249. številka.
Ljubljana, vtorek 29. oktobra.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD
voija pO p o 4*1 piuiuiniii a.^ a v »i: o ■ u k ii r m k o ti ote le ta culo loto 16 «10., ta poMota M gl., Z« L) obijaše bre> pošiljanja na dom s« oelo loto 13 gld., M eotrt leU 3 gld. 30 kr., ca en m. »»c 1 gld. 10 kr.   Zn pošiljanje a
Iihuja vaak dan, itviouim ..mwh.\i»-, u četrt lota 4 gld. — Za Ljibljl
dom bo računa 10 kr. »a umm, tiO kr. m eotrt leta. — Za taje deielo toliko -/e6, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo aćitoljo na ljudskih šolah in za dijake volja znitana cena inaicor. Za Ljnbljano .» oatrt lota 3 gld. 60 kr.. po poiti prejotuan za eetrt lota 3 gld. — Za omauila io pla6t\ o od fotiriniopne petlt-vrato 6 kr., do bo osnanllo enkrat tiska, & kr., 6e bo dvakrat in 4 kr. do bo tri- ali večkrat tiska. Dopiai naj bo izvole frank irati. - Rokopisi bo ne vraćajo. — Uredništva je v Ljrbljani v Frnno Kolmanovoj hiši I*. 3 „glodališka Btolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati narodmno, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno rodi, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hifti.
Kriza.
Ministerstvo Auersperg Lasser je odstopilo, ne more se vrniti več, ker so enoglasni proti njemu sami nemški ustavoverci. Ta tudi novo ministerstvo Pretiš se nij moglo sestaviti in je proglašajo včeraj isti ustavoverni nemški listi kot nemogoče. Kakor državuozborski nemški napredujaški klub, tako so tudi druge frakcije ujavile, da se no skladajo z njegovim programom. Novi napredujaški klub in klub levega centra sta mu tudi poročila, da ga ne bi mogla podpirati. Državopravna fode-ralična opozicija a Poljaki vred je užo sama ob Bebi proti Pretisu. Vse stranke so pa — da si iz raznih razlogov — jedine in Bložue posebno v protivstvu zoper Audrassvja. Čudna nenavadna „sloga" !
Tako je tedaj res prišlo, kar se je prorokovalo : da bode okupacija Posne rodila notranjo krizo, da izpreiuemba vnanjo politike mora prinesti za soboj tudi izpremembo no tranje politike. Prezgodaj bi bilo trditi za gotovo, da bode ta izprememba nam Slovanom popolnem ugodna. Če nas čakajo teške borbe. Se se vidi, da stvari nijso dozorele, ker velike reči se rodi- teško in počasi. Ali to je menda gotovo, da vse kar smemo in moremo računati, tla po zdanjih razmerah pride, more 1« bolje biti za nas, slabše ne more lehko.
Pomenljivo je jako, da glavno glasilo nemške ustavoverne stranke „N. fr. Pr." v nedeljskem uvodnem članku pravi, ka je situ-vuciju za neinsko - ustavoverno stranko jako nevarna ali opasna (bedrohlich). Klicanje tega lista, naj se v dvanajste) uri še poskusi preko nasprotij kak most narediti, kaže nam le, kakov strah se je ustavoverstva poloti. M up rej ne znajo, nazaj ne morejo. Ce pa prerokujejo, kakove „uesreče" bodo prišle, kadar njih ne bode več na krmilu, puč jim nobeden res misleči ne veruje, menda si uiti sumi ne verjamejo.
Jeden najzagrizenejših Nemcev, Štajerec Carnori, je v poslanskem klubu te dni rekel, da, ko bi tudi res kako novo ustavoverno niiuisterstvo na krmilo prišlo, — kur ne more, kakor zdaj stvari stojo, — bilo bi vendar le provizorično, prehodno do drugega leta, ko bodo nove volitve v dr Žavni zbor, in ko se bodo (po vseh prikaznih soditi) tudi Čehi udeletili akcije. Do teduj če ne prej, bodo u/.e tudi.nuši protivniki cedulje bolj izpo/uali, kako nemogoča je zu dolgo sedanja duali; tu na sistema. In kukor se sistemu le mulo tapremenj, potem se bode inoiiurhija morala domisliti bolj ua nas, svojih 10 milijonov Slovanov.
Iz Bosne in Hercegovine.
Iz Kivna 20. okt.
(Tinino nlov enakega oficirja.)
Po 4 dnevnem mariti dospel Bem 14. t. m. tu sem. Hvala Bogu, da sem zdaj v štaciji, kjer je redni poštni prevod, če ravno še zdaj pošta paketov ne Bprejema.
Sprejem od regimenta po 4 tedenskem ločenji je bil srčen od strani vseh gospodov tovarišev.
Koncem septembra se je raznesla vest, da je moja kompanija bila napadena in da smo bili od silne sovražne moči popolnem uničeni. — Vsestransko očitno veselje bilo je torej naravno, ko sem prišel s svojimi mej svoje.
Težave in muke našega polka pred Liv-noiii bile so strašne. Dva dni in 2 noči stal je polk z orožjem v roki v lmdej plohi. Drugi dan pa je še ledeno mrzla burja pritisnila, da je vojakom voda po steklenicah zmrznila. Tako so stali mej skalovjem brez drv in ognja za kuho menaže, zmirom na boj pripravljeni proti vstašem, kateri so zopet in zopet brezvspešuo prodreti poskušali. Vstaški naskoki veljali so posebno prvemu bataljonu.
Izredno vstrajnost in hrabrost našega regimenta (17.) v boji z zagrizenim in obupajočim sovražnikom je vojskovodja, nadvojvoda \V iirtomborg tudi priznal, ko je v L i v n o m v pričo vseh zbranih oficirjev štirih brigad javno izrekel, da on nij boljših vojakov videl, ko so Kuhnovciin 10. bataljon lovcev, to so Slovenci.
