$ re Ilya GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o., LETNIK XXI ŠTEVILKA LESCE, ALPSKA 43 DECEMBER 1979 *+***********>«>************+*********)«.***********> 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ♦ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ♦ 4 * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 * 4 4 4 4 4 4 4 ¥ 4 4 4 4 4 4 4 zeLifcO a&em &&deLa&cem, upaka^eticem, na&im a&£ak&m, p&&L&anim pactnec^em in a&em btaLcem O^ecig^e DPO, samoupravni organi, vodstvo in uredništvo glasila ★ ★ ★ t ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ $ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Ì ★ ★ ★ *************************************************; S skupnimi močmi bomo premagali težave v letu 1980 Spet je za nami leto, polno težav pa tudi uspehov pri poslovanju. Navadno ob novem letu pregledamo svoje delo za nazaj, istočasno pa že hitimo naprej, saj nas sili v to tok gospodarskih dogajanj. O vsem tem smo povprašali direktorja DO Veriga Lesce tov. Vinka Golca, dipl. ing. Ob koncu leta lahko ocenimo poslovanje v letošnjem letu. Srečevali smo se s številnimi težavami, vendar je uspeh še kar zadovoljiv. Katere probleme ste najpogosteje reševali? Poslovni uspeh bomo v letošnjem letu veliko boljše zaključili, kot smo ga planirali. Na žalost pa nam kljub dobrim rezultatom sredstva za obnovo tovarne ne bodo na razpolago, ker bomo z ostankom dohodka pokrili naše obveznosti iz sporazumov, ki smo jih podpisali ali ki jih nalaga zakon. Ti sporazumi so za: luški promet, železniško gospodarstvo, energijo, ceste ter sredstva za nerazvite republike. Veliko smo v tem letu imeli problemov s prodajo v tujino zaradi velike konkurence, nadalje s podražitvami pri investicijah, za kar je bilo potreb- no pridobiti dodatna sredstva, kadrovske težave in seveda izpeljava in uresničevanje samoupravnih aktov, predvsem tistih, ki so se sprejemali na referendumu 12. edcembra in so za vsakega člana kolektiva zelo pomembni. Investicijska dela na izgradnji nove hale za TIO in orodjarno ter skladišče so v glavnem končana. V prihodnjem obdobju nas čaka še dosti nalog v zvezi z dokončno opremo novih prostorov. Kako bodo dela potekala? Investicijska dela na hali orodjarna — TIO bodo z nezmanjšanim tempom potekala do zaključitve. Ko bo postavljen kotel za ogrevanje prostorov, se bo takoj pričelo po izdelanih načrtih oziroma planih preseljevanje teh dveh tozdov v nove prostore. Oprema, ki je bila v projektu in je domače proizvodnje, je že v tovarni ali pa je naročena. Za del manjkajoče uvožene pa bomo vložili vse sile, da se bo uvozila, sicer celotna investicijska naložba ne bo dala še tistih ekonomskih učinkov, kot smo jih v elaboratu predvideli. V zadnjih mesecih smo dosti časa posvečali sestavi gospo- darskega načrta za prihodnje leto. Imeli smo težave zaradi predvidenih gospodarskih gibanj v prihodnjem letu. Zaradi splošne stabilizacije bodo morale biti tudi prodajne cene naših izdelkov stabilnejše. Kako bomo to uskladili s stalnim naraščanjem posameznih elementov stroškov? Znano je, da gospodarstvo še danes ne ve, pod kakšnimi pogoji bo delalo v letu 1980. Neprijetno je to še predvsem za izvozno področje, o katerem se povsod govori in razpravlja, konkretnih zaključkov oziroma pogojev, pod katerimi bomo delali, pa še ne vemo. Povedati moram, da smo imeli pri sestavi plana za leto 1980 velike težave, pa ne zaradi tega, ker ni naročil, ampak zaradi tega, ker so stroški, ki nastajajo pri naši proizvodnji, izredno visoki v naslednjem letu, cene našim izdelkom pa nam odobravajo v Beogradu. To je vedno v našo škodo, ker dobimo odobritev s 3 do 6-mesečno zamudo. Da je bil problem še večji, proizvodni tozdi niso za leto 1980 predvideli kaj bistvenega povečanja proizvodnje nasproti letošnjemu letu, to pa seveda izredno vpliva na ekonomsko učinkovitost poslovanja celotne delovne organizacije. Splošna težnja v jugoslovanskem gospodarstvu je povečanje izvoza. Tudi naš plan izvoza za prihodnje leto se priključuje tej težnji. Zaradi izkušenj v zadnjih dveh letih obstaja bojazen, da planiranega izvoza ne bomo dosegli. Kaj menite o tem? Ni prav, da izvoza letos nismo v celoti dosegli. Zadevo smo sicer v drugem polletju zelo popravili, toda za vse napake smo bili že prepozni. Kot sem že povedal pri prvem odgovoru, bomo v letu 1980 izvoz veliko bolj prioritetno obravnavali v vsej delovni organizaciji kot letos. Osnovne smernice razvoja DO Veriga za prihodnje petletno odbobje so začrtane. V okviru občine Radovljica je predvideno tesnejše povezovanje kovinsko-predelovaine industrije. Kako bomo to uresničevali? O sodelovanju je govora že dalj časa, vendar vsebinsko do sedaj v to problematiko še nobeden ni posegel, ampak ga vsi obravnavajo več ali manj aktivistično prikrojeno modi trenutnega razpoloženja. Ker sta tu le dve delovni organizaciji v občini, to je Veriga in Plamen, je veliko že narejenega, saj smo skupaj v SOZD SŽ. Veliko imamo že skupnega pri samem sedanjem delu, bo pa to sodelovanje oziroma povezovanje raslo z izgradnjo skupne galvanike v Podnartu, kar pa predvsem občinski faktorji premalo upoštevajo. Nosilec razvoja Verige Lesce je program TIO in kvalitetne verige, kar je vključeno tudi v občinske smernice in v medobčinske smernice za Gorenjsko v obdobju 1981—1985. Za uresničitev tega bodo verjetno potrebna dodatna vlaganja. O teh bomo razpravljali pri obravnavi smernic in oblikovanju temeljev plana TOZD. Kakšne težave bodo v zvezi s tem nastajale? Nekaj težav bo zaradi naših obvez, ki jih imamo v letu 1980 in 1981. Vendar to ni prav, ker za dobrega gospodarja je vedno važen program, če je leta dober, potem ne bi smela banka postavljati ostre pogoje lastne udeležbe, ampak bi morala programe selekcionirati in sredstva dati za realizacijo takih programov. Prvi koraki pri Gospodarski zbornici Slovenije so že narejeni v tej smeri in upam, da bo zadeva toliko realizirana, da bomo za uvajanje kvalitetnih proizvodnih programov lahko dobili potrebna sredstva. Kakšna so vaša predvidevanja za poslovanje v letu 1980? Leto bo za združeno delo težko in računati moramo, da bomo imeli v Verigi toliko, kolikor bomo pridelali. Napačno si posamezniki v delovni organizaciji tolmačijo, da jim bo novi sporazum o delitvi in razporejanju dohodkov in delitvi OD prinesel večji OD brez večjih delovnih učinkov. Nov sporazum je prav gotovo kvalitetno veliko boljši od sedanjega, vendar ga bo treba pravilno izvajati. če to tako bo, potem bodo tudi rezultati poslovanja boljši od sedanjih in tudi mi vsi bomo imeli več uspeha pri lastni materialni bazi. ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 12. JANUARJA 1980 Ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov in 10-letnici obstoja slovenskih železarn Letošnje praznovanje dneva republike je bilo v Verigi še jposebno slovesno, saj smo ob tej priliki odprli nove proizvodne prostore za TOZD Tovarna industrijske opreme in TOZD orodjarna, istočasno pa skupaj s slovenskimi železarnami praznovali 10-letnico obstoja sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne. Povezava dveh dogodkov simbolizira povezavo proizvodnje jekla z njegovo predelavo in njuno pomembnost za celotno slovensko gospodarstvo. Te naše skupne slovesnosti so se udeležili Franc Leskošek-Luka, Vinko Hafner ter predstavniki sestavljene organizacije, delovnih organizacij članic SOZD, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine in medobčinskih organizacij. Posebno vzdušje pa so slovesnosti dali člani kolektiva, naši upokojenci in njihovi svojci, ki so se ob tem dogodku zbrali v velikem številu. Slovesnost je odprl predsednik delavskega sveta tov. Piščanec Miloš. V svojem govoru je poudaril, da mineva 10 let od integracije treh železarn: Železarne Jesenice, Železarne Ravne in Železarne Štore in šest let od združitve predelovalnih delovnih organizacij : Veriga — Lesce, Plamen — Kropa, Tovil Ljubljana, Žična Celje in Metalurški institut — Ljubljana. Naš SOZD je poleg vertikalne združitve povezan tudi horizontalno, kar se z nadaljnjim razvojem predelovalnih organizacij še povečuje. Pomembna je vloga SOZD Slovenskih železarn v usmerjanju razvoja in proizvodnje in predelave jekla, delitve dela in specializaciji, združevanja sredstev za investicije, marketinga in pospeševanje izvoza. To je eden tistih SOZD, ki je v veliki meri upravičil tako obliko organiziranosti združenega dela. V nadaljevanju se je dotaknil položaja in razvojnih možnosti jeklarske industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Zlasti je poudaril, da slovenska stroje-gradna in kovinsko-predeloval-na industrija potroši le 42 % proizvodnje slovenskih železarn in da uporablja pretežno masovna in manj kvalitetna jekla. To je