Izhaja vsaki četrtek ob S. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-lemajo.
Cena listu znaša «a celo leto 4 krone, la pol teta 2 kroni. 7.3 manj premožne 13 celo leto 3 krone, ;a pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu b K, za druge deiele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna v Oorld, ulica Vet iarini St. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Oorici, Semeniška ul. St. 16.
m
slovensko
1
M
ta vero
Posamezne številke se propajajo v tobakamah v Go-sposka ul. ‘J, v ulici Silvio Pelllco, v ul. /J	-i*	1’onte Ntiovo 9, v
■ ,.pv.	Kapucinski ulici I,
■'	••	v SemeniSki ul. 12,
v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-fcališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglašlin poslanice se rafunijo po petit vrstah in aicer: če se tifka enkrat 14 v., dvakrat 1;J v., trikrat 11^ v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 21. septembra 1911.
38. številka.
Vera - privatna stvar.
Socialisti trobijo po svojih glasilih, da je vera privatna stvar. Prevdarirao nekoliko to trditev in premislimo, ali nima morda ta nazor tudi kaj resničnega na sebi. Če je na tem kaj resnice, je dobro, da znamo to ob raznih prilikah porabiti.
Vera je res pred vsem privatna stvar! Privatno pomenj a v našem jeziku zasebno, t. j. kar zadeva osebo kakega posameznika. In vera se res začenja pri osebi, ker je stvar našega razuma, naše volje in naše vesti. Tu je začetek sv. vere! K sv. veri se ne more nobenega siliti. K sv. veri nas nagiblje le razum, volja in vest po milosti Božji I Sv. vera je tedaj pred vsem vestna stvar vsakega posameznika. Sv. Avguštin pravi: „V ero vati ne moremo, a ko nočem o“.*)
Toda prav radi tega, ker je vera vestna reč, mora biti tudi javna zadeva Človek ne živi samo sebi, ampak v mnogih ozirih tudi človeški družbi. Človek je rojen za družbo, je socialno bitje, kakor priznavajo socialisti. Iz tega sledi, da je vse, kar je osebno, obenem tudi družabno. Sv. vera je torej res osebna stvar, a prav radi tega je tudi družabna in javna zadeva. Ker je sv. vera vestna zadeva, smo dolžni skrbeti, da se povsod razširja kraljestvo Božje, da se povsod krepi pravo spoznavanje verskih resnic, da se med ljudmi vtrjuje versko življenje, da se v zasebnem in javnem življenju izpolnujejo edinopravi verski nauki in da se po njih rešujejo vsa zasebna in javna vprašanja. Sv. vera sega sč svojimi nauki o Bogu, o stvarjenju, o človeku in njegovemu namenu itd. v vsa javna vpra-
*) Tr. 20 in Joann. 2.
šanja. Zato je nemogoče, da bi ostala le v zasebnem kotičku človeških src. Prav radi tega, ker je vestna stvar, jo moremo povsod upoštevati, povsod braniti in povsod na prvo mesto postavljati.
Socialisti, ki trde, da je vera privatna stvar, a taje nje socialni pomen, si nasprotujejo sami sebi. Ali moramo sv vero popolnoma zavreči ali pa priznati nje pravico v javnosti. Kdor priznava, da je vera privatna stvar, mora dosledno priznati tudi nje pravico v družabnem življenju. Ako je vera v človeških srcih upravičena, ako je vestna stvar, je tudi javna zadeva. Socialistični program je torej v tej točki popolnoma pogrešen.
Dr. K re k, ki je na Slovenskem in brez dvojbe tudi v celi Avstriji dober po-znavatelj socialnega vprašanja, je po pravici rekel v svojem govoru pri socialnem kurzu na Dunaju dne 9. t. m. te-le besede: „Veri se mora ali vsako upraviče-nostodreči ali pa njen socialni pomen pri z n a ti.“
Cradba novih cest.
Iz poročil, ki so prihajala z Dunaja, je bilo gotovo misliti, da se snide tudi go-riški deželni zbor vže sedaj v kratko zasedanje. To je bilo tem bolj želeti, ker bo vladala v deželi radi velike suše in drugih vremenskih nezgod velika beda, kakoršne ni bilo dlje časa pri nas.
Kakor smo poizvedli na pristojnem mestu, je nameraval deželni odbor predla-, lagati različne resolucije in staviti različne predloge v svrho, da bi se polajšalo obupno stanje, ki čaka naše ljudstvo. Toda
tajne moči, ki delujejo vedno, ko se gre za dobrobit ljudstva, so bile tudi sedaj na delu in so zabranile sklicanje deželnega zbora, dasi je to zelo potrebno. Pričakujemo, da se upr6 naši deželni poslanci z vso silo proti takim spletkam ter da zahtevajo od vlade, da ne zoperstavlja splošnih koristij osebnim ambicijam in zahrbtnemu ruvanju. Čas je, da se razkrinkajo elementi, ki nezaslišano blatiju vse, kar ne trobi v njihov rog, ter mečejo pod noge polena možem, ki naporno delujejo za blagor ljudstva in v prilog dežele.
Deželna uprava je nameravala med drugim podaljšati rok za vse podpore, dovoljene leta 1909 oziroma začetkom 1. 1910, ki bi pa koncem tega leta zapadle, ker so vezane večinoma na pogoj, da mora tudi vlada prispevati k zadevnim delom, katerim so podpore namenjene. Deželnemu zboru bi bila naloga pozvati vlado, da takoj reši zadevne	prošnje	in	predloge ter se požuri
lajšati lakoto, ki deželi preti. Takih deželnih poupor je še za kakih 700.000 K. Ko bi vlr^'1 tem podporam vsaj še toliko dodala, bi imeli na razpolago skoraj poldrugi milijon kron, s čimur bi se mnogo javnega dela izvršilo, kar bi nudilo prebivalstvu priliko za zaslužek.
V prvi vrsti bi prišla v poštev zgradba novih	cest, ki	so	nam potrebne kot ribi
voda. Za nekatere ceste je vže vse pripravljeno,	treba je	le	še od vlade dobre in
krepke volje in z delom se lahko začne.
Sem spada cesta Avče-Kal-Banjšice-Bate-Grgar, katere 6. oddelek je vže na dražbi	oddan,	tako	da se z delom lahko
takoj začne. To pa ne bo zadostovalo, kajti potreba na Banjški planoti in na Kanalskem sploh je velika. Vsekako je potrebno, da se začne tudi z drugimi od-
delki, posebno pa, da se začne takoj tudi z delom od Grgarja proti Batam.
Zgradba je proračunjena na 380 000 K, h katerim prispeva dežela z 20 odstot., to je z zneskom 76.000 K, ki se imajo izplačati v petih letnih obrokih po 15.200 K. Stalno je pa, da bi dežela izplačala ves znesek ali vsaj večidel istega takoj, ko bi se delo pospešilo in bi se vlada požurila z izvršitvijo ceste. Ni dvoma, da bi deželni zbor v to takoj privolil.
Zrelo je tudi vprašanje o zgradbi cestne proge od Sv. Lucije pod Osekom do Prvačine. Dežela je v ta namen vže voti-rala v zadnjem zasedanju 17.000 K in prej pa 3000 K, načrti so dovršeni in odobreni, vse je v redu in pripravljeno, le državna podpora še manjka. Delo je proračunjeno na 120.000 K, in prebivalstvo srednje vipavske doline bi imelo priliko, marsikatero kronico prislužiti, ako bi vlada hotela pomagati. —
V Brdih bi se lahko začelo pri nekaj dobri volji vlade i zgradbo ceste Dobrovo-Vipolže-Št. Ferjan, ki je nroračunj^n;’. na
160.000 K. Vlada je v ta namen obljubila prispevek '90.000 K, cestni odbor za go-riško okolico 15.000 K, županstvo Biljana
14.000 K, Št. Ferjan 8800 K, Kožbana 300 K, Kojsko 1500 K in deželni zalog
38.000 K, skupaj torej 158.800 K. Tu je nepokrit čisto neznaten znesek, a c. kr. namestništvo je naznanilo dež. odboru, da se morajo popraviti, predno se z delom začne, podrobni načrti po navodilih vladnih tehničnih organov, kar se pa do danes še ni izvršilo. Vendar pa bi se temu lahko v kratkem odpomoglo in z zgradbo ceste bi se lahko takoj pričelo ter dalo na ta način tudi Bricem, katere je suša hudo pritisnila, priliko za zaslužek. Obenem bi se uresm-
Izpreobrnjeni demokrat.
Po Hammersteinu: T e 5 i m i r G.
(Dalje.)
Pri tem se izgovarjajo nekoji: Kadar bom videl, bom veroval. Nemški cesar je dejal o Strassburgerjevein cirkusu: Llovek bi ne veroval, ko bi ne videl. Oni pa vidijo stvarstvo božje, pa Boga nočejo videti v njem. Oni slepec je dejal: Jaz slepec vidim Boga, pa listi, ki gledajo, ga ne vidijo. Še divjak v Gronlandiji je dejal: Jaz vidim, da ta barka ni nastala sama po sebi, in tako tudi vse te reči ne!. .
Seveda prav božjega bitja se ne more umeti. Oni je dejal: Ko bi Boga umel, bi Bog ne bil več Bog, ali pa bi moral biti jaz Bog!
Ali koliko reči pa človek ne vidi, pa so le. Ali razumeš (natanko seveda) zakaj je sneg bel? trava zelena? (Dr. Zimmermann že ne ve za gotovo. Klorofil je tudi pri živalih (dr. Pokorny). Kako je ogenj v mrzlem kremenu? Kako iz segnitega semena pride rastli-
na, iz zrna hrast? iz jajca pišče ? Ali vidiš zrak, veter, blago vonjavo v cvetlici, sladkor v grozdju, sadju, repi, javorju, palmi, krompirju? alkohol v vinu? Ali ne veruješ, če ne vidiš pod bregom železnice, voza, reke, ampak jih le sliš š? Ali nisi videl že Popocatepetl v Ameriki? Ali živdice emvebe, flagelate, infuzorije, ki so velike '/a — Vi20 milimetrov in je nekaterih več stotin v kaplji vode in napravljajo nekatere emvebe bolezen malarije .td. Ali vidiš bacile in vibrijoue drugih bdezni! Ali je gotovo znano, od kod šum predno začne toča? Ali si videl elektriko ? Ali veš, kako se nahaja ogljik zdaj kot oglje, pa grafit, pa demant? A>i vidiš kako rasteš, kako se spremeni jed v želodcu, kako deluje strup ali zdravilo ? Ali si videl že, kako te spanec objema, videl misel? Kako misel zastane ob raztresenosti, kako se mišljenje povša v somnambulismu? Ali si videl bolečine pri zobobolu? občutke mraz, vročino; žejo, strah, veselje, gnjus, sočutje, ljubezen itd.
V Indiji so slišali divjaki od misjo-narjev, da v Evropi postane včasih voda taka, da se lahko s težkim vozom vozi
po njej. Divjaki so vihali nos, ker niso poznali ledu! Na dalnjem severu imajo po več mesecev samo noč. Ko so slišali ti Eskimovci, ki se grejejo v podzemskih luknjah, da na jugu vedno soluce sije in tudi po zimi cvetejo cvetlice, tedaj so se neverno nasmehnili, češ, da jih imajo za bebce.. In vendar je res !
Kadar bom videl, bom veroval!
Takim bi se moglo tudi reči: Tudi jaz tvoje pameti ne vidim, zato je ne-maš! — Kako moreš trditi, da ti je kdo izpil vino ali	ga	izlil, ko ga	nisi	videl?
— Če slepec	ali	brljavec ne	vidi	solnca,
ali balona pod nebom, dočim ga vidi 20—50 drugih zdravih ljudi: Ali ga za to ni? — ..Pokaži mi dušo in Boga*, je dejal oni modrijanu. Ta pa tnu vrže pest prsti v glavo. Oni ga gre tožit. Modrijan pa ga zavrne: Naj mi pokaže bolečino, kje in kako ga boli, pa mu pokažem dušo in Boga.
Še Šiler je dejal: „Ako je oko zdravo, dobi zunaj stvarnika."
Večkrat	bi	se moglo	reči	takim
nevernikom	kot	ona deklica:	Kaj je
bilo prej jajce ali kokoš ? Če niti tega ne veš. kaj se potem ustiš in štuliš se svojo večnostjo?..
Primerno se mi vidi tudi, kar je bil rekel razkazovalec cerkvenih znamenitosti obiskovalcem. ,-Tukaj so svetinje1' je dejal. Ko se je nekdo neverno nasmehnil, mu pokaže cev za naprav-ljenje voska: „In tu je cev Kopernikovega" dalnjogleda. E. škoda da se tako slabo hrani. „Not je bil padel1'. Kopernik je umrl 1483, daiujogled so iznašli še le 1590!
Še o posvetnih rečeh vidimo, da sloni vse na veri; drugače to ne gre. Vsak ima naravno vero. Gospoda verje kuharici, da ni dela strupa v jedi, gost mora zaupati krčmarju, potnik voditelju vlaka, učenec učeniku, bralec pisatelju, šef svojim uradnikom, trgovec odjem-niku. Ocl vse vednosti učenjakov sloni tri četrt na veri!
Bog pa je dejal: Jaz sem Gospod, in ni drugega več, zunaj mene ni Boga in — njemu ne verujejo I
(Dalje pride.)
čila vroča želja večine tamošnjega prebivalstva, ki želi ugodne zveze z mestom Gorica.	\
Katastrofalna nevarnost preti županiji Dol-Otlica, ako ji ne prideta dežela in vlada na pomoč. Uboštvo je tam let^s nepopisno. Dežela je dovolila 9000 K za nadaljevanje poti od cerkve do kranjske meje. Ako bi vlada tudi prihitela Otličanom s primernim prispevkom na pomoč, bi se vsaj deloma olajšalo obupno stanje tamošnjega prebivalstva.
Nič boljše ni na Krasu, malo boljše na Vipavskem sploh in še posebej v naših gorah. Tu in tam se pa mora čakati s pričetkom dela, ker ni še vlada določila svojih prispevkov.
Toliko glede cest. A so še druga nujna in potrebna dela v deželi, katera bi se letos lahko izvršila, s čimur bi se pospeševal gospodarski napredek dotičnih krajev, ob enem pa olajšala beda v deželi.
Nemiri na Dunaju zaradi draginje.
V nedeljo predpoludne se je na Lueger-jevem trgu na Dunaju obdržaval velik javen shod, katerega so sklicali socialisti. Trg je bil nabit poln mnogotisočere množine, ki je prišla protestirat proti neznosni draginji. Politična oblast je predvidevala nemire in zato je dala zasesti vsa javna poslopja z redarji, peš in na konju, ter s kavalerijo. Konsignirana je bila tudi cela garnizija.
Od strani socialnih demokratov se ni, kot so to za take shode običajno delali, izdala nobena naredba za vzdrževanje miru. Govorilo je na več odrih 30 socialno-demo-kratičnih poslancev, katerim je ljudstvo akla-miralo. Kričali so „Živio Portugal!“ „Doli z vlado!“ itd.
Med množico so se razdelili letaki, na katerih je bila tiskana resolucija, ki protestira proti draginji in zahteva otvoritev državnih mej za meso in druge nujne živ-Ijenske potrebščine.
Kakor kažejo Vsi znaki in po izjavi nekega visokega policijskega uradnika so bili za ta dan dogovorjeni in pripravljeni veliki izgredi, ki so imeli žalostne posledice.
Po končanem shodu so se razšli ude-ležniki. Večji del demonstrantov pa se je odstranil med kričanjem in protestiranjem. Koso prišli k palači upravnega sodišča, se je raznesla vest, da je nekdo iz njega dvakrat ustrelil v demonstrante. To je demonstrante tako razburilo, da so počeli metati kamenje in druge reči v okna, katera so pobili. Potem so se podali pred razne kavarne, kjer so se nahajali častniki, ter jih obmetavali s kamenjem in čašami, stoli, mizami, ki so se nahajale pred kavarnami. Tudi okna kavarn so razbili.
Policija je posegla vmes, a je bila preslaba. Zato je moralo vojaštvo vzdržati red. —
Divjanje demonstrantov je bilo strašno. Pri muzeju so podrli težke kandelabre ter metali kamne v muzej. Tudi šipe nekega gledišča so razbili. Kar so mogli, so razbili in tudi kradli so. Vdrli so v razne trgovine ter vse razdjali.
Tramvajske vozove so napadali. Več ljudi, ki so se vozili v njih, so ranili. Ženske in otroci v tramvajih so se jokali. Dva tramvajska vozova so prekucnili in zažgali. Pri 70 tramvajski vozovih so razbili šipe.
NaHoferjevem trguv okraju Ottakring je ob 5. uri stotnija bosenskega polka napravila kordon.
Stotnik je ukazal druhali, naj se umakne. A druhal je začela metati kamne v vojake ter jih zmerjati. Poveljnik je dal nabasati puške. V istem trenotku je dobil kamen v glavo, da se je opotekel. Ker se množica na ponovni poziv, naj se umakne, ni ozirala, je dal povelje streljati. Vojaki so vstre-lili v zrak. Bošnjaki so dobili pomoč od stotnije 24. pešpolka. Sedaj so pričeli vojaki z bajoneti izčistiti trg. Tu je dobil neki če-tovodja kamen v glavo. Vzdignil je puško ter ustrelil. Sledilo je potem še več strelov.
To je množico ustrašilo in začela je bežati. 40 ranjencev se je valjalo po tleh. Vojaki so drli za demonstranti. Pri tem je bil v srce zaboden 24 letni Pdtzenbauer, ki je pozneje umrl.
Ob 7. uri zvečer so se začeli demon-strantje zopet zbirati. Ugasnili so vse svetilke. S hiš so na vojaštvo metali, kar jim je prišlo v roke. Preko cest so napeli žice. Napravili so tudi barikade. Pehota je morala odstraniti barikade, da je moglo konjeništyo dalje.
Na Habsburškem trgu je vdrla mno-žica v tamošnjo šolo ter zažgala stanovanje šolskega sluge. Težko so prišli ognjegasci do požara, ker jih je množica ovirala. Ko-nečno so ogenj vendar ugasili.
Ko je vojaštvo videlo, da druhal resno napada tuje imetje, je počelo, čeravno je imelo povelje obzirno postopati proti demonstrantom, bolj energično postopati. Lastniki kavarn in gostiln so morali svoje lokale zapreti Poprej pa so jih vojaki izpraznili.
Mir je nastal še-le o polnoči. Vojaki so se vrnili še-le ob pol drugi uri domov. Bili so 20 ur v službi brez menaže.
Ponoči so patruljirale močne policijske patrulje po cestah Ottakringa.
Po neki cenitvi je demonstriralo 36.000 organiziranih socialnih demokratov in 4000 radovednežev.
Vsled nemirov se je pomnožila dvorna straža v SchOnbrunnu, kjer se nahaja cesar, od pol bataljona na dva bataljona pehote.
Uradno poročilo o izgredih in dogodkih v Ottakringu v nedeljo pravi: Eden mrtev; 89 težko in lahko ranjenih, med njimi 30 redarjev, 180 aretiranih, 70 tramvajskih voz demoliranih, 2 voza popolnoma sežgana, na sto in sto hiš poškodovanih, več tisoč šip razbitih, nebroj svetilk razbitih in izruvanih.
Policijski prezidij je odredil, da morajo biti hišna vrata zaprta ob 8., kavarne in gostilne se morajo zapretiob 9. Brez tehtnih vzrokov ne sme nikdo biti ponoči na ulici. Ottakring ostane ponoči od vojaštva zaseden.
V pondeljek zvečer so se začeli v stranskih ulicah Ottakringa zopet zbirati ile-monstrantje. Ko je konjeništvo pridirjalo, so je vsprejeli s fuj-klici. Vojaki so takoj izpraznili ulice, a izgredi so trajali naprej. Ob 8. uri zvečer so morali poslati tja še en ulanski polk.
Ob pol devetih je kakih 200 sodru-gov vdrlo v neko lopo, v kateri je bilo orodje spravljeno, ki ga rabijo za popravljanje cest. Na Thalia-cesti, kjer popravljajo kanale, so porabili izkopani materijal ter počeli graditi barikade. A vojaštvo jih je zapodilo ter zaprlo cesto od obeh strani. Nemiri so trajali do 11. ure ponoči.
Pri teh nemirih so aretirali 185 oseb. Večina aretirancev je oddana deželnemu sodišču.
Cesar se je izjavil ministerskemu predsedniku, ki mu je prišel poročat o dogodkih, za najstrožje naredbe in eventuelno za proglašenje prekega soda.
Socijalno-demokratična stranka odklanja vsako odgovornost za dogodke v Ottakringu ter zatrjuje, da so demonstracije in izgrede uprizorili socijalnim demokratom tuji elementi. Vodstvo stranke pa pravi nadalje tudi, da je bilo ljudstvo od vojaštva provocirano.
Temu pa seveda nikdo neče verjeti, ker se je raznesla vest, da je socialna demokracija izdala parolo demonstracije nadaljevati.
V torek je bil na Dunaju mir.
Ker je pričakovati še nadaljnih nemirov, se je dunajska garnizija ojačila za več polkov konjeništva in pehote.
Politični pregled.
Bosanski deželni zbor
je sklican za 2. oktobra. To zasedanje bo trajalo več časa. —
Revolucija na Španskem
Po Portugalski Španska, za Špansko Italija, so kričali zmagoslavni re-
publičani, ko so pregnali portugalskega kralja. Svoj načrt zdaj dosledno izvajajo. V Barceloni se je osnoval osrednji odbor, ki vodi revolucijo na Španskem. Vlada je že sklenila, da proglasi v Barceloni oblegovalno stanje. Hude stvari se dogajajo v Bilbau, kjer so razdrli stavkujoči tračnice. General Weyler je dobil obširna pooblastila. Zaprli so v Barceloni in drugod veliko anarhistov.
Ruski mlnlsterskt p edseduik vsled J atentata z revolverjem umrl.
V četrtek je med odmorom v kijevskem gledišču neki Bagrov, pisar v neki odvetniški [pisarni, izvršil atentat z revolverjem na ruskega ministerskega predsednika Stolipina. Krogla je šla mimo jeter ter obtičala v hrbtenici. Napadalca, ki je hotel zbežati, so častniki ujeli. Ti gledališki predstavi je prisostvoval tudi car.
Stolipin ni več dolgo živel. V pondeljek ob 10. uri ponoči je izdahnil svojo dušo.
V Kijevu se boje vsled tega atentata, da nastanejo nemiri. Bogatejše rodbine zapuščajo mesto.
Mati napadalca Bagrova, ki je bila v skrbeh za usodo svojega sina, se je vrgla s tretjega nasptropja svojega stanovanja na cesto, kjer je obležala mrtva.
Provizorično vodstvo ministerstva je prevzel finančni minister Kokovcev. Govoti se, da bo imenovan ministerskim predsednikom Makarov ali pa bivši mi-mister za notranje stvari Durnovo.
Darovi.
Jubilejni darovi za ,SI oven-s ko s i roti šče":
P. n. gg. Vida Franko skupiček srečkanja na otroški veselici dne 10. sept. t. 1. pri Doljakovih v Solkanu 32 K, Franc Cink, trgovec v Gorici 2 K, Josip Vimpolšek, sluga »Centr. ppsojilnice" 1 K, Franc Benedetič, čevljar v Gorici 1 K, Ferd. Sfiligoj, denar-ničar v „Cent. pos.“ za srečke 1 K, gg. pogrebniki pok. župnika Antona Zarli-ja v Volčah nagrado odklonili v prid »Slov. Sirotišču" v znesku 25 K 50 vin., N. Tomažič za prodane srečke 3 K, za preplačo srečk: dr. Defranceschi, zdrav nik 10 K, Bensa Franc 1 K, Josip Novak, brivec 1 K, Ivanka Andlavec 1 K. Nekdo 20 vin., Ciril Fikfak, Podsabotin 20 vin., Nekdo v Gorici 20 vin., Josip Bensa, Vrh 20 vin, o priliki poroke g. Lutman-a z gospico Cilko Peterin se je nabralo 11'32 K.
Gospod Josip Kosec, župnik, daruje od dobljene tombole za „Slov. sirotišče" 20 K, .Šolski Dom" 10 K, »Alojzevišče" 10 K.
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa l.l
Za »Šolski Dom"
G. Ivanka Andlavec 1 K.
Domače in razne vesti.
Gospod namestnik princ Hohenlohe
se je v soboto vrnil s svojega dopusta in je včeraj zopet prevzel vodstvo namestništva.
Imenovanji v zdravstveni službi.
— Viši okrajni zdravnik dr. Gvido vit. Beden je imenovan za deželnega zdravstvenega nadzornika, okr. zdravnik dr. Edvard Graeff e pa :a višega okr. zdravnika.
Redek jubilej se je slavil v nedeljo v katedrali sv. Jušta v Trstu. Ta dan je namreč 87-letni kapiteljski dekan mons. Peter Sincich daroval diamintnoSJsv. mašo. 60 let mašništva pač redek slučaj.
Kletvina današnjih dni I — To je
grozno — strahovito in ostudno I Ali ga ni paragrafa zoper kletvino?!. .
Pač je §. ali držč se ga ne; zoper bogokletje zlasti so paragrafi, ali ti so kju-kasti. Ojstra je postava zoper tako prekli-njevanje, toda večinoma le na papirju I Take bogokletneže bi se moralo vendar strogo kaznovati!
Omenimo le nekatero kletev I „Porco DioI" — „Porca Madonnal" — „Pocca ostia I" . .. Ni to strašno I?
Naj tebi, grdi preklinjevalec, kedo reče: „porco!“ boš hitro v sodniji in boš prašal, kakšen „porco“ si ti, dasi si morda res slabši ko noben „porco", ko nobeno svent. Bogu pa smeš vse reči ? 1
Reci poštenemu dekletu „porca", in boš videl, kako te bo hitro prašala, kakšna »porca" je ona, kakšna svinja, in hitela te bo tožit. In — dobil boš lepo kazen. Mariji Devici, nebeški Kraljici pa smeš vse reči?!.. Ostudnež I kedo bo pa tebe tožil ?!
No, če je Bog „porco", prasec, nesi ga ven iz cerkve, kamor tiče. Veš kam tiče prasec? kje ga imate vi doma? ali morda V sobi? V sobo tvojo gotovo ne, še manj v cerkev. Tedaj — po tvojih besedah, kam tiče prečista Devica Marija ?! .. Po tvojih besedah: v hlev z Bogom in z Marijo 11
Pomisli, ostudni preklinjevalec, po tvoji pameti, če je sploh še kaj malega imaš, pomisli, kaj ti govoriš II..
Ali — slepota tvoja, hudobija in ostudnost te je že tako daleč pripeljala, da sam ne veš, kaj govoriš?!
»Človek", pravi sv. pismo, »ponižal se je do živine, postal je njej enak in k umazani živini prišteva ljubega Boga in Marijo DevicoI!" To je grozno!
Postava bi morala vendar zoper take preklinjevalec strogo postopati I Ven toraj s paragrafi! Naj se oglasi, kedor ima oblast!
Narava, vse narava I -- Minola suša, pomanjkanje na vse strani, že zdaj žugajoča lakota, na vrata trkajoča bolezen itd. vse to priganja ljudstvo, da začenja odpirati oči! Tudi neverneži začenjajo misliti in se oglašajo tu in tam: „kaj bo?!“; »kaj bomo začeli?"; „kaj bomo jedli ?“ »Vendar niso špasi I Corpo dindio I ne bo polente I"
In res! »plavi" podeljki se opuščajo in ob pondeljkih jutro vidiš polne ceste ljudi, ki hitč delat. Lakota bo spametovala enega in drugega. Saj edino te se še ljudje bojč, drugega nič. Pa tudi modri gospodarji ne sprejemajo veš delavcev v delo, če ne pridejo takoj v pondeljek. Prav je! vendar enkrat! To bi moralo veljati že pred leti in bi ne bili ljudje tako zapravljali, pili, igrali in »lumpali" kar tri dni zaporedoma, v nedeljo, v pondeljek in v torek, če ne še v sredo zjutraj I Kaj se je ta leta vganjalo te tri dni, je grozno ! vnebovpijoče I
Ljudje so začeli odpirati oči I Marsikateri se že tudi v cerkev zaleti, ki je že dolgo, dolgo ni videl; eni po strani, da bi jih kedo ne videl, drugi pa že kar očitno. Sila uči moliti I »Bog je vendar živ!“ pravijo. »Smo rekli, da ni Boga, pa vidimo, da je Bog!“
No, trdovratneži, čisto popačeni, srditi liberalci in trdi socijalisti se pa za vse to ne zmenijo! njim je suša, beda deveta briga.
Njim je vse narava! Ti pričakujejo vse le od narave! Dovolite nam pa vi, pristni socialisti, le to vprašanje: »Zakaj vam pa narava ni dala prej dežja ?!" »zakaj so se vam trte sušile?", »zakaj bivša vročina ?“ »zakaj zemlja več nič ne rodi ?“ Vi častite in molite naravo in drugega ne spoznate, zakaj vam pa narava zdaj ne pomaga ? I Kje so tisti vaši naravni oblaki ? kje vaš bog? kje naravna voda? No, socijalisti in brezverneži, kličite na pomoč naravo!"
»Podružnica »Slov. DIJ. Zveze" za Primorsko je imela dne 19. sept. t. 1. svoj letni občni zbor. Tov. predsednik Vrtovec poroča o izobraževalnem delu članov podružnice. Vsega skupaj so iineli člani v celem letu nad 80 predavanj na Goriškem. Ko je tov. tajnik Glažar prečital zapisnik zadnjega obč.
(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu iisfu“ sl 38. z dne 21. septembra 1911.
zbora, poda predsednik radi odsotnosti blagajnika poročilo blagajniškega stanja. Sklene se, da se kolikor mogoče spo-polnita naši knjižnici v Devinu iu pa znanstvena v Gorici. Nato se izvoli novi odbor: Predsednik pravnik Godnič; podpredsednik bogoslovec Šček; tajnik bogoslovec Butkovič; blagajnik pravnik Zavadlal; knjižničar pravnik Markočič.
Novi predsednik se zahvali za izvolitev. Nato se izvolita 2 revizorja: bogoslovec Mozetič in pravnik Orel. Društveni sod bo štel tri člane: bogosl. Šček, bogosl. Glažar in pravnik Orel. Kot nova člana se sprejmeta abiturijenta A. Ivančič in H. Trdan. Sklenilo se je še sledeče :
Predlaga naj se obč. zboru S. D. Z. v Ljubljani ustanovitev eksekutive vsega kat. nar. dijaštva.
Za častnega člana je bil izvoljen župni upravitelj v Ajdovščini preč. g. Rejec.
Novo katehetsko društvo s sedežem v Trstu. C. kr. namestništvo v Trstu je potrdilo pravila tega novega društva. Ustanovni občni zbor je bil 11. septembra v Kozini. Sklicatelj je bil župnik Emil Šašelj.
Znižanj« železniških tarifov za prevoz krme. — Z Dunaja poročajo: Vsled pomanjkanja krme in stelje, ki je je povzročila letošnja suša, in vsled če sar je močno prizadeta živinoreja, je železniško ministerstvo v sporazumu z ostalimi ministerstvi dovolilo na vseh progah avstrijskih državnih železnic in lokalnih železnic (pri nas tudi na Vipavski železnici), ki jih upravlja država, 50odstotno znižanje železniških prevoznih tarifov za krmo in steljo, ki stopi takoj v veljavo. To znižanje bo v veljavi do konca meseca marca 1912.
Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za mesto strokovnega učitelja na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v X. plačilnem razredu (letna plača 3000 K), ki zamore preiti v IX. plačilni razred deželnih uradnikov. Prosilci naj vložijo pravilno opremljene prošnje pri deželnem odboru do 15. oktobra 1911. Prosilci morajo s spričevali o dovršenih študijah in s spričevalom o usposobljenosti za kmetijski pouk dokazati, da so znanstveno in strokovno zadostno izobraženi. Službo je nastopiti takoj po imenovanju. Nadaljna pojasnila se dajejo pri uradih deželnega odbora.
Razglasi — V planinskem govedorejskem ozemlju se priredč sledeče rastave:
a) Razstava v Cerknem 2. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja cerkljanskega.
b) Razstava v Tolminu 3. oktobra t. I. za občine sodnega okraja tolminskega.
c) Razstava v Kobaridu 5. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja kobariškega.
d) Razstava v Bovcu 6. oktobra 1.1. za občine sodnega okraja bovškega.
Pri teh razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem znesku kron 2000.
Kdor namerava udeležiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva na deželni odbor do 25. septembra t. I.
Natančni vsporedi razstav se dobe pri županstvih, pri komisiji za dopuščanje bikov v Tolminu, pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici, pri goriškem kmetijskem društvu v Gorici in pri deželnem odboru.
Razglas! — V srednjem govedorejskem ozemlju se prirede sledeče razstave:
a) Razstava v K a n a 1 u 16. oktobra t. I. za občine sodnega okraja kanalskega.
b) Razstava na Cesti pri ajdovskem sv. Križu 17. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja ajdovskega.
c) Razstava v Gorici 19. oktobra t. 1. za občine sodnega okraja goriškega (torej tudi za mesto goriško) izvzemši občino Ločnik in prištevši občine Dolenje, Kožbana, Medana in Biljana.
Pri teh razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem znesku kron 1200.
Kdor namerava udeležiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva na deželni odbor do 30. septembra t. I.
Natančni vsporedi razstav se dobe pri županstvih, pri komisijah za dopuščanje bikov v Sežani in v Gorici (magistrat), pri c. kr kmetijskem društvu, pri goriškem kmetijskem društvu in pri deželnem odboru.
Z ozirom na važnost teh razstav za povzdigo naše govedoreje se pričakuje, da se živinorejci polnoštevilno udeleže razstav.
Na teh razstavah se bodo podeljevala tudi posebna darila za 5 do 8 mesečna ne-rezana teleta.
Razpis štipendljev. — Razpisujeta se dva deželna štipendija po 600 kron, ustanovljena od deželnega zbora sč sklepom z dne 10. septembra 1888 v spomin 40 letnega vladarstva Nj. V. presv. Cesarja Franca Jožefa 1.
Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pri-sto:nega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij držeč se obstoječih postavnih predpisov.
Prosilci naj podajo svoje vloge deželnemu odboru do 31. oktobra 1911. in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učitelišč in o dosedanjem napredovanju.
Razpisuje se nadalje štipendij v znesku 600 kron ustanove Nj. ekscelence deželnega glavarja grofa Franceta Coronini-Cronberg ustanovljene v spomin na štiridesetletnico vladanja Nj. V. presvitlega cesarja Franca Jožefa I.
Za ta štipendij se morejo potegovati ubožni dijaki obiskujoči avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v pokneženo grofovino Goriško in Gradiško, brez razlike veroizpo-vedavanja in narodnosti.
S potrebnimi spričevali opremljene prošnje naj se predložijo deželnemu odboru do 31. oktobra 1911.
Nujna potreba! Pri Opatjemselu je nad vasjo proti Kostanjevici, tik skla-dovne ceste, velik kal, napajališče za živino. Ravno na tem mestu je nevaren ovink, zelo nagel in neroden, da je vsak voz v nevarnosti, da zleti v kal 1 Kal leži nizko in je globok. Naj se na vozu kaj vtrže ali žival splaši, je vse v luži iu gotova smrt. Tu mimo vozi vsak dan pošta.
Gršega ovinka ne vidiš nikjer, kakor je tu. Nujna je tu potreba, da se kaj ukrene, oziroma cesta drugam za-sukne1
Protestni shodi proti draginji so
se vršili zadnje dni po več mestih naše države. Tako v Pragi, v Linču, v Stanislavu, v Solnogiadu in drugod. Vsprejele so se povsod resolucije, ki poživljajo vlado, naj otvori meje.
F Budimpešti se je v 7. okraju zbrala pred neko trgovino z jestvinami velika množica ljudi, ki so demonstrirali proti draginji. Demonstrantje so razbili okna trgovine ter napadli policijo s kamenjem Pet redarjev je ranjenih, več oseb pa aretiranih.
Tudi v Pragi demonstracijo. — V nedeljo je bil na trgu Havlička velik shod, katerega se je udeležilo okolo 5000 ljudi. Razuntega so imeli socialisti še na devet drugih krajih shode, na katerih se je protestiralo proti draginji. Izvršile so se demonstracije, ki pa niso motile redu.
Nov list. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu javlja, da je osrednji odbor sporazumno s podružničnih sklenil izdajati lastno glasilo, in sicer počenši z mesecem oktobrom 10. dne vsakega meseca.
Cesar odpotuje 9. oktobra v Budimpešto, odkoder se odpelje v Godollo, kjer 'ostane več tednov.
Kratko — pa krepko — Naredba škofijskega ordinariata v Rottenburgu
leta 1907, ki določa verstveni pouk na ljudskih šolah, ima na čelu to-le znamenito pravilo: »Krščanski nauk naj v prvih šolskih letih z nazornim pripovedovanjem temeljnih zgodb iz stare in nove zaveze vzbuja iu razvija veistveno čutenje, naj odtod izvaja in uvaja v srca otrok one resnice, ki tvorijo temelje versko-nravnega spoznavanja in hotenja ter naj napeljuje otroke, da izvršujejo navadne verske vaje."
Poneverjanja pri puljskem okrajnem glavarstvu. — Pri puljskem okrajnem glavarstvu so prišli na sled raznim poneverjanjem. Zdi se, da so ista zakrivili kancelijski predstojnik in še nekoliko kan-celijskih uradnikov. Vse so aretirali.
Strahote ob zadnjih vojaških vajah na Hrvaškem? »Hrv Pravo" z dne 15. t. m. poroča, da so se ob zadnjih vojaških vajah na Hrvaškem godile prave strahi te. Višji da so postopali z moštvom nezaslišaho strogo in surovo.
V Liki je vsled silne žeje in napora umrlo 43 mož, in sicer 20 od stoječe vojske in 23 domobrancev. Vsi so pokopani v Liki. Ob Drežniku v Liki pa je ponoči jezdilo po nevarnem potu četvero huzarjev, ki so vsi s konji vred strmoglavili v neko žrelo in umrli.
Slovenski poveljnik posadke. — Gospod Rudolf Ples, c. in kr. nadporočnik 61 pešpolka v Temešvaru, rodom iz Devina, je imenovan poveljnikom avstro-ogrske posadke na turškem otoku Ada Kale v Donavi.
Kolera na Šušaku. — Na Šušaku je v torek umrla ena oseba na znakih kolere. Dejekte so poslali v Zagreb v preiskavo.
V Dragi blizu Šušaka pa je ena oseba obolela na sumljivih znakih kolere.
Senior avstrijskih odvetnikov dr. Maksimiljan Neuda je torek umrl na Dunaju ; imel je 81 let.
Odobrena šolska knjiga — Naučno ministrstvo je aprobiralo za pouk na srednjih šolah, kjer se veronauk uči v slovenskem jeziku, šolsko knjigo: Pečjak dr. Gregorij, Katoliški veronauk za višje razrede srednjih šol. Tretja knjiga : Življenje po katoliški veri. Ljubljana 1911 Založila Katoliška bukvama. Cena nevezani knjigi 2 K 40 v, vezani 2 K 80 v.
Mesine novice.
Tombola v prid »Slovenskemu slrotišču" v nedeljo se je obnesla prav dobro. Vseh dohodkov je 742 K 88 v. Činkvino je dobil Franc Namestnik, delavec v vojaškem magazinu, doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom, tombolo pa preč. gosp. Josip Kosec, župnik v Kamnjah, za katerega je igral Franc Bratuž, delavec v .Narodni tiskarni", ki dobi polovico dobička.
Odbor .Slovenskega sirotišča" se toplo zahvaljuje vsem p. n. osebam, ki so se trudile z razprodajo srečk. Posebno zahvalo izrekamo p. n. pevcem in pevkam, ki so nas razveselili pod vodstvom preč. g. Kokošarja s prav lepimi točkami. Pri petju so pomagali tudi vrli dijaki, katerim bodi izrečena topla zahvala. — Predsedništvo »Slov. sirotišča".
Umrl Je v Gorici v nedeljo g. Friderik Braida c. kr. loterijski kolekter in trafikant na Travniku v 74. letu svoje dobe.
Novi profesorji na gimnaziji. — Za suplente so bili sprejeti na tukajšnji gimnaziji gg. dr. Šorli, Ravtar, Steblovnik in Khail.
Na c kr. višjo realko je prišel za suplenta Nemec Schnabl.
Vpisovanje dijakov na gorlški gimnaziji. — Naval dijaštva v gimnazijo je letos izredno velik. Prvi razred bo imel 6 paralelk in sicer 2 s slovenskim, 2 z italijanskim in 2 z nemškim učnim jezikom. V drugem razredu bodo 4 paralelke, v tretjem 3 in od četrtega razreda naprej po 2. Vseh razredov skupaj s pripravnico vred je 24.
Šolsko leto se je pričelo v torek s slovesno službo božjo.
V prvem gimn. razredu je v obeh »nemških" oddelkih 117, v italijanskih 130, v slovenskih 164 učencev. V .nemških" oddelkih je 44 Slovencev. Vseh Slovencev v 1. razredu je torej 208, med temi 12 deklic. Zahtovamo, da so napravi za Slovence 3. paralelka.
Vseh dijakov na gimnaziji je blizo 1100.
Nesreča. 80 letni starček Vincenc Devetak se je hotel v nedeljo izognili vozičku neke mlekarice, ki je vozila po trotoarju nasproti gledališča. V tem je pridrdral voz tramvaja, ki ga je prevrnil. Pri padcu si je ubogi -tarček zlomil desno roko. Pn.iesli so ga v bolnišnico.
Tovarna za už galice Lebherz v Gorici. — Pri t.jj tovarni vidimo graje-vreden nedostatek, namreč da nimajo delavke v tovarni nikakega prostora za obedovanje. Obedujejo leta in leta zunaj tovarne v cestnem jarku, kar je vendar v sramoto vodstvu tovarne, da ne more preskrbeli od znotraj za to primernega prostora. Delavke so ob zavživanju bornega kosila izpostavljene raznemu draženju pasantov, posebno vojakov, katerih je sedaj tam vedno polna cesta.
Lepa Je, če Je resnična. — Tukajšnje glasilo Mazzimjancev »La Li-berta" piše v svoji 71. Štev., da so na tuk. sadnem trgu sekvestrirali pred dnevi neki ženi nekaj sadja. Dolična žena je prišla kasneje v neko krčmo in tam da je izvedela, da je kupil krčmar prav isto sadje od neke osebe, ki ima na sadnem trgu posla. Pogodila sta se s krčmarjem, da je ženi zopet izročil se-kvestrirano in njemu prodano sadje, katero je nesla žena zopet na Irg prodajat. In glej. zopet se ji je hotelo sadje sekvestrirat’, a žena se je postavila na tako odločen način po robu. da so jo potem pustili pri miru in da je sadje tudi prodala. - Nain se zdi vse to neverjetno. Če je pa vendar le na tem kaj resnice, potem se zainorejo take reči dogajati le v Gorici.
Iz goriške okolice.
Iz Sovode J. — Naša duhovnija je spet zgubila svojega dušnega pastirja. V zadnjih 10 letih smo imeli uže 5 duhovnikov, od katerih so štirje umrli. Po smrti prejšnjega vikarja A. Pahorja je prišel k nam preč. g. Lavrenčič, upraviteij v Škrbini. — Pred dvemi leti je nastopil službo dušnega pastirja pri nas, in danes uže ga ni več med nami. Prevzel je dornberško župnijo. —■ V teku dveh let svojega dušnega pastirovanja si je pridobil srca vseh domačinov, ki so ga ljubili in spoštovali. Nekoliko razburkano valovenje v Sovodnjah, ki je svoječasno pretresalo sovodenjsko občino je potihnilo, strasti so se ublažile in blagodejni mir se je povrnil v našo občino, za katerega je neumorno deloval naš dušni pastir s svojo prijaznostjo. Cerkev je bila vsako nedeljo in praznik natlačena ljudstva, ki kaj rado in z veseljem posluša božjo besedo, katero je oznanjal mož miru in prirojene prijaznosti. - Sovodenjci žalujemo po svojem dušnem pastirju, a Doruberžanom mo remo le čestitati, da so dobili v svojo sredo takega moža. Radi smo ga imeli, on nas tudi, in tako smo živeli v najlepši harmoniji. — Želeč mu vse najboljše na novem mestu, mu kličemo: Hvala za lepe nauke, hvala za dušebrižnost, hvala za njegovo skrb v cerkvi in v šoli. Živeli S o vod e nj c.
Na Gradu pri Mirna se bo ob
hajal prih. nedeljo na kvaternico vsakoleten cerkveni shod.
Truovo. Tukaj so se vpond. po odbitem utoku proti volitvam vršile volitve župana in podžupanov. Zupanom je voljen Leopold \Vinkler od Nemcev. Podžupanom so voljeni: Anton Šuligoj iz Lokvi), Jožef Rijavec ter Ivan Rijavec s Trnovega ter Jožef Cej od Voglarjev.
Iz Vrtojbe.- (Socialisti v Vrtojbi.) Po 13. juniju so postali li ljudje kaj predrzni. Ker so imeli večino glasov za svojega kandidata, se obnašajo kakor da je vse njh iu da mora biti vse njim v strahu. Ti ljudje prav nič ne pomislijo, da je množina volilcev na dan volitve škropila trte in kosila seno, ker se niso brigali za volitve, kakor tudi drugod po deželi ne. Sedanje obnašanje socija-listov pa marsikomu odpira oči, ker pravi: „Škodn, da nisem šel volit proti tem ljudem, da bi ne imeli toliko korajže." V provociranju se posebno odlikuje nek njih agent nedelavec, marveč parasit, ki živi iu hoče živeti le od zdražb iu prepirov. Danes hujska Petra čez Pavla, jutri že gre s Pavlom čez Petra, posebno če gr ni Peter dobro nafutral. Obljubuje raznim frakcijam občine vodnjake ter prodaje tudi veljakom novega župana s tako sigurnostjo, kakor da ga nosi on v žepu. Čas bi že bil, da bi se temu tiču preslrigle peruti. Posebno zadiuga naj mu ne daje več potuhe. Člani so že ogorčeni ter gro-ijo z izstopom, ako ga ista ne odpravi, ker tako, ko ne bode imel podpore pri „veljakih", izgube tudi socija-listi moč. Proti socijalistom pa mora biti vsak razsoden človek Pomislite, vi možje socijalisti, kaj bode iz vaših otrok, ko uže vi, odkar ste socijalisti, daste malo ali nič na vero ter se ogibate cerkve. Otroci postanejo brezveici, brezveren človek pa ni srečen iu nikoli zadovoljen tudi na tem svetu. Pri nas je zelo potrebna protis jcialistična krščan-sko-socijalna organizacija.
Iz Brd. — V št. 37 ..Primorskega Lista" se nahaja dopis iz Brd, v katerem pravi dopisnik, da bode vsled letošnje šuse vino slabše kot lansko leto. Ali skušnja nas uči, da je vino v suhih letih veliko boljše kot v mokrotnih, ker nima one gnjilobe v sebi, ki jo dobi od premokrih trt. Tudi tako strašno malo ga ne bo kot pravi dopisnik.
V soboto smo imeli toli pričakovani dež. Zdaj se je grozdje že precej popravilo. Če bi ne bilo suše, bi imeli srednjo vinsko letino. Komisija za odpis davkov zaradi suše je konštatirala 3/< oz'r- '/a škode.
Kar se tiče češpelj, smo jih imeli letos precej. A ne odgovarja resnici, da bi bile drobne in slabe ter brez okusa. Dopisnik trdi, da jih je treba 700-800 kg za 100 kg suhih. V Šmartnem in okolici pa so priče na razpolago, da jih je letos šlo 450 — 500 svežih za 100 kg suhih.
Kojsko-Snežatno. (Izjava.) Ker nie je mati učiteljice Pavline Kumar na jako nelep način dolžila, da sem spisal jaz dopis iz Kojskega za „Primorski list", v katerem se napada oseba njene hčere učiteljice, izjavljam, da nisem do-ličnega dopisa uiti spisal niti da nisem ž njim v nikaki zvezi, kar naj blagovoli potrditi sl uredništvo.
Franc J a k i n, Snežatno.
Potrjujemo, da g. Franc Jakin do-tičnega dopisa uiti ni spisal ter da ni v nobeni zvezi ž njim.
Uredništvo.
Iz ajdovskega okraja.
Sv. Križ. (Volitev županstva.) Dne 14. t. m. imela se je vršiti volitev županstva. Vse je že bilo pripravljeno in mnogo ljudstva je pred mestnimi vrati pričakovalo, kako se bo vršila ta volitev. A zopet so se ušteli naši liberalci. Mislili so, da bodo gladko in hitro izvolili svojega župana; pa le ni šlo š to pot, ker naših 11 mož se je odstranilo pred vo-litvijo. In prav so imeli! Liberalna večina je hotela našo manjšino za nos voditi do zadnjega trenutka; toda naši možje so jim pokazali, da brez njih ue morejo nič opraviti. Lahko si mislite zadrego Petra Medveščeka, ki je menil, da ga zdaj zdaj njegovi .trabanti* vzdignejo kot novoizvoljenega mestnega župana
i ti poneso v slavnem sprevodu po javnem trgu v slaroslavni grad — odkoder bi on potem vladal po svojih liberalnih načrtih. Tako je mislil in računal a bile so le sanje »ubežnega kralja"; ki je v sanjah zaklical: „Carujem“, pa — štrbunk — padel je v prepad. —
Dobro pomnite, gospod županski kandidat: kdor seje veter, žanje vihar — ki Vam zna odnesti dobro molzno kravico, prej ko slej I
Liberalna večina pa si pribije na čelo spričevalo velikega duševnega uboštva, ako nima v svoji sredi sposobnega moža domačina iu mora iskali župana v osebi liberalnega učitelja. —
Vsa čast pa našim vrlim možem, ki se niso dali omajati po raznih obljubah — ampak so ostali zvesti načelom Slovenske ljudske stranke.
Iz Batuj. V sredo dne 13. t. m. smo pokopali v Batujah prvega „Orla“ na Goriškem. V pondeljek dne 11. t. m. je namreč umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici naš mili brat Fran Plahuta iz Batuj v najlepši dobi svojega življenja, star šele 28 let Pokojnik si je namreč pri padcu z oielia zlomil hrbet. Pokojni Franc je bil značajen iu pobožen mladenič ter odločen pristaš S. L. S. Javno je kazal svoje krščansko prepričanje, ter se neustrašeno boril za katoliška načela. Bil je član in večletni odbornik našega S. kat. izob. društva. Pri telovadnem odseku »Orel* je bil zadnji dve leti predsednik. Komaj 23 letni mladenič je prevzel veliko posestvo po svojem pokojnem očetu Kot posestnik je bil zelo marljiv in vzoren gospodar. Posestvo se je pod njegovim gospodarstvom lepo povdignilo. Vsi smo se čudili njegovi možatosti v teh mladih letih. Iu naši Občinarji, videč njegovo pridnost in odločnost, so ga, šele 25 letnega mladeniča, izvolili v občinski zastop v Črničah. Z eno besedo vsi smo ga ljubili, še celo njegovi nasprotniki so ga spoštovali.
Kako priljubljen in spoštov n je bil povsod, kjer so ga poznali, je najbolj jasno pričal njegov pogreb. V sredo ob 5h zjutraj so mu goriški pevci zapeli v slovo pred kapelico. Nato so ga „Orli“ gonškega in briškega okrožja spremili do mitnice v Šempertu. Vmes je bilo tudi dokaj drugih gospodov iz Gorice.
Dalje so spremili voz štirje „Orli" iz Batuj. V Batujah je pričako valo dragega brata nad 100 „Or!ov" ter nešteta množica diugega ljudstva. Pogreb je vodil veleč. g. dekan iz Črnič ob asistenci preč. g. domačega župnika in g. kaplana iz Črnič. Črno sv. mašo za pokojnika je bral naš prečastiti g. župnik Leban, kateri je v zbranih besedah orisal pokojnikovo življenje. Ginjeni smo ga poslušali.
Na pokopališču so mu domači pevci zapeli nagrobnico.
Tebi dragi Franc kličemo: „Večni mir iu pokoj, na svidenje nad zvezdami, tam kjer večne ljubavi vabi nas žar! 1“
Iz Sela. — V sveto dolžnost si štejemo vsi Selanci, da se tukaj javno zahvalimo č. g. novomašniku Ivanu Pišot, da nam je bral sv. novo mašo vsaki dan, dokler ni nastopil službo — namreč do 1. septembra, v domači cerkvi v Selu. S tem nam je č. g. dal lepo priliko, da smo bili lahko vsaki dan pri sv. maši. Nadalje se mu srčno zahvaljujemo za njegov prisrčni govor dne 27. avgusta pri sv. maši v Selu, s katerim se je poslavljal od nas.
Ponosni smo da nam je Bog dal v Selu, — katero tako slovi kot pravcato liberalno gnezdo, tako gorečega oznanjevalca Kristusovega imena — večne resnice!
To srčno zahvalo, katero smo tukaj javno izrazili, združimo z željo, da bi Bog še mnogo tet č. g. ohranil svojim duhov-nijanom, katerim ga ;e namenil in da bi seme božje besede, katero seje med podrejene mu ovčice, obrodilo stoteri sad!
To iz srca želijo Vaši soobčani.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Marijinega Celja. — Dragi Pr. L. I Ne zameri, da ti nismo kar ničesar sporočali o cerkvenih slovesnostih, ki smo jih letos tukaj obhajali. Vzrok je bila kolera. Bali smo se, da nam nameravane cerkvene slovesnosti politična oblast radi kolere prepove, ako za nje zve. Zdaj pa, ko smo jih že dokončali in ko je strah pred kolero že mimo nas šel, ti hočemo na kratko poročati kaj vse smo letos obhajali. Letos je za nas jubilejno leto. V nedeljo je preteklo 150 let, odkar je bil v tedanjo tukajšnjo cerkvico prinešen kip marijinoceljske M. B. Od tega kipa je dobila kasneje povečana cerkev ter cela duhovnije svoje ime. Ta jubilej smo praznovali najprvo s tem, da smo od 20. do 27. avgusta obhajali sv. misijon, katerega so se duhovnjani v polnem, okoličani pa v obilnem številu udeleževali. Naravnost veličasten je bil sklep misijona s procesijo z misijonskim križem. Kakih 3000 ljudi je šlo v procesiji pred in za misijonskim križem. —
V nedeljo 10. septembra pa smo praznovali pravi jubilej. Pred cerkvijo so napravili mladeniči in dekleta nekak slavolok z napisom: „Moje veselje je prebivati s človeškimi otroci". 1761—1911. Cerkev je bila nekako vsa prenovljena ter s zelenjem in cvetjem okinčana. Pravim „prenovljena“, kajti preskrbeli smo ji letos nov mramornat tlak, nove orehove stole, nove stopnice iz ladje v presbiterij, poklicali smo slikarja, ki je marsikaj popravil ter dopolnil.
V velikem oltarju se je v prenovljeni vdolbini blestel prenovljeni kip Premilostne.
Ta dan je spet privrela nešteta množica Marijinih častilcev na naš hrib, četudi nismo radi kolere našega jubileja po časnikih naznanili.
V cerkvi je bilo to izvanredno, da smo imeli pontifikalno sv. mašo s slovesnim „Te Deum" in pa darovanje za cerkvene potrebščine. Ta dan sti prišle tudi procesiji za dež iz Kanala in Zapotoka na naš hrib. Mi pa smo ga šli prosit naslednji dan na Sv. Goro. Žal, da ga še nismo toliko izprosili. Vedi, dragi Pr. L., da tudi pri nas vlada strašna suša, ki nam je uničila vse poljske pridelke. Opravičeno se polni skrbi za pri-hodnjost poprašujemo: „Kaj bode, kaj bodel"
Iz tolminskega okraja.
Podmelec. Dne 24. t. m. popoldne pred blagoslovom namerava tukajšn e izobraževalno društvo slovesno blagosloviti svojo novo zastavo. Program te slovesnosti priobčimo natančneje prih. teden. Za sedaj povemo le toliko, da bo vstopnina k veselici prosta in da nam bo posebno ljuba obilna udeležba od strani sosednjih bratskih društev.
Baška dolina. Pretekli teden je bil pri nas teden procesij za dež; v ponedeljek je šla ena procesija iz Podbrda v Bohinj, druga pa iz Grahovega v Podmelec. V sredo zopet je šla ena procesija iz Podmelca na Grahovo, druga pa iz Oblok v Podmelec. Ali nas bo Bog uslišal ? Ali smo vredni, da bi nas uslišal? Na to vprašanje bi nam najlažje odgovorile tiste »grofice beračice" iz melške fare, ki so' po procesiji plesale pri Lubinjcu. „Pritnorec“, .Soča" ali Jutro" bodo gotovo trdili, da so to klerikalke in članice kat. slov. izobraževalnega društva. Zato pribijemo tukaj javno, da uis > ue eno ne drugo in da jih obsojamo vsi trezno misleči brez razločka strank.
Volče Vabilo na izredni občni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice" v Volčah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. ob 2. urah pop. (po blagoslovu) v kaplaniji. Dnevni red: 1. Nadomestna volitev načelstva iu nadzorstva. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Iz bovškega okraja.
b Log pod Mangartom. — Pretečeno nedeljo so bile blagoslovljene nove orgije za tukajšnjo kuracijsko cerkev, delo Brata Zupan iz Kamne gorice. Ob tej priliki prihiteli so na pomoč bovški pevci in organist, koji so pripomogli s krasnim petjem, da se je ta redka slovesnost v zadovoljnost in veselje vseh navzočih izvršila. Na-tem mestu jim bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Darovali so za nove orgije sledeči pčt, gospodje: Martin Černuta 100 K in nabral 100 K, Ivan Černuta nabral 203 K, večje svote so mu darovali: Anton Jakelj 10 K, Kat. Jakelj 1 K, Josip Jakelj in sopr. 2 K, Anton Černula 1 K, Lovrenc Vencelj 1 K, Ivan Trinba 1 K, Kat. Kravanja 1 K, Anton Likar 10 K, Ivan Likar 1 K, Anton Černuta 1 K, Jos. Velikonja 1 K, And. Černuta Sp. Log 18’20 K, Jakob Košerog 10 K, Ivan Černuta 13, 10 K, V. Avsec 2 K, Anton Černuta 211 K, Tomaž Mavrič 10 K, Josip Mrakič 2 K, Josip Komac 1 K, J. Ostan 4 K, Liza Fon 1 K, Anton Šuler 1 K, Fr. Mišic 1 K, M. Kravanja 1 K, Fr. Huber 1 K, Hoban 2 K, H. Mlekuž 2 K, Koleri 1 K, Rijavec 3 K, A. A. Mlekuž 10 K, Ana in Kati Cuder 2 K, And. Kenda t K, Ferk
3 K, Fr. Rijavec 2 K, Fr. Ostan 2 K, L. Durjava 1 K, M. Ivančič 1 K, Iv. Klavora 1 K, Jos. Mrakič 1 K, T. Mavrič 2 K, And. Vencelj 2 K, Tomaž Kovač 2 K, And. Pahor 4 K, Iv. Strgulc 1 K, M. Černuta 1 K, And. Černuta 4 K, Rud. Baumgartner 1 K, Černuta 10 K, And. Klavora 150 K, Fa-ninger Josipina 1 K, Rika Černuta 1 K, Anton Kuk 2 K, Cuder 5 K,' Frančiška Cej 20 K, Ivan Mihelič 27 K. — Nadalje *so darovali: Štefan Štrukelj 3 K, Anton Kravanja 2 K, Iv. Marka 2 K, Feliks Štrukelj
4 K, Černuta Martin 3 K, And. Černuta
1 K, Ignacij Štrukelj 1 K, And. Marka 5 K, Ant. Kuk, 2 K — nabral Štef. Štrukelj. — J. Kašča nabral na Vestfalskem 44 K. — Otilij Medveš 10 K, Ipavec 3 K, J. Kosec
2 K, Iv. Kunšič 4 K, Fr. Močnik 5 K, Anton Marka 1 K, Ant. Vencelj št. 12, 10 K, Mar. Vencelj 5 K, Del. društvo po preds. Ant. Vencelj 441 40 K, bovški pevci 7 20 K. Stotero naj Vam povrne Oni, komur na čast ste poklonili svoj dar Dal Bog še obilo posne-malcevl
lz komenskega okraja.
km Iz Komna. — Pri nas potoči največ vina krčmar A. Smrdelj. Vedno ima polno ljudi v svoji krčmi, ker je vino dobro. Vino pa kupuje v Svetem.
km Škrbina. Naši vinogradniki, ki imajo svoje vinograde na Vipavskem, tržejo grozdje deset dni prej kot Dorn-beržani. Naš vinogradniki se ne ozirajo na zrelost grozdja, marveč jim naznanja kvaternica, kedaj imajo trgati. Sicer je ob tem času grozdje večkrat popokalo od debelosti, a letos bi lahko čakali do sv. Terezije.
km Iz Škrbine. — Čez sedem mescev se je torej zopet oglasil v lažnjivi »Soči" neki dopisnik iz naše vasi ter se je na grd in zloben način zakadil v vrlega in za dobro delujočega moža, organista in posestnika Josipa Čotar.
Kar to človeče o 60 kronah piše, katere bi bil moral g. Čotar plačati, je grda laž; kajti g. Čotar je plačal le 20 K, to pa za to, k er ga je pri poravnavi Coljevka prosila, naj ji pomaga vsaj stroške plačati. In tako je prišla omenjena družina v škodo le vsled	šuntanja nekaterih članov	sokol-
skega liberalnega štaba. Edino to je res!
O tem pa, kar lažnjivi dopisnik še nadalje čveka o g. Čotarju, se nam ne zdi vredno prerekati se s kakim „jajar“-jem.
Če	ne bo molčal,	se mu zna pa pripetiti,	da	ga kje drugje	poiščemo.
G.	Čotar naj se	pa za tako	lajanje
ne zmeni in naj bode prepričan da uživa pri vseh poštenih Škrbincih zaupanje.
Občinar, km Sveto. — L. 1888 je zgradil g. Martin Jazbec velik vodnjak, ki ni bil še no-
beno leto prazen. Niti letos ne, ko je vladala tako velika suša. Sedaj ima g. Jazbec še polovico vode v njem.
km Svoto. — Nekoliko dežja nam je Bog poslal. Zrak se je precej ohladil, tako da lakše dihamo. Upati je, da se bo tudi grozdje popravilo. Čudno pa je, da je trtno listje še želeno, medtem ko je hrastovo že popolnoma suho.
km S Krasa. C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani naznanja, da morajo oni, ki želijo dokladati vinu sladkorja, vložiti tozadevno prošnjo pri omenjenem glavarstvu do 15. oktobra t. 1.
Ljudje ne nasprotujejo ti ugodnosti, a želeli bi, da bi se c. kr. okrajno glavarstvo tudi nekoliko oziralo na vladajočo bedo ter da bi skrbelo za moko, ki je tako draga. Ženskam ni prav všeč, da bi se sladkor porabil za zboljšanje vina, ker bi ga same rabile za kavo. Pravijo, da je grozdje dosti zrelo, da ni treba sladkorja.
Iz sežanskega okraja.
s Sežana. — V zadnjem »Primorskem listu" smo z zanimanjem čitali, da se je vršila v Trstu konferenca za olajšanje bede na Krasu, katere sta se udeležila gg. namestništveni svetnik Rebek in deželni odbornik dr. Stepančič. Čudili smo se le, da ni bilo zraven dr. Gregorina, zastopnika Krasa v državnem zboru. Ker sem ga zadnjič videl v sokolskem kroju, sem si koj mislil, da je ta čas „pucal“ doma svojo so-koliko uniformo za prihodnjo sokolado. — Za časa državnozborskih volitev je bil on edini osrečevalcec in reševalec kraškega ljudstva. Takrat je vsako nedeljo in praznike lovil kunce po Krasu. Sedaj pa, ko je prišel čas, da se izkaže, ga ni nikjer videti. Tržaška liberalna tetka se je o času volitev prav fino bahala s svojim gospodarjem. Sedaj pa o kraški potrebi mirno spi. Liberalni volilci se tudi lahko ponašajo, da lepo ležijo v suhi senci. Kraševci lahko rečemo, da smo brez državnega poslanca, ko se izvoljeni tako malo briga za svoje poslanske dolžnosti. „Mižerija" tudi v politiki I
Drobtinice.
Tiskarske napake. — Pavel Adam, eden najduhovitejših francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskih napakah to-Ie: „Ti-skarske napake so pogreške, ki jih ne najde niti stavec, niti korektor, marveč samo či tatelj. Narodi trpe za pregrehe svojih vlad, a uredniki trpe za napake, ki jih niso zakrivili. Tiskarske napake spadajo med neizogibne posebnosti vsakega tiskovnega proizvoda, ki mora biti hitro gotov. Marsikatera vest, ki bi je v obče nihče ne čital, postane šele vsled tiskarske napake vredna čitanja. Dokler bo obstojala godba, bodo obstojali tudi neharmonični zvoki in dokler se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskarske napake. Dragi čitatelj, ne išči tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez napake niti list, ki ga čitaš, niti tisti, ki ga je napisal, ali niti tisti, ki ga — čita 1"
Čebele — vremenski preroki. —
Primorski čebelarji poročajo, da so opustile letos čebele nenavadno zgodaj svoje redno letno delo. Ustanovile so se že večinoma v panje, katere so že sedaj skrbno zalile s smolo in voskom. Izkušeni čebelarji trdijo, da slutijo čebele letos zgodnjo in hudo zimo.
Oni Robert Srymanski, o katerem srno poročali, da je vkljub visoki starosti 104 let prišel peš z Dunaja v Trst je včeraj v tržaški bolnišnici umrl. Vest o njegovi pešhoji pa moramo v toliko popravit!, da je šel peš iz Krakova na Dunaj, a z Dunaja v Trst se je vozil po železnici.
Dva duhovnika utonila pri redilnem poizkusu. V Santo Marinella sta nadzorovala pri kopanju gojence kolegija sv. Jožefa duhovnik don Michele Tanarati in redovnik p. Angelstino. Nenadoma opazita nekega mladega delavca, ki se je potapljal. Oba sta skočila v vodo delavcu na pomoč, a sta oba izgubila življenje v valovih. Tudi delavec je utonil.
Gospodarske vesti.
Letina na Ruskem. Po najnovejših poročilih je izpadek ruske letine zelo nepovoljen, tako da bodo zapadni deli Evrope zelo občutili zmanjšani izvoz ruskega žita. Pšenice se je letos pridelalo 243 milijonov pudov ali 39’80 milijonov kvintalov manj nego v mi-nojem letu. Rži se je pridelalo 99 milijonov ali 16.22 milijonov kvintalov manj. Pridelek drugih vrst žita se ceni sledeče :
1911	1910
milijonov pudov q pudov q Ječmen	580	95.00	610	99.92
Oves	816	133.66	927	151.84
Turšiča	95	15.56	120	19.66
Potemtakem ima Rusija letos ječmena 4.92, ovsa 18.18 in turšice 4.10 milijonov kvintalov manj nego lani. Največji odjemalec ječmena, posebno za krmljenje, je Nemčija, ki bo vsled slabe letine na Ruskem najbolj prizadeta.
Koralna kuga.
Plato pravi: „Nepoznanje Boga je za državo najhujša kuga. Kdor vero omaja, uniči podlago vse človeške družbe." Plato ni bil klerikalec. Plutarh trdi: „Bolj lahko je zidati mesto v zrak, kakor pa vzdržati državo in jo ohraniti brez verskega kulta." In znani prekucuh Machiavelli se ne premišlja reči: »Nobena reč ne pričuje o takem nazadovanju in pretečem poginu kraljestva (države), kakor zaničevanje vere." Stari Washington poudarja: „Veri ni mogoče vzeti duhovnikov in ljudstvu ne vere. Kdor stremi za tem, je ali norec ali hudobec ali oboje." — Naši državniki berejo izbruhe v „Soči“, „Narodu", „Jutru", »Svobodni misli" itd. in odobravajo — drugače bi morali zamašiti kanal, iz katerega priteka ne le kolera, ampak mo-alna in vsled tega materijalna kuga.
Čevljarska delavnica
v Semeniški ulici št. 16.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Černovic,
čevljarski mojster
Gorica, Semeniška ulica št. 16
Loterijske številke.
16. septembra.
Dunaj .	.	69	6	9	42	32
Gradec	67	44	21	14	39
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, ni tredl Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Hajceneje kupovališfie nirnberSkega ln drobnega bla»?a ter tkanin, preje in nitij.
Potrebičine
za pliarae, kadilce Ir popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venui maine knjižica.
Ura obuvala ta vse letne Saje.
Posebnost: senena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Prva Hlovenoka trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v (jcuflei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizKe. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ln otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
Lekarna
mm
[:j Gristofoletti v Gorici f
»	=	w
W
^ Prave in edine žel. kapljice hj
m
a znamko sv. Antona Pado- V vanskega.
Zdravilna m o č teh kapljic je ne- [d) prekosljiva. Te U kapljice uredijo Iv1 redno prebav- ® Ijattje, če se jih A dvakrat na dan M po jedno žličico t#
(Varstvena znamka) popije. Okrepi ^ želodec, storž, da izgine v krat- ^ kema tasu omotica in šivotna ^ linost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ storž, da človek raje j 6. Lf
Cena steklenica 60 vin. j$
i wm~ Nova trgovina z železnino -wi
PINTER & M N A RT)
v Gorici v Raštelj u št. 7.
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedtlce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke. klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača.
Cenj. občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
i
■
Kdor si hoče nabaviti lepo, dobro jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko
TEOD. HRIBAR v Gorici.
##### Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko na dom. #####
w
m
sr/F
»CENTRALNA POSOJILNICA"
F|EGISCROW\nA ZADRUGA Z OTHEJenO ZAVCZO
V GORICI
obrestuje hranilne vloge po 4‘,0|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5’l/Jo, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši COTSO GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
^ Odlikovana pekarija
^	<4	In slad ČIČ ar n a
| K. Draščik
<9 v Gorici na Komu
^	(v	lastni	bili)
♦ lzvrioje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe ln poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstvu. Cen« Jako nizke.
♦
♦
t
♦
♦
♦
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica Stev. 25
v Gorici. -
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
Vse po nizki ceni.
*******
ar~~
* Goriška zveza
Is©1*
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovaua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodni »'v* ^ kmetijskih pridelkov. ^ »v* ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE ' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
Naznanilo.
Podpisani naznanjam, da imam v svojem mlinu nov stroj za pihanje ječmena in za mletev tur-šice. S tem se strankam in odjemalcem hitro postreže. Priprava že deluje. Priporočam se slavnemu občinstvu na deželi.
S spoštovanjem
Vincenzij Jasnič,
posestnik in obrtnik v Vipolžah p. Kozana
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11
se toplo priporoča za vsa stavbena ir, galanterijska dela za cerkve in stolpe,, katere napravi po načrtu
Josip Palek,
V
naslednik Karola Cufei
priporoča se tudi VBem gg. odjornalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vltrijol, polivalnike zn vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni.
JOSIP CULOT
v Rašfelju šfev. 2|25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih l^rai, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci In podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
 1*53-----------------------------------------------R5
‘Tvrdka Konjedic & Zajec
trgovina z ielezjem v Gorici
v hiši ,,(^oriske ljudske posojilnice*1 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in punipe, žico, žična ograja, lažno kmetijsko oiodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. =====
■	Prosimo	zahtevati	listke	blagajne	radi	kontrole.
1 Postr«
l«9-
role. V
______
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi-
zarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago i i lastnih delavnic.	—
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦
pri J. MEDVED-GORICA.
„ Ljubljanske kreditne banke"
 go bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
J Vloge no knjižice obrestuje po !»/*%. vloge v tekočem računu po dogoDoru.
v GO
Delniška glavnica K 5,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	Rezervni	zaklad	K	450.000.	—
■■	PODRUŽNICE:	Celovec,	Gorica; Sarajevo, Split, Trst.	-	—	~
Pri nakupu
jesenskega in zimskega
blaga spominjajte se na do-liiačo tvrdko
, y, v Gorica, Via G. [arducci štev. 11
IR	nasproti
■v hotela „Treh kron".
Izdajatelj Ir odgovorni urednik: J. Vimpolšek v liortci.
Tiska »Narodna Tiskarna* (odgoV. L Lukežič) v Gorici.