V Livnu so dobi vsake vrste jedi, pijače itd. ali draginja je v resnici nezaslišana. Steklenici piva velja (10 kr., funt sira 2 gl. Za svečenik, kakoršnega se pri vas kupi za 30 ali 40 kr., se zahteva tu 2 gl. Srbski kupec je nad žida.
Kakovi  ljudje so  2 leti sem tukaj ne omojouo gospodarili  in kuko so gospodarili, to je grozovito.   Prihodnjič ti hočem o tem govoriti. Trije so užo ustreljoui, — uekateri So bodo.
Moja kompanija jo dobila i) medalij od •is, kolikor jih je dobil ves polk. Ju/, sem želel za svoje ljudi 27 mulalij. Košmolj je dobil veliko srebrno, zaslužil je zlato.
Novica, da idemo mi, to je 13. vojni oddelek, v kratkem proč, postajo vedno verjetnejša. G overi bo celo, da pride brigada nadvojvoda Wilrteuiberg, to smo mi,  na Dunaj.
Zdaj stanujem v lastne j sobi, prav turško obskrbljenoj, — mej praznimi stenami; spal pa bodem na vreči, z mrvo uabasauej, tedaj iz vrstuo. Zdi se mi užo to luksus.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja, 15. oktobra) Navzočnih je 81 poslancjv. Predsednik in vladni komisarji bo navadni.
Deželni načelnik vitez Kalina odgovarja na interpelacijo poslanca Kluna, zakaj bo je časopis „Slovence", kateri je grajal nepostavno ravnanje c. kr. okrajnega glavarja viteza Ve-steneeka v dopisu iz St. Vida, govorečem o ljudskej šoli v Velikem gabru, konfiscira!, ker se je vse, kar jo v dopisu navedeno, tudi uže v deželnem zboru še le pred kratkim izjavilo, n zakaj se je zapečatil ves stavek, tudi oni del lista, kateri nij bil v prepoved dejan. Deželni predsednik jako kratko odgovori, da, kar se tiče konfiskacije same, to njega ne briga, kajti to »pada v delokrog c. kr. sodnij, da se je pa celi stavek zapečatil, to je naredba c. kr. višjega pravdništva v Gradcu, katera je tako poslovanje pri konfiskacijah še le pred kratkim izrecno zahtevala.
O interpelaciji poslanca P f e i f e r j a, zak j se tako neusmiljeno od strani davkar-kih uradov na Dolenjskem rubijo in prodajejo kmetska posestva zarad zaostalih davkov, zakaj se celo prodajejo stvari, katere spadajo k „fundus in stiuctus", in da c. kr. davkarski uradi tam res za slepe cene kupujejo taka posestva, odgovori deželni načelnik, da je vse, kar je g. Pfeifer povedal, vsled uradnih poročil resnično, da pa bode uže od strani višjih oblastni) naročeno, da bo ne bodo odslej godilo nič več tako.
Dr. Zamik predlaga željo, ki jo je več poslancev izjavilo, naj bi se stavila volitev deželnih odbornikov za prvo točko dnevnega reda. Zbor to odobri in počne se volitev. Iz skupine velikega posestva je izvoljen Dežni a n, za namestnika Vestoneckov oproda in prijatelj Peno baron TaulVerer. Iz skupine mest, trgov in trgovinske zbornico jo voljen dr. S c h rev, za namestnika/.upaii ljubljanski Laschan.
Iz skupine kmetskih občin je bil voljen najprej mej 18 glasovi z 12 glasovi dr. lllei-weis, 1 glas je dobil dr. Vošnjak.
Na vprašanje deželnega glavarja, ali gospod tir. lllci\veis sprejme volitev, odgovori dr. lUoivveis: Presrčno zahvalo vsem gospodom, kateri so me pOcaBtili E novim zaupanjem in me volili v deželni odbor. Sedemnajst let sem bil ud deželnega odbora, in tudi zdaj, akoravno sem star in nemam več tiste telesne in duševne moči, ne bojim se dela, katerega naklada ta služba za narod in domovino. A uže o priliki utemeljevanja adres-nega predloga sem izjavil, da me nij bila volja priti v ta ilegalni deželni zbor; in ker veljajo to okolščiue se zmirom, tudi volitve ne prevzamem, in še jedenkrat zahvaljujoč se go-
\
spodom za zaupanje, katero bo mi izkazali, prosim, da namesto mene volijo druzega gospoda.
Volitev se ponovi, in izvoljen je dr. V oš-njak, kateri pravi, da volitev prevzame.
Za namestnika deželnega odbornika se izvoli poslanec Klun, a ta izjavi, da volitve ne prevzame.
Na njega mesto se voli dr. I'oklu kar, kateri prevzame volitev.
1/. sredine deželnega zbora se voli dr. Schafter z 19 nemSkutnr.skimi glasovi za odbornika. Narodni poslanci so glasovali za dr. Zamika.
Vitez Gariboldi, njegov svak, mesto njega izjavi, da volitev prevzame, za namestnika se potlej voli vitez Gariboldi, kateri tudi volitev prevzame.
Dr. Schrev nasvetuje, naj zbor izreče v resoluciji jako odličaej hrabrosti kranjskih vojakov v bojih v Bosni in Hercegovini zahvalo dežele, in da bo za ranjene kranjske vojake dovoli 1000 gold. podpore iz deželnega zaklada.
Dr. Bleiweis je tudi za tako resolucijo, a njemu se zdi za podporo nasvetovana svota premajhena, kajti treba bode tudi podpirati vdove in rodovinc mnogo v boji padlih in umrlih kranjskih vojakov.
Kolikrat se je za pogorclce mnogo tisočev votiralo, ranjeniki in umrlih kranjskih vojOčakov družine so podpore gotovo bolj potrebne. Dr. Bleiweis tedaj predlaga, naj bo mesto 1000, dovoli 2000 gold. v ta namen. Zbor Bleiweisov nasvet jednoglasno sprejme.
Zastopnik vlade vitez Kalina se zahvali deželnemu zboru, kateri je denes dokazal, da je jednoglasnoga patri jo tičnega mnenja, kadar gre za čast in slavo Avstrije, kateri je denes pokazal, koliko mnogo časti hrabrosti in po žrtvovanja je zmožna avstrijska armada. Vitez Kalina končno naznanja, da bode sklep deželnega zbora telegrafično naznanil Nj. Veličan stvu cesarju.
