17B. številka. Trst, v petek 3. avgusta 1900. Tečaj XXV ,.Edinost I ;naia enkrat na dan. raz tu, nedelj in praznikov, oh 6. uri zvečer. Naročnina znaša : X Za celo leto........kron za pol leta........._ za četrt leta........ <» za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine hp uprava re ozira. _ Po tobakarnali v Trstu se prodajejo posamezne številke po <» stotink (3 nvč.>: izven Trsta pa po S stotink <4 nvč.) Telefon fltT. 870. Edinost 'Glasilo političnega društva ,?Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč Oglasi se računajo po vrstah v uetitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nef ranko van i dopisi se ne sprejemaj«). Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase spie-jema upriivništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loeo Trst. Uredništvo lil tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. ITpravniStvo. in sprejemanje inserato* v ulici Molin picco^Stv. 3, II. uailatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna ko^ "i _ hcija lista „Edinost" v Trstu. takoj uvodoma z izjavo, da v svojem čianku ni govoril o gospodarskih razmerah v Dalmaciji zato, ker je o svojih refleksijah imel pred očmi interes državne skupnosti !! Sicer pa — pravi — ne bi se moglo Dalmatincem nikdar slabše goditi ni v gospodarskem, ni v narodnem pogledu, nego se godi pod sedanjim centralistiškim zistemom. Gospod Peric opisuje na to znano in Avstrijska polka v loči razmer v Kake tri tedne mora biti od tega. odkar je dalmatinski državni poslanec I. V. Perić v praški »Politik« priobčil članek, v katerem je dokazoval, da prvotni vzrok vsemu zlu v Avstriji tiči v dosedanjem centralisti- Gospod Peric opisuje na to znano in »Neue Freie Presse« z nastopno krasno apo škem zistemu, a rešitev da jele v preustrojitvi j vnebovpijočo anomalijo, da je v deželi, ki je strofo : države v zmislu federalizma. Avktor je pov- M'zo slovanska, notranji jezik upravnih j »Naši nasprotniki, na čelu jim »Neue darjal, da tega prepričanja je dandanes žel'n s<>dnih oblasti — nemški in italijanski. | Freie Presse«, naj bi, mesto da nam Hrvatom j »m i ne v s prejmemo pretežna večina narodov te države. I Nato pa prehaja k odgovoru na opazko v i podtikajo krivdo na zanemarjenju Dalmacije, j r i j a 1 u e blaginje za ceno izgube Posl. Peric je bil izvajal nadalje, da za Neue Freie Presse« glede gospodarskih raje argumentirali tako-le: »V okvirju naše I n a r o d n i h pravic!« krajih so odprta rana na našem državnem organizmu, ki bo žgala tembolj, čimbolj se bodo plemena vzhodnih Jugoslovanov konsolidirala. In kdor meni tu, da bo obubožani, tlačeni narod Hrvatov jačil U> ali ono državno polovico, ta se moti in dela na oslab-Ijenje monarhije. Potem pa se prof. Peric obrača do pidarnem stilu, kaj je ta zistem napravil iz naših južnih pokrajin, kako ta zistem nima ni srca, ni čuta niti za gospodarsko blaginjo v onih deželah, ki niso last privilegovanega plemena nemškega. Ali besede Perice ve naj si vzamejo k srcu tudi oni Slovcnci, ki bi bili priprav-ljeui zaradi kake subvencije ali železnice žrtvovati načela, program in narodno indivi-duvalnost — vse ! Resnični možje in resnični bojevniki za bodočnost naroda pa govore t n o bene m a t e- monarhije živi narod, eegar domovina je vzlic neoporečnim državnim pravom, razklana na četvero; narod, čegar življenski interesi: _ _ TRST, 3. avgusta 1900 vsled našega zistema neizrečeno trpe, ker se Velika skupščina družbe sv. Či- na njega tleh križajo in pobijajo posebni in- rila in Metoda. Iz poročila družbi nega Nemce je definitivno zginila vsaka nada, da razmer. bi mogli raznaroditi Slovane. Zato pa da se Notoriška resnica je, daje Dalmacija oni, ki zahtevajo nemški državni ali posre- pozabljena dežela. V njej se namreč križajo d ovalni jezik, nahajajo v psihologiško nenor- različni interesi dveh državnih polovic; da bi malnem stanju, ali bolj po domače povedano : toreJ radi teh navskrižij ne prišlo do spopa- da niso v stanu trezno misliti in soditi. j dov med obema polovicama, si pomagajo s teresi dveh državnih polovic; narod, kate- tajnika, g. A /logarja, posnemamo vajanja Perićeva so kulminirala v trditvi, da da v Dalmaciji in za Dalmacijo sploh rega oviramo v razvoju njega nadarjenosti Mej važniš.m. vprašanji katera se re-v Avstriji se mora uveljaviti »j e d n a k o 1 ~ ne store ničesar. i toliko v duševnem kolikor v gospodarskem j šujejo na Slovenskem, je solsko vprašanje. Ko pravo za vseh in jednakost vseh Seveda govore v onih krogih, katerih j pogledu; narod, kateremu ne le jemljemo je veleum, sedaj vladajoči papež Leo XIII. narodnosti«, da mora biti torej izklju- stališče zastopa »Neue Freie Presse«, da so: vsakdanji kruh, njega vinograde, njega ri-j z bistrim očesom z roč sedanji svetovni tok, cena hegemonija jedne posamične narodnosti, dalmatinski poslanci se svojimi »sanjarijami« bistvo in njega plovbo po morju, marveč smo : izrekel besede : šolsko vprašanje je za krpa naj se ta hegemonija zahteva pod katero ° hrvatskem državnem pravu krivi, da se ga — naravnost izročili njegovemu in ščanstvo vprašanje za Življenje in smrt — koli pretvezo. Kdor reklamira— je vsklikoil Dalmacija zanemarja. Nehali naj bi torej biti našemu sovražniku; narod, ki stoji tu v vzdram.l je tudi Slovence, da so resneje in nekako gospod Perić - za jedno narodnost Hrvatje, potem bi bilo vse dobro. Evropi osamljen, brez železniške zveze s ci- trezneje razmotri val, o svojem šolstvu ter kakov poseben privilegij, ta hoče izpodko- V odgovor konstatuje g. Perid najprej viliziranimi narodi kontinenta, ki pa je bil prišli do zaključka, da je zanje to vprašanje pati ekzistenco in konzistenco države. kričeče dejstvo, da so dosedanje vlade pri-; vsikdar v svoji neskončni zvestobi nesebičen res vprašanje za življenje in smrt Svoje dokazovanje je opiral avktor na J a t e 1 s t v o 11 a I i j e k u p i l e z m a t e r i- i skupnosti v prilog, kije bil vsikdar med j — tako v verskem kakor zgodovino nastajanja te države, na duh in J a 1 " <> pogubo Dalmacije!! Na za-j prvimi, koje trebalo dopnnašati žrtev za obziru, sestavo te države, kakor izhajata baš od na- htevo, naj bi se Dalmacija odpovedala svo- državo. Tega naroda ni Avstrija v K čina nje nastajanja in postanka, in potem na Jim pravicam [(češ: potem da bi dobila vse, 100 letih d o vedi a do kulture. V - zapazili da