v nasprotju z razvojno usmeritvijo slovenskih železarn — to je prehodom na kvalitetna in plemenita jekla. Taka usmeritev je nujna in edino racionalna zaradi večjih transportnih stroškov, dražje energije in manjših proizvodnih agregatov. Iz tega sledi, da se mora slovenska strojegradnja in kovinsko predelovalna industrija usmeriti na predelavo kvalitetnejših jekel in mora to upoštevati že v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju 1981—1985. članice našega SOZD tem razvojnim ciljem že sledijo. Poudaril je še pomen samoupravnega družbenega planiranja, uveljavljanja dohodkovnih odnosov v celotnem proizvodnem kompleksu, nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Predsednik delavskega sveta DO Veriga Lesce tov. Koman Mitja je najprej v imenu gostitelja tovarne Veriga vse navzoče pozdravil in jim zaželel prijetno počutje. V svojem govoru je predstavil nove proizvodne obrate in poudaril, da je to pomemben uspeh kolektiva Verige in SOZD Slovenske železarne, saj je porok za V decembru je potekala javna razprava o letnem gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Pri samem oblikovanju stališč za sestavo plana smo se srečevali s številnimi težavami. Z delom na pripravi plana smo začeli že dovolj zgodaj — v avgustu, vendar smo uspeli osnutek predložiti samoupravnim organom šele na začetku decembra. Prva faza je ' bila sestava prodajnega in provodnega plana ter njuno medsebojno usklajevanje. Pri tem so sodelovali vodje TOZD kot prvi odgovorni za plan, komerciala in ŠPIK. Glede na investicije, ki bodo v prihodnjem letu zaključene in aktivirane, smo planirane količine izdelkov po posameznih grupah hitro uskladili. Težave so se pojavile pri drugem delu — to je pri vrednostnem planiranju. To zajema ovrednotenje proizvodnje, plan celotnega prihodka in delitve, stroške, obratna sredstva in njihovo financiranje, vrednost točke za izračun OD ter program dela delovne skupnosti; na osnovi svobodne menjave. Ker ni bilo izdelanih izhodišč gospodarskih gibanj v okviru občine Radovljica, predlog republiške resolucije pa je bil izdan šele v novembru, smo predlagali samo izhodišča in jih uskladili preko službe za planiranje v okviru SOZD Slovenske železarne z ostalimi delovnimi organizacijami. V obravnavo smo jih dali tudi temeljnim organizacijam in jih uskladili na DS DO 17. oktobra 1979. Predložena izhodišča predvidevajo intenzivnejšo preusmeritev na kvalitetnejšo proizvodnjo in večjo produktivnost, s tem pa tudi zagotavlja boljše pogoje dela ter večji osebni in družbeni standard delavcev in njihovih družin. Poudaril je, da pomeni sovlaganje Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Interna banka SŽ nov napredek pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, saj bodo vsi sovlagatelji udeleženi na skupnem dohodku. Slavnostni govornik je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner. V svojem govoru je poudaril pomen, ki ga ima nova pridobitev Verige v slovenskem železarstvu, kjer združuje delo 18.000 delavcev. Zavzel se je tudi za boljšo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v slovenskem železarstvu, saj je slabša v primerjavi z jugoslovanskim železarstvom. Od 18.000 delavcev jih ima le 5 odstotkov visoko in višjo izobrazbo, kar 39 odstotkov pa je polkva-lificiranih in nekvalificiranih. Proti temu se moramo boriti in ta neugoden trend zaustaviti. Težka fizična dela je potrebno dobro nagraditi. Tov. rast razhodkov od rasti prihodkov, saj je predviden porast cen izdelavnega materiala 12 odst., storitev 18 %, energije 30 %, vseh ostalih materialnih stroškov pa 13 % ter osebnih dohodkov 15 %. Če k temu primerjamo porast prodajnih cen 12 %, je takoj razvidno, da uspeh poslovanja ne more biti pozitiven. Zato smo se odločili, da upoštevamo na domačem trgu 15 % višje cene od doseženih v letošnjih prvih devetih mesecih, v izvozu pa 12% višje. Da bi se obnašali čimbolj stabilizacijsko, smo predvideli tudi zmanjšanje izmeta v proizvodnji in s tem boljši izkoristek. Ker bodo pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu predvidoma težji od letošnjih, ne bomo mogli obračunavati stanovanjskega prispevka po 10 % stopnji, pač pa le po 6,5 odst., kot je predpisano. Vendar bodo na ta način sredstva stanovanjskega sklada, s katerim razpolagamo, osiromašena, kar seveda ob številnih nerešenih stanovanjskih problemih ni pozitivno. Zato smo predlagali možnost, da bomo ponovno obračunavali stanovanjski prispevek po 10 % stopnji, če bomo uspeli ustvariti dohodek v zadostni višini. Glede obračuna amortizacije smo predlagali, da bi obračunavali tudi nadminimalno amortizacijo v vseh temeljnih organizacijah, razen v TOZD sidrne verige, orodjarni, DSSS ter v počitniškem domu. Tako smo delali tudi letos, šele v novembru se je rezultat poslovanja v TOZD sidrne verige izboljšal, tako da smo obračunali delno nadpredpisano Vinko Hafner je zlasti poudaril, da se moramo v Slovenskih železarnah odločno upreti proti uravnilovki, ki ne vodi k nobenemu napredku in utrjevanju naših samoupravnih odnosov. Poudaril je zlasti velik pomen razširitve proizvodnega programa Verige na proizvodnjo pnevmatično-hidravličnih naprav in industrijske opreme s priključitvijo TOZD TIO. Zavzel se je, da moramo čim- amortizacijo. Tudi v prihodnjem letu bomo skušali z obračunavanjem amortizacije ustvarjati sredstva za pokrivanje obstoječih obveznosti — to je odplačilo anuitet za dolgoročne kredite, ki smo jih pridobili za financiranje investicijskih naložbah in dolgoročnih obratnih sredstev ter za nove naložbe. Poseben problem so bile cene orodju na internem trgu. Letos ugotavljamo, da so planske cene orodja, po katerih obračunavamo interni promet, prenizke. Zato izkazuje TOZD orodjarna v zadnjih mesecih izgubo. V letu 1979 smo prešli na nov način pokrivanja stroškov skupnih služb. Pred tem smo uporabljali določene dogovorjene ključe delitve, ki so temeljili na porabljenem iz-delavnem materialu in izdelav-nih OD v temeljni organizaciji. Letos smo izdelali programe svobodne menjave dela in tako je celotna konstrukcija orodja odpadla na orodjarno, kar pa v cenah orodja ni bilo upoštevano. Vse to smo skušali v letnem planu korigirati, s tem pa so cene orodju znatno porastle, vendar so še vedno nižje od zunaj kupljenega orodja. prej najti skupen jezik in navezati tesnejše sodelovanje s tovarno vijakov Plamen Kropa. Po kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili godba na pihala Veriga Lesce in člani literarnega krožka iz Radovljice, je za dobro razpoloženje vseh prisotnih poskrbel zabavni ansambel Gorenjci, za veseli ton celotnemu vzdušju pa Murka Lesce in delavci naše okrepčevalnice. Kot smo že omenili — v letošnjem letu obračunavamo prihodek skupnih služb na osnovi izdelanih programov dela, ki jih vsako četrtletje korigiramo zaradi odstopanj dejanskega stanja od predvidenega. Za prihodnje leto smo skušali izdelati boljše programe, bolj realne in dodelane. Program dela službe smo razdelili po posameznih elementih, v okviru teh predvideli storitve, za vsak element pa določili kazalce za merjenje količine in kvalitete ter ključ delitve opravljenih nalog na posamezno temeljno organizacijo. Z uveljavitvijo novega sporazuma o delitvi dohodka in pravilnika o razvidu del in nalog bo evidenca o opravljenih delovnih nalogah, količini in kvaliteti dela zagotavljala tudi realizacijo sistema nagrajevanja po posameznih službah glede na uspešnost dela službe. V tem sestavku nismo pisali o podatkih iz plana, saj smo bili z njimi seznanjeni v času javne razprave. Lahko le rečemo, da je pred nami leto, ki bo zahtevalo od vseh nas dosti naporov in dela ter varčevanja v vseh oblikah, da bomo postavljene cilje lahko do- VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je po 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenja sekretariata za informiranje SRS prosto plačila prometnega davka. — Tiska Tiskarna Ljubljana. Gospodarski načrt 1980 ANTUN BRATUN, DOLGOLETNI VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE, OCENJUJE »Položaj zavoda ni več zaskrbljujoč« Anton Bratun je vselej ohranjal svojo osebno preprostost in demokratično vljudnost. Tak je bil v vsakodnevnih srečanjih, ki jih je imel s sodelavci na Zavodu. Tak in hkrati vestno natančen in temeljito izčrpen je bil tudi v razgovoru, ki sva ga imela v novembru letos. Ste eden od ljudi, ikli je bistveno vplival na razvoj zavoda. Kaj je za Vas (bistvo dobrega gospodarjenja? iNe bi se strinjal s tem, da sem (bistveno vplival na razvoj zavoda, saj je naša stroka bolj administrativna kot kreativna. Za splošni gospodarski razvoj zavoda so predvsem zaslužni tehnični strokovnjaki in njegovi organi upravljanja. Jaz sem bil le aktiven spremljevalec razvojnih