Na predlog deželnega glavarja vskliknejo poslanci trikrat „slava" in „hochu cesarju.
Poslanec baron Apfaltrern poroča v imenu združenega finančnega in gospodarskega odseka o predlogu deželnega odbora zarad deželne priklade na pivo in žganje na Kranjskem za 1. 1870, in svetuje, naj se sprejmo nasveti deželnega odbora, da se
1. v poplačilo deželnega zaklada potro-škov pobira, in v deželni zaklad plačuje davščina od piva in od žganih pijač, katere se na Kranjskem po kmetih, in v deželnem stolnem mestu ljubljanskem točijo, ali na drobno prodajejo.
2. To davščino plačevati so dolžne vse one osobe, katere po obrt nij sko, bodi Bi kot pivovarji in žganjarji, bodisi kot trgovci in obrtniki, namreč posebno kot gostilničarji, krčmarji, kot krčmarji, katori smejo samo o posebnih prilikah točiti, in kot točniki pivo ali Žgane pijače točijo, bodi-si, da jih sami kuhajo, ali bodi-si, da tuje blago prodajejo, ali katere se s prodajo takih pijač na drobno, t. j. v množinah pod 50 litrov pečajo.
3. Čini, kateri utemeljujejo dolžnost pla čevati to davščino so ti:
a) pri pijačah v sodih njih nastava v točitev ali prodajo;
b) pri pijačah v steklenicah njih preložitev v prodajalnico, ako nijso zabite, ali ako bo zabite v zabojih, ki imajo menj, nego 50 litrov VBebine.
4. Ta davščina se plačuje z 1 gld, od
lektolitra piva, in s 5 gld. 50 kr. od hekto
litra žganih pijač, ki imajo 55 stopinj 100 stoj) njatega vinocvetomera vsebine vinskega cveta; pri večjej ali manjšej vsebini vinskega cveta plačuje se za vsako stopnjo 10 kr. več ali menj davščine; stopnjiški drobci računi jo se za cele stopinje. Od sladkih žganih pijač, zlasti od ruma, araka, punševega cveta, likerja plačuje se za vsak hektoliter 6 gld. davščine.
5. Za pobiranje te deželne davščine imajo se porabiti one postave, in oni ukazi, kateri so veljavni za jemanje državne vinske užitnine, in posebno knzni o prestopkih te davčne dolžnosti morajo se po kazenskej postavi doho-darstvenih prestopkov od leta 1835. izvrševati; ako bo bi pak taki prestopki pripetili pri ne-dovoljenej, ne pri obrtnijskem, in ne dohodar-Btvenem uradu naznanjenej točitvi, mora se po dokazanem davčnem prestopku od osob, katero bo po postavi dolžne davščino plačati ali zanjo porok biti, nerazdelno pobrati dvajsetkrat to liki znesek, kakor znaša prikraćena davščina.
Razen tega pa naj deželni odbor poizve, in v prihodnjo j sesiji poroča, kolik bode znesek tega davka, ali bi se pobiranje razdelilo po posameznih okrajih, kak bode proti temu davku položaj mesta Ljubljane, za katero se užitninski davek posebno pobira, in kaj vlada o navedenih točkah deželnega odbora misli.
Ustavoverni poslanec Lukman priporoča ta predlog bivšega narodnega deželnega odbora, kajti on bode v prvoj vrsti oviral žga-njarsko pijančevanje. Predlog ae potem'sprejme.
Predlog, da naj se vlada naprosi, da dela na to, da vlada vse mogoče stori zarad ubra-nitve goveje kugo, in se v tej zadevi sporazume z ogersko in hrvatsko vlado, sprejme se.
Poslanec Potočnik predloga v imenu gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora:
a) Deželni odbor naj vse preskrbi, da se delo za to cesto od Hajke čez Dobi i če do Črnomlja brž ko mogoče začne.
b) Pri nekrateni izpeljavi te ceste naj deželni odbor vso svojo pozornost obrne na primerne poprave okrajne ceste v vinskih gori cah pri Maverlu.
Deželnemu odboru Be naroči, naj'Be resno potegne, da bo litijski cestni odbor zadevo zaradi broda čež Savo, ki čaka  rešitve uže poldrugo leto, vendar enkrat v red spravil, naj za to skrbi, da se operat zarad preloženja ce ste mej Smukom in LašiČami v kratkem iz dela in potrebno zarad izpoljave te ceste nčini naj vse preskrbi, da se bo vendar enkrat ta cesta čez Sltvsko goro preložila.
Ko sta Luckman in Robič posebno pou darjala izpeljavo dovoznih cest h kolodvorom se vsi predlogi sprejmo.
Poslanec vitez Gariboldi poroča v imenu odseka, kateri je  pregledoval poročilo dežel nega odbora in stavi sledeče nasvete: Dežel nemu odboru se naroči.   Deželnim uradnikom in služabnikom se imajo denarne pomoči do voliti v slučajih, kadar so jako zelo potrebni remuueracije pa le takrat, kadar so storili iz redno in zunaj Bvojega službenega časa kaj za deželo, pri tem pa ima gledati deželni odbor na to, da se v proračunu dovoljena svota na noben način ne prekorači.   (Kaj poreko k temu litijski romarji?) Deželni odbor naj preskrbi, da bode obstanek okrajnih denarnic tudi prihodnje leto zagotovljen in da se bode ste-nografični protokoli prej izdelali  in tiskali, če mogoče tako, da se bode protokol prešnje seje v vsakej sledečej  užo predložil, nadalje pa naj deželni odbor posvetuje se o tem, kako
bi se odpravili davki in davščine za cerkve, župnije in njih organe, in kako bi se vprašanje odprave kongrue najložje rešilo. O vsem tem naj poroča v prihod njej aes»ji.