se cil, narod slovenski giblje potrebe, ki se po logiki stvari in dejstev kar bi hotela), odgovarja Peric: »Ta sramo- tem narodu konserviramo, v zasmeh 19. »to- m hoče svobodno živeti mej jednakopravniroi usiljujejo same in apodiktiški. Zgradba Perice- tilna trditev ,.omenja sanje, ne pa naše letju, v ponižanje narodnega čuta, ptuj jezik brati avstrijskim., jela jih je črna zavist vili dokazil je bila trdna, da, veličastna. Ka- državnopravne aspiracije, posvečene od toli-| v upravi. Tega naroda nismo povzdignili, vznemirjati, zace, so kovat, naklepe, kako men je slonel na kamenu, argument se je kih prejasnih vladarjev. Te aspiracije se ampak tepli smo ga skoro v vseh njega ek- '>. zavrli nase gibanje m napredek vrgli harmonično oklepal argumenta: vse je brto morajo uresničiti na dobro monarhiji. Priti zistenčnih pogojih, tako, da ta jedini stražar so se osobito na solsko polje, da b. zadal, povezano z vezjo neomajne logike. Vsa mora dan, ko avstrijske vlade zapuste tla našega morja začenja izseljevati se, česar nam tu versko m narodno smrt, dobro ve v, uničujočih narode, in stopijo ni delal niti pod turškim in bene- doči, da na mladež, slon. bodočnost. I a na narodnem - Nemci in Lahi e- zgradha dokazovanja in argumentiranja je bila eksperimentov Naša soei- čans kim gospodstvom. Će pa prevla- rodič žele potujčiti v dosego svojih političnih, tako solidno fundirana in izvedena, da jej na tla povzdigajoče pravičnosti _ _ .,.,,., ~ , * - • celo »Neue Freie Presse« - m nedosežna jalna beda je res velika, Hjubu temu pa hoče naš duje menenje, da za Dalmacijo ne smemo v istim .zdajalsk.h zoperavstnjskih teženj - mojsterka v zavijanju in sofisteriji - ni narod raje ostati v najhuji bedi, nego da bi se od- ničesar storiti, ker pripada k Hrvats.., potem znanega mostu do Adr.je. mogla blizu drugače, nego z opazko, da o povedal podedovanim pravicam, raje se po- pa: zakaj je ne združimo?! Dokler nismo Tega rodoljubi slovenski n.so mogli vec tem molči gospod Peric, kako bi bilo z go- nego da bi izda' svojo političko in na- storili tega, moramo tudi nasproti Dalmaciji mirno gledati - postav,h so se v bran »p:o spodarskimi razmerami v Dalmaciji, ako bi rodno individnvaliteto. Mi ne rsprejme.no rabiti isto mero, kakor za druge dežele! aris et focis« - v bran svojega rodu, svoje se država preustrojila tako, kakor želi on!! nobene materijalne blaginje za veno sgube Radi tega, ker pravno spada k Hrvatski, a zemlje, svoje države. V ta namen so s, osno- »Ncue Freie Presse« je dobila od istega naših pravic. Nekoliko gena racij več ali manj se sedaj prišteva h kraljestvom in deželam, vali društva, moj njimi je najpotre bn.sa sol- g. Perica odgovor, katerega smo čitali mi s v dosedanjem uboštvu in zanemarjenju nas zastopanim v državnem zboru, ni smeti Dal- ska družba sv Cirila m Metoda >»a ho«e pravo naslado. Tako, kakor je to pot govoril Hrvatov ne ubije; mar pa rane, ki nam jih macije ni zanemarjati ni škodovati«. - Tako na šolskem polj, resiti, kar se se resit, dd, g. Peric, bi morali govoriti vsi avstrijski Slo- prizadevljejo v jednomer, ne občutijo na te- bi bila morala »Neue Freie Presse« odgo- hoče judstvo opozoriti, kje mu preti nevar- vani. Govoriti in delati - pa bi bilo vse lesu države same v časih, ko bi ona morala | voriti, če ne bi bila ravno - »Neue Freie nost, hoče _ najvišjim voditeljem avstrijskega dru-ače z nami' ! biti zdrava in krepka na vseh svojih udih ?! i Presse«.« šolstva razjasniti nas položaj, s svojim, za- "Gosp. Peric je poslal svoj odgovor zopet'Nikjer niso kameni našega državnega po- »Neue Freie, je dobila pošten odgovor, vodi ,.d oculos« j,m dokazati kaka krivica v praško »Politiko«. slopja tako rahlo združeni, kakor na jugu ki obseza uničevalno kritiko dosedanjega cen- se nam godi, ker se solski zakon nam vpn- O pazl< o židovsko-liberalnega lista zavrača monarhije. Abnormalni državni odnošaji v teli tralist.enega zistema. Tuje povedano v la- log ne izvršuje. P O D L I Š T K K Zinkćl Brazilijanka. za odhajajočo Zinko do konca dvorišča ter se Povest. Spisal Ivo TroJt. j tam poslovila: Addio cara! Gregorje verjel Nadoslavovima listoma Koje prišla šestič ali sedmič v skla- in ob jednem zaupal prihodnji sreči; od jed- I ^išče, jo je vprašala pestrna po braziljansko nega in od druzega se ni mogel ločiti. j počasi in razločno: Markiz je nove priseljence zalagal z ži-i t1- , - • — •» J . . — Kakšen jezik govoriš, deklica : vežem, dokler ne rodi zemlja novih sadov ; i . „ . J . vl ^ , .i /i nka je ostrmela. Ali jo hoče tudi ta zato je bilo treba večkrat v tednu po to in .. J _ __ , . . , ____ , . tujka zaničevati t Morda 10 le slisala govo- ono k grajseinskemu selisci: po hrano. Ker i . . , . riti slovenski? — Ali naj se zato sramuje Zinka se je prestrašila in se ozrla okolu oče Gregor največkrat ni utegnil, je morala Zinka vzeti jerbas in stopiti k oskrbniku. Da bi se jej jezik ne udeval, je v mali ročni zapisnik, kamor je zabeleževala vsakdanje doživljaje, napisala tudi vrsto potrebnih stvari v braziljskem jeziku in potem gladko prečitala, kar bi imela povedati. Ako jo je oskrbnik, redkeje gospodar sam, vprašal kaj v tem jeziku, je smehljaje odgovorila, da ga ne ume. Preti skladiščem za živila ali cel<5 v skladišču jo je o taki priložnosti gledala na pol gosposka deklica kakih petnajstih let z otrokom v naročju ali v vozičku. Zraven nje se je navadno igralo dete kakih dveh let- n Nekolikokrati je ob Zinkinem odhodu — Ali Vam je umrla ? je vprašala Zinka položila oba otroka v voziček in ju peljala sočutno. - sebe. — O, kdaj že! — Ali tukaj res še prodajajo ljudi l In — Tudi meni — nekaj mesecev je ko- j tudi hele ? Za črnce smo že kdaj zbirali v maj tfega: na faciendi grofa de los Campos. naši domovini. Nina, kaj res? Tujka se ja zganila. j — O, da bi jih tako res ne prodajali, — Grofa de los Campos! Kdo Vam je kakor jih ne smejo, pa svetoval le-sem ? Ali ne neki Rado — — A kje je za nas pravica ? Pri Bogu, Istran Rado. in Bog je visoko. — Resnica. Ta je bil vedno z nami in | Neprestano se je ozirala Nina tisti dan okolu nas. ter naglo in nepretrgoma pripovedovala pri- — O verjamem, Vi ga še ne poznate, ijateljici svoje življenje, dokler se ni prikazal — — Pa moram iti; že prihaja črnec. Ti so črnec mahajoč z roko nazaj v grad. svojega jezika in ga zataji ? Nič! Odgovoriti hoče, kakor je pisal