akcij, ker so finančna sredstva seveda imela pomembno vlogo. Moja angažiranost pri tem razvoju je žal prihajala do izraza predvsem zavoljo akutnega pomanjkanja investicijskih in obratnih sredstev v zadnjih nekaj letih. Ob tem je bila res potrebna posebna pozornost, da ta kronični primanjkljaj ne bi preveč prizadel tekočega poslovanja zavoda. Kar se tiče dobrega gospodarjenja, v katerikoli stroki, je po mojem mnenju bistveno poznavanje tehnologije in ekonomskih zakonitosti pod pogojem, da se to znanje izkorišča predvsem v smeri splošnih družbenih interesov. Dober gospodar, na kateremkoli področju mora razpolagati s temi komponentami znanja. Vse druge pozitivne lastnosti so tu manj pomembne. Prav tako mora dober gospodar permanentno spremljati efekte svojega in tujega dela in sproti odpravljati negativne pojave. Kateri dogodek v času vaše redne službe na zavodu Vam je ostal najbolj v spominu — bodisi po svoji pomembnosti, bodisi po kaki osebni noti? (Pomembni dogodki so se praktično vrstili iz leta v leto. Težko bi bilo izločiti enega od njih. Vendar pa se mi je najbolj vtisnila v spomin po svoji razsežnosti in po negativnih posledicah, bolezen, oziroma dolga odsotnost glavnega direktorja. V njegovi odsotnosti so se namreč nekatere novoustanovljene TOZD preširoko, mimo finančnih možnosti začele zadolževati in investirati. Ne trdim, da so po tehnični plati te investicje bile zgrešene, je pa dejstvo, da so te nenadzorovane in neusklajene akcije povzročile zajeten primanjkljaj investicijskih in obratnih sredstev. Ker gospodarski razvoj zavoda ni bil usklajen, niti sinhroniziran, so se poleg finančnih težav začele vrstiti tudi druge tehnične težave, ki jih spremlja vsak neusklajen razvoj. Res je, da je temu botrovali tudi družbeni sistem investiranja, ki še danes nima jasnih kriterijev glede dolgoročnih naložb. Sedaj pač ni zbire, posledice takega investiranja je treba sanirati, kar je precej boleče, saj morajo prispevati svoj delež tudi TOZD, ki niso investirale in niso odgovorne za nastalo stanje. Drugi pomemben dogodek po negativnih posledicah je povzročilo ustanavljanje petih TOZD in razformiranje prejšnje TOZD II. Akcija je bila sicer usklajena z zakonom o združenem delu in tehničnih ovir za to ustanavljanje ni bilo. Nastopile pa so finančne ovire, ki niso bile vnaprej povsem razrešene, tako da še danes prihaja do določenih konfliktnih situacij. Nova TOZD lil je namreč podedovala vse negativnosti finančnega stanja prejšnje TOZD II in tako je postavljena v neenakopraven položaj glede finančnih možnosti za enakopraven razvoj in za financiranje njene tekoče dejavnosti. TOZD III namreč nima enakih pogojev gospodarjenja zaradi strukture imobiliziranih sredstev, oziroma zaradi visokih zalog materiala in drobnega inventarja (tudi cevi in drogovje), ki jih za nemoteno opravljanje svoje dejavnosti mora imeti. Že db ustanovitvi je bilo jasno, da se bodo zaradi tega porajali določeni konflikti. Z združenimi sredstvi bi se ta situacija dala premagati, TOZD III sama pa tega ne zmore. Katero ekonomsko ali drugo spremembo bi označili za poglavitno? Poglavitna ekonomska sprememba je po mojem mnenju nastopila z odločitvijo kolektivnega poslovodnega organa in samoupravnih organov ob koncu leta 1978, da se omeji investicijska ekspanzija, oziroma da se omejijo nekontrolirane investicijske naložbe, in da se tako sanira nastala finančna situacija. Odločitev je bila upravičena in sedaj lahko pričakujemo dokončno sanacijo finančnega položaja zavoda in tudi sanacijo TOZD lil, če bodo akcje usklajene. Kaj menite o sedanjem položaju in značaju zavoda? Kaj menite konkretno in na splošno glede na spremembe, ki jih je prinesla nova samoupravna organiziranost po zakonu o združenem delu? Sedanji položaj zavoda ni več zaskrbljujoč. Glede finančne situacije so dobri izgledi, da bomo dosedanjo krizo odpravili že v letu 1980, delno z lastnimi sredstvi akumulacije, delno pa s tujimi krediti. Kar zadeva konjunkturo, je položaj še manj zaskrbljujoč. To pa je poglavitno za normalen gospodarski razvoj zavodovih dejavnosti. V tem oziru glede plasmane naših storitev Zbuja umski potencial delavcev zavoda polno zaupanje. Nova samoupravna organiziranost zavoda po zakonu o združenem delu ne bi imela tistih negativnih posledic, ki jih trenutno ima, če bi bili vsi skupaj pripravljeni, da se bolje 'in hitreje prilagodimo družbeno-ekonom-skim spremembam. Sicer je bilo treba pričakovati, da bo proces prilagajanja dolg, saj gre za obsežne spremembe družbenoekonomskih odnosov. Zato ni nenavadno, če prihaja do določenih negativnih pojavov in odklonov ob spremenjeni organiziranosti. Tako imajo sedanje težnje TOZD po drobitvi finančnih sredstev določene negativne posledice za splošne interese. Nesprejemljivo bi bilo, če bi obravnavali TOZD kot zaključeno avtohtono enoto. S finančnimi tokovi se ne da upravljati v okviru TOZD brez hujših negativnih reperkusij na razvoj delovne organizacije. Tudi politika likvidnosti se ne more voditi na ravni TOZD, pač pa na višji ravni. Zakon o združenem delu zagovarja nujnost ohranjevanja finančne 'integritete delovne organizacije, za kar so odgovorne predvsem temeljne organizacije. Če bi upoštevali določite zakona o združenem delu o združevanju denarnih sredstev za uresničevanje skupnih interesov pri pridobivanju dohodka in načela vzajemnosti ter solidarnosti, bi sedanje konfliktne situacije bile hitro odpravljene. Kako sodite glede nadaljnjega razvoja, do kakšnih konfliktov lahko prihaja? Glede nadaljnjega razvoja zavoda sem optimist kar zadeva finančno situacijo, manj pa glede razvojne usmeritve. Res je, da bodo vse do dokončnega saniranja finančne situacije in do zagotovitve bolj izenačenih izhodiščnih tehničnih pogojev gospodarjenja posameznih TOZD še nastajale konfliktne situacije. Konflikti bodo toliko hujši, kolikor manj bo pripravljenosti, da se spoštuje duh zakona o združenem delu, oziroma, da se združujejo finančna sredstva v splošnem interesu. Razvojna usmeritev je sigurno dodaten problem, posebej zato, ker ni možno izdelati srednjeročnega, še manj pa dolgoročnega programa usmeritve zavodovih dejavnosti brez izdelanih predhodnih osnov in koncepta širše družbene usmeritve, od katere so vse naše dejavnosti odvisne. Tudi zaradi tega bodo nastajale dile- me pri oblikovanju razvojne usmeritve posameznih naših TOZD- Pri tem bo potrebna zadostna mera strpnega dela .in dogovarjanja. Kateri je potemtakem osrednji problem v zavodu? Osrednji problem na zavodu je trenutno prav v nesprejemljivih težnjah po zadrževanju finančnih sredstev na ravni temeljne organizacije. V tem se skrivajo nevarnosti, ki so v nasprotju s splošnim interesi. Drugi problem je nejasna oziroma nedodelana dolgoročna usmeritev zavodovih dejavnosti in s tem v zvezi usmeritev bodočih investicijskih naložb posameznih tozdov. Tretji pa je nazadovanje akumulativnosti zavoda, kljub povečanim investicijam. Sicer pa je to, kot je videti, splošen problem, saj se je tudi akumulativna sposobnost slovenskega gospodarstva zmanjšala od 8,2 odst. v letu 1972 na 3,7 odst. v letu 1978. Ali je vaša učinkovitost posledica predvsem trezne presoje, varnega znanja .ali predvsem natančnega in marljivega dela? Ne Ibi govoril o lastni učinkovitosti. Na splošno gledano za učinkovito delo ni možno -izključiti nobene od omenjenih (komponent. Vse tri so enako pomembne. Kakšen je vaš osebni način dela. Vsakdanjega, zlasti pa še intelektualnega? Nimam posebnega stila dela, vsaj ne usmerjenega. Skrbeli sem le za sistematičnost pri delu in za selektivnost pri reševanju problemov. Intelektualno delo v naši stroki pa je precej prozaično. Gora predpisov okupira vsak naš prosti čas in nas sili v specializiranost. Vendar pa v naši stroki ne zadostuje samo poznavanje paragrafov, pač pa je nujno potrebno tudi stalno razmišljanje in spremljanje dialektičnih sprememb ter poznavanje ekonomskih zakonitosti. Kako se odločate? Ali ste svojih odločitev na splošno vselej gotovi? Ne, pri odločitvah ni bilo vselej gotovosti. V ekonomiki, kot tudi v drugih strokah, so odločitve večkrat tvegane. Je pa pri tem nujno potrebno budno spremljanje efektov takih rešitev, da bi se pravočasno odpravile možne negativne posledice. S katerimi ljudmi na zavodu, poleg tov. Papler-ja, ste bili najbolj povezani pri svojem delu, in kako ste z njimi sodelovali? Katere vrline ste pri njih najbolj cenili? Pri svojem delu sem bil najbolj povezan s člani kolegija. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da je bilo kljub težavam, dilemam in nesporazumom sodelovanje s temi delavci vedno korektno. Njihovo razumevanje, ki pa nikoli ni imelo negativnega obraza na poslovanje, je bilo spodbudno in tako so se težave lažje razreševale v interesu celotnega kolektiva. Njihove vrline, ki jih najbolj cenim, so človeški, strpen lin kolegi-alen pristop v iskanju skupnih rešitev, kar še posebej zbuja spoštovanje. Kako ste se znašli v sredini, kjer delajo pretežno ženske? Nikoli nisem delal -razlike med ženskimi in moškimi sodelavci. Nikoli me ni motila struktura sodelavcev. V naši stroki Ima ženska večkrat celo več pozitivnih lastnosti kot moški. Kako ste zadovoljni- s svojimi dosedanjimi dosežki pri razvoju finančno-računovodske službe v zavodu? Z razvojem flnančno-ra-čunovodske službe nisem razočaran. Rezultati, ki jih dajeta ti službi, so več ali manj strokovno zadovoljivi. Sodelavci nesporno vlagajo velike napore, da bi zadovoljili strogim zahtevam družbe, kot tudi zahtevam kolektiva. Tudi kvaliteta -obdelave podatkov je -zadovoljiva, kljub pomanjkljivostim. Ne gre pa ob tem prezreti dejstva, da finančna in računovodska služba še vedno opravljata svoje delo s primitivnimi delovnimi pripomočki in tehnično opremljenostjo, kot pred petnajstim leti. Odsotnost mehanografske in računalniške obdelave podatkov povzroča na eni strani naporno dodatno fizično angažiranost, na drugi strani pa to onemogoča organiziranje boljše interne informativne službe in obdelave poslovnih podatkov ki so poslovodnim in samoupravnim organom nujno potrebni pri vsakodnevnem sprejemanju različnih poslovnih odločitev. Zato je obdelava podatkov za lastne samoupravne organe še vedno pomanjkljiva. Zaključek je vaš! Ob upokojitvi sem bil prijetno presenečen z -izkazano pozornostjo ob tovariškem srečanju. Smatram, da je to istočasno priznanje službi kot celoti in da bo izkazana pozornost spodbuda za vse mlade kadre, ki se šele vključujejo v združeno delo na zavodu- Naj izkoristim to priložnost, da -se vsem članom kolektiva zahvalim za izkazano pozornost, kot tudi za potrpežljivo sodelovanje, celo v kritičnih trenutkih. Pripravila: Helena Šenica Demokracija odnosov bo utrjevala našo moč Sindikat ima veliko od- govornost, da motivira delavce v temeljnih organi-zaoiijäh združenega dela, da bodo čutili svojo vlogo in odgovornost pri sprejemanju planov, za ustvarjanje lin razporejanje dohodka. Da bo v prizadevanjih za odločujoč položaj delovnega človeka v naši družbi sodelovalo čim večje število delavcev je potrebno še marsikaj storiti. 9. kongres ZS Slovenije je osnovnim organizacijam naložil zelo jasne in konkretne naloge. Titova pobuda, Izrečena na 8. kongresu ZS Jugoslavije o de-mokratiiZacijii odnosov in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti, je začetek akcije za hitrejši prenos oblasti, za oblast delavskega razreda. Nobenega dvoma ni, da je osnovna organizacija sindikata pomemben člen delavskega razreda, kajti stališča, sprejeta v forumih, nam ne bodo pomagala, če ne bodo plod razprav med delavci in če jih ne bomo v osnovnih organizacijah sindikata uresničevali. Z akcijami, ki smo jih vodili v letošnjem letu v sindikatih pri nas, nismo povsem opravičili svoje naloge. Žal smo velikokrat ugotavljali, da bodisi nismo pripravljeni delovati tako, kot nam to velevajo sprejeti zakoni in stališča, bodisi da pomena akcije nismo razumeli. Vsebina, oblike ali metode našega dela niso bile dovolj povezane s stališčem sindikata kot družbenopolitične organizacije, v kateri ima vsak delavec, član sindikata, pravico in dolžnost uresničevati svoj del odgovornosti za uveljavljanje oblasti delavskega razreda. Treba bo podrobno analizirati vzroke odtujevanja nas samih od političnega delovanja lin odločanja. Morali bomo okrepiti delegacije in njihovo delovanje, ustvariti učinkovit sistem samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, zagotoviti pretok informacij, sprejeti idejne in akcijske usmeritve ter na njih zasnovati programe za nadaljnje naše delovanje, demokratizacijo odnosov in krepitev naše moči. Miselnost, ki je včasih prisotna, da o zahtevah, ki jih postavljamo v sindikatih ni potrebno razpravljati kdove kako zavzeto, je povsem zgrešena. Kajti dejavnost sindikata mora biti prisotna pri sprejemanju sleherne odločitve, ki je pomembna za delavca, mora biti začetek vsake akcije v temeljni organiza-Oiji. Ne moremo in ne smemo se sprijazniti s starimi odnosi, katere tudi pri nas spreminjamo, vendar s počasnimi koraki. Titova pobuda je tudi potreba trenutka, kajti tudi mi smo v začetku leta občutili gospodarsko nestabilnost našega kolektiva. Dostikrat se sprašujemo zakaj odnosov v kolektivu ne poznamo bolj podrobno, kako ta ali oni organ dela, kako in kaj delajo naši delegati in delegacije. Za izboljšanje medsebojnega obveščanja in informiranja smo storili zelo malo. Tako malo, kot da smo pozabili, da je obveščanje osnova za odločanje in vsebinsko demokratizacijo odnosov. Dosedanja prizadevanja so sicer obrodila sadove, vendar so ti sadovi bolj formalno pravne narave, vsebinsko smo se v preteklosti tega vprašanja komaj lotevali. Demokratičnost odnosov terja, da se delavcem zagotovijo enakopravni pogoji za odločanje, kajti ie takrat ko bo seznanjen bo lahko tudi odločal. Z uveljavljanjem vloge in odgovornosti delavca pri pripravljanju, sprejemanju in uresničevanju planov moramo zagotavljati pogoje, da bo delavec kot upravljalec družbenih sredstev obvladoval tudli pogoje pridobivanja ustvarjanja in razporejanja dohodka. Glede na to, da se izteka mandat sedanjih vodstev osnovnih organizacij je to priložnost za oceno dela, uspehov in neuspehov. Občni zbori osnovnih organizacij sindikata naj obravnavajo oceno dosedanjega dela, pri čemer morajo še posebno pozornost posvetiti ideji o pravicah, dolžnostih in odgovornosti slehernega člana v osnovni organizaciji za njeno delo. Mandat za člane 10 OOS in konference OOS bo tudi v bodoče dve leti. Z izvolitvijo sposobnih ter družbeno aktivnih delavcev v nova vodstva OOS pa si bomo zagotovili tudi večjo aktivnost, kajti še vedno ostaja veliko akcij in torej tudi odprtih vprašanj. Poudaril bi rad nekaj najvažnejših akoij sindikata. — delovanje in uveljavljanje sindikalne skupine kot temeljne in najpomembnejše oblike sindikalnega delovanja in uveljavljanja, — demokratizacija odnosov in krepitev kolektivnega vodstva — uveljavljanje delegatskega sistema — uresničevanje temeljnih družbenih interesov delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov kot temeljev demokratičnosti — uresničevanje akcije ČLOVEK - DELO - PRODUKTIVNOST — planiranje in informiranje. Osnovna organizacija sindikata bo uspešna le takrat ko bo našla take oblike in metode političnega dela, ki bodo širile krog aktivnih članov sindikata in le tam, kjer bo celota delovala tako, da bo mobilizirala slehernega člana. Za uspešnejše delo bo torej potrebno še veliko volje in pripravljenosti nas vseh. Kajti boj delavskega razreda za popolno osvoboditev ter prevzem oblasti ne sme biti samo naša vizija temveč mora biti naš vsakdan. Ob tej obletnici, s katero se ponaša le redkoka-tera delovna enota našega zavoda, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je delovna skupnost izpostave v Mariboru pomembno prispevala k izvajanju načrta in k nenehnemu šir-nju dejavnosti Geološkega zavoda. Leta 1960 smo začeli izvajati geološka in hidrološka raziskovalna dela za izgradnjo HE SREDNJA DRAVA 1. Razširitev sodelovanja z DEM še na raziskovalna dela na Muri in v Vuhredu je že zahtevala stalno prisotnost predstavnika Geološkega zavoda v Mariboru. Istočasno pa je dobil pomembna dela pri gradnji mostov čez Dravo v Ptuju lin Mariboru, pri gradnji mariborskega hotela »Siavija« in nekaterih drugih objektih tudi oddelek za mehaniko tal in temeljenje. To je terjalo tudi stalno prisotnost geomehanika in nato še formiranje geomehanskega laboratorija, ki je dobil svoje prostore na VTŠ v Mariboru. Mestni svet in Zavod za urbanizem v Mariboru sta TOZD Ko zaključujemo poslovno leto 1979 »n se intenzivno pripravljamo za planiški nastop v novo 1980. leto, Skozi analize poslovanja v preteklem obdobju tega leta ugotavljamo probleme, spodrsljaje iin tudi uspehe v naših prizadevanjih. Med probleme naše TOZD bi lahko našteli slabe pogoje za boljše delo: organizacija TOZD, slaba opremljenost z osnovnimi sredstvi, zahtevni pogoji dela v rudarstvu, nizke cene storitev, slaba delovna disciplina im izredno visoka odsotnost z dela zaradi bolniškega staleža. Na rezultate dela je negativno vplival tudi še ne- pokazala razumevanje za našo dejavnost v Mariboru in uvidela potrebo po geo-tehničnih delih na tem območju. Na našo pobudo sta naročila izdelavo geo-tehničnega katastra mesta 'Maribor, ki je bil izdelan med prvimi v Jugoslaviji. Že z našimi prvimi deli na mariborskem območju smo se solidno afirmirali. Navezali smo dobre stike z gradbenimi podjetji in projektivnimi organizacijami. Z veseljem lahko