čajo v bonih, ne nameravajo zahetvati izplačila v denarju. Ugotavljajo pa, da je precej te- žav pri izplačilu regresa pri za- sebnikih, še posebej v gostinski in trgovinski dejavnosti, poleg tega pa si delavci zaradi bojazni da bi bili ob delovno mesto, ne upajo zaostrovati odnosa z delo- dajalcem. To običajno storijo še- le potem, ko zaposlitev zame- njajo, kaže praksa, in skušajo do regresa priti po pravni poti. Lani so imeli na celjski Zvezi svobodnih sindikatov približ- no deset takih primerov, niti en pa še doslej ni dobil sodnega epiloga. Ker je po veljavni zakonoda- ji izplačilo regresa delavčeva pravica in delodajalčeva dolž- nost, ki je kazensko sankcio- nirana, če je ne izpolni, je pričakovati vročo sindikalno jesen. Franc Klepej meni, da je najboljša pot za dosego cilja v tem primeru posredovanje sindikata, ki bo v skrajnem primeru, ko podjetje ne bo hotelo izplačati regresa, napo- vedal tudi stavko. Obračanje posameznikov na sodišče pa je sicer zakonsko upravičena pot, vendar izkušnje kažejo, da je treba predolgo čakati na rezultate. Boljša povezava V soboto so slovesno odprli 1500 metrov obnovljene^,, na novo asfaltiranega odseka na lokalni cesti, ki pelje o, Šentruperta nad Laškim do meje z občino Šentjur. Cesto je lani in predvsem letos gradilo Cestno piW^^ Celje, dela pa so veljala 24 milijonov tolarjev. Dobro polovjnj denarja je zagotovila občina Laško iz svojega proračun^ enajst milijonov tolarjev pa je glede na to, da gro ^ demografsko ogroženo območje, prispevalo ministrstvo ekonomske odnose in razvoj. Cesta od Šentruperta prp^ šentjurski občini je bila edina še ne asfaltirana v tem del laške občine. t Ljudje nočejo prepustnic V pol leta nespremenjeno število Zgornjesavinjčanov V Upravni enoti Mozirje ugotavljajo, da so se z adapta- cijo prostorov bistveno izbolj- šali pogoji dela oddeika za notranje zadeve, to pa naj bi vplivalo tudi na kakovost opravljenega dela in s tem posredno na večje zadovoljs- tvo strank. V pregledu dela v prvem po- letju so v mozirskem oddelku za upravne notranje zadeve ugotovili, da ni posebnega za- nimanja za nove stalne obmej- ne prepustnice. Nove prepust- nice so pričeli izdajati v začet- ku maja v skladu s sporazu- mom, ki sta ga sklenili Avstrija in Slovenija. Doslej so v Mozir- ju izdali samo 12 prepustnic, medtem ko so po sporazumu, sklenjenem med SFRJ in Av- strijo, izdali skupno 7.528 pre- pustnic. V mozirskem oddelku so tu- di zabeležili, da se število pre- bivalcev na področju upravne enote, torej v celotni Zgornji Savinjski dolini, v prvem pol- letju ni spremenilo. V oddelku namreč beležijo 91 smrti in prav toliko rojstev. Do konca julija se je poročilo 48 parov. Na območju Zgornje Savinjske doline je z urejenim statuse prijavljenih 185 tujcev, n njimi pa prevladujejo držai ni Srbije z albansko narodn jo in državljani BiH. Na tujcev je v občinah Nazarj Mozirje. V referatu za pro je bilo v prvem polletju novo registriranih tisoč 91 tornih vozil, evidentirali p; 201 osebo z opravljenim i niškim izpitom. V oddelku tudi ugotavlj da se je v zadnje pol leta bis no izboljšalo stanje na podj ju prijavljanja javnih prired in javnih shodov. S policij postajo v Mozirju so dogo jeni za kontrolo nad vsemi reditvami, v primeru nepri Ijene prireditve pa organiza ja predlagajo v kaznovč sodniku za prekrške. Kof) znano, mora organizatcs upravnemu organu predložil še dodatna dovoljenja, kotj soglasja inšpekcijskih slil odločbo Upravne enote, s ki ro je prireditelju dovoljen opravljati gostinsko dejavm v času prireditve, v primer prireditev na cesti pa tudi di voljenje pristojnega organa! popolno ali delno zaporo dol čenega odseka ceste. Veliki apetiti lastnikov V Gornjem Gradu sprožili postopek za razlastitev Prejšnji teden so se gor- njegrajski svetniki sestali na izredni seji, na kateri so se pogovarjali o težavah pri odkupu zemljišča za izgrad- njo novega mostu čez Dreto na regionalni cesti proti Kamniku. Izgradnja mostu, imenujejo ga Grašinski most, spada v republiški projekt obnove cest, ki so financirane s strani države, občina pa naj bi sode- lovala pri pridobivanju dovo- ljenj in soglasij. Zapletlo se je pri odkupu zemljišča za iz- gradnjo mostu čez Dreto. Žu- pan občine Toni Rifelj je po- vedal, da sta lastnika, ki sicer ne živita v Gornjem Gradu, po prvih pogovorih s pred- stavniki občine bila priprav- ljena zemljišče zamenjati za nadomestno zazidljivo zem- ljišče. Kasneje pa sta od tega dogovora odstopila in zahte- vala od občine odkup celot- nega zemljišča v izmeri 7 tisoč kvadratnih metrov, če- prav za izgradnjo mostu po- trebujejo le 57 kvadratnih metrov. Poleg tega lastnika zahte- vata za kvadratni meter zemljišča 15 mark, medtem ko sodno ovrednotena vred- nost zemljišča znaša deset- krat manj, 1,5 marke za kva- drat. V Gornjem Gradu so za zemljišče sicer pripravljeni odšteti 2 milijona tolarjev, vendar se je na izredni seji pojavilo novo vprašanje, ka- ko do denarja, saj takšnega izdatka v proračunu niso na- črtovali. Ker svetniki ne najdejo skupnega jezika z lastniko- ma zemljišča, se lahko zgo- di, da do izgradnje novega mostu ne bo prišlo. Tako bi bila izgubljena republiška sredstva, ki so namenjena za Gornji Grad. Zato so se svetni- ki odločili, da bodo začeU s postopkom razlastitve lastni- kov zemljišča, čeprav je posto- pek dolgotrajen, hkrati pa se še vedno poskušali sporazu- meti z lastnikoma spornega zemljišča. Predsednik sveta, Jakob Filač je ob tem povedal: »Žalostno, da imamo v Gor- njem Gradu ljudi, ki tako zavi- rajo razvoj kraja.« ■■■MMMMi POLONA RIFEU^ Čudne igre Odločba za postavitev znakov za omejitev hitrosti ob magistralni cesti Žalec-Velenje pri Fen'^j je pravnomočna že skoraj dva tedna, znakov pa kljub trdnim obljubam vodje oddelka za oko')^^ prostor pri žalski občinski upravi Slavka Škete še vedno ni. Razmere ob magistralki so prejšnjega tedna postale še bolj nevzdržne, saj so med Veliko in Malo Pirešico začeli obna^'' cesto in poteka promet enosmerno, zaradi česar se čez dan naredijo tudi do 400 metrov kolone tovornjakov, ki iz kamnolom.a vozijo material za gradnjo avtoceste. JI, Foto: VROČA TEMA 5 Hiša straliov Kam so šli zadnji trije uslužbenci holdinga Merx? 'jr^sebno podjetje Merx - jijatice in računovodstvo je jjrca letos kupilo šest pi- ^fii v nekdanji upravni ijvbi nekdanjega giganta jgrx na Kosovelovi ulici 16 (;elju. Tri pisarne uporab- j zase, tri pa je oddalo v jjein holdingu Merx. Ker ,.ta niti za en mesec ni pla- jl najemnine, ga je lastni- j podjetja Pavla Planinšek dopisom opozorila, naj ce- lini dolg čimprej poravna, fpa misli, da stroškov na- jina tudi v prihodnje ne bo jogel plačevati, naj se v pe- jidiieh izseli. Ko se je Pavla Planinšek 5. fgusta vrnila z enotedenske- j dopusta, o zadnjih treh službencih holdinga Merx i bilo ne duha ne sluha. Pi- iinc so bile zaklenjene, na latih ni bilo več nobenih na- lovov in imen, prav tako pa idi ni bilo nobenega obvesti- ;0 tem, ali je holding že ali J da šele bo plačal najemni- oza preteklih pet mesecev, lino, kar je našla, je bilo tkaj pokalov iz slavnih sta- li časov, ki jih je nekdo, jjverjetneje v naglici, odvr- e1 v straniščnih prostorih, ianinškova je ves teden ča- ala, da bo prišel kdo od us- libencev in ji vrnil vsaj klju- ! pisarn. Pa ni bilo nikogar, di ta teden ne, le telefoni so fonili od jutra do večera. Telefonska centrala holdin- jMerx je namreč naravnana iko, da v primeru, če se na reh internih številkah hol- Snga nihče ne oglasi, telefon Jzvoni v prostorih podjetja ierx - finance in računovods- ko. >To, kar se že drugi teden ^gaja, je naravnost ubijal- 50,« je obupana Pavla Pla- inšek. »Ob vsem, kar se je sodilo in zaradi česar sem "lo prizadeta, moram odgo- irjati še na številne telefon- za direktorja<, vendar Agencija za plačilni promet podpisa ne prizna, ker ni sod- no overovljen. To pomeni, da holding že od 1. aprila nima overovljenega podpisnika, ki bi odgovarjal za poslovanje. Od koga naj zahtevam plačilo najemnine? Petkova mi je re- kla, naj vprašam Bana, Ban pa me je poslal k Petkovi.« Od prejšnje nedelje v poslov- nih prostorih holdinga ni več nikogar. Vrata so zaklenjena, vse, kar se sliši iz pisarn, je le nenehno zvonjenje telefona. Planinškova je ogorčena, saj ji nihče morebitne selitve ni napovedal, niti je o tem ni obvestil kasneje. Zdaj sploh ne ve, kaj naj naredi. »Oseb- no nimam ničesar proti niko- mur, vendar hočem vedeti, kje so uslužbenci holdinga in kdo mi bo plačal najemnino za pet mesecev. Gospod Ban mi očita, da bi mi bilo marsi- kaj bolj jasno, če bi se kot eden od vlagateljev udeležila zadnje skupščine holdinga. Na skupščini res nisem bila, vendar sem pričakovala, da bom dobila vsaj zapisnik. Pa ga še do danes nisem. Prav- zaprav me sploh ne zanima, kaj se je zgodilo s holdin- gom, in ali bom sploh še kdaj videla denar, ki sem ga vloži- la vanj kot družbenik. Ne bom pa dovolila, da se bo nekdo norčeval iz mene. Prav dobro vem za vse, kar se je v preteklih letih dogaja- lo v holdingu, vendar nimam namena komur koli kar koh škodovati. Rada bi le svoj de- nar. In naj mi vendarle pove- jo, ali so se res odselili, da bom lahko poiskala nove na- jemnike. Saj ne morejo kar tako vzeti pohištva, zapreti vrat, vzeti ključe in oditi nez- nano kam.« »Naj nelcdo prebarva napis« Pavlo Planinšek je odselitev in vse, kar se čudnega dogaja s holdingom Merx, zelo pri- zadelo, čeprav, kot pravi, v poslovne odnose nikakor ne bi smela vnašati čustev. »Pre- prosto ne morem verjeti, da so mi to naredili ljudje, s ka- terimi sem kar šest let sodelo- vala, in da gre pri tem za osebe, ki naj bi v tej naši družbi nekaj pomenile.« Je holding Merx zares v tako velikih škripcih, da še najem- nine za poslovne prostore ne more plačati, ali pa se usluž- bencem zdi za malo, da je Planinškova, ki je bila prej najemnik, zdaj njihov naje- modajalec? Kdo ve. Planinškova je na sodišče že vložila prošnjo za spre- membo imena svojega pod- jetja. »Dokler ne dobim skle- pa, bom morala ime Merx še vleči za sabo, vendar upam, da to ne bo več trajalo dolgo. Ko sem začela sodelovati s holdingom, se je moje podjet- je imenovalo PAPS, vendar me je takratni direktor Grač- ner prepričal, da sem v naziv podjetja zapisala tudi ime Merxa, zaradi česar mi je še danes žal. Mnogi namreč še vedno ne vedo, da Merxa, takšnega kot je bil nekoč, ni več. Prav s to čudno izselitvi- jo uslužbencev holdinga je, vsaj po moje, izginil še zadnji kamenček od nekoč mogočne zgradbe. Prepričana sem, da se je Merx zrušil načrtno in da je samo en človek kriv za to. Samo to si še želim, da bi nekdo prebarval tisti veliki napis >lvlerx< na koncu Koso- velove ulice.« UANJA INTIHAR »Ne vem, kje naj iščem svojo pravico. Naj grem na sodišče ali pa naj kar vdrem v zaklenjene pisarne? To se mi zdi zares skrajni ukrep in se mu bom izogibala kolikor bo mogoče. Prav tako pa tudi ne nameravam iti k Banu v Razvojni center ali pa k Petkovi domov in prositi, naj mi holding vendarle poravna najemnino in naj mi vendarle vrnejo ključe mojih prostorov.« PO DRŽAVI O referendumu UUBUANA, 8. avgu- sta (Delo) - Državni zbor je na sredini izredni »po- čitniški« seji sprejel odlok o razpisu zakonodajnega referenduma za volitve v državni zbor. Po sprejetju dopolnil skupine petih poslancev bo dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opra- vila, ki so potrebna za iz- vedbo referenduma, 90. dan po oblikovanju držav- nega zbora novega sklica, torej že po letošnjih jesen- skih volitvah. Glasovanje na referendumu bo izve- deno prvo nedeljo po pre- teku 30 dni od dneva raz- pisa referenduma. Social- demokratska stranka je napovedala ustavno pri- tožbo. Ošicodovanje družbene lastnine UUBUANA, 8. avgust, (Večer) - Pregled lastnin- skega preoblikovanja podjetij v zadnjih treh le- tih, ki ga je opravila agen- cija za plačilni promet, nadziranje in informira- nje (po ustanovitvi enotne davčne uprave in agencije za revidiranje je le agenci- ja za plačilni promet), je pokaral zanimive podat- ke. Od junija 1993 do kon- ca junija 1996 so začeli revizijo v 1077 podjetjih od 1100, za katere so pri- stojni izdali sklep o uved- bi postopka revizije last- ninskega preoblikovanja. IzdaU so 1004 revizijska poročila, od tega 19 zača- snih, ker še ni dokumen- tacije in pogojev za oprav- ljanje revizije. Ugotovili so, da so družbeno lastni- no oškodovali v 645 pod- jetjih ali 61 odstotkih revi- diranih podjetij. Skupna vsota dokazanih oškodo- vanj znaša 84.225 milijo- nov tolarjev, kar znaša v nemških markah (po te- čaju iz konca leta 1992, ko so oškodovanja nastala) kar 1377 milijonov DEM. Usodne gobe UUBUANA, 9. avgusta (Dnevnik) - S prvo smrt- no žrtvijo se je začel čas stalne nevarnosti zaradi uživanja gob. Znano je, da so najbolj strupene zelene mušnice, saj se znaki za- strupitve pojavijo šele po šestih urah ali več. Dr. Ma- rija Jamšek iz oddelka za zastrupitve v ljubljanskem Kliničnem centru meni, da Slovenci ne poznamo pra- ve kulture uživanja gob. To primerja z našimi nava- dami pitja alkohola. Prob- lem ni v tem, da bi gob pojedli preveč, temveč, ker jih pogosto ne znamo zaužiti pravilno. Smrt Ibrahima T. z Jesenic je zadnji odmevni primer ter obenem svarilo. 6 GOSPODARSTVO Aurea ima najemnika Sredi julija je bil objavljen razpis za oddajo Auree, ki je v stečaju, v najem. Aureina stečajna upraviteljica Zdenka Batistič je v predpisanem roku za prijavo prejela dve ponudbi potencialnih najemnikov. Eno je poslal Edvard Flis, lastnik podjetja Heledi's iz Arclina, drugo pa celjsko podjetje ITZ. Stečajna upraviteljica je kot ustreznejšega ponudnika izbrala Flisovo podjetje, s katerim so ta teden podpisali tudi že najemno pogodbo. Edvard Flis je tako vzel v najem proizvodno poslovne stavbe Auree v Celju in Gorici pri Slivnici, na obeh lokacijah pa namerava delo pričeti v ponedeljek. Ker v svojem podjetju že zaposluje 12 delavcev, jih namerava od 107 Aureinih, ki so na Zavodu za zaposlovanje, zaposliti približno 25, s katerimi je minuli ponedeljek že opravil razgovor. Proizvodni program ostane nespremenjen, saj so bili tak- šni tudi razpisni pogoji, Flis pa namerava najprej porabiti zaloge in obnoviti stike z bivšimi Aureinimi odjemalci. N.G. NOVO NA BORZI Spet Dadas Piše: DARJA OROŽIM V začetku prejšnjega tedna j je indeks SBI ponovno oži- ; vel. V torek se je dvignil na j 973 indeksnih točk; vendar je bilo prometa na A in B trgu : skupaj komaj 86 mio SIT. Boni 5. izdaje so ta dan pad- li za 4% oz. na 7.852 SlT/bon. \ V sredo se je indeks minimal- ; no znižal, prometa je bilo za ; 78 mio SIT. V četrtek se je v i začetku trgovanja tečaj neka- | terih delnic že začel dvigovati, I vendar je proti koncu trgova- \ nja Dadas prodal 500 lotov in \ tečaj »zrušil« vse do cene i 30.000 SIT za delnico, ter 473 \ lotov Finmedie. Tečaj Finme- ' die je padel do najnižje dovo- ; Ijene cene 14.000 SIT za delni- | co. Kot običajno, če pade Da- i das in z njim povezane delni- j ce, začnejo padati tudi ostale. ; Redne delnice SKB banke so padle od 27.403 SIT v začetku : tedna na 26.125 SIT na koncu ; tedna. Pocenile so se tudi del- \ niče Mercatorja in Primofina. | V ponedeljek je bilo na A in \ B trgu poslov samo za 27 mio j SIT. Na OTC trgu pa so se i močno znižali tečaji NBS5 in j dosegli do sedaj najnižje teča-1 je 6.310 SIT za bon. Z Borze j smo prejeli obvestilo, da je s ' 1.8. Probanka d.d. odprodala, paket rednih delnic Primofina j Maribor v višini 26% uprav-' Ijavskih pravic in s tem prene- j hala biti lastnik rednih delnic ■ Primofina (Id., Hkrati so nas\ obvestili, da je nadzorni svet j umaknil sklep o omejitvi; pooblastil direktorju uprave \ Davorinu Sadarju. j Zelo zanimivo je bilo trgo-j vanje v torek. Prvi posel je bil; sklenjen šele 15 minut po od-i prtju BIS. Tečaji večine papir-i jev so bili približno na enakih \ ravneh kot prejšnji dan. Proti! koncu trgovanja pa so se tečaji; nekaterih delnic, kot so Da- das, redne delnice Term Ča- tež, redne delnice SKB banke, i Probanke, Primofina in redne' delnice Dolenjske banke zni-j žali. V zadnjih štirih minu- tah pa sta dve borzni hiši pokupili 8.333 lotov rednih delnic Finmedie vse do teča- jev 20.500 SIT in dvignile povprečni tečaj za 34,5%. Skupnega prometa na A in B trgu je bilo za 202 mio SIT, od tega z delnico Finmedie za 169 mio SIT. Zaradi tega se je SBI povečal kar za 3,87%. Avgusta bo prvič namesto javne dražbe za prodajo del- nic oz. deležev podjetij Sklad za razvoj organiziral javni razpis za zbiranje ponudb. Na javnem razpisu bodo lah- ko sodelovale le pooblaščene investicijske družbe. Novost je v tem, da bo sklad ponudil 164 podjetij z 215 svežnji del- nic kot en sam paket z izklic- no ceno 23,4 milijarde tolar- jev. Ponudba mora vsebovati dogovor med vsemi družba- mi za upravljanje, ki ga mora odobriti urad za varstvo kon- kurence. Predložiti pa bodo morali tudi razdelilnik, iz ka- terega bo razvidno, koliko delnic podjetja in po čem bo kupila posamezna družba. Z veliko odpovedovanja V šentjurski občini zaključek naložbe v telefonijo z izgradnjo telefonskega omrežja na Planini pri Sevni- ci so na Šentjurskem zaklju- čili veliko, večletno naložbo v izgradnjo telefonije na po- dročju celotne občine. v tej občini v letu 1992 tako rekoč ni bilo več mogoče po- stati telefonski naročnik, zdaj pa lahko zvonijo telefoni sko- raj povsod, kjer jih lahko tudi plačajo. Pri vsem skupaj so izredno visok finančni delež prispevali občina ter naročniki. Ti so namreč prispevali skoraj polovico (nepovratnih) sred- stev, najeli pa so tudi kredite. Leta 1992 je bilo v šentjurski občini blizu 2500 naročnikov, trenutno pa jih je blizu 4500. S 23 telefoni na sto prebivalcev je šentjurska občina sicer še ved- no veliko pod slovenskim pov- prečjem, v njenih krajih pa so vendarle dobili možnost za no- ve telefone, česar prej ni bilo. Kot je znano, gre za pretežno gospodarsko Šibko območje, zato je naložba precejšnjega gospodarskega pomena. Letos so so zamenjali ali na novo zgradili končne centrale v Gorici pri Slivnici, Dobju, Loki pri Žusmu, na Prevorju ter na Planini. S projektom so začeli leta 1992, z novo vozliščno tele- fonsko centralo v Šentjurju in povezavo z optičnim kablom v Celje, kar je pogojevalo nadalj- nje delo. Nadaljevali so z lani ali predlani zgrajenimi centra- lami na Ponikvi pri Grobelnem, v Dramljah ter na Kalobju. Ta- ko so pridobili vse medkrajev- ne povezave ter krajevna tele- fonska omrežja. Z veliko na- ložbo je bilo kar nekaj zaple- tov, zlasti v južnem, najmanj razvitem delu občine. Ko so končali s telefonijo v severnem delu občine, je prišlo do zako- na o enotni telefonski naročni- ni, s tem pa do nezanimanja Telekoma za gradnjo na od- maknjenih območjih. Zato so sklenili dodatek k pogodbi med šentjursko občino ter Te- lekomom. Občani v južnem delu so prispevali zraven os- novnega zneska še 1400 mark tolarske protivrednosti, naj- večje finančno breme pa je prevzela občina. V občini so namreč za naložbo v telefoni- jo prispevali tudi vsa sredstva za demografsko ogrožene, ki so jih od države prejeli za zad- nja tri leta. Za celotno naložbo so pora- bili blizu 10 milijonov mark to- larske protivrednosti. Iz Tele- koma so prispevali 4,2 milijona tolarjev, za 3,9 milijona je nepo- vratnih sredstev naročnikov, iz občinskega proračuna ter iz denarja za demografsko ogro- žene, razliko pa predstavljajo kreditna sredstva naročnikov ter občine. V šentjurski občini so letos zaključili z naložbo v telefoni- jo še v zadnjem, južnem delu šentjurske občine. Ob tej pri- ložnosti bo na Planini v sobo- to, 17. avgusta, slovesnost pred poslopjem telefonske centra- le. Začetek bo ob 10. uri. Na ozemlju šentjurske obči- ne imajo s telefonijo težave le še v posameznih manjših va- seh, ob meji sosednjih občin, na primer v Podlogu pod Bo- horjem ter v okolici Gorice pri Slivnici. Gre za kraje na meji s sosednjimi občinami, kjer so telekomunikacijsko povezani z Zagorjem pri Lesičnem oziro- ma Svetim Štefanom (z občina- ma Kozje ter Šmarje), zato naj bi njihove težave reševali loče- no. B.J. Pivovarna išče najemnika Proizvodnja v Elektrokovinarju se bo ustavila 26. avgusta Predvidoma že ta teden bo Pivovarna Laško pričela pogo- vore s podjetji, ki se zanimajo za najem Elektrokovinarja. Na osnovi teh pogovorov se bo pivovarna odločila, ali bo Elek- trokovinar, ki ga je prejšnji mesec kupila na dražbi, odda- la v najem z javnim razpisom ali pa bo izbrala najemnika na kakšen drugačen način. Vodja sektorja kadrovanja in pravne varnosti v Pivovarni Laško Roško Šrot poudarja, da bo prednost pri najemu proi- zvodne hale imelo tisto podjet- je, ki bo ohranilo čim več de- lovnih mest in bo seveda spre- jelo pogoje najema. Pivovarna bo proizvodni del Elektrokovi- narja dala v najem za nedolo- čen čas z garancijsko dobo vsaj petih let, najemnik pa bo moral odkupiti osnovna sredstva, pri čemer bo odkup mogoč tudi na leasing. Del pisarn, ki jih je v poslovni zgradbi Elektrokovi- narja kar precej, bo pivovarna ponudila Komunalnemu pod- jetju Laško v zameno za njiho- ve sedanje prostore na Trubar- jevem nabrežju. Jeseni bodo namreč v Laškem začeli urejati križišče Trubarjevega nabrežja in Pivovarniške ulice in pri tem porušili tudi hišo, v kateri do- mujejo sedaj komunalci. Pivo- varna bo - vsaj za sedaj, pravi Šrot - preselila na prostor Elek- trokovinarja svoj avtopark in imela tam manjšo delavnico za popravilo tovornjakov. V pivovarni tudi poudarjajo, da bodo naredili vse za čim prejšnji ponovni zagon proi- zvodnje v Elektrokovinarju, ki se bo ustavila 26. avgusta. Do takrat bo namreč dokončan žerjav, ki ga delajo za neko italijansko železarno. Kot sedaj kaže, težav z oddajo proizvod- nje v najem ne bi smelo biti, saj je interesentov veliko. Med nji- mi v Laškem kot najresnejšega omenjajo zasebno podjetje HED iz Štor, ki je bil v proizvod- njo Elektrokovinarja že doslej vključen kot posrednik s tujimi Ker je bil Elektrokovnar prodan le za tretjino ocenjene vrednosti, stečajno vodstvo podjetja ne bo moglo odplača- ti vseh dolgov. Poplačalo bo le hipoteke, ki jih imajo na pod- jetje Banka Celje, stara Ljub- ljanska banka in občina Laš- ko, ter terjatve delavcev - razli- ko med izplačano in izhodišč- no plačo za zadnjih pet let. partnerji. Vsem petdesetim de- lavcem Elektrokovinarja bo 26. avgusta prenehalo delovno razmerje in bodo šli na zavod za zaposlovanje, o tem, kdo bo lahko zopet delal v podjetju, pa bo odločal novi najemnik. mmmmmmtmm j. intihar Slab hmelj v Šaleški dolini Zadružniki v Vinski Gori in člani aktivov se bodo sami odločili o svoji prihodnosti V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ocenjujejo, da bo letošnja letina hmelja ena slabših. Pridelku je še najbolj škodo- val junijski vročinski val, ki je zlasti prizadel vrsto golding. S to vrsto je zasejanih večina površin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kljub temu v zadrugi pričakujejo, da bodo na 8 hektarjih pridelali 14,5 ton hme- lja, katerega spravila se pred 20. avgustom ne bodo lotili. Za naslednje leto načrtujejo, da bodo na dodatnih površinah zasadili še nekaj poznejših sort hmelja in tako zapol- nili zmogljivosti sušilnice in obiralnega stroja v Rečici ob Paki. V prihodnje naj bi bilo s hmeljem zasajenih od 11 do 13 hektarjev površin. Sicer se v kmetijski zadrugi Šaleška dolina trenutno ukvarjajo tudi z zadružni- ki v Vinski Gori, ki so bili prej člani Kmetij- ske zadruge Petrovče. Po lokalni samou- pravi sodi Vinska Gora v Mestno občino Velenje. Že v začetku leta so začeli z aktivnostmi, da bi zadružniki postali člani KZ Šaleška dolina. Sicer v Petrovčah ne nasprotujejo izločitvi, sporno je vprašanje o njihovem deležu pri ustvarjanju premo- ženja petrovške zadruge. V Vinski Gori so zamudili rok, ko bi lahko s sabo odnesli tudi delež lastninske pravice, odločitev o izločitvi in priključitvi k drugi zadrugi pa mora biti sporazumna. Tako so kmetje v Vinski Gori v precej neugodnem položaju, odločitev pa je v njihovih rokah. Verjetno se bodo sami zadružniki opredelili za ali proti izstopu iz KZ Petrovče. Odločitev, ali bodo ostali pri KZ Šaleška dolina, je prepuščena tudi članom in člani- cam aktiva kmečkih žena in mladih za- družnikov. V Šaleški dolini so menda edini v Sloveniji., ki ohranjajo obe interesni sku- pini, drugod pa je dejavnost aktivov prešla na državo. Zaenkrat se člani in članice aktivov bolj navdušujejo za zadružno stre- ho, ker je sedež svetovalne službe v neko- liko oddaljenem Žalcu. US BAROMEm Bankomat pri Celjanki Banka Celje je pri vhod^ Celjanko na Celjskem seji) postavila nov bankomat.] je namenjen obiskoval^ različnih prireditev na sejiij ču in seveda tudi vsem os lim, ki se zadržujejo v t( delu Celja. Bankomat laH uporabljajo vsi imetniki osi ne številke, ki koristijo b; komate v mreži »ba-poo sirom po Sloveniji. To je; bankomat Banke Celje, vseh, razen v Centru Inte par in pri Celjanki, pa je po dviga gotovine možno še { čevanje položnic in polog i tovine na tekoči račun. Priprave na Pomurskem sejm Konec prihodnjega tedna soboto, 24. avgusta bode tekmovanjem oračev urad odprli 34. Mednarodni kn tijsko-živilski sejem v Goi Radgoni. Na Pomurskem s mu bo sodelovalo veČ 1 1800 razstavljavcev iz 28 žav, na 40 tisoč kvadrati metrih razstavnega prosti pa bodo predstavili razlik izdelke, pripravili strokov razstave živine in razna p vetovanja ter poskrbeli predstavitve in degustacij^ delkov Mednarodni kni| sko-živilski sejem bodo : kij učili 1. septembra. Graditelji ovtoce rekordno Julija so izvajalci dei. gradnji slovenskih avtci opravili dela v skupni vred sti 4,6 milijarde tolarjev, ( roma 2,2 milijona mark! delovni dan. To predsta' najvišjo mesečno finanf realizacijo od začetka pes šene gradnje slovenskih a\ cest. Uresničevanje Naciof nega programa izgradnje i venskih avtocest sedaj pre ja v obdobje najbolj inteni ne izgradnje. Sicer večino! slej oddanih del pri grad slovenskih avtocest izvai slovenska, gradbena podj^ ' še največ med njimi pa SC Zanimanje xa delnice Gorenji Za nakup navadnih im^ skih delnic Gorenja, ki sO' javni prodaji od 26. julija| Ije, vlada precejšnje zanii nje. Naprodaj je za 1,83 n jarde tolarjev delnic, nomi^ na vrednost navadne deln Gorenja z oznako G pa zil tisoč tolarjev Delnice Gore je mogoče z lastniškimi c| tikati vplačati v poslovni st bi Gorenje Servis, s certifi| in gotovino pa v poslova cah Nove ljubljanske banK? Celju in Krškem. Javna daja navadnih imenskih nic bo trajala do 25. avgus» 6RA0BEKA MEHANIZACIJ ŠTARKEL Poleg gradbenih zemeljskih del vam nudimo tudi razo^ kvalitetne nasipne mater«^ GOSPODARSTVO 7 Odpravljanje zamer Vodja Območne enote Zavoda za gozdove Nazarje Toni Breznik o teoriji in pral(si dela z gozdovi »Ne vem, ali smo premalo pfjsotni ali pa je gozdarstvo ,3^0 slabo zapisano med ljudmi, toda včasih se mi 2(ii, da med ljudmi vlada jeka zamera do našega de- Ij. Mogoče je to zaradi raz- ličnih polemik in težav, ki 50 bile v preteklosti, je pa tudi med mladimi razisko- valci precej nezanimanja za 0aše delo,« ugotavlja Toni Ireznik, vodja Območne enote Zavoda za gozdove v fjazarjah. Območne enote so ustano- fili pred dvema letoma, orga- nizacijsko spadajo pod mini- strstvo za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, v Slove- niji pa je 14 enot. V Nazarjah, kamor sodijo krajevne enote fLučah, Gornjem Gradu, na Ljubnem, Nazarjah in Šošta- nju, je zaposlenih 38 delav- cev, od tega 21 revirnih goz- darjev. V Ljubljani je central- na enota zavoda, tam je tudi 8 služb, ki pokrivajo celotno dejavnost. Nazarska enota je ena izmed manjših, na celj- skem področju pa je enota še v Celju. Glavni organ za odlo- čanje je centralni svet zavoda, kjer sodelujejo strokovnjaki iz. različnih dejavnosti, 9- flanski svet pa je tudi pri ob- močni enoti. Delo Zavoda za gozdove je precej raznoliko, v ospredju pa je verjetno varstvo goz- dov. Po zakonu usmerjamo raz- voj gozdov, na nek način smo svetovalna služba. Predvsem moramo skrbeti za ohranja- nje gozdov in njihove javne funkcije, v bistvu zagotavlja- mo javni interes nad gozdovi. V sodelovanju z lastniki goz- dov izdelujemo načrte za gos- podarjenje, na osnovi teh na- črtov odkazujemo les za po- sek, dogovarjamo se za opra- vilo drugih del v gozdu, na primer o gojitvi, vlaganju... Pomembno področje našega dela je vzdrževanje gozdnih cest. Poleg načrta vzdrževa- nja izdelujemo programe, pri- pravljamo strokovne podlage 2a razpise za izvajalce. No- rost pri organizaciji zavoda je 'Ovajanje lovsko gojitvenih •začrtovanj, kar je bilo prej v •okviru lovskih družin in zve- To se izvaja v okviru po- ^^bnega oddelka za prosto ži- veče živali. Večina v zasebni lasti Območne enote niso sa- ''^ostojne pravne osebe - to- [^j ste precej odvisni od •-iubljane? Precejšnja cokla pri našem ^^}u je, da nimamo nikakr- '^ih lastnih finančnih sred- l^^v za gospodarjenje. Vsak ,°'3r nakazujejo iz Ljubljane, p^r nas seveda ovira pri delu. °'pg finančnih se v območ- ji''^ enotah ubadamo tudi s ^drovskimi problemi. V Na- K^iah smo ena redkih enot, l^r so vsa mesta po sistemi- zaciji zasedena. Vlada ne do- voli dodatnega zaposlovanja, revirni gozdar pa kljub delu na terenu lani v povprečju ni dosegel povprečne bruto re- publiške plače. Ob tem mora- jo gozdarji s srednjo šolo opraviti višjo šolo, za prihod- nje se govori o ustanovitvi kmetijske gozdarske zborni- ce... Vendar si v naši enoti predvsem želimo, da bi ljudje pozabili pretekle stvari, in da bi spoznali, da naše delo ni- kogar ne obvezuje. Nazarsko področje je ver- jetno precej specifično, vsaj kar tiče lastniške strukture gozdov, ki še ni dorečena? Pred denacionahzacijo je bilo na tem področju dve tret- jini zasebnih in tretjina dr- žavnih gozdov. Od 16 tisoč hektarjev nekdanjih državnih gozdov so jih prit3ližno polo- vico že vrnili, predvsem fizič- nim osebam. Za preostalih 8 tisoč hektarjev so bili vloženi zahtevki s strani škofije in nekaterih drugih. Stvari še ni- so urejene in to predstavlja kar veliko težavo pri našem delu, saj ne veš, na koga bi se obrnil. Če bodo škofiji vrnje- ni gozdovi, bo na tem področ- ju ostalo največ 2 odstotka državnih gozdov, vse ostalo pa bo v zasebni lasti. Vaša dejavnost je tudi uva- janje gozdnih rezervatov... Na našem področju je 7 gozdnih rezervatov na površi- ni nekaj več kot tisoč hektar- jev. Nekaj teh rezervatov bi radi razširili, med njimi tudi rezervat na Menini. To ni za- radi radarjev, saj smo že pred štirimi leti v območnem načr- tu za Gornji Grad predvideli širitev rezervata proti Šavni- cam. Zaenkrat je to predlog, ki ga mora potrditi še mini- strstvo. Pri rezervatih v za- sebnih gozdovih se bo treba z lastniki dogovoriti o odškod- nini. Bistvo vsega je, da v rezervatu niso dovoljeni nika- kršni posegi v želji, da se na- rava sama obnovi. Samo tako lahko raziskujemo rastišča v prvobitnem gozdu. S švercem se ne ukvarjamo Med vašimi dejavnostmi ste že omenili gozdne ceste. Kako ocenjujete njihovo vzdrževanje? Nekdaj je te ceste vzdrževa- lo gozdno gospodarstvo. V obdobju med 1990-92 pa so bile te ceste praktično zapuš- čene, potem se je stanje mal- ce uredilo. Pred tremi leti je GG s 5 milijoni tolarjev za silo poskrbel za vzdrževanje, se- daj pa so sredstva zagotovlje- na iz večih virov. Kmetje pla- čujejo določeno pristojbino, svoje pa prispevata tudi drža- va iz proračuna in občine iz svojih proračunov. Ocenjuje- mo, da se za kilometer gozd- ne ceste nabere 70 tolarjev, po izračunih strokovnjakov pa bi za optimalno vzdrževa- nje potrebovali 110 tolarjev na kilometer. Sicer v enoti vsako leto pripravimo prioriteto in potem razdelimo sredstva. Škodo na cestah povzročajo tudi razna neurja, večino po- pravil pa financiramo s sreds- tvi za redno vzdrževanje. Zgornja Savinjska dolina je nekdaj »slovela« zaradi prepovedane trgovine z le- som. Danes je verjetno polo- žaj precej drugačen? Zaradi proste trgovine to se- veda sedaj ni več problem, še dostikrat pa slišimo kmete, kako obujajo spomine na tiste zlate čase. Sedaj se cena prila- gaja trgu in je zaradi velike ponudbe precej nizka. Mi se s »švercom« ne ukvarjamo, saj imamo drugačno delo. S stro- kovnega vidika je naš največji problem neizvajanje gojitve- nih del. Dela naj bi stimulira- la država, vendar zaradi niz- kih vsot in precejšnjih zamud pri plačilu, stimulacije nima- jo pravega učinka. Gojitvena dela so, glede na naše načrte, ponekod realizirana manj kot polovico, še vedno pa je prib- ližno četrtina sečenj brez oz- načitve. Pri nas ni toliko prob- lemov zaradi golosekov, tem- več bolj to, ker lastniki sekajo najlepša drevesa in tako siro- mašijo gozd. Veliko dodatnega dela na- lagajo tudi razne naravne katastrofe, pred leti je goz- dovom grozil lubadar... Težave z lubadarjem smo sedaj omejili, tudi s pomočjo 150 pasti za kontrolo in lov- nih dreves. Verjetno tudi za- radi neprimernega vremena ne beležimo večjih poškodb in žarišč. Za odpravo posledic snegoloma in žledi smo pri- pravili sanacijski načrt in se- daj ugotavljamo, da so vsaj v nižjih predelih gozdovi koli- kor toliko urejeni. Ponoven pojav lubadarja pričakujemo prihodnje leto, saj na splošno ugotavljamo, da se pojavi leto ali dve po naravni katastrofi, kot sta bila letos snegolom in žled. V državnih gozdovih le- tos še niso sekali redne seč- nje, temveč samo odstranjuje- jo posledice, kar je precej ve- lika finančna obremenitev. URŠKA SELIŠNIK DrŽava večinski laslnilc v lasti zaposlenih bo 5 odstotkov velenjskega premogovnika Konec novembra 1994 so v Premogov- niku Velenje začeli z zbiranjem certifi- katov v hrambo, potem pa so čakali na odločitev vlade, da potrdi program last- ninskega preoblikovanje premogovnika. Konec julija letos je premogovnik dobil prvo soglasje Agencije za privatizacijo, in tako se je začel postopek lastninjenja. Osnovni kapital, predmet lastninjenja, je na dan 1.1. 