Dr. Schrev pravi, da je u radova nje (nam« reč i slovensko) pri deželnih uradih zdaj jako komklicirano, posebno pri knjigovodstvu in pri kasi, tako, da se človek ne izpozna. Mislilo se je, da se bodo našli v slovenskem jeziku potrebni tehnični izrazi, pa zmotili bo se, pravi dr. Schrev, in meni nadalje, da pa Bog obvari, da bi hotel on 8 predlogom, katerega misli staviti, dotakniti Be narodnega vprašanja. Narodna ravnopravnost obeh deželnih jezikov pri deželnih uradih je „fait accompli", katerega Be neče nikdo dotakniti.
On tedaj le stavi predlog: »Deželnemu odboru se naroči gledati na to, da bode pri notranjem uradovanji enoličnost in prilic* nost vladala, posebno pri knjigovodstvu, ne da bi se škodil kateri deželnih jezikov in tiko, da bi se prihranilo mnogo stroškov za tiskovine."
Poslanec dr. P o k 1 u k a r : Predlog g. dr. Schreva se na tanko pozna, in vemo kam cika, namreč odpraviti vse slovensko uradovanje pri deželnih uradih, kajti ako on naglasa, naj bo uradovanje „zweckroii<sigw, to on razume, da bode za gospo 1e one strani najbolj primerno t. j. ako bodo vs9 po nemško.
Jako se čudim, da pride tako važen predlog kar tako z zraka v zadnjem trenotku, ne da bi bil omenjen v poročilu odbor«, katerega smo izvolili za pregled poročila deželnega odbora. Jaz Bem torej odločno proti predlogu dr, Schreva.
Poslanec Svetec: Gospoda! dotikate se stvari, ki je jako občutljiva. Vi veste, da smo odobrili mi Slovenci tudi nemški jezik kot deželni jezik, akoravno je razen peščice Koče-varjev in nekaj malo Nemcev v Ljubljani v b a druga dežela slovenska, a odobrili smo ga e na podlagi popolne ravnopravnosti manjine večino, nemškega s slovenskim jezikom. To je veljalo zdaj uže mnogo let; vi pa, komaj da ste prišli nenaravno, nepostavno in goljufivo do večine, uže prvo leto ae pripravljate to ravoopravnost uničiti in vse ppnemčiti. Komaj smo se v tej stvari pomirili, uže zopet začenjate izpolkopavati jezikovo ravnopravnost.
Jaz Bem torej tega mnenja: ogibljimo ae vsacega jezikovega vprašanja, in zavrzimo vsak predlog, ki meri na to.
Dr. Schrev se izgovarja, da neče s svojim predlogom škoditi narodnoj ravnopravnosti, in vitez Gariboldi po tagblatovsko neumno govori o nepotrebnih narodnih „schmerzenschreie". Potem se predlog dr. Schreva sprejme.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notrttnje dežele.
V Ljubljani 28. oktobra.
MPitnnjski „Vaterland" je bil zadnji petek konfisciran zarad uvodnega članka, ki govori o ministerskej krizi. Čudno se nam zdi, da „D. Ztg.M prinaša nekonfiscirane ostrejše članke o krizi.
„Wien. Ztg." prinaša imenovanje barona Herberta lt ithkeala za ministerskega residenta v Belgradu.
##»•poslanci v Pešti so sklenili, da ne bodo za nobedno osnovo adrese glasovali, ki bi bila protivna hrvatskej adresi glede okupacije. S tem Hrvatje ogersko vladno stranko močno oslabi'-.
Viiitiit«* države.
Da grozi nova vojska, mej Rusijo in
Turčijo, in morda Anglijo, — vznemirja zlasti poslednjo državo, in vse protislovensko novinstvo od dne do dne bolj. Novi bolgarski vsta-nek, protiveč se deljenju Bolgarije, vzbuja ob čno pozornost.
Preko Zemuna so poroča, da fUriha išče vojno zvezo na boj in odboj s Srbijo skleniti.
Iz Epira in Tesnlije prihajaio v Atene vznemirjajoče vesti. Albanci so sklenili bojevati se do zadnjega, ako porta ne ustreže grškim terjatvam.
Iz PeterhMr&a se v berlinsko „Posta javlja, da hoče Gorčakov odstopiti, in da Su-valov na njegovo mesto pride. To so pa menda le bolj nemške želje, kajti Nemci Gorčako-vemu očitajo le, da je prijateljske razmero z Nemčijo premalo gojil.
Piše se, da Re mej W«/r/r»W agitira, naj izvolijo generala Ignatijeva za svoiega kneza, in da ima on upanje izvoljen biti. Prav bi bilo.
Tudi •S/ufM/Vt imajo svoj atentat. Iz Madrida Be iavlja 26. okt.: Sinoči ie nekdo Btrelial iz žepne pištole na kralja Alfonza, a ga nij zndel. Nnpa^tnik, 23 let stari sodnrski delavec Mucaai, bil je prijet in zaprt. Povedal je, da je „internacionalne".
Dene« Re infdetl obe #V#lMt<90#JM zbornici. Večjih parlamenfarnih bojev nij menda pričakovati, ker je večina 7, vlado zadovoljna, in ae republikanci vaeh konfliktov ogibljejo.
Iz tlima Re javlja, da je dogovarjanje mei Vatikanom in Nemčijo zopet pretrgano. Soditi je, da je Bismark terjal, naj bi papež nasproti nemškim katolikom stranke centra tako kako postopal, kakor papež ne more.
Dopisi.
I k Vrhniko 26. okt. f/Izv. dop j Veselica s tombolo, petjem in plesom 20. okt. t. 1. na Vrhniki, katero bo napravile uže v zadnjem mojem dopisu omenjene, kakor tudi nekatere druge čestite dame z Vrhnike in iz drnzih soRednjih vasi v korist naših slovenskih in avstrijskih bojnikov, krvavečih za razširjenje in povišanje našega cesarstva, — vršila se je v splošno zadovoljnost slavnega občinstva. Precej mnogo denarjev se je pri veselici od tombole in od vstopnine nabralo, kar bode pozneje javno naznanjeno.