Nadoslav. Da, samo da bi znala zadosti braziljanščine! Vendar je rekla |H»časi in razločno : — Govorim slovenski jezik, gospica ! In tako ponosno jo je pogledala, da bi ne bil ponosneje pogledal o teh besedah niti sam Nadoslov, — Tudi jaz znam slovenski ! je odvrnila pestrna veselo z nekim istrsko-slovenskim naglasom in hitela pripovedovati: Sem doma tam od Reke in sem govorila že z mnogimi Kranjci in Slovenci, ko sem bivala z rajno mamico še doma. hudobni. Z Bogom do prihodnjič! Pridite kmalu ! Nekoliko podobna osoda je deklici združevala vedno tesneje. Zinka je prihajala čim večkrat h graščinskemu oskrbniku, in v malo dneh ste si razodeli svojo minolost. — Ta kraj je zelo nezdrav, veš Zinka. —r- Res ! Joj mene ! — Da, res! Le malokdo vztraja razven domačinov in črncev: vse pobira rumena mrzlica ali pa kaka druga bolezen. Tudi mene, upam, kmalu reši. Ze šest let sem tukaj prodana. Nino je prodal oni Istran Rado — njen očim, ki se bavi s tako skrivno kupčijo in spravlja za uboge žrtve ogromne dobičke. Kjerkoli najde kako siromašno družino, lazi /.a njo in nagovarja stariše, naj dajo dekleta v službo, katero jim preskrb" on — pa jih na skrivnem ocigani, odštevši jim neko svoto kakor nakazilo za jednoletno plačo, kar je pa v resnici plačilo za jedno življenje. Rado je malovreden potomec istrskih Karnjelov, ki doma tlačijo, derejo in goljufajo slovanskega kmeta-trpina. Ali Radu dokler je bil doma Še ni za- Z današnjo skupščino srao doživeli že tretji kvinkvenij. Kako se veseli šolniki, ko se jim v takih slučajih z boljša gmotni položaj — naša družba se ne more veseliti v crpki zavesti, da ogromne vsote, ki jih slovensko občinstvo žrtvuje — bi bile nepotrebne in bi se obrnile za druge kulturne namene — ako bi država nam dala slovensko šolo povsod, kjer biva naš rod, kar je itak po temeljnem zakonu storiti dolžna. A naša ljubezen do rodne zemlje prenaša tudi to preziranje in krivico, in ta ljubav nas sili, da še vstrajamo, da podvojeno delamo sami — in odbijamo sovražne napade. Petnajstič stopa danes družbino vodstvo pred vas, čč. skupščinarji, želeče vas obvestiti o naših naporih in uspehih, i z katerih boste lahko sodili : da-li je sebi izročeni nalog vestno obvršavalo. Izvestitelj naj to pojasni vsaj v glavnih potezah. Iz dosedanjih pojasnil ste se utegnili prepričati, da je naša družba storila, kolikor je mogoče z ozirom na gmotno stanje. Kaj pa za bodoče? Rado se očita takim društvom, da so agitatorična. Kolikor se tiče nemškega »Schulvereina«, »Sudmarke«, »Siid-markische Bank«, »Lega Nazionale«, »So-cieta di s. Nazario«, tudi mi priznavamo, da vatje in Slovenci — ne smejo imeti nikakih pravic ! Dopisnik vprašuje : kaj pravi gospod Koerber k temu? Mož naj nam ne zameri, ako mu mi v odgovor na to vprašanje povemo svojo mi sel, ki je taka, da je njegovo vprašanje prav prav močno — najivno. Mi mislimo vsaj, da si vsakdo lahko sešieje na prstih, kaj misli gospod Koerber o tem !! Deželni zbor istrski. »Piccolo« javlja, da je vlada predložila predsedništvu deželnega zbora istrskega načrt zakona z a premešeenje deželnega zbora in deželnih uradov v P ulj in drug načrt za o s n u t j e okrajnega sodišča v Dolini. (O tej priliki doznajemo tudi iz »Piccola«, da se Dolina imenuje prav za prav: S Odorico della Valle). K položaju. Včeraj smo izvajali na tem mestu, kako sodi bivši načelnik inlado-češkega kluba, dr. Engel, o zopetnem vstopu Čehov v zvezo z desničarskimi strankami. Po izvajanjih tega gospoda smo povedali, da dr. Tržaške vesti. Hauifestaeije sožalje v Trstu. Včeraj in danes je žalno odičenje mesta jako napredovalo. Rečemo lahko, da je kvantitavno že dosegle višino manifestacije povodom smrti naše cesarice, kalititivnopajoje t u ti i preseglo. Po hišah vejejo zastave in se vi-jejo draperije, svetiljke pred javnimi lokali so povite v črnino. Priznati treba, da so izložbena okna prodajalnic — zlasti nekatera na Corsu — prirejane s finim ukusom in izredno eleganco. Vidi se, da sta prirejala srce in ljubezen. Ze danes je bilo videti mnogo možkih in žensk s črnimi ovratniki oziroma ovratnicami. Čuje se, da na dan pogreba bo vsa laška gospoda v črnih žalnih oblekah. Vemo, da pri tem dela tudi agitacija, saj je notoriška stvar, da siromašnim slojem delijo črnino zastonj. Ali vendar... ne, mi nočemo delati komentarjev, vsaj za danes ne. Sožalje i n terorizem. Od sv. Jakoba nam pišejo, kako tudi mestni organi silijo Engel svetuje Čehom, naj se nikar ne ve-j ljudstvo v žalovanje. Tržni komisar n. pr. je žejo prehitro. Iz pogovora, ki ga je imel drug j ukazal vsem prodajalkam, da morajo na svoje | Požar. Včeraj popoludne je zgorel skedenj v ulici Istria št. 27. Zgorelo je mnogo sena, ki je bilo v njem shranjeno. Ne vemo, kako je nastal ogenj. Gasilcem bi se gotovo posrečilo rešiti kaj več, nego se je, če bi bila voda v bližini. Vodnjak je bil kmalu prazen in potem so morali vodo v sodih dovažati z Barriere. Skoda znaša več tisoč kron, a je pokrita po zavarovanju. Dražbe premičnin. V soboto, dne 4. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Rossetti 21, pohištvo; ulica Rossetti 1 "> in ulica Nuova 14, gumnate reči, pohištvo in oprema v zalogi; ulica Solitario 1 in na Corsu 20, pohištvo in oprema v zalogi ; v Bazovici 131, kolesa; v Skednju 138 in 211, pohištvo in oprema v zalogi; ulica della Fontana 12 in ulica della Guardia tehtnice in opremi v zalogi. Umrljivost v Trstu. Od 22. julija do vštevši 28. julija je umrlo ">l> možkih in <>4 žensk, skupaj 120 oseb proti 82 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 47 oseb starih do 1 leta, 7 do 5 let, 5 do 20 let, 13 do odličnjak Mladočehov, dr. Herold, z nekim I klopi obesiti nekaj Črnine; in res je že tako, 130 let, 8 do 40 let, 23 do let, 14 do 80 iklepat:, da me- kakor je ukazal gospod komisar. Pa tudi dru- let, 0 nad 80 let. Povprečna umrljivostjo časnikarjem, pa moremo zopet sklepat nenje dra. Engela ni le njega osebno mene- god, po gostilnah, ljudskih kuhinjah in celo j znašala 36.1 od tisoč. Smrt je provzročila su- šo ta res agitatorska, kajti glejte jih, kako nje, ampak je, če že ne splošno, pa gotovo velikega po privatnih hišah se vrši tak terorizem. Tu šica v 17, bolezni v sopilih v 7, škrlatica v fe J j o J J > ......... . _ , • • • ______ __ ____i___* • i .. n o pntn. lovč slovenske otroke ter jih z lažjo in sladkimi obljubami spravljajo v svoje zavode, a naša družba odklanja tako natolcevanje, kajti in tam, kjer si ne upajo prav, pa poskušajo tudi z lepo: »Per farmi un piacer, la metta dela kluba in, kakor kaže, ne ravno zadnjih mož. Tudi dr. Herold meni, da večina v prejšnji obliki in organizaciji ni več možna, j un pezzo di velo nero per manifestare un po družbino vodstvo pozivlje vsakogar, ki more, i Nje delovanje je bilo čisto negativno in nje: di lutto pel il rb d' Italia assassinatoNaš da dokaže, kdaj je naša družba nemške, ozi- akcija se je omejala na to, da je podpirala dopisnik povprašuje, da-li so tržni komisarji v svoje zavode, vlado, in sicer tilko, ki ni bila parlamentarna za tako opravila plačani od občine ?! vlada. Tako vezana večina ne more storiti roma laške otroke zvabila Naše geslo je: Mi ne maramo za Vaše, a Vi pustite, kar je naše! (Pride še.) 1 slučajih, hripavica v 0, krup v 2, ente-ritis v 5 slučajih in legar 1 slučajih. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 251., ob 2. uri popoludne ,28.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t>0 4 — Danes plima ob —.— predp. in ob 2.«*» Še bolj kričeč slučaj se je dogodil go- pop.; oseka ob —predpoludne in ob 10.24 Politični pregled. TRST, 3. avgusta 1900. „C. k. vlada in deželni zbor istr-1 vpsašanja, a m p a k ski." Pod tem naslovom prijavlja « Politik* ustave daljši dopis, v katerem dokazuje dopisnik, da nič vspešnega. S tako minolostjo prejšnja ve- stilničarju Vodopivcu. Temu pa so kar sami, popoludne. čina ne more misliti na zopetno ustajenje. Nje brez njegovega dovoljenja in po noči obesili obnovljenje pa ni absolutno izključeno," ali na svetiljko črno pregrinjalo z dvema belima to bi bilo možno le na podlagi pozitivnega križema. No, gostilničarka je takoj zjutraj delavnega programa, kateremu na čelu ne bi snela tisto črno pregrinjalo in je demonstran- darovali so: Ciril - Metodov dar. V gostilni g. Bub-nica pri sv. Jakobu se je nabralo 4 K 86 st.. bila le uravnava jezikovnega in narodnega ! tom pokvarila žalno — veselje. Kaj pa, ko (j^ Bubnič J. 1 K, Antončič J. 40 st., tudi p r e o s n o v a bi kakov Slovenec kaj takega nepravil kakemu guža j 4(j stot^ Antončič M. 20 st., Žetko ' Lahu! To bi kričali o provokacijah, o ne- j gtot^ žetko M. 20 st., »Krakar« M. Kakor dr. Engel meni tudi dr. Herold, sramnosti, infamiji..... itd. ! Će pa so oni ne- oq gt ^ yjet\-0 20 st., »Predsednike 20 st.. je bila trditev, češ, da je laška večina le i da bo državni zbor predčasno razpuščen. Ta sramni, potem seveda to ni nesramnost. Žetko M. 20 st., Mihi St. S st., Mezgec A. nov. Kakor znano, so Italijani sklenili skli- dimo, da na Cehe ni napravilo mnogo utiša nadalje »Reichswehr« — z naše strani imamo •ati izreden občni zbor svojega političnega vse tisto žuganje z osamelostjo, tisto slikanje tudi tem povodom pravico zahtevati, da Ita- »1 1 1 • 1 * • * ___j._l_ „1__ __ ___i"__: .. ___1„I Klfatvn TI SIJI 8 kron 57 stotin k. Skupaj 5S K Prej izkazanih 047 ~ zato odklonila zahteve slov.-hrvatske manjšine, I državni zbor ne more storiti več ničesar do- Tendencijozni pojavi žalovanja. Pod 2q st., Babuder J. 10 st., Vatovec .T. 20 st. ker so bile te zahteve nezmerne — le prazen brega, torej tudi ne rešiti jezikovnega vpra- tem naslovom se bavi »R e i e h s e h r« z x 8 st., N. X. 20 st., X. X. 10 st., Sa-izgovor: ali pa je c. kr. vlada popolnoma sanja. Pa tudi prihodnji ne bo nič vreden, načinom, kakor skušajo voditelji gospodovalne mee 20 st., Tavčar Jos. 40 st., nadalje so kapitulirala pred gospodovalno italijansko ako bo izvoljen na podlagi dosedanjega vo- stranke v Trstu zlorabiti pojave sožalja po- darovali gg. Hanuš Ivanka v Borštu kot pre-kliko ? To je pribito, da Jdeželnozborska ve- lilnega zistema. Poboljšanja pričakuje dr. He- vodom umorstva kralja Humberta, zlorabiti v ostanek razprodanih razglednic 1 K, dr. Jos. čina z deželnim glavarjem vred ni niti za ! rold le od volilnega zistema v federalističnem svrho — irredentarskih demonstracij. Rečeni j 7tfartinis G K, Godnik Anton 10 K v Trstu, las bolj odjenljiva, nego je bila vspomladi. , zmislu, to je — potom deželnih zborov, ki list pravi, da je povsem umevno, ako kali- udje bralnega društva v Šmarjah 3 K, Obrt-Tega si ni možno tolmačiti drugače, nego da glasom ustave imajo to pravico. janski podaniki, živeči v Trstu, še bolj ak- njjsko društvo pri sv. Mariji Magdaleni »pod- se je vlada dala oplašiti po grožnjah Italija- Iz izvajanj obeh čeških odličnjakov vi- centuirajo svoje manifestacije. Ali — opaža njj .>() K, Prelog J. po blagajniku pevskega ~ r 1 : društva »Slava« 1 K, Roža Nekermanova na Prošeku 3 K 10 st., R. carinski uradnik 1 K. društva z jedino točko na dnevnem redu: škode, ki bi jim navstala, ako se sami po- tijani v polni meri spoštujejo bitstvo n a š e j y9 gostiinj konsumnega društva pri sv. Ja-vlada v spomladi sklicala dajo v puščavo parlamentarne osamelosti, ako države. Z d i s e p a, d a s e ta črta iz- ^obu se je nabralo minolo nedeljo po procese torej ne povrnejo skesano v vrste večine, da t no pre korača. Čehi poznajo svojo veljavo in se ne dajo pla- Potem omenja dunajski list sejo mestnega šiti. S plašenjem torej ne gre. Voditelji na sveta tržaškega in ono zaplenjeno brzojavko desni — ako j.m je res do tega, da se njih poslancev ter zaključuje : skupine zopet združijo — morajo že ubrati Kakor je videti, se od krogov avstrijsko- drugo pot, ako hočejo privabiti Čehe. Zdru- italijanskih žalna demonstracija pretvarja v b enem dati demonstrativno t e n d e n c i j o z n o žalovanje, katero hočejo v Trstu še posebno Umorstvo kralja Humberta. Pre- kazati. To treba obsojati najostreje že zato, iskava radi umorstva italijanskega kralja se ker se hoče splošnemu in odkritosrčnemu ža-in se jej je tako rekoč postavila vrši energično inje baje nje rezultat goto- lovanju ob smrti kralja Humberta pritisniti na razpolago! vost> Je kralJ Humbert pal kakor žrtev politično označenje, katerega z avstrijskega Dopisnik praškega lista povdarja nadalje, da je že to da je letos pozdravil zbor. Za večino deželnega zbora in za vlado je torej to le italijanska pokrajina, v kateri velika večina preoivalstva — Hr- doščalo to; segel je tudi po tujem blagu — v neki družbi so oropali c. k. pošto. Kmalu potem so neznani zlikovci okradli kranjskega krčmarja, nakupujočega vino v sredini Istre in potem razvpili, da je to storil lakonini in surovi istrski kmet. Orožništvo je poizvedovalo in kmalu po-izvedelo, da se v neki gostilni na vshodni istrski obali pod Učko shajajo različni sumljivi ljudje. In res je nekega lepega dne opazil nevarnost krčmar Kado sam, ki se je nedavno prej priženil v hišo k udovi in njeni hčerki Nini. Zunaj so svetili z bajoneti. c/,aRa) m c. K. viatia v deželnega zbora istrskega?