poudarimo, da so nas Maribor in njegove delovne organizacije kmalu sprejeli »za svoje« in tako smo navezali dobro poslovno sodelovanje in ga neprestano širili. Razširitev naše dejavnosti je kmalu zahtevala ureditev novih poslovnih prostorov in sicer smo uspeli dobiti prostore bivšega projektivnega biroja EP Maribor na Kersnikovi ulici. Tudi ti prostori so zaradi nove razširitve postali pretesni in oddelek za mehaniko tal in temelj enj e se je preselil v nove prostore na ulici Gorkega, medtem ko je oddelek za II urejen samoupravni status naše TOZD, posebno na področju dela v inozemstvu, delitvi ustvarjenega prihodka, priprave delavcev za odhod na začasno delo v ZR Nemčijo, zaposlitev po njihovi vrnitvi, zaposlovanja delovnih invalidov, kar pa je v interesu GZL in delavcev, ki delajo v TOZD. Problem vidimo tudi v velikosti TOZD, ki v obstoječih pogojih ne more zagotoviti potrebnega samoupravnega funkcioniranja. Izredno nas pesti prostorski problem, ki ima za posl ed i co n ekont ro I Iran o delo, možnosti zlorabe zaupanja, slabšo delovno disciplino, kopičenje do- vrtaoje ostal v starih prostorih na Kersnikovi ulici. Naša izpostava je kmalu postala [kadrovsko močna operativna in tehnična enota, ki je delovala v tesni povezavi predvsem z oddelkom za inženirsko geologijo in oddelkom za gradbena in geotehnična dela. Kot predstavnik Geološkega zavoda je mariborska [izpostava z dobrim sodelovanjem, z budnostjo na trgu in s solidnim izvajanjem del uspela doseči zavidljive in konkurenčne uspehe v svoji dejavnosti na štajerskem območju. Danes je prisotna pri skoraj vseh gradbenih delih, pri projektiranjih in nadzorih. Toda pot do vizitke solidnega poslovnega partnerja in do referenc, ki jih kumentacije na več mestih. Reševanje prostorskega problema je v zavodu nerazumljivo podrejeno in zanemarjeno. Kljub vsem problemom pa opažamo določen premik v pozitivnem smislu. Proti1 pričakovanju nam je uspelo izredno visoko zaposlovanje delavcev v ZR Nemčiji, kar se odraža na primernem prilivu deviznih sredstev, kii so GZL še kako potrebna. V tuzemstvu smo poslovanje izboljšali do nivoja rentabilnosti, kajti moramo upoštevati, da zaradi intenzivnega zaposlovanja v ZRN, rti možno doseči boljših rezultatov, saj vedno vključujemo v delovni proces nove delavce, kli še niso vajeni dela. Uspeli smo doseči nekaj zeio dobrih pogodb, posebno v Velenju in Zagorju, ker smo se ob dobrih pogodbenih pogojih in z izrednim angažiranjem vseh delavcev uspehi verjetno dolgoročno plasirati. Naša prizadevanja za leto 1980 so v glavnem usmerjena doseči število 1000 zaposlenih v ZRN in tako omogočiti prepotreben preliv deviznih sredstev, potrebnih za realizacijo zastavljene investicijske politike. Kljub zelo visokim stroškom priprave delavcev za odhod v ZRN, Nadaljevanje na 5. strani danes imamo, ni bila lahka. Zahtevala je veliko požrtvovalnosti in naporov vseh delavcev v izpostavi in seveda tudi vso pomoč vodilnih ljudi našega zavoda. Iz mariborske Izpostave je izšla [pobuda za izvaja^ nje del na koprskem in celjskem območju, kjer so prav naši sodelavci' prevzeli začetna dela. Zavod se je tako dobro predstavil iin kmalu uspešno razširil svojo dejavnost tudi na območju, kjer dalj časa ni bill prisoten. Po skromnem prikazu teh rezultatov dela mariborske Izpostave lahko ugotovimo, da je bila odločitev o njeni ustanovitvi upravičena in nujna ter pogoj za še uspešnejše delovanje Geološkega zavoda na Štajerskem. Janez Karlovšek Leon Ivanovič 20 let izpostave GZ v Mariboru VOZ ŽE TEČE Voz je stekel. Sicer se premika še počasi, počasneje kot si želimo tisti, ki ga potiskamo, pa vendar, škriplje a teče. Tisti, ki nam je bilo naloženo, da ta voz spravimo v tek smo sedaj že zadihani, utrujeni in pošteno opraskani, predvsem pa umazani. Želimo si pomoči pri tem nehvaležnem delu. Kličemo jo, kličemo na pomoč predvsem one, katerim je ta voz potreben. A pomoči ni, niti od slučajnih mimoidočih niti od tistih, ki jim je tovor namenjen. Nekateri naše klice preslišijo, drugi se jim umaknejo, tretji pa odkrito ne žele sodelovati. Sprašujemo se sedaj, komu je voz, ki ga vlečemo z muko, sploh še potreben? Mar ga vlečemo le še v svoje veselje, kot da ne bi imeli pametnejšega in bolj koristnega dela? Naj ga pustimo, da zopet obstane? DUŠAN NOVAK moramo doma poslovati pozitivno, ustvariti planirana sredstva amortizacije, skladov in odplačevanja sprejetih drugih obveznosti. Da bi dosegli zastavljene cilje se moramo primerno opremiti z osnovnimi sredstvi in s tem doseči večjo konkurenčnost, lažje delo za ljudi in predvsem manjše število zaposlenih. Zaradi zaposlovanja delavcev v tujini se bo število zaposlenih doma zmanjšalo, priliva novih delavcev pa ni več pričakovati tako množično kot doslej. Perspektiva, ki se obeta rudarstvu, bo zahtevala najboljše izvajalce rudarskih del, sposobnih delo opraviti hitro in kvalitetno, kar pa mi, tako opremljeni in organizirani kot smo sedaj, nismo sposobni. Če želimo zadržati kontinuiteto del in pa prisotnost v vseh republikah, kar je za GZL nujno iz več razlogov, moramo predstavljati izvajalca, ki bo za investitorje predstavljal kvaliteto in zaupanje. Renome, ki smo ga z izrednimi napori in sredstvi dosegli tot izvajalec rudarskih del, ne smemo zapraviti z nepremišljeno politiko ai celo iz subjektivnih razlogov. Razvoj TOZD gledamo skozi interes celotnega GZL, to pa je: biti prisoten čim dlje pri izvajanju del v ZRN in se usposobiti, da bomo takrat ko naša prisotnost v ZRN ne bo več potrebna, lahko zaposlili vse naše delavce, ki se bodo vrnili iz ZRN. Rudi Pančur TOZD Leto 1979 v poslovanju TOZD 3 je prineslo dokaj uspeha na področju gradbeništva, medtem ko so uspehi na področju raziskovalnega vrtanja v vseh pogledih slabi. Velik del dobrih poslovnih rezultatov gre pripisati tudi 'restriktivnim ukrepom, ki se jih je po naši ocerti naša TOZD najbolj držala. Vendar so tli ukrepi pustili tudi nekaj posledic, ki bodo lahko negativno vplivali na bodoče delo, če ne bo posluha za hitre intervencije. V letu 1979 smo glede na težave v preteklem letu, v smislu boljših med-tozdovskib odnosov liln interesov GZL za čimbolj-ši skupni rezultat GZL, začeli akdijo za boljšo organizacijo posameznih dejavnosti v GZL, ki pa je propadla že na začetku. Zaključek tega je, da so na GZL še vedno najmočnejše konservativne sile, da za progres ni pravega ve in zna. Razne pomoči sodelovanja in skupna vlaganja gredo več ali1 manj le pod prisilo in to šele tedaj, ko so nekateri žepi iže polni in ni več možnosti za večji! kos pogače. V TOZD 3 smo proti koncu leta z veliko težavo sprejeli sklep, da se reorganiziramo tako, da bosta ločeno prikazani in vodeni dve dejavnosti, t. j. gradbena in vrtalno-razi-skovalna. Ta korak so nam narekovali različni problemi, med katerimi je na prvem mestu gotovo kadrovska zasedba vodilnih mest. Če smo že tako nesrečno skupaj sestavljena TOZD, da smo odvisni od TOZD 1, TOZD 5 in TOZD 6 v naši osnovni dejavnosti, tedaj pričakujemo, da se tudi naši rezultati obravnavajo kot štiri-komponentni, pri tem pa mislimo tudi na osebni dohodek. V letu 1980 ne pričakujemo nobenih boljših pogojev za delo kot letos, III nasprotno, težave v okvarah strojev se že sedaj začenjajo. Uvozne omejitve vseh vrst so že sedaj na vidiku. Računamo, da bomo prej omejili kot razširili dejavnost. Če smo letos dosegli plan in presegli načrtovani dobiček, je to posledica varčevanja na vsej črti, tudi pri plačah. Drugo leto ne obeta nič dobrega, posebno še, če se bodo planske obremenitve delile po takšnih ključavničarskih metodah kot letos. V tako usmeritev pa ne gremo zavestno, temveč nas ženejo v to okoliščine, predvsem kadrovski problem. V letošnjem letu je po nepotrjenih podatkih znašala fluktuacija pri ca 500 zaposlenih 200 ljudi. Problem! našega strojnega parka so že v mesecu decembru povzročili 30-odstotni izpad. Če k temu prištejemo še skrbi za nekatera orodja, opremo 'im osnovni material (cevi) pa se lahko vprašamo 'kaj bomo čez eno leto še sposobni delati. Razmisli! pa bi moral! tudi! ostali, kdo bo pokrival naš delež skupnih stroškov, če bo potrebna v letu 1980 sanacija naše TOZD. Sedanji način delitve dela lin delitve po delu gotovo n1! tisti1, ki bi nakazoval maši TOZD lepo bodočnost iln s tem pritegoval nove sodelavce. Tudi selitev na obrobje mesta v nove barake nas ne dela nič bolj atraktivne. Vendar ker smo se že večkrat selili (Dalmatinova, Parmova, Dimičeva, Letališka) je še enkrat več ali manj vseeno. Mogoče bomo letos, !ko letni rezultati poslovanja vsem TOZD dobro kažejo, deležni posluha, da ne bomo leta 1980 takoj začeli s sanacijskimi programi lin, da se uvrstimo s plačami v povprečje GZL. Srečno Novo leto 1980! Jože Juvan TOZD TOZD vrtalno minerska dela preživlja v letu 1979 prvo leto samostojnega delovanja. Še vedno nas spremljajo začetne težave pri upravljanju, saj še nismo sprejeli vseh samoupravnih aktov. Zavedati se moramo, da težave me bodo nikoli povsem odpravljene, ker se bodo za odpravljenimi porodile nove, ki nas bodo ponovno angažirale za njihovo reševanje. Ocenjujemo, da je bilo za uspešno opravljanje planskih nalog v letu 1979 pomembno dejstvo, da smo imeli dovolj osnovnih sredstev in da se ta niso prekomerno kvarila. Narava našega dela je zelo zahtevna in pogosto nas spremljajo težave. Dnevno Ima naš delavec vsaj 25 kg razstreliva in razstrelilnih sredstev v rokah, kar predstavlja tudi psihično obremenitev. Največji uspeh v letu 1979 je kolektiv TOZD dosegel s tem, da bo uspel za investicijska sredstva oddvojiti 16.000.000 din. Prav tako ocenjujemo, da smo dosegli velik uspeh, ko smo adaptirali najete prostore na Jesenkovem, ki bodo služili za uspešnejše vzdrževanje naše strojne opreme. Z akcijo dograditve in preselitve v adaptirane prostore bomo nadaljevali v letu 1980. IV Pospešili bomo tudi akcijo notranje organizacije TOZD, da bi povečali izkoristek delovnega časa. Poseben pomen pa bomo namenili akciji »Človek, delo, produktivnost«, za katero smo program sprejeli v letošnjem letu. Po podatkih z dne 30. 