Dopisnik bi Še marsikaj o veselici poročal in bolj natanko opisal, — ali opušča to, ker vrhniškim kritikarjem šo Bog ustrezati ne more.
Iz m1o*'«»iimI4«» ItlMf r!«•«» 26. okt. (Izv. dop.] Prav neugodno vreme smo imeli ob času trgatve, le malo solnčnih dnij. Nabralo pa se je povBod več, nego se je pričakovalo, tako, da je huda stiska nastala za prazno posodo. Kvaliteta letošnjega vina pak bo srednja, mošt je tehtal iz kmetskih vinogradov 13 do 14°, iz gospodskih po 15 do 17° sladkora. Od cene se ne more govoriti, ker mošt le prodava, kdor je prav v denarnej zadregi in ga mora dati po vsakej ceni. Vendar take nizke cene ko letos uže dolgo nij bilo, po 4 do 5 gl. avstr. vedro se dobiva mošt iz pohorskih vinogradov, pri Vramu je baje po 5 do 6 gl., v Halozah po 3 do 4 gl. Spodnje vino, dolenjsko, iz rogaškega okraja in hrvat-Bko je po 2 gl. do 2 gl. 50 kr., pa je tudi po tem, kislo in brez moči.
% VI|»iav'Mk*»K-ia 20. oktobra. [lav, dopis.] (Vinska letina v vipavske j do lini) je letos v kvantitetnem obziru jako nejednaka. V najzgornejšem delu doline, to je v ložiškem okrogu, bo jo sme prav dobro ime novati, kajti pridelalo se je toliko po vinogradih, kolikor po plantah, — vrste trt mej njivami, — v vsakej legi prav obilo vina. V 6t. vidskem in poddraškem okrogu hvalijo Be
nekateri dobre srednje vinske letine, drugi tožijo o slabe j letini. Mej prve spadajo posestniki bolj osojnih vinogradov in plant v ravnini, mej poslednje pa ravno posestniki najboljših leg, v katerih je trtna in grozdna ples-noba (vidium tuckeri) skoraj da ves obili pričakovani pridelek uničila. Vse to velja tudi o goškem, slapenskem, vipavskem, t. j. tržkem okrogu, kjer se je pa po nizkih legah, osobito po plantah v ravnini, grozdnej plesnobi še črni palež (Glocosporium ampelophagura) pridružil. Okolo Vrhpolja, posebno pa okolo Bu-danj in Dolge poljane, je vinska letina prav obila: ravno tako na Planini Erzelju, sploh razen ra Gočah po vseh vrheh.
V kvalitetnem obziru se sme letošnja vipavska letina Rploh dobra imenovati, da za-stajejo za onimi kvalitetno najboljšimi letinami, n»j čuda, kajti poletje je bilo vsled nenavadno pogostega deževja le prevlažno in prehladno. Prevelika vlažnost zakrivila jo ravno tudi veliko razširienie poRubonosnih trtnih bolezni), grozdne plesnobe in črnega paleža.
Cena mošta je ravno tako kakor kvantiteta pridelka kaj različna. Knpi se lehko od 8 do 13 gold. Btari kvinč — 60 bokalov — ali pa po 1) l/9 dO 16 gold. hektoliter. Sicer se je nadejati, da bodo cene vsled pomanjkanja kupcev proti Božiču upadle.
R. D—c.
Domače stvari.
— (D revi) v torek zvečer ob G. uri je seja upravnega odbora „narodne tiskarne".
— (Vabilo k izrednemu občnemu zoru „Matice Slovenske",) ki bode 13. novembra t. 1. ob 5. uri pnp6!udne v či-talničnej dvorani v Ljubljani. Dnevni red temu zboru ie: volitev častnih udov. — Pri volitvah častnih udov „Matice Slovenske" všte vajo ae tudi volilni listi takih društvenikov, ki sicer niiso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste s svojeroCnim podpisom odboru poslali, „tako, da nij suma zarad kake prevare". (§ 11. Matičnih pravil).
— (Gospe Mater na) so zapeli v nedeljo večer pevci ljubljanske čitalnico na dvorišči njene hiše podokmeo v zahvalo zi podarjeni harmonij.
— (Društvenikom goriške „Sloge") javlja odbor v „Soči": Možato, neustrašljivo in neutrudljivo delovanje Blovenskih narodmh poslancev v kranjskem deželnem zboru, kder vlada zdaj nemškutarska stranka, ki nepravično zatira naše Blovenske brate na Kranjskem, je pri vseh rodoljubih na Slovenskem probudilo iskreno radost in občno priznanje. Saj se oni tudi za naš blagor, za naš program borijo; zato je odbor „Sloge" štel si v sveto dolžnost, da narodnemu klubu poslancev v Ljubljani izrazi pismeno iskreno priznanje, zahvalo in bratirnski pozdrav. Na to odborovo pismo prejelo je naše društvo sledeče pismo od predsednika narodnega kluba, volespoštovanega našega narodnega voditelja in očeta dr. Blei \veisa, katero javimo vsem p. n. društvenikom „Sloge": „Slavno društvo! Vaše preprijazno pismo od 28. m. m. namenjeno klubu narodnih poslancev, sem dotičnim gospodom bral, ki so ga 7 veliko radostjo na znanje vzeli in in mi nalog dali, so prisrčno zahvaliti si. odboru za tako živo in častno priznanje našega delovanja v pričujočem deželnem zboru. V adresi cesarju namen jene j nahajate odmev tudi Vaših želj po zjedinjenej Sloveniji. — Upili bomo še večkrat po njej, — kedaj pa
jo imeli, to pač le sam Bog ve. „Ne udajmo Be!" — to naj bode zmirom naSa prialo-vica, vsaj gre za blagor našega naroda in srečo cele Avstrije pod krilom svitle Habsburške dinastije. Sprejmite bratirnski pozdrav še posebno od mene Vam udanega dr. Jan. Blei-weiB. V Liubljani 5. oktobra 1878." Isti odbor dalje naznanja, da je „ odločil, da gre, — če le mogoče, celi društveni odbor k slovesnosti 70 letnice g. dr. Bleivveisa, prvega boritelja In našega narodnega „očeta" v Ljubljano, ter izroči čestitko (adreso) jubilantu. — Ob enem je skenil, da ima biti po društvenih pravilih letošnji jesenski občni zbor „Slogo" v Komnu, in sicer 10. novembra ti."