® Da se je vlada zavedala svoje dolžnosti, bi bila odgovorila na to vprašanje : s k 1 i Č e m ga še le potem, ko bom gotova, ti a večina deželnega zbora p r i-pozna in b o spoštovala pravice manjšine. Vlada ni imela te gotovosti in žiti se morajo za pogram in o vendar je sklicala deželni zbor; upognila se jamstvo, da ga bodo tudi Jz vaj ali je torej pred kliko; pripustila j e j j e več, nego katera prejšnjih vlad Skupaj 70o K i »O st. Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov v Trstu bo imela v nedeljo dne ;>. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani »Slovanske Čitalnice« volilen shod, na kateri so vabljeni s tem vsi Častiti drustveniki. Pevsko društvo »Zvezda« v sv. Ivami priredi bratskemu društvu »Slovan« iz Pa- drič vsprejem ob njega dohodu na veselicu, U1, »"»rhistifine zarole- Policija je te dni zaprla j stališča ni možno vsprejeti nikoli in nikdar.^. ^ 5 avgnsta popolllane. Vsprejem se bo o jako značilno za postopanje vlade, ve5 oseb in P° ™nih ^tih, nekaj jih pa že j To bodi povedano tržaškim gospodom, Naj- ^ ^ ^ na Pa(lri5e (pri Bo- 3 nje zastopnik le v laškem jeziku zuI>et izPnstila ! ° raorilc" pravi socijabsticn. | raanje, kar se more reci o njih nastopanju, b. ^ ^ PrC(lgeilo, da je — breztaktno ... gleil da je hladen, oster zaniČljiv. Ko govori se eii- kem govoru »Slovana«, potem pojdeti obe j društvi skupno na vrt »Narodnega doma« v sv. Ivanu. Ob enem prosi odbor »Zvezde« vrlega »Slovana«, naj nam oprosti, da nismo njegove pesmi, ki jo zapoje na odru, uvrstili v program veselice. Pesem je došla prepozno, ko je bil program že natisnjen. Zavodu sv. Nikolaja so došli sledeči Iz sv. Križa nas prosijo, da bi o svojem umorstvu, se sveti v njegovem ga Gulič Jeli-socijalist, je sovražil kralje in kraljice, kapi- 22-le t nega dninarja Frana Bertocha v S me- gjava -_> . kot (iar,)Vi: županstvo Kanal 2U taliste, ali nikdar ni govoril o tem, da bi secev težke ječe; nadalje so obsodili -zaradi K Rože k()t preostanek računa G«» st. hotel koga umoriti. Pred par dnevi sem do- tatvine oziroma goljufije 39-letno kmetico Ma- gila ŽU{) 5 Nabergoj mlajši 2 K, bila od njega pismo iz Milana, polno izrazov njo Žuljan, 23-letnega agenta Josipa Besed- j ^obred N. v Gradcu K, Slavec 1. župnik ljubezni. Svojih sokrivcev ne izda nikoli, ako njaka in trgovca z živino Maksa Trampuša, Repenta5ru 5 jih ima; raje umre. vsakega v 6 mesecev težke ječe. Splošno sočutje vzbuja nesrečna kraljica Vsa pisana družba: krčmar, krčmarica Margareta. Ix pisem, ki jih piše na razne Bessich iz ulice Valdirivo št. 14 se je vče-in Nina in pet ali šest pomagačev se je po- starani — tako županu v Rimu, kardinalu- raj 55 nožem ubodel in urezal na več mestih mikalo na Volosko, od tam v Trst, kjer so nadškofu v Neapclju — veje uprav brezmejna ter se mej drugim težko ranil na vratu. Po-nekdaujo udovo in deklico oprostili, a ostalo ljubezen do pokojnika in istotako žalost po klicali so zdravika z rešilne postaje, ki mu družbo porazdelili v ječe v Koper, Gradiško, njem. Na pismu do rečenega kardinala se je je podelil prvo pomoč ter ga dal prepeljati v Maribor in Gradec. podpisala: Margareta, uboga žena. bolnišnico. Vzrok: domači prepiri! | X I x V e 1 i k i h Ž a b e 1 j. (Gospodarski Krčmarica ni prav nič žalovala, saj je I Sijajne pogrebne slavnosti se bodo vršle Z vrelim IlllekoiU seje včeraj oparilo j svet. Bralno društvo. Vinska letina.) Bližajo bila komaj rešena nasilnega moža, kateri bi bržkone v Rimu, v Monzi bodo omejene le 2-letno dekletce Klara L. iz ulice Carpison se volitve v gospodarski svet. Te so velike jo bil v nekaj letih gotovo spravil pod zemljo. na prevoz trupla do železnice. št. 2. Mati je prinesla otroka v bolnišnico; j važnosti za občino. Zato naj se občinarji po-(Pride še.) ' --malo upanja je, da bi dekletce ozdravelo. Srčna hvala vsem gg. darovateljem z Poskusen samomor. Krčmar Matevž iskreno željo, tla bi našli mnogo posnemovalcev. Vesti iz ostale Primorske. trudijo, da izvolijo le zavedne delavne može. ki bodo vestno izvrševali svoj« nalogo in delali Čast vsej obeini. Dosedanji gospodarski svet je prav vztrajno deloval in skrbel za vse občinske potrebe. Prihodnji gospodarski svet čaka še težavnejša naloga. Torej obČinarji ! glejte koga izvolite, saj imate v vasi lepo število vnetih mož, vrlega značaja. Delajte premišljeno! Bralno društvo v Velikih Zabijah vspeva precej dobro; lahko bi pa še bolj, ko bi ne bilo toliko mlačnosti in nesloge med onimi, ki ne vedo ceniti velike koristi bralnega dtu-štva in ne poznajo še njega lepih namenov. Čitanje časopisov in knjig je potrebno dandanes za vsacega kmeta, kajti v njih nahaja raznih navodil za svoje potrebe. Marsikateri komaj čaka, da se iznebi šolskih spon. Tak je pač revež v svoji nevednosti, sčasoma popolnoma podivja in je nesposoben za vsako omikano družbo. Ne samo šola, ampak tudi poznejše živ- O kopanju utonila sta dne 22. m. m. pri železnem mostu nad Rikarjovasjo dva otroka, eden pet, drugi šest let star. Stala sta v vodi ter se držala za roko. Tu ju je voda potegnila v globljo strugo in hipoma sta izginila v valovih. Neka deklica, ki je stopila za njima, da bi ju rešila, je tudi skoro utonila. Trupel še niso našli. Požar. Dne 22. t. m. so otroci zakurili v neki stelji v Goričah na Koroškem. Ogenj se je hipoma razširil in v teku treh ur je pogorelo 9 številk s 26 poslopji. Prizadeti posestniki so bili ubožni in so že itak komaj izhajali. Nesreča jih je torej grozno zadela in je škoda velika. Za nesrečnike se nabirajo milodari. Razne vesti. 