9. 1979 zaposluje naša TOZD 238 delavcev. Kvalifikacijska struktura je naslednja: Z visokošolsko izobrazbo zaposlujemo 8 delavcev, z višješolsko izobrazbo 4 delavce, srednjo šolo ima 22 delavcev, VKV 12 delavcev, KV 119 delavcev, PK 31 delavcev in NK 38 delavcev, 3 delavci imajo nižjo izobrazbo, eden pa ima magisterij iz rudarstva. Na novo smo zaposlili 32 delavcev. Razen redkih izjem so vsi delavci brez ustreznih kvalifikacij. Iz TOZD je do sedaj odšlo 29 delavcev. Nekateri so prekinili delovno razmerje, ker so si delo poiskali v domačem kraju, drugi pa so morali zapustiti TOZD zaradi Izreka d iscipl inskega ukrepa o prenehanju delovnega razmerja. Fluktuacija v času od januarja do septembra je bila 9,6-odstotna. V letu 1980 želimo s skupnimi napori prispevati k stabilizaciji našega go- spodarstva. Silvan Bačer Sreča obstaja v tem, da varuješ samega sebe Benedict Spinoza Sreča ljudi mnogo prej zlomi kot nesreča Martin Luther Sreča je kakor sonce. Kadar je najlepše, zatone Ivan Cankar OPRAVIČILO Pri članku Daljinske raziskave ing. M. Čakala na 8. strani so se vrinile neljube napake: pri skici tektonike območja Slovenije manjka navedba avtorja in to: M. Olujič, 1975. Satelitski posnetek v naslednjem stolpcu je postavljen na glavo. Škrat pa je pošteno zamešal tudi lomljeni stavek. Avtorju in bralcem se za napake opravičujemo. Uredništvo razumevanja in dia naj si pomaga vsak sam kakor Uresničevanje programa izvajanja zakona o združenem delu - osnovna naloga TOZD VI Za našo temeljno organizacijo — verjetno pa tudi za cel zavod — je najpomembnejši dogodek v letu 1979 uspešno zaključen investicijski program in pridobitev kreditov za gradnjo novih delovnih prostorov in skladišča. Izgradnja le-teh bo omogočila naši temeljni organizaciji in vsem operativcem sodobnejše in smotrnejše delo z večjimi učinki in manjšimi zastoji. Ker vemo, s kakšnimi težavami je bilo povezano pridobivanje kreditov, želim izkoristiti priložnost in se zahvaliti vsem, ki so z veliko energijo v tej akciji sodelovali. Za pomemben uspeh v letu 1979 ocenjujem tudi stabilizacijo poslovanja celotnega zavoda. Meniim, da so bili stabilizacijski ukrepi in nekatere restrikcije, ki smo jih uvedli na začetku leta koristni, čeprav ne vedno popularni. Z natančno izdelanimi programi in planom za leto 1980 borno lahko uspešno poslovali tudi brez takih ukrepov. Osnovna naloga naše TOZD v letu 1980 bo brez dvoma prilagajanje organizacije 'remonta vedno večjim zahtevam operativnih TOZD. Po sprejetem programu bomo morali zaposliti In v delo uvesti nove delavce ter s primerno organizacijo zagotoviti, da bo prehod v nove delavnice potekal brez zastojev. Nova proizvodnja se bo z uvedbo novih artiklov (krone za pneumätske stroje z zunanjim kladivom, dleta za rudarske odkopne stroje, specialna orodja) skušala še trdneje zasidrati na jugoslovanskem tržišču, na zavodu pa skušala nadomestiti precejšen del uvoza z domačimi proizvodi. Načrtujemo tudi širšo akcijo za izvoz dela proizvodnje. Oddelek konstrukcije bo poleg nalog za zavod 'intenzivneje sodeloval z Vojnotebrtiičnim institutom na področju vrtalnih garnitur za potrebe JLA. Za našo TOZD je značilna nizka fliuktuacija delovne sile. Stalež delavcev se povečuje glede na vedno večje potrebe, predvsem v remontni dejavnosti. Trenutno je zaposlenih 114 delavcev (v začetku leta 108). Kljub pomanjkanju prostora bomo v naslednjem letu stalež povečevali, da bi zagotovili zadostno število vzdrževalcev ob prehodu v nove delavnice. Tine Lajevec ših v ljubljanski regiji. Na občinskem prvenstvu se je Geološki zavod uvrstil na 2. mesto ter tako ponovil svoj lanskoletni uspeh. Ženska ekipa se je uvrstila na sedmo mesto. Posamezno sta se dva člana moške ekipe uvrstila na drugo, oziroma tretje mesto, članica ženske ekipe pa na peto mesto. Med letom je klub imel veliko prijateljskih srečanj. Naj omenim srečanje z Geodetskim zavodom iz Maribora ter srečanje z Rudarjem iz Zagreba, katera so tradicionalna. Da bi tudi v bodoče tako uspešno delovali si klub želi da bi v njegove vrste pristopilo nekaj novih članov, predvsem pa članice našega kolektiva, da bi bolj aktivno delovala tudi ženska ekipa. Stane Zdešar Uspeh TOZD komercialne dejavnosti v letu 1979 je rezultat uspešnega dela vseh oddelkov v TOZD in prizadevanja članov kolektiva za doseganje in preseganje sprejetih planov. Ena osnovnih nalog v tem letu je bila uresničevanje programa izvajanja zakona o združenem delu. Sprejeli smo vrsto samoupravnih aktov kot: samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in čistega dohodka, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in statut TOZD. Zelo pomembno je področje, ki ga urejujemo in ga bomo morali urejevati še naslednje leto, je notranja organizacija in opis del in nalog posameznih delovnih mest in vrednotenja le-teh. Prav tako bo potrebno posvetiti potrebno pozornost še sporazumom, ki bodo urejevali področje dohodkovnih odnosov med TOZD komercialne dejavnosti in ostalimi TOZD v sestavi delovne organizacije. Pomembnejše poslovne akcije TOZD komercialne dejavnosti v letu 1979 so bile: sodelovanje na zagrebškem velesejmu s firmama Salzgitter in Fager-sta, demonstracija težkih vrtalnih strojev firme Salz-gitter v Lukavcu in Zagrebu, urejevanje novega skladišča ob Letališki cesti, prevozi težke vrtalne mehanizacije 'itd. Posebno pozornost smo v iztekajočem se letu po- Rezultati našega dela — na izvajanje nalog t ransipo rta, skl adi ščen j a, nabave (doma 'in v tujini) in uvoza za potrebe drugih TOZD Geološkega zavoda. Obseg te dejavnosti, ki ima status skupnega pomena bo stalno prilagojen potrebam drugih TOZD; —• drugo področje pa je zastopstvo lin konsignaci-ja tujih firm: Fagersta, Longyear, Salzgftter, Ase-ol. Tu bo TOZD komercialne dejavnosti sledila potrebam in možnostim jugoslovanskega trga. Tomaž Rupel Kegljaški klub Geološki zavod Ljubljana, deluje v okviru ŠD — GZL ter je najuspešnejša in najbolj delovna sekcija društva. Na svoji redni letni skupščini, ki je bila 22. 12. 1979 je bil podan pregled celoletnega dela ter proglašeni najbolj uspešni člani kluba. Vodja sekcije je v svojem poročilu zelo jasno orisal prehojeno pot ter nedvomno najbolj uspešno leto delovanja kluba. Koliko, kje in kako delajo v KK-GZL? Vsi člani kluba imajo dvakrat tedensko obvezni trening. Treningi potekajo po vnaprej določenem programu, katerega ob pomoči strokovnjakov (sicer prijateljev kluba) pripravljajo člani kluba sami. V veliko veselje in zadovoljstvo vseh članov je da jiiim delovna organizacija preko športnega društva, ki deluje v okviru konference OOS, omogoči da lahko izvajajo svoje programe. Klub uporablja kegljišče v Staničevi ulici ter kegljišče Maksa Perca. Na slednjem se vršijo tudi vse prvenstvene tekme v I. ligi ljubljanske regije. Klub uporablja tudi kegljišče v športnem parku Kodeljevo, katero je na uporabo v rezerviranem terminu za rekreacijo vsem zaposlenim v našem kolektivu. To so uspehi: V začetku letošnje sezone so kegljači našega kluba dosegli z uvrstitvijo v I. ligo ljubljanske regije svoj največji uspeh. Ta uspeh je govoril da bo zavzetost posameznikov obrodila velike uspehe v tako dobro organizirani sredini. Ti pa niso izostali. Skozi leto je klub v osemnajstih prvenstvenih srečanjih zbral 13 točk ter zasedel 6. mesto na prvenstveni lestvici najbolj- svečali kadrovski problematiki in (izobraževanju. Kar štirje delavci so opravili izpit za zunanjetrgovinsko poslovanje, Mije pa so uspešno opravili tečaj za skladiščnika. Ob delu se še nadalje izobražujeta dva delavca. Od 60 zaposlenih delavcev v TOZD komercialne dejavnosti so v letu 1979 odšli štirje delavci, prišli pa so trije. Po začrtanih smernicah za srednjeročno obdobje bo naša TOZD usmerila razvoj [predvsem na dvoje področij, in sicer: Kadrovske vesti ZA MESEC NOVEMBER 1979 Novosprejeti delavci: Splošni sektor: Rožič Marija Vzdrževanje: Šparovec Franci Vijakarna: Mediževec Andrej, Kejžar Vilma Verigama: Mitrič Milorad Sidrne verige: Dolžan Ljubomir TIO : Šmit Joža Prišli iz JLA: Vzdrževanje: Krebs Roman, Subašič Derviš Vijakarna: Ulčar Marko Kovačnica: Novak Dragutin TIO : Komac Boris Prenehali z delom : Splošni sektor: Avsenak Pavla Vzdrževanje: Zajec Marjan, Valant Jože, Macur Vukašin Verigama: Vukičevič Milenko, Delič Marzuk Vijakarna: Najžar Ivan Kovačnica: Pergar Ivan Odšli v JLA: TIO: Čuk Marjan Poročili so se: Vrečko Ivan iz TOZD vzdrževanje Prem Jože iz TOZD vijakarna Osterc Marjan iz TOZD vijakarna Rodili so se : Ovsenek Pavlu iz TOZD vzdrževanje, sin Aleš Teskač Marjani iz TOZD vijakarna, hči Aleksandra Požgaj Danici iz tehničnega sektorja, sin Tomaž NESREČE V NOVEMBRU 1979 Ponesrečili so se: Rozman Zorko, STK Lunder Marija, vijakarna Mihajlovič Nenad, sidrne verige Juratovec Marija, verigama Zoran Jože, verigama Čadež Anton, TIO Reihart Vlado, komercialni sektor V tem mesecu sta bolničarki nudili prvo pomoč v naslednjih pri- Minulo delo odraz sedanjosti merih : Urezi, ubodi 25 krat Prehlad, bolečine Opekline 4 krat grla 20 krat Udarnine, stiskanine Odrgnine 12 krat 7 krat Prevezovanje Merjenje krvnega 86 krat Glavobol, zobobol 79 krat pritiska 59 krat Tujek v očesu Želodčne bolečine 16 krat 20 krat Ostalo 64 krat NE TAKO, SODELAVCI! SEZNAM ZAMUDNIKOV ZA MESEC NOVEMBER 1979 1. Pintar Stanko, TOZD verigama, 30 min. 2. Lotrič Franc, tehnični sektor, 30 min. 3. Bole Primož, tehnični sektor, 40 min. 4. Malej Marija, finančni sektor, 4 min., 45 sek. 5. Koblar Lidija, TOZD kovačnica, 50 min., 30 sek. 6. Sebat Marija, TOZD kovačnica, 15 min. 7. Žagar Bogdan, TOZD kovačnica, 3 ure 8. Mičič Nedeljko, TOZD vijakarna, 2 uri 10 min. 9. Pristov Matjaž, TOZD vzdrževanje, 50 min. 10. Tonejc Dora, TOZD verigama, 30 min. 11. Jokič Mile, TOZD verigama, 30 min. 12. Plemelj Jože, TOZD verigama, 1 uro 13. Samac Joša, TOZD verigama, 1 uro 15 min. 14. Kapidžič Jusuf, TOZD sidrne verige, 30 min. Iz kadrovskega oddelka PREJELI SMO Ob praznovanju 10-letnice SOZD SŽ in otvoritvi novih proizvodnih prostorov so nam čestitali: Ob praznovanju 10-letnice sestavljene organizacije združenega dela Slovenske železarne in Dneva republike, želimo vaši delovni organizaciji tudi vnaprej še veliko delovnih uspehov! Kemična tovarna Podnart Ob otvoritvi novih delovnih prostorov želimo vašemu kolektivu nove delovne uspehe in vam obenem čestitamo k Prazniku republike Kolektiv SOZD Metals Metalservis Beograd K vašemu praznovanju obletnice in otvoritvi novih proizvodnih prostorov vam iskreno čestitamo in želimo še novih delovnih uspehov. Plastik Kanal Prejmite naše čestitke k vaši proslavi desetletnice v sklopu Slovenskih železarn in otvoritvi novih delovnih prostorov. Brodomerkur Split Ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov vam želimo polno uspeha v delu in vam obenem čestitamo k Prazniku republike. Geomašina Zemun čestitamo vam ob vašem jubileju in vam želimo še veliko uspehov v nadaljnjem delu in našem sodelovanju. Brodogradilište Begej Zrenjanin Zabeležili smo štiri začetne požare: v TOZD vijakarna dva, v TOZD verigama enega in v DSSS enega. Iz SVD S praznovanjem 10-letnice SOZD Slovenskih železarn, katerega smo imeli 24. 11. 1979, smo povezali otvoritev dveh novih proizvodnih prostorov TOZD TIO in orodjarna. Na svečani proslavi se je med drugim v pozdravnem govoru predsednik delavskega sveta delovne organizacije zahvalil tudi vsem upokojenim delavcev za prispevano minulo delo, katerega položeno seme rojeva bogate sadove. Eden izmed mnogih, ki so obnavljali in gradili delovno organizacijo v vseh fazah razvoja, je tov. Mencinger Alojz, ki že 20 let uživa težko prisluže-ni pokoj. Zaprosila sem ga za kratek razgovor, na katerega je rad pristal in se je kaj hitro z mislijo preselil v čase, ki so bili zanj zelo hudi, nam pa se danes dozdevajo kot pravljica. Tov. MENCINGER Alojz se je rodil 4. 1. 1902 v številni kmečki družini na Zgoši pri Begunjah. Želja po zaslužku in izpolnitvi skritih načrtov ga je privedla do odločitve, da se je 1927. leta zaposlil v naši delovni organizaciji, kjer je delal neprekinjeno do leta 1959, ko se je upokojil. Zaposlen je bil na delovnem mestu ročno varjenje verig. Navedene letnice nam povedo, da je tov. Mencinger delal v naši delovni organizaciji v najtežjih obdobjih, kot: v času začetniških težav novo ustanovljenega podjetja, v povojni obnovi ter dobi administrativnega upravljanja. Kljub časovni odmaknjenosti je nizal misel za mislijo in se z živahnimi očmi spreletaval od poslušalca do poslušalca ter sproti ugotavljal učinek svojih besed. Ob prihodu v podjetje je bilo zaposlenih približno 150 delavcev. Takratna urna postavka delavca je znašala 2 Sdin. Za ilustracijo je povedal, da je bila takratna cena mesa 10 din, srajce pa 18 din. Dobro se še spominja leta 1936, ko je potekala v podjetju tritedenska stavka delavcev. Rezultat stavke je bil dodatek 1 Sdin na uro. Na pogajanje z delavci je prišel tov. Leskošek Luka. Plače so jim povišali in nadaljevali so z delom. Delali so pod težkimi pogoji, mehanizacije niso pozna- li, transport se je vršil na delavčevih hrbtih, vendar bili so veseli, da imajo delo in zaslužek. Tov. Mencinger je neposredno sodeloval tudi v NOB. V tem času je iskal svojo resnico v stvareh, ki so hrumele mimo, čezenj in skozenj, rad bi jih doumel in ne samo nosil na plečih lastne vesti. V partizanske vrste je vključil tudi svoja sinova z mislijo, da se je potrebno boriti za svobodo, ki bo prinesla boljši jutri. Po vojni je zopet vse sile vlagal v obnovitev podjetja. Delavci so delali udarniške ure z željo, da bi se podjetje čim-prej dvignilo iz zaostalosti in pričelo proizvajati po začrtanem planu. Utrujenosti niso poznali, saj so se zavedali, da so zato v delovni organizaciji, da jo obnavljajo in spreminjajo. Samoupravljanje je bilo za njih neznanka, tov. Mencinger se spominja, da so imeli sindikat, ki se je sestajal izven tovarne pri Katrineku. Pogoji dela so se bistveno pričeli spreminjati po letu 1950. Podjetje je več produciralo in tudi osebni dohodki so se bistveno spremenili. V najtežjih ča- sih pa se je močno odražalo tovarištvo in samopomoč pri delavcih, kar se danes vedno bolj pogreša. Tov. Mencinger pa ni bil samo prizadeven delavec v proizvodnem procesu, temveč tudi kulturni delavec. Vrsto let se je aktivno ukvarjal kot amater v nekoč zelo poznani gledališki skupini iz Begunj. Zaradi svoje skromnosti te vrline sam ni omenil, ampak drugi delavci, ki ga dobro poznajo. Na vprašanje, ali si je ogledal podjetje in kako gleda na današnje dosežke, so se mu kotički ust zganili od zadovoljstva, odgovoril pa naslednje: »Vse sem si ogledal in ponosen sem na dosedanje dosežke.« Na tihem pa je še pristavil: »Saj se popolnoma sam niti znašel ne bi v sedaj tako razvitem podjetju.« Še mnogo je ostalo neizrečenega, ko sva zaključila pogovor, vendar pa sem dobila občutek, da je zadovoljen, ker se delovna organizacija ob vsakem praznovanju spomni delavcev, ki so zgradili trdne temelje podjetja, da smo lahko z nadaljnjim delom prišli do današnje stopnje razvitosti podjetja. Tov. Mencingerju se zahvaljujemo za njegovo minulo delo ter mu želimo še vrsto let trdnega zdravja, da bi nas lahko ob podobnih praznovanjih čimdlje obiskoval. B. Š. URNIK ŠPORTNE REKREACIJE ZA DELAVCE TOVARNE VERIG LESCE rekreacijska telovadba: ponedeljek, od 19.—20.30 — ženske v OŠ Lesce od 20.30—22. — moški v OŠ Lesce četrtek, od 20.—21.30 — moški v OŠ Lesce odbojka: četrtek, od 18.30—20. — moški v OŠ Lesce kegljanje: petek, od 16.—19. — moški in ženske Kegljišče Doma upokojencev v Radovljici drsanje: petek, od 20.—22. — umetno drsališče na Jesenicah nedelja, od 20.—22. — umetno drsališče na Jesenicah Drsališče na Bledu še ni odprto. Takoj po otvoritvi bomo enkrat tedensko rezervirali tudi ta objekt za rekreacijsko drsanje. Do takrat pa vas vabimo na drsanje na Jesenice. Tudi letos veljajo še iste permanentne karte kot lani. Tisti, ki karte še nimate jo lahko dobite v sindikalni pisarni brezplačno. Tako kot lani, bomo tudi letos kot član konzorcija za izgradnjo zimsko športnih objektov lahko izkoristili 600 dnevnih kart s popustom. Karta bo veljala letos 80 din in jo boste lahko nabavili v sindikalni pisarni v torkih in petkih od 13. do 14. ure. Franci Vovk ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem sodelavcem konstrukcijske delavnice in sindikatu za lepo darilo ob moji 50-letnici. Janez Mlakar ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame Jožefe Peternelj se najlepše zahvaljujeva sodelavcev TOZD verigama in DS skupnih služb, osnovni organizaciji sindikata za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Marija in Anton Gumzej Ob smrti moje mame Francke Korošec se iskreno zahvaljujem sodelavcem verigarne in gasilcem Verige za podarjena venca in cvetje ter izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. sin Franci z družino Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata, Franca Prešerna, se iskreno zahvaljujemo za vse podarjene vence, posebna zahvala velja še sosedom ter vsem ostalim za izkazano nesebično pomoč. Hvala obema govornikoma, številnim za spremstvo na njegovi zadnji poti ter godbi na pihala. žena Pavla, sinova Franc in Jože, hči Pavla, vnuki Franci, Tomaž in Marko ter brata Ivan in Gabrijel » 6 c7 t a L O * • j* 0 ' e ° ’ «."„l ° o"» S * - a * " ' “"3 °» • V l °. " *0 ' ‘ u' 3 Sever Samogl. Poljska Ljudska re p ubi. Orientalist Istanbul Veznik Rimska tisoč * Kanal v Vojvodini Razi. sogl. Tovarna v Celju Fluor Nas risar ilustr stripov Jod Znamka cigaret Preobrazba, obnova Cmera Sebe Josip Stritar w~ Beotijec Rimska 50 Država v Aziji Človeštvo Svctozarevo Tuje ž. ime Re publ. svet Prodajalec časopisov Sheme, načrti Polmer Mesto v SSSR ob reki Ob Ivana Kobilca Kisik Soglasnik Dalmat. m. ime r* Kretnja dolo čen. značaja ❖ ❖ Naduha Enaka samogl. Granulacija Atlet. klub Vrednostni papir, ček Založba obzorja United Soviet Republic Anton Nežmah Pesnica Muser Italija Figura pri četvorki Nikelj Živec Ž. ime Deska, letev Sentimen -talnost Žveplo Pastir ovnov h Ital. predlog Ime slikarja Spacala Mesto v BeloruskiSS Žig, pečat 1 angl.) Ime črke M. ime Pergamski kralj ?'■ Vojni odsek 3. Samogl. Simbol krščanstva Pripovedna pesnitev Reka v Franciji Mesto v Jemcnu Nasprotje prakse Obdobje gr. - rim. cesarstva Spremlje -vaici boginje Afrodite .. .King Cole Radon Gl. števnik Kazalni zaimek & Bližnja okolica Pisec ljubez. pesrr Romunija U: vokal Švica Vrsta umetnega vlakna " Zaščit. plast telesa (množ.) Umetnost Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili 106 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Joviča Stojanovič; druga 110 din Franc Beguš in Franc Doria; tretja 80 din Jana Pogačnik in Stane Majstorovič. Rešitve za današnjo križanko sprejemamo do 4. januarja 1980. Spored kina Radovljica OD 1.1. DO 30.1.1980 SENTIMENTALNI BLUES ameriški barvni zabavni film I. I. ob 18. uri, 4. in 8. 1. ob 20. uri PIRANA ameriški barvni film 1. in 3. 1. ob 20. uri, 2. 1. ob 18. uri RDEČILO ZA USTNICE ameriški barvni film 2. in 7. 1. ob 20. uri OPERACIJA ZEBRA italijanski barvni film 5. 1. ob 18. uri, 6. 1. ob 20. uri NENAVADNA KRAJA ameriški barvni krim. film 5. in 9. 1. ob 20. uri, 6. 1. ob 18. uri POKVARJEN jugoslovanski barvni film 10., 14. in 16. 1. ob 20. uri ClPOLO KOLT italijanski barvni film 11. in 15. 1. ob 20. uri, 12. 1. ob 18. uri DOŽIVLJAJI INŠTRUKTORJA VOŽNJE angleški barvni film 12. 1. ob 20. uri, 13. 1. ob 18. in 20. uri SMRT PODKUPLJIVE PODGANE francoski barvni film 17., 20. in 23. 1. ob 20. uri UGRABITELJI ameriško-grški barv. krim. film 18. in 22. 1. ob 20. uri, 20. 1. ob 18. uri TOM IN JERRY ameriški barvni risani film 19. 1. ob 18. uri IMENUJEM SE NOBODY italijanski barv. western film 19. in 21. 1. ob 20. uri LETEČA BRIGADA italijanski barv. krim. film 24. in 29. 1. ob 20. uri PRIPRAVNICA italijanski barvni film 26. in 30. 1. ob 20. uri, 27. 1. ob 18. uri ŠTIRI MINUTE ZA ŠTIRI MILIJARDE italijanski barv. krim. film 25. in 27. 1. ob 20. uri MOJSTRI ŠAOLINA hongkonški barvni karate film 26. 1. ob 18. uri, 28. 1. ob 20. uri Po novi smeri na Mt. Everest Najtežji del stene opremimo z letvami Naslednji vzpon na sedlo Lho-la poteka po že uhojeni in zavarovani »poti«. Naša skupina je danes precej številna. Skupaj s šerpami nosimo posamezne dele preproste žičnice, ki jo nameravamo postaviti preko zadnjih dve- sto metrov stene, kajti izstopni del stene na sedlo je tehnično pre-težak, da bi lahko šerpe nosili po 25 kg težka bremena preko navpičnih lestev. Na sedlo bo treba, za oskrbo tabora eno in za nadaljnji vzpon šest ton materiala. Kot ponavadi nas na vrhu spet sprejme močmi veter. Ves dan se v viharju mučimo s postavljanjem »zgornje postaje« žičnice. Cisto na robu dvestometrskega previsnega stebra postavimo konzolo in jo dobro privežemo. Nato sledi najtežji manever. Na vrh je treba potegniti šestmilimetrsko jekleno vrv. To storimo tako, da na konec fiksne vrvi navežemo težek kamen in ga spustimo v globino. Po nekaj neuspelih poskusih kamen končno le doseže tiste, ki so spodaj. Na nylonsko vrv pritrdijo jekleno in tedaj se za nas zgoraj začne težaško delo. Skoraj dve uri mineta, preden je težka jeklena vrv pri nas. Na žičnici bo služila kot nosilna vrv. S tem je bilo naše delo za ta dan opravljeno, kojati do večera je treba sestopiti. Se nazaj v bazni tabor. Naslednja dva dneva smo vsi v baznem taboru, ker na sedlu razgraja hud vihar, ki ne pojenja niti za trenutek, vmes pa še narahlo sneži. Vzpon preko najtežjega dela stene na sedlo Lho-la Tretji dan se veter le umiri na »običajno jakost« in spet se lahko povzpnemo na sedlo Lho-la. Na delo gremo v dveh skupinah. Prva skupina bo dokončno postavila žičnico, druga, v kateri sem sam, pa bo nekoliko dlje v snežnem pobočju pričela kopati luknje. Tu bo stal T1. Prve lopate naletijo na mehak sneg, ki pa se kmalu spremeni v trd sneg in led. Prične se pravo rudarsko delo na višini 6.000 metrov. Ves dan kopljemo v notranjost pobočja. Ko proti večeru zapuščamo sedlo, se nam zdi, da nismo naredili skoraj nič. Treba bo še precej truda, da bo tabor dokončno urejen. Mimo zgornje postaje žičnice, lii bo jutri že začela »poskusno obratovati«, se spustimo nazaj v bazo. Po enodnevnem počitku se z desetimi šerpami vzpenjam nazaj na sedlo. Danes nas čaka celodnevno delo na žičnici. S pomočjo preprostega vitla na ročni pogon, potegnemo na vrh vsak dan nekaj naj nuj še opreme in hrane. Medtem so ostali fantje že toliko povečali snežne luknje, da nas ta večer nekaj že lahko prespi v njih. Toda luknje so še zmeraj majhne in nizke, tako da je bivanje v njih še izredno neudobno. Tone po radiu zvečer sporoči, da mora jutri ena skupina odriniti naprej. Začeli bomo s prvimi poskusi v ledeno-skalni steni, ki se konča šele na vrhu 7.200 metrov visoke »zahodne rame«. Ker ne vem, če ne bom morda tudi jaz jutri odšel v steno, odidem ob osmih zvečer v jasni noči do dereze, ki sem jih pustil pri zgornji postaji žičnice. Kar nekam tesno mi je pri srcu, ko se tako sam bližam robu sedla. Ledena pobočja in skalne stene imajo v mesečini povsem drugačno podobo kot v bleščeči sončni svetlobi. Nočno tišino moti le zavijanje vetra. Že sem pri kupu razmetane opreme, ki leži vsevprek. Med njo kmalu odkrijem svoje dereze. Ravno, ko se sklonim, da bi jih pobral, se okoli mene močno zasveti in takoj nato še enkrat. Pa se ja ne bliska, si mislim sam pri sebi. Ko pogledam navzgor, je nad menoj še vedno jasno zvezdnato nebo. Tedaj opazim v smeri proti jugu okrogel svetleč predmet, ki se z neverjetno hitrostjo giblje proti jugu, na višini okrog osem tisoč metrov. Medtem ko se v enakomernih presledkih prižiga in ugaša, se pomika v smeri proti Indiji. Nato izgine izpred oči tako nenadoma, kot se je pojavil in okoli mene spet zavlada mir, le v meni počasi naraščata razburjenje in osuplost. Sele čez čas mi pride na misel, da je bil to morebiti NLP, o katerih sem bral že mnoge neverjet- ne zgodbe, vendar jim sam nisem nikdar pripisoval posebnega pomena. Sedaj pa sem se naenkrat znašel v dvomih. Še danes si od tistega dne ne znam odgovoriti, ali je pri tem kaj otipljivega ali gre morda le za nerazložljiv atmosferski pojav. Vrnem se nazaj v T1, kjer ostalim fantom povem, kaj sem doživel. S »Štraufom«,, ki tudi sam trdno verjame v NLP, še dolgo v noč razpravljala o tem. (Se nadaljuje) Zvone Andrejčič ZA SMEH IN RAZVEDRILO Na ulici se srečata znanca: »Včasih je dobro, če si človek malo noge razmiga,« reče prvi. »In za koliko časa so ti vzeli vozniško dovoljenje?« vpraša drugi. »Kadar se zvečer predolgo zadržim v gostilni, sem drugi dan ves pretepen. »Pa vi?« »Ne. Jaz nisem oženjen.« MALE MODROSTI — Razum moški pri ženski opazijo šele tedaj, ko so si že vse drugo ogledali. — Ce zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj. —' Človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. — Ce želiš videti dragocene stvari, glej samo tja, kamor večina ne gleda.