— (V Bosno.) Goriška „S." piše: Skozi Trst Re prevaža močna emigracija v Bosno in Hercegovino; te dni je odšlo tija črez 200 nemških rokodelcev, in naši italijanski listi tudi agitirajo, da bi se osnoval nek komito, ki bi podpiral take domačo tržaške delafee in rokodelce, ki želo naseliti se v Bisni. Torej tudi Italijani bi radi imeli Rvoje kolonije v Bosni. Te dni je tudi nemških voznikov iz Šta-ierskega, Koroškega itd. prišlo sem, da se vkrcajo in otidojo v Hercegovino. Lt glejmo mi Slovenci, da nas Nemci ne prebito, in da ne poplavijo slovanski jucr. Sicer je odšlo od tukaj tudi mnogo Blovenskih voznikov v Bosno in Hercegovino, in tudi za naše kmete bo tudi tam boliše polje, nego pa v Ameriki; a dobro bi bilo, da bi so tudi na Slovenskem napravilo kako društvo, ki bi za take, ki se hote* preseliti v nove avstriiske dežele, preskrbovalo vse potrebno, in se še posebno pogajalo z vlado zaradi pogojev, kajti red in natančnost sta v tem obziru neobhodno potrebna.
— (Ujet slepar.) Od tukaj se piše v „Tr. Ztg." : Pred nekoliko dnevi zaprli so ta v Ljubljani nekega Lorenca, ki je bil solicita-tor pri advokatu Schrevju. Ogoljufal je namreč lastnico Nušakovo artilerijske vojašnice v Trnovem, gospodično Ulbing, za precejšnjo svoto 1850 gl., in sicer b tem, da jej je obljubil, da bode on podedoval, da bode prodala ono vojašnico erarju z jako dobrimi pogoji. Ono svoto dala je Lorencu na njegovo zahte-vanje, ker je dejal, da mora uradnike pri vojnem ministerstvu podkupiti in uradnike pri generalnoj komandi v Gradca. Črez nekoliko časa pride Lorenc k gospodičini Ulbing, ter jej pove, da je uže vse gotovo, in da bode ona dobila črez kake tri mesece odlog o tej zadevi od vojnega ministerstva. Črez 4 mesece je res dobila odgovor z Dunaja, a ta odgovor dejal je, da vojno mini-sterstvo neče njenega posestva kupiti. Gspdna. odda pa zdaj celo stvar advokatu dr. Mošetu, in ta naznani Lorenca sodniji. Lorenc jo je popihal pa uže mej tem časom iz Ljubljane, a g. Perona, ki je izvedel kam jo ptiček zle-tel, telografira v Gradec, in tam na kolodvora je Lorenca policija prijela, akopram si je bil svojo brado dal do čistega odstriči.
— (Nova tarifa z d pošiljatvo z vožnjo pošto in poštne nakaznice.) Minister trgovinstva razglasil je naredbo za nove tarifo pri pošiljntvah v Avstro Ogerskem se sledečimi določili: Pri pošiljatvah z naznačeno vrednostjo plačati se mora razen od teškoče tu li od vrednosti. Pisma z neoznačeno vrednostjo ne smejo se z vožnjo pošto dalje pošiljati, ako so do 250 gramov teška. Od zavitka teškoga do 500 gramov plačati se mora pri daljavi 10 geoRrafnih milj 12 kr., kolikor se pa dalje  pošlje pa 24 kr. Od
hOO gr. do 5 klg. teške poSiljatve se plača za 10 milj daljave 15 kr., kolikor dalje pa 30 kr.; za i rez f> klg. teško pošiljatev plača se od prvih ."• klg. 16 in 30 kr. za vsaki drugi kilogram pa od 10 milj 8 kr. do 20 milj G kr.; do 50 milj 12 kr.; od 50 do 10O milj 18 kr., od 100—150 milj 21 kr., od 15U milj dalje 'M) kr. — Va poštne nakaznice je bledeča tarifa : od 6 gl. plača se poštnine 5 kr., od 5 do 5«) gl. 10 kr., od 50 do 150 gl. 20 kr., od 150 do 30O gl. 30 kr., od 300 do 500 gl. 50 kr., od 50O do 10O0 gl. 1 gl., od 10OO do 2000 gl. se plača 1 gl. 50 kr., od 2000 do 3O0O gl. 2 gl., od 30O0 do 4000 gl. 2 gl. 50 kr. in od 4000 do 50O0 gl. plača se poštnine 3 gl.
Razne vesti.
* (Rumena mrzlica) še vedno razsaja v Ameriki, o katerej prihajajo žalostne novice. Število bolnikov raste čedalje bolj, posebno mej reveži. V Viksburgu je po bolnišnicah nad 2O0O bolnih; G usmiljenih sester in nekatero duhovne je pobrala bolezen. V Mem-lisu manjka ne le mrtvaških nosil, ampak tudi pogreba v; po ulicah in po hišah se nahaja na stotine nezagrebenih mrličev, ki zrak oku-Sujejo; v tem mestu so živi ostali samo trije duhovni, vsi drugi bo bili napadeni od bolezni, ko bo vernikom delili tolažbo sv. vere. Še huje je v Novem Jorku, kjer je ta huda šiba pobrala še več zdravnikov, duhovnov iu usmiljenih sester.