120 let star ženin. V turški vasi Bodra zopet zaslišali pred državnim pravdnikom in preiskovalnim sodnikom. LONDON 3. (K. B.) »Times« pišejo, da je verojetno, da je šah perzijski z ozirom na zadnje dogodke in na žalovanje na an-gležkem dvoru opustil namerovano potovanje na Angležko. Omenjeni list dostavlja, da pomenja ta sklep šahov grajo za zapadno civilizacijo. K umoru kralja Humberta. ISCHL 2. (K. B.) Nadvojvoda Rainer je odpotoval opoludne v Rim, kjer bo zastopal cesarja Frana Josipa o pogrebu kralja Humberta. MONZA 2. (K. B.) Ministri so pred-poludne prispeli semkaj. Kralj jih !je takoj sprejel v avdijenci, ki je trajala več nego eno uro. MONZA 2. {K. B.) Kralj Viktor Ema-nuel je danes z dekretom potrdil sedanje mi-nisterstvo. Razven vojnega in pravosodnega ministra, ki sta ostala v Rimu, so vsi ministri tukaj ter so položili prisego v roke kralja. CARIGRAD 2. (K. B.) Po naročilu sul-tauovem sta princ Burkandine in maršal Saki paša italijanskemu diplomatičnemu zastopniku zopet izrazila sožalje sultanovo ter ob enem izrekla sultanove želje za srečo kralja Viktorja Emanuela II. in blagostanje Italije. RIM 3. (K. B.) Listi naglašajo, da izhaja iz besed Breseijevih, ki jih je izprego-voril po izvršenem činu, da je bil upal, da bo mogel uiti. Listinam, katere so našli pri na otoku Med njimi je več slik anarhistov; tudi Quintavalijeva podoba je zraven. Na več slikah je z velikimi Črkami napisana beseda: «Zločin». Druga slika kaže skupino tovarišev, med njimi Quintavalija in menda tudi Brescija. MONZA 3. (K. B.) Truplo kralja Humberta so o navzočnosti kraljevske družine položili v orehovo rakev, okovano s kositrom; skozi stekleno okence je videti obraz kraljev. Kraljica Margarita je pred dohodom kralja Viktorja Emanuela pokrila truplo kra- * v- i i ta - • -»o«« i 0 ~ . . " orT. ■ lja Humberta z italijansko zastavo in z gr- * N o v vodovod. Dne 28. m. m. se pinj, 1842. leta 36.8 stopinj, 1874. leta | . • j. j • je vršil v vasi Metulje občine bloške odo-i 38.4 stopinj in 1881. leta 38.4 stopinj. Mi-i " v # " britveni ogled izvršenega vodovoda. Vaščani nolega julija meseca je solnčarica zahtevala so te koristne pridobitve nad vse veseli, saj so mnogo žrtev. Enega samega dne je bilo samo J .. . , . . . ,.,..*„. j . , . . ¥ - i t. , .1 V utrdbah Bogu se vadijo v streljanju, morali preje po leti in po zimi za ljudi in zi- med vojaki i) slučajev, koliko pa se le pri : „ „ nJ_ . j . ^ , . , , i „!,,. .... j CAISTON 2. (K. B.) Reuter javlja: Ob- vino dovazati vodo iz pol ure oddaljene No- posti, zeleznicah m policiji! I . # . ~ . . r^. . i.ii t »lasti nabirajo novince s plačo 9 dolarjev, to vevasi. lilavna zasluga, da seje sploh zamogel --, J .. 1 , . je z dvojnim dosedanjim zneskom. Izdano je povelje, ki preti s kaznijo častnikom, ki bi Q ■ V ■ | I J ' I •> brzojavna poročila. ! si prilastili del plače, kateri pripada moštvu. 4 . . ... . . .. NEW-YORK 2. (K. B.) «New-York Avstrooffrska ministra-predsednika. j .,.....'. , Journal» priobčuje brzojavko iz I ientsina, da DUNAJ 2. (K. B.) Minister-predsednik i t—,. . . . ■ , . ,_, . T- ,. .. , . . r • i i so Kitaici odbili japonsko sprednjo stražo ter Kanalizacijska dela v Ljub- dr. pl. Koerber odpotuje bržkone v soboto ,- r o • i ivi 1 jih loO ubili oziroma ranili. Kusi da so se j a ni. \ zmislu sklepa občinskega sveta 4. t. m. popoludne v Rakocz, da obišče ogr-, , .... , , . - , *. . , . .... , i*i* 1 1 1 . . .1 • ® polastili trdnjavic, ki se naha;a|0 deset milj jubljauskega gradili bodo letos na zaloški ! skega ministra-predsednika pl. Szella: v po- , . • 1» > • . ir 1 i od 1 ientsina proti Pekingu, ter prepodili ki-1 tajsko posadko, 10.000 mož. LONDON 3. (K. B.) »Times« javljajo PARIZ 2. (K. B.) «Agence Havas» predvčeraj iz Shanghaia: V kitajskih krogih javlja : V trenotku, ko je šah perzijski v pravijo, da je Li-Pitig-Šang prispel v Pe- vozu zapuščal trg «des Souverains», je sko- king ter da je imenovan drugim poveljnikom čil neki mož, oblečen kakor pristaniščni de- Vunglujevih čet. Isti da je odločen sovražnik lavec, s palico v roki proti vozu ter zakričal: tujcev. Li Hung-Čang je dne 31. m. m. «Ziveli otroci naroda !» Moža so aretirali, prejel cesarski dekret, ki mu zapoveduje zo- Našli so revolver pri njem. pet, da se poda proti severu. Njegov položaj Ije uči človeka. Čitanje ga vodi do višje sto- živi 120 let star Turek imenom Izmail, ki pinje izobrazbe; ono je temelj omike. Kako Je kij"1* tej visoki starosti še vedno čvrst in mikavno in lepo je vedeti ne le domače no- 1 zdrav- se 8 perutnino ter zahaja večkrat vice, ampak vse zanimive dogodke, ki se vrše ! sam v 6 lir oddaljeno mesto Bartin, da na v tujini ! trgu prodaja jajca. Ta mož se je pred nekaj Pravi društvenik je pa le oni, ki nahaja dnevi v 34ti5 poročil in sicer se je poroka veselje in zabavo v čitanju; oni, kateremu je j vrš'*a z velikimi slavnostmi in mej streljanjem, knjiga najboljši prijatelj. i vas se Je udeležila slavnosti, na kateri Želeti bi bilo, da bi te vrstice vsakega Je samih ženinovih sinov in unukov in navdušile, da bi tudi oni, ki ni še ud, stopil pravnukov 140, ne vštevši ženskega po-v krog marljivih čitateljev. tomstva. Letos se nam obeta lepa vinska letina, Koliko jezikov govorijo na zemlji? Ko-ako jo Bog obvaruje pred kako nezgodo. Že i ,ikor Je z»ano, govorijo zemljani 1064 jezi- I v* . VI. 1. ,„..... . IfU IIIUKCI lil L1 . A J IS LI 11*1111. IViltCIC v zgodnji spomladi so pokazali Velikožabelici kov- ^aJvec ljudi se poslužuje kitajskega je- . . . 1 ,aa -i*. rw j ., . Uuintavaliiu, ki so ga aretirali veselje in pridnost do vinogradništva s tem, zlka> morda nad 400 milijonov. Zatem prihaja; .... J 1 , , ___. - 1- , . . ., , , . Llba, pripisujejo veliko važnost. da niso zamudili pravočasnega škropljenja in na vrsto 'ndijski jezik, katerega govori 100 r,., „ ^ žvepljanja. Veselje je gledati žabeljske vino- mihjonov, približno onoliko jih govori tudi grade. Množina in dobrota vina privabi go- a"gležki. Ruščino rabi nad 70 milijonov ljudi, tovo mnogo kupcev v vas in zadovolji pro- nemščino nad 65, španjski jezik 50, francoski dajalca in odjemalca. Velike Žablje slovć že 45> italijanski 27 in portugalski 25 mili- od nekdaj po svojih krasnih, lepo obdelanih JOIjOV« vinogradih in po prodaji pristnega, nepok var-; Vročina V j UI i j U mesecu. Na parižkem jenega pridelka. Zatorej, dal Bog, da bi letos observatoriju so pogodili, da je bila dne 20. uživali lep sad svojega truda! 'julija največja vročina zadnjih sto let. Takrat - je bilo v senci 38.8 stopinj toplote. Le štiri- V^oti iKV^nicsLro krat je bilo v prošlem Stoletju podobno vroče V tJoLi IZ. rxi al ljorvts. ; in sicer je znašala vročina 1. 1803. 