1993 znašal nekaj več kot 2,2 milijardi tolarjev. Omenjeno soglasje tudi pomeni, da se agencija strinja z nači- ni lastninjenja, ki so jih predvideU v pre- mogovniku. Te načine je najprej sprejel stari delavski svet, nato pa potrdil novi upravni odbor podjetja. Prvo soglasje agencije tudi omogoča, da preverijo pra- vilnost izračunov premalo izplačanih osebnih dohodkov v minuhh letih. Vodstvo rudnika bo takoj, ko bo vlada potrdila pravilnost izračuna premalo iz- plačanih plač, povabilo vse upravičence. da zamenjajo certifikate oziroma potrdila o premalo izplačanih osebnih dohodkih za delnice premogovnika. Predvidevajo, da bo konec septembra tudi znano, kolik- šen del premogovnika bodo lastninili de- lavci sami. Vlada je že v enem prejšnjih postopkov, pred približno letom in pol, zavrnila pred- log premogovnika, da bi posebej lastninili hčerinsko podjetje Gost. Tako se v okviru rudnika lastninijo vsa hčerinska podjetja v lasti premogovnika, torej Gost, Informa- tika, PLP in Kamnolom. Druga pomembna značilnost programa lastninskega preoblikovanja je prenos sko- raj 89 odstotkov delnic na državo. Torej bodo zaposleni v premogovniku in hčerin- skih podjetjih lastninili samo približno 11,1 odstotka premoženja premogovnika. Tretja značilnost programa je, da omo- goča delavcem, da poleg certifikatov za delnice premogovnika zamenjajo tudi po- trdila o premalo izplačanih OD v letih od 1990 do 1992. V tistem času v premogov- niku niso dosegali OD po kolektivni po- godbi. Pripravili so že izračune teh pre- malo izplačanih plač, ki jih mora potrditi vlada oziroma ministrstvo za gospodar- ske dejavnosti. V začetku avgusta je bilo v podjetju deponiranih 959 certifikatov, od tega 800 certifikatov delavcev premogovnika, 14 certifikatov bivših delavcev in 145 certifi- katov upokojencev premogovnika. Vsi, ki imajo certifikate v hrambi, in vsi, ki se bodo odločili, da bodo po pozivu zame- njali certifikate za delnice, bodo lahko to storili septembra. Preostale delnice bodo prenesli na sklade oziroma na državo. Ko bo ta del lastninjenja sklenjen, se bo Premogovnik Velenje preoblikoval v del- niško družbo. Nekaj manj kot 90 odstotkov podjetja bo v lasti države, zaposleni pa bodo lastniki približno 5 odstotkov podjet- ja. Preostanek bo prenesen na sklade, in sicer del na pokojninskega, del na odškod- ninskega in del na Sklad RS za razvoj. mmmmmmmmmmmm diana janežič PO DRŽAVI Vlada rešuje spor UUBUANA, 9. avgusta (Republika) - Po dvodnev- nem delovanju agencije za revidiranje, so se že pojavili dvomi ali bodo štirje inšpek- torji zadostovali za zahtevno delo opravljanja revizij. Di- rektorica bivše APPNI, Ro- mana Logar, je sporočila, da bi agencija za revidiranje po- trebovala vsaj dvajset inšpek- torjev, sicer bo proces lastni- njenja zavrt. V spor glede razdeUtve prostorov pa je po- segla vlada, ki je na kores- pondenčni seji sprejela sklep, da se agenciji za revi- diranje takoj dodelijo prosto- ri na Tržaški 16, agencija za plačilni promet pa bo takoj dobila nadomestne prostore na Glinški 3. Na podlagi za- kona o izvrševanju proraču- na pa je vlada sprejela sklep o dodelitvi sredstev agenciji za revidiranje za nove letošnje obveznosti. Z odločitvijo vla- de pa se ne strinja direktorica bivše APPNI, Romana Logar, ki je vložila protest. Študentsko delo UUBUANA, 9. avgusta (Slovenec) - Dolge vrste pred okenci Študentskih servisov so pogoste tudi letošnje po- letje. Študenti in dijaki iščejo priložnostna dela, da bi si s prisluženim plačali poletno popotovanje ter sobo v do- mu. Ponudba je sicer iz leta v leto pestrejša, saj so podjetja zgolj v juliju nudila povpreč- no po 37 zaposlitev dnevno. Pri vsem skupaj ugotavljajo, da so postali študenti in dija- ki izbirčnejši. Za počitniško delo se večinoma odločajo le, če jim je za njihov trud zago- tovljeno primerno visoko plačilo. Povprečne cene štu- dentskega dela v Ljubljani so od 360 do 1000 tolarjev na uro. Za strokovna dela je naj- nižja postavka od 600 do 800 tolarjev na uro, najvišje pa segajo tudi do 1800 na uro. Konec julija je bilo najlažje najti delo pri selitvah in raz- kladanju. Rok za certifikate UUBUANA, 10. avgust (Delo) - Med podjetji, ki so od agencije za privatizacijo dobila prvo soglasje, je 545 takih, ki imajo vsaj en dena- cionalizacij ski zahtevek. Med njimi je kar nekaj veli- kih podjetij, na primer Me- cator, Petrol, Litostroj, Krka in Radenska. Pri polovici ti- stih, ki so programom lastni- njenja še niso začela - teh je približno dvesto - lastninje- nje ovirajo predvsem nere- šeni odnosi z denacionaliza- cijskimi upravičenci. Med temi so tudi nekatera hotel- ska podjetja na Bledu. Rok za uporabo certifikatov, 30 september, se bliža, zato Matjaž Pantelič iz agencije za privatizacijo meni, da bi morala vlada tudi zaradi de- nacionalizacijskih zapletov podaljšati rok vsaj do nove- ga leta. Podjetja, ki niti do takrat ne bodo pridobila pr- vega soglasja, naj bi družbe- ni kapital prenesla na sklad za razvoj. Ta bi jih nato, najverjetneje s prodajo, olastninil. 8 NASI KRAJI IN UUDJE 34« dan slovenskih hmeljarjev Novi starešino Peter Serdoner, spremljevalka Urško Marovt Turistični delavci v Braslov- čah v Savinjski dolini, zibelki slovenskega hmeljarstva, so že 34. zapovrstjo pripravili dan slovenskih hmeljarjev. T\idi letos je bilo več obrob- nih prireditev, med drugim razstava kmetijske mehani- zacije. Letošnje praznovanje je imelo grenak priokus zara- di napovedane slabše letine in znane hmeljarske afere. Osrednja slovesnost se je pričela v nedeljo popoldne s pisano povorko skozi trg Bra- slovče, s katero so predstavili hmeljarjenje nekoč in danes. Na prireditvenem prostoru pa so se zbrali vsi dosedanji še živeči starešine. Pozdravni go- vor je imel predsednik TD Bra- slovče Tone Ramšak, slav- nostni govornik pa je bil Ivan Obal, sekretar ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Po- vedal je, da boljših časov ne more obljubljati, saj smo v ze- lo težavnem obdobju, ko proi- zvajamo več kot moremo pro- dati, z enakimi težavami pa se srečuje tudi svet, v katerega se moramo vključiti. Kmetijska politika vlade je takšna, da bi v bodoče omogočili takšno kmetijsko dejavnost, ki bi pri- našala dobiček. V zadnjih le- tih smo v vladi vložiU ogrom- no truda v to, da bi se približa- li evropski skupnosti, v katero se bomo slej ko prej vključili. Sledila je predaja starešins- tva, to častno vlogo je prevzel Peter Serdoner, njegova sprem- ljevalka pa je Urška Marovt, oba sta domačina iz Pariželj. Preden je dosedanji stareši- na Vlado Marovt predal hme- ljarskega mačka, simbol stare- šinstva, je o svojih pogledih na hmeljarstvo v tem času pove- dal zbrani več tisočglavi mno- žici, da je vedno, posebej še v času svojega starešinstva opo- zarjal, da je v hmeljarstvu, med hmeljarji in odkupovalci potrebna enotnost, za enotno nastopanje na tržiščih. Poseb- no veliko škodo pa so sloven- skim hmeljarjem naredili po- samezniki, ki so predvsem za- radi iskanja lastne koristi, da- jali nepoklicani izjave na tu- jem in doma. Gre predvsem za lažne informacije o sloven- skem hmeljarstvu. Govoril je tudi novi starešina, ki je opozoril predvsem na ma- čehovski odnos države do hme- ljarstva, ki bi bilo še kako po- trebno državne podpore v obli- ki subvencij in olajšav pri daja- tvah. Letošnji pridelek, sta opo- zorila oba izkušena hmeljarja, je precej okrnjen zaradi vre- menskih razmer, še posebno prizadeta je najbolj priznana sorta Savinjski golding. Seveda je uradnemu delu sle- dil še zabavni, ki se je zavlekel v pozne večerne ure, čeprav je vreme kar nekajkrat žugalo, da bo zabavo z močo prekinilo. ■■■»■■I TONE TAVČAR Dekleta so na hmeljarskem prazniku prikazala ročno obiranje hmelja. Novi hmeljarski starešina Peter Serdoner s spremljevalko Urško Marovt. Vodovod v Zalogu Prejšnji teden se je sestal režijski odbor za izgradnjo vodovoda Zalog v KS Šempe- ter. Odbor si prizadeva, da bi tudi krajani v teh hribovskih predelih prišli do zdrave pit- ne vode, saj so sedaj odvisni le od kapnice, ki pa je vedno bolj oporečna. Ker so v tem predelu kmetje, ki imajo tudi do 20 glav živine, so ti v stalnem strahu, da ne bi bilo oporečno tudi mleko, ki ga oddajajo. Vodovod Zalog obsega v projektni dokumen- taciji, ki jo pripravljajo na Ko- munali Žalec, L600 m primar- nega vodovodnega omrežja in dva pretočna rezervoarja ter okrog 6.000 m sekundarnega vodovodnega omrežja. Celot- na investicija je ocenjena na okrog 50 milijonov tolarjev. Interesenti, teh je do sedaj 80, so že prispevali po 2.000 DEM v tolarski protivrednosti. Na primarnem vodovodu naj bi pričeli delati septembra. Za izgradnjo tega vodovoda se močno zavzema tudi novi predsednik sveta KS Šempeter Franc Lavbič in ocenjuje, da bo vodovod dokončan v letu 1998. Pri tem pričakujejo tudi sodelovanje KS Polzela, saj del sekundarnega vodovodnega omrežja sega tudi na področje krajanov Založ pri Polzeli, kjer še tudi nimajo pitne vode. Iz- gradnja vodovoda bo možna v etapah, kakor bo pritekal de- nar, kajti pretežni del financi- ranja primarnega vodovoda in rezervoarjev bo iz občinskih sredstev. Po zagotovilih župa- na, prof. Milana Dobnika, ki je ob volitvah obljubil, da se bo zavzemal, da dobijo hri bovški predeli občine zdravo pitno vodo, to obljubo tud izpolnjuje, saj je črpališče za vodovod Kale že prirejeno ta- ko, da bo črpalo vodo v vodo- vod Zalog, pa tudi letošnji ob- činski proračun namenja iz- gradnji tega vodovoda določe- na sredstva. ■■■■■■K TONE TAVČAR 111 otrok na Debelem rtiču Občinska zveza društev prijateljev mladi- ne Žalec je tudi med letošnjimi počitnicami organizirala letovanje za otroke osnovnih šol z območja občine Žalec. V mladinskem zdravilišču in okrevališču De- beh rtič je letovalo 111 otrok v starosti od 7 do 14 let. Otroci so bivali v sobah, v katerih je prostora za 15 otrok in vzgojitelja, tako da so bili otroci stalno pod nadzorom, kar je zelo pomembno za varnost otrok. Zaradi nizkih starosti, največ jih je bilo v starosti do 12 let, je bilo izredno veliko neplavalcev, zato so imeli tudi tečaj za 35 otrok, ki so ga obiskovali v 25 m bazenu. Čeprav ni glavni namen letovanja uče- nje plavanja, pa je to eden najpomembnejših uspehov letovanja. Vsi učenci, ki so usp^'' izpolniti pogoje za plavalca, so prejeli znaČkO' potrdilo in manjšo nagrado. Predvsem vodstvu letovanja gre zasluga, je letovanje minilo brez nezgod in bolezni, b''" je le nekaj otrok, ki jim je bilo dolgčas starših. Da je letovanje uspelo, gre zasluga tuiJ' svetnikom občine Žalec, ki so v občinske!" proračunu zagotovili sredstva tudi v te nani^ ne, svoj delež je dala tudi zdravstvena skupno^ iz namenskih sredstev za letovanje, žalska kar na je prispevala zdravila in drug zdravstv^i^' material. Na sliki: Ena od skupin na letovanju. . TONETAVCAl* DOMA JE NAJLEPŠE 9 Moravske toplice POLETNI KVIZ p^iies na vašo željo pred- J^,ljamo eno naših večjih jjavilišč, Moravske toplice. prijazno zdraviliško osebje ljudje ob Muri vam na ste- odpirajo vrata in vas pri- jjno vabijo, da jih obiščete in ^[la lastni koži prepričate o ijjiovi dobri zdraviliški in tu- j.|ični, da ne rečemo gostin- !.[ ponudbi. lega zdravilišča in Iclima zdravilišče Moravske topli- jleži v severovzhodni Slove- jii, ob vznožju goričkega gri- pvja, na robu široke prek- jiirske ravnine, sredi polj, jvnikov in gozdov, daleč od lestnega vrveža. Razloženo jselje na 186 metrih nad- lorske višine in z okoli 700 [ebivalci sestavljata gručasti e1 Spodnji Moravci na Ra- fnskem ob cesti Martjanci- lobrovnik in obcestni del ornji Moravci, ki se v dolžini kilometrov vzpne na južni emenski pomol Goričkega. ekdaj značilno kmečko na- ;lje z zelo razvito živinorejo !je po letu 1963, ko so ob loku Lipnici našli izvir ter- lalno-mineralne vode, zače- razvijati v turistični kraj. mo naselje je oddaljeno od iraviliškega središča 500 letrov. Zdaj je med vodilnimi dravilišči v Sloveniji, lahko epohvali z blago predalpsko mo s posameznimi celin- mi prvinami in ima več kot ioč prenočišč v hotelih, po- miških hišicah, penzionih, isebnih sobah in avtokam- i Od središča Pomurja, Ilirske Sobote, je oddaljeno 7 iometrov, v bližini je trome- ! Avstrija-Madžarska-Slove- iia. S termalno vodo se ogre- Jio tudi številni rastlinjaki, gornji Moravci se delijo na eg, Brezje, Brzinek, Cuber Lešče. V Moravskih topli- iti je sedež evangeličanske 'Pnije z novo cerkvijo, ki je ia končana leta 1962. Do 'a 1983 se je naselje imeno- 'o Moravci. Zacetici zdravilišča ^ letu 1960 so podobno kot v ■^gih prekmurskih krajih is- ^ nafto tudi v Moravcih. Sredi ^^t- še zamočvirjenega, z res- ■"^in trdo travo poraslega trav- ^l^a. so postavili vrtalni stolp, ■^dje so nezaupljivo pogledo- ^'i visok železni stolp in pri- ''^kovali enakomernemu br- ki se je noč in dan razle- ^očez ravnino. Po zacevitvi in Izstrelitvi vrtine v globini 1175 U80 metrov, je namesto pri- ^•^ovane nafte pritekla v im- J^^iziran bazen vroča voda s ,"^'> ki so le dišali po nafti^ ^Očarani vrtalci so vrtino za- Pospravili orodje in odšli, •radovedneži so si ogledovali ijP^Ščino, nekdo je odprl ven- v vodi, ki se je natekla v [jjl'j'oviziran bazen, so se za- 'copati domačini in bolniki j^^^ličnimi težavami. V svoje I dovoljstvo so opažali, da se I zdravje počasi vrača. Glas pravilnosti vode se je začel širiti. Ob vrtini je bilo vedno več bolnikov od blizu in daleč. V takšnem stanju je vrtino in objekte prevzelo gostinsko podjetje »Zvezda«. Z velikim navdušenjem so začeli urejati okolico in graditi potrebno in- frastrukturo. Leta 1964 je Re- publiški sekretariat za zdravs- tveno in socialno varstvo SRS razglasil termomineralno vo- do v Moravcih za naravno zdravilno sredstvo. Z zako- nom je zaščitil neposredno okolico izvira pred posegi, ki bi lahko spremenili količino ali kakovost zdravilnega vrel- ca. Novemu lastniku in občin- ski skupščini pa je naložil, da določita, v katere namene se bo uporabljalo naravno zdra- vilno sredstvo in poskrbita za higiensko ureditev izvira in njegove okolice. Prvi koraki so bili storjeni, vendar Moravci še niso dobili statusa naravnega zdravilišča. Kljub temu je število gostov in bolnikov iz leta v leto naraščalo. Uspehi zdravljenja, posebno bolezni sklepov in hrbtenice, so presenečali. Bolniki z najrazlič- nejšimi obolenji in kroničnimi vnetji, so na svojo roko iskali v vodi pomoč in mnogi so jo tudi našli; o tem pričajo številna pi- sma in izrazi zahvale. Tako je bila uporabnost termomineral- ne vode v Moravcih določena sama od sebe. Naslednji pomemben korak je bil storjen leta 1966, ko je Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo SRS izdal dovoljenje gostin- skemu podjetju »Zvezda«, da lahko izkorišča termomine- ralno vodo v Moravcih za zdravljenje gostov z obolenji lokomotornega aparata. Po- stavili so osnovne gostinske, nastanitvene in terapevtske objekte, ki so omogočali se- zonsko izkoriščanje termalne- ga vrelca. Ugodno priložnost je zaslutilo tudi okoliško pre- bivalstvo in začelo na vso moč urejati tujske sobe, gostilni- čarji so bogatih in posodablja- li svojo ponudbo. Hiter razvoj je kmalu prerasel stransko de- javnost gostinskega podjetja, zato so leta 1981 ustanovili TOZD Moravske toplice in se skupno z ustanoviteljico po- slovno in strokovno povezali z zdraviliščem Radenci. Leta 1981 je Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo SRS izdal odločbo o verifika- ciji Zdravilišča Moravske to- plice, s čimer so se te topUce uvrstile v krog slovenskih zdravilišč. Toplice, vrelci Na območju Moravskih To- plic so 4 vrelci podobne sesta- ve, ki zajemajo vodo v globini 1175 do 1467 metrov Tempe- ratura je ob izviru z manjšimi nihanji 73 st.C, je motnega videza, slanega okusa, rahlo diši po nafti in je za pitje neprimerna. V nestalni obliki je v njej prost in vezan ogljikov dioksid (CO2). Izpirana vsebu- je od 9721 do 10552 mg/l suhe- ga ostanka. Glede na kemične in fizikalne lastnosti uvrščamo moravsko termomineralno vo- do med hipertonično-hiperter- malno-mineralno Na klorid-hi- drokarbonatno kislo vodo. Moravska termomineralna voda je brez tehnološke obde- lave neprimerna za pitne ku- re, bolnike zdravijo izključno s kopalnimi kurami. Po last- nih zapažanjih ugotavljajo, da kopanje v moravski vodi toni- zira organizem, kot slanica ima analgetski učinek, kot hi- drogenkarbonatna voda širi žile, zato izredno pozitivno vpliva na kronično vnetne procese različnih lokacij in vzrokov. Znan je sedativni učinek, saj zmanjšuje živčno vzburjenost in njen fotosenzi- bilni učinek na kožo, ki na soncu izredno hitro porjavi. Moravske toplice so eno najmlajših zdravilišč v Sloveni- ji. Dokončne indikacije zdravi- lišča še niso znane. Natančno mnenje o zdravilnih učinkih bo mogoče podati šele po večletnih kliničnih opazovanjih bolnikov in po znanstvenem in statistič- nem ovrednotenju vseh doblje- nih podatkov. Možnosti za iz- koriščanje moravske termomi- neralne vode je veliko in vse še niso znane, saj vsako leto odkri- vajo nove in nove zdravilne učinke. V Moravskih tophcah je na voljo 9 bazenov, sedem s ter- momineralno in dva bazena z navadno ogrevano vodo (tobo- gan), savna (turška in finska), solarij, fitness center, masaža, akupunktura in gimnastika. V okviru nove, moderno oprem- ljene fizioterapije, imajo ambu- lante, laboratorij za pregled kr- vi in urina, EKG, aparature za urgentno terapijo idr. Poleg ba- zenov razpolaga zdravilišče tu- di s kabinami za kopanje in počivalnico. Zdravstvena dejavnost Zdravilišče Moravske toplice ima organizirano lastno zdravstveno službo. Medicin- sko osebje zdravilišča izvaja terapije v zdravstvenem delu hotelskega objekta in pri tem poleg naravnih metod upo- rablja za zdravljenje tudi me- hano, kinezo, termo, hidro in elektro terapije. Da se boste lažje odločili za obisk term vam povemo, da lahko tu izbirate med 10 raz- ličnimi programi: preventivni menedžerski program, 7, 10 ali 14 - dnevni zdravstveni program, program zdravljenja bolečin v hrbtenici, program zdravljenja bolnikov s kronič- nim obstruktivnim obole- njem pljuč, shujševalni pro- gram, program lepota-zdrav- je, programi z akupunkturo (pomoč hemiplegikom, lajša- nje bolečin, hujsanje in odva- janje od kajenja). Hotel, počitniško naselje, kamp Gostje v Moravskih Toph- cah lahko izbirajo med nasta- nitvijo v hotelih Ajda s štirimi zvezdicami in Termal s tremi zvezdicami ali pa v romantični prekmurski vasi, v prijaznih hišicah s slamnato streho. Svo- je gostoljubje vam lahko ponu- dijo tudi vaščani, ki oddajajo lepo opremljene privatne sobe, če pa sodite med moderne no- made, boste svoj prostor pod soncem našli v dobro ureje- nem avtokampu I. kategorije. Hotel Ajda je v središču zdra- vilišča in s hodnikom povezan s terapevtsko stavbo. Ima 111 dvoposteljnih, 40 enoposteljnih sob in 6 apartmajev - vse sobe imajo minibar, televizor s sate- litsko TV, telefon in balkon. Ho- tel Termal pa ima voljo 252 le- žišč in podobno ponudbo kot hotel Ajda. Izbirali boste lahko med petimi različnimi jedilniki, solatnim in sladkim bifejem. Dobro kuhinjo in značilno prek- mursko gostoljubnost boste lahko spoznali tudi, ko boste naročili hrano po izbiri. Za bolj- še počutje gostov so organizira- ni plesni večeri, koncerti, nasto- pi folklornih skupin in druge prireditve. Poleg plavanja pa so možne tudi različne vrste re- kreacije v trim kabinetu, fitness centru in rekreacija na večna- menskem platoju z umetno tra- vo, ki omogoča sočasno posta- vitev : 3 teniških igrišč, 3 igrišč za badmington, igrišče za ko- šarko, rokomet ali mali nogomet in igrišče za odbojko, ponudbo dopolnjuje še 8 peščenih teniš- kih igrišč. Večnamenski plato z umetno travo je opremljen z reflektorji za nočno igranje. K omenjenim objektom moramo dodati še kolesarjenje (izposoja koles v hotelu), savno in fiziote- rapijo (ročne in podvodne ma- saže idr.). Narava poklanja zdravje Prekmurska pokrajina in gri- čevje je posejano s kulturno za- puščino, ki kar kliče k ogledu. Tako boste lahko obiskali tradi- cionalne lončarje v Filovcih, si ogledah skromno in v tišino od- maknjeno rotundo Sv. Nikolaja iz 13. stoletja. V Bogojini ima izstopajočo lego romansko-got- ska župnijska cerkev Gospodo- vega vnebohoda, ki je bila v letih 1925-1927 povečana in bogato opremljena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Posebnost je glavni oltar, ki ga krasi prekmur- ska lončena keramika in hrastov strop. Bogojina se prvič omenja leta 1208 in je znana po vinorod- nih slemenih, kjer je več zidanic in počitniških hišic. V Turnišču si je možno ogle- dati farno cerkev Device Marije iz dveh časovnih obdobij - del cerkve je zgrajen v roman- skem, del pa v gotskem slogu. Zanimiv bi bil tudi ogled čev- ljarskega muzeja. Turnišče je bilo namreč čevljarsko središče severovzhodne Slovenije. Pozornost pa lahko pritegne tudi gručasto naselje na Raven- skem, Martjanci, ki leži na vzpetem svetu pod težo plei- stocenske terase, vzhodno od križišča cest proti Lendavi, Murski Soboti in Hodošu. V bližini je naselje, ki so ga poi- menovali New York. Mozaik znamenitosti pomeni tudi žup- nijska cerkev Sv. Martina z dra- gocenimi freskami, ki pokriva- jo notranjost srednjeveške umetnine iz leta 1392. Prav tako se gostje radi od- pravijo po okoliških goricah in kleteh, kjer ob bogato pogr- njeni mizi poskusijo bograč, ržen kruh in nazdravijo z do- brim domačim vinom. MARJAN GRABNER Kviz Moravske toplice 1. Kraj Moravske Toplice se je nekdaj imenoval Moravci. Do katerega leta? A=1983, £=1987,0=1963. 2. Leta 1960 so v Moravcih začeli z iskanjem pomembnega energetskega vira. Katerega? K=termalne vode, L=plina, J=nafte. 3. Koliko termalnih vrelcev imajo v Moravskih toplicah? B=3,D=4,M=1. 4. Naravno zdravilno sredstvo je fosilna mineralna voda s temperaturo...? 1=73 st.C, 0=30 st.C, E=38 st.C. 5. Zdravilišče Moravske toplice ponuja gostom veliko število zdravstvenih programov. Koliko? M=3,R=7,N=10. 6. Nastanitvena ponudba v Moravskih toplicah je med boljšimi v slovenskih zdraviliščih. Kohko hotelov je na voljo gostom ? T=2,S=3,V=1. 7. Voda, ki jo zajemajo, prihaja iz velike globine. Kolikšna je ta globina? 0=515 do 675 m, U=767 do 915 m, E=1175 do 1467 m. 8. Moravske topUce se pohvalijo z velikim številom bazenov. Koliko jih je na razpolago? P=5,R=9,K=7. 9. Cerkev v Bogojini krasi strop, izdelan iz nekega drevesa. Kako se imenuje? M=hrast, V=bukev, G=breza. 10. Bhzu Martjancev je skupina hiš, ki je dobila ime po nekem velemestu. Katerem ? N=Londonu, L=New Yorku, S=Tokiu. Pravilno rešitev vpišite v priložen kupon in ga do 23. avgusta pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za »poletni kviz - Moravske toplice«. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo razdelili 5 praktičnih nagrad. Izid Žrebanja Poletni kviz, objavljen v NT št. 31, ki je izšel 1. avgusta, je rešilo 712 bralcev Pravilen odgovor je bil POSTOJNSKA JAMA. Izmed prispelih kuponov smo izžrebali pet reševalcev, ki so kviz pravilno rešili in bodo prejeli praktično nagrado - majico NT&RC. To ga so: Ljudmila Gaberšek, Šibenik 7, Šentjur, Edi Podgoršek, Šentvid 57, Grobelno, Janko Balon, Šempeter 35/a, Šempeter, Pavla Smolej, Sp. Laže 13, Loče pri Poljčanah in Marjanka Korče, Trubarjeva 18, Celje. Vsem izžrebanim čestitamo in sporočamo, da boste nagrade prejeh po pošti! 10 NASI KRAJI IN UUDIE Hojladrija, holceriia! V Vitanju so v nedeljo pripravili tradicionalni holcerski sprevod Holcerija, tradicionalna prireditev Turističnega druš- tva Vitanje, je trajala kar tri dni, glavne prireditve pa so se odvijale v nedeljo. V petek zvečer je vitanjska mladina pripravila Ročk žur, na katerem so se mladi in stari zabavali do jutranjih ur. Na- slednjega dne je Lovska druži- na Vitanje z nastopom Štajer- skih rogistov odprla razstavo lovskih trofej s kratkim pregle- dom njihovega 50-letnega de- lovanja. V nedeljo so pripravili kuli- narično razstavo, za katero se je aktiv kmečkih žena z Mili- co Kričaj na čelu še posebej potrudil in obiskovalce razve- selil s kmečkimi dobrotami. Obenem je bila na ogled raz- stava Oglejmo si naš kraj, ki je navdušila z velikim številom fotografij Vitanja in njegovih zaselkov. Na osrednji prireditvi je obi- skovalce pozdravila Breda Ja- kop in predstavila tradicional- ni holcerski sprevod skozi Vi- tanje, na katerem so Vitanjča- ni prikazali stare kmečke obi- čaje in obrti. Na čelu pisane in vesele povorke je korakala godba na pihala iz Slovenske Bistrice, slediU so »olcerji« s starim orodjem, ki so ga nekoč uporabljali pri svojem delu. Za petami so jim bili kmečke že- ne in fantje zelene bratovščine - lovci. Gasilci so se opremih s staro opremo, ki času nav- kljub še vedno deluje, vitanj- ski pevci pa so ubrano zapeli, saj so s tem že od nekdaj spodbujali in polepšali skup- na opravila. Sledil je odhod fantov k vojakom, ki so jim dekleta s pisanim cvetjem okrasila voz, s katerim so se odpeljali. Prikazali so prave kmečke koline in pripravo slastnih klo- bas. Traktorska kočija, s kate- ro je na holceriji sodelovalo Turistično društvo iz Sloven- skih Konjic, je mimo gledalcev peljala folklorno skupino. Brez mojstrov lesarstva in te- sarstva holcerije ne bi bilo, pa čeprav to težko delo tone v pozabo. Naslednja skupina je izdelovala vodno kolo, kar se dandanes spet uveljavlja. Mnogim obiskovalcem pa se je zdel najbolj zanimiv prikaz nabiranja in sušenja mravelj- skih jajc, kar je bilo že nekoč prepovedano. Nato smo lahko videli, kako sodarji iz hrasto- vega lesa izdelujejo sode. Predzadnji v sprevodu so ku- hali žganje in gledalce razve- seUli z obljubo, da ga bodo lahko poskusili. Povorko so za- ključili »šusmani«, ki so poka- zali, kako so včasih ob prazni- kih streljali z rdečo opeko in kako s karbidom pokajo danes. V štirih disciplinah holcer- skih veščin se je pod strogim nadzorstvom komisije pome- rilo sedem skupin. Na reviji »Narodno-zabavni ansambli se vam predstavijo« pa je na- stopilo dvanajst ansamblov, kar je bila novost na letošnji holceriji. ANA-MARIJA BOSAK Foto: J.H. Na prireditvi so prikazali delo »olcerjev«. Na tekmovanju so hlode žagale tudi ženske. Ko mati narava ne skopari Proseniško je kraj blizu Celja, in če ne drugače, ga ljudje poznajo po petih jeze- rih, pravzaprav ribnikih, ki so zelo pestri in zanimivi predvsem z ekološkega vidi- ka. Najlepši in najbogatejši je prav gotovo prvi ribnik z otoč- kom, kjer tabla s sliko in napi- som opomni, da v tem jezeru raste vodni orešek. To je rastli- na z rombastimi listi, prilago- jenimi na rast na vodi, z roglja- tim-bodičastim plodom in od junija do avgusta prekrasnim belim cvetom. Ker vodni orešek na določe- nih mestih že izumira, je z odlokom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zaščiten. Ribnik je najbolj za- hodno rastišče rastline, saj so vodni oreški razširjeni pred- vsem v panonskem svetu. Po- leg te enkratne rastline ribnik preraščajo lokvanj, vodni je- žek ter druge rastline. Že skoraj pred letom dni je ribnik prešel v zasebne roke, s tem pa so se zanj začeli boli časi. To pa ne velja za lastnic Slavico Grobelšek, hčer Sta ka Gologranca, ki je bil prvi ni lastnik te naravne znamei tosti. Do zdaj so imeli z rik kom samo izdatke, saj sope skrbeli za celotno sanacije spustih vodo, posekali grmo' je, ribe prenesli v SlivniS jezero, ga počistili, okrog jezi ra je bilo namreč veliko o( pacikov in nekateri nesramni ži, ki lastnikom očitno zavid jo to naravno lepoto še zdaj p besedah Slavice Grobelše tam zanalašč puščajo smet Zaradi vsega tega ribiči tarii jo, kajti s tem so izgubili i eno »lovišče«. Res pa je M to, da rastline, ki so po sanad prerasle ribnik, preprečujeji da bi ribe sedaj nemoteno pli vale. Pri Grobelškovih zaei krat še ne vedo, kaj bodo stot li z ribnikom. Upajmo le, ^ bodo na koncu zadovoljni rit) či, lastnica in tudi redke stvai tve narave, ki jih je mati naii va posipala na teh koncih. NINA GRAD« ■ih. Foto: GREGOR KAH' Vodni orešek ima prekrasen bel cvet. Ribnik po njego^ zaslugi vsako poletje postane prava paša za oči. Japonski obisk celjskim Lionsom Lions klub v Celju je za štiri- najst dni sprejel v goste Hani- ko Miuro, študentko socialnih ved iz Okazakija pri Nagoyi. Taki obiski predstavljajo red- no obliko sodelovanja med Lions klubi v svetu, ki združu- jejo preko dva milijona članov. Celjski klub deluje od konca lanskega leta, ima 31 članov, v tem letu pa skrbi predvsem za zbiranje denarja za ultrazvočni aparat za neboleče preiskave srca otrok v celjski bolnišnici. Lions klubi si po vsem svetu izmenjujejo mlade člane, ki jih gostijo družine po reciproč- nem sistemu. Haruko Miura je prvič v Evropi in v Sloveniji. Prva dva tedna so jo gostili člani murskosoboškega kluba, nato Celjani, zadnji teden pa bo preživela v Novi Gorici. V Celju je imela domicil pri dru- žini predsednika kluba Ernesta Zvara, sprejele pa so jo tudi druge celjske družine. Bila je gostja tudi rednega klubskega večera v Beli galeriji na Prekor- ju, na katerem je predstavila Lions klub v Okazakuju, ki mu predseduje njen oče Koji Miu- ra. Bila je tudi gostja oddaje v živo na celjski kabelski televi- ziji. Te dni pa je na Japonskem v okviru izmenjave mladih čla- nov Lions klubov Tina Gril, ki se je med drugim udeležila ko- memoracije v Hirošimi. ■■■■■■■■■■■■■H D.M. Haruko Miura predaja klubska darila iz Okazakija predsed- niku celjskega Lions kluba Emestu Zvaru. Rogaški nagrajenci Pred praznovanjem občinskega praz- nika Rogatca, ki bo septembra, so svet- niki v petek izbrali letošnje občinske nagrajence. Na seji so se tudi strinjali s kandidatom za novega ravnatelja rogaš- ke osnovne šole. Za funkcijo kandidira Vili Prevolšek, profesor telesne vzgoje. Na slavnostni seji bodo podelili letošnji priznanji občine Andreju Grobelniku in Jožetu Masen. Ugotavljajo, da je nadžup- nik ter prodekan Grobelnik v svojem po- klicu predan še človekoljubnemu delu ter obnavljanju cerkvenih in kulturnih spo- menikov, šolskemu ravnatelju Maseri, ki odhaja v pokoj, pa so se oddolžili za njegovo dolgoletno vzgojnoizobraževal- no delo. Svetniki so se hkrati odločili, da bo priznanje občine prejelo Društvo za napredek žena Rogatec, ki že dolgo skr- bi za zdravstvena predavanja, izobraže- vanje, izlete ter vsakoletni pregled zaradi zgodnjega odkrivanja raka na prsih. Po odločitvi svetnikov bodo letos podeli- li tri praznične denarne nagrade. Med prejemniki so Lutkovna skupina Pavliha iz Rogatca (za izdelovanje lutk ter lutkov- ne igrice od Rogatca do Celja in lutkovni maraton v Slovenj Gradcu), Gasilsko društvo Donačka Gora (za požarno dejav- nost, čiščenje vodnjakov in črpanje vode. njihovo skrb za podmladek ter različne prireditve) in domači Nogometni klub Mons Claudius (za razvoj športne dejav- nosti, vzgajanje mladih v klubski nogo- metni šoli ter prizadevanja pri gradnji in urejanju športnih objektov). Ker je občina Rogatec nova, je bilo za letošnje občinske nagrajence zelo veliko predlogov. Na petkovi seji pa so svetniki o ravnate- lju rogaške osnovne šole govorili še en- krat, saj se nagrajeni Masera namerava, upokojiti. o kandidatu za njegovega na- slednika, Viliju Prevolšku, ki je sicer edini kandidat, so na petkovi seji posredo- vali svetu javnega zavoda ugodno mnenje. Tokrat so tudi imenovali predstavnike občine v svet omenjenega javnega zavo- da, pri_ čemer so izbrali Agato Tepeš, Sonjo Žerak in Leopolda Šturbeja. mmmmmmmmmm brane jeranko NASI KRAJI IN UUDJE 11 Stoletnica s pridobilvami Veliko slavje gasilcev v Bistrici ob Sotli v Bistrici ob Sotli so v so- Ijgto slavili ves dan. Dopol- so na znamenitih Svetih .prah obesili tri nove zvono- Jg^ nato pa praznovali 100- Ijtnito bistriškega gasilstva. Ot,a dogodka sta povezana, je nekoč zvonjenje daleč glioli oznanjalo, da gori, je l^poldan poudaril predsed- jilč šmarske Gasilske zveze, tnton Gaberšek. Ob tej prili- |j so Bistričani pridobili no- jo orodno vozilo, dokončali gasilski dom ter izdali knji- jico o zgodovini društva. Bistriško Prostovoljno gasil- j[;o društvo (ustanovljeno kot Požarna hramba«) ima zani- Tjvd zgodovino. Na slavnost- : st li je sedanji predsednik finko CvetanoviČ orisal raz- oi društva, podehli pa so tudi v\i: la gasilska priznanja. \adaljevali so z veliko gasil- io povorko, z več kot dvesto jasilci od blizu in daleč. Med ijimi je bila bistriška častna :eta ter ešaloni Gasilskih zvez z Celja, Šentjurja in Šmarja iri Jelšah. Za starinskim gasil- kim vozilom so pripeljala tu- li vozila gasilcev iz Polja ob iotli. Pristave, Mestinja, Buč, Iristan Vrha, Kostrivnice ter latinske steklarne. Prireditve 0 se prav tako udeležili pred- lavniki Gasilske zveze iz Bre- icter gasilcev iz Kumrovca. Osrednje praznovanje je bi- pred osnovno šolo, povezo- 1 pa ga je ravnatelj Jože Iršič. Slavnostni govornik, ržavni sekretar iz ministrstva a obrambo ter poveljnik civil- le zaščite Miran Boeataj je spomnil, da se lahko gasilstvo v Sloveniji primerja z najbolj razvitimi državami, v prete- klih stotih letih pa je opravilo izjemno poslanstvo ter uspelo ohraniti svoja temeljna načela. Predsednik Gasilske zveze Slovenije, Ernest Eory, je PGD Bistrica ob Sotli podelil odlikovanje za posebne ga- silske zasluge. Odlikovanja oziroma priznanja so prejeli tudi Franc Ulčnik, Anton Kramer, Terezija CvetanoviČ, Ivan Stadler, Angelko Pavlin ter Vinko CvetanoviČ. Vse to velja tudi za slavljenca, bistriško gasilsko društvo, je dejal Bogataj. Predsednik Ga- silske zveze Slovenije Ernest Eory je poudaril zasluge mi- nulih rodov gasilcev, glavni pokrovitelj novega orodnega vozila, podčetrteški župan Marjan Drofenik pa bogato tradicijo gasilstva nove občine. Dve od šestih društev v občini, v Bistrici ter Podčetrtku, sta namreč stari več kot sto let, eno blizu devetdeset. Za novo vozi- lo, v vrednosti 8 milijonov to- larjev, je občina prispevala po- lovico, župan pa je spomnil, da bo lahko v pomoč tudi drugim krajem. Vozilo ter dokončani gasilski dom je blagoslovil ma- riborski škof, dr. Franc Kram- berger, ki je govoril o stoletni gasilski ljubezni do bližnjega. V glasbenem delu prireditve so nastopili Godba na pihala iz Šmarja pri Jelšah, bistriški Mešani pevski zbor ter An- sambel Adama Bicskeya. f; BRANE JERANKO Konjerejci v Medlogu v soboto, 17. avgusta bo pri Joštovem mlinu v Medlogu konjerejska prireditev, ki jo pripravljata Kmetijska sveto- valna služba Celje in Konjerejsko društvo Celje. Program se bo pričel ob 11. uri s povorko konj in vpreg od Joštovega mlina do celjske občinske stavbe, ob 15. uri bodo konjske dirke in spretnostne igre za jezdece, zvečer pa bo družabno srečanje. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo strojev za obdelavo tal in spravljanje krme s konji ter se posladkali s kmečkimi dobrotami. A.B. Počiva jezero v tihoti Slivniško jezero in njegova kraljica samevata Lanska podoba Slivniške- i jezera je bila skoraj po- gina. Ladja, Jezerska kralji- 3 je prvič zaplula, v ribiški J)či ob jezeru se je slišala tiva glasba, doktor Ivo Mo- *r je odprl apartmaje... Vse f kazalo, da se Slivniško je- *ro spreminja v pravo turi- 'ično točko s tisočerimi "ložnostmi za počitnikarie. Zdaj ob jezeru vztraja še ^nio doktor Moser, ki je z *iskom zadovoljen. Pred nje- ^^'0 hišo je mogoče videti par ^fistov, ki namakajo ribiške žilice. f^rugače je pred ribiško ko- ki v teh dneh sameva. Prav ^1^0 sameva tudi napis: »V *novo in ureditev okolja Ri- f^kega doma Tratne so člani *^^Voglajna, delavci Železar- ^Store in drugi vložili v času ^ 11.8. 1973 do 29.11. 1986 Ko 6000 prostovoljnih de- '^nih ur.« Redki obiskovalci, J^dvsem ribiči, samo skima- ^io z glavo in se spominjajo ^teklih časov, ko je Ribiški Ji^Tratna imel pravega skrb- Judi polnih plaž ob viken- Popoldne ni več, ne ljubi- teljev dobre zabave... Vzrok tako skromnega obiska ni tre- ba dolgo iskati: že na prvi pogled umazano jezero, ki ga preraščajo algam podobne rastline. Zaradi njih je dostop skoraj onemogočen in nevab- Ijiv. Delno za slab obisk v le- tošnjem letu krivijo tudi vre- me. Največ ugotavljanj in raz- pravljanj sproža Jezerska kra- ljica, ki že eno leto sameva na kopnem. Ladja, pokrita s plat- nom, je last Draga Mansutti- ja. Nekateri pravijo, da se last- niku investicija ni splačala, da je imel preveč stroškov in je letos zadolžen še za lansko leto. Drugi spet trdijo, da ladja sproža neke vrste valovanje, ki ogroža jez na Tratni. Najbolj pa gre verjeti najbrž upravni enoti v Šentjurju, kjer so pove- dali, da si lastnik še ni uredil potrebnega dovoljenja. Lani je imel ladjo prijavljeno kot čoln, z novim zakonom pa mora biti ladja prijavljena kot ladja. Žal lastnika »speče lepotice«, ki bi verjetno vedel povedati naj- več, ni moč dobiti. V soboto, 12. avgusta, je bilo pri ribiški koči srečanje osam- ljenih src in na tem srečanju so se morda spletla kakšna nova prijateljstva. Ob tem lahko sa- mo upamo, da je našla tudi osamljena Jezerska kraljica kakšnega novega prijatelja. Mogoče jo bo spravil v red, da bo lahko zaplula po jezeru in ga ponovno obudila v življenje. NINA GRADIČ .Foto-GjREGOR KATIC Jezerska kraljica prav tako kot jezero sameva. Občudovalci so sila redki V SPOMIN Slava Salamon Prijetno torkovo popoldne, 30. julija letos, je bilo napol- njeno s soparo in toplimi dežnimi kapljami. In tega dne se je na pokopališču v Grižah zbralo veliko ljudi od blizu in daleč, da bi se v miru in dostojanstvu še zad- njič poslovili od Slave Sala- mon. upokojene učiteljice in neumorne kulturne delavke. Ko je Slava Šalamon pred dobrimi štirimi meseci od- potovala v Rogaško Slatino na krajši oddih, ni nihče slutil, da je v njenem telesu, tako značilnem po neumor- ni energiji in volji, je že tlela zahrbtna bolezen. Vsa živ- ljenjska volja in energija, ki je vtisnila pečat celotnemu njenemu življenju in delu, ni bila dovolj, v tej zadnji življenjski preizkušnji je bila žal bolezen močnejša. Slava Šalamon se je rodila materi Marici in očetu Ivanu pred triinsedemdesetimi le- ti, 22. avgusta 1923 v Zbelo- vem. V družim so bili trije otroci, posvojili so še četrte- ga. Njena ustvarjalna pot se je pričela v osnovni šoli v rojstnem kraju, od koder je odšla naprej v Slovenske Ko- njice. Že kot mlado dekle je začutila neustavljivo voljo do dela z mladimi, zato jo je pot zanesla na učiteljišče v Maribor, kjer se je izučila za poklic, ki ga je vse življenje opravljala z vso vnemo in radostjo. Vojna vihra tudi Slavi ni prizanesla. Bila je terenska aktivistka, po vojni pa se je vključila v obnovo in izgradnjo porušene domovi- ne. Kot aktivno mladinko jo je energija popeljala med graditelje proge Brčko-Bano- viči, v takrat še skupni do- movini. Ob tem pa je bila vseskozi zvesta svojemu os- novnemu poslanstvu učite- ljice, službovala je v Oplot- nici. zatem v Slovenski Bi- strici, večino svoje aktivne dobe pa v Celju, kjer se je tudi upokojila. Slava se je vedno rada vra- čala v Griže, kjer je imela korenine, leta 1973 pa se je, skupaj s sinom Bojanom, v Griže tudi preselila. Z nju- nim prihodom je bogata in razvejana kulturna tvor- nost, ki ima v Grižah že dolgoletno tradicijo, dobila novo moč in svež zagon. Ne- mirni duh Slave Šalamon je tudi v Grižah spodbudil delo organizatorja kulture in re- žiserja, ki ga je pričela že v rojstnem Zbehovem. Za delo je prijela tam, kjer je pač preprosto bilo potrebno po- prijeti. Srečevali smo jo v zakulisju praktično vseh prireditev, kot tajnico do- mačega DPD Svoboda Griže ali pa kot vodjo krajevne knjižnice in ne nazadnje je ponosno stala tudi na pev- skem podiju med pevkami domačega Ženskega pevske- ga zbora, za katerega je kdaj pa kdaj tudi sama napisala kakšno pesem. Njena ljube- zen do lepe slovenske pesmi, združena z organizacijsko žilico, je pripomogla k orga- nizaciji prenekaterih koncer- tov in prireditev, ki so se prav po njeni zaslugi odražale v poletnih kulturnih priredi- tvah v Grižah. Ena njenih največjih lju- bezni pa so bile citre, zato ni zgolj slučaj da je bila prav revija Zlate citre v Grižah več let bila na njenih ramenih. Imela je pa Slava tudi čisto posebno ljubezen, medna- rodni jezik Esperanto. In tu- di ta se je pokazala njena neustavljiva volja do dela z mladimi, saj je kot predsed- nica Društva za mednarodni jezik Esperanto v Celju in kot funkcionarka espemntskega gibanja tako na republiš- kem, kot tudi mednarod- nem nivoju, pomagala vzga- jati prenekateri rod mladih esperantistov. Ko so je pri njenem zad- njem slovesu oglasil nežni glas citer izpod spretnih pr- stov citrarke Cite Galič, je nastala tišina, še petje pti- čev je obmolknilo, le sonce je narahlo odgrnilo oblake. Tako, kot je obmolknil njen glas, so obmolknili tudi ljudje, v njihove duše in srca se je naselilo spoznanje da je... preprosto konec! Dom bo ostal tih in žalosten, Špe- la in Iztok brez babice, Bo- jan brez mame, Grižani pa brez prijateljice... Konec je nekega življenja, ki je tudi s svojim prispevkom tako značilno zaznamovalo čas, v katerem je živelo. ŽIVKO BEŠKOVNIK 12 NASI KRAJI IN UUDJE Kokice v deželi hlapcev Tradicionalno prireditev v Lučah so, kljub trudu domačinov, pokvarili kramarji Pretekli konec tedna so Zgornjesavinjčane in druge obiskovalce vabile Luče, toč- neje 27. Lučki dan, ki sodi med tradicionalne turistič- no-zabavne prireditve. Prireditve so se v Lučah vrsti- le štiri dni, za osrednji del ozi- roma vrhunec Lučkega dne pa velja nedeljska prireditev Od štanta do štanta. Po vseh prika- zanih utrinkih iz preteklega in tudi sedanjega življenja Luč se mnogim zdi, da si nedeljski sprehodi med štanti ne zasluži- jo naziva osrednjega dela. Pa ne zaradi prikaza starih običa- jev in drugih prikazov na štan- tih, teh je bilo ogromno, toda kaj, ko je bilo treba večino teh prikazov dobesedno iskati. Res je tudi, da so v Lučah izdali lično vabilo na priredi- tev, na katerem so označili ve- čino štantov, toda žal tudi to ni »štimalo«. Da si prišel bliže k vlcerski skorjevki, si moral od- makniti vsaj dve klopi, eden najbolj zanimivih prikazov o nekdanjem življenju v »deželi hlapcev« pa itak ni bil označen na vabilu. Da je zgodba popol- na, so v deželi hlapcev poleg pristnih zgornjesavinjskih jedi ponujah kokice. Strinjamo se, da se Lučani ubadajo s težavami zaradi ozke ceste, in zato, ker prometa ni mogoče speljati drugje. Toda da najlepše prostore na »zgornji vasi« ponovno zasedejo plastič- ne puške, suha roba, baloni in podobna kramarija, pa žal pre- sega meje dobrega okusa. S tem so organizatorji uničili ves trud, in prepričani smo, da je potreb- no za pripravo skritih utrinkov vložiti veliko več energije, zag- nanosti in truda, kot za postavi- tev kramarskih stojnic. Strinja- mo se, da je bila kramarija na deželi že od nekdaj prisotna, vendar če so z mnogimi detajli dodelali druge prikaze, bi se verjetno lahko tudi glede kra- marskih stojnic drugače odloči- li. Nikakor ne verjamemo, da so za najem prostora kramarji od- šteli toliko, kot je zaradi njih izgubila lučka tradicionalna pri- reditev. Še enkrat škoda, ker so tako izgubili lesk predice, citrarji, štacuna, stare kmečke jedi, prešanje sadja, spravilo lesa... in še bi lahko naštevah. Po- vsem iz druge zgodbe pa je bojazen, da so ti kramarji in podobne kokice v Lučah naj- več zaslužili. Razmišljanju o nezasluže- nem nazivu osrednjega dne botrujejo druge prireditve v Lučah, ki jih ie bilo kar precej. Večer z lučkimi vlcerji, koncert mladih pianistov glasbene de- lavnice Osminka z gostjo Bla- ženko Arnič, lučke karaoke, o katerih se je cel teden govorilo po Zgornji Savinjski dolini... Pa sobotni dan, ki je z zdravička- mi in sprevodom ljudskih god- cev obudil star ohcetni običaj, vsi dnevi pa so bili s pomočjo odbojke na mivki, tenisa, male- ga nogometa in šaha tudi športno obarvani. Ob vsem tem je res škoda, da so v Lučah, ne prvič, z nepre- mišljenimi malenkostmi pok- varili osrednji del svojega praz- nika. Domačini, ki so predstav- ljali in obujali preteklost, si res ne zaslužijo, da jih zasenčijo preštevilni šanki in branjevska kramarija. I URŠKA SELIŠNIK Foto: CIRIL SEM Obiskovalce je še posebej navdušila skupina glasbenikov iz Kanovega, ki si je izbrala nenavadna glasbila. Grablje čisto lepo zazvenijo. Thdi čisto navadno klepanje kose je lahko dogodek. V deželi hlapcev so prikazali marsikaj, kar je označevalo nekdanje življenje v Lučah. Promet na Hudinji Prometna varnost na Hudinji je v zadnjih letih deležna precej kritik. V naselju so naj- bolj ogroženi pešci, saj večina bankin in pločnikov ni urejenih, prehodov za pešce v celem naselju skoraj ni, meritve hitrosti pa so pokazale izredno kritično stanje. Vzrok mnogih prometnih nesreč so tudi previ- soke žive meje, ki zmanjšujejo vidljivost na vozišču. Cesta med Hudinjo in Novo vasjo ne zagotavlja niti osnovne prometne varnosti. Za- skrbljujoče je tudi to, da je postala zanimiva za voznike, ki se izogibajo rednim kontrolam pro- metne poUcije ali semaforiziranim križiščem. Krajani so predlagali omejitev hitrosti po Prijate- ljevi ulici oziroma v nadaljevanju Ul. frankolov- skih žrtev, kar naj bi bilo kmalu tudi uresničeno. Prometne probleme krajanov v KS Hudinja bo najbrž bistveno izboljšala nova prometnica - severna vezna cesta, povezovalna cesta v po- daljšku Podjavorškove. Gradnja se je začela že julija, končana pa naj bi bila do začetka Medna- rodnega obrtnega sejma v Celju. Severna vezna cesta bo povezovala Hudinjo in Novo vas oziro- ma Mariborsko in Opekarniško. Grevenbroicho- vo ter Čopovo ulico. Zaradi prometnih proble- mov na Hudinji bodo zgradili še odsek od Opekarniške s povezavo na Dobojsko. ŠPELA KRIVEC Jubilejni Ovčarski praznile Pred nami je zadnja tradi- cionalna turistična priredi- tev v Zgornji Savinjski doli- ni, in sicer Ovčarski praz- nik v Šmihelu nad Mozir- jem. Organizatorji, Društvo po- deželske mladine Šmihel, so se na praznik posebej skrbno pripravili, saj letos v Šmihelu slavijo že 20. jubilej. Sklop prireditev so bo pričel v sobo- to, 17. avgusta ob 16. uri., ko bodo pripravili igran prikaz življenja na kmetiji. Za ta na- men že postavljajo kmetijo, na kateri bodo gospodar in hlapci prikazali življenje v Šmihelu pred pol stoletja. Vsa pred- stavljena kmečka opravila bo- do v največji meri povezana z rejo ovac. Poleg tega bodo v dvorani osnovne šole v Šmihe- lu pripravili še razstavo izdel- kov, s katerimi se ukvarjajo Šmihlčani v prostem času. V nedeljo, 18. avgusta bodo ob 16. uri pričeli s šaljivimi igrami med ekipami mladih iz Zgornje Savinjske doline, ves čas praznika pa bodo na ogled turški plot, ograja za ovce in škorjevka, nekdanja pastirska bajta. Organizatorji jubilejne- ga Ovčarskega praznika v Šmi- hel še posebej vabijo tiste, ki jim dišijo ovčje jedi, masov- nik, obrnjenik ali pa potice in druge dobrote šmihelskih gos- podinj. US Novo turistično društvo V osnovni šoli v ŠpitaliCT pri Slovenskih Konjicah so v ponedeljek ustanovili 1 ristično društvo ŠpitaličJ Na občnem zboru se zbralo kar štirideset kra nov in povabljenih gost Sprejeli in potrdili so sta in izvoliU organe društ Turistično društvo Špitali(< ustanavlja zaradi nuje po i daljnjem oživljanju špital^ dohne z vsemi zaselki. P šotni so bili enotnega ml nja, da se mora v kraju,, slovi po svoji izjemni zgo^ vinski preteklosti, marsil postoriti, da bo ta pretekk iztrgana iz pozabe in ponii na kot sestavni del turistič ponudbe v konjiški občii Na zboru so bili podani vilni predlogi za delo, člai^' novoustanovljenega dru^i^ pa so sprejeh obsežen P^^^', gram dela za dosego cilje^* tem in prihodnjih letih. Delo hitro napreduje Pri polzelski telovadnici, kjer delajo prizidek za sedem novih stanovanj, dela hitro napredujejo. V mesecu dni je podjetja Pluton iz Sv. Lovrenca prizidek dogradilo do tretje gradbene faze. Če bodo z deli tako hitro nadaljevali, bodo stanovanja zares gotova do novembra, kot so napovedali. TONE TAVČAR ŠPORT Odprta pot v elito f 1. krogu evropskih rokometnih pokalov Topolčani ali Sumen-Celje Pivovarna Laško, Elektromos-Gorenje, MacabhZalec in Vegrad-Stade Bethunois Celjani so bili po žrebu pa- 1. kroga evropskih roko- j,etnih pokalov prezadovolj- i,j zaradi tekme s Topolčani jlj Šumnom, vedra je bila m^j žalska odprava, ki je do- j,jla Izraelke, kislih obrazov pjso bili sprva le Velenjčani, jso hitro uvideli, da v dvobo- ja z Klektromosem iz Mažar- jl^e niso brez možnosti za japredovanje, prav tako kot jenska ekipa Vegrada ni jrez možnosti s francoskim «ade Beuthonisom, »Super,« je bila prva reakcija [eljskega predsednika Andre- ^Šušteriča, ki je že po tradi- [iji sanjal nasprotnika Celja Pivovarne Laško. Po njegovi »lavi se je motal ukrajinski prvak, toda na Wienerbergu ieje izteklo neprimerno bolje. Zeleno-rumenim je sekretar jltvaške zveze Josip Guberina, ti je žrebal pokal prvakov, do- lelil zmagovalca slovaško-bol- »arskega predkroga, ki bo ko- 3ec meseca in liga prvakov 1996/97 bo po dveletni odsot- losti štaratala z našim najbolj- lim klubom. Ogrevanje Po prvih ocenah so Topolča- li močnejše moštvo kot Šu- ueti, a daleč od Celja Pivovar- e Laško. V evropskih pokalih J šele tri leta, v sezoni 1993/ 4 so bili izključno zaradi igodnega žreba v četrtfinalu »kala mest, predlani so z kbo izpadli v 1. krogu poka- la pokalnih zmagovalcev in la- ni že v predkrogu pokala prva- kov, potem ko so obe tekmi s Partizanom igrali v Beogradu. Z razpletom nista bila zado- voljna samo Šušterič in Priv- šek, marveč tudi moštvo, ki je od ponedeljka na Rogli. Danes potuje na turnir v Dunajvaros, kjer bo brez Puca, Načinoviča, Jelčiča (prišli bodo v ponede- ljek) in poškodovanih Pun- gartnika (gleženj), Lubeja (koleno) in Papeža (mišica) na mednarodnem turnirju v predtekmovanju igrali s Fote- xom in reprezentanco Ma- džarske, v nedeljo pa še za končno uvrstitev. Slovaškega prvaka trenira selektor njiho- ve reprezentance Ivan Hargaš in upoštevaje veliko razliko med ekipama bo obe tekmi verjetno igral pri nas. Za vstop v ligo prvakov bodo derbiji Barcelona-Kaustik, Wintert- hur-Redbergslids, Gudme-Pe- lister in Cabot-Crvena zvezda. V pokalu prvakinj bo Krim igral v Volanom iz Sofije, v pokalu pokalnih zmagoval- cev je Slovanov nasprotnik Porto, v pokalu EHF za žen- ske je Olimpija dobila Kraš in v pokalu mest za moške Dobova nemški Nettelstedt. Lghko bi bilo bolje »Lani smo že na startu nale- teli na Lemgo in nismo priča- kovali, da bomo drugič zapo- red dobili nosilca. Morda je celo bolje, da zaradi tempira- nja forme začnemo z močnej- šimi nasprotnikom, saj nas tu- di v ligi v uvodnih krogih čaka zahteven razpored,« je Elek- tromos tehtal Gorenjev pod- predsednik Bruno Zagode. Prve konkretne informacije bodo dobili že konec tedna, saj bo tudi moštvo iz Budim- pešte igralo v Dunaj varosu. V prvenstvu so za prvakom Sze- gedom zaostali za pet točk in imajo dva udeleženca evrop- skega prvenstva: tretjega vra- tarja Nagya in desnega zuna- njega Kotormana. Doma so ze- lo neugodni, v zadnjih dveh sezonah so premagali tudi Gra- nollers in celo Barcelono, pra- viloma pa se redno uvrščajo vsaj v četrtfinale. Toda ob zah- tevnem nasprotniku se je tre- nerju Požunu vsaj izpolnila že- lja, da drugo tekmo igra doma. EluoHka Žalec je v pokalu pokalnih zmagovalk dobil Maccabi iz Holona, ki sodi v rang turistič- nih ekip. V zadnjem obdobju je v Evropi igral le dvakrat, a nobene tekme v Izraelu. Obe tekmi v gosteh ali pa v tretji državi je bila dosedanja prak- sa Maccabija, ki Savinjčankam ne bi smel preprečiti prodora v osmino-finala. »O izraelskem rokometu ni- mamo nobenih informacij. Edina otipljiva informacija so zadnji rezultati Holona in že na prvi pogled smo favoriti. Realno bi ob prvem okroglem jubileju kluba morali napre- dovati,« je povedal predsednik UO Bruno Randl. Maccabi je v sezoni 1993/94 v pokalu EHF izpadel z malo znano ro- munsko ekipo Auro in predla- ni v pokalu pokalnih zmago- valk z Novesto iz Zlina, oba- krat pa je bila končna razUka bhzu 30 golov. Začel je Vegrad žreb 1. kroga evropskih po- kalov se je začel s pokalom mest za ženske in najprej je bila izvlečena kroglica, v kate- ri je bilo ime Vegrada. Velenj- čanke so dobile Stade Bethu- nois, ki je nosilec in ima med- narodne izkušnje le iz lanske sezone. V pokalu pokalnih zmago- valk se je uvrstil v četrtfinale, toda gre za zelo povprečno ekipo, ki bo zaradi povratne tekme v Franciji v rahli pred- nosti. Reprezentantki sta se- stri Parat in Ludvvig Stepha- nie, ki sta konec lanskega leta sodelovali pri dveh zmagah proti naši reprezentanci v kva- lifikacijah za evropsko pr- venstvo. Obe sta bili med bolj- šimi strelkami, francoski žen- ski rokomet pa je v zadnjem obdobju v vzponu in praktici- ra vse vrste obramb. ŽEUKO ZULE [Foto: TONE TAVČAR Žalske novinke za prvo euro sezono: Valentina Kostjukova, Ljuba Korotneva in Irena Pahor. Milic proli Koširju Danes popoldne bo na Stanetovi v Celju otvoritev Nike shopa, ki ga bo spremljala zanimiva pri- reditev na prostem. Gosti nekdanjega smu- čarskega serviserja in zdaj uspešnega podjetnika Ro- bija Karlatca bodo znani slovenski športniki, ki bo- do tudi peh. Marko Milic bo igral ko- šarko proti Juretu Koširju, ki bo v duetu z Matejom Jovanom rapal, prihod pa so obljubili še mnogi drugi - Rene Mlekuž, nekatere smučarke, košarkarji Pivo- varne Laško... Prireditev se bo začela ob 16. uri. Evropske Zreče po korejsko Slovenija je predlani dobi- la organizacijo 12. evropske- ga prvenstva 1997 v ITF slo- gu starokorejske borilne veš- čine taekwondo, vodstvo zveze pa je pred dnevi orga- nizacijo zaupalo Uniorju iz Zreč. Štiridnevno prvenstvo bo predvidoma konec aprila 1997, natančen datum pa še ni določen zaradi usklajevanja z organizatorji svetovnega pr- venstva, ki bo neposredno za celinskim šampionatom v Ru- siji. Tekmovanja bodo v novi športni dvorani, ki naj bi bila zgrajena do konca leta, na pr- venstvu pa pričakujejo okrog 300 borcev iz najmanj 25 dr- žav. V okviru priprav na pomem- bno prireditev je strokovni svet navezal stike s priznanimi korejskimi strokovnjaki, ki bo- do kmalu prevzeli treninge moštva za forme (boj z namiš- ljenimi nasprotniki). Na zadnjih štirih evropskih prvenstvih je naša reprezen- tanca osvojila kar enajst ko- lajn, tudi tri naslove prvakov. NAKRATKd Maniago: na evropskem pr- venstvu letalskih modelarjev je Marjan Klenovšek (Celje) v kategoriji modelov s pogonom na gumo (F-l-B) zasedel 19. mesto. Nastopilo je 69 tekmo- valcev. Slovenske Konjice: novi se- lektor državne reprezentance v motokrosu Janez Jazbec je v ekipo za svetovni pokal naro- dov uvrstil tudi Saša Kraglja (Banex). Prvenstvo bo 22. sep- tembra v španskem Jerezu. Prebold: na plavalnem pr- venstvu občine Žalec je v pro- stem slogu zmagal GoHč pred Roglom in Vybihalom, v pr- snem P. Praprotnik pred Vido- vičem in Rajhom, v delfino- vem Rogl pred Goličem in U. Praprotnikom ter v štafeti Pre- bold pred Polzelo. V pionirski konkurenci so bili najboljši Oražen, Kvartič, Cilenškova in Mavčecova. Srebotnikova na Florido Mlada teniška igralka iz Velenja ekipna evropska prvokinja do 16 let-Sedem kolajn z velikih prvenstev, na lestvici že tretja Mladinska teniška reprezentanca do 16 let Srebotnik, Rampre, Matevžič) je v Leysinu 'svojila naslov ekipnih evropskih prvakinj "ibo naslednji mesec v Zurichu nastopila še '3 svetovnem prvenstvu. Naše so v finalu premagale Francijo z 2:1, Mem ko je imela Srebotnikova pri zaostanku [2:6 in 1:4 težave s komolcem. Po zdravniš- •^^ni posegu je zaigrala vehko bolje in dobila ^^oboj, tako da na evropskem prvenstvu ni zgubila niti enega srečanja. Velenjčanka zdaj ^Poi leta odhaja v teniški kamp Patrica Abeya ^l^ey Biscayne na Florido in bo v tem obdobju "Vstopila na mladinskem US Opnu ter na Oran- SfBovvlu. Srebotnikova je v Abeyevem kampu že treni- "^a. in je imela tam doslej najboljše možnosti j* Vadbo, Američan pa tokrat strokovno delo ^3ncira brez posebnih pogojev. Na Floridi bo J'iko bližje prizoriščem številnih močnih mla- Jskih turnirjev, ki so v jesensko-zimskem "'^dobju po večini prav na ameriškem konti- f^l^tu in ob dobrem strokovnem vodstvu priča- 1^)^ nov napredek. Mlado teniško šampionko y ZDA spremljal oče Jože. / zadnjih dveh sezonah je 15-letna Velenj- I "^ka osvojila več kot katera koli slovenska Sfalka v preteklosti. Na evropskih svetovnih r^enstvih je nabrala že sedem kolajn in je v J'biljem letu močno izpopolnila začetni uda- na svetovni lestvici ITF za mladinke letnika pa je po zadnjih uspehih že na 3. mestu - ŽEUKO ZULE Foto: GREGOR KATIC Katarina Srebotnik z zadnjima kolajnama z evropskih prvenstev. Pokal za najboljšega pilota S podelitvijo priznanj, praktičnih daril in pokalov so ob letališču Senožet v Žicah v ponedeljek popoldan sklenili tridnevno državno in odprto prvenstvo v natančnem lete- nju. V navigaciji, opazovanju in pristajanju je najmanj kazen- skih točk (281) zbral Tomaž Pliberšek in se s tem uvrstil na prvo mesto v vseh posameznih kategorijah in v skupni uvrstitvi, tako da je prejel prehodni pokal za najboljšega pilota. Za članom ptujskega aerokluba se je na drugo mesto uvrstil Leon Bauer iz Celja s skupno 355 kazenskimi točka- mi, tretje mesto pa je osvojil Damjan GUnšek iz Velenja (604) oziroma Hrvat Želimir Trifunovič na odprtem prvenstvu (537). Več kot dva tisoč ljubiteljev letalstva je spremljalo tudi spretnosti akrobatskih pilotov, ki so se predstavili na pone- deljkovem mitingu. B.Z. 14 ŠPORT Štirje dnevi norega ritma Urška Roš na plavalnem MEP: fantastični nastopi in 7. mesto - Maja Cunjak z malim finalom izpolnila pričal Na plavalnem mladinskem evrop- skem prvenstvu v Kobenhavnu je zasi- jala nova zvezda celjskega športa. Urš- ka Roš! Pred odhodom na Dansko je bila previdna v napovedih, saj se je zavedala moči in napredka konkuren- ce, toda tako velikega preskoka najbolj- ših niti približno ni pričakovala. »Nov mladkiski državni rekord bi ver- jetno zadostoval za uvrstitev med osem najboljših. Plavati bo potrebno okrog 9:05,« je napovedovala Urška. Dobro for- mo je potrdila že prvi dan prvenstva, ko je bila v štafeti 4x200 prosto za več kot štiri in pol sekunde hitrejša od druge najboljše Slovenke. A štafetno plavanje Roševe ni zanimalo nikogar, kajti na Dansko je priš- la po uvrstitev v finale na 800 prosto in del petkovega dopoldneva je bil rezervi- ran za kvalifikacije v njeni najmočnejši disciplini. Začela je po pričakovanjih. Hitro, taktično zrelo in odloč- no. Spremljala je favoritinjo Boševsko iz Makedonije (ude- leženka 01 v Atlanti, ko je plavala 8:57,52) in na 400 me- trih obrnila v načrtovanem ča- su 4:29. Potrebno je bilo zdr- žati do konca, do zadnjih me- trov, do novega osebnega re- korda. V finišu je za nekaj zamahov premagala Make- donko in kot zadnja ujela fina- le. »Če rečem odlično, nisem povedal vsega. Primernega izraza za Urškin nastop ne poz- nam,« so bile v telefonskem pogovoru prve besede trener- ja Mija Zorka. »Neverjetno! Bila je srhljivka in z živci sem bil povsem na koncu.« Za finale je bilo 9:05 prema- lo. Urška Roš je pravočasno eksplodirala, plavala skoraj dve sekundi hitreje (9:03,44) in v slovenskem mladinskem plavanju postavila nov mej- nik. S štirinajstimi leti je bila drugič zapored med osmerico najboljših Evropejk. Toda po predtekmovanju je bila po- vsem izčrpana, bojazen pred sobotnim finalom pa je prega- njalo spoznanje, da je Celjan- ka svoje opravila že v prvem nastopu. Maja Cunjak se je na 200 m hrbtno uvrstila v finale B in s 15. mestom izpolnila pri- čakovanja, na polovico krajši progi pa je bila brez možno- sti za vidnejši uspeh. Fizioterapevta naša repre- zentanca ni imela in pomoč je bilo potrebno poiskati pri kon- kurenci, kjer niso verjeh, da je z le 400 kilometri v vehkem bazenu možen prodor v evropsko elito. Nekatere so imele za sabo petkrat večji obseg treningov, a so izpadle. V finalu je bilo utopično priča- kovati nov rekord. Edini cilj je bilo izboljšanje 8. mesta iz kvalifikacij. In Urški Roš je spet uspelo! Le dve sekundi počasneje kot v petek in 7. mesto. A Urška se ni veselila. Povsem izčrpana je »padla« v posteljo, naslednje Evropske plavalne veseli- le nudijo najbolj obetavnim optimalne razmere, kar do- kazuje primer Goetzove. Pred letom in pol jo je Roše- va na 400 m prosto prema- gala, na Danskem pa je Nemka osvojila kar pet ko- lajn. jutro pa jo je čakal še start na 400 m prosto. Nikomur ni ja- sno kako, toda v dopoldan- skih kvahfikacijah je dosegla enajsti čas in popoldne v fina- lu B s 4:26,19 izboljšala osebni rekord. Fantastično! Ob Urški Roš je v slabi slo- venski reprezentanci pričako- vanja v celoti izpolnila le še druga Neptunova plavalka Ma- ja Cunjak. Veliko zaslug za pomembna mednarodna uspe- ha ima trener Mijo Zorko, saj so celjski plavalci v zadnjih letih vselej med finalisti mla- dinskih evropskih prvenstev, čeprav Neptun ob vrsti težav ni sposoben zagotoviti optimal- nih razmer za priprave svojih najboljših predstavnikov. Toda krivda zanesljivo ne samo pri vodilnih možeh kluba. TOMAŽ LUKAČ \ Foto: GREGOR KATIC Urška Roš Mijo Zorko PANORAMA NOGOMET l.liga 2. krog: Beltinci-Publikum 2:1 (2:0); Kamberovič (53); Rudar-Mura 0:0, Maribor-Go- rica 3:0, Primorje-Koper 5:0, Olimpija-Korotan 0:1. Vrstni red: Beltinci 6, Maribor, Ru- dar, Korotan 4, Primorje, Pub- likum 3, Olimpija, Mura, Ko- per 1, Gorica 0. Pokal l.kolo: Šentjur-Kovinar 2:0 (2:0); Valek (11), Stanič (17); Središče-Era Šmartno 0:6 (0:3), Bakovci-Železničar (Mb) 1:2, Nafta-Galeb 4:0, Naklo-Tri- glav 1:0, Komen-Drava 1:4, Izo- la-Odranci 0:3 bb. V osmino- finala so se uvrstili tudi Publi- kum. Rudar, Maribor, Gorica, Mura, Olimpija, Korotan, Pri- morje in Aluminij. Žreb bo v torek v Murski Soboti. PLAVANJE Evropsko prvenstvo Kobenhaven: mladinci - 100 m delfin: 37. Valcl 1:00,43; 200 m delfin: 22. Valcl (Vel) 2:09,11; mladinke - 400 m prosto: 14. Roš 4:26,19; 800 m prosto: 7. Roš 9:05,22; 100 m hrbtno: 29. Valcl (Vel) 1:08,84, 30. Cunjak (Nep) 1:09,08; 200 m hrbtno: 15. Cu- njak 2:25,65,28. Valcl 2:29,38. ATLETIKA Državno prvenstvo Velenje: moški - 100 m: 2. Acman (KI) 10,70,3. Štor (Vel) 10,78; 200 m: 2. Acman (KI) 21,64, 3. Šalamon 21,76; 1500 m: 1. Podgoršek (oba Vel) 3:52,30; 5000 m: 1. Kukovič (Šen) 14:44,06; 110 m ovire: 3. Škoberne 14,97; 400 m ovire: 1. Kocuvan (oba KI) 49.74, 2. Šalamon 52,18. 3. Poles 52,34; 3000 m zapreke: 1. Podgoršek (vsi Vel) 9:07,87, 3. Srebot (KI) 9:29,72; 4x100 m: 1. Kla- divar (Patru, Acman, Kocu- van, Cankar) 41,35, 2. Velenje (Janžovnik, Šalamon, Kranjc, Štor) 41,96; 4x400 m: 3. Kladi- var (Patru, Zavšek, Gašperič, Bračič) 3:24,72: daljava: 1. Cankar 819, 3. Rozman 748; troskok: 3. Topolovčan (vsi KI) 14,88; kopje: 1. Teršek (Rad) 69,76. Ženske - 100 m: 2. Matul 11,93; 200 m: 2. Matul (KI) 24.28; 1500 m: 1. Steblovnik (Vel) 4:30.90. 3. Gluvič 10:21,54; 5000 m: 2. Gluvič 17:36.00 - drž. mlad. rek., 3. Živko (obe KI) 17:38,59; 4x100 m: 1. Kladivar (Mirkovič, Va- lant, Lenko, Matul) 47,98, 3. Velenje (Ternik, Majdak, Če- pelnik, Pugelj) 50,82; višina: 2. Majdak (Vel) 174; daljava: 3. Valant 603; krogla: 1. Strašek 13,41: disk: 1. Strašek 44,28; kopje: 1. Strašek 58,16, 2. Ran- dželovič (KI) 53,72. ROKOMET Šešir96 škof ja Loka: Šešir-Celje Pivo- varna Uško 16:27 (7:13); Cvijič 6, Šerbec, Šafarič 5, Stefanovič 4, Tomšič, Simon, Vugrinec 2, Šantl 1; Celje Pivovarna Laško- Fructal 30:18 (13:10); Stefanovi- č, Šafarič 7, Tomšič, Simon 4, Šerbec 3, Cvijič, Vugrinec 2, Pajovič 1; Šešir-Fructal 29:22. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 16. 8. Košarka Laško: Pivovarna Laško-Par- tizan (prijateljska tekma, 19.30). NEPEUA, 18. 8. Nogomet Celje: Publikum-Rudar (3. krog 1. lige); Šmartno ob Pa- ki: Era Šmartno-Dravograd, Maribor: Železničar-Šentjur (1. krog II. lige, vse 17.30). PONEDEUEK, 19.8. Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Crvena zvezda (prijateljska tekma, 19). Največ Kladivarju Na državnem prvenstvu v atletiki je bilo v Velenju najbolj uspešno zastopstvo Kladivarja, ki je osvojilo 21 kolajn: 7 zlatih, 6 srebrnih in 8 bronastih. Najuspešnejša posameznica prvenstva je Renata Strašek s tremi naslovi (kopje, disk, krogla), domači klub je osvojil 11 kolajn, med dobitniki odličij pa je tudi Trgohlad iz Šentjurja po zaslugi zmage Kukoviča v teku na 5000 metrov. Dvodnev- no prvenstvo je bilo okrnjeno (manjkali sta Bukovčeva in Bilačeva) in zaradi premajhnega števila prijavljenih ni bilo skoka v višino za moške. Že naslednji teden se bo v Sydneyu začelo 6. mladinsko svetovno prvenstvo, na katerem bodo nastopili tudi Anja Valant, Elizabeta Randželovič, Tina Matul (vseKladivar) in Peter Poles (Velenje). KOŠARKA Polzelanem turnir Priprave v Postojni je KS Polzela dopolnila z nastopom nj priložnostnem turnirju. Z dvema zmagama in porazom j, prireditev tudi dobila, novinec Šamanič pa je že v uvodnj| tekmah odlično nadomestil odhod Tillerja. Polzelani so uvodoma premagali Croatia line z Reke s 7S^ (38:32; Jagodnik 21, Šamanič 16, Stavrov 10, Petranovič 9, Ci^^ 6, Zaletel 5, Rituper 4, Rizman, Kobale 2), nato brez Petranovi(^ izgubili z Idrijo z 72:75 (36:36; Jagodnik 22, Šamanič 15, Kobal, 9, Zaletel 7, Rizman 5, Rovšnik, Cizej 4, Rituper, Čmer 3) in b| v odločilni tekmi za turnirsko zmago boljši od dotlej neporažene Republike s 75:68. Kalicanin ob nohte Slobodan Kalicanin si bo krepko zapomnil prvi nastop ^ Rogaško Donat Mg, saj je po polfinalu turnirja Konjice 9; zaradi pretesnih copat ostal brez treh nohtov in je moral izpustiti tekmo za 3. mesto. Slatinčani so se v polfinalu brez vojaka Šiška močno upirat Croatia osiguranju, ki ima kar štiri mladinske evropske prvake, in vodili vse do zadnje sekunde prvega polčasa. Dobri dvt minuti pred koncem so ob zaostanku za deset točk zapravil priložnost za znosnejši poraz, proti BWC pa so bili dodatne oslabljeni brez možnosti za uspeh, S Splitčani so izgubili j 61:82 (33:36; Kalicanin 16, Jevtovič 15, Ivanovič 12, Novakovit 7, Petrovič 5, Pale-Kosovec 3, Mičunovič 2, Krivec 1) in j Mariborčani z 71:83 (35:42; Novakovič 21, Jevtovič 14, Ivanovii 10, Petrovič 9, Krivec 8, Vego 5, Mičunovič, Pale-Kosovec 2].\ finalu konjiškega turnirja je Olimpija premagala Croatia osigy ranje s 84:64. Partizan v Lilijah Pivovarna Laško se je do srede pripravljala v Mežici mladinci so dvakrat premagali vrstnike s Floride (75:53 50:43) in po uspehu proti Rudarju s 57:50 zmagali nj mednarodnem turnirju, nocoj pa bo v Treh lilijah gostova jugoslovanski prvak Partizan. Beograjčane trenira Slobodan »Muta« Nikolič, ki je v začetki devetdesetih let igral za Maribor, na olimpiadi pa je bil pomoi nik selektorja Obradoviča. Nosilca srebrne kolajne Berič ii Tomaševič se bosta soigralcem priključila prav Laškem, za črne bele pa igra tudi Dalipagičev sin. Partizan bo jeseni igral i evropski ligi in v Laškem začenja slovensko turnejo, vstopnim za prvo tekmo Pivovarne Laško pa je 600 tolarjev. V Afianti še invalidi Atlanta bo od danes do konca naslednjega tedna zno^ največje športno središče na svetu, saj bo prizorišče if paraolimpijskih iger, na katerih sodeluje blizu 3500 športi"', kov-invalidov iz 122 držav. Slovenija je v atletiki, plavanju, streljanju in igri z zvene*^ žogo zastopana s 14 reprezentanti, tekmovanja pa bodo potel'^' la še v balinanju, dviganju uteži, jadranju, jahanju, }^'^^[ kolesarstvu, košarki na vozičkih, lokostrelstvu, namiznem tej su, nogometu, odbojki, sabljanju, ragbiju in tenisu. Med kan^'' dati za visoke uvrstitve sta tudi Janez Hudej (na sliki) ' Velenja v metu diska in peteroboju in plavalec Danijel Pavlii^ iz Celja, ki je svetovni rekorder na 200 m prosto. Foto: EDI MASNt^ ŠPORT 15 Zdržati brez gola Gregor Blatnik v nedeljo po enoletni odsotnosti spet na Skalni kleti po enoletni odsotnosti je ^fgor Blatnik znova na |.jlni kleti, kamor se je vr- li liot reprezentant. Lanske- , decembra je na turneji po Ifhiki odigral svojo prvo ijSttO za Slovenijo in sodelo- ,1 pri senzacionalni zmagi zdaj pa je novi šef celj- obrambe, sOkcistje ekipe je ostalo nes- [eiiienjeno, novinci pa so pre- ji mlajši. Število nogometašev bistveno manjše in bržčas ^0 več priložnosti dobili jadinci in drugi mlajši nogo- etaši. Glede na kriterije soje- uvodnih tekmah, bi uteg- S imeti težave zaradi številč- I skromnega igralskega ka- 9, kajti očitno bodo sodniki selo delili kartone,« je Publi- iin 96 z lansko zasedbo pri- lerjal 24-letni branilec. Po gladkem uspehu v pokalu od prvenstvenega starta pri- iova\ nekoliko več. Zalomilo je že na prvem gostovanju v ;ltincih, kjer je celotno celj- 0 moštvo upalo na točko, da poraz ni načel vzdušja na lalni kleti. »Prvenstvo je dol- I, poraz proti Beltinčanom igotovo ne bo edini, toda iuspehov ne bo veliko,« je epričan Blatnik, ki je na rodni tekmi prestajal kazen come-back na Skalno klet bo vrsti šele v nedeljskem der- 1 z Rudarjem. Nisem še >pravi<, kar je za ičetek sezone značilno,« se je dotaknil svoje forme. »Ce- lotna ekipa ima še nekaj re- zerv in šele v prihodnjih kro- gih- lahko pričakujemo dobro igro in ugodne rezultate. Celj- sko-velenjski derbiji so že od nekdaj nekaj posebnega. Pri- soten je dodaten motiv, ki vpli- va na večjo borbenost in ta je na visoki ravni. Dobro se poz- namo in za zmago bo potreb- no garati od prve do zadnje minute. Poznala se nam bo odsotnost izključenega Cug- masa, vendar tudi igralci s klo- pi niso slabi.« Blatnik se najbolj spominja junija 1994 in zmage s 4:0. Z reprizo bi bil seveda prezado- voljen, njegov recept za popo- len uspeh pa je preprost. »Če ohranimo mrežo nedotaknje- no, se bomo veseh. Tudi neod- ločen rezultat ne bi bil neus- peh, čeprav bomo igrali na zmago. Rezultata ne bom na- povedoval, prevladovali pa bo- do številni dvoboji, veliko bo tekanja in v tekmi visokega ritma bo zmagalo moštvo, ki bo naredilo manj napak.« Zadnji mož obrambe nima pravice do spodrsljaja, in zato bo Blatnik še posebej na očeh navijačev. »Rudarjev novi na- padalec Saša Radinovič je za- me neznanka in bo najbolj nevaren. Zna igrati nogomet, tehnika je njegova močna stran in potrebna bo dodatna previdnost. Bolj bomo morali paziti tudi na Ekmečiča in mo- jega lanskega soigralca Vidovi- ča, ob prekinitvah na Žilnika. Odločali bosta igra v obrambi in na sredini igrišča, moči so približno izenačene. Rudar je izkušenejši, toda tudi mladost ima svoje prednosti.« Iz celjskega tabora so pred začetkom prvenstva prihajale različne napovedi o ciljih 1996/97. Blatnik po boju za Zdenko Verdenik, selektor: "Sodeč po uvodnih krogih bo Rudar verjetno bolj pomak- njen pred svoja vrata, Publi- kum pa bo odgovoril z neneh- nim napadanjem. Občutek imam, da so celjski nogome- taši bolje pripravljeni, za sko- rajšnjo tekmo z Dansko sta resna kandidata Sešlar in Da- banovič, pozorno pa opazu- jem tudi Baumana in Gors- ka.« obstanek s Korotanom in kva- lifikacijah pričakuje mirnejšo sezono in 5. mesto, čeprav nekaj sreče lahko pomeni premik nazvgor, smola pa pa- dec v spodnjo polovico lestvi- ce. Reprezentanci se seveda ni odpovedal. »Mislim, da je v >malem< Korotanu selektor pozabil name, v Publikumu pa me bo moral opaziti. Zara- di dobre igre in serije uspe- hov, ki bi se lahko začela že v nedeljo. TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Grega Blatnik (levo) in Jani Žilnik v neodločenem položaju. Kdo se bo veselil v nedeljo? Vzeli bomo točko Po poškodbi se v Rudarjevo moštvo vrača novi kopetan Jani Zilnik Brane Oblak, Marko El- sner. Srečko Katanec in - Ja- ni Žilnik. Poker slovenskih nogometnih asov, ki je v tuji- ni osvojil naslov državnega prvaka. Prvi trije so že zapu- stili travnike, »Žila« pa v ne- deljo v zeleno-črnem dresu Rudarja s štirico in kapetan- skim trakom okrog levice prihaja na svojo Skalno klet. »Imamo približno enako ekipo kot lani, vendar pre- skromno jedro izkušenih igralcev, in zato se nekoliko bojim dolgega prvenstva. Dis- ciplina je značilnost naše igre. ki jo prilagajamo nasprotniku in približno enako uspešno igramo doma ah v gosteh. No- gomet izgublja na lepoti, toda pridobiva na dinamiki in disci- plini, kar velja tudi za Rudar,« pravi nogometaš, ki je uvodni tekmi novega prvenstva poči- val zaradi izključitve v pokalu in poškodbe noge. Kladivar, Slovan, Olimpija, Vikungur, Publikum, Šentjur in od zime Rudar so dosedanji klubi 32-letnega Celjana z no- gometno specializacijo libera. Pred časom je postal trener z licenco C, vodi šolo nogometa Mali šampion, v sindikatu igralcev je Rudarjev zastop- nik, Drobnetu je pomagal pri prestopu v Maribor in pri njem se vse vrti okrog nogometa, čeprav ima diplomo metalurš- kega inženirja. »Celjani bodo zaradi doma- čega igrišča mogoče pod rah- lim pritiskom, vendar zaneslji- vo ne bodo igrali na vse ali nič. Odločali bodo trenutki, ekipi sta zelo izenačeni in moja na- poved je 1:1. Vratarja imamo boljšega, obrambi sta izenače- ni. Publikum. ima zvezno vr- sto bolj uigrano in močnejši napad, naš adut pa so izkuš- nje,« je v grobih obrisih anali- ziral dele obeh enajsteric. Po njegovi oceni je obramba boljši del Rudarjevega moštva, v dobri formi pa je Ekmečič, ki lahko prinese zmago. »Prav ta- ko Kamberovič,« je v hipu pri- stavil in opozoril na nevarno- sti. »Paziti bomo morali tudi na Gorska, v zvezni vrsti pa ne smemo dovoliti Sešlarju in Baumanu, da se razigrata. Kamberovič je oba letošnja go- la dosegel z glavo, ima izreden občutek za postavitev, v skoku pa ni tako močan. Publikum je najbolj nevaren v polkontri, s podajami v prazen prostor. Tekma se bo lomila na sredini igrišča: če bomo v zvezni vrsti enakovredni, se lahko nadeja- mo uspehu.« Goh v nasprotnih mrežah so za Žilnika redkost, toda v pre- kinitvah se bo selil v kazenski prostor Pubhkuma. »Prekini- tve v našem nogometu prema- lo upoštevamo, v Evropi pa je skoraj polovica golov doseže- nih na takšen način. Ayaxov model 4-3-3 je bil najbolj na- preden, toda zahteva veliko Drago Kostajnšek, selektor mlade reprezentance: »V sre- čanjih Rudarja in Publiku- ma ni izrazitega favorita. Tekme so vedno nekaj po- sebnega in težko je kar koli napovedovati. V lokalnih derbijih pogosto pride do de- litve točk in mislim, da bo tako tudi v nedeljo.« pokrivanja, univerzalne igralce in ne trpi slabih posamezni- kov. Verjetno nobena sloven- ska ekipa ni sposobna uspešno odigrati takšnega sistema.« Pozimi je ob prihodu v Ru- dar še upal na reprezentanco, zdaj pa so njegovi načrti bolj umirjeni. »Tolažil sem se, da je Tasotti za Italijo debitiral z 32. leti, toda očitno nisem Tasotti. Igral sem v pokalu prvakov, v pokalu pokalnih zmagovalcev in škoda, da je za reprezentan- co že prepozno. Najboljša je bila jesen 93, ko sva z Grego igrala v Publikumovi obrambi in smo dobili samo 11 golov. Tedaj smo imeli ekipo za velik rezukat, celo za naslov, toda vse se je zasukalo drugače,« pravi Žilnik, ki ima svojega favorita za naslov jesenskega prvaka - Maribor. ŽEUKO ZULE Različna cilja v nedeljo se začenja tudi ugoligaško prvenstvo, cilji Wjurja in Ere Šmartno pa 'različni. »MMMMMH Moštvi sta se pred dobrim kom dni srečali tudi na pri- leljski tekmi v Šmartnem ob K kjer so slavili gostje s 4:2, «lapri obojih je bilo mogoče teiii precej rezerv v igri. Pod vrh Sentjurčani so močnejši za fjana Obreza in bogatejši za '■OOO DEM, ki jih je Maribor ^^al za Drobneta. Igra še ni ^okusu novega trenerja Jan- 'Benčine, ki v zelo izenače- ''igi pričakuje sedem kandi- % za vrh lestvice. "Nogometaši so utrujeni po spornih pripravah. V petih ^^ih smo opravili 32 trenin- ^\in odigrali kar 11 tekem, ^)e veliko tudi za prvoligaš- ^fazmere. Optimalna forma 'prišla čez dober mesec dni, ''bo prisotna tudi potrebna '^žina,« pravi Bencina, ki bo J''al braniti lansko 4. mesto, 'komur ne bomo priznali, ^ )e boljši. V vsako tekmo ^0 krenili z željo po zmagi, Jačunam na uvrstitev pod i lestvice,« napoveduje tre- uin podobnega mnenja je f Vratar Dejan Fideršek, ki Jl^upaj s kapetanom Ma- '^'^om najdlje v Šentjurju. »Odhod najboljšega strelca Drobneta bomo poskušah na- doemstiti s kolektivno igro. S svojo formo sem zadovoljen, čeprav se bo še kakšen mesec vzpenjala. Podobno velja za soigralce in upam na uvrstitev med vodilno peterico.« Brez Grobelška v šmartnem ob Paki nepo- sredno pred začetkom prvens- tvene sezone še niso rešili vseh težav. Poškodba ideologa Grobelška je osiromašila igro in bržčas bo potrebno razmi- sliti o še enem kvalitetnem igralcu zvezne vrste, ki je spo- soben prikriti slabosti. Klub so zapustili Mešanovi- č, Mašič, Žlak, Kern in Purg, novi trener Danilo Golob pa lahko računa na tri novince: Kovačiča (Usnjar), Jesenični- ka (Rudar) in Smajloviča (Haimburga). Era je bila lani na pragu prve lige, zdaj pa so njeni cilji nižji kot šentjurski in povezani predvsem s fi- nančnim stanjem. »Klub smo postavili na trdna tla, v pri- hodnjih sezonah pa ga bomo stabilizirali in ustvarili ekipo, ki smo jo sposobni vzdrževa- ti,« je odločen tehnični vodja Bogdan Novak. »V preteklih sezonah smo si v boju za vrh nabrali slabe izkušnje. Zdaj. računamo na sredino, v katero realno sodimo.« TOMAŽ LUKAČ Beltinci:Tarbuk 3:0 Beltinci so postali mora Milovana Tarbuka, ki je na Publi- kumovi klopi v uradnih tekmah doslej doživel štiri poraze: s Primorjem in kar tri s Prekmurci, pri katerih z goli blesti odpisani celjski virtuoz Emir Džafič. Celjani so prvi polčas odigrali katastrofalno, v drugem so se otresli pritiska, toda na koncu jih je onemogočil sodnik Zirnstein, ki je v zadnji minuti prestrogo izključil Cugmasa. Jeza se še dolgo ni razkadila, igralci so ostali brez večerje in so se morali zadovoljiti s sendviči, na Skalni kleti pa čez vikend ni bilo tekoče vode in po treningih je tuširanje prišlo v poštev le na domovih. Usodni novi čevlji Rudarjev mladi reprezentant Zoran Pavlovič se je v nede- ljo odločil za novo nogometne čevlje in z njimi v 13. minuti tekme z Muro enajstmetrovko poslal visoko preko vrat. »Sreča je opoteča. V Novi Gorici je bila na naši strani, z Muro nam je obrnila hrbet,« je bil miren trener Jarc, ki je zaradi poškodbe ostal brez Sila. Velenjčani niso vzdihovali samo nad enajstmetrovko, marveč sta idealni priložnosti zapravila še dvakrat Vidovič in v zadnjih minutah Ratkovič. Bilo bi lahko tudi drugače, saj je Hudarin s posredovanjem na golovi črti preprečil vodstvo Mure. V nedeljo je na vrsti lokalni derbi in Jarčeva prva vrnitev na mesto nesreče. »Ali pa sreče,« je skrivnosten trener, ki bi bil zadovoljen že z remijem. PubUkum-Rudar 3-4-5 16:18 (1991/92 - 1:3, 1:2, 1992/93 - 0:2, 0:0, 1993/94 - 1:1, 4:0, 1994/95 - 1:2, 3:2, 1995/96 - 1:0, 4:6,0:0,0:0). 16 REPORTAŽA Godci treh generacij Pri Kogovskih v bližini Ljubnega se glasba prenaša iz roda v rod Kogovski iz Savine sodijo med najbolj znane domače godce na Ljubnem. Njihova posebnost so ne le mehovi, ki jih veselo raztegujejo, temveč predvsem to, da na različnih prireditvah stopijo skupaj tri generacije: oče in sin Jože ter še enkrat sinova oziroma vnuka Tadej in Silvo. Starejša dva, Jožeta, sta se pred kratkim s predtekmova- nja v Nazarjah uvrstila v polfi- nalno izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Polfinalno tekmovanje bo ko- nec tedna v Zrečah. Na Ljub- nem, na rajanju ob Mosarskem balu, pa so se predstavili mlajši trije Kogovski godci. »Oče je v planini, na najvišji kmetiji pri Smrekovcu, kjer smo prej žive- li,« je povedal sin Jože Brgles. Domače ime Kogovski izvira ravno s kmetije pod Smrekov- cem, kjer sedaj pasejo domačo živino, obiskovalcem pa ponu- dijo kislo mleko, mohot ali dru- ge podobne mlečne dobrote. iz roda v rod »s harmoniko je pričel oče, ki se je večino pesmi naučil sam. Dosti je igral na ohcetih, saj zna veliko starih viž, ki so jih igrali nekdaj,« je povedal mlajši Kogovski gospodar, ki je tudi sam samouk. »Nekaj sem se naučil od očeta, nekaj sam, nekaj prinese vaja... Prej sem igral na klavirsko harmoniko, sedaj pa raztegujem frajtonari- co. Največ veselja mi je vlilo sodelovanje pri ljubenski fol- klori, kjer sem igral nekaj let.« Vsakodnevno igranje je za- črtalo pot tudi Jožetovima si- novoma, 17-letnemu Tadeju in 8-letnemu Silvu. »Oba strašno rada igrata, zdi pa se mi, da je ta mah še bolj zagnan. Tadeja je nekaj časa učil Tine Lesjak, Silvo pa tudi zna zaigrati kar nekaj skladb, še več pa jih zna spremljati.« Da so Kogovski dobri godci, so dokazali tudi na Ljubnem, ko jih številno občinstvo kar ni hotelo spustiti z odra, marsiko- ga pa so zaradi njih že med uradnim programom zasrbele pete. »Doma v Savini pri Ljub- nem obdelujemo srednje veliko kmetijo, z glasbo pa se ukvarja- mo tako bolj po strani, pred- vsem ob nedeljah in praznikih. Seveda pa je glasba na prvem mestu pred različnimi nastopi.« Pri tem je Tadej omenil, da pred nastopi nastane prava gneča. »Zgodi se, da mora kdo vaditi pred hlevom, ker v hiši ni miru. Tako se lahko vsi zvrstimo in odigramo svoje,« je povedal Tadej, starši in brat pa so mu prikimali. »Radi gre- mo, če nas kam povabijo, ozi- roma če je kakšna tovrstna prireditev. Na Ljubnem ima- mo na belo nedeljo tradicio- nalno srečanje ljudskih god- cev,« je dodal oče Jože. Nasploh imajo Ljubenci vse bolj radi domačo muziko, pri- pravljajo kar nekaj podobnih prireditev, še posebej zanimi- va pa postaja frajtonarica. »Ljubno resnično postaja vse bolj muzikantsko v pravem pomenu besede. V kraju je tudi vse več posameznikov, ki gradijo na tradiciji ljudskih godcev,« je povedal Jože in dodal, da se v trgu, predvsem pa v okolici, pri dostih hišah najde kakšen domač muzi- kant. Večina igra bolj za do- ma, na tekmovanja pa se bolj redko podajo. Sicer Kogovski poleg starih ljudskih zaigrajo tudi kaj no- vejšega, pravzaprav vse, kar je primerno za različna Ijudj druženja. »Na splošno kari liko igramo na različnih o[ tih, jajčnicah ali kaj podob ga,» je povedal Jože. Ob tet spomnil na zanimiv nekd običaj, povezan s poroka Nekdaj so muzikantom po roki podarili slike. Tako je dec točno vedel, kolikim rom je z vižami ugladil p, zakonski stan. »Danes teg več, in zato sam tudi ne vi na kohko ohcetih sem ij bilo pa jih je kar precej.« ; Sicer so se zdaj poti Ko skih malce razšle, saj T obiskuje srednjo šolo v ^/ boru, kjer tudi ni pozabil g be. »V internatu sem spoj prijatelja, s katerim kar pn igrava,« je povedal predzat iz Kogovskega rodu. Tudi Silvom je, glede na njej leta, že kar precej javnih stopov. Silvo tudi rad pove pred nastopi nima popolni nič treme in da igra povi sproščeno. Klepet na Ljubnem je bu spremljala mama Minka ima prav tako iz srca rada j bo, še posebej pa svoje m kante. »Saj je prav, da igra hiši je takoj manj prepirov dodala razmišljanjem sv godcev. Za prihodnost pa Ki govski še ne vedo točno. »& mo videli, kaj bo, ko bosi poba zrasla. Tadej je sed malce stran od tega, bomo\ deli, kaj bo potem, ko se vri domov iz Maribora, za Sili pa je še prezgodaj kar k reči,« je povedal mama Mink oče Jože pa dodal, da bo( Kogovski vedno raztegov, meh, kohkor se bo dalo. ; svojo dušo ali pa za užite tistih, ki radi spremljajo ske godce in ljudsko glasbo, URŠKA SELlŠi Kogovski trije, Jože, Silvo in Tadej, med večernim nastopom na Ljubnem. Klopotčeva nedelja Dober obisk prve turistične prireditve v virštanjskih goricah V nedeljo, 11. avgusta, je Društvo vinogradnikov Virštanj- Kozjansko s pomočjo sponzorjev v virštanjskih goricah pripravilo prvo tamkajšnjo turistično prireditev imenovano Klopotčeva nedelja. Vrhunec prireditve je bila postavitev velikega klopotca, ki je kljub dvomu nekaterih obiskovalcev takoj začel opravljati svoje delo. Večji del prireditve je bil namenjen prikazu dela v vinogradu po starem, kar je na zanimiv in šaljiv način opravila dobro uigrana ekipa ljudskih pevcev s Pilštanja in Dobležič pod vodstvom Mihe Zakoška. Tako so udeleženci Klopotčeve nede- lje videli delo rezačev, ki svoje delo sicer opravijo že v zimskih mesecih, težko delo kopačev, izdelovalcev količev in vezačev t.i. »zelene vezi« iz ržene slame. Na koncu so poskrbeli še za škropljenje z »bordojsko brozgo« iz modre galice in apna. Med deli so na humorističen način prikazali običajno malico in razne zgode in nezgode pri delu. Zaključek uradnega dela je bila postavitev velikega klopotca, delo domačega mizarja Vilija Polutnika, katerega »perutnice« imajo premer 4,113 metra. Takšna natančnost je bila potrebna zaradi nagradnega vprašanja, nagrada pa so bile tri buteljke najboljšega virštanjčana. Po prireditvi je za dobro voljo obisko- valcev skrbel mladi ansambel Toplišek iz Rogaške Slatine. Ob prireditvi so predstavili tudi prvo poštno razglednico, na kateri so upodobljeni panorama virštanjskih goric, veliki vir- štanjski klopotec, notranjost virštanjske kleti, znamenita trta ob poslopju Banovine, cerkev sv. Filipa in grb iz 1. 1620, ki se ohranil v eni od virštanjskih goric. Prireditev je bila priložnost tudi za promocijo kraja Virštaiii ki je med ljudmi najbolj znan prav po svojih vinogradih in vini Kraj ima dolgo vinogradniško tradicijo, o čemer priča tudi trt ob Banovini, ki naj bi bila stara med 200 in 300 leti. Kraj je bi zadnjih nekaj let brez turistične ponudbe, zdaj pa nekatei kmetije že razvijajo kmečki turizem, ki bo svoje prednosti pre drugimi kraji imel predvsem v neokrnjeni naravi. Prireditev Klopotčeva nedelja naj bi po besedah predsednik Društva vinogradnikov Virštanj-Kozjansko Slavka Topliškap« stala tradicionalna. »Vesel sem, da se je zbrala tako prizadevn ekipa, ki je prireditev izpeljala do uspešnega konca«, pf' Toplišek, »posebej pa bi se zahvalil Martinu Amonu, Marjafli Gradišku, Rajku Pečniku, Viliju Polutniku, Tonetu Kajbi, Štl nu Vrešaku, občini Podčetrtek in županu Marjanu Drofenl predsedniku turističnega društva Marjanu Šveglinu in sponi ju Atomskim toplicam.« i BOŠTJAN RAKUNI Prikaz »zelene vezi« v vinogradu. Pred škropljenjem z »bordojsko brozgo«. KULTURA 17 Žarišče icuiturnega dogajanja V Knjižnici Šentjur se spominjajo pol stoletja dela \f Šentjurju so imeli sokolsko ter ka- jljjko knjižnico že pred drugo svetov- ni vojno, letos pa se spominjajo 50- (pice delovanja sedanje Knjižnice jutjur. Ta je postala v zadnjih desetlet- ji Žarišče lokalnega kulturnega doga- „ja. Osrednja prireditev v počastitev pe obletnice bo septembra, do prve jlovice septembra pa je na ogled raz- ijva o delu knjižnice. slava v prostorili l ki je bil najbolj pravšnji J'3kšno pranje. Zagotovo ga [spremil s podrobnimi navo- ji- kako pri omenjenem svet- j ^ v Komposteli izprositi za ^^ka oprostitev utapljaških ^hov in morda za še katere- •^anjšega zraven. M je značilno za velike "ženske firme, je bila tudi celjska grofija preveč zapufa- na, da bi zmogla iz Ukvidnih sredstev plačati visoke popot- ne stroške, zato si je po na- šem narodnem gospodar- skem običaju najprej Ulrikov oče Friderik sposodil v tujini (pri rimskem kralju Sigi- smundu) 5.000 zlatnikov. Ulrik pa si je potem od očeta sposodil mastnih 32.000 ogr- skih zlatnikov in je v zadolž- nici 1. novembra 1429 oblju- bil, da jih bo vrnil do 29. sep- ternbra 1430. Četudi je bil videz tega po- tovanja romarski, ohranjeni viri poročajo, da je bilo poto- vanje viteško (um Rittersc- haft), osvajalsko torej, bi smeli dodati. Ker pa smo Slo- venci priznano miroljuben narod, četudi pokončen, do- stojanstven in ponosen, je bi- lo to osvajanje bolj prefinje- no, nekakšno zasajanje slo- venstva v širši evropski pro- stor. Dobesedno. Šestdeset štajerskih vitezov gre na pot Tako je lažje razumeti, za- kaj je Ulrikovo spremstvo šte- lo najmanj sto ljudi, od tega 60 bogato opremljenih vite- zov. Ker so se odpravili na zahod pozimi (novembra 1429 ah februarja 1430), so odpeketali po - še od rimskih časov - utečenem sloven- skem cestnem križu proti Go- riški. Nekje okoli Idrije so bili gotovo že utrujeni in so po- stavili šotore ter popadali na slovensko zemljo. Zbudilo jih je kruljenje po- gumnih želodcev, zato so po- slali kopjenosce v bližnjo vas po kuharice, saj se vitezu in kopjenoscu ni spodobilo gos- podinjiti. Dehteči žlikrofi so jih tako navdušili, da so kuharice sklenili povabiti s seboj na izlet v Španijo, zavedajoč se verjetnosti, da bi utegnila tuja kuhinja povzročiti daljše za- držke na potovanju, na pri- mer zaradi prepogostega ne- prostovoljnega počepanja. Poleg tega kakšna žmahtna Slovenka tudi kako drugače pride prav, če si daleč od do- ma in njegove topline. Idrij- skim dekletom in ženičkam tudi tedaj verjetno ni bil od- več kakšen cvenk, zato niso rekle ne. Morebiti pa so imele še kake tehtnejše vzroke, ki so jih silili k svetniku; navse- zadnje so bile tudi samo iz krvi in mesa, slednje pa greh privlači kakor magnet. Bodi tako ali drugače, dejstvo je, da je slovenska grofovska ka- ravana s pobožnimi mislimi in konjskimi kopiti sledila za- hajajočemu soncu. Dokumenti, ki jih je izbr- skal omenjeni zgodovinar, pričajo, da so vrli Štajerci pris- peli k Alfonzu Aragonskem na prvi pomladni dan, 21. marca 1430, sicer izmučeni od konjskega maratona, a vihra- jočih zlatih las, pobeljenih na soncu francoske Riviere, po- končnih zaradi utrjenih po- stav in čvrstih zaradi stalnega odmerka dehtečih žlikrofov. Objel se je tedaj Ulrik II. Celjski z aragonskim kraljem prisrčno, kakor stoletja pozne- je Kučan s sekretarjem CK ZK Katalonije. Sledila je veselica, kakršna se je spodobila, kadar je pripotoval na obisk pomem- ben gost z vzhoda samosto- jen, suveren, dostojanstven, skratka, štajerski Slovenec. Gostitelj je poskrbel tudi za primerno in dovolj številno žensko družbo, kar se je tedaj prav tako spodobilo kakor da- nes, kadar nas obišče kakšen pomembnež z zahoda. In je tekla sangrija v štajerska grla, dokler naših vrlih vitezov ni popadla slovenski duši pri- merna otožnost, zaradi katere so potočiU debelo solzo na španska prseca številka dve do štiri. Slednje je toplina teh kapljic tako omehčala, da so jih tolažile, in si še nekajkrat enako prizadevale, dokler fantje naposled niso prav tam odsanjali v domače loge - v Štore, Laško, Kozje, Atomske toplice. Medtem ko se se pogumni Celjani mučili z osvajalski- mi napori (prikrite) politič- ne narave, so idrijske spremljevalke najprej pasle mulo, nato pa - ker ni bilo ne televizije ne radia in ne kina ter diska - potegnile na dan klekljarske komplete. Svoja razočaranja, domotožje, do- moljubje, ljubezen do mož (ki so jih pustile doma kopa- ti živo srebro in kašljati) so vklekljale v čudovite bele čipke. Kmalu se je okrog njih začelo nabirati (tradi- cionalno) radovedno doma- če ženstvo, jim gledati pod spretne prste in jih skušalo posnemati. Po stotih dnevih in nočeh klekljanja - med katerimi je prenekatera sol- za omočila belo umetnino - se je razvilo tekmovanje med tujkami in domačinka- mi. In takšna tekmovanja so se med Katalonkami ohrani- la do danes. Na njih se v ročni umetnostni spretnosti pomeri tudi do tisoč kleklja- ne. Njihovi izdelki imajo zaznaven okus po idrijskih. Naslednje jutro se je začelo drugačno dvigovanje, in sicer cinastih čaš in bokalov na zdravje. Najprej na zdravje naši suvereni oblasti, nato aragonsko-katalonski in na- robe, dokler ni zadonela naša pradavna Gremo na Štajer- sko. Ko so pesem prevedli Alfonzu, jo je v svoji sangri- janskosti razumel kot poziv, da mora priskrbeti Uiriku in njegovemu spremstvu nove »deklice tri«. In tako je šestde- set naše gore vitezov sloven- sko pokončnost znova zame- njalo z vodoravnostjo. Ovekoveceni poklon slovenski moškosti Njihova kopja in druge stva- ri noseči spremljevalci so medtem svoja preutrujena te- lesa valjali po pesku sredo- zemske obale, da bi se otresli bolh in uši. Njihova mišičasta telesa made in Styria so v pordehh žarkih v morje zaha- jajočega sonca blestela tako mamljivo, da so-primamila (tedaj še) vranje črne Kata- lonke in Aragonke. Ko so naši fantje zagledali to tujo ne- dolžnost, jih je premagala lju- bezenska lakota s tolikšno močjo, da so se divje pognah za ljubkimi srnicami. Odsihmal je ohranjena kata- lonska pripovedka o dekletu, ki je čakalo ob morju, dokler ni prispel iz daljave plavola- sec. Njegove modre oči so povzročile, da je povesila po- gled in dvignila krilo in naj skrajšamo zgodbo - nazadnje se je razlegel po obali njen »bravo«, zaradi česar se to obrežje še danes imenuje ta- ko. Gosta (obala) Brava, na- mreč. In je odmeval ta bravo kot dober glas o Štajercih v zad- njo katalonsko vas - pred- vsem o trdnosti njihovega značaja - zaradi česar so po- tem večer za večerom romale ženske in dekleta na to obalo opazovat sončni zahod, celj- ski fantje pa so redno tekali za njimi. Prihajale so nove in nove, naši fantje pa so vztraj- no šprintali zaradi vsakod- nevne vaje vedno hitreje, in sčasoma je minilo samo ne- kaj rekordnih sekund do usodnega skupnega padca te- les (in morale tudi). Kot je dognala sodobna športna znanost, je mogoče sklepati, da je iz teh vsakodnevnih jog- gingov štirideseterice kopje- noscev pognala genska kore- nina slovite celjske atletike (Lorger, Kopitar itn.). Korenine katalonskega turizma Iz prihajanja Katalonk in Aragonk - mnoge večere in noči . pa se je razvilo tisto, čemur danes pravimo sek- sualni turizem. A vrnimo se k zgodovin- skim analizam, temelječim na dokazanih dognanjih. Zgodo- vinar je po ohranjenih virih izračunal, da so štajerski vite- zi s spremstvom ostali na španskih tleh okroglih sto dni in noči seveda, z manj kot 32.000 ogrskimi zlatniki v mošnjah in nezmanjšano mladostno energijo (Ulrik II, je imel takrat 24 pomladi). Dr. Voje ocenjuje: »Nobene- ga dvoma ni, da je bilo Ulriko- vo viteško potovanje tudi poli- tične narave. Herman II. je prek svojega vnuka, ki ga je takrat verjetno že določil za svojega naslednika, skušal navezati stike tudi s tako od- daljenimi vladarji Evrope, kot sta bila Alfonz V. Aragonski in Jan II. Kastiljski. O namerah takšnih političnih stikov lah- ko za zdaj samo domneva- mo.« Ali smemo domnevati, da je Herman naročil vnuku, naj mu naredi Katalonijo sloven- sko? Ker nimamo nasprotnih dokazov, moremo graditi to domnevo na nekaterih dru- gih sklepanjih: tedaj ni bilo ne televizije ne radia in ne kina, pa tudi ne diskov, pomlad pa je zanesljivo (psihično) udari- la po plemenitih slovenskih mladeničih z vsemi očarljivi- mi barvami odpirajočih se popkov južnega rastlinja. Kaj naj bi delala šestdeseterica vse dolge, tople in soparne večere med prav tako plemenitimi in mladimi Katalonkami in ara- gonskimi devojkami (z ome- njenim dedkovim naročilom v mislih in ogrskim ter drugim bogastvom v mošnjah)?! Preidimo k treznemu zgo- dovinskemu računanju: sto slovenskih fantov krat sto noči krat sto mladenk in žena krat pomanjkanje kontracepcije je enako deset tisoč! Če upošte- vamo mladost naših fantov in turistični naval na omenjeno obalo, smemo rezultat sloven- skega podtalnega osvajanja španskega vzhoda povišati še za nekaj deset odstotkov. Zato smemo upravičeno trditi, daje španski vzhod leta 1431 doži- vel »baby boom« brez primere v srednjeveški zgodovini, ki je zagotovo vplival na populacijo do današnjih dni! Anatomske in etnološke ra- ziskave nadvse prepričljivo potrjujejo ta vpliv; katalonska populacija se anatomsko bis- tveno razlikuje od preostale španske. Katalonke in Kata- lonci so visokorasli, bolj svet- lolasi in svetlooki. Govorijo katalonščino, ki se zelo razli- kuje od španščine. Ponosni so, pokončni, dostojanstveni in se ves čas pogumno bojuje- jo za samostojnost in suvere- nost svoje domovine. Značilno drugačna je tudi njihova duševna naravnanost. Medtem ko Španci pojejo div- je, temperamentne pesmi in med flamenkom cepetajo po tleh, so katalonske pesmi pra- viloma otožne in spominjajo na nenehno zatiranje. Kata- lonci plešejo v krogu v samo- niklem taktu svojevrstnih in- strumentov (v glavnem pihal), ki so (nekateri) zelo podobni piskalom, kakršna so si še do nedavnega rezali pastirji po štajerskih hribih in globačah. Katalonke se močno razli- kujejo od vihravih, nestano- vitnih Špank po tem, da inten- zivno ljubijo svoje može, da so skoraj tako zveste kot Štajerke in da rojevajo sinove, ki so povsem predani svoji domovi- ni. Prispevek je bil prvič ob- javljen v Novoletni prilogi ljubljanskega Dnevnika. Vsa ta dejstva, in še kakšno neraziskano povrh, ponujajo naši prihodnji zunanji politiki trdne temelje za povezovanje s Katalonijo - podobno nek- danjemu komunističnemu - ki nas ne bo samo popeljalo glob je v Evropo, temveč bo tudi ustvarjalo perspektivo za Veliko Slovenijo z njenima narodoma in narodnostmi, bratsko ljubečimi se. In z no- vim glavnim mestom Barce- lono, ki bo odpravilo sedanji - Slovenijo zastrupljajoči emonacentrizem. OTMAR KLIPŠTETER, Je dični vnuk Hermana II., Ulrik II. Celjski med svojim romanjem res skušal narediti Katalonijo slovensko? 20 NASI KRAJI IN UUDJE Gobe za zdravje Na domačiji v Vizorah uspevajo gobe šitake Dandanes poznamo več različnih vrst zdravilnih gob. Med njimi so najbolj znane hrastove nazobčanke ali gobe šitake. V kulinariki jih uporabljajo za gobove ju- he in omake, lahko jih pri- pravijo na žaru, panirajo, pražijo ali pa jih uživajo tudi surove v različnih solatah. Mag. Bojan Sešel, ki sicer uči matematiko na trgovski šo- li, goji gobe šitake na domačiji svojega očeta v Vizorah blizu gradu Lemberg. Je eden od dveh gojiteljev teh gob v Slo- veniji, z njimi pa se ukvarja približno leto dni. Poleg teh zdravilnih gob goji še ostrigar- je in se spozna tudi na druga zdravilna zelišča. Že od mla- dih nog je bil gobar, zdaj pa je Sešel član Gobarske družine in Društva gojiteljev gob v Ljubljani. Gobe šitake je spoznal v Nemčiji, kjer jih prodajajo kar v trgovinah. Te gobe so že osvojile ZDA, Nemčijo in dru- ge države, nenadomestljive so tudi v kitajskih restavracijah. Na Japonskem, od koder izvi- rajo, rastejo zunaj, kot dreve- sne gobe. »Pri nas za takšno rast ni pogojev, saj sta vlaž- nost in temperatura neprimer- ni. Poleg tega so gobe zelo zahtevne za gojenje, saj so občutljive za bolezni,« je po- vedal Sešel. Zdravilni ucinlci Sešel se zavzema za zdravo življenje in pravi, da bi morale biti gobe šitake na jedilniku vsaj enkrat tedensko zaradi svojega zdravilnega učinka, saj tudi do četrtine zmanjšuje- jo količino holesterola v krvi, preprečujejo arteriosklerozo, imajo antivirusni, antikarce- nogeni in antitumorni učinek, preprečujejo gripalne viruse, delujejo proti rahitisu... Poleg tega so te gobe prava zakladni- ca raznih mineralov, protei- nov, beljakovin, ogljikovih hi- dratov, aminokislin in vitami- nov, hkrati pa vsebujejo zelo malo maščob in imajo zelo nizko kalorično vrednost. »Posebna prednost teh gob je, da jih lahko uživamo tudi surove. Tako ohrafiijo naravno aromo in okus ter vse zdravil- ne lastnosti. Zelo cenjene so posušene gobe šitake, ki jih je treba pred uporabo namakati v mlačni vodi, potem pa jih lahko uporabljamo enako kot sveže gobe. Najbolj cenjene in iskane pa so posušene gobe šitake v prahu. Gobji prašek šitake je imeniten dodatek za gobove juhe, omake in druge jedi. Lahko ga dodajamo tudi k jogurtom in vse skupaj pou- žijemo kot zdravilo. Iz njih pa lahko naredimo tudi med in čaj,« je našteval Sešel. Šitake je možno gojiti na dva načina. Prvi način je goje- nje na substratu, drugi pa na deblih, kot v naravi. Slednje je sicer cenejše, vendar pa je iz- koristek premajhen. Normal- no rastejo šitake 5 mesecev, vendar se da njihovo rast pod določenimi pogoji in postopki pospešiti ali upočasniti. Sešel je velik poznavalec teh gob, med drugim pa mu po- magajo tudi prijatelji iz tujine, kjer so šitake bolj razširjene. Gobe prodaja bio trgovinam, razvaža jih v bližnjo okolico, nekateri kupci pa se oglasijo kar na domu. Pravi, da so nje- govi odjemalci večinoma zdravniki in osveščeni ljudje. »Eden mojih ciljev je, da bi šitake prodajal Zdravilišču Dobrna, vendar le-to zaenkrat še ni zainteresirano. V prihod- nosti bi rad naredil bio kmeti- jo in bio vrt v obUki arboretu- ma,« je napovedal mag. Sešel, ki se tudi zaveda, da je njego- va kmetija na turistični poti in da lahko gojenje gob šitake prispeva k turistični promociji tega območja. š ŠPELA KRIVEC Velenjska noč ob jezeru Podjetje Gost Velenje je v soboto organizi- ralo tradicionalno prireditev Noč ob jezeru, ki si jo je po besedah direktorja Franca Lenarta ogledalo rekordno število obiskoval- cev - bilo naj bi jih 20.000. Prireditev je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Glasbeni del se je odvijal na treh lokacijah. Na osrednjem delu so nastopali ansambel Franca Miheliča, Alpenvagabundi in gost večera Ro- berto Blanco. Tam je bila tudi modna revija in predizbor za lepotico Slovenije, kjer je zmagala domačinka Alenka Kariš, sicer dijakinja ve- lenjske gimnazije. Nastopali so tudi Ljubljančani Transcenden- ce s pevko Dragano iz Zagreba, Spirizual Pyro- technics iz Brežic ter gostje iz Zagreba, skupi- na Matchless Gift. Imeli pa so tudi disko na prostem, kjer so koncertirali Šank Rockovci. Potrudili so se tudi gostinci, ki so pripravljali najrazličnejše jedi - lovske, kmečke ter ribiške jedi, pice, pekli so na žaru in podobno. MIP je pripravil degustacijo mesnih izdelkov, pijače pa tudi ni manjkalo. Obiskovalci so si lahko dogajanje ogledali tudi s pomočjo panoramske- ga helikopterja, vrhunec večera pa je bil veliča- sten ognjemet. Organizatorji in obiskovalci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Š.K. Živahno v Mercatorju Na Hudinji, v Podjavorškovi ulici v Celju, so minuli četrtek slovesno odprli prenovljen prodajni center Mercator. Po dvanajstih letih, kar Mercator pomembno sooblikuje trgovsko ponudbo v mestu ob Savinji, so prodajni center temeljito prenovili, svojim kupcem pa ponudili še vrsto novosti. Omeniti velja računalniško vodene blagajne, diskontno prodajo, povsem prenovljeno ponudbo sadja, bogatejšo ponudbo mlečnih izdelkov, delikates in mesa, že ohlajenih pijač... Ob tem pa nikakor ne gre spregledati povsem na novo urejeneg prodajnega prostora Mercator Trgoavto (na si ki). V njem so naprodaj rezervni deh za oseba vozila Fiat, Golf, Škoda in Lada, tovorna vozi Iveco, Tam, Zastava, Man, Mercedes in Renaul pa elektromaterial, gume, ročno orodje, elektrii no orodje ter izdelki Tomos, Piaggo, Gilea, koles Rog in Atala, oprema in splošni material za vs vrste koles, akustika ter nenazadnje tudi drobo kmetijska mehanizacija Goldoni in Husquarna. IS, Foto: G. KATli Trideset let Hare Krišne V sredo, 7. avgusta, je mednarodna skup- nost za zavest Krišne, pri nas bolj znana kot gibanje Hare Krišna, praznovala tridesetlet- nico svojega delovanja v zahodnem svetu, pred sto leti pa se je rodil tudi A. C. Bhaktive- danta Swami Prabhupada, ki je to gibanje ustanovil. Skupnost predstavlja religijo Vajšnevizma, ki temelji na Vedah, 5000 let starih indijskih besedilih. In dejansko so prehodili dolgo in naporno pot, saj so začeli v skromni ulični prodajalni sredi New Yorka, sedaj pa imajo zvezo preko 400 templjev, ašramov, eko vasic, restavracij in šol. Trudijo se povečati družbeno blaginjo in obuditi ljubezen in vero v boga z vdanostjo in molitvijo. V sklopu tega izvajajo tudi različne humanitarne programe; v šestdesetih državah po svetu postrežejo brezdomcem in revnim štirideset tisoč vegetarijanskih obrokov dnevno in imajo s tem tudi edini vegetarijanski pn gram na svetu. Ostali programi vključujejo! deljenje knjig, širjenje kongregacije, gradbei projekte, mladinske in šolske programe, fesi vale, zaščito krav, eko vasice in še drugo. Ob obletnici gibanja je bilo po svetu mnog praznovanj, preimenovali pa so celo glam ulico v Mumbayu (bivšem Bombayu) v Šil; Prabhupade »Bhaktivedanta Marg«. Puckmeister v novih prostorih Sobota dopoldne je bila za Puckmeistrove na Polzeli prelomnica, saj so odprli novo trgovino z mešanim blagom in bistro. Novosti so veseli tudi Polzelani, saj take trgovine v zasebni lasti ni daleč naokoli. Nova trgovina ima 300 kvadratnih metrov prodajne površine, ima sodobno opremo, tako da bodo kupci lahko vedno postreženi s prvovrstnim svežim blagom. Otvoritev je bila prav slovesna, na njej se je zbralo kakih tisoč krajanov, dosedanjih in bodočih kupcev, objekt je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec, v imenu KS Polzela je govoril predsednik sveta Stanko Novak, za zabavo, ki je trajala ves dan do zgodnjih jutranjih ur je skrbel ansambel Comet, s pevcema Heidi in Zlatkom Dobričem ter Sašo Hribar. Višek zabave pa je bil velik ognjemet. TONE TAVČAR I Obnavljajo vse cerkvi V župniji Gomilsko bi radi obnovili ^ štiri cerkve. Že lani so končali popolno obnovo podrii^ nične cerkve sv. Krištofa v Grajski vasi, žei^^ leti potekajo obnovitvena dela na cerkvi s' Matevža v Šmatevžu, na cerkvi sv. Rupef^^ Šentrupertu so obnovili streho zvonika, se''^ pa potekajo dela na zvoniku na župnijski c^^ vi sv. Štefana na Gomilskem. Najbolj ' zavlekla dela pri popolni obnovi podružnic" cerkve v Šmatevžu, kjer so delali v sodeloval z Zavodom za varstvo naravne in kulturi dediščine iz Celja. Pri obnovi cerkva levji delež prispevajo ^ jani sami. Na sliki: Obnova strehe zvonika župnijski cerkvi na Gomilskem. ..t TONE TAVC^ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI Hmeljarji tečejo Icazenskikrog VI. \jsc trditve Hmeljarskega .jfuženja Slovenije so nere- •jičnt'! Najprej in najpomem- bneje - goljufija z mešanjem 'pe\}A je neizpodbitno doka- pi, kar dokazuje sklep jav- nega tožilstva Celje št. Kt 392/ 'idne 29.5. 1991, v katerem 3vni tožilec goljufijo ugotav- lj Bračun Ivo pa lumparijo z jiešanjem hmelja izrecno ,[iznava. Eden kot drugi sta <)Stavila Hmeljarsko združe- jje Slovenije na laž! Mikoli in nikdar nisem trdil, ja notranji minister Šter pri- liva velik krmiminal in da so [fljski kriminalisti podkuplje- li, kot mi nesramno podtika jotrorično spletkarski in pri- biti (že zopet) avtor prispev- ka Hmeljarskega združenja, lotarski kandidat Virant. Nasprotno! S celjskimi krimi- lalisti že vrsto let korektno in ;spešno sodelujem, minister ter pa je edini od visokih Kavnih uradnikov, ki se je onstruktivno vključil v raz- fševanje zapletenega polo- aja in mi v osebnem pismu z ne 27.7. 1996 imphcitno, ven- lar nedvoumno potrdil, da se e dejansko goljufalo z meša- ijem hmelja. Zaradi tega, ker ozilec Birsa še naprej trma- 0 prikriva organiziran dr- vni kriminal, bom 20. dan ■dovnega protesta o držav- ^oljufiji z mešanjem hmelja )vestil EHB - Mednarodno aieljarsko združenje in Mruženje evropskih trgov- w. V kolikor internacionali- acija ne bo premaknila vzvo- lov družbenih mehanizmov, »m 1. septembra, na 34. dan Movnega protesta, s sim- bolično in demonstrativno ifsto državljanske nepokorš- ine pred slovenskim parla- mentom in v prisotnosti tujih novinarjev zažgal slovensko Iržavno zastavo. Slovenija je iomovina mojih partizanskih iiršev in moja ljubljena de- *la. Slovenijo imam rad, teujem ta prelestni kotiček 'ožanske narave, kamor so * naselili naši predniki, v slo- *nskih gorah, v nebeško le- ?ffn in mistično skrivnost- im svetu med nebom in ^^•nljo, v svetu, kjer le tišina *Peta, sem se naužil največ- ^ radosti svojega življenja, "losen sem na slovenski ''^fod, ki je dve tisočletji po- ^'žno a trmasto kljuboval ger- j^^nskemu, romanskemu in '^ntinskemu potujčevanju, *^ridar je preživel in si izboje- j^' svojo državo. Vendar Npravna država Slovenija 1^ Sočasno tudi nezdrava, pa- "'oška družba, pod navidez- J° zunanjostjo deklarativno ^^liokratičnih institucij so se Samem jedru družbenega ^'^'a (tožilstvo, policija, mini- ^^^va) naravnost groteskno l^^i^asle metastaze - in za nji- ozdravitev potrebuje , Kenija tudi tovrstne šok te- '^Pije. podjetja Hmezad Export bil 1. 1991 po večmeseč- nem preganjanju (trije sus- penzi, disciplinske komisije, \ zamenjana ključavnica na vratih itd.) izključen zato, ker \ sem javnost opozoril na lum- - parijo z mešanjem hmelja in , krajo hmeljarskega denarja, s i katerim sta si svoje žepe na- ' polnila Bračun in Natek (glej i med drugim moj članek ' Hmezad Export - Agijev hlev, ; Novi tednik, april 1991). Hme- ljarsko združenje Slovenije ; sprašujem, če je kdaj pobara- \ lo Bračuna, kafn je izginil za- \ nemarljiv drobiž »borih« I 260.000 DEM, zaradi česar je j Bračun v kazenskem postop- ; ku? Če gospode iz Hmeljar- j ske družbe vprašam, kam je j izginilo 11,5 mio DEM, ustvar- | jenih z goljufijo s hmeljem, so ; tiho kot miške - že vedo za- l kaj? In ne le, da je izginil ta ; denar, še 5 mio DEM hmeljar- \ skega denarja sta Bračun in | Natek zapravila z zgrešeno ^ naložbo Hmezad Duri, ki ni i danes vredna piškavega gro- i ša! Hmeljarski vitez Bračun ; (odlikovanje mu je bilo dode- : Ijeno na predlog Hmeljarske- j ga združenja Slovenije!) in ) njegov pajdaš Natek sta pri- delala v Hmezad Exportu 2,8 i mio DEM izgube, ki jo pre- ] moščata z neplačevanjem ; hmelja savinjskemu kmetu, ; ki mora dodatno čakati na j svoj denar skoraj leto dni. : Slovenski kmet, pridelovalec i hmelja je moral pokriti tudi i vse izgube, ki so nastale zara- i di likvidacije Hmezad Isma- \ ninga, Hmezad Pariš, Hme- i zad Dunaj in Hmezad Trade \ in ki gredo v milijone mark. Z ] vednostjo in pomočjo gospo-' de iz Hmeljarske družbe Slo- j venije prodaja Natek hmelj za 1 podjetje Jošt d.o.o. in za to | nezakonito vtakne v žep, reci; in piši cca 300.000 DEM letno! j Prav tako nezakonito prodaja : Bračun hmelj preko podjetja ] Hani (hmelj na terenu odku- j puje Vinko Drča). Gospodje iz j Hmeljarske družbe, s temi J dejstvi vam nastavljam ogle- j dalo, in če se boste pogledali \ vanj, boste zagledali ostudne-! ga spaka. Ne bojte se Švigelj j Mitje, bojte se savinjskega s kmeta, da se ne prebudi iz i zimskega spanja in udari si pestjo po mizi ter razžene' prisklednike, ki ga ropajo in se samozadovoljno redijo in pa-^ sejo na njegovih žuljih. Če bo ; le prišel savinjski kmet k pa-; meti in zahteval, da se mu ] hmelj pošteno plača, gospoda : moja, takrat bo hudo, da bo: joj! In zakaj savinjski kmet še ni udaril s pestjo po mizi! Tisti kmetje, ki so dovolj bistri in bi ■ lahko odprli oči še drugim \ kmetom, so za svoj molk bo-] gato plačani (Četina Jože,] dipl.ing. in kmet. Drča Vinko),' čemur se s tujko reče - ko-i rupcija. Povprašajte recimo i gospoda Drčo, koliko dobi pla-' čan hmelj - in to iz skupnega; komisionarskega žaklja! Bis-j tvo hmeljarskega lobija, ki ga! sestavlja le 6 (šest) ljudi in ne-1 kaj pritlehnih prisklednikov, je| v sistematičnem ropanju slo-1 venskega kmeta, pridelovalca; hmelja, in kar gospoda iz; Hmeljarske družbe to dobro i vedo, poskušajo za vsako ceno j preprečiti vrnitev Mitje Šviglja vj Hmezad Export, ker se bojijo,! da bo že »prvi dan« po svoji] vrnitvi brezkompromisno obe-: lodanil večletno (od 1. 1991 da-1 Ije) ropanje savinjskega kmeta. | In Bog mi je priča, da to tudi^ nameravam storiti! 1 Hmeljarska družba piše, da je Švigelj Mitja maratonec in da bo tekel kazenske kroge. Pa ne bo! Maratonski kazen- ski krog bodo štafetno in v konkurenci tekli Ivo Bračun, Andrej Natek (oba v proga- stih, črno-belih dresih), Edi Omladič, Jože Breznik, Igor Vovk, Milan Verdenik, Pavle Stojan, bivši in sedanji tožilec in bivši načelnik celjske poli- cije Boris Ostruh, Jože Četina, Vinko Drča, številni člani Hmeljne komisije in notarski kandidat in notorični spletkar Ivan Virant. Izven konkuren- ce bosta tekla kazenski krog minister Osterc in vodja celj- skih tožilcev Milan Birsa, saj njuna odgovornost ni kazen- skopravna, pač pa moralna in politična. Bralcem se opravičujem za piker in žaljiv ton zadnjega odstavka, po barbarskih in prismojenih žalitvah, ki so si jih na moj račun privoščili moji nasprotniki, si je morala tudi moja, tako zelo nepopol- na človeška narava, dati vsaj malo duška. Seveda pa sem imena članov kazenske štafe- te zapisal z vso resnostjo in odgovornostjo! Z vso re- snostjo in odgovornostjo tudi obveščam javnost, da pri- pravljam knjigo z naslovom »Hmeljarski vitezi tečejo ka- zenski krog,« v kateri razkri- vam ne le resnično maraton- sko, petletno kriminalko, temveč podajam tudi doživ- ljajski svet malega človeka, nerazpoznavnega v milijard- nih meglicah vesolja in tako rekoč neobstoječega v času, ki pa je bil vendarle dovolj državljansko pogumen, pa tudi nespameten, da je kot David zalučal kamen v velika- na Golijata, in ga, kot vse ka- že tudi zadel s smrtonosnim udarcem. V knjigi odkrivam v delček svojega intimnega sve- ta, stiske, dvome, travme, obup, pa tudi svoje stranpoti in zablode, ter zlasti neizmer- no trpljenje v puščavniški osamljenosti petletnega boja, v katerem se mi je zoperstavil arogantni, naduti, pa tudi nar- cisoidni in zato ranljivi brez- dušni državni aparat in nei- zrekljivo razdiralna, korupti- bilna moč denarja Hmezad Exporta. V tem smislu je knji- ga otrok mojega srca, pa tudi boleči krik ranjene duše, ki je v petletni izobčenosti morala doumeti, da je trpljenje v po- nižanosti in razžaljenosti ne le največje dostojanstvo člo- veka, temveč tudi brezpriziv- no najvišja, očiščujoča vred- nota vseh vrednot. V tem dol- goletnem trpljenju sem oseb- nostno in duhovno zrasel, si pridobil granitno samozavest ter ponotranjil kult neuklon- Ijivosti in etos Castanedinega trajnega bojevnika, zato pa sem nezlomljiv in v gladov- nem protestu tudi za ceno življenja ne bom klonil pred nepoštenimi in nemoralnimi ljudmi! Goljufijo z mešanjem hmelja in druge Bračunove in Natkove lumparije je še ved- no možno prikriti - vendar samo preko mojega trupla! Po drugi strani bo to uporniš- ko, prekucniško branje, kri- voverski katekizem za vse bodoče oporečnike. Prosto- dušno, brez avtocenzure, raz- krivam ranljivost hermetično zaprtih družbenih mehaniz- mov in z očesom nepristran- skega sociologa, dvignjenega nad situacijo, odkrivam po- manjkljivosti v delovanju le deklarativno demokratičnih družbenih institucij, do po- drobnosti razčlenjujem stra- tegijo, taktiko, etiko, pravne vidike, težavnost, pa tudi veli- častnost in lepoto gladovnega protesta, kot tudi strahovito zamotanost in dolgotrajnost večletnih telesnih in duševnih priprav, ki jih zahteva lege artis gladovna stavka. Z moč- jo in trajnostjo pisane besede ne nameravam postavljati spomenika zablodi nekega nečastnega obdobja, knjiga je namenjena moralni obnovi slovenskega hmeljarstva, za- to tudi ni njeno temeljno vo- dilo zloglasni lex talionis - zob za zob, oko za oko - temveč etično neoporečna Wiesent- halova krilatica: Pravica, ne maščevanje! Zaradi tega bo tudi osebnostna integriteta prizadetih varovana do naj- večje možne mere. MITJA ŠVIGEU, Velenje KdolM zaustavil MHjo Šviglia? V članku »Hmeljarji tečejo kazenski krog IV« se loteva tudi naju. »V sendviču« naj- prej obdela ministra Štera, nato naju, na koncu pa še ministra Osterca. Za koga, v čigavem imenu, s kakšnimi naročili in cilji po- čenja vse to, ta pravičnik vseh pravičnikov, bo morda kmalu znano. A nekaj je že danes jasno: da si je s svojim uma- zanim pisarjenjem nakopal mnogo sodnih tožb, med nji- mi tudi najine. G. Švigelj z obtoževanjem zakoncev Goriup lažno zava- ja bralce in še posebej den. upravičence Hmezad Export- Importa (HEI), da naj bi za- konca Jeschounig pri HEI pri- dobila neupravičene premo- ženjske koristi v višini 400.000 DEM in da bi v prime- ru Jeschounigove neudeležbe ta delež pridobili vsi ostali den. upravičenci. Jaz, Danilo Goriup, sem uradni pooblaš- čenec Erike Jeschounig, po vojni (1. 1946) izseljene in da- nes v Avstriji živeče tete. Naj- prej in predvsem je lažna šte- vilka, kajti Jeschounikov de- lež od 36% osnovnega kapita- la HEI znaša le 273.000 DEM in to v delnicah. Če ne bi bil vložen Jeschounikov zahte- vek, bi bilo den. upravičencev le 54% namesto 63% in tega njunega deleža ne bi dobil den. upravičenci, ki bi jim ga g. Švigelj »razdelil« iz osebnih interesov, pač pa bi delež pri- padal zadrugam (45% od os- tanka den. premoženja) in skladom. Tako določilo izha- ja iz zakona, ki ga g. Švigelj verjetno dobro pozna, vendar bi rad z den. upravičenci ma- nipuliral. Da je ing. Hans (Ivan, Jo- han) Jeschounig legitimen upravičenec po ZDEN doka- zujem z naslednjim: 1. Iz zaplembene odločbe Okrajne zaplembene komisi- je v Celju, opr. št. 36 z dne 6.9. 1945 izhaja, da je bil ing. Jesc- hounig narodnostno lojalen Nemec in jugoslovanski dr- žavljan. 2. Iz Odločbe Odseka za notranje zadeve Sekretariata za občo upravo in notranje zadeve občine Žalec z dne 29. 9. 1993 je razvidno, »da je bil , Jeschounig Johan rojen 21. 11. 1 1896 v Arji vasi. Po predpisih : o državljanstvu, ki so na ob- 1 močju RS veljali do uveljavi- ' tve Zakona o državljanstvu . RS, je Jeschounig Johan štel j za državljana SR Slovenije in ] jugoslovanskega državljana | od 28. 8. 1945 do 12. 3.-1958, i ko mu je državljanstvo prene- ] halo zaradi smrti. 3. Po 9. čl. ZDEN so upravi- ^ čenči fizične osebe iz 3., 4. in j 5. člena tega zakona, če so bili i v času, ko jim je bilo premo- ] ženje podržavljeno, jugoslo- ] vanski državljani in jim je bilo ; po 9.5. 1945 to državljanstvo j priznano z zakonom ali med- i narodno pogodbo. ^ Zaradi skrajno žaljivega in \ neokusnega ter za bralce za- ; vajajočega pisanja g. Šviglja o \ mojih sorodnikih, moram kot ' vnuk Frana Robleka in nečak i ing. Ivana Jeschounig, uteme- ljiteljev modernega hmeljar- \ jenja v Savinjski dohni, zapi- \ sati nekaj dejstev o družini j Jeschounig iz Arje vasi: ing. Jeschounig, katerega oče je j bil Slovenec, mati pa Avstrijka j (Dunajčanka) se je rodil v Arji i vasi na velikem posestvu. Le- \ tega so po smrti staršev po- j dedovali in si ga razdelili štirje I otroci. Edini sin Ivan je doštu- ] diral agronomijo v Grazu in [ se ves posvetil urejanju po- sestva v Arji vasi. Za tiste čase i je ustvaril vzorno, z vso po- i trebno mehanizacijo oprem- I Ijeno posestvo. V lastnem la- j boratoriju je zase in za zainte-) resirane sovaščane ugotavljal | značilnosti vzorcev tal ter; svetoval agrotehnične ukre- \ pe. Kmetijske stroje je posojal ' sosedom in jih uvajal v njiho- • vo rabo. Vse te usluge je nudil • brezplačno. Pri sovaščanih je ■. bil priljubljen in spoštovan. J Leta 1941 ga je okupator ; kot ugledno osebo z znanjem ; nemščine že v prvih dneh ; okupacije določil za župana ■ občine Petrovče. Ves čas žu-, panovanja, to je 5 mesecev, je I pomagal vaščanom, jim sve-1 toval in za njih doma, v ne-i službenem času sestavljal in tipkal vloge, ki jih je potem , kot župan reševal v smislu njihovih predlogov. Ko se je pri oblasteh uprl izselitvam; številnih sovaščanov, mu je j najvišji predstavnik nemške uprave na Štajerske zagoto-j vil, »da se bo tudi zanj našel j še kakšen prostor v izseljen-1 skih transportih«. Zaradi nje- j govih stahšč in dejanj so gaj septembra 1941 zamenjali z i uradnikom iz Reicha. Ob koncu vojne ga je nova [ oblast zaprla in pred vojaš- kim sodiščem v Celju so mu sodih zaradi sodelovanja z okupatorjem in izdaje sovaš-i čana nemškim oblastem, ka-i terega je policija na begu us-i trelila. Pričevanja in pisna! podpora sovaščanov (nad 100 \ podpisov) so vse te obtožbe j ovrgle in ing. Jeschounig je bil! oproščen obtožb. Argumenti: za oprostilno sodbo pred vo-: jaškim sodiščem so morah bi-j ti pač skrajno prepričljivi, da| je bila poleti 1945, po vseh; znanih eksekucijah v tistem! času v Celju, izrečena taka j oprostitev. /t Seveda pa mu je nad glavo; visel še »neodpustljivi greh«! premoženja. Na pritisk Mini-j strstva za kmetijstvo in Jav-I nega pravobranilstva je bila^ odrejena zaplemba celotnega premoženja ing. Jeschcunika, in njegove sestre Irme. Pravni oddelek KUNI (Komisije za Upravo narodne imovine) pri Predsedstvu SNOS-a je sicer ugotovil, da za tako zaplem- bo ni pravne osnove in je večkrat zahteval tolmačenja ministrstva, a preden so ta da- la dokončen odgovor je OZN A v začetku januarja 1946 za- konca Jeschounig in njegovo sestro Irmo izgnala v Avstrijo. G. Švigelj si dovoljuje spo- štovanega človeka kot je bil moj stric nizkotno obrekova- ti. Kot kaže, iz maščevalnosti za domnevno krivico, ki se mu je zgodila na čisto dru- gem področjem. Kaže, da je njegov namen s fiktivnimi pri- kazi Jeschounikove neupravi- čenosti do denacionalizacije razdvojiti den. upravičence HEI in iz tega razdora poteg- niti zase finančno in statusno korist. G. Šviglju in vsem tistim, ki uživajo v njegovih neskonč- nih hmeljarskih igrah, moram zatrditi, da ing. Jeschounig ni sodeloval z okupatorjem, pa če bi nekaterim to bilo še tako dobrodošlo. 4. To zlasti dokazuje dopis Pravnega oddelka KUNI pri Predsedstvu SNOS-a štev 466784/3 z dne 15. 11. 1945, naslovljen na Okrožno upra- vo narodnega imetja v Celju, v katerem sporočajo nasled- nje: »Oba (ing. Jeschounig in sestra Irma) sta aktivno sode- lovala v NOB, posebno Jesc- hounig Irma, s tem, da sta pošiljala partizanom razne potrebščine in hrano in sta tudi doma skrivala partizane. Nista bila člana Kulturbunda, glede ing. Jeschounika je to še izrecno ugotovljeno v sodbi vojaškega sodišča, enaki raz- logi pa veljajo tudi glede nje- gove sestre. Po spisu se tudi nista pregrešila proti osvobo- dilni borbi in nista bila v po- moč okupatorju«. 5. Podobna ocena je poda- na tudi v dopisu štev. 466784/ 5 iste Komisije dne 28.11.1945 Narodni vladi Slovenije, mini- strstvu za notranje zadeve v Ljubljani: »Ivan Jeschounig je izdatno podpiral narodnoos- vobodilno gibanje in to v taki meri, da se mora ne samo trditi, da je bilo paralizirano prej navedeno sodelovanje v okupatorjevi službi (župan), ampak, da je moči uporabiti tudi zaščito po t. 2 a »Razgla- sa«, da je namreč dejavno se udeleževal narodno-osvobo- dilnega gibanja. Saj je s tem mnogo tvegal. Ena sama taka dajatev, kakor jih izkazujejo potrdila, bi ga stala življenje, če bi za njo zaznal okupator, kar ni bilo povsem izključe- no. Kot nadaljnji argument v njegov prid bi bi\o še dodati, da ni bil član Kuhurbunda (ugotovitev sodbe vojaškega sodišča) in da mu Krajevni odbor brez odpora priznava volilno pravico. Kakor torej razvidite iz podanega dejan- skega stanu, bi bilo v gornjem primeru pritožbam Jeschou- nigov ugoditi in zaplembene odločbe razveljaviti.« G. Švigelj se v časopisu Slo- venec 12.8. 1996 med drugim dokazano sklicuje na dopis Arhiva Slovenije 277. 1996, iz katerega naj bi izhajalo, da je ing. Jeschounig po primarnih nemških virih bil nemški dr- žavljan, da je županske funk- cije opravljal do leta 1943, da nadaljevanje na 22. strani 22 PISMA BRAlCEVi nadaljevanje z 21. strani je bil član raznarodovalne or- ganizacije Kulturbunda, prvi namestnik vodje Steirischer Heimatbunda v Arji vasi in nemški vohun v Petrovčah. Kot vojni zločinec naj bi bil opredeljen tudi po sekundar- nih virih. V arhivskem gradivu Komisije za ugotavljanje voj- nih zločincev pa je ugotovlje- no, daje delal za hitlerizem. G. Švigelj popolnoma neresnično razlaga arhivsko gradivo iz dopisa 27.7. 1996. To kar nava- ja g. Švigelj, ne piše v gradivu. Če bi bilo vse kar trdi g. Švigelj res, potem ing. Jesc- hounig ne bi bil oproščen pred vojaškim sodiščem in oprostilna sodba ne bi izrec- no ugotovila, da ni bil član Kulturbunda, kaj šele vojni zločinec in vohun. O pripad- nosti ing. Jeschouniga NOB dovolj prepričljivo govorita dopisa KUNI pri Predsedstvu SNOS-a 15.11. in 28.11. 1945. G. Švigelj omenja, da je to arhiv- sko gradivo nemško, zato v primerjavi z zaplembeno od- ločbo in navedenima dopiso- ma KUNI pri Predsedstvu SNOS-a, ki je bila vladni or- gan, nima nobene veljave. Treba je pripomniti, da je navedena oprostilna sodba vojaškega sodišča konstitu- tivnega značaja, medtem ko ima navadno arhivsko gradi- vo (brez odločb in oblastve- nih aktov) le evidenčno vred- nost. Pri dokazih, ki jih nava- jam, gre za naš pravni vir, arhivsko gradivo pa je nemš- ki pravni vir in v takem pri- meru ima brez dvoma pred- nost in veljavo naš pravni vir. Vsakemu razsodnemu člo- veku se postavlja vprašanje zakaj naju g. Švigelj tako zlobno napada. G. Šviglju, ki ga takorekoč poznava le iz njegovih člankov o HEI, nisva izrekla nobene žal besede. Nasprotno, g. Švigelj naju je še malo pred sestankom raz- laščencev 21.6. 1996 na občini Žalec v pismu zelo prijazno vabil na kavo in prijateljski klepet. Odgovor je mogoče najti samo v dejstvu, da sem na tem sestanku postal član začasnega nadzornega sveta HEI in da sem se v svojem imenu in v imenu večine raz- laščencev iz vse Slovenije g. Virantu zahvalil za več kot 2- letno uspešno vodenje den. postopka pri HEI, v katerem smo dosegli 36% osnovnega kapitala HEI. Naj izraziva začudenje nad insinuacijo g. Šviglja, da nama pri zahtevkih za vračanje od- vzetega premoženja družine Jeschounig pomaga g. Virant. To sva zvedela šele iz njego- vega članka, saj gospod Vi- rant vodi den. zahtevek le iz naslova Jeshounikovih dele- žev pri HEI. Res pa je, da nama je največ nasvetov z upravno-pravnega področja v zvezi z vračanjem ostalega premoženja družine Jeschou- nig dal g. mag. Franc Lednik, strokovnjak za upravno pra- vo, za kar se mu zahvaljujeva. Prav od njega, ki je tudi doma iz Arje vasi, sva veliko zvedela o brutalnih povojnih komuni- stičnih nasiljih v Savinjski doli- ni in tudi o aktivnem sodelo- vanju družine Jeschounig z NOB. Velika škoda, da tega g. Lednik ne pove tudi g. Šviglju, ko vidi, kako z lahkotnostjo in brez pomislekov kvalificira ing. Jeschounika kot vojnega zločinca, nemškega vohuna itd. G. Šviglju sva hvaležna, da je s »strokovno« oceno pre- moženja družine Jeschounig iz Arje vasi olajšal delo urad- nim cenilcem, teti, nama in morda tudi Slovenskemu odškodninskemu skladu. Prosiva le, da javno objavi pravo številko, kajti v pismu, ki nama ga je pisal 10.7. 1996, ocenjuje premoženje na 10 mio DEM, medtem ko v Veče- rovem članku 6.8. 1996, slab mesec kasneje, objavi že pod- vojeno vrednost, to je 20 mio DEM. Končno želiva g. Švig- lju, da bi čimprej dobil svoji vrhunski strokovnosti pri- merno zaposlitev - poleg ti- ste, ki jo že ima na Dunaju - saj bo le tako delno umiril svoje maščevalne strasti. DANILO in ZDENKA GORIUP, Žalec G. Švigelf, ki ni hmeljar, tece kazenski krog G. Šviglju sem na sestanku denacionalizirancev 21.6. 1996 povedal, da ga ne mislim kakorkoli podpreti pri njego- vih prizadevanjih, bodisi za vrnitev na delovno mesto po- močnika direktorja, niti ne v začasni nadzorni svet v Hme- zad Export-Import. Poleg te- ga sem g. Šviglja pred 50 de- nacionaliziranci postavil na laž in vsak razumen človek bi odnehal, ne pa da sedaj v medijih napada vsakogar od ministrov do vseh tistih, ki v njegovi izkrivljeni fantaziji ve- soljnega pravičnika predstav- ljajo kršilce zakona. Ne bi se sploh oglasil v ča- sopisih, če ne bi g. Švigelj v Novem tedniku z dne 8.8. 1996 tako zlobno, tenden- ciozno in zlagano napadel g. Goriupa, kot pooblaščenca družine Jeschounig in mene češ, da sva z lažnimi doku- menti pridobila za ing. Jesc- houniga na podlagi nelegitim- nega zahtevka 400.000 DEM in s tem ogoljufala ostale upravičence za ta znesek. Lažno zatrjuje, da je bil ing. Jeschounig vojni zločinec, vo- hun, kulturbundovec in nemški državljan. G Švigelj vse to počne, da bi vnesel razdor med denacionaliziran- ci in ne more preboleti dejs- tva, da je bil g. Goriup izvoljen v začasni nadzorni svet Hme- zad Export-Import, kamor se g. Švigelj bolestno sili, čeprav ni denacionaliziranec, sklicu- je se na najino domnevno »trdno pogodbo«, kar pa je seveda pravi absurd. Da je ing. Jeschounig legi- timni in polnopravni upravi- čenec do denacionalizacijske- ga zahtevka po 9. čl. ZDEN izhaja iz dokumentov, ki jih citirata zakonca Goriup v svo- jem pismu in jih jaz ne bom ponavljal zaradi pomanjkanja prostora. Preseneča me trditev g. Švig- lja, da g. Goriup z mojo pomoč- jo uveljavlja den. zahtevke v višini 20 mio DEM. G. Goriupa sem zastopal samo v sodnem postopku zoper Hmezad Ex- port-Import za vračilo 40 kapi- talskih deležev za ing. Jeschou- nika v vrednosti 273.619 DEM v delnicah. Znano pa mi je, da je gospod mgr. Lednik, kot stro- kovnjak za upravno pravo ve- liko svetoval g. Goriupu pri den. zahtevkih za vrnitev pre- moženja ing. Jeschouniga v drugih postopkih. Zelo čudno je, da g. mgr. Lednik tega dejstva ni povedal g. Šviglju, ker sta od sestanka denacio- nalizirancev z dne 21.6. 1996 tesna sodelavca. G. Švigelj, kot vrhunski fi- nančni strokovnjak, kot se sam označuje, zelo dobro pozna višino osnovnega kapi- tala po otvoritveni bilanci Hmezad Export-lmport in ve, da 40 deležev od 36 % osnov- nega kapitala predstavlja le 273.619 DEM v delnicah in ne 400.000 DEM, kot trdi. Če pa Jeschounigov zahtevek ne bi bil utemeljen, zaradi tega de- nacionaliziranci ne bi od tega zahtevka dobili niti tolarja, ker po zakonu pripada za- drugam 45 % kapitala od os- tanka po ugotovljenem zah- tevku denacionalizirancev in nadalje skladom. To ve vsak- do, ki se ukvarja z lastninje- njem, vendar g. Švigelj kljub temu skuša zavajati bralce in denacionalizirance in se zlaže kar za 126.381 DEM. Končno je pripomniti, da so v den. postopku zoper Hme- zad Export-Import tako zave- zanec kot zainteresirane za- druge, imela svoja odvetnika, vešča lastninjenja, ki pravno stroko najmanj tako dobro poznata kot g. Švigelj, pa pri g. Goriupu, kot pooblaščencu in ing. Jeschounigu, kot upra- vičencu nista ugotovila nobe- nih nepravilnosti. G. Švigelj je k meni domov v začetku leta 1994 pripeljal moj sosed, ga predstavil kot bivšega pomočnika direktor- ja Hmezad Export- Import, ki bi ga naj neutemeljeno odpu- stili. Ponujal mi je razne infor- macije o domnevnih kaznivih dejanjih g. Natka in g. Braču- na, prinašal sezname faktur, na podlagi katerih bi se naj ugotovilo nezakonito meša- nje hmelja in podobno. Ker Hmezad Export-Import nika- kor ni hotel priznati den. zah- tevka po temelju, so mi take informacije, kot pooblaščen- cu prišle prav. V razgovorih sem mu večkrat obljubil, da ga bomo upravičenci, če bo- mo poštah absolutni večinski lastniki Hmezad Export-Im- port podprli v prizadevanju za vrnitev na izgubljeno de- lovno mesto. Kot pooblašče- nec mu več itak nisem mogel obljubiti. Ko je državno tožils- tvo v juniju 1995 že drugič zavrglo ovadbo g. Šviglja in nekaterih hmeljskih starešin glede istih dejanj kot leta 1991, pa sem začel dvomiti v verodostojnost njegovih in- formacij. Ko smo sklenili z Hmezad Export-Import sodno poravna- vo in ko me je po telefonu g. Švigelj vprašal kako mislimo nadaljevati, sem mu odgovoril, da konstruktivno in da je ena- kega mnenja tudi naš konsul- tant za lastninjenje podjetje Evroinfond iz Ljubljane. To sta- lišče je postalo moj izvirni greh in kmalu nato so se začeli vrstiti njegovi eruptivni napa- di name, deževali so žaljivi dopisi, neresnične in zlagane ovadbe in podobno. G Šviglju je treba priznati, da zelo spretno žonglira z lažmi, ob- tožbami in žalitvami in polre- snicami in tako učinkovito vihti pero, da sem mu sprva jaz, sedaj pa mediji slepo na- sedli. Na sestanku denaciona- lizirancev 21.6. 1996, so se iz- kazale njegove žaljive obdol- žitve na moj račun, kot nere- snične. G. Švigelj zahteva, da ga postavim za člana začasnega nadzornega sveta na podlagi najine domnevno sklenjene »trdne pogodbe«. To dejstvo ne samo, da je neresnično, je tudi objektivno nesprejemlji- vo. G. Švigelj je dipl.oec. in zelo bister človek, ki verjetno dobro pozna pogodbeno pra- vo, ne bi sklepal ali štel za sklenjeno tako pogodbo aH dogovor, katere predmet iz- polnitve ni v razpolaganju ali pristojnosti druge pogodbene oziroma dogovorne stranke, to je mene. Nisem imel in nimam teh kompetenc, da bi lahko g. Šviglja postavil za člana začasnega nadzornega sveta pri Hmezad Export-lm- port na strani 56 upravičen- cev, to pravico ima le 56 upra- vičencev samih. Torej ostane le pri obljubi, ki sem jo nave- del spredaj, da bomo upravi- čenci podprli njegovo priza- devanje za vrnitev na izgub- ljeno delovno mesto v Hme- zad Export-Import, če bomo postali absolutni večinski lastnik podjetja. Ker smo s sodno poravnavo 36 % os- novnega kapitala Hmezad Ex- port-Import postali le relativ- ni večinski lastniki, se tudi pogoj iz obljube ni uresničil. Glede na skrajno žaljive in umazane napade name v raz- nih pismih in lažnih ovadbah, pa seveda g. Šviglja nisem pri- pravljen predlagati, kot udele- ženca v kakršnemkoli svojs- tvu v Hmezad Export-Import. Enako stališče je v pismenem mnenju zavzelo tudi Hmeljar- sko združenje Slovenije. Vse to sem g. Švigiu pojasnil že na sestanku 21.6. 1996. G Švigelj, ta novodobni Hla- pec Jernej, kot se sam poime- nuje, bi moral priti do spoz- nanja, če je tega sploh zmo- žen, da v podjetje Hmezad Export-Import ne more priti v kakršnemkoli svojstvu mimo volje nas večinskih solastni- kov Hmezad Export-Import, to je denacionalizirancev, za- drug in zaposlenih in mu ne more pomagati noben mini- ster. Sedaj je pač nov družbe- ni red, ki se razlikuje od prejš- njega, kar pa g. Švigelj še ved- no ne more dojeti. Znano mi je, da je g. Švigelj v več kazenskih postopkih zaradi žaljivih obdolžitev in to število se bo verjetno pom- nožilo, če držijo navedbe v člankih iz Slovenca 3.8. 1996, da s prijavljenimi dejanji ni bila oškodovana država in da se niso okoristili posamezni- ki, ki jih obtožuje g. Švigelj, ter iz Večera 1.8. 1996, da se v zadnjih treh letih hmelj ni me- šal s tujim. Kazenski krog bo torej ver- jetno tekel g. Švigelj po sodiš- čih in ne hmeljarji. IVAN VIRANT, Žalec Pripis uredništva: Z današnjimi tremi pris- pevki v rubriki Pisma bralcev zaključujemo polemiko. Me- nimo, da je bilo v preteklih in v tej številki o »hmeljarski afe- ri« zapisano vse, morda celo preveč, in nadaljevanje bi bilo nesmiselno. Svoje morajo ugotoviti in obelodaniti pri- stojne institucije, mi pa bomo o zadevi poročali na novinar- skih straneh takrat, ko bodo znani izsledki preiskovalnih organov ter sodbe sodišča. Opravičilo-H krojaču pa nikar Dne 7. 8. 1996 sem prejel va- še pismo zaradi katerega je prišlo do pomote, zaradi hlač. Uničili ste mi blaga za dvojne hlače, naredili ste št. 55 ali še več, namesto št. 50. Za blago sem plačal 5.820 SIT, davek 970 SIT, delo za dvojne hlače 11.460 SIT, kar je skupaj 18.250 SIT. V trgovini Savinjka Žalec dobim trojne hlače za 18.250 SIT. Želim, da se tudi vi meni opravičite. Iskreno se zahvaljujem g. Karlu, ker sem hlače res vzel. Zato se še enkrat opraviču- jem za to neljubo napako. Takih hlač imam zadosti, saj ste jih videli, da so vse preve- like. Spomnite se pa tistih be- sed »tudi vam se lahko zgo- di«, ki ste jih govorili meni. Vsega ne bom pisal, nisem si pa mislil, da ste tako fin g. Karel, pa izgovorite tako ne- prijazno besedo. Še enkrat hvala! Š.L Nepotrebni referendumi volilne zakonodaje IL Miran Šneberger v eni prejšnjih številk Novega ted- nika nasprotuje referendu- mom o volilni zakonodaji, še posebej pa ga moti večinski volilni sistem. Ne prvo in ne drugo ni ute- meljeno. Da bodo referendumi o vo- lilni zakonodaji izvedeni je odločilo ustavno sodišče in po pravni plati očitno ne mo- re biti nobenega utemeljene- ga razloga, da temu ne bi bilo tako. Toda so tudi s stališča slovenskega volivca referen- dumi v volilni zakonodaji v tem trenutku nekaj nujnega, saj bo na referendumu izgla- sovan takšen volilni sistem, ki bo omogočal nadzor nad de- lom zakonodajne in izvršne oblasti. Obstoječi volilni sistem je namreč povsem nepregleden in nerazumljiv pri vrednote- nju volilnih glasov, saj natanč- no delitev vohlnih glasov poz- najo le nekateri strokovnjaki. Prav tako pa obstoječi pro- porcionalni sistem ne omogo- ča nikakršne odgovornosti poslancev in pohtičnih strank do volivcev. Vsak volivec pa ve, da naša demokracija bole- ha zaradi nepoštenosti politi- kov in volilnih prevar, ki so se zgodile s prestopi poslancev v nasprotne politične usmeri- tve. Take nepoštene razmere v politiki pa dopušča sedanji proporcionalni volilni sistem, kjer volivci vodijo pravzaprav samo stranke in njihove liste, pri tem pa volivci nimajo vpli- va na izbiro kandidatov za parlament, kaj šele na njihov odpoklic. S stališča sloven- skega volivca proporcionalni volilni sistem torej ni prime- ren, saj ne omogoča nepo- sredno odločanje volivcev o kandidatih za poslanca. To pa omogoča večinski volilni si- stem, ki določa vsakemu vo- lilnemu okraju izvolitev svo- jega poslanca, a hkrati omo- goča tudi njegov odpoklic, to je večinski volilni sisj volivcu povsem razum hkrati pa od političnih str zahteva predvolilne koalic V te predvolilne koalicije mesto dosedanjega povoij nega mešetarjenja strank daj oče koalicije) povečujej odgovornost poslancev, tičnih strank in koalicij ^ svojih volivcev. Zato po j^^ nomnenjskih raziskavah v, činski volilni sistem podpj, skoraj dve tretjini volivcp zanesljivo tudi zato, ker ed no večinski volilni siste, omogoča odpoklic poslanca Mag. MATEVŽ GRENK( Braslovf ZAHVALE, POHVALE Nepozaben izlet Kot vsako leto, sta nam tu( letos 20.7. organizirala priji ten izlet Vinko Žlender i Stanko Drobne iz Zveze bo cev Loka pri Žusmu. Ker pas krog borcev žal hitro kr{ smo se pridružili še upoki jenci in ostali krajani. Bili smo vesela družba i ljudje dobrovoljnega značaji Že pri skupnem odhodu i Loke nam je g. Vinko Žlendi predlagal, da se najprej ust, vimo pri pekarni Resnik Kozjem. Strinjali smo se vs Ko smo stopili iz avtobus nas je že na pragu svoje p karne toplo pozdravila prija; na lastnica pekarne, gospe Resnik. Razkazala nam je po tek dela in veliko količini okusnega kruha in ostalil specialitet. Ob končani pred stavitvi nas je gospa Resni okrepčala z različnimi vrsta mi dobrot. Z zadovoljnimi vti si smo se odpravili napr« proti Podsredi. Na gradu je bi zanimiv ogled raznih starin skih umetnin. Po tem p« strem ogledu gradu smo na daljevali pot proti Krškem ii nazaj čez Bizeljsko. Kot si vsaki gostje dobrodošli, siji tudi naša skupina pridobit zadovoljno vzdušje v bizelj ski kleti. Zopet nas je prijazni sprejela gospodinja te kleti ponudbo več vrst dobre kap Ijice in domačega pršuta. ^ pa so bile naše urice še lep^f sta za boljše vzdušje s harm" niko in klarinetom poskrbel' Anton Pantner in Jože Bovlu Na poti proti Olimju je za nas prijeten oddih pri Pivi^ varni Haler. Ob končanem letu smo se ustavili na kem turizmu Jakopin v 0\i^ ju. Kar prehitro so mineval' prijetne urice tega skupne^ srečanja. G. Vinku Žlendru in ostalih hvala za uspešno organiz^" jo izleta, ki je bil resnic"' vreden pohvale. Loka pri ŽusU" NASI KRAJI IN UUDJE 23 Majolkini nadevani osoljenci in prepoznavno pivo ZVESTOBA DO ROBA l(o je v Prešernovi ulici 3, v ^(jišču Celja, pred natančno 1 stoletja v prostorih pred- l^jne delikatesne prodajalne ^prl vrata lokal Einholzer, njem začeli točiti pivo iz «jyovarne Laško. fradicija laškega piva v tem uj^alu ostaja stalnica vse do jaiies, ko v restavraciji Majol- ^ ugotavljajo, da se kljub piiožici blagovnih znamk na U^išču zvestoba in pripadnost joemu proizvajalcu, seveda J je ta kakovosten in zanes- vkot Pivovarna Laško, obre- Uje- Gostje, ki prihajajo v resta- facijo Majolka, tako dobro ((do, da se med drugim lahko ^žejajo tudi s pijačo značilno jenkega okusa, ki prihaja iz ;škega. Izbirajo lahko med jialim in velikim laškim pi- lom v steklenici, Zlatorog clu- loiB in Termalnim desertom, lista polnjena v 0,33-litrsko (Oibalažo, Grenom v pollitr- ilih steklenicah in seveda to- ienim svetlim in temnim laš- (im pivom, ki ga iz sodov iostoni postrežejo v želenih kombinacijah in količinah. S fm izborom skorajda v celoti aokrožujejo ponudbo iz Pi- fovarne Laško, manjkata le ahko Laško in seveda Graj- ko pivo, ki ga strežejo le v pstinskih prostorih znotraj irajskih zidov... Skrbna prenova Tradiciji so v Majolki zvesti tudi driigače. Morda velja najprej omeniti skrb in na- tančnost, s katero so se pred leti lotili temeljite prenove lo- kala. Novo podobo pivnici ter gostinskemu vrtu so pod vods- tvom arhitekta Andreja Ke- mra v Majolki načrtovali sku- paj s strokovnjaki Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Celje. Kemr, ki je med drugim sno- val tudi novo podobo laškega gradu Tabor in hotela Savinja, je ob prenovi lokala skrbno izbiral izvajalce del, v Majolki pa so zdaj, po treh letih, naj- bolj ponosni na steklene vitra- že, ki dajejo restavraciji sredi mesta ob Savinji poseben čar. Le-ta se morda še najbolj odkriva zaključenim skupi- nam, za katere v restavraciji Majolka pripravljajo različna družinska praznovanja, vse od rojstnodnevnih do poroč- nih zabav, pa tudi različne ob- letnice ter poslovna kosila. Skupaj z vrtom, kjer je 60 sedežev, imajo v Majolki zdaj v pritličju ter restavracijskem delu v prvem nadstropju pro- stora za 200 ljudi. Svojim gostom, ki se prijet- nega hladu in zatišja v atriju gostinskega vrta ne želijo več odreči, pa v Majolki v poletnih mesecih ponujajo še kanček zabave in sprostitve. Lani so tako v monodrami gostili dramskega igralca Poldeta Bi- biča, letos pa je v okviru prire- ditev Poletja v Celju, knežjem mestu pred tedni nastopila et- no skupina Tolovaj Mataj, v prihodnjih dneh pa bo sloven- ske balade zapela Bogdana Herman. In da bi bilo prihod- nje poletje še pestrejše in pri- jetnejše, so v Majolki letos po- skrbeli tudi za ozelenitev vrta. Poznate nadevane osoljence? Po besedah poslovodje re- stavracije Majolka Romana Bastiča kolektiv enajstih za- poslenih ves čas skrbi, da v Majolki ostajajo ob vseh novo- stih zvesti tudi tradiciji. In če starejši Celjani še pom- nijo, da so v teh prostorih pred več kot pol stoletja prodajali odlično šunko, jo meščani in drugi gostje Majolke danes še vedno s slastjo okušajo. Pa ne kar tako, po običajni maniri narezano na rezine, ampak skrbno ovito oziroma vloženo v slano maščobno pecivo, po- treseno s kumino in premaza- no s posebnim namazom. Le-ta je, prav tako kot stara receptura za peko peciva, hi- šna skrivnost, ljubitelji nade- vanih osoljencev pa prisegajo, da se še posebej prilezejo, ko so še mlačni in torej povsem sveži. Če so nadevani osoljenci Majolkina hišna specialiteta, pa seveda iz restavracijske ku- hinje prihaja tudi druga po- nudba. V pivnici tako ob jedeh po naročilu postrežejo tudi s preostalo klasično ponudbo, največ pa je povpraševanja po picah, različnih klobasah in seveda pečenkah. Dnevnim gostom, v Majolki so še pose- bej veseli svojih rednih obi- skovalcev, pa postrežejo tudi s pripravljenimi kosili in kar os- mimi različnimi malicami, ki jih pripravljajo vsak dan in z veseljem postrežejo tudi na vr- tu. »Med osmimi različnimi malicami si zagotovo še tak izbirčnež najde jed, ki mu je povšeči,« se nasmeje Roman Bastič, ki pravi, da ostaja v restavraciji Majolka tudi v bo- doče največja skrb in želja osebja - zadovoljen gost! Čez poletje, čeprav je letos nekam kilavo in brez prave vročine, pa se v senčnem in prijetnem gostinskem vrtu marsikomu povrne zadovoljs- tvo že ob pogledu na ponudbo sladkega programa, v katerem seveda prevladuje sladoledna ponudba. Od Einhoizerja do Majolke v letu 1946 je bil Majolkin predhodnik, gostišče Einhol- zer, skupaj s še nekaterimi dru- gimi gostilnami, z Ojstrico, Braniborjem, Dalmacijo, Na- na, Mignonom, Koprom in Sa- vinjo Laško, del združenega gostinskega podjetja. S skle- pom Mestnega ljudskega od- bora Celje pa je 1. julija 1951 prišlo do razdružitve in lokal se je preimenoval v samostojno Gostinsko podjetje Majolka. Prva ravnateljica GP Majolka ^ bila Ana Vučer, Marija Macarol, takratna računovod- kinja, pa s ponosom pove, da je bila Majolka ena boljših resta- vracij v mestu ob Savinji. In da bi svojim gostom lahko ponu- dili še več, so v Majolki leta 1970 odkupili dve stanovanji in svojo gostinsko ponudbo razši- rili še v prvem nadstropju. Ma- jolka pa se je »razširila« še drugače, saj je Gostinsko pod- jetje Majolka že spet štelo več gostišč. Še nedolgo tega so bile članice skupne družine tudi gostišča Pošta, Ljudska resta- vracija in Ob Savinji, prva je bila zaradi razširitve Aškerčeve ulice porušena, drugi dve pa sta bili vrnjeni v denacionaliza- cij skih postopkih in ju zdaj poznamo kot Astra club in go- stišče Berger. Pod okriljem go- stinskega podjetja Majolka so ob restavraciji Majolka še pred kratkim prenovljena slaščičar- na Zvezda, gril-bar Pod obo- kom in restavracija Pri mostu. iijiiliiiiii^^ Natakar Anton Stropnik pravi, da v restavraciji Majolka pozimi stočijo le nekaj manj piva kot v vročih poletnih mesecih. »Da naši gostje vedo, da točimo le laškega, pa s Pivovarno Laško pripravljamo tudi degustacije vseh vrst laškega piva.« Vlcerski utrinki v okviru turistično zabav- ne prireditve Lučki dan so Tganizatorji obudili tudi 'avade in življenje lučkih vlcerjev«. Pridobivanje lesa v Lučah ^fga daleč v preteklost, ko še 'Jbilo cest. Takrat so se v teh ^3jih ljudje preživljali z le- ^^ni, saj sta sečnja in spravilo *sa pomenila enega glavnih '•rov zaslužka. Hlode so s po- močjo posebnih riž spustili v ^^vinjo, nato pa so les plavili ^0 Ljubnega, kjer so ga prev- ^^li flosarji. Vlcerji so se spo- '^zumevali s posebnimi klici, Jiihov delavnik pa je bil dolg 12 ur, vmes pa jim je pri- i^^dala urica za malico in poči- Za vlcerje je že pol litra pomenilo posebno nagra- Sicer so lastniki lesa imeli »•Osebne znake, s katerimi so ^^načili les, da so ga potem na ^gah prepoznali. Po navadi ^0 Se vlcerji v gozd odpravili * Ponedeljkih, nato pa v goz- J^ostaU vse do petka, ko so se ^'^ili domov, se malce pove- in že se je delovni teden ™novno pričel. ."fakšen način spravila lesa so I vlcerji naučili v Romuniji, ij^or so Lučani hodili na de- . Tako so plavili les skoraj vse ° druge svetovne vojne, ko je počasi zamrlo tovrstno trgova- nje z lesom, uveljavili pa so se drugačni načini in poti. Za prikaz preteklosti so pre- tekli teden v Lučah postavili riže in plavili les, zgradili so tudi skorjevko, v kateri so ži- veli vlcerji med spravilom le- sa, in predstavili stara orodja, s katerimi so si pomagali med delom. POLONA RIFEU Foto: EDI MASNEC Spomin na žrtve Planinsko društvo Celje vabi vse planince in druge ljubite- lje gora na srečanje, ki bo v nedeljo, 18. avgusta na Okrešlju. V idiličnem prostoru, v osrčju Savinjskih Alp, bodo ob 11.30 pripravili sv. mašo za vse žrtve gora. MM Cvetje Evrope v Savinjskem Gaju v Savinjskem gaju v Mozirju bo od 6. do 10. septembra na ogled mednarodna razstava »Cvetje Evrope«. Na njej bodo sodelovali mojstri iz Francije, Avstrije, Italije, Nemčije in seveda Slovenije, pričakujejo pa še prijave iz drugih držav. A.B. Škorjevka, v kateri so vlcerji preživljali dolge tedne. REČENO (ne) STORJENO Gremo na Mars Ob koncu prejšnjega stoletja je v mestecu blizu Moskve glu- hi učitelj, Konstantin Edvardo- vič Ciolkovski, sanjaril o zvez- dah. Eden njegovih najbolj znanih stavkov je v nasled- njem stoletju postal realnost človeštva - »Zemlja je zibelka duha, vendar v zibelki ne mo- reš ostati vse življenje.« Koli- kor so pred stotimi leti izgle- dala podobna razmišljanja le sanjarjenje čudakov, tohko lahko ugotavljamo danes, po vseh vesoljskih poletih in raz- ličnih znanstvenih dosežkih, da smo vse bliže vsaj ostahm planetom, če že ne zvezdam v vesolju. Če so se nam zdele zgodbe o zelenčkih iz Marsa še pred kratkim otroško sme- šne, moramo danes z vso re- snostjo prisluhniti raziskoval- cem NASE, ki podajajo doka- ze o res da primitivnem, pa vendar nekakšnem življenju na tem planetu. Ob tem seve- da pomislimo tudi na možno- sti za razvoj življenja v ne- skončnih širjavah vesolja.Tu- di, če je vse skupaj le plod človeške domišljije, moramo priznati, da nas vznemirja mi- sel o tem, da nekje morda obstajajo nezemeljska živa bitja. Zanimiv je, na primer. pomislek karikaturista The New Vorker Magazina - na ka- rikaturi je risba nezemeljske- ga bitja, ki leze iz razbitega letečega krožnika; vesoljček popolnoma izčrpan moleduje: »Amoniaka, amoniaka!« Mor- da so torej nekje v vesolju razumna bitja prepričana, da nobeno življenje ne more na- stati v tako strupeni snovi, kot je voda, ali pa živeti v ozračju, ki vsebuje kisik. Ob tem kari- kiranem pomisleku je na ža- lost res, da imamo Zemljani vedno bolj onesnaženo ozrač- je in vode, in da je skrb za naše okolje skoraj da bolj navi- dezna kot resnična. Seveda je to le del tegob in izkrivljenosti načina bivanja človeka na Zemlji. Spomnimo se lahko tudi na samouničivenje z orožjem, atomsko bombo itd. in navsezadnje na psihično napetost kot posledico pogolt- nosti v tkim. potrošniški druž- bi. Morda bi bilo zaradi vsega tega bolje oditi na Mars, v mirno tišino vesolja. Toda kaj, ko bi, če bi bilo seveda mož- no, tudi tja prispeh prvi tisti, ki so krivi za vse kar se slabe- ga dogaja na Zemlji. ZORAN PEVEC 24 ZA AVTOMOBILISTE Fiatovi načrti z mareo Italijanski Fiat je pred nedav- nim predstavil mareo, s katero bo nadomestil kar dva avtomo- bila, in sicer cromo ter tempro. Marea, ki bo na voljo v dveh izvedenkah, kot klasična limuzi- na in kot karavan, ki se pri Fiatu po tradiciji imenuje vveekend (na sliki), bo tako nekaj časa največji Fiatov avtomobil. Vozilo je sestavni del gigantskega načr- ta, ki ga je pripravil in deloma že uresničil Paolo Cantarella, do nedavnega prvi človek Fiat Auto. Že letos naj bi izdelali kar 60 tisoč marei, kar utegne biti dokaj viso- ka številka, upoštevaje dejstvo, da se avtomobil še ni pojavil na trgu. Načrti za prihodnja leta so seveda veliko bolj ambiciozni, saj naj bi tako vsako leto naredili po 150 tisoč avtomobilov in to v razredu, v katerem je konkuren- ca na evropskih trgih izjemno ostra. Zanimivo je, da je Fiat pri prodaji maree optimist, čeprav je bila lani prodaja v tem razredu nekaj manjša kot leto prej, ven- dar Italijani menijo, da se bo povpraševanje po vozilih tega razreda letos, še bolj verjetno pa prihodnje leto, bistveno poveča- lo. V mareo bodo vgrajevali štiri bencinske in tri dizelske motor- je, pri čemer se ve, da je na italijanskem trgu sedaj nekako 28 odstotkov avtomobilov z di- zelskim motorjem. Pri Fiatu prav tako menijo, da bo povpra- ševanje po karavanskih izveden- kah dokaj visoko, zato namera- vajo izdelati nekako 47 odstot- kov karavanskih različic maree. BMW v Indiji Znano je, da postaja Azija v bližnjih in bolj oddalje- nih načrtih avtomobilskih tovarn pomembno območ- je oziroma trg. Na splošno namreč ocenjujejo, da je to območje lačno avtomobi- lov, zato je toliko bolj po- membna vest, da bo nemški BMW gradil tudi v Indiji. Indijske oblasti so odobri- le skupni projekt med bmw in indijsko tovarno Hero. V tem projektu bo imela nemš- ka tovarna v rokah 51-od- stotni kapitalski delež, pri čemer je pomembno tudi to, da je Hero že sedaj največji indijski izdelovalec motor- nih koles, pri tem pa si po- maga s tehnologijo tovarne bmw. Ko bo tovarna, ki jo bodo postavili nared, bodo v njej prvo leto izdelali kak- šnih 10 tisoč vozil (verjetno serija 5), kasneje pa naj bi tam sestavljali tudi roverje, saj je bmw lastnik britanske tovarne Rover. Obe strani sta pismo o skupnih namerah podpisali že marca letos, vendar je bilo njegovo ure- sničevanje zaradi indijskih volitev preloženo. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prr 485 avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil, organizatorji pg. izdali tudi 90 kompletov kupbprodajnih pogodb. Obiskoval,;' na sejmu je bilo 2200. * Mercedes in Becker Boris Becker in Mercedes Benz sta dolga leta zelo zgled- no sodelovala in bosta očitno še naprej. Pred nedavnim so namreč podpisali novo po- godbo, za katero je Becker dobil približno 20 milijoj mark. Obveznost velikega tenišk igralca je bolj ali manj znana, bo moral na vseh turnirjih trezno predstavljati tovarne Stuttgarta. Po tistem, ko jej pogodba podpisana, je Bec sedel na sovozniški sedež v tomobilu, s katerim Merce Benz nastopa v dirkah ITC. Vi lepo in prav, vendar se je me vožnjo po tovarniški stezi zgi dila manjša nesreča. Voznik,; je vozil Beckerja, se je namn zaletel v mercedesa 300 SLR leta 1955, ki ga je po stezi voi prav tako tovarniški vozni zraven pa je sedel Dieter Zeti he, eden najpomembne/l mož Mercedes Benza. Konci se je srečno - za potnike, nep, za avtomobila. Sicer pa je tret). dodati, da je teniški igralec z lastnik dveh trgovin, v kateril prodajajo mercedese. g Južnolcorejci kupujejo Giugiara? Južnokorejske avtomobilske tovarne se na različne načine trudijo, da bi postale tudi na evropskih trgih upoštevanja vreden konkurent. Vse kaže, da se jim bo to tako ah drugače posrečilo, kajti pos- pešeno kupujejo tako rekoč vsako avtomobilsko tovarno, ki je naprodaj (kar velja še posebej za vzhodno Evropo). Daewoo je ob tem »napadel« tudi italijan- ske oblikovalske delavnice, kaj- ti ustrezno in evropskemu oku- su prilagojeno oblikovanje av- tomobilov je seveda eden os- novnih pogojev uspeha. Že ne- kaj časa se govori o morebit- nem nakupu oblikovalske hiše, ki jo vodi sloviti Giorgio Giu- giaro. Daevvoo se je menda zanimal tudi za nakup delnic pri slovitem Bertoneju, toda tam ni bilo pravega uspeha. Upošteva- je zavzetost in trmo južnokorej- skih avtomobilskih tovarn pa verjetno niso več daleč časi, ko se bodo tudi na evropskih tleh pojavile kot nekakšne avtohto- ne avtomobilske hiše. Predelava seata alhambre Seat alhambra je otrok skupnega projekta nemškega BMW in ameriškega Forda, ki v tovaf' na Portugalskem izdelujeta limuzinski kombi, ta pa se enkrat imenuje sharan (pri VW)' drugič galaxy (pri Fordu). Ker pa jeSeat sestavni del korporacije Volksvvagen, je alhambra sharan/galaxy s Seatovo značko 1| prednjem delu. Sedaj pa se je predelave tega španskega limuzinskega kombija lotilo nemško podj^^' Cobra, ki se ukvarja predvsem s primerno predelavo terenskih vozil in podobnih avtomobilov- alhambro so pripravili poseben paket dodatkov, pri čemer se lahko kupec odloči za dve izvede^ ^ zaščitnih cevnih nosilcev, pa za 17-palčna kolesa oziroma kolesne obroče, ki jih po želji obuje)". nizkopresečne gume z dimenzijami 235/45-17. Vsi ti izdelki imajo enoletno jamstvo, homologacij^l, so opravili tudi pri znani in priznani nemški instituciji TUV. Nekako logično je, da je mogoče v?^ dodatke namestiti tudi na VW sharana in forda galaxyja. Na sliki: seat alhambra cobra. ZA AVTOMOBILISTE! 25 Pestra avtomobilska jesen morda drži, da letošnja ^nilad ni bila zelo bogata z ''jjyostmi, utegne biti jeseni i^gcej drugače. Med pomem- novosti, sicer ne za slo- ^pski trg, kaže šteti porsche fovarna ga bo postavila na ^gled sredi septembra, uradno jcdstavitev pa bo doživel na ijjtobrskem pariškem avto- ppbilskem salonu. Vsekakor j3Vtomobil za tovarno izjem- no pomemben, saj naj bi kot jajcenejši porsche bistveno ifjpomogel k njenemu boljše- poslovnemu zdravju, pomembna novost bo tudi ,ovi VW passat. Po sedanjih jjpovedih tovarne se bo avto jatrgu pojavil oktobra in sicer jajprej limuzinska izvedenka, 0 pa še kombijevska različi- ;j,ki pa jc na ogled ne bo pred »ačetkom prihodnjega leta. Pomembna novost, vendar ';oolj za nekatere, bo tudi po- geni novi ferrari F 133, ki ga 'jopoganjal dvanajstvaljni mo- lorz močjo 500 KM. O cenah liasedaj še nič ne govorijo. Jaguar je letos v Ženevi po- ludil na ogled XK8, jeseni pa ' laj bi začel prodajati tudi ka- ^ irioletsko in kupejevsko izve- lenko tega avtomobila, prve- ^ povsem novega vozila po >tu 1986. Skupaj z novima ivedenkama pa bo Jaguar ponudil tudi na novo razviti osemvaljnik V oblike z močjo 294 KM in največjim navorom 393 Nm pri 4250 vrtljajih v minuti. Italijanska Lancia je pred nedavnim predstavila, kombi- jevsko izvedenko kappe, naj- večjega avtomobila pri hiši, za jesen napoveduje kupejevsko različico z motorji, ki bodo zmogh od 175 do 205 KM. BMW, ki bije zelo ostro kon- kurenčno bitko z Mercedes Benzom, bo v začetku leta po- nudil roadster Z3 tudi s šes- tvaljnikom z gibno prostorni- no 2,8-litra in močjo 193 KM, poleg tega pa bo roadster do- bil tudi trdno kovinsko streho (tako imenovani hard top). Jeseni se bo rodil tudi neko- liko obnovljeni ford mondeo, oktobra ali novembra pa bo tovarna postavila na ogled tu- di novo najmanjše vozilo s preprosto oznako ka, ki bo narejeno na osnovi sedanje fieste, vendar bo krajše za do- brih 20 centimetrov. Pri Renaultu bodo predsta- vili megane classic, kar po- meni, da bo šlo za uspešni megane v limuzinski izveden- ki, poleg tega pa še megane scenic, torej kombilimuzin- sko izvedenko siceršnjega me- gana. Temu avtomobilu, ki uvaja novi razred majhnih li- muzinskih kombijev za evrop- ski trg, napovedujejo zelo us- pešno tržno prihodnost. Nissan za konec avgusta na- javlja premiero nove primere, ki bo zelo diskretno obnovlje- na. Opel se bo postavil s sintro, limuzinskim kombijem na os- novi omege, nekaj kasneje pa bo luč dneva ugledala tudi vectra karavan. Skratka, jesen bo zelo pe- stra. Mercedes bo sredi septembra dal v prodajo prve roadsterje SLK. MOTOCIKLIZEM Italjet formula 50 Skuterji, torej lahki in obli- kovno zanimivi, zmogljivost- no pa ne preveč izjemni moto- cikli, počasi osvajajo tudi slo- venski trg in s tem tudi kupce. Po vseh drugih številnih to- varnah, ki izdelujejo skuterje, se pri nas pojavlja tudi Italjet iz italijanske Bolgone. Med posebej zanimivimi skuterji te apeninske motociklistične hi- še je italjet formula 50 (na sliki), ki so ga lani v Italiji, Nemčiji in Španiji razglasili za skuter leta 1995. Motocikel ima za osnovo cevni okvir, v katerega je vpet 50-kubični enojni dvotaktni motor z moč- jo 4,5 KM pri 7500 vrtljajih v minuti. Bistvena posebnost te- ga motocikla oziroma skuterja je krmilni mehanizem SKS, pri čemer gre za krmilni si- stem, ki ga podpirata torzijska os in hidravlični blažilnik, po- leg tega pa še dve diskasti zavori. Italjet formula 50 je na- prodaj v petih osnovnih in dveh posebnih barvah (pod- jetje pri nas zastopa piranski Lovrič-Petrič Group), stane pa od 3,4 do 4,1 milijona italijanskih lir in še 38 od- stotkov slovenskih dajatev. Zanimiva je tudi posebna se- rija tega skuterja, ki se ime- nuje williams (po moštvu v formuli 1), kjer si lahko kup- ci privoščijo Hillovo (5) ali Villeneuovo številko. Neuspeh skupnega projekta čeprav se o tako imenova- li avtomobilski vojni med M in Japonsko ne govori iBč, je tudi res, da sodelova- ije med japonskimi in ame- iškimi avtomobilskimi to- tarnami ne more zaživeti. Zadnji primer tega neuspe- lega sodelovanja, ki naj bi ;ripomoglo k umiritvi tovrst- ih odnosov med Japonsko in Da, je Chevrolet cavallier. -fta 1993 sta se Toyota in Ge- eral Motors dogovorila, da 'oToyota na japonskem trgu fod svojo oznako prodajala Wrolet cavallier. Rečeno, feraj storjeno. GM je za ure- ^ičitev tega načrta od japon- ske banke dobil celo 42 milijo- nov dolarjev, vendar tudi to ni pomagalo. Chevroleta caval- lierja, ki nastaja v ameriški zvezni državi Ohio, se namreč že od vsega začetka drži smo- la. Njegova prodaja je na Ja- ponskem stekla v začetku te- ga leta in marca so prodali kar 1667 avtomobilov, kar je bila zelo ugodna številka. Po ti- stem pa je začelo zanifnanje Japoncev za to vozilo padati in vse kaže, da je njegova usoda zapečatena. Še preden je vozilo pripeljalo na japon- ski trg, pa so morali pri caval- lierju opraviti kar 150 večjih ali manjših sprememb. Ja- ponci so bili ob tem zelo ne- zadovoljni s kvaliteto vozil. saj so ugotovili, da vsaj 80 ali celo 90 odstotkov že izdela- nih avtomobilov še pred do- bavo japonskim kupcem po- trebuje manjše ali večje po- pravke. Po drugi strani se je pokazalo, da je stopnja pok- varljivosti tega vozila kar 50- krat večja od tiste pri japon- skih avtomobilih. Toyoti ob tem ni mogoče očitati, da stoji nekoliko ob strani, kajti vsem trgovcem s toyotami na Ja- ponskem je bilo naročeno, naj cavallierja razstavijo na vidnih mestih, izšolah so po- sebne prodajne ekipe ipd. Vse kaže, da je usoda tega skupnega projekta res nego- tova in eden novih razlogov za »avtomobilsko« napetost med Japonsko in ZDA. Nova posojila za nakup škod Ljubljanski Avtoimpex, uradni predstavnik Škode na Slovenskem, je začel s 1. junijem ponujati nova posojila za ■^akup škod. Posojilo lahko vzame posameznik ali tudi družinski člani, in sicer za dobo 48 ali 60 mesecev. V prvem primeru je obrestna mera 11,5, v drugem pa 14 "dstotkov, najeti pa je mogoče posojilo v protivrednosti 21 ''soč mark. Še vedno pa ponujajo posojilo za dobo treh let. 'Obrestna mera v tem primeru je D-t-2 odstotka pri posojilu do '2 mesecev, D-i-7 odstotkov pri posojilu za dobo 24 mesecev "10+9 odstotkov pri triletnem posojilu. Pri najdaljši odplačil- l^i dobi je mesečni obrok za najcenejšo felicio 345 mark, pri '^mer drži, da je mogoče posojilo oziroma obrok posojila .^'^ova deliti med družinske.člane. Odslej tudi francoski Kleber Sloveniji skoraj ni pomembnejše tovarne pnevmatik, ki ^ l^i imela svojega predstavništva oziroma maloprodaje. i^^^daj pa se pojavlja še francoska tovarna Kleber, ki jo bo pri l^^^zastopal ljubljanski Autocommerce oziroma njihovo podjet- |.^3stopstva, ki poleg tega ponuja še pnevmatike italijanskega lj^"ija in gume nizozemske tovarne Vredstein. Omenjeno p^^^ljansko podjetje ponuja tudi gume tovarne Michelin, letos , ^0 slovenskim kupcem prodali nekako 12 tisoč gum različnih i^elovalcev. 26 FEUTON-ROMAN Fasade templjev so v Khajmahu neke vrste mitološki roman. Templji so dvignjeni nad travnatimi tlemi in vsi po vrsti stojijo na samostojnih ali sku- pinskih terasah. Glavno in edino gradivo svetišč so bloki peščenjaka, ki so med seboj vezani z mozniki. Notranjost templja je ponavadi razdelje- na na tri ali pet prostorov. Vedno je prisoten vhodni hodnik, centralni prostor in seveda prostor z najsvetej- šim, v katerem se nahaja kip ali pa simbol boga ali boginje, kateri je tempelj posvečen. Ker se nad vsakim prostorom templja dviga streha v obliki stopničaste zvonaste ali pira- midaste kupole, je zunanjost stavb neverjetno razgibana. Arhitekti so bili obsedeni od številnih stopnic in kotov, ki krasijo fasade templjev in so kot nekakšne vrstice zgodo- vinskega in mitološkega ro- mana v kamnu. Notranjost in zunanjost templja Kandariya Mahadev, ki je največji v tej skupini, krasi 872 kipov, katerih veči- na je približno meter visokih. Podstavek vsakega izmed njih pa je okrašen z relefi, umetnino zase. Strme sem bral to čudovito knjigo. Pro- cesija žensk nosi cvetje, vodo, hrano kot darilo bogovom. Vsepovsod so upodobljeni bo- govi s svojimi boginjami in seveda ženske, ki so tako rea- listične in božanske, kot tiste, upodobljene na straneh Play- boya. Te si na stenah temp- ljev umivajo lase, si nadevajo ličilo, izdirajo trne iz svojega stopala, se igrajo z otrokom, pišejo pisma, igrajo inštru- mente, se diskretno samoza- dovoljujejo. Njihova telesa so bujna, polna čvrstih oblin, ki jih krasijo samo kratka »kril- ca« in številne verižice; telesa, ki še v kamnu vzbujajo pože- lenje. Ko sem opazoval kam- nite akte, ki imajo v sebi ogro- men erotični naboj, me je ob- hvala kurja poh: Gola mla- denka se nežno igra z nabre- klim orodjem svojega fanta, medtem ko jo ta gladi po buj- nih prsih. Na drugi sliki se zaljubljen par medsebojno z ustmi ljubkuje po splovilih. Spet drugje moški občuje s konjem, medtem ko ga gleda skupina zgroženih deklet. Korak naprej moški in tri žen- ske v pravi akrobatski pozi na meji mogočega in še in še, mogoče in nemogoče poze, kot bi se pred gledalcem od- pirale strani kamnite Kama- sutre. Ni čudno, da so bili viktorijanski arheologi šoki- rani. Eni pravijo, da slike predstavljajo seksualno plat končne odrešitve - nirvane, drugi pa, da je to veren zapis orgij, ki naj bi se v templjih tudi dogajale. Še danes se strokovnjaki sprašujejo, kaj je gnalo vladarje, da so dali samo v 1. stoletju vklesati svoje fantazije v kamen t bogu za hrbtom. Khajurah danes majhna vas, ki je si dolgo vročo sezono vroč, in prašen, silno neudo kraj. Nobenih dokazov ni bi bilo pred tisočletjem kaj drugače. Kakor koh ž( so samo zaradi vehke odn njenosti spomeniki o ohranjeni in so se izognili slimanskim uničevalcem. Kreativni genij, ki je ust\ ta čudovita dela, se je op z indijsko religijo. Sveto t co, ki najbolj živi v ind ljudski zavesti, predstav bogova Višnu, Šiva in B nja. Višnu je svetlo in do hotno božanstvo, ki se l| dobrohotni skrbi za človea osemkrat utelesilo. Je vari kozmičnega reda, drahme, Seks je pogost motiv. Oh, Ita, če bi le imela toliko poguma, da bi bila le enkrat neubogljiva in mu napisala nekaj tolažljivih besed! Koliko trpljenja bi bilo prihranjenega in koliko sreče bi vama vzcvetelo! Ernestovo srce ni več našlo miru. V njem je vse jokalo. »Vsi so me zapustili.« Najtežje je bilo, kadar je prišla pošta. Njegova mati in sorodniki so mu pisali, kar pa je navadno neprebrano odložil. Od nikogar ni hotel nič vedeti. Od tam, odkoder je s hrepenenjem pričakoval pisma, ni bilo nobene besede, nobenega znamenja, ki bi mu omililo trpljenje. Iz dneva v dan je hujšal in končno ni mogel spraviti vase nobenega grižljaja več. Njegov del hrane je dobil Marcel. Sam pa je kadil in iskal olajšanja v rumu, s katerim so bili na bojišču dobro založeni. Stotnik je videl, kako je bolan, in ga je hotel poslati v bolnišnico, toda temu se je Emest odločno^prl. Medtem je prišel nalog o njegovi premestitvi na Dunaj. Predstojniki in njegovi tovariši so mu čestitali in mu zapeli »Deutschmeistermarsch«. On pa je odklonil premestitev in zahteval, da ga pošljejo v prvo bojno črto. Vsa prigovarjanja njegovih tovarišev niso nič zalegla. Bil je zlomljen na telesu in duši in je bil vesel, ko je bila enajsta ofenziva v polnem razmahu. Z zadnjimi močmi seje boril kot iz uma. Ni se oziral na bobneči ogenj topov, da, iskal je smrt. Kot čudežno pa ga ni zadela nobena krogla in nobena ročna granata, čeprav je oblekel novo uniformo, da bi ga sovražnik lažje videl. Njegovi dve hrabrostni medalji sta se mu svetili na prsih, kljub temu pa mu njegova hrabrost ni prinesla drugega kot še eno zlato medaljo in zaslužni križec. Vse to pa ni imelo zanj nobenega pomena več. Nato so njegove moči naglo pojemale. Ves vročičen se ni mogel več obvladovati. Njegove oči so pordele, dve globoki brazdi sta se zarezali okrog njegovih mladih usten. Ležal je v zaklonišču na lesenem ležišču. V takem stanju gaje našel stotnik, ko je prišel, da bi dal navodila za odpremo ranjencev. Ponoči naj bi jih odpeljali v bolnišnico. Ne da bi veliko izpraševal, ga je predstoj- nik določil prav tja. Emest seje branil, toda to pot ga stotnik ni ubogal. Prepaden je gledal globoko udrteoči mladega poročnika, ki ga ni bilo več prepoznati, in rekel: »Morate v bolnišnico, če hočete ali ne. Bodite pametni, poročnik Schwarzer! Kakor hitro se pozdravite, pridete spet^ nazaj k meni. Vem, kaj mi pomenite, toda v takem stanju se ne morete več boriti, saj ste bolni na duši in telesu. Jaz ne prevzamem nobene odgovornosti.« Bilo je 25. avgusta. Ernest se je v mislih mudil na Daljnih gorah, kjer je bil z Ito pred enim letom. Kako srečen je bil takrat! Še enkrat se je spomnil srečnih trenutkov, ki jih je v ljubljeni domovini preživel s svojo deklico. - Kar je prišel sel in mu izročil ukaz za bolnišnico. Ob enajstih zvečer naj bo pripravljen za odhod. Še prej pa so morali razdeliti hrano. S težavo je vstal, predal službene dolžnosti, potem pa pričel pospravljati svoje stvari. Pri tem je našel neodprta pisma svojih ljubih sorodnikov, ki so mu tako dobro želeli. »Morda so se sedaj premislili, ko so se prepričali o mojem trdnem sklepu? To bi bilo logično, saj jim je moja odpoved garniziji na Dunaju vse povedala.« Ob tej misli se mu je zbudilo rahlo upanje kot človeku, ki se utaplja, pa se poskuša rešiti s slamico. Držal je pisma v rokah in premišljeval, če jih je sploh vredno odpreti. »Ah,« sije mislil, »naj pride, kar hoče, huje mi ne more biti!« Stresla ga je mrzlica. »Za moč,« kakor je v šali rekel, mu je Marcel napolnil kozarec ruma. Zeblo ga je in menil je, da ga bo rum malo ogrel. Pil je z odporom, ves tresoč se je pijačo kar zlil vase. »Marcel, čas je. Pojdi po hrano!« Ko je Marcel ujel poročnikov pogled, ga je nenadoma prevzel čuden občutek. Vedel je, da je njegov poročnik prostovoljno silil v največjo bojno nevarnost, in je bil zato vesel, da pride v bolnišnico, ker bo tam izven najhujšega. Ob tem neprijetnem občutku je Marcel nerad zapustil zakloniš- če. Ko se je malo obotavljal, ga je poročnik še enkrat opozoril, tako daje moral oditi. Zunaj se je ozrl okrog sebe, če bi zagledal kakega tovariša, ki bi med njegovo odsotnostjo ostal pri bolnem poročniku. Vedel je, daje bila mladim častnikom znana njegova srčna bol. Ob večerih so se v zaklonišču marsikaj pogovarjali in tudi o marsičem razpravljali. Žal, Marcel zdaj ni zapazil nikogar in je moral oditi dalje. Emest je odpiral pismo za pismom. V naglici jih je preletel z očmi, kot bi iskal vsaj eno rešilno besedo. Posebno v materinih pismih je upal, da bo našel kaj tolažilnega. Vse zaman. Pisma se po vsebini niso dosti razlikovala: pamet, zapoved za edimi potomca, čut dolžnosti, ljubljenec vse družine, dobromisleči nasv ti, veselje, da se kmalu vidijo, in podobno -je bilo vse, kar so pisa Vgrofičinem pismu je bil celo stavek: »Smejal se boš ob mislil svoje mladostno ljubimkanje in ne boš mogel razumeti, da si m vse tako zelo otežkočal, o tem smo vsi prepričani. Sicer pa sv ponosni nate in komaj čakamo, da te bomo mogli uvesti »v m kroge«. Verjemi mi, dragi mladenič, da te tu čaka sreča.« Potegnil je z roko preko čela. Njegov obupani obraz je I podoben obrazu človeka na natezalnici. Polastila se ga. popolna brezupnost, ki ga je privedla do skrajnega obupa glavo se mu je zapičila misel, da ga zdaj, ko je telesno tš oslabel, niti na fronti ne potrebujejo več, in tako je ostal še U brez tolažbe. Vedel je, da ga bodo znova poskušali premestiti* naših krogih,« je ponavljal besede v svoji razboleli glavi. MislUi na ponižanja, ki jih je njegova mati prizadejala ubogi Iti. »V vi kroge! Ne, Ita se ne bi dobro počutila v vaših krogih, ker pd^ spada k vaši ošabnosti, bolje bi se počutila ob moji strani in i mojem srcu.« »Ita,« je zaklical, »zakaj ne morem biti pri tebi, zakaj so 0 ločili?« Pogledal je na uro. Pred enim letom smo stali v temča^ pred tvojo hišo. Presrečen sem držal tvoje roke na svojih prsih^ jih stiskal v upanju, da ostane za vedno tako. Še zdaj je o\)t^\ stisk nienih rok kot pritrditev in odgovor na njegova čustva'^ misli. Še enkrat seje spomnil na zadnji sestanek v Franckini in na ljubo sliko s češnjami, spomnil seje na kaplje češenj, ki so^ vsrkale v njegovo uniformo. Suknja je visela na steni. Kol' sanjah jo je snel in oblekel. Njegova domišljija je zaživela. »Tu, na tem mestu je počivala tvoja glavica, to dokaz0 kapljice.« Obrnil je suknjo in vzel iz notranjega žepa Itino sli^ Globoko seje zazrl v oči, ki so ga gledale zvesto in prisrčno. Zdelo^ mu je, da se slika veča, in končno je videl Ito kot živo pred Si" Nežno jo je poljubljal z vročičnimi ustnicami in jo stiskal na »Pri meni, na mojem srcu je tvoj prostor, edino ljubljena!« Zapeki je suknjo in položil roko na Itino sliko. Njegova ljubka deklic^l bila pri njem... Da bi presrečnega občutka z ničimer ne moti^- zaprl oči. Miren nasmeh je obkrožal njegova usta, na nič dnw ni hotel več misliti, v tem občutku sreče je hotel obstati... In je obstal... Točno ob desetih je izdihnil. Ko je prišel Marce^^ bil še gorak. Eno roko je imel položeno na srce. Njegova k otožnosti nagnjena narava je v nesrečnem trenU^^' delnega omračenja duha odpovedala. Njegov obraz, ki ni moi skriti duševnih bojev, je bil sedaj ves obsijan. . j Je bila to pogumna kljubovalnost? Je bil to trenutek slabost[ obupa? Kaj ni mogel več prenašati svoje bolečine? Zakaj ^' storil? Vse bi se še lahko obrnilo na bolje! . - Tako in podobno je bilo splošno mnenje. Toda vsak »zakdn ostal brez odgovora. Ugotovljeno je bilo le to, da je za usodepolno ljubezen dal življenje. INFORMACIJE 27 ROJSTVA •^celjski porodnišnici so ■^2,8.: Mojca PINTAR iz Po- .|^ve - deklico, Marija PERKO- £ \z Podčetrtka - dečka in J^jeiia PIKEU iz Prebolda - alico; J.8.: Milena PLANOVŠEK iz ji^artnega ob Dreti - dečka, ;j,ia MAJCEN iz Dobrne - jjldico in Barbara PETAN iz .jlja-deklico; 4.8.: Magdalena HRASTNIK ^Laškega - deklico. Pranja TU- jNjŠEK iz Loke pri Žusmu - Jjfka. Bernarda POLJANŠEK iz ■pnijega Grada - dečka, Dragi- ^f^lRKŠA iz Rogaške Slatine - Ifldico, Milena POTOČNIK iz ffienja - dečka in Nada POGA- '/^R iz Vranskega - deklico; Vs.: Marija KOSMAČ iz [jubnega ob Savinji - deklico, Jlarta NOVAK iz Šentjurja - ;eklico, Vesna RIBIČ iz Jurklo- p - deklico in Sonja ŠKET iz logaške Slatine - dečka; 6.8.: Klavdija JEVŠENAK iz fitanja - deklico. Barbara VE- ENŠEK iz Celja - dečka, Hele- jaŠVENT iz Dobrne - deklico, Nataša VASLE iz Celja - dečka, lena NAPOTNIK iz Polzele - leklico, Vlasta GUBENŠEK iz ikofje vasi - dečka, Boža BRU- JEC iz Zreč - dečka, Darja JPAR iz Loč - dečka in Mirjana ;KALEC iz Celja-deklico; 7.8.: Marija SENICA iz Reči- eob Savinji - dečka, Martina UREJ iz Dramelj - deklico in arica CEPIN iz Celja - deklico; 8.8.: Irena FIŠER iz Sevnice - leklico, Slavica JAKOPIČ iz Ce- a- deklico, Cvetka PEŠKO iz ialca - deklico, Irena PODBRE- S^R iz Polzele - deklico, Agica NOVAK FUNKEL iz Mozirja - ;ka, Darja FIJAVŽ iz Stranic - "I aHlo in Polonca KOLAR iz fovenskih Konjic - dečka. POROKE Celje Poročilo se je 6 parov, od fh: Martin KUKOVIČ iz Kozja- ain Majda KASTELIC iz Celja, 'anez VENGUŠT iz Svetelke in tojca KUKOVIČ iz Dramelj ter '9že TREPEU iz Celja in Karin 'RHOVNIKiz Žalca. Šentjur pri Celju Poročili so se trije pari in iicer: Edi MASTNAK iz Bukov- ipri Slivnici in Renata JAGO- DIC iz Turna, Matej MASTNAK Loke pri Žusmu in Anica •'Rame iz zgornjega Tinskega 'frivan KONČAN iz Pečovnika ■'^Dragica LIUBEJ iz Goričice. Šmarje pri Jelšah Poročili so se trije pari in i'<:er. Markus JOHAN iz Rogaš- Slatine in Marija ŠKRABLIN ?Poredja na Hrvaškem, Peter J^^RABL iz Rogaške Slatine in kalija POGELŠEK iz Tlak ter Jilan OGRIS in Nataša VR- ^EUa oba iz Rogaške Slatine. Velenje ■"oročili so se Vlado JOVA- '^pVlC in Anita SEJDINOVIČ J''^ iz Velenja, Juraj DOMIN- ^JVlC in Ružica MARKOVIČ iz Velenja ter Ivan KOVŠE J zelenja ter Ljubica MARTI- ^OVlč iz Straže v BiH. Žalec J Poročila sta se Aleš MARŠ in i^^t^ina ŽIVKOVIČ oba iz Za- kovice. • SMRTI Celje Umrli so: Ana VREŠ, 72 let iz Sv. Jurija, Marija BRAČKO, 55 let iz Brecljevega, Anton ČEPlN, 66 let iz Arje vasi, Leopold KOS, 64 let iz Gorice pri Šmartnem, Dragica POZINEK, 74 let iz Ce- lja, Jožef ČANČ, 66 let iz Velenja, Silvester JELOVŠEK. 71 let iz Slovenskih Konjic, Vita KRA- JNC, 67 let iz Trnave, Maks TAŠKER, 88 let iz Lokavca, Te- rezija LEBER, 70 let iz Polzele, Evlalija ČREŠNAR, 70 let iz Pla- nine pri Sevnici, Marija ZU- PANC, 76 let iz Podloga, Angela RIBAR, 64 let iz Velenja, Janez ČEKON, 80 let iz Florjana, Mari- ja KERIN, 86 let iz Pernovega, Ladislav PAVLIN, 74 let izKošni- ce pri Celju, Vencencij STARINA, 57 let iz Šentjanža, Franc RA- UTNER, 59 let iz Zagaja in Janez TANŠEK, 64 let iz Laškega. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa KITAK, 71 let iz Donačke Gore, Franc Jožef STOJNŠEK, 55 let iz Te- kačeva in Danica BUTOLEN, 68 let iz Donačke Gore. Velenje Umrli so: Petar VORAČEK, 63 let iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah, Karolina STREL, 91 let iz Celja, Bogomir JERO- MEL, 76 let iz Šmartnega ob Paki, Jože KOGOJ, 87 let iz Terg, Danica HRIBERŠEK, 67 let iz Lokrovca, Marijana KRAJNC, 43 let iz Velenja, Alojz PUCKO. 63 let iz Šoštanja in Roza KUMER, 84 let iz Velenja. Žalec Umrli so: Irena TURNŠEK, 29 let iz Žalca, Amalija PIRŠ, 68 let iz Žalca, Mira GOMZI, 40 let iz Dolenje vasi, Alojzij ŽAVSKI, 59 let iz Gotovelj in Marija MAROVT, 86 let iz Podvrha. TRŽNICA ZDRAVSTVENI DOM CEL- JE: Zdravstvena služba je or- ganizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, prav tako imajo organizirano neprekinjeno 24-urno de- žurstvo. Dežurna ambulanta dela ob delavnikih od 13. do 7. ure naslednjega dne, ob sobo- tah, nedeljah in praznikih pa neprekinjeno 24 ur. Zdravnika za obisk na do- mu lahko naročite kadarkoli, vendar bodo nenujni hišni obiski ob delavnikih opravlje- ni po 13. uri. V primeru življenjske ogro- ženosti kličite telefonsko šte- vilko 94, sicer je telefon 434- 000 ali 434-211, za nujne ur- gence pa 434-212. ZDRAVSTVENI DOM LAŠ- KO: Zdravstvena služba je or- ganizirana v dopoldanskih in popoldanskih ardinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežurs- tvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka in sicer za vso obči- no. Dežurstvo med viken- dom je organizirano od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto od- prta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: Redno ambulantno delo opravljajo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20. ure pa imata vsak dan redno delo po dve ambulanti in si- cer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mo- zirje. Telefon v Mozirju 831- 421. ZDRAVSTVENI DOM ŠEN- TJUR: Redni delovni čas ordi- nacij med tednom je od 7. od 19. ure, od 19. do 7.ure zjutraj pa je organizirano nepreki- njeno dežurstvo. Telefon 741- 5n. ZDRAVSTVENI DOM SLO- VENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organi- zirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno dežurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organi- zirano dežurstvo. Telefon 856-711. ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je čez dan od 7. ure do 21., zatem pa je od 21. ure dalje do 7. ure zjutraj organi- zirano nočno dežurstvo. De- žurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izme- noma pa je po tedenskem razporedu organizirana de- žurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Kozjem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA CEUE: Delovni čas veterinarjev je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldan- skem in nočnem času. Telefon: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne, telefon 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veteri- narski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizira- no od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V rednem delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 17. ure. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa je od 7. do 9. ure. Do 1. novembra bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, od 20. novembra dalje pa Drago Zagožen, telefon 0609 616-978. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CEUU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokličite na telefonsko številko mobitela 0609 618-772. DEŽURSTVA LEKARN CEUE: Glavna lekarna na Stanetovi ulici v Celju je od ponedeljka do petka odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 13., od 13. ure dalje v sobo- to, do ponedeljka do 7. ure zjutraj pa je organizirano 24- urno dežurstvo. Enako velja tudi za praznike. ŠENTJUR: Od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SLOVENSKE KONJICE: med tednom je odprta od 7.30 do 13. ure in od 14. do 20., ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Ob nedeljah imajo redno de- žurstvo od 9. do 12. ure. LAŠKO: Od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure. MOZIRJE: Od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. VELENJE: Od ponedeljka do petka je lekarna odprta od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. Ob nedeljah in prazni- kih imajo organizirano non- stop dežurstvo, z enourno pre- kinitvijo med 12. in 13. uro. ŠMARJE PRI JELŠAH: Med tednom je odprta od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.30 do 13. ure. RADIO CEUE SPORDOD 17.D023A1996 Sobota, 1Z8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 740 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.30 Film- ski sprehodi, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis. 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika, 1Z30 Vročih 20, 20.00 Večerni šport- no-zabavni program, 22.00 Re- zervirano za vedeževalce, as- trologe, bioenergetike, 24.00 Zaključek programa in priklju- čitev programu Radia Slovenija. Nedelja, 18.8.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop, 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.15 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost, 12.00 Novi- ce, 12.05 Domača melodija ted- na. 12.10 Čestitke jn pozdravi poslušalcev. 18.30 Šport na Ra- diu Celje, 21.00 Pod slovensko lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Ponedeljek, 19.8.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 5.30 Prva jutra- nja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, ZOO Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Na- povednik, 9.30 Športno dopold- ne, 11.00 Novice, 11.10 Nadalje- vanje športnega dopoldneva, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za reportažo, IZOO Kro- nika, 18.00 Podalpski pop ročk, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija. Torek, 20.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Na- povednik, 10.00 Dopoldne z... 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 12.15 Izpolnjujemo vam glasbe- ne želje, 13.00 Novice, 13.15 Po- kličite in vprašajte, 14.00 Napo- vednik, 14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Poda pski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (Ra- Slo), 1700 Kronika, 19.15 Radi ste jih poslušali, 21.30 Iz glasbe- ne skrinje, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev programu Radia Slovenija. Sreda, 21.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Pregled ti- ska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu 11.00 Novice, 12.00 BBC novice. 13.00 Novice, 13.15 Mah 0,14.00 Na- povednik, 14.15Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogod- ki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 Fu 1 cool, 21.00 Glasbeni ex-press, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev programu Radia Slovenija. Četrtek, 22.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Pregled ti- ska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 9.00 Napovednik, 9.10 Počitniški vrtiljak glasbenih želja, 10.00 Znani Celjani izbirajo glasbo, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.10 Za volanom, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.25 Po- dalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.15 Domačih 5, 1700 Kronika, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block z Ale- šem Uranjekom, 22.00 Zaklju- ček programa in priključitev programu Radia Slovenija. Petek, 23.8.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melo- dija tedna, 6.45 Horoskop, 700 Druga jutranja kronika RaSlo, 720 Tečajnica, 740 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Pet petkovih pik, 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, 14.00 Na- povednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 1700 Kronika, 19.15 Glasba je življenje, 20.00 Hej, mister D.J., 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek programa in priklju- čitev programu Radia Slovenija. Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7.15 do 22. ure. NOVO NA RADIU! Nedeljski program smo podaljšali do 22. ure. Oddajo Toneta Vrabla Pod slovensko lipo pa umestili v stalni termin, ob 21. uri. IZBOR IZ SPOREDA Nedelja, 18. avgusta ob 10.00: Nedeljski gost-Adolf Štorman Adolf Štorman iz Velenja bo nedeljski gost na Radiu Celje. Obeta se zanimiv pogovor o njegovem razgibanem življenju, v katerem hodi vedno po robu. Z njim se bo pogovarjala Nataša Gerkeš. Torek, 20. avgusta ob 10.00: VikiAšic Gost v studiu bo Viki Ašič. Gostil ga bo Tone Vrabl, spraševali pa predvsem vi, poslušalci. 28 ZA RAZVEDRILO ZA RAZVEDRILO 29 30 GLASBA GLASBENI EXPRESS Konec tega meseca bo konč- no le izšel dolgo pričakovani četrti studijski izdelek seatt- leških grunge prvakov PEARL JAM. Pevec Eddie Vedder, ki- tarista Stone Gossard in Mike McCready ter basist Jeff Ament so v preteklih treh me- secih ob asistenci producenta Brendana 0'Briena v New Or- leansu, Seattleu in Chicagu za LP »No Code« posneli enajst skladb, ki jih bo v živo mogo- če slišati že v začetku jeseni, ko se bodo Pearl Jam odpravili na veliko svetovno turnejo, v okviru katere bodo najbrž na- stopili tudi v Ljubljani. Le nekaj dni zatem pa se bo na policah glasbenih trgovin znašel tudi novi album popu- larnih Britancev BOO RAD- LEYS. LP bo nosil naslov »Cmon Kids«, sodeč po singlu »What's In The Box«, ki je izšel prejšnji teden, pa bo bend na- daljeval svojo zelo uspešno kariero, ki jo je že lani potrdil z No.l albumom »Wake Up!«. Potem, ko so po prevelikem odmerku heroina in tragični smrti klaviaturista Jonathana Melvoina člani vedno popular- nejših Američanov SMASH- ING PUMPKINS iz skupine odslovili bobnarja Jimmya Chaberlaina, v glasbenih kro- gih znanega in nepoboljšljive- ga konzumenta prepovedanih substanc, so se nesrečneža lo- tili še newyorški policaji in ga obtožili posedovanja ter raz- pečevanja mamil. Chamber- lain in Melvoin sta namreč zadnjo skupno noč 12. julija stanovala v isti sobi v znanem newyorškem hotelu Regency, po obilnem odmerku heroina pa se je zgodaj zjutraj zbudil le Jimmy, Jonathan pa je zas- pal za vedno. Angleški zasedbi THE STO- NE ROSES se je pridružil Sylvan Richardson, nekdanji kitarist skupine Simply Red. Sylvan je zamenjal Johna Squirea, ki je s svojo novo skupino SQUIRE že posnel večino gradiva za prvi album, »kamnite rože« pa so se z novim kitaristom v živo prvič predstavile prejšnji petek na ročk festivalu v Madridu, prvi zares velik nastop pa jih čaka 25. avgusta na tradicionalnem tridnevnem glasbenem spek- taklu Reading '96. Za posledicami srčnega na- pada je, star 58-let, umrl BRYAN »CHAS« CHANDLER. Chas je z glasbeno kariero za- čel že v zgodnjih šestdesetih kot basist, najprej pri skupini The Alan Priče Combo, nato pa pri legendarnih THE ANIMALS. Po razpadu skupi- ne The Animals se je posvetil drugim vejam glasbenega po- sla in bil vse do smrti uspešen menadžer in producent. Že le- ta 1966 je v New Yorku odkril JIMIJA HENDRIXA, ga odpe- ljal v London in bil kot njegov menadžer tudi najzaslužnejši za meteorski vzpon tega ne- prekosljivega kitarista. V se- demdesetih se je Chandler iz- kazal kot menadžer glam-roc- kerjev SLADE, zadnja leta svo- jega življenja pa je posvetil upravljanju nevvcastleške Are- ne, enega izmed največjih koncertnih prizorišč v Angliji. Irski lomilci src BOVZONE so se takoj po končani evrop- ski turneji zaprli v studio, kjer so dokončali material za drugi album. Po besedah frontmana Ronana Keatinga (na sliki) bodo z LP »Different Beat«, ki bo izšel sredi septembra, do- končno opravili s konkurenco (Caught In The Act, Worlds Apart, Bed And Breakfast...) in zavzeli mesto, ki so ga prej na najstniški pop sceni dobrih pet let zasedali Take That. V Hočah pri Mariboru se bo v dneh med 16. in 18. avgu- stom zgodil tridnevni ročk fe- stival, ki ga tokrat prvič orga- nizirajo mladi iz Mladinskega Kulturnega Zaklonišča. Prvi dan se bodo predstavili mladi in še neuveljavljeni bendi, v soboto, 17. avgusta, bodo tam nastopili velenjski RES NULLIUS, vinkovške Majke, reški The Stuff in sladkovrški DeLaWare. Zadnji dan bo na- menjen jazzu, ogled festivala pa bo po zaslugi številnih sponzorjev brezplačen. Savinjsko-šaleška metal na- veza INTERCEPTOR bo v za- četku jeseni pri kranjski založ- bi Panika records objavila svoj tretji diskografski izdelek. Po kaseti »The Beginning« in zgoščenki »Pade« bodo Gregor Čulk, Marjan Pader, Franji Ažman in Primož Štormao svoj temačni in udarni meta spet udejanili na tlačenki, ka kor v žalskih metal krogih rad rečejo kompaktni plošči. STANE ŠPEGEl Duff McKagan, basist že skoraj pozabljenih californijskih megazvezdnikov GUNS&ROSES, je novinarjem časopisa New Musical Express zaupal, da Gansi pripravljajo pesmi za nov album. To bo prvi album po letu 1993 objavljenem »Spaghetti Incident«, ki pa je bil v celoti zapolnjen le s priredbami nekaterih ročk klasik, od zadnjega njihovega pravega albuma »Use Vour lllusion« pa je minilo že več kot pet let. Sicer pa je Duff trenutno precej zaposlen tudi s super skupino NEUROTIC OUTSIDERS, v kateri poleg njega igrata še Steve Jones (Sex Pistols) in John Tylor (Duran Duran). Operni velikani, tenoristi Luciano Pavarotti, Placido Doming, in Jose Carreras, bodo posneli svojo inačico megahita »Wonde] wall« skupine OASIS, ki ga je konec lanskega leta v stil kičastega popa iz šestdesetih že uspešno predelal Mike Flovvers Omenjena skladba seveda prihaja z v več milijonski naklad prodanega albuma »Morning Glory«, pevec benda in avtor t skladbe Noel Gallagher pa jo je posvetil svoji dolgoletni prijatj Ijici Meg Matthevvs. GLASBA JE ŽIVUENJE Po čem je slava Pred kratkim smo na policah z revijami in knjigam zagledali novo knjižico z naslovom Po čem je slava. Avtorji scenarist naše oddaje, ki je zbral in zapisal razmišljanja definicije najbolj slavnih - o slavi. Med njimi je tudi veliko glasbenikov, katerih izjave bora obelodanjah v oddaji Glasba je življenje. Avtor je o slavi zapisal: »Od slave mi je najbolj všeč lovorjev venec. Od lovorjevega venca pa listi. Še posebno, če so v juhi.« Kako so slavo opredelili nekateri slovenski glasbeniki? d Ditka Haberl: H »Zame je slava in zvezdništvo kot teniški copat, ki ga kupil obrabiš in vržeš proč.« Andrej Šifrer: »Slovenci ti oprostijo vse razen uspeha. V zvezi s slavo f najbolj neresnična trditev, da slava pomeni srečo.« Helena Blagne: »Moški bežijo od slavnih žensk.« Anja Rupel: »Ne ljubim fotografiranja, intervjuvanja. Lagala pa bi, če i rekla, da mi gre publiciteta na živce.« Najbolj razvpita ameriška pop zvezdnica Madonna: »V naši deželi ima izjemno slavna osebnost nekakšno nepisu no dovoljenje, da nekaj časa svobodno dela, kar hoče. Občinslit živi s tabo in te vneto posnema. Toda to ne traja dolgo, ker se pfi, ko slej nekaj zgodi: ali izgineš ali ti zmanjka energije, idej.« Simona HjC GLASBA 31 Pop design Malo je skupin, ki bi dolga jcta ustvarjale uspešnice in les čas ostale v vrhu sloven- skega tržišča. Sem lahko šte- emo skupino Pop design. ' "o skupini Pop design. Volku amotarju in še o marsičem je ikla beseda s Tonetom Komš- em, basistom, producentom 1 vodjo skupine ter Mikom Hasnecem, novim pevcem. , Skupina Pop design s svo- imi skladbami navdušuje in lapolnjuje slovensko glasbe- 10 sceno že enajst let. V sku- lini pa tu in tam pride tudi io kadrovskih sprememb. Tone: Kadrovske spremem- morajo biti. Vsak človek i nosi lepo obleko, vendar ] jo sem in tja tudi malo Menja. Ne moreš nositi ene :3leke celo življenje. Mi smo ;iiovim pevcem zamenjali sa- 30 obleko, vendar v isti sapi im, da je bila prejšnja zelo :pa in dolga in smo jo dobro asili. Zadnji projekt. Volk sa- ! notar, je trinajsti po vrsti in 13 studi moja srečna številka. Mik, katera pa je tvoja irečna številka? Mik: Verjamem samo v trdo :elo. Številka 13 se pojavlja tudi naslovnici vaše CD plošče ^ kasete. Tone: Naslovnica je pravza- ?rav naš plakat, star 13 let. •'ed trinajstimi leti smo začeh 'sfati v garaži. Takrat smo že 'li Pop design, ampak še ni- '110 nič nastopah. To je bil naš plakat, ki se je zdel neka- ^fim zanič in grd in zelo ne- ^mercialen, ker se ni dalo nič napisati, zato smo ga 'pustili. Je pa zelo zanimiv, topovi dajejo energijo, se- '^da pa lahko na našo glasbo "di kdo zapleše. Mislim, da je '^plakat lahko slikovna znam- *^ skupine Pop design. Ste bili na začetku plesni Tone: Najprej smo veliko •^^igravali tuje uspešnice, J'^Pak takoj, ko smo imeli °^olj svojega materiala, smo y skladbe opustili. Tu in na nastopih še zaigramo tujo pesem, drugače f Več ali manj igramo našo Msbo. M spomniš prve uspešnice ^Jpine Pop design? ^^ne: To je bila skladba Pu- ' soncu v srce, priredba ^^niŠke evrovizijske popevke. '^''at se je v bistvu vse zače- lo. Pel je Jani in bili smo kvar- tet. Potem je prišel Miran in iz tistega časa je ostala pesem Na božično noč. Če bi moral na- šteti tri naše največje uspešni- ce, bi bila ena izmed njih prav gotovo ta. Zakaj je naslov CD-ja in kasete Volk samotar? Tone: Vedeli smo, da bo ta pesem zelo odmevna in naša pričakovanja se tudi uresniču- jejo. Predvsem Mik se je nekaj časa v skupini Pop design po- čutil kot volk samotar. Bili smo v velikih škripcih. Razmišljali smo ali gremo še naprej ali nehamo, oziroma, kako naj na- daljujemo. In zato, morda, na- slov Volk samotar. S to skladbo smo se predstavih tudi na izbo- ru za pesem Evrovizije. Če bi zdaj dajal naslov, bi verjetno izbral skladbo Kadar sem s ta- bo se počutim kot bog. Kdaj pa se ti. Mik, počutiš kot bog? Mik: Kadar sem s skupino Pop design. Tone: Odgovor pravilen. Kje si se naučil? Mik: Moram povedati, da se na začetku nisem fino počutil. Kakšne naloge so me čakale, pritiski... To je bilo obdobje, ki sem ga moral preživeti in zdaj prihajajo boljši časi. Tone: Lahko dodam, da je Mik človek, ki ima najtršo ko- žo v Sloveniji. Kje si prej pel? Igraš tudi kakšen inštrument? Mik: Malo se ukvarjam z akustično kitaro, drugače pa sem prej prepeval v manj zna- nih skupinah. To je moj prvi pravi preboj. Kje si izvedel za avdicijo? Mik: Poklical sem Toneta, prišel na avdicijo, bilo je veliko ljudi, zato sem se vprašal, kaj sploh počnem tukaj? Takrat ni- sem znal niti ene skladbe Pop designa. Slišal sem jih že, ven- dar nobene nisem znal zapeti. Zapel sem neko tujo skladbo. Vsi drugi so se trudili biti zelo podobni prejšnjemu pevcu, jaz pa sem naredil nekaj po svoje. Tone, je bil to pravi razlog, da je Mik naredil avdicijo? Tone: Ne. Vili je dober pevec in ga je težko zamenjati. Če bi izbiral človeka, ki bi podobno pel, bi naredil veliko napako. Tri dni po avdiciji sem pregle- dal posnetke in vsi pevci so bih zelo bele kopije, edino Mik je bil originalen. Ne bom pa re- kel, da je bil najboljši. Prihodnost... Tone: Razveseljevanje Slo- vencev. i SIMONA BRGLEZ Slovo ansambla Slovenifa Medtem, ko večina an- samblov ob jubilejih razmiš- lja, kako naprej, pa nas je Slovenija, eden naših naj- boljših ansamblov v zadnjih dveh desetletjih presenetil z določitvijo, da bo na vrhun- cu ustvarjalnosti končal z javnim delom. Vodja ansambla, znani glas- benik, Jože Galič, nam je po- slal pismo, v katerem med drugim sporoča: »Člani ansambla Slovenija smo se pred kratkim odločih, da to jesen končamo s svojim delom. Jubilejna kaseta in CD plošča, s katerima bomo zao- krožili naše dvajsetletno delo, sta tik pred izidom, ostalo nam je le še nekaj ur dela v snemalnem studiu.« Potem se Jože Galič zahvali za sodelovanje in pove, da bo skupaj z ženo Cito in obema otrokoma Markom in Katarino delal naprej. O vzrokih za pre- nehanje aktivnega igranja an- sambla Slovenija, Jože ne pi- še. Tudi še ne ve ali bodo pripravili poslovilni koncert ah ne. Priložnost bo ob izidu zadnjega CD in kasete, torej pred koncem leta. In kako naprej? Jože je na- pisal: »Sam o ustanovitvi no- vega ansambla vsaj zaenkrat ne razmišljam. Še vedno na- mreč ostajam sodelavec Raz- vedrilnega programa TV Slo- venija kot urednik in voditelj oddaje Po domače, pojem v kvartetu Zven, ki ga vodi mo- ja žena Cita Galič, vse več nastopov ima tudi naša druži- na z najmlajšim Markom v ospredju, tu so še moja vode- nja najrazličnejših prireditev, pa pisanje glasbe in besedil za druge ansamble... Če pa bo kdaj narodnozabavna skušnjava le prehuda, upam na nadaljnje dobro sodelova- nje z vsemi, ki so pomagali ansamblu Slovenija na njego- vi dvajsetletni poti, torej tudi z vami.« V radijskem arhivu je ostala bogata glasbena zapuščina an- sambla Slovenija, ki je na za- četku svoje poti osvojil Ptuj in tamkajšnji festival ter letos dolgo glasbeno pot kronal na 2. festivalu polk in valčkov z zmagovito polko. Ostale bodo uspešnice Slovenije, ki se je slovenske glasbe lotila v neo- bičajni zasedbi za kvintet in trio, z orglicami, violino in citrami, kot so Tebi, Slovenija, Gosli, citre, kontrabas. Glasba iz Slovenije, En hter za muz'ko. Pozdravljen moj do- mači kraj in še mnoge druge. Ansambel Slovenija je bil ta- krat, ko si je nadel to ime, izjemno pogumen in marsik- do tega ni razumel. Morda je prav zaradi imena in posebne- ga zvena škoda, da bo aktiv- nost končana... Kar koli je v resnici vodilo Galiča, da bo Slovenija »utihni- la«, je treba priznati, da je sku- pina za slovensko glasbo veliko naredila. To cenimo, čas pa bo prav gotovo še utrdil vrednost napisanih skladb in morda kdaj v prihodnje Slovenijo, kot Trnuljčico, tudi prebudil. TONE VRABL Pes žre psa Nova plošča ameriških rap metalcev Dog Eat Dog »And the vvinner is... Dog Eat Dog« je na lanski podeli- tvi MTV Music Awards v Pa- rizu na presenečenje mno- gih oznanila prikupna vodi- teljica Michele. Newyorška šesterica je z zmago v kategoriji najboljših novih izvajalcev (Break- trought Artist Of The Year), v kateri so bili poleg trenutno najpopularnejše ročk zvezdni- ce Alanis Morissette nominira- ni še britanski Portishead in Weezer, dokazala sebi in pa seveda tudi vedno številčnej- šim privržencem, da velik ko- mercialni uspeh njihovega pr- venca »Ali Boro Kings« ni bil le splet srečnih okoliščin in za- kulisnih mahinacij diskograf- skih velikanov. Pevec John Connor, basist Dave Neabore, kitarista Sean Kilkenny in Marc DeBacker, saksofonist in klaviaturist Scott Mueller ter bobnar Brandon Finley, so skupaj od leta 1991. Že od samega začet- ka so fantje z zlitino metala, funka, rapa, reggaea, hip-ho- pa in angažiranih besedil obli- kovali prepoznaven slog, ki je, po neštetih nastopih po ame- riških klubih, med širšo jav- nost buhnil šele v začetku leta 1995, v obliki MTV uspešnice in single plošče »No Fronts«. Temu je kmalu sledil že ome- njeni LP »Ali Boro Kings«, ki je kljub naivni produkciji že na- kazoval njihov velik avtorski in osebnostni potencial. Po promocijski turneji, kjer so na skoraj stotih samostojnih kon- certih in raznih festivalih po- leg starejših komadov že pred- stavljah tudi nekatere novosti. so se v začetku tega leta zaprh v studio in pred dobrima dve- ma mesecema pri znani ame- riški ročk založbi Roadrunner objavili svoj drugi album. Gre seveda za kompaktno ploščo »Play Games«, zapolnjeno z enajstimi skladbami, na single formatu in videospotu pa se je najprej znašla pesem »Isms«, ki se te dni že poslavlja z ameriških in britanskih les- tvic. K nastajanju te plošče so Dog Eat Dog poleg svojega sta- rega znanca, producenta Ro- berta Mussoa, povabili še zna- no producentsko navezo The Butcher Brothers, hip-hoperje RZA in štiričlansko pihalno sekcijo, v kreaciji »Games« pa se je pevcu Johnu Connerju za mikrofonom pridružil še Ron- nie James Dio, nekdanji pevec legendarnih heavy metal za- sedb Rainbovv in Black Sab- bath. Klub temu, da so nekateri britanski glasbeni kritiki naj- novejši stvaritvi skupine Dog Eat Dog namenili precej nizke ocene - očitali so jim pred- vsem prevehko podobnost s skupinami Red Hot Chili Pep- pers, H-Blockx in Rage Against The Machine, ter pre- malo humornosti, ki je po- trebna pri koketiranju s funky glasbo - pa so jih bolj športno usmerjeni ljubitelji novega rap metala (skaterji) že vzeli za svoje, sicer pa se tudi »ljudje z obrobja družbe«, katerim so Dog Eat Dog, vsaj po vsebini besedil sodeč namenih svoj izdelek, nikoli niso kaj prida ozirali na pisanje kritikov, kar pričajo tudi visoke pozicije, ki jih je ob izidu zavzel ta album na lestvicah. ■■■■■■■■STANE ŠPEGEL Zablestel fe Comet čeprav ansambel Comet iz Zreč obstoja že okoli dvajset let, pa šele v sedanji zasedbi osvaja srca ljudi, ki imajo radi dobro domačo in zabav- no glasbo. Leta 1973 se je ansambel imenoval Skaza, že naslednje leto pa Comet. Leta 1993 je ansambel ponovno oživil Du- šan Videčnik, ki ga zdaj tudi vodi (klarinet, saksofon, vo- kal) in je glasbi zapisan doma- la celo življenje, ob njem pa so še Marjan Kresnik (harmoni- ka, klaviature, vokal). Marko Fijavž (bariton, bas, pozavna, vokal), Dušan Videčnik ml. (kitara, bas, vokal). Rok Smr- ke (trobenta, tolkala, vokal) in Rudi Natek (solo vokal, tro- benta). Posebnost Cometa je, da večina članov ansambla igra več instrumentov ter da vsi tudi pojejo, kar pomeni, da je njihov glasbeni repertoar širok in pester ter za vse sta- rostnike. Kot gostja je na kase- ti z dvema pesmima sodelova- la odlična pevka Brigita Petre iz Nove Cerkve. Comet je pravkar izdal kase- to Mami za praznik, ki jo je s producentom Samom Pokor- nom (Štajerskih 7) posnel v založbi in studiu Goda v Celju pri Igorju Korošcu. Med avtor- ji srečamo Avgusta Skazo (Šta- jerskih 7), Borisa Roškerja, Barbaro Potrč, Ivana Malavaši- ča in Dušana Videčnika. Glasbeni izbor je dober, saj so na kaseti pesmi primerne za čestitke (zlasti naslovna Mami za praznik) do šaljivih in tradi- cionalnih. Prvič je ansambel Comet v celoti predstavil kase- to v Šentlovrencu pri Preboldu, kjer so bili gostje Hajdi, Franci Falant in mlade harmonikarke Smrklje s Tanjo Čretnik. Comet je pred dvemi leti osvojil zlate- ga Orfeja na Ptujskem festiva- lu, zdaj je izdal kaseto in pred njim so lepe možnosti, da zab- lesti kot komet! ■■■■■■■■■TONE VRABL 32 KRONIKA »Lisica« iz Zgornje Hudinje Danes, ko je vse več ljudi brezposel- nih, ali za svoje delo premalo plačanih, in ko vsak dodatno prisluženi tolar pri- de še kako prav, je v oglasih mnogo takšnih, ki ljudem obljubljajo zaslužek. i Dejansko gre za premetene goljufe, ki nekaj tolarčkov pokasirajo tu, nekaj tam, ko pod vse potegnejo črto, pa se nabere lep kupček denarcev. Obenem se zanaša- jo, da jih zaradi manjših vsot denarja, ki jih izvabijo, posamezniki ne bodo tožili. Tako je verjetno razmišljala tudi Valerija S. iz Zgornje Hudinje. Pa se je uštela. Nisveto, ki ji je nasedla, je to tako ujezilo, da je premetenko vendarle prijavila. Nisve- ta je namreč sredi julija v Štajerskem oglasniku prebrala, da omenjena Valerija išče več sodelavcev za opravljanje dodat- nega dela in zaslužka. Javila se je na razpis in kmalu dobila odgovor, da naj pošlje podrobnejše osebne podatke in podatke o izobrazbi, ter priloži še 1500 tolarjev. Nisveta je ubogala in zahtevano posla- la. In potem je čakala. Pa čakala. Pa čakala. In se je odločila telefonirati. Pa je telefonirala, telefonirala, telefonirala in... nič. Vzela je pot pod noge in se odpravila na Valerijin dom. Tam ji je, ko je zaman zvonila, Valerijin sosed pojasnil, da je očitno tudi ona nasedla premetenki, ki ji vsak dan na vratih zvoni precej ljudi, ki naj bi jih prinesla okoli. Obenem ji je pojasnil, da ima Valerija hudega psa in da nikogar ne pusti v bližino. Tako je Nisveta odšla še na celjsko policijsko postajo in zadevo prijavila. Se- veda ni pričakovati iz te moke veliko kruha, ker je tovrstnih premetencev pre- več, bo pa morda Valerija vsaj malo zar- dela, ko se bo razvedelo iz kakšnega testa je. Ali pa ji je tudi to, tako kot očitno poštenje, tuje? mm mmmmammmmmmm N.G. Romuni niso prešli v Obljubljeno deželo v ponedeljek, 12. avgusta dve uri po polnoči, so u nezavarovanem delu meje pri Rogatcu ilegalno prestop mejo trije avtomobili iz Romunije. Policisti so bili obveščeni, da vozijo proti Rogatcu, zatO] se odpravili v lov. Dohiteli so jih, ko so jih želeli prehiteti, j jim to ni uspelo, saj so vsi trije vozniki pričeli vo^ vzporedno. V Žetalah so jih vendarle prijeli in v njih našli; romunskih državljanov, tudi mladoletnikov. Več je bilo tu družin. Vse so odpeljali na policijsko postajo mejne policije Rogaški Slatini. Po zaslišanju so jih napotili k sodniku ; prekrške s predlogom za takojšen postopek, vsem Lre voznikom pa so dodali še predlog za postopek zaradi kršen cestno prometnih predpisov. Kasneje so jih predali hrvaški varnostnim organom, kar je v takšnih primerih običajno. PROMETNE NEZGODE Stopil pod avto v torek, 6. avgusta dopold- ne se je na Kidričevi cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. Stanislav L. (66) iz Škal je hodil po pločniku Kidričeve ceste. Cesto je želel prečkati na nepreglednem delu, saj mu je pogled zastiral na pločniku parkirani tovorni avto. Kljub temu je stopil na cestišče v trenutku, ko je nasproti pripe- ljal voznik osebnega avtomo- bila Roman R. (33) iz Raven na Koroškem. Kljub zaviranju je trčil v pešca in ga zbil po vozišču, ta pa se je hudo poš- kodoval. Nespametno prehitevanje v sredo, Z avgusta zvečer, se je na regionalni cesti v Hajnskem zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo, druga pa lažje poškodovala. Ivan K. (22) iz Brežic je vozil osebni avto po regional- ni cesti iz Mestinja proti Pod- četrtku. Prehitel je tudi osebni avto, nato pa nadaljeval vož- njo po levi in tako tudi v levi nepregledni ovinek. V istem trenutku je nasproti pripeljal Marijan J. (31) iz Rogaške Sla- tine. Ko ga je Ivan opazil, je močno zavrl, pri tem se je vozilo obrnilo prečno po vo- zišču, Marjan pa je s spred- njim delom vozila trčil vanj. Marjan se je lažje poškodoval, njegova sopotnica Marija J. (27) pa hudo. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico. Ni mogla preprečiti trčenja v soboto, 10. avgusta do- poldne, se je na Celjski cesti v Rogaški Slatini zgodila pro- metna nesreča v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. Olga L. (41) iz Rogaške Sla- tine je vozila osebni avto po Celjski cesti v koloni vozil. V bližini kopališča je Jirek K. (29), ki je vozil pred njo, pri- čel zavirati, ker je pred njim vozeče vozilo zavijalo levo. Olga je kljub zaviranju trčila v Jirekovo vozilo in se pri tem hudo poškodovala. Odpeljah so jo na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Brez luči v avto V soboto, 10. avgusta nekaj minut po polnoči, se je na Dečkovi cesti v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poško- dovala. Franc P. (20) iz Žalca je vozil osebni avto po Dečkovi cesti v Celju. Ko je pripeljal do odcepa k ŠRC Golovec je hotel zaviti v levo. Počakal je, da je mimo odpeljal nasproti vozeči avto, nato pa zavil. V tem trenutku pa mu je nasproti brez prižga- ne luči na motornem kolesu pripeljal Nenad K. (19) iz Ce- lja. Kljub zaviranju je Nenad trčil v avto in se pri tem hudo poškodoval. Ostal je na zdrav- ljenju v celjski bolnišnici. Trčil v pešca V soboto, 10. avgusta zve- čer, se je na magistralni cesti v Škofji vasi zgodila promet- na nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. Boštjan J. (21) iz Celja je vozil osebni avto iz Celja proti Vojniku. Ko je v Škofji vasi pripeljal neposredno v bližino gasilskega doma, je trčil v peš- ca Tomaža Č. (17) iz Lember- ga, ki je tam prečkal cesto. Pešec se je hudo poškodoval in se zdravi v celjski bolnišnici. Vozil po jarku v nedeljo, 11. avgusta zgo- daj zjutraj, se je na regional- ni cesti v Bezini pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poško- dovala. Zlatko G. (20) iz Slovenskih Konjic je vozil osebni a^/to iz Slovenskih Konjic proti Mala- horni. Ko je v Bezini pripeljal v blagi levi ovinek, je zapeljal desno, na neutrjeno bankino, od tam pa v obcestni jarek. Po 16 metrih vožnje po jarku je trčil v obcestni propust, od tam je vozilo odbilo v zrak, nato pa je po 12 metrih trčilo še v brežino obcestnega jarka. Tam se je prevrnilo na bok in tako drselo še kakšnih 20 me- trov. V nezgodi se je hudo poškodoval sopotnik Aleš H. (18), drugi sopotnik Matej M. (18) pa lažje. Čelno trčenje v nedeljo, 11. avgusta zgo- daj popoldne, se je na lokal- ni cesti v Proseniškem zgodi- la prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poško- dovala. Edvin S. (59) iz Polžanske vasi je vozil osebni avto iz Arclina proti Šentjurju. V kri- žišču za Bukovžlak je zapeljal na prednostno cesto in zavijal v levo. Iz Šentjurja je pripelja- la Marinka G. (20) iz Grobel- nega, ki kljub zaviranju trče- nja ni mogla preprečiti. Vozih sta trčili čelno, Edvin pa se je pri tem hudo poškodoval in ostal vkleščen v vozilo. Od tam so ga rešili poklicni gasilci iz Celja, nato pa so ga z reše- valnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Trčila motorista v nedeljo, 11. avgusta po- poldne, se je na lokalni cesti v Trobnem Dolu zgodila pro- metna nesreča v kateri sta se dve osebi hudo poškodovali. Venčeslav Z. (22) iz Trobne- ga Dola je vozil motorno kolo po lokalni cesti iz Male Breze proti Trobnem Dolu. Tam je v blagem desnem preglednem ovinku zapeljal na levo, v tre- nutku ko je nasproti pripeljal voznik kolesa z motorjem Dra- go V. (28) iz Male Breze. Kljub zaviranju je prišlo do trčenja, v katerem sta se oba hudo poš- kodovala. Ostala sta na zdrav- ljenju v celjski bolnišnici. Z motorjem pod vlak v ponedeljek, 12. avgusta popoldne, se je zgodila promet- na nesreča, v kateri je ena oseba umrla. Romeo T. (26) iz Polzele je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti v smeri Tovarne nogavic Polzela. Na železniškem prehodu na Polzeli, prehod je zavarovan z andrejevim križem in stop znakom, je zapeljal na progo v trenutku, ko je iz Polzele proti Šempetru pripeljal potniški vlak. Strojevodja je sicer zaviral, vendar mu trčenja ni uspelo preprečiti. Voznik Romeo je bil takoj mrtev, njegov sopotnik Boštjan B. (24) iz Polzele pa se zaradi posebno hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. Prijet vlomilski dvojec Celjski policisti in krimi- nalisti so med vlamljanjem v trgovino v Virštanju minuli petek prijeli K.I. (27) iz Celja ter T.M. (18) iz Virštanja. Oba so že kmalu osumili storitve več kaznivih dejanj. Izkazalo se je, da se očitno niso zmotili. Tik pred zaključ- kom redakcije smo namreč prejeli iz UNZ Celje seznam kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešila. Tako naj bi sredi julija vlo- mila v upravno zgradbo po- grebnega podjetja Veking v Celju in ukradla nekaj menjal- nega denarja. Nekaj dni ka- sneje naj bi vlomila v kiosk na sejmišču v Ulici bratov Kresni- kov v Celju, od koder naj bi ukradla več piva, brezalkohol- nih pijač, vse v vrednosti 200 tisoč tolarjev. Tri dni kasneje, še vedno pa julija, naj bi vlomila v prodaj- ni kiosk Danice P. v Celju in odnesla za 200 tisoč tolarjev cigaret. V isti noči sta vlomila še v upravno zgradbo podjetja Paron v Celju in ukradla whi- skey in nekaj brezalkoholne pijače. Konec julija sta vlomila še v kiosk na Mariborski cesti v Celju in odnesla nekaj me- njalnega denarja in pijače. Vlomila naj bi tudi v poprav- Ijalnico Krpica v Celju, od ko- der sta odnesla osem usnjenih jaken, kavbojke in potovalno torbo, v vrednosti 500 tisoi tolarjev. Avgusta sta vlomila še kiosk nasproti avtobusne po staje in ukradla več plastenl brezalkoholne pijače, cigare te, sir, denarnico, in oškodo vala lastnika za 50 tisoč tolai jev. Skušala sta vlomiti tudii trgovino Prima v Celju, venda ju je nekdo presenetil, zatost pobegnila. Sila pa je bila hu da, saj je K.I. tam pozabil dc lovno orodje, v njegovem pri meru vlomilsko. Osumljen sta tudi tatvine kombija iz pred skladišča Tkanine na Ts barski cesti v Celju. Z njim st se namreč odpeljala na nov vlomilsko lokacijo, v Virštan za katero pa se je izkazalo, d jima ni prinesla sreče, saj soju že takoj prijeU policisti. N.G, MINI KRIMIČI oblekel se je Minuli vikend je nekdo na celjski tržnici vlomil v priroč- no skladišče Toma M.. Od tam je odnesel več kavbojk, žen- skih jopic in trenerk. Lastnika je oškodoval za okoli 100 tisoč tolarjev. Za vlomilski plen izbral orodje Minuli vikend je nekdo vlo- mil v zabojnik z orodjem na tovornem vozilu Volvo, parki- ranem pri železniški postaji v Rogatcu. Ukradel je zračno blazino, kompresor in manjšo količino orodja v vrednosti 120 tisoč tolarjev. Snemal bo v ponedeljek dopoldne je nekdo vlomil v stanovanje Marka P. na Goriški ulici v Celju. Odnesel je kamero znamke Sonv, vredno okoli 150 tisoč tolarjev. Ostala brez torbice v ponedeljek, malo po pold- nevu, je nekdo vlomil v osebni avto Viktorije G., parkiranem pri pokopahšču na Dobrni. Ukradel je žensko torbico z denarnico in osebnimi doku- menti ter lastnico oškodoval za okoli 45 tisoč tolarjev. Beli golf »dobil noge« v noči na ponedeljek, 12. avgusta, je nekdo ukradel iz parkirišča pred stanovanjskim blokom v Šempetru belega Golfa CL, registrska številka CE 50-24N. Lastnik avta je Enes D. PREBRAII SMO I V Pekingu več { policistov Pekinška policija se je lani dokaj uspešno borila proti prometnim zagatam, nesre- čam in uličnemu kriminalu Zasluga za to gre povečanem" številu policijskih patrulj v ki- tajski prestolnici. Lani je na pekinških ulicah vsak dan pJ- truljiralo od tisoč do tisoč pe'; sto policistov, letos pa naj t)i njihovo število skoraj potrojili Lani so priprli 3390 osumljen- cev kaznivih dejanj, preisko- vali so 465 tisoč primerov i" pomagali 430 tisoč prebival- cem Pekinga. (Sled) Brazilija - vse vec umorov Marca je število umorov' brazilski finančni prestolnic Sao Paolo doseglo nov rekorii' saj so zabeležili kar 719 prim^ rov nasilne smrti. Če se bo*!' stvari tako odvijale tudi napr^': bo do konca leta nasilne snif" umrlo 8510 ljudi, kar je v f merjavi z lanskim letom dobri" 15 odstotkov več. Razmere 5' očitno iz leta v leto slabše, saj!* bilo lani v primerjavi z leto"" 1994 ubitih skoraj deset odsW'' kov ljudi več. Lani je bil rek^J den april, ko so se nasiln^*^ znesli nad 705 osebami. Poli'^''^ meni, da je glavni vzrok ^ zastrašujoče razmere vse razrasla trgovina z mamili- 33 NOČNE CVETKE pj-vi ponedeljek v avgustu ^ 23 to, da ni bil v begun- centru na Teharjah dan dnevu poskrbela Samir g3Jro. Samir je namreč tega [ne pridrvel na policijsko po- ltjo Celje in potožil, da ga je ,jjfO napadel z nožem. Ko policista odšla na Teharje, ,j ugotovila, da je bil pobud- I pretepa Samir, bolj ljut pa ])]\ Bajro, ki je izza pasu Iztegnil kar nož in pričel gro- j,i Zato se bosta oba sezna- ,l2 s sodnikom za prekrške. iy torek dopoldne se je ne- j(jno proslavil Matjaž iz Ce- j »Silak« se je spravil nad jjter in očima in ju pretepal, ifini je poklical policiste, ki 0(jo Matjaža napotili k sod- ,1(U za prekrške, ij^inulo sredo se je poučen :jgodek primeril na Glav- am trgu. Prodajalka proda- • jne Center je namreč na po- itijsko postajo sporočila, da ' led dvojnimi vhodnimi vrati ^ii pijan moški. Policista, ki ' la si ga prišla ogledat, sta sotovila, da je občan zares 'd ' jm ležal, vendar ne zaradi iajenosti, temveč zaradi pre- izkega krvnega tlaka. In juk zgodbe? Vsakdo, ki leži 'redi ulice še ni pijanec. Nas- [otno. Verjetnost da je bol- ik, je mnogo večja. Zato pre- ' En pokličete pohcijo raje po- lejte ali lahko človeku poma- , ite. ^ Istega dne so policisti morali (a Glavni trg še enkrat. Tokrat 1C jim je potožil Marjan iz % da ga je tam, kar sredi ^a, udaril Božidar. Božidar je anje priznal in povedal tudi aj je to storil. Marjan ga je mo nerviral pri delu, saj je ližidar sredi trga strigel prija- :lja. Božidar jeva vzornica je frjetno popularna Ijubljan- »a frizerka Meta, ki kakšnega '.'ijatelja ostriže tudi kar pred slonom, na ulici. 'Imeti dekle v Šmartnem v !)žni dolini je lahko tudi ne- varno. To je spoznal Šentjur- čan Ivan, ki je v sredo peljal svoje dekle v njen rojstni kraj. Ko se je vračal, sta mu z avto- mobiloma pot zaprla domači- na Bogdan in Robi. Zato ju je obvozil po travniku, domo- rodca pa sta za njim poslala rafal kamenja. • V četrtek je nekaj pičilo Eri- ko iz Celja. Na stari postaji za lokalni avtobusni promet v središču Celja je tako razgra- jala, da je prometnik poklical policiste. Ti so ob prihodu uzrli Eriko, ki je vsebino ce- karja radodarno metala nao- koli, to je pospremila s kriča- njem in zmerjanjem. Srečanje s sodnikom za prekrške ji ne uide. • Za Marico iz Celja velja, da ko spi, bi lahko streljali s ka- noni, pa se ne bi zbudila. Ciril je namreč v petek zaprosil policiste naj bodo tam, ko bo- do odpirali Maričino stanova- nje, saj je ženska menda mr- tva. Policista sta prišla in ugo- tovila, da ima Marica samo zelo trden spanec in da je zato ni bilo mogoče prebuditi. Tudi ko je okensko steklo razbil njen nečak, da je lahko vstopil, Marice to ni zbudilo. In vendar je, hvalabogu, živa. • Dani iz Nove Cerkve ima včasih lovske. Tako je v sobo- to policiste obvestil, da mu je nekdo brez njegove vrednosti skopal pol tone krompirja. Policista sta ugotovila, da je nekdo res nepoklican šaril po njegovi njivi, vendar je izko- pal mnogo manj krompirja kot je trdil Dani. • V nedeljo se je razsrdil Leo- pold iz Socke. Spravil se je kar nad sorodnike in jih vsepov- prek pretepal. Ker se tudi ob prihodu policistov ni umiril, so ga policisti odpeljali na po- licijsko postajo in ga nagradili z bivanjem v prostorih za treznjenje. N.G. Pref rigana ponarejevalska združba Celjski kriminalisti ter konjiški polici- sti so v minulih tednih stopili na prste že 30 osumljencem, ki naj bi imeli ponarejen vozniški izpit ali lažno potr- dilo o šolanju. Dobili naj bi jih pri Alojzu Z. iz Slovenskih Konjic za 500 do 1500 nemških mark, odvisno za kakšno dovoljenje naj bi šlo. Akcija še ni konča- na. Žarišče naj bi bilo v Slovenskih Konji- cah, praksa pa kaže, da je združba lovke razširila tudi na bistriško in šmarsko ob- močje. Največ lažnih potrdil je bilo izda- nih za B in C kategorijo vozniškega izpita. S ponarejenimi potrdili so nato kupci odšli na upravne enote v kraju bivanja, in si tam uredili originalna vozniška dovolje- nja. Očitno pa so bili delavci upravnih enot pri delu vestni in so nekatere preva- rante odkriU ter o tem seznanili policijo. Iste osebe, ki so ponarejale potrdila o opravljenem vozniškem izpitu so ponare- jale tudi spričevala o opravljenih izpitih na različnih srednjih šolah. Ponarediti so morali le žige srednjih šol, saj so potrebni obrazci naprodaj v knjigarnah. In kaj so s tako ponarejenimi spričevali počeli upo- rabniki? Na upravnih enotah so si pridobi- li različna dovoljenja za opravljanje dolo- čenega dela kot obrtniki ali samostojni podjetniki, ali tudi kot delavci, ki so iskaU zaposlitev. Da bi ustrezali razpisnim po- gojem o izobrazbi, so predložili lažno spričevalo. Kriminahsti so državnemu tožilstvu ovadili že več kot 30 oseb zaradi utemelje- nih razlogov za sum ponarejanja listin, overitve lažne vsebine in prikrivanja. Glavni akterji pa so menda še na prostosti, zato preiskava še ni končana. Kriminalisti menijo, da pri ponarejevalcih in razpeče- valcih teh dokumentov ne gre za iste osebe. Sicer pa so po doslej zbranih podatkih uspeli ugotoviti, da gre za zelo kakovost- ne ponaredke in za zelo dobro organizira- no skupino ponarejevalcev. Pravzaprav lahko ponaredke odkrijejo samo delavci v upravnih enotah, pa še to le tako, da neposredno preverjajo pri tistih, ki naj bi dokumente izdali, ali je oseba na katero ime se glasi dokument, resnično opravlja- la vozniški izpit ali dokončala šolo, za katero ima potrdilo. iflMBHMMI N.G. Mamila med mladimi v Celju Na celjski policijski postaji ugotavljajo, da je tudi v Celju vse prepogosto spremljevalec mladih droga. Tako so lani v prvih šestih mesecih zabeležili le eno kršitev Zakona o proizvodnji in prometu mamil, letos pa v enakem obdobju že kar 23. Zasegli so večje količine marihuane, hašiša in indijske konoplje. Prav tako so letos obravnavali že štiri osebe, ki so storile kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter pet kaznivih dejanj omogočanja uživanja mamil. Pri preiskavi teh kaznivih dejanj so zasegli in uničili večjo količino sadik indijske konoplje, ki so jo posamezniki gojili doma in na vrtovih. Zavedajo pa se, da na prste stopajo verjetno manjšim dilerjem, glavni pa so še vedno na prostosti in da problema tako kot drugod po svetu ni mogoče rešiti. Morda le omiliti. In kje se celjski policisti najpogosteje srečujejo s preproda- jalci in uživalci? Kot je pričakovati, najpogosteje v lokalih, na prireditvah, ugotavljajo pa, da je med uživalci največ takšnih, ki so stari do 30 let. Da je problem zares prisoten priča tudi dogodek, ko je v soboto pred Bar flyem obležal Rok, star 24 let. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik posumil, da je fant zaužil prevelik odmerek droge, zato so mu vzeli kri, na podlagi katere bodo lahko ugotovili, koliko alkohola je imel v krvi in ali je bil res pod vplivom droge. Potem so ga odpeljali na opazovanje v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. N.G. Pogin rib v Paki Minuli torek popoldne so mimoidoči opazili, da je Paka v Šoštanju zelo onesnažena. V njej je bilo tudi veliko poginu- lih rib. Strokovnjaki, ki so si onesnaženje ogledah so ugotovili, da je verjetno prišlo do onesnaženja zaradi odprtja jezu vzporedno s Termoelektrarno Šoštanj. Kot kaže sta mulj in umazanija povzročila znižanje vsebnosti kisika v vodi, zato je prišlo do pogina rib v Paki v dolžini desetih kilometrov, vse do izliva v Savinjo. Analiza odvzetih vzorcev vode pa bo pokazala natan- čen vzrok onesnaženja in pogina rib. Utopljenka v jezeru V sredo, 7. avgusta zjutraj, je ribič Boris V. lovil ribe v jezeru pri Skalah. S trnkom je zapel žensko truplo in ga potegnil do obale. Pohcisti so skupaj z zdravnico ugotovili, da je utonila Marjana K. (43) iz Šaleka. Na truplu ni bilo sledov nasilja, natančen vzrok smrti pa bo pokazala obdukcija. Strela udarila v daljnovod v noči na četrtek, 8. avgusta, je med nevihto v Črešnovi udarila strela v visokonapetostni kabel daljnovoda. Zaradi udara električne energije je prišlo do poškodbe na napeljavi stanovanjske hiše Jožeta Š. Ocena škode znaša 80 tisoč tolarjev. Samovžig otave v soboto popoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Stanislava K. v Gradišču pri Vojniku. V požaru je zgorela druga etaža gospodarskega poslopja s streho. S pomočjo sosedov so domači uspeli rešiti živino in kmetijske stroje. Škoda znaša okoli tri milijone tolarjev. Vse kaže, da je do požara prišlo zaradi samovžiga otave, ki so jo pred dnevi shranili v poslopje. Požar so pogasih gasilci iz Celja, Ljubečne in Vojnika. MINI KRIMIČI Ljubitelj sladoleda Ponoči iz prvega ponedelj- ka v avgustu na torek je nek- do vlomil v kiosk na Ašker- čevi ulici v Celju. Odnesel je dva kilograma kave, sir, mle- to meso, različne vrste ciga- ret, maso za sladoled s strojčkom za izdelovanje le- tega in denarnico, v kateri je bilo pet tisoč tolarjev. Jakup B. je tako oškodovan za oko- li 50 tisoč tolarjev. Vlomilec v zupnisca v sredo, 7. avgusta, v času ko so bih Gospod verjetno pri kosilu, je nekdo vlomil v župnijski urad Bočna pri Mo- zirju. Od tam je odnesel re- dovno frančiškansko obleko in žepni nož. Župnijski urad je tako oškodoval za 40 tisoč tolarjev. Mozirski policisti pa so dan kasneje zalotili med vlamljanjem v župnišče v Ljubnem ob Savinji Danijela O. (49), ki je brez stalnega bivahšča. Osumljen je, da je vlomil tudi v župnijski urad v Bočni. Vlomil v pisarne Kerosa v noči na četrtek je nekdo vlomil v pisarne trgovine Ke- ros v Pesjem. Iz pisarn je odnesel večjo količino denar- ja in vrednostnih papirjev. Podjetje je oškodoval za okoli 280 tisoč tolarjev. Predrzna trojica Bojan K., Damjan B. in Da- vorin K. so v četrtek popold- ne sklenili izprazniti Petrolo- vo skladišče na Kidričevi ce- sti v Celju. Damjan in Bojan sta bila za stražarja, Davorin pa je vstopil v skladišče in odnesel večjo količino ciga- ret. Ko je zapuščal skladišče, ga je presenetil policist v civi- lu. Davorin je plen odvrgel in pobegnil, Bojan in Damjan, ki sta slabo stražila, pa sta bila prijeta. Tudi v Vrvico vlomljeno Podjetje Vrvica, ki je v bh- žini Škorpijona je verjetno v isti noči imelo istega obisko- valca kot Škorpijon. Tudi tam je nepridiprav v predalu pi- salne mize našel ključe šefa in blagajne. Iz šefa je odnesel 30 tisoč tolarjev, prav tohko pa še iz blagajne. As med Asi v četrtek je nekdo iz zuna- nje omarice v kompleksu te- niškega igrišča As v Velenju, ukradel videorekorder in vi- deo kamero. Matjaža K. je oškodoval za 110 tisoč tolar- jev. Z izvijačem v trgovino Marjan T (18) in Iztok K. (27) iz Celja sta se z izvija- čem v četrtek lotila vhodnih vrat v trgovino v Virštanju. Iztok je stal na straži, Marjan pa je vlamljal. Kljub stražarju so ju zalotili policisti. Kasneje so kriminahsti ugotovili, da sta verjetno opravila še osem drugih vlomov in v Celju ukradla še en avto. Berti odpeljali golfa v noči na petek je nekdo s parkirnega prostora na Mal-j gajevi ulici v Celju odpeljali osebni avto Golf CL, rdeče i barve, registrske številke CE; Sl-210. Berta K. je oškodova-; na za dober milijon in pol i tolarjev. > Ukradel žago in radiatorje Minuh teden je nekdo na Svetini vlomil v novozgraje- no stanovanjsko hišo Jožice J. iz Celja. Odnesel je motor- no žago in šest novih radia- torjev za centralno ogreva- nje. Lastnico je oškodoval za 150 tisoč tolarjev. Ne potrebuje kolin Vlomilec, ki je vlomil v me- snico Valand na Podjavorš- kovi ulici v Celju v noči na nedeljo, ne bo potreboval kolin. Oskrbel se je namreč z 20 kilogrami suhomesnatih izdelkov in s sedmimi kilo- grami svežega svinjskega mesa. Iz blagajne je vzel še dva tisočaka, lastnika Jožeta pa oškodoval za 50 tisoč to- larjev. Vlomil V Škorpijona v nedeljo ponoči je nekdo vlomil v trgovino in bife Škorpijon v Celju in s ključi, ki jih je našel v lokalu, odkle- nil blagajno in iz nje odnesel 30 tisoč tolarjev. 34 MODA - NASVETI V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH-ŽEROVNIK V redakciji NT&RC že čaka ročno poslikan svilen šal na nagrajenko julijske oddaje V modnem vrtincu na Radiu Ce- lje, Malčke Čuješ iz Grobelne- ga, Tratna 30/a. Parfum, iz eminentne par- fumske hiše Rochas, ki ga po- darja podjetje Waitnauer iz Ljubljane, je po pošti že preje- la Nevenka Verovšek iz Voj- kove 5 v Celju. Tudi s prvo nagrado, daril- nim bonom celjskega podjetja z metražnimi tkaninami Papil- lon, si je Saša Mirkovič s Ka- juhove 9 v Celju, lahko izbrala metrsko blago, morda že za svojo novo, nekoliko toplejšo jesensko obleko. Čeprav je poletje še v svo- jem polnem razcvetu oziroma naj bi bilo, so za mnoge mor- je, počitnice in brezskrbno ve- seljačenje le še lep spomin. No, nekateri, ki ne obožujemo peklenske vročine, pa smo prepričani, da nekajtedenski oddih najbolj prija v avgustu. še posebej, če se lahko malce »potegne« v september. Za vse tako razmišljajoče je seveda nakup počitniške gar- derobe, modnih dodatkov ter tisoč in ene potrebne reči, ki jo je potrebno vzeti s sabo na dopustovanje, še nadvse ak- tualna tema. Zadnjič smo si ogledali, kaj pravi moda o letošnjih pokri- vahh in sončnih očalih, danes pa poglejmo še, kaj bomo no- sili v rokah oziroma preko ra- men. In radoveden pogled pod noge si tudi lahko privoš- čimo... Prozorno na nogah in v roicah Menda bo kar držalo, da pri poletnih nakupih oblačil, obu- tve in ostalih modnih dodatkov »pridejo skozi« najbolje tisti, ki odhajajo na počitnice v drugi polovici avgusta. Če niso izbirč- ni, seveda. Ve se zakaj - sezon- ske razprodaje so trenutno naj- bolj mikavna ponudba mnogih trgovin. Morda še nimate prave- ga obuvala za sprehode po tla- kovanih obmorskih ulicah, ali pa torbe, v kateri dnevno tovori- te vse kopalne potrebščine? No, potem se kar podvizajte, kot popotnico pa spravite v spomin nekaj letošnjih najnovejših obu- tvenih trendov. Ker se moda obuval in tovrstnih modnih do- datkov spreminja za nianso manj radikalno in bliskovito kot moda oblačil, bodo ti modeli zelo verjetno čisto spodobni še prihodnje leto. Pa poglejmo, kakšni so stili- stični napotki največjih čevljar- skih trendsetterjev: Sluti se vprašljiva usoda de- belih podplatov, visoke pete pa bodo gotovo še kar »in«. Glede na to, da je letošnje poletje pravi »best seller« prozorna plastika, se utegne nakup takšnega obu- vala izkazati kot dobra naložba. Natikači so se znova prebili v ospredje, tudi plastični sandali s prepletom jermenov v stilu starih Rimljanov so novost. In višina pete - najmanj 5 cm. Tudi torbe velikanke so iz močne prozorne plastike - za tiste, ki rade na ogled postavite svoje intimne reči. Ostale bo nemara bolj razveselil pleten cekar z bambusovimi ali kovin- skimi ročaji. Tudi takšni iz jute, okrašeni s cvetjem, so prav očarljivi. Anketno nagradno vprašanje meseca avgusta: KATERO JE VAŠE NAJLJUBŠE POČITNIŠKO OBLAČILO? a) kratke hlače ali mini krilo in majica; b) viskozna obleka v cvetličnem vzorcu; c) udoben kombinezon brez rokavov. OTROKINSPOLNOST Piše: DAVID IPAVEC ZaceHdspdnosli in spolne vzgoje 1. predrojstveno obdobje Spolnost je vsakomur priro- jena in ga spremlja vse življe- nje. Človek že od prvih dni življenja nosi v sebi spolni na- gon, potrebo po spolnem za- dovoljevanju. Vse to je zakore- ninjeno v njegovi naravi. So- dobna znanost je potrdila, da je spolnost res prirojena in dejav- na že pred rojstvom. Veliko tega je slikanega. Na primer: Odkrila je sesanje pri neroje- nem otroku. Ta se že pripravlja na življenje zunaj materinega telesa: vadi požirati in sesati. Tako se je zgodilo, da je prišel na svet z žuljem na palcu - ki ga je sesal v njenem telesu. Spolna vzgoja naj se začne že v tem obdobju. Prva vzgoj- na naloga staršev je, da ljubijo »bodočega« otroka in se ga ra- dujejo ne glede na njegov spol. Prav tu pa še velikokrat naredi- jo napako. Hočejo dečka (ozi- roma deklico), rodi pa se jim deklica (oziroma deček). »Ja- sno da bo fant« ali »Punčko smo naročili« so pojasnila, ki jih lahko pogosto slišimo. In zanj seveda pripravljajo tudi oblačila: Vse rožnato za dekli- co oziroma vse modro, če pri- čakujejo dečka. Posledica neuresničene želje je lahko, da imajo starši do otroka nepravilen odnos. Kak- šno razočaranje: Namesto deč- ka so dobiU »uscanko« oziro- ma obratno - namesto priča- kovane deklice je prišel na svet »poba«. Zaradi razočara- nja nad njegovim spolom zavzamejo povsem nepravi- len odnos. Z deklico delajo kot z dečkom (in obratno), samo da zadostijo svoji želji po določenem spolu otroka. Otroku je seveda vseeno, kako z njim delajo - za koga ga imajo. Ničesar namreč ne ve o dečkih in deklicah, še najmanj pa o lastnem spolu. Vendar tak ne bo prevzemal značilne vloge in posebnosti spola, ki mu pripada. Zaradi povsem nepravilnega odnosa bo pozneje zelo negotov (gle- de lastnega spola) in bo imel velike težave pri obnašanju. Nesrečen bo lahko še kot mladenič oziroma dekle. Celo v zakon pridejo mnogi s temi težavami in jih včasih prav težko prebredejo. Nekateri sploh nikoli... Otrok mora biti s svojim spolom zadovoljen. To naj mu da spolna vzgoja; še več, to mu spolna vzgoja mora dati. Dodatno nalogo pa ima v času nosečnosti mati. Soproga - zdaj že očeta - naj uči spoz- navati še nerojeno dete, ki že živi svoje zasebno življenje. FRANCOSKA KUHINJA Pljučna pečenka v jabolčnikovi omaki Potrebujemo: 500 g pljuč- ne pečenke,1 šalotko, 2 sko- delici jabolčnika,l jabolko,l skodehco goveje juhe, 2 jedil- ni žlici olja, 1/4 skodelice su- rovega masla in še za oreh surovega masla. Šalotko olupimo in jo drob- no sesekljamo. Tudi jabolko olupimo, odstranimo peščiš- če in jo razrežemo na drobne krhlje. V ponvi razpustimo za oreh surovega masla, doda- mo olje in na tem dušimo šalotko in jabolčne krhlje do mehkega. Prilijemo jabolčnik in kuhljamo na majhnem, og- nju toUko časa, da sok povre. Nato dodamo še skodelico ju- he in kuhamo toliko časa,, se vse zgosti. S paličniin \ šalnikom vsebino enakoiU| no zmešamo v enakoiiien gosto omako. Pljučno pe^j ko spečemo v ponvi kot sami želimo, le da je v credj š^ rožnata. Ko je pečena, razrežemo na manjše košf in jih zložimo na pogret si virni krožnik. Omako na hit segrejemo, dodamo preosi lo surovo maslo, dobro pi mešamo in jo takoj prelij( čez zrezke pljučne pečei Zraven ponudimo kror po darphineško, tanke re; francoskega kruha in se\ kozareccabemeta. . VEDEŽEVALEC DENIS Šifra: Pilar Precej ste izpostavljeni te- žavam na dihalnih organih in pljučih, srcu. Na to morate najbolj paziti. Glede kraja bi- vanja pa ne vidim kakšnih večjih sprememb. Šifra: Peter Nikar ne pričakujte kaj pre- več od tega moškega, saj vam je usoda namenila boljšega in primernejšega. Pojavil se bo še pred koncem leta. Šifra: Sanjsici princ Veseli me, da se razumete s prijateljem, tudi naprej bo ta- ko. Selitev sina pa vidim do konca leta. Sedaj je pri nje neko pomanjkanje denarja Šifra: Konj Spoštovana, glede odno z vašim partnerjem misl da se le premalo pogovar o problemih, ki jih čutita, prav vas on še ljubi, so zai tega problemi, torej pogo rita se in vse bo še dobro. Šifra: Veritas S fantom, s katerim ste razšli, ne vidim zakona. P mesec drugega leta pa vid novo poznanstvo. Pri zdra pazite na dihalne poti, pa na rodila. Šifra: Obupam Glede zdravja vidim cejšnje izboljšanje le pr belih halj. Predlagam vara, se držite diete ter zdravil, vam jih predpiše zdravnik fantom, ki vas zanima, dim srečanja in še kaj več. Šifra: Destiny šolanje na srednji šoli I uspešno zaključila, lahko bi bilo boljše, kajne? Gli tvoje ljubezni pa ti mol povedati, da gre tu za plati sko ljubezen, ki v resničn življenju nima osnove. Nil bolj dobro čakati nanj, vseeno ne obupaj, saj bo: šel pravi fant, ki ti bo po i rosti in drugače bolj odgoi jal. Šifra: Beiie de jo Lep dan tudi tebi, tolik šifri. Fanta, s katerim bošj živela te poletne dni, spoznala. Mislim pa, da to bo samo za to poletje, teiti' tudi še naprej. Opisati ti g^' morem, lahko pa povem, ^3 zelo zvest, vreden zaupai^' skratka prijatelj, kakršnega'' lahko samo želiš. Sporoči i ko ga boš spoznala. Srečni RECEPTITETE KATARINE Popečeni Icruhlci s sardinami Prvovrstne, velike sardine iz olja, brez kože in kosti na hitro popečemo na obeh stra- neh v olju, v katerem so bile konzervirane. Nato jih nade- vamo na pravkar popečene, še vroče kruhke, jih obložimo s krhlji hmone in ponudimo. Na mizi jih pokapamo z limo- ninim sokom in malce popo- pramo. Če imamo te kruhke za predjed, zadoščata na osebo največ dva, ker je njihov na- men, da zbudijo tek, na pa da nasitijo. Jetra po portugalsko Rezine telečjih ali govejih jeter, količina je odvisna od števila oseb, povaljamo v mo- ki. Ne pozabimo: jetra je po- trebno vedno posoUti šele po- tem, ko jih nehamo peči. Dve veliki čebuli na drobno sese- kljamo. Očistimo 1/2 kg pa- prik, odstranimo jim pecelj, seme in belo meso in jih nare- žemo na ozke, kratke trako- ve. Nato iztisnemo sok iz 1 /2 kg olupljenih paradižnikov, v pol skodelice olja zarumeni- mo čebulo, posujemo papri- ko, zatem pa še stlačene pa- radižnike. Ko se paprika zmehča, dolijemo sok iz pa- radižnikov in kuhamo še ka- kih pet minut. Zatem zmes pretlačimo skozi sito, doda- mo nekaj smetane in vse sku- paj še enkrat segrejemo. Zači- nimo s soljo in ostrim po- prom. To omako prelijemo čez jetra, ki smo jih spekli zadnji trenutek in garniramo s tankimi kolesci oliv, iz kate- rih smo pred tem pobrali koš- čice. K jedi postrežemo s su- him rižem. Melone v šampanjcu Lepi zreU meloni odrežemo vrh in ga shranimo za po- krovček. Odstranimo mehki del mesa, razen zadnjega centimetra. Izločimo semena iz mesa, ga razrežemo na srednje velike kocke in spet položimo v mehur. Prilijemo šampanjec, tako, da so kocke dobro pokrite, ne smejo pa plavati. Zatem mehur pokrije- mo s pokrovčkom, damo na led in ledeno tudi ponudimo. Ta poobedek lahko pripra- vimo na različne načine: npr. s češnjami, ki smo jih pred- tem namakali v likerju ali z drugim sadjem. INFORMACIJE 35 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE 45 46 MALI OeUSI - INFORMACIJE MALI OGUSI - INFORMACIJE 47 48 RUMENA STRAN TRAČ - niče Haifi in Prevorje Pred dnevi smo slišali, da se je porušila šola na Haitiju, v eni najrevnejših držav na sve- tu. Marsikje po domovini in tujini si slabi učenci želijo po- drtih šol, na Prevorju, v šent- jurski občini, pa sploh ne. V razmeroma bogati Sloveniji obstaja starodavna prevorska šola, ki mora biti med poukom podprta s stebri, zato postaja šolanje smrtno nevarno. Dru- god gradijo razkošne telovad- nice ter vse mogoče, ko kdo omeni kozjansko Prevorje, pa brž zmanjka denarja. Kdo fe nor? Po velikem preplahu zaradi bolezni norih krav ugotavlja- mo, da so slovenske krave po- vsem normalne. Nekaj jih celo razveseljivo odstopa od sivega povprečja, tudi iz celjske regije. V hlevu Franca Brišnika (Ža- lec) je vsega zavidanja vredna Cara, za katero so ugotovili, da je krava z najvišjo mlečnostjo v Sloveniji. Pridna Cara je Sloven- cem lani darovala kar 11.740 litrov dragocene bele tekočine. Kdo je potem nor? Mopedov nočef O v Obsotelju imajo slovenski mopedisti pri prestopanju dr- žavne meje precejšnje težave. Za razliko od avstrijskih, itali- janskih in madžarskih obmej- nih organov jih hrvaški, na prehodu iz Bistrice ob Sotli v Kumrovec, ne spustijo v drža- vo. Na sosednjem prehodu, v Miljani pri Imenem, pa jim v hrvaških uniformah ne pov- zročajo nikakršnih težav. Očit- no velja na vsakem mejnem prehodu drugačna pravna (ne)vamost... Jodlarji prihafafo v mozirski upravni enoti ža- lostni ugotavljajo, da Zgomjesa- vinjčani ne marajo novih ma- loobmejnih propustnic. Nič čud- nega, ko pa »lepe zelene doku- mente« sam načelnik Darko Re- penšek označuje kot »skoraj jod- larske.« Taki pa Zgornjesavinj- čani že nočejo biti. Dopusffniški (ne)namigl Serijo dopustniških namigov bi mogoče lahko nadaljevali s župani (in seveda županjo) v Zgornji Savinjski dolini. Ven- dar ugotavljamo, da namigov v času tradicionalnih turistič- nih prireditev ne potrebujejo. Zakaj neki, ko pa se selijo iz občine v občino, se tam malce razgledajo, nato pa jih gostite- lji itak počastijo. A ni lep do- pust, ko si lahko obilo narav- nih lepot in kulinaričnih užit- kov privoščiš zastonj? Biser med... Ljubensko mati županjo An- ko Rakun so na slavnostni seji občinskega sveta dobesedno okinčali. Neposredni mejaš, lučki župan Mirko Zamemik, jo je primerjal in imenoval z biserom. Gospa Anka je seve- da žarela, gospa županova pa tudi ni bila videti preveč huda. Škoda le, ker biserna gospa nima moči, da bi »porihtala« eno najboljših ljubenskih go- stiln, da županom ne bi bilo treba tako dolgo čakati na po- strežbo. Velika imagovaka Glede na to, da se je pretekli teden zgodil Lučki dan, mora- mo še enkrat omeniti lučkega župana Mirka Zamemika. Go- spod županje bil menda skupaj s predsednikom občinskega sveta Alojzom Selišnikom mo- ralni zmagovalec lučkih ka- raok. Glede na Selišnikovo glas- beno preteklost bi lahko bila celo uradna zmagovalca. Odmevna namig Predsednica celjskega Turi- stičnega društva Danica Do- beršek je odreagirala na naš dopustniški namig, v katerem smo ji svetovali dopust na Sta- rem gradu. Zaželela si je na- mreč družabnike za svoj do- pust, verjetno kakšnega komu- nalca, pa tudi katerega od od- govornih iz občine. Pa menda sija ne želi dopustovati s sami- mi presvetlim Jožijem?! ily ji.-,« 4 «• = . * Honorarni direktor v pokoju je olimpijske metre in sekunde svojih atletov ocenjeval z bese- do izredno. No ja. Rok Kopitar je bil leta 1980 na nizkih ovirah enako hiter, Nataša Urbančič pa je pred četrt stoletja kopje metala veliko dlje. Direktorski stolček je pač udoben in Ro- mun Lešekje ob napredovanju verjetno pozabil na moč šte- vilk, čeprav se je še lani šopiril kot predsednik strokovnega sveta. Sanic Pansa Skupščina Atletskega druš- tva Kladivarja še ni potrdila Jožeta Zimska za predsedni- ka, vendar je bil vseeno vzhi- čen nad nastopi olimpijcev. »Imenujem vas za viteze knež- jega mesta,« je ob sprejemu v svoji rezidenci naznanil župan Joži, ki je med ljudmi že znan kot Sančo Pansa. Njegovi mlini na veter so visokošolski študij v Celju, nogometno igrišče na So- točju, srednješolske dvorane... Hoino obratovanje Celjska tržnica bo očitno mo- rala spremeniti odpiralni čas, tako da bi delovala v večernih in nočnih urah. Le tako bi verjetno njen redni obiskova- lec glavni celjski komunalec Ivan Pfeifer opazil, da nekaj luči že od pomladi čaka na zamenjavo... ffafersen oce... Ata Željko Cigler, šef-celj- skih družbenih dejavnosti, je bil gotovo zelo ponosen na svo- jega najmlajšega, ko je ta na lutkovni predstavi Rdeče kapi- ce zabaval občinstvo z idejo, da bi lahko namesto lovca kot rešitelj nastopil Superman. Zanimivo in izvirno! Očitno jabolko včasih le pade bolj da- leč od drevesa. AFORIZMI • Medtem, ko se v angk kih revijah na tretjih strant pojavljajo dekleta zgoraj fare so pri nas ljudje že na pm straneh skoraj povsem golm • Faze v razvoju naše dm be: monizem, pluralizem, hn zumje. M • Delavec v socializmn-t sem na ustih, nagelj v gumbni ci in zastava v roki. • Delavec danes: Kletvk na ustih, bolečina v srcu delovna knjižica v roki. • Še vedno imam strai ki iščejo smisel delovanja odlagališču preživelih idej; • Vrata svetovnih trgoi vse bolj odpirajo. Le do kljnla ki jih odpirajo, je vse • Seizmologi sporočajčM navkljub škandalom, ki m pretresajo, še niso zaznali pc tresnih sunkov. • Strategija cestne^ omrežja je polna lukenj. Kd šna strategija takšne cestem • Najbolj dosledna carii ska kontrola se izvaja na pn hodu iz nezaposlenosti v zapo- slenost. 'M • Ne potrebujemo zas^ nih šol. Potrebujemo le šolej katerih se bo mogoče zaposB • Ekonomska znanost nu vseskozi opozarja, da imflf previsoke plače. Naj nas vei dar že enkrat poduči, kako njimi preživeti. • Nekatere javne osebnoi so deležne takšne publici0 da javnosti sploh ne potrebi jo. O Šele v zaporu dobi člov^ pravo vrednost. • Le božji čudež odpira P ta v srečna naključja.. O Tudi v zmagovitih biM je navadno tako, da se nfl/W ši ne vrnejo. O Tragika bodečih žic tem, da ne bodejo v prave O Motiti se je človeško- [ sta dokazala že Marija Tef^^^ ja in Jožef II., ko sta bitoP^ pričana, da sta v naše kf<^ uvedla pravni red. FRANCI STRANKA ŠALJIVCEV Dopustniške šale bodo objavljene v naj- novejši Petici - prav tako imena srečnežev, ko bodo prihodnje leto dva dni naši gostje na veselem izletu. Za tiste, ki ste med nagrajenci za šalo tedna, pa bo že v začetku septembra odhod na izlet v neznano z zna- nim znancem. V agenciji Dober dan se lahko prijavite tudi vi, brezplačno pa bo na to zanimivo srečanje povabljena izžrebanka Ana Kisovec iz C. na Dobrovo 83, Celje ter šaljivka Melita Knez iz Galicije pri Žalcu, ki nam je poslala šalo Zveneči telefon, saj je ta šala prejela največ vaših glasov. Ob štirili zjutraj zazvoni telefon v hotelski recepciji: »Halo, tu Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas odprete bar?« »Ob osmih.« Ob petih spet zazvoni telefon: »Halo. tu Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas odprete bar?« »Ob osmih.« Ob Šestih ponovno: »Halo, tu Gašper iz sobe 116. Kdaj pri vas odprete ta vražji bar?« »Saj sem vam že dvakrat povedal, da boste lahko šli noter šele ob osmih in nič prej.« »Kdo pa hoče noter? Jaz bi šel rad ven, hik!« Na gradbišču šef gradbišča gleda skozi okno bloka, ki ga pravkar gradijo, pa mu pade na glavo opeka in mu odseka uho. Ko brska po tleh in ga išče, se mu pridruži mali Lojzek in mu pomaga pri iskanju. Fant ga hitro najde in mu ga pokaže. »Veš, to pa ni moje uho. Jaz sem imel vedno svinčnik za ušesom,« mu odvrne šef gradbišča. Osumljenec Med pretepom v gostilni policaj zgrabi Slav- ca. Pri osebni preiskavi najde nož in obtoži ga, da nosi s seboj morilsko orožje in da je morilec. Slave mu odvrne: »Ne samo morilec, tudi posiljevalec sem.« »Lahko to dokažete?« pravi policaj. »Seveda,« pravi obtoženi, »saj nosim tudi orodje za posiljevanje s seboj.« Tašče čez globoko reko so dokončali nov most. Hoteli so preizkusiti vzdržljivost, zato je inženir predlagal: »Zberimo na mostu sto tašč. Ce bo most vzdržal, bo dobro, če pa se bo most podrl, bo še boljše.« Križanje Direktor živalskega vrta se pohvali novemu veterinarju - pripravniku: »Uspeli smo križati dihurja in orla.« »A res? In kakšen je rezultat?« »Hm, smrdi do neba.« Slab profil Policist ustavi starejšo voznico in začne pre- verjati gume. »Gospa, oprostite, imate zelo slab profil« »Gospod policist, ko vas takole gledam - tudi vi niste bogve kakšen lepotec« Bolnika v bolnišnici sta ležala Savinjčan in Ribničan. Oba je po levi nogi mučil protin. Zdravnik jima je - po raznih zdravilih, ogrevanjih in kopelih - predpisal še masiranje bolne noge. Ko je sestra masirala Savinjčana, je ta tulil od bolečin, Ribni- čan pa seje med masiranjem celo smejal Savinj- čana se je to zdelo čudno, zato gaje vprašal, kako more tako zlahka prenašati neznosne bolečine. »Nič lažjega kot to,« je dejal Ribničan, »jaz dajem masirat zdravo nogo, pa me prijetno žgečka!« Šale so prispevali: Frida VULOVIČ iz Celja, Alojz ARLIČ iz Šmarja, Janko POŽEK iz Grobel- nega, Ivan LEBEN - Slave iz Celja, Hermina STRAŠEK iz Štor in Alojz OBLAK iz Šentjurja. Frajtonarica namesto cest z avtom ne more, na štop si ne upa več... Zato se jeLojze Peterle odločil, da bo kar z biciklom pregledal, če so drugi že uresničili njegove popoplavne obljube v Zgornji Savinjski dolini. Glede na to, da tega še niso storili, bo lahko Peterle obljube uvrstil v predvolilno kampanjo. Do takrat pa Zgornjesavinjčane tolaži kar s frajtonari- ca, čeprav uradno še ni priznan za ljudskega godca.