* (Sodnik kot morilec.) Sodnik Se-gevai> v Domonyju našel je pred kratkem ko larskega pomočnika, kije pri njem delal, spečega v hlevu. Ker se pijani nij takoj zbudil, zgrabi sodnik vrv, ter ž njo tepe toliko časa, da bo je ta vzbudil. Jezen zgrabi zdaj kolar vile, a ker mu je sodnik žugal, da ga ustreli, vrgel je vile zopet od sebe. Potem pa Segeti-var v nanj skoči, ga z rokama bije, in ukaže nekemu hlapcu, da ta odpelje kolarja v zapor. Ta pa hoče v svojej besnosti kamen pobrati, da bi ga vrgel v Segesvarvja, a sodnik ga ustreli mej tem v sence, tako, da je kolar črez malo trenotkov izdihnil. Ljudstvo bilo je radi tega čina jako razjarjeno, tako da je moral Segesvarv bežati. Sicer ga je pa potem sod-nija prijela.
ker je kakor nanj narejen, in podarim mu še drugi nemški: „l>ie Einbildung ist auch ein zugtwogenes Glilck". Saj znano je, da je iz policaja do borega nšribarjau in iz privat-r lltissaM resnično do Bfatw-studij prispel. In človek bi moral temu žalostnemu vspehu nevoščljiv biti V
Ta „^ribar" prisega, da na Tolitveni dan nj z ,1. Milavcem ne z D. Gasparijem besede zaradi volitve črhuil; jaz pa očitno rečem, da je na dan volitve še za J. Milavcem vpil: „Milavc, le Deva volite 1"
Kar pa iz baharije vpijete, da ste „Steuer zaklei'" nečein svetu neresnice razkladati, rečem le, da jaz sem uže pohabil, od kdaj da sem uže plačevalec davka.
Na vse druge malovredne fraze odgovarjati, bi me onečastilo, ter rečem za slovo: Kr ist. am Ueuiiitlio krauk,
Uiti.' er am dur Bielabank.
Anton Ditrich.
PoNluiao.
V štev. 241 „Laibacher Tagblatta" od 19. oktobra t. I. se predrzne nek „Tinten-klegBser" Jože Prosenc na poslano v »Slovenskem Narodu" štev. 240 z neko „odpravo* (Abfertigung) mene prav surovo napadati. Zove me .unmUadlich", kar pa le imenovani bore „ft ribar" po svojej skromne j izvedenosti, po svojih dvomljivih „privatnih študijah" javiti more, ker sicer uže priprosti kmet 27 letnega človeka kot uže tri leta črez dobo določenih let za polnoletje pripoznava. Z besedo „Biickergeselle" mislil me je onečastiti, ah moti se, ker tudi ta posel poštenega rokodelca je časten, in imenoval bi jaz njega Ithko vestno na slabotni značaj drugačnega „Geselle"; ali jednacih pobalinskih napadov se ogibljem, in s ponosom pripoznavam, da sem sin spoštovane hiše, pekovskega mojstra, trgovca, posestnika, ter tudi vodja trgovatva očetovej hiži. Dalje pravi: nehvaležno je ugovarjati, ko bi na njegovo osobo visoko pomenljivi napad iz sovraitva ne izviral, lla! Nikdur nij sem mislil tako malenkostne osobe , sov in. žiti", veliko menj pa še tako osobe, kakor je imenovani pisač.
Od pisača Prosenca citirani klasičui izrek: „ Mit der Dummheit stre i ten selbst die Gbtter vergebensu, *) se mu izvrstno podaje,
*) Pa šo citat jo napačen iti pukvarjon. Scliil-lerjepiaal: „Mit dur Duuuuhuit kSmpfen tiiit-tor hoI but vergubena". To jo klasičen vorz iu sicer Sc lii 1 lur j o v , ki tiajineiij od duševnih boru-tov Proaenoev kukc korekturo potrebuje. Č!o bučo toroj posloiijukoga Cicerona sluga prihodnjič i iium-Skuni klasičnimi citati okulo ..rim motati, in svoje jalovo izjavo olopSavati. iihj svojo „privatno štiulijou,
foniuiio.
V štev. 241 „Laibacher Tagblatta" od 10. t. m. napada sem v Postonjo privandrani šribar Jože Prosenc mojo osebo nunmiindigu. Čudno, da Bi z nadalnjim popisovanjem svo jega delovanja, svoje znanosti itd., sam sebi zaušnico daje, — ker mogla bi ta „učena glava" vedeti, kedaj človek nij več „unmiiu uig". — ltes zelo zanimalo je VBakega, ki je to njegovo odpravo (Abfertiguug) v onienjeuej Številki „Luibacher Tagblatta" čital, ker v resnici nihče nij dozdaj znal, da si je Jože Prosenc s svojimi „privat-študijami" toliko znanosti vpravoslovju (VI) pridobil, da mu moremo mi nasprotniki njegovi nevoščljivi
biti.--Tedaj uže več znanosti, kakor mu
je potreba, sicer bi mu ne mogli biti mi „ne-voščhivi". — Nadalje piavi majestetično: „Uo čem li se zategadelj s svojimi osobnimi nasprotniki pričkati?" — No, v tem mu uže zopet njegova učenost zadostuje, katero nam kaže v Schillerjevem pregovoru: aMit der Duinheit streiten selbst die Gbtter vergebens lM
— Tega šribarja čaka v resnici velika prihodnost, — morebiti da si zna s n privat-studijem" Schillerja, Gotheja in drugih nemških pesnikov toliko znanosti pridobiti, da ga bodo naši nasledniki kot slovečega literarnega historika čestiti mogli. (Um, ne baš, glej pri prvem „poslauem" našo opombo. Ur.)
Kot „izvrsten" pravoslovec pa mora šri bar Prosenc vendar malo spomina imeti, če nadalje trdi, ter b prisego obljubuje, da nij na dan volitve z Janez Milavcem govoril, tem menj agitirah Polnoleten pravoslovec pa tako malo bistroumnosti imeti, ha! to se še meni čudno zdi, ki sem po njegovem mnenji še „nedorasel", pa se vendar vsega spominjati vem, kar se je pred volitvijo in na dan volitve deželnega poslanca godilo in vršilo. —
Davkoplačevalec (Steuerzahler) Jože Prosenc se vendar nij sramoval postonjske fantine napajati, ter v njih družbo se urivati.