36.8 sto- ! ija numoe bom savojf L staj a na Kitajskem. HONGKONG 2. (K. B.) Reuter javlja : izvršiti vodovod za 19 hišnih številk broječo vas Metulje, pripada gosp. deželnemu' poslancu Franu Modieu ter županstvu na Blokah. Vodovod je izvrstno urejen tudi za slučaj ognja. U ljubljanskega gradili bodo letos na zaloški j skega ministra-predsednika pl. cesti glavni cestni kanal iz betona. Delo je nedeljek se povrne zopet na Dunaj, prevzela kranjska stavbena družba za 13.704 j Napad na šaha perzijskega. K. Namesto novih tipov porabijo za ta kanal požiralnike, katere odstranijo v Selen-burgovih ulicah ter s tem prihrani magistrat 2700 K. Glavni kanal iz betona zgrade letos še tudi v Gradišči, v Spitalskih ulicah pa kanal iz kamenitih cevij. Tudi ta dela je prevzela kranjska stavbena družba za kar ma ve" lubanskem doktorjem modroslovja. — Kon- leva vest' Obžaloval je, da se mu naklep ni cem meseca pride — po dobi 20 let — tudi posrečil. V revolverju je bilo pet metkov, njegov stric mil. g. Jakob Trobec, škof v Sah Je vožnjo. St. Cloudu s svojim drugim nečakom, č. g.! PARIZ 2. (K. B.) Mož. ki je napadel Ivanom Trobcem, katerega je 28. julija letos šaha' J® reclai-jer«, k. so ga aretirali, baje posvetil v mašnika, da b<» v svojem rojstnem rekel: Gospod stori . (Pride še.) Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago: xn 50 kg. v kronah. Kara : Santos 1..............10»'— II..............98.— Rio 1..............107.— II..............*>!>■— Santos in Rio lave 1........120.— „, - II........... Laguaira lave 1...........1 -iS' — Laguaira lavć II..........111.— Maracaibo.............114.— tiuatemala.............— S. Salvador............1 HI,— Costaricca.............141.— Portoricco.............ir>f>.— S. Domingo............11*».— Jamaica..............109.— Malabar Plant...........159.— Java \V. J. B............ Moka...............156.— Poper : Singapore.............99.— Penaug . .............98.— Tellieherv.............97.— beli................141 — Piment:.................<»4— Sladka skorja : (cimet)..........87.— „ eleeta..........93.— RiJ: italijanski.....■.....17.50 23.50 Indijski............10.25 15.50 Japonski ...........15.— 17.— J u /, 11 o sadje: Rožiči : (novi)............9.— 10.— Datelji:........*......— — 35.— Smokve: (Calamata) v vencih.....— — „ proste ..... 10.—10.50 puljsko (Puglia).........—"--• — smirnske (v skatljicahj......2B.50 31.50 Mandeljni i sladki I. Bari...... 125 —129— Lešniki : siciljski...........—"— '— istrski............. 55*— 56 — levantinski olupljeni.......78.— .— Sulio srrozdje (cibibe): Elemfe..... 27.— 55*— SolUinine...........47*—«13.— n iz Perzije......—.--*— „ črne Cisine..........—•--*— „ „ Morea........... —*--*— n bi pari..........— *--- — Pomeranec »zaboji..........4.— 8.— Pnglia [zabojJ........4 — S.— Limone „ ..........—16.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....81.— 88.— „ albansko.........—*--— dalmatinsko ........ 42.— 45*— bombaževo amerikansko .... - . :!;>..»03tv — bombaževa angležko........—*--- — sesamovo..............>3.--.— Um 11 tovarna W pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Boerat Izbor t tapetarijah, zrealili In slikah. Ilustriran cenik grratis in franku vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti starljo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. __navadno oblečeni tesarji. V roki je držal pa- rimo, kedar opravlja vee oseb (tinti le dve lieo; našli pa so pri njem tudi močen nož. osebi) trgovinsko obrt pod skupno tvrdko, Vesti iZ FCOr"OSkO» Napadalec govori južno francosko narečje; tako, da vloži vsaki družabnik v trgovino Preložitev ceste. Strmi »Halerjev pravijo, da ni Italijan. Pri sebi je imel dva neko glavnico, a jamči z vsem svojim pre-klanec< med Železno Kaplo in Belo prela- franka denarja. Sah je dobil, baš ko se je moženjem za obveznosti družbe; udeležba po-j gaj o. Klanec je bil doslej huda ovira pro- hotel odpeljati iz palače «des Souverains«, samičnih družabnikov torej ni omejena na metu. Napravijo večje ovinke tako, da se pismo datirano iz Neapelja, a na pošto od- ' uloženo svoto. strmina izgubi in bo veliko ložje voziti. Delo dano v Parizu. Podpisano je bilo z imenom i Komand i ts k a družba je trgovin-bo končano še letos. Kakor znano je v Beli na «—i». Pisec je svaril šaha pred napa- ska obrt pod skupno tvrdko, v kateri se mnogo obiskovano kopališče s kislo vodo. Pri- dom. Šah u se pismo ni zdelo važno; izročil udeležuje eden ali več družabnikov le z do-hodnje leto prično z delom na Jezerskem je je le redarstvu. Napadalca stražijo strogo, ločenimi vlogami, dočim pri enem ali več vrhu. (Po »Miru«.) Jedel je z velikim tekom. Popoludne so ga drugih družabnikih jamčenje ni omejeno na •A đSbtBUđlkšBk J OBUVALA! 2 P EPI KRAŠEVEC Z pri cerkvi s?. Petra (Piazza Rosario pod umsko šolo) ™ priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke PoStne nnročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnoatjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naroČbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster ABLUVIA ? Kaj je Čitajte jutrajšnjo „Edinost a fifac! mož zmožen slovenskega, nemškega, krvatskega in nekaj italij. jezika, v trgovski stroki, sprejme vsako službo. Ponudbe na upravo našega lista. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz 21' °„ 30-dnevni odknz 270% 30- 33 3-mesečni 6- Ol/ o/ 6 /4 fO na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bau-kovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija ili odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave, Reko kako v Zagreb, A rad, llielitz. Gablonz, Gradec Sibinj, Inomostu. Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Sol n ograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najuniestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo »e v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. XXXXXXX)IOOOOOOIOOK Riiinione A tatica di Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserv- mva dne 31. taUr 1892.: Glavnica društva..... gld. -1.000.000-— Premij na reserva zavarovanja na življenje . ...... „ J3,32tf.34tv98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju................1,632.-248^22 Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju .. 4lJ.4tj5-07 Rezerva na razpolaganje . . _ 5< >0.000-— Reserva zavarovanja proti prenii- njan u kurzov, bilanca (A> . 333.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov. bilanca (B) .. 