— ej 1 pa uže preveč davkov ne plačuje. — Pade mi ravno v glavo, da si je tamkaj doli v ipavskej dolini premoženje prilično tako kupil, kakor so se nekatera dražbeno zarad davkov prodajana premoženja na Dolenjskem kupila; — pa kaj bi nek tudi to razlagal, kar me nič ne briga.
V njegovej odpravi (Abfertigung) v št. 2-11 „Laibacher Tagblatta" bile so njegove besede v odgovor na moje in g. A. Ditncha „poslano
v št. 240 „Slovenskega Naroda" zadnje, za kar mu naj bode od moje strani očitna za hvala izrečena, ker se ne smem kot „nedora-seP s tako učeuo glavo, ki si je s „privat-studijami" take veduosti pridobila, pnčkati. Postonja, 25. oktobra 187b.
J. Lavrenčič.
režije cesti št. 10, na srčnej hibi. — Ljudomil Se-11«• knvi<•, sin c. kr. profesora, 13 in., v novih ulicah ar. !">, vsled diftente.
22. oktobra: Anton Žnidsraič, realoc, 16 1., v Gradiščah št. 2, vsled srčno mrtvice. — Marija Oblak, 1H m., hči gostačke, v kiavjej dolini št. vslod vodenice v luožjandi.
881 oktobra: Nežn Kibič, soproga trgovca z vinom, 56 )., na Starani trgu št. 34, vsled mrtvice v inožjamh, — Jožetu Dacar, liči postrošćoka, 1H m., v ž.ibjib ulicah št. 7, vsled d.fterite. — Ana Kajar, tiči punika na Žabjaku, 14 dnij, v (Jhronovdi uhcali št. 11, na zlatenici.
Tujci.
27. oktobra:
Evropi« s Dutresno, Kcmisch iz Gorico. — Se-kulič iz Dunaja.
Pri Klonu 1 Kronawettcr iz Dunaja. — Drobni? iz Smarija.
Pri bavamkriu dvorn: Dolcher iz Dunaja. — GA\ iz Gradca. — Kavčič iz Loke. — Golobic it Spitala. — .Smolo iz Bistrice._
lzdauiij in urednik J ust p J určič.
UiatrMI v JLJtalUFJftaiai.
20. oktobra: Androj Pjrnat, zasebnik, 75 1., črov ljarsko ulico »t. 1, vsled pljučno mrtvice.
21. oktobra: Ana pl. Lusan, vdova c. kr. avet olka višjo dežuluo aodnije, 7l> 1. 6 m., na Mariju To
s kutoriuii so smešno bali a, tnalo tcutoljitojo tira, ali naj vsaj pri svojem šelu potrka za kak svet, da so ne bo zopet k.ko blandraC Ur.
1/uua.jaiiu ouiza 2« oktobra
< Izvirno telografično poročilo.)
Zlata ronta......
lHtio drž. posojilo . . . Akcijo narodne banke . Kreditne akcijo ....
Napol
.   60 gld. 40			kr.
. 62	n	—	n
. 70	1»	85	n
. 112	»	—	n
. 783	•	—	m
. 220	n	25	n
	n	60	
	n	42	g
5	n	61	
	n	—	n
	*	10	
t ril««* cene
v i.jubljai i 26. oktobra t. 1. Pionioa hektoliter 6 gld. 66 kr.; — rož 4 gld. 55 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.; — ovoa 2 gld. 70 kr.; — ajda 4 gld. 40 kr.; — proso 4 gld. 55 k - koruza 5 gold. 40 kr.; krompir 100 kilo&i-amtv 2 g!d 86 kr.; — fižol hektoliter 8 gl. — kr.; masla tiiugrain — gl. 90 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — jpeh tiišen — gl. 62 kr.; — špeh povojen — gl. 75 k ;
— jajce po 2 Va kr.; — mleka liter 7 kr.; — g. ve damo kilogram 54 *.r.; — teletniue 60 kr.. — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slame 1 gold. 42 kr.; — drva trda 4 a v . metrov 6 gold. 50 kr.; — mehka 4 gld. 50 kr.
Karel S. Till
trgovatvo a knjigami in papirjem, pod Trančo it. 2, zaloga  vseh  potrebnost i j  za urade in kupčij stvo ; zaloga   navadnega,   pisemskega   in zavijalnega pa-
Eirja. Vse potrebnosti  za nierjovce (inženirje), sli-arjo in risarju. Najnovejšo v konfekciji za papir. Zapisovalue in opravilno knjige. Izdeljujejo se tudi nionograini na pisemski papir, visitnu karte in pi-Bcuisko zavitke. (158—100)
Kdor si hoče zdatnih
pristranskih dohodkov
hitro in gotovo prislužiti, piše naj pod naslovom: ,,iooo" Amiioih «-ii-i;\|m'4iiii<»ii li. 1.. Daube *V 4 omi». na lHiiiHju, na kar hode dotično izvedel. (343—5)
Hotel Evropa (Tavčar) f
izvrstni
Rifosko
(366—2)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
b tromi otroci, 41 let star, v državnoj vojaškoj službi z 8t0 gold. lotno plačo s pravico do penzijo, in avantirati na H.OO gold. na loto, — snubi do-klota, ki naj bo 80 ali menj let staro, ki ima neka) stotakov proinožonja, in katera jo v Btanu ljubili droge matere otroue. Le resno ponmlbo, ako mogočo s fotografijo, pošljejo naj so uredništvu tega lista pod naslovom: ,,.Sui*iij«'tt»". (35i> —2)
Mark« Wir^i>iti]>rehb-n- uascliatit.
als Bestes und Preiswiinli()ales
Die Regenmantel, Wagendeoken (Plachen), Belteuilagcu, ZelUloffe
<!«.»• k. k. pr. Pabrik --
von M J. Elsinger & Soline
in "VVien, Neubau, Zollorgnsso, 2,   r ;.
k. und k. Ki ipi:'.iiuni-.tn iiinr.   Si . Maj. I
, vieler I iunianitutsanataltcn ctc. etc. I
I. ir In .intr 11 dea Kricgamarlnc
Lautnina in tisk „Narodne tiskurneM.