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 500.000*— ObČDA reserva dobičkov . . 1,187.164-86 Urad ravnateljstva: Via Valdirivo St. 2, (v lastni hiii;. VV£WW SAUNIG & DEKLEVA GORICA - ulica Mniiicijio 1. - GORICA (Mehanična delavnica v Nunski uliei št. 16.) imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PPAIT", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Strickerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od 90 gld. naprej. Vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočata z odličnim spotovanjem udana Sauni g & De k leva. v v m> n Spedicijska poslovnica 6 ašpar Hvalic v Gorici v ulici 3Iorelli st. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in j pohištva v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja ' Gostilna Andemo de Franz i Tla della Geppa st. U. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko iu! dalmatinsko orno vino. Dobra kuhinja, do- ; mače klobase. Gostilna ie odprta vedno do! 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporočaš Jožef Furlan. i __: ! xxxxxxxxxxxxxxxx F I L I J A L K A c. kr. niT. avstr. Mitnep zavofla za trgovino iu obrt v Trstu. (d / - a kaj ao Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno ^ kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in sdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne ved*, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bol»ove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljiv« lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sJadnega preparata ■ prelj ubij enem okusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v sronsoe družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh. da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Knei|>p-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukupno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Pr poroča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobova kave začeti in polagamo na polovico vsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma s ima lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavLiiva. kridelujoča in krep-čujoča pijača pripor^**- - Po zdravniških i^eitih naj se rastujofti mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavj Kathreiner Kneipp-ove slaJue kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da s^ ista stalno upelje. Kathreiner K'»*»»pp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati: Prava je saino v znaivh belih Izv rnih zavoji t z podobo živmika Kneippa kot varstveno znani to in z imenom »Kath: einer«. m / 'J v U \ ' i Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena piimerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sod čili iu buteljkah. Perhauc Jakob fr A » v M /aloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Potočnik Fran ima£ost',novui'c'*reoeo 5t. 2., toči istrsko, dalmatinsko iu belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. ^— -TiTii—j-urmii—m—m Obuvala. IRehar Peter u,iea Riborf°št v zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naroČbi. Pekarne in sladčicarnc. H. Stibiel Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> tilijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biskotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc !::iK'a Suuiio»5<- karna in sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Kavarne. Anton Sorli priporoča svoji kavarni »Commercio« i u »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecehia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturuega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Oglje in drva. Miihn |nQin v u!ic' iorr° štev. i2 JUvip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Pohištvo. izdeloval niča in zaloga zaznovrstnega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnoiobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla .,svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 14 (zadej c. kr. deželne sodnije.) Prva slovenska Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo \ sakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan (.'in k, ulica S. Daniele št. 2. V Gorici. Civilni i u vojaški krojač. Gimnazijski konvikt Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron. Javni višji gimnazij. Pojasnila daje p red stoj ni št vo konvikta. Rok za vsprejem no skušnjo : 17. september. C. Kr. priviligirani kroji vsakemu koj razumljivi W Krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 1. 11. ima izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi. J. „SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v Pragi sklepa zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja. 25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6-42 zaostalim svojim K. 1000* , plačilno takoj po njegovi smrt« ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo. Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom. V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine. Izplačana dividenda..................k 716.541.28 Reserve in fondi....................k 20,579.494-88 Dosedanja izplačila ..................k 62,922.942*86 Pojasnila in tarife radovoljno pošilja generalno ravnateljstvo banke „Slavlje" v pragi na Havlickovem trgu, kakor tndi nje generalni zastop v Izubijani. x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Voščene sveče. Ifnnap svečar v Gorici uliea Sv. Antona K št. T izdeluje sveče iz pristnega čebelue^ra voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča preeastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnem j občinstvu. Tovarna nadplatov iSeh u h ob er-theil) tvorničko zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje, sedlarje, knjigoveza, itd ter glavno zaloge voščila družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki zastonj in franco naročila točna. Ugodna prilika. Radi preselitve so produ v Komnu za neverjetno niz.ko ceno dve ti- k u joči se liiši (jedna dvonadstropna, di "uga jednonadstropna),bogatu mebliranL z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m2 velik, vzorno vrejen vinograd, ee]»ljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. .-». in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripravni za «>l>rt posebno pa za letovišču i ke ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Tz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu.