Z89. štnilta. I UMiim, i pMriHjrt, N. tanin 1912 XL1i. Irto. .Slovenski Narod* velja v Ljnbljaai m dom dostavljen •tlo leto......K 24- po' leta .-•.... m 12*— četrl leta ...... . 6*— ni metec.......2-— v upravaištvu prejeman cek> leto.......K 22* ~ tx>Meta........11 — četrt leta ....... 5*50 na mesec . . .... 1*90 Dopisi naj se frankirafo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo- KnatlOT* ulica si. 9 (v -ritllčjn^ levo, talefon SL 34. lzfcaU vsmk *ea ittAtr iz-rzeaaaa- metal) * iai lnserat .eliaio peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., zm trikrat alt večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserdjah no dogovoru. Upravništvu na; se pošiliaio naročnine, reklamacije, inscrati itd. ro e administrativne stvari. •------------------ £*osai*«zM storilka valja 10 v*aarte-r. ...... Na pismena narocii« brez .stodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" tolofoa at SS. .Slovenski Karod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko celo leto....... K 25r— pol leta .... a . . . 13*— četrt leta...... .6*50 na mesec .:.... . 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K ^r-i za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 35*— Vprašanjem tfcde inseratov se m\ priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opramistvo 'spodaj, dvorišče levo\ Knaflova alfea»št. S telefon it. 8$ Politika pasivnosti. Dunaj, 15. decembra. Proračunski odsek je zboroval snoči do polnočne ure. Dr. Dulibić je govoril dolgo obstrukcijsko klobaso brez smisla, brez jasnega namena, brez zveze s predmetom, Šusterši-čeva taktika je specijaliteta avstrijskega parlamenta, postopati »po Šu-steršičevo<. to je že terminus techni-cus za najfrivolnejše parlamentarne akcije. Toda voditelj hrvaško - slovenskega klerikalizma je vsakokrat se vedel povedati kak vzrok, znal je navesti stvarne novode, katerim sicer podučeni krogi in zlasti jugoslovanska ter slovenska javnost niso verjeli, ki pa so se zdeli verojetni vsaj na Dunaju. Tokrat se klerikalci niti tako daleč niso potrudili, obstruiraio. če jih pa vprašaš, ali če čitaš njihove liste, boš izvedel, da so le v opoziciji proti vladi in da o kaki obstrukciji ni govora! Moralična gniiloba take politike razjeda tudi občeslovenske interese. Ni ga našega narodnega interesa, ki bi ga ti ljudje že ne bili na Dunaju osmešili in diskvalificirali. Vse. kar je resnega in velikega vlečejo v prah svojega narlamentnega klativi-te^tva. s svojo brezimno, njihovim Tn služečo taktiko: osmešili so akci'n proti Čuvaju, zlorabili in oškodili so naše domače slovenske težnje, prostituirali so našo vseučili-ško zadevo, naredivši iz nje pro-staško izsilievalno sredstvo. V tre-notku. ko črta kranjski deželni od-bor skromne podpore ljubljanskega mesta za nekatere naše mlade znanstvenike, ki naj bi enkrat postali profesori' na naši visoki šoli. ko torej oner^ogočuie predpogoja za bodočo rešitev našega vseučiliškega vprašanja, razgraja dr. Korošec v tajskem parlamentu, češ. država nam mora takoj dati jugoslovansko univerzo! Kdo naj še verjame v resnost te naše ku^urne težnje? Kdo naj veriame tožbam o zapostavljanju slovenskega naroda, o krivicah, ki <=e nam gode. ko vidi, da govori posl. Oostinčar v proračunskem odseku proti provi7oriiu, torej za ne-omeieni režim § 14.. medtem ko be- ži njegov tovariš Fon iz dvorane iu-stičnega odseka, kjer bi bil kot slovanski zastopnik sveto dolžan, oddati svoj glas proti predlogi o vojnih služnostih — kakor so to storili raz-ven Poljakov vsi ostali slovanski poslanci, tudi zastopniki mladočeške stranke ekscelenc«, katero je naše klerikalno glasilo od nekdaj (zlasti odkar je posl. dr. Ravnihar član mladoč-Škega kluba), tako konsek-vento v pisav jI med neomajne pristaše vlade. Te rekriminacije so navidezno odveč. Slovenske politične razmere so danes še take. da smejo gospodje iz klerikalnega tabora briti iz slovenskega ljudstva norce kolikor hočejo. Toda tudi narodna, napredna jugoslovanska politika ima na Dunaju svoje reprezentante. Njih Število ni veliko in vendar bi moralo zadoščati, da prepreči, da govorijo dr. Šus^eršič in njegovi, vedno v imenu Jugoslovanstva, da neoporečno angažirajo za svojo politiko splošne jugoslovanske narodne interese. Vsaka akcija dr. ŠusteršiČ^vcga kluba se razbobna urbi et orni kot čin jugoslovanske politike. Reči moramo, da to ni toliko posledica številne premoči klerikalne delegacije (tudi v zbornici splošne in enake volilne pravice številke še ne pomenjajo 4;a), kakor konsekvenca needino-sti. ali recimo boljše in pravilnejše, nezbranosti neklertkalne jugoslovanske MlfaMje. Na pasiviteii napredne jugoslovanske politik* na Dunaju sloniio glavni stebri Šusteršičeve »moči in *lave-. Naši liudie, ki po svojih duševnih in političnih potencah zaležeio za cele tucate članov klerikalnega kluba, hodijo po parlamentu ter se ne morejo najti. Dr. Ravnihar si je našel podstrešje v mladočeškem klubu, dr. Rvbaf in dr. Oregorin samevata izven organizacije, dr. Smodlaka in dr. Čin-grija imstrirata svoje sile v malo aktivnem krogu dalmatinskega kluba. Ne le politično, temveč tudi parlamentarno - tehnično škoduje ta razdvojenost, ta osamelost. Napredni jugoslovanski poslanci ne morejo dovolj uveliaviti svoje be^» de niti v plenumu, niti v odsekih dr »vnega zbora. Ne morejo končno uveljaviti svojega vpliva niti v javnos*;. v ča- sopisju, in ker so takorekoč nekaki parlamentarni drobci, jih sme tudi vlada brez kazni dostikrat prezirati . . . Smo mnenja, da je skrajni čas, da se tudi napredna jugoslovanska politika v parlamentu organizira, da zbere svoje ne male sile m ustvari protiutež proti onim, ki smejo danes nemoteno nastopati proti Jugoslovanom v imenu Jugoslovanov! Zavest, da je tudi za nas Jugoslovane v okviru monarhije nastopila historična doba. je splošna. Tem večja pa bi bila naša krivda, ako položimo roke križem, zanemarimo organizacijo, ter razkosani in razdrobljeni gledamo, kako črpa iz novih sil in moči, ki so se vzbudile, ne narod, temveč kierikaiizem. Med vojno in mirom. Pred Skaaroin. Nemški listi nekako s slastjo beležijo ve^t, češ, da gre Crnogorcem pred Skadrom slabo in da se morajo omejiti na defenzivo. Ko bi pa začeli Črnogorci z ofenzivo proti Skadru, bi ne bilo ne konca ne kraja kričanja v nemškem časopisju, češ, da kršijo Črnogorci mednarodno pravo, ker je sklenjeno premirje. — Celo to ni pr?>\ da Črnogorci odgovarjajo ognju turških baterij in da s-o med tem razdejali Turkom več težkih topov. Črnogorci bi pač morali mirno trpeti, da jih Turki iz Skadra pokoljejo, to bi bilo po okusu teh listov. Ocividno noče Črna gora s splošnim napadom na Skader izzvati odpor velesil, ohraniti pa hoče svoje pozicije in zavrniti izpade turške posadke. Drač. — Albanija. Kakor poročajo iz Belgrada, so ustanovili Srbi v Draču srbski carinski urad, ki je že začet uradovati. Vsega skupaj so Srbi do sedaj v okupiranih pokrajinah ustanovili 40 poštnih in brzojavnih uradov. Kar se tiče avtonomije Albanije, zahteva »Pravda«, da naj se izvede plebiscit v onih albanskih pokrajinah, kjer so Srbi v premoči. »Leipziger Neueste Nachrich-ten« poročajo nadalje iz Belgrada, da zahtevajo listi, da se skliče velika srbska narodna skupščina, kateri naj da vlada poročilo o svoji zunanji politiki. Ta velika narodna skupščina naj da vladi tudi direktive, kako naj v bodoče nastopa in naj sklepa o tem, ali naj ves srbski narod z orožjem v roki varuje, kar si le pridobil, ali pa naj vlada v svojih zahtevah popusti. Izključeno seveda ni, da je kak list predlagal veliko narodno skupščino, vendar pa je gotovo, da to ni glas vsega srbskega naroda. Izkazalo se je namreč že pri zadnji skupščini, da uživa srbska vlada popolno zaupanje srbskega naroda. Tudi opozicija, ki je bila samo z enim glasom v manjšini napram vladnim strankam, je odobravala ukrepe srbske vlade. Ni tedaj pričakovati, da bi bila ista vlada sedaj izgubila to zaupanje, nasprotno se je moralo zaupanje le utrditi. Plebiscit glede Albanije bi imel sedaj še precej pomena, veliko narodno skupščino pa bi bilo sedaj, ko je vse pod orožjem :n daleč stran od domačega kraja, težko sklicati in bi mogel tak korak tudi provzročiti napačno razumevanje ciljev. Po sklenjenem miru in ko so se povrnile normalne razmere v novi Srbiji, pa bi bila velika srbska skupščina popolnoma na mestu. Konferenca veleposlanikov. Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Londona, se sestane konferenca veleposlanikov, ki bo ostala v trdnih stikih z mirovno konferenco, najbrže sredi tega tedna v zunanjem ministrstvu v Londonu. »Berliner Tageblatt« prinaša iz Londona, seveda nepotrjeno vest, da so izvedeli angleški vladni krogi, da zahteva Srbija, 1_ar se tiče pristaniškega vprašanja, samo prosto uporabo kakega trgovskega pristanišča ob Jadranskem morju. Tudi je Avstro - Ogrska pripravljena, privoliti v to srbsko zahtevo, vsled Česar pozdravlja list to vest kot veselo mirovno novico na predvečer obeh konferenc. Pred Dardanelami. Turška cenzura ne pripušča brzojavk, ki vedo, da je odplulo turško vojno brodovje iz Dardanel. Tako je cenzura črtala brzojavko, namenjeno v Konstanco, ki pravi: Turško vojno brodovje. obstoječe iz vojnih ladij »Barbarossa« in »Tor-gut Reis«, iz križark »Medsidije« in »Messudie« in devet torpedovk, je odplulo v četrtek iz Dardanel. Vesti o pomorski bitki, k: se je baje začela, se ne potrjujejo. Druga vest pravi, da je odplula iz Dardanel samo vojna ladja »Barbarossa«, ki pa se je takoj zopet vrnila, ko so se ji približale grške torpedovke. Admiral Kunduriotis pa brzojav-Ija v Atene: Torpedni rušilec »Sfen-doni«, ki je stražil vhod v Dardanele, je opazil turško ladjo, najbrže rušil-ca, ki je prihajal iz Kumkale in se ustavil pred Sedil Barom. »Sfendo-ni« se je približal na 3000 metrov in oddal več strelov iz topov, medtem ko je neka druga grška ladja obstreljevala utrdbe v Kumkali in Sedil Baru. Utrdbe so krepko odgovarjale, streli pa niso zadeli, sovražni rušilec pa se je umaknil zopet v Dardanele. Mirovna pogajanja. Reuterjev bureau poroča iz Belgrada o sestanku delegatov balkanskih držav. V petek zvečer so se sestali delegatje balkanski držav k posvetovanju, ki je trajalo do polnoči. Zlasti je veljalo to posvetovanje načinu, kako naj Balkanska zveza nastopa pri mirovnih pogajanjih. Grški delegat, ministrski predsednik Veni-zelos je predlagal srbskega delegata Novakovića kot najstarejšega za predsednika. Ta predlog je bil sprejet, vendar pa so se delegatje zedini-li, če bi turški delegatje temu ugovarjali, da naj voditelji misij posameznih balkanskih držav izmenoma prevzamejo predsedstvo. Konstatiralo se je tudi, da je Balkanska zveza, ko je podpisala protokol o premirju In ga izročila Turčiji, izrecno in jasno poudarjala, da se bo Grška udeležila mirovnih pogajanj, dasi-ravno ni podpisala protokola o premirju. Tudi se je dosegel popolen sporazum med balkanskimi država- LISTEK. Crtice. Spisal Ivo S t o j a n. I. Loterija. Z jasnega neba se je smehljalo žarko solnce, tako zelo se je smehljalo, kakor da so na zemlji vsi ljudje •rečni, kakor da jim ono samo izpH-jni vse njih težnje in cilje. Kolikokrat se še bolj na glas zasmeje, kadar vidi marsikaterega zemljana iti mimo sreče, a je ne opazi. Pa zakaj bi se mu re nasmehnilo takrat lice? Saj je sreča vendar pripravljena tudi za drugega. 'zza ogla je prišel človek. Raztrgana in umazana je njegova obleka, koščeno njegovo lice in upadle oči. Ustavil se je pred loterijo. Z bliskovitimi očmi je prešinil številke na črni deski: nato pa je privlekel iz žepa listič, na katerem so bile, prejšnji teden stavljene, številke. Primerjal ie te številke z onimi na deski, ki so se glasile: 4, 16, 73, 19, 50. Zakaj se niso mogle spremeniti številke 6, 10, 30, 55, 68 na njegovem lističu v one na deski? »Hudič, že zopet nič!« je srdito zaklel in zalučal listič na tla. »Tolikokrat sem že stavil, pa nikdar zadel! Da bi vsaj enkrat malo vsotico! Vse denarje sem znesel v loterijo, pa nič. Vse življenje sem se trudil le za loterijo. Nazadnje pa taka zahvala! Nikdar več ne stavim.« Z grdo kletvijo v duši in z obup- nim nasmehom na obrazu je hitro odšel med množico . . . Mož, zakaj si vrgel srečo od sebe? * Zlobno se je nasmehnilo solnce, ko je odšel človek, ki ie izgubil srečo. Prijazno pa je vabilo z laskajo-čim se licem ženico, postarno in upognjeno, ki je iskala srečo . . . Počasi je prikrevsala ženica pred loterijo, kamor je bila namenjena nesti stavit številke. Tudi ta se je 1r'idila za loterijo, do katere je imela tako veliko zaupanje. S tresočim srcem je vedno vlekla iz vrečice številke, ki jih je nato stavila . . . Zagledala je na tleh listič, kamor ga je vrgel oni človek. Pobrala ga ie in premotrila številke. »K, kaj?" si je mislila. >Bom pa kar tele stavila . . . Morebiti me bo doletela sreča? ... Da, te številke mi prineso srečo . . . Kdo jih je neki izgubil?« In Šla je in stavila. * Teden pozneje je privedla pot onega človeka z izgubljeno srečo mimo loterije. Pogledal je na desko. 6, 10, 30. 83, 64. Te številke so se blestele na deski. »O, jaz norec!« je obupno zakričal. Zakaj jih nisem še enkrat stavil? Dobil bi in bil bi bogat.« Obupno je zdirjal naprej . . . V tistem času pa je šla* ona ženica, ki je našla srečo, veselega lica domov. Zadela je temo; dobila je 270 goldinarjev ♦ . . Mož, zakaj si vrgel srečo od sebe? Kaj ne, če bi vedel! * II. Delavec. Težko je bilo njegovo življenje, borno in bedno. Težavna so bila pota njegovega življenja, mučna in tr-njeva. Trpeti je moral glad in žejo, izsesane so bile njegove moči. Lice njegovo je bilo bledo, koža na čelu v mnogoštevilne gube zgr-bančena. oči vdrte; roke zdelane in žuljave. Njegova postava je bila podoba smrti: takega je napravilo delo. Delal je pri veletrgovcu z želez-nino. Vsak dan je moral vzdigovati in prenašati težko železje. S svoi:* štirimi tovariši je nakladal in odkla-dal dolge tračnice, se upogibal h tlom in se zopet zravnal. Napete so bile njegove mišice, naporno je dihal. Pa je zopet zagrabil za drug kos železa in ga naložil na voz, ki ga je hlapec odpeljal na kolodvor ali karr drugam. Tekal je po dvorišču, gospodar, njegov šef, ga je poklical k sebi, mu naročil novo delo in zauka-zal. obkorej mora biti to in ono dovršeno. In on, delavec, je hitel in hitro izpolnil zaukazano mu naročilo. Delal ni zase, delal je za svojega gospodarja. Dokler je bil mlad, je že šlo. Lahko in gladko mu je šlo vsako delo izpod rok, delal je z veseljem in z lahkoto. Ni delal, da je minil dan, ampak da je bilo delo končano. Ljubil je delo, ljubil je življenje. Saj je vedel, da je celo živijenie delo, pehanje po mirni in tihi sreči. Srečo pa je on zadobil le v delu. A postal je star. Spremenilo se je povsem njegovo življenje. Šef in drugi ga niso več tako ljubili, dasi se je celo življenje trudil le zanje. Vse svoje mlade sile je izgubil v trudu za bogatine. 2e pri rojstvu mu je bila usojena nesreča. Mati njegova je bila uboga dekla pri bogatem kmetu, oče je bil hlapec istotam. Poznal ju ni, ker sta prezgodaj umrla. In potem ga je vlačila usoda po svetu. Že izza mlada si je moral sam služiti kruh, dokler ga ni privedla pot do železni-narja v mestu. Stanoval je v hlevu. Postelja mu je bila slama v kotu. Obedoval je pri neki sorodnici onkraj mesta. Vsak dan opoldne in zvečer je prihajal k nji, se okrepčal s priprosto, a krepko jedjo. Potem pa je spet odhajal v svoje bedno stanovanje spat . . . Rezko in ostro je žvižgala jesenska burja čez mestne ulice in nadležno silila prebivalcem v obraz. Krčevito je stiskal delavec zmrzle roke v žepe svojega letnega suknjiča in je hitel skozi slabo razsvetljene ulice k oni vdovi večerjat. Tresel se je mraza. »U, je danes mraz!« je rekel po večerji. »Sneg bo zapadel . . . Zima bo. Kaj bo z nami?« »Človek se postara,« je odgovorila vdova, njegova sorodnica. »Umakniti se moramo mladim . . . Nismo za drugam, kakor med staro šaro.« »Naše bivališče je edino teman ©rob . .. Naša tolažba — smrt.« »Smrt nas reši vseh muk in težav.« »Še-le v smrti si deležen pravice .. . To življenje ni nič drugega, nego sama krivica, laž in prevara.« Odhitel je zopet v jesenski burji v svoje bivališče, v hlev na slamo ... Drugi dan je bil zelo slab. Gospodar ga je poklical k sebi in mu dejal: »Zal mi je, ali jaz vas ne morem več imeti. Na razpolago so mi boljše in krepkejše moči . . . Odsloviti vas moram.« »Prosim,« se je zavzel delavec . . . »Dovolj moči še čutim v sebi.« »Vsaka beseda bi bila odveč,« je osorno rekel šef in jezno odšel . . . Ali delavec se ni udal. Dasi je bil slab, je Čutil še nekaj moči v svojih rokah. Kam se naj obrne? Vržen je na cesto brez opravila, brez sredstev. Naj zapusti svoje sodruge? Krenil je nazaj na dvorišče. Hoče delati, pa če tudi zastonj . . . Še nikdar se mu niso zdele tračnice tako teške, Še nikoli ni tako naporno vzdigoval. Tresle so se mu roke, šibile so se noge. Mar je bil res tako slaboten, mar je res izgubil vse moči . . . ker dela brez upanja, brez ciljev? Privzdignil je še enkrat, napel mišice, naporno dihal . . . Zmrzli so bili prsti, tračnica je spolzela z rok, delavcu na noge . . . Krik, obupno klicanje . . . Pripeljali so ga v bolnico, vsega onemoglega, skoro brez življenja. Stran 2. mi glede mirovnih pogojev, ki jih hočejo staviti Turčiji. Dosegel se je tudi sporazum v glavnih vprašanjih materijalnega značaja. Kljub temu ostane seveda še dosti nerešenega materijala, vsled česar je tudi dr. Danev odpotoval v Pariz, kar morda zavleče začetek pogajanj čez ponedeljek. Ce se pa vrši v ponedeljek konferenca, bo ta samo formalna. Predsednik bolgarskega sobranja se je odpeljal s svojim privatnim tajnikom v Pariz, da konferira z ministrskim predsednikom Poincarč-jem in drugimi državniki. Profesor Masarvk o Srbih. Nedeljska »Tagespost* prinaša interviv s profesorjem Masarvkom v Budimpešti, ki je izjavil sledeče: Namen mojega sedanjega, kakor tudi prejšnjega potovanja, je, utrditi dobre medsebojne razmere med pametnimi krogi obeh držav in zlasti doseči nekaj gospodarskih odnoša-jev med obema državama. Srbija mora osvojeno zemljo Šele tehnično osvojiti. Treba bo mnogo poslopij, Šol. bolnišnic in dr., kar bo vse zahtevalo mnogo denarja in mnogo dobav. Zlasti važne so zgradbe železnic in cest. Ni treba naglašati. da sem Srbom prijazen, toda združiti hočem idealizem z realizmom. Za industrijo čeških dežel je prijateljsko razmerje med Avstro - Ogrsko in Srbijo neobhodno potrebno. Naravnost samomor pa je, kar so storili nekateri dunajski in budimpeštanski izzivači. Za mene je že gospodarska politika sama na sebi politika. Samo ob sebi umevno pa je, da bom uporabil priliko, da nadaljujem svoje razgovore tudi s političnimi osebami in delujem za mir. Kolikor vem jaz. — in zato lahko navedem avtentične vire. — Srbija nikakor ne misli na vojno z Avstro - Ogrsko. Srbija je pretrpela krvave izkušnje vojne. V Evropi in niti v Srbiji ne vedo. da nima samo Bolgarska, marveč tudi Srbska obžalovati velikanske žrtve, in že te izkušnje silijo Srbijo, da trezno presodi svoje in tuje moči. Vedno zopet moram naglašati. da Srbi niso tako pijani vsled svojih zmag. kakor hočejo to tu slikati. Na Dunaju pa vlada res precej močna vojna stranka, ki se sestavlja deloma iz vojakov, o katerih je umevno, da žele vojno, ker je to v vseh vojskah takozvani vojaški duh. Obstoja pa tudi vojna stranka civilistov. Vendar mislim, da je vojno razpoloženje že premagano. Pred Odrlnom. (Izviren dopis Samouprave^.) II. Slika bojišča ni malo ni lepa. Toda v vojni ni ničesar lepega, ničesar prijetnega, marveč samo strašno in vzvišeno. Vzvišeno je, ako človek v tej grozoti peklenskega ognja topov in pušk niti ne misli nase. Kako je vzpričo tega vse malenkostno in neznatno — ambicije in interesi in težnje za udobnim življenjem? — Grozno je poslušati, a kaj šele biti sredi tega strašnega grmenja in viharja! Kakor kadar se po julijski neznosni vročini zastre nebo, zbero črni težki oblaki, iamejo Švigati strele ter pretresati ozračje, razsvetljujoč vso okolico, tako je v naši oblegovalni borbi, kadar okrog petsto težkih in poljskih topov zagrmi in zapraskeče stotisoč pušk. To se zgodi vselei ponoči. Plamen obseva strašno bojišče. Nebo se prolama, zemlja trepeče in se trese, grmenje topov se zliva v en jek, zdi se, da ječi vesoljstvo. da se bore nadnaravne sile, da se godi nekaj nadnaravnega . . . Da, neverjetno je. da je tako mala, neznatna stvarica, kakor je človek, mogla izmisliti in ustvariti take peklenske sile! Ali često se te strahote končujejo docela nepričakovano. Kadar mislite, da je toča krogel in šrapnelov pobila vse, kar je živo, ter iz bojišča napravila mrtvo polje, pokopališče, vas iznenadi, da je le malo žrtev, tako malo, da ni vredno o tem govoriti. Razume se, da vedno ni tako, resni poskusi oblegancev in oblego-valcev se končujejo neobično krvavo. Oblegovalne* vojne zahtevajo samo s tem, ker dolgo trajajo, mnogo silnih žrtev, ki se množe od dneva do dneva. Ako pa pridejo na vrsto splošni napadi, potem se razvijajo v bitke tako krvave, kakor jih še ne pozna zgodovina. Trdnjav ni mogoče zavzeti z enim naskokom, z eno ali dvema bitkama. Zato imajo pri oblegovalni vojni prvo besedo inženirji. A to je prav ono, kar najbolj utruja pehoto, ker je ona pri vseh delih najbolj pasivna, ker se najmanj giblje. Pešci so, kakor zakopani, a vendar imajo žrtev največ. ArtilerUa ima malo žrtev in se povrhu Še zabava z raznimi svojimi bravurami, »Vzemi roko proč od vojne, kadar jo vodijo inženerji,« tako govore jezno pešci. A inženerji rijejo kakor krti, delajo in ponosno odgovarjajo: »Tu je rov važnejši kakor top in puška.« »Kopiji vsporedne rove in približuj se polagoma in brez žrtev sovražnikovim utrdbam. Veži rove s približni-cami, da moreš skozi nje, zavarovan pred sovražnim ognjem, v sprednje okope.« Kadar so izpolnjena ta vodila, kadar se tako približamo neprijateljem na 150 korakov, takrat dopuščajo inženerji naskoke. Ne morem vam povedati, zakaj se je odločilo zavezniško poveljstvo srbske in bolgarske armad?: ali hočejo v vsem poslušati inženerje ali infanteriste. V to nisem niti posvečen, niti pobolaščen ... Taka je vam psihologija oblegovalne vojne. Monotonost, neprestana nevarnost, to so karakteristična znaki te vojne. K temu prihajajo dan za dnevom še druge težkoče in neprilike, ki spremljajo tudi drugo vojno, a ne vselej. Zato je oblegovalna vojna težja od vsake druge. Zato pa so zopet naši vojni čili sveži in vkljub vsem strahotam in vojnim neprilikam vsikdar pripravljeni, da izvrše najbolj junaška dela. Naglašal sem že, da bi se naši voji. kadar so že enkrat v naskoku, sami ne ustavili, ako bi jih poveljniki ne zadrževali. Temu se ni čuditi, saj je vojakov, kolikor jih hočete, ki so pripravljeni vselei za vsako bravuro in za vsako avanturo. Takih herojskih prizorov je v oblegovalni vojni mnogo in doigra-vajo se vedno. In ker že govorim o junaštvih, naj vam navedem samo en zgled. Poveljnik severnega oddelka naše vojske je hotel izvedeti, kje se nahajajo strelski rovi na poziciji Cif-lik Ekmek-Džikiju in kako so zasedeni. Treba je bilo najti nekaj vojakov, ki bi se žrtvovali da bi izvedli to nalogo ali pa junaško padli. Prijavilo se je takoj okrog dvajset Srbov in Bolgarov. V noči med 21. in 22. novembrom pred zoro okrog 5. zjutraj so se prikradli k enemu izmed turških rovov ter iznenadili turške vojake. Teslim ol!« (vdajate se), jim je za-klical bolgarski podnarednik Pavle Georgijev. Prestrašeni Turki so posegali po puškah, toda bilo je že prekasno, ker so jih naši junaki že držali za vrat. Nastala je obupna borba na življenje in smrt. V tem tre-notku je srbski podnarednik Blagoje Golubovič vrgel več bomb. Pokanje bomb in obupno vpitje presenečenih Turkov je vzbudilo pozornost ostalih turških redut. Napadenci so dobili pomoč. Podnarednik Blagoje Golum-bovič je skušal iz rova, ki je bil globok dva metra, izvleči turškega vojaka, ki se je krčevito držal rovnega roba. Končno se mu je to tudi posrečilo. Med tem so jele vse turške re-dute in težka artilerija na utrdbi Šaitan Taba streljati na Cifflik r:k-mek-Dzikoj. Tej sili se seveda naših 20 junakov ni moglo upirati, zato so se umaknili. Izmed njih je bila ranjena saaio sedmorica, zanimivo pa je, da ni bil nihče ranjen izmed onih, ki so se najbolj izpostavljali — niti Pavi 3 Georgijev, niti Blagoje Golubovič. V priznanje njiju zaslug sta bila oba takoj imenovana za narednike, povrh pa sta dobila še nagrado vsak po 250 dinarjev... Završujoč to pismo in hiteč, da zatečem še pošto, čujem strahovito kanonado, ki dokazuje, da se je vnela resna borba. Topovi grme. zemlja se trese in skozi zrak lete granate in šrapneli. Grmenje topov se razlega daleč na okoli. Hiše in okna v Musta-fi paši se tresejo; vse mesto je pokonci in na nogah. To bi bil eden najbolj krvavih spopadov v sedanji kampanji, ako bi ne bila prav v odločilnem momentu došla brzojavka iz Lozengrada od glavne komande, da je premirje sklenjeno in da naj prekinemo boj... Štajersko. t Janez Koprivnik. V sredo, dne II. t. L, se je pomikal mimo c. kr. učiteljišča v Mariboru dolg sprevod proti mestnemu pokopališču. Na čelu sprevoda so korakali učiteljiščniki, pevajoči »Miserere«, za njimi so peljali štirje vranci s cvetjem, z venci in s slovenskimi trakovi okrašen mrtvaški voz, na katerem je ležalo mrtvo truplo blagega šolskega svetnika Janeza Koprivnika, c. kr. profesorja v pokoju. Bridke solze so oblivale mnogoštevilne sorodnike pokojnika in tesno je bilo pri srcu nedo-gledni množici slovenske mariborske SLOVENSKI NAROD. inteligence, ki je spremljala svojega ljubega in visoko spoštovanega prijatelja na zadnji poti. In po pravici nam je bilo tesno pri srci, vsaj je bil Janez Koprivnik eden najboljših med nami. Janez Koprivnik se je porodil dne 4. decembra 1849. L pri Sv. Ku-nigundi na Pohorju. Šolal se je na c. kr. okrožni glavni šoli v Celju, na c. kr. nižji realki istotam ter na c. kr. učiteljišču v Mariboru. 1875. leta je položil v Gradcu izpit za poučevanje na ljudskih šolah, pet let pozneje pa mu je prisodila izpraševalna komisija za ljudske in meščanske šole v Gradcu usposobljenost za poučevanje na meščanskih šolah in sicer za naravoslovno - matematično skupino. Prvo službo je opravljal Koprivnik kot suplent in definitivni učitelj na deželni sadjerejski in vinarski šoli v Mariboru, nakar je postal učitelj na ljudski šoli v Studenicah v Slove-njebistriškem okraju. Leto dni pozneje je prevzel pouk na mestni deški ljudski šoli v Mariboru in zopet I leto dni pozneje (1875) na vadnici c. kr. učiteljišča istotam. Z vestnim in skrajno marljivim izpolnjevanjem podeljene službe ter posebno z ne-utrudljivim nadaljevanjem svojih študij si je priboril Janez Koprivnik 1880. 1. profesorsko učno mesto na c. kr. učiteljišču v Mariboru. A, dasi je imel usposobljenostni izpit le za meščanske šole, moram vendar poudarjati, da je bilo navedeno mesto podeljeno možu znanstveniku, kakršnega bi bilo težko dobiti drugod. Vse njegovo življenje je bilo neprestano šolanje samega sebe. Z neumorno pridnostjo si je nakopičil Janez Koprivnik zlasti v naravoslovnih in poljedelskih vedah toliko znanosti, da je prekašal v tem marsikaterega akademično izobraženega strokovnjaka. Njegovo začetno delovanje na sadjerejski in vinarski ter pozneje na ljudski šoli in vadnici mu je pripomoglo k popolnemu spoznavanju metode, kar je znal blagi pokojnik z izredno spretnostjo vporabljati kot profesor na učiteljišču. Ni čuda, da je vzgojil neprešteto množico izvrstnih učiteljev, ki se še zdaj z občudovanjem in hvaležnostjo spominjajo njegovega pouka. 1887. 1. je pomnožil Koprivnik svoje izpite še z izpitom za poučevanje slepcev in gluhonemih, ministrstvo za bogočastje in uk na mu je večkrat poverilo naravoslovna predavanja v meščanskih kurzih na mariborskem učiteljišču. Sadove svojega neumornega znanstvenega delovanja je ostavil Janez Koprivnik v mnogobrojnih spisih. Poleg obilih manjših didaktičnih razprav so glavna dela z njegovega spretnega peresa »Glnhomutec«, monografija »Čriček«. »Šolski vrt«, metodika »Prirodopisni pouk«, ki jo spisal skupno z ravnateljem Schreiner-jem. -Začetnica-, (skupno s profesorjem Majcenom). »Grundziige der Geologie^, »A. M. Slomškove basmi, prilike in povesti« in »Umni vrtnar« (izdala Družba sv. Mohorja). Najimenitnejše Koprivnikovo delo je bilo posvečeno onemu, kar je ljubil nad vse, njegovemu »Pohorju^. Smelo trdim, da ga ni Slovenca, ki bi poznal to lepo slovensko gorovje tako teme-liito, kakor ga je poznal pokojnik. Sam Pohorc se je pečal vse svoje življenje s tem znamenitim delom slovenskega ozemlja; nobena stvar mu ni ostala skrita in vso svojo ljubezen ter bogato vedo o svoji ožji domovini je izlil Janez Koprivnik v obširno monografijo »Pohorje«, — za katero pa ni mogel dobiti založnika. Skoro S težavo so ubranili prijatelji blagemu pokojniku, da ni užaljen zaradi nehvaležnosti. uničil znamenitega svojega spisa. A nekaj mesecev pred smrtjo se je vendar izpolnila njegova srčna želja, njegovo »Pohorje« je prevzel »Planinski Vestnik«, ki bo z objavo omenjene monografije gotovo mnogo pripomogel k spoznavanju lepe naše domovine. Z opisom znanstvenega, šolskega in pisateljskega delovanja Janeza Koprivnika pa še nisem izčrpal vse njegove marljivosti. Omeniti mi je namreč še Koprivnika kot gospodarja. Sam vzoren gospodar svojih posestev v Karčovini pri Mariboru in na ljubljenem Pohorju je posvetil prerano umrli svoje gospodarske izkušnje tudi slovenskemu narodu. Vidimo ga med ustanovitelji »Mariborske posojilnice, ki je izgubila ž njim najboljšega in najzanesljivejšega cenilca; slovenske prireditve v Mariboru pa bodo pogrešale odslej milega in blagega družabnika. Janez Koprivnik se je oženil v drugič z Marijo Sernečevo. hčerko umrlega mariborskega odvetnika dr. Janka Serne-ca; kakor kot šolnik in kot gospodar ie bil pokojnik tudi vzor očeta. 1909. leta je stopil Koprivnik kot profesor sedmega činovnega razreda v zasluženi pokoj. Ob tej priliki mu je bil podeljen v priznanje njegovega izrednega delovanja kot šolnik in znanstvenik naslov šolskega svetnika. Le žal, da je užival tako malo časa počitek. Ostavil nas je prera^ — blag spomin vrlemu šolniku, blag spomin rodoljubnemu Pohorcu, blag spomin odkritosrčnemu prijatelju, blag spomin vzornemu Slovencu! Iz Celja. (Zaradi p o h a b 1 j e-n j a obtožen.) Franc Ermenc iz gornjegrajskega okraja se je imel, kakor je »Slov. Narod« že poročal, zagovarjal pred okrožno sodni jo v Celju, ker si je baje nalašča odsekal s sekiro desni kazalec 2 dni pred nastopom orožne vaje. Zdravniki so se izrekli, da ni verjetno, da bi se bila poškodba zgodila vsled nesrečnega padca s sekiro. Tako se je namreč obtoženec zagovarjal. Vendar se je pa na drugi strani dognalo, da je bil Ermenc že trikrat k vojakov klican, pa vsakokrat zaradi bolezni v kolenu odpuščen. Ker je ta bolezen kronična, bi se mu tudi tokrat ne bilo bati, da bode vojake služil. Ker se torej ni našlo vzroka, zakaj bi si bil Ermenc nalašč prst odsekal, kar gotovo ni nikaka zabava, je bil preteklo soboto v svojo popolno zadovoljnost oproščen. Poštarsko mesto na Muti (Ho-henmauthen) na Štajerskem je razpisano. Opozarjamo poštne uslužbence na to mesto. Jugoslov. akad. društvo »Sloga« v Ljubnu. Odbor tega društva se je konstituiral tako-le: Predsednik: Boris Ćerne, stud, mont.; I. tajnik: Ludovik B o n č a , stud, mont.; II. tajnik: Viktor Šinkovec, stud. mont.; knjižničar: Gjorgje Grozden, stud. mont.; blagajnik: Juraj Justinijanovič, stud. mont.; revizorja: Danko Despič, cand. mont. in Viljko Josanovič, cand. mont. Akadem. podružnica »C. M. D.« v Gradcu je na svojem I. rednem občnem zboru za leto 1913 izvolila sledeči odbor: Prvomestnik: med. Leon Travner; prvom, namestnik phil. Makso Kovačič, tajnik: iur. Franjo J u h a r t; blagajnik: Vladimir Mikuž; namestnika: tehn. Anton Kad u ne, med. Jože Muster; preglednika: med. Josip de G 1 e r i a, tehn. Fran Legat. Drobne novice. Osebne vesti. Prestavljen je okrajni živino-zdravnik Jurij G a s s v Celju k štajerski namestniji; na njegovo mesto pride deželni živinozdravnik v Gleis-dortu Janez F i s c h e r. Prestavljen je računski revident Aleksander Ussar od deželnega finančnega ravnateljstva v Gradcu k okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Maribor. Podelil je štajerski deželni odbor nravemu učitelju na ptujski gimnaziji Juliju H o r I u naslov profesorja in ga je definitivno nastavil. Umrla je v Mariboru nadučiteljeva soproga Klementina Alt, roj. Stcinecker. v 38. letu starosti. — T z P t u j a. Mizarski mojster Štefan Horvatič je te dni pil v kavarni Winkler. Ko ga je mož, ki je rojen Hrvat, imel precej pod kapo, se je spustil z nekim pijonirskimi naredniki v političen pogovod, tekom katerega je bojda zagrešil razžaljenje veličanstva. Moža so naznanili sod-niji. — V Spodnjem Dravogradu so prijeli nekega človeka, ki ie prišel z Dunaja in trdil, da se piše Jončar. ker se ga sumi vohunstva v prilog Srbiji. Imel je pri sebi speciial-ne karte in se je bojda na postaji Sv. Lovrenc zelo sumljivo obnašal. Če si je žele! dobiti čez zimo brezplačno stanovanje, se mu je to lako hitro in na lahek način posrečilo. — Iz Gradca. Deželni odbor je dovolil v sporazumu z namestniio provizo-ricnn nadalnje pobiranje davkov in doklad v mestu Gradcu za nrvo polovico 1. 1913. Gre za tiste davščine, ki potrebujejo sklepov deželnega zbora. — Zoper roparski napad na Srednjem Štajerskem. Živinotržec. mesar in gostilničar Gerneross se je pelini v četrtek zvečer s kolodvora v Sebersdorfu blizu Hartberga v Ebersdorf. Na samotnem kraju ceste sta dva lonova položila čez cesto drevo in splašila s tem konja. Gerngross in hlapec sta padla z voza, na kar sta dva lopova napadla Gerngrossa. Ta ju je prosil, naj mu pustita živlienie, češ, da iima rad da denar. Izročil jima je tudi listnico, v katero pa je že na železnici dal papir, denar pa shranil v majhen ročni zapisnik. Lonova sta se dala prevariti in sta Gerngrossa pustila. Ko je prišel Gerngross domu, se je nezavesten zerudil v gostilniški sobi na tla. Orožništvo in detektivi iščejo napadalca. Srednje Štajer je postal nravi dorado za tatove in roparje. Treba bo tam slovenskih šol, da pride med Nemce več kulture, z nemškimi iim očividno ni nič pomagano. — V Liutomeru so ustanovili »čuka«. Bilo je to dolgotrajno in teško valenje, ki »čuku« ne prerokuje nič presijajnega življenja. Koroško. Celovška porota. — Bo] med deželno zvezo za promet tujcev in koroškim »Alpenrose« na Dunaju. 2e v septemberskem zasedanju celovške porote se je vršila obravnava zaradi razžaljenja časti potom tiska in sicer na tožbo bivšega predsednika 289 štev. društva »Alpenrose« na Dunaju ces. svetnika dr. Jakoba Themesla, kateremu se je pridružil cel društveni odbor, proti tajniku deželne zveze za promet tujcev v Celovcu Ernstu Maier - Hoffernu. Povod tožbi so dali ostri članki v »Freie Stimmen«, ki so bili naperjeni proti Themestu, in mu očitali razne nerednosti. Obravnava je trajala cel dan in bila zelo zanimiva, ker je razkrila marsikaj izza nemških kulis. Porotniki so krivdo potrdili in Ernst Maier - Hoffern je bil obsojen na en mesec zapora in mora plačati en del stroškov pravde. Zdivjan bik. Na poti v klavnico v Celovcu je ušel mesarjem velik močan bik in zdivjal proti bližnjemu gozdiču. Podrl je par oseb po tleh, ki so pa le lahko poškodovane. Orožniki so šli takoj v gozd, toda nihče se ni upal divji živali približati. Eden izmed orožnikov se je v skrajnem trenutku zavihtel na neko drevo, sicer bi ga bil bik raztrgal. Končno se je zaletel bik v neko kotlino, kjer so ga orožniki ustrelili. 1 -------------------------------------■— ^"""^ j Primorske. Iz sodne službe. Prvi državni pravdnik Oscar Marcochia v Šibeniku je imenovan za prvega državnega pravdnika v Zadru, drž. pravdnik Slavomir M a r k o v i n č i č je prestavljen iz Zadra v Šibenik, sodnik dr. S. P a v 1 o v i ć - Lučić pa je imenovan za namestnika državnega pravdnika v Zadru. Goriška porota. Lovrenc Sancin iz Boljunca je zaklal v gostilni pri Kraljicu v Boljuncu s kuhinjskim nožem Matijo Marra, ki je vsled poškodb umrl in Ivana Ota težko ranil. Obtoženec dejanja ne more tajiti in navaja le olajševalne momeme. Sancin je bil obsojen na 2 leti težke ječe. Narodna Zajednica za Istru u Voloskom - Opatiji, obrača se molbom na sve rodoljube diljem svih zemalja, gdje obitavaju Hrvati, Srbi i Slovenci, da pripomognu Narodnu Zajednicu za Istru u njezinom djelovanju na pučku - prosvjetnom polju; osobito se obrača toplom molbom na sva društva, oblasti i korporacije, na sve književnike i nakladnike i na sve rodoljube, da bi na njezin naslov poslali knjiga, da ih može pružiti istarskom borcu Hrvatu ili Slovencu, da i on crpi iz njih dobre duševne narodne hrane. Naslov: »Kancelarija Zajednice« — Opatija (Istra). — Centralni odbor Narodna Zajednica za Istru. Roparski napad na cesti. Iz Pu-ija poročajo, da je na cesti Via del Colle neki neznanec napadel 801etno konteso Firmian. Vrgel jo je po tleh in je vzel ročno torbico, v kateri je imela kontesa več 100 kron. Kontesa se je pri padcu precej poškodovala in onesvestila, predrzni napadalec pa je brez sledu pobegnil. Nov pomol so začeli graditi v pristanišču na Reki. Pomol bo med Adamichovim in Zichvjevim pomolom in bo 80 m dolg in 50 m širok. Iz Jesenic v Trst pod železniškim vozom. Na državnem kolodvoru v Trstu so našli pod tovornim vozom vlaka, ki je prišel iz Jesenic skritega 25 Valterja Marochija iz Berlina. Mož bi bil rad prišel po ceni v Trst in je zlezel na Jesenicah pod voz. Čudno je, da se ni ponesrečil. Predrznega potnika so aretirali in ga izročili sodišču. Juridični kurzi na višji trgovski šoli v Trstu. Na višji trgovski šoli ! Revoltella se otvori jo s 1. januarjem 1913 juridični kurzi in za sicer za civilno, trgovsko in menično pravo. Za vstop v te kurze se zahteva kot pogoj starost 17 let in neka inteligenčna skušnja. Te kurze bo vodil finančni svetnik dr. Andrej Benus-s i. O teh kurzih, ki naj tvorijo prehod za italijansko fakulteto v Trstu bomo še govorili. Sv. Ivan Medua zopet v prometu. Llovdovo ravnateljstvo je objavilo, da parniki, ki vozijo v Tesalijo oristaneio tja in nazaj tudi pri Sv. Ivanu Meduanskem, kjer se od sedaj zopet lahko izlaga in nalaga blago. Bosenski emigranti, katerim je dovolila vlada povratek v Bosno in jim bo razdelila zemljišča, se vračajo vedno v večjem številu iz Soluna čez Trst. V soboto sta pripeljala v Trst Llovdova parnika »Abbazia« in »Urano« 700 mohamedanskih Bošnjakov, katere so odpeljali s posebnim vlakom v Bosno. Vrnilo se bo skupno okoli 3000 emigrantov. Petindvajsetletnica Zadruge mesarjev. Ob zelo lepi udeležbi se Je vršila včeraj dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma proslava 25 letnice Zadruge mesarjev. Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik zadruge g. Kozak pozdravljajoč vse, ki so prišli počastit Zadrugo ob njenem slavju. Podal je i | nato kratko sliko razvoja Zadruge, •289 Štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. naglašajoč iz njene zgodovine najvažnejše podatke. Zadruga se je ustanovila 15. decembra 1887 ter je štela takrat 40 članov. Za prvega načelnika je bil izvoljen takrat Fran Štrukelj. Vse, ki so bili takrat izvoljeni v načelništvo, krije danes že zemlja. V znak hvaležnega spomina se dvignejo navzoči s sedežev. Nato pozdravi načelnik gosp. Kozak podžupana in deželnega odbornika g. dr. Karla Trillerja, predsednika trgovske in obrtniške zbornice g. Ivana Kneza in odbornika gosp. Schreva, magistratnega ravnatelja g. Se seka, nadkomisarja Semena in pozneje došlega deželnega poslanca FUbnikarja in župana iz Spodnje Šiške g. Seidla. Iz zgodovine Zadruge omenimo, da je načeloval g. Štrukelj Zadrugi do leta 1888, sledil mu je v načelništvu g. Kopač do leta 1892, Čeme do leta 1896 in od takrat načeljuje Zadrugi g. Kozak. Za svoje prospevanje se ima Zadruga mnogo zahvaliti mestnemu magistratu, zlasti ravnatelju Šešku in odkar je ustanovljena mestna klavnica, tudi njenemu ravnatelju g. Petru Skaletu. Tudi gmotno je zadruga močno napredovala. Leta 1896 je znašalo zadružno premoženje 3106 K 44 v, 31. decembra 1911 pa že 6123 K 16 v. Zadruga je znižala vajencem vpisnino na 5 K in oprostnino na 10 K, izdatki Zadruge pa so namenjeni samo v dobrodelne namene. Tudi svojo pet-indvajsetletnico hoče proslaviti Zadruga z dobrodelnostjo. Oprosti se letos 10 vajencev ter je Zadruga namenila tem kot darilo hranilnične knjižice z vlogo po 20 K. Obdarovani so bili vajenci: Zakrajšek, Antič, Cebulj, Kocjančič, Lupac, Flere Ignacij in Flere Fran, Babnik in Tomšič. Izmed onemoglih članov je obdarila Zadruga Prepeluha s 50 K, A. Kuneja s 25 K, enemu drugemu pa preskrbela obleko, vdova Slovša in Leda sta bili obdarovani z darili po 20 kron, Jernej Kregar je dobil darilo 20 K, Rakoš 5 K in 5 K tudi neka ubožna vdove. Pet uslužbencev mestne klavnice je dobilo po 10 K. Tudi c. kr. vlada je priznala delovanje Zadruge ter je poslala tozadeven dopis ki se prečita. Svoja izvajanja konča načelnik g. Kozak s trikratnim „Slava" cesarju. Oglasi se nato k besedi deželni odbornik in podžupan dr. Triller prinašajoč pozdrav in čestitke župana, ki je zadržan osebno se udeležiti tega slavlja. Vsak vesten občinski svet mora f priznati važnost mesarskega stanu za aorovizacijo mesta in s tem za blago-anje njegovega prebivalstva. Vsak občinski svet pa mora biti v svesti si svoje dolžnosti mesarskega stanu tudi na roke in v tem pogledu ljubljanski občinski svet ni zanemarjal svoje dolžnosti. Pogosto je res stališče mesarskega stanu zelo težavno in ne more izostati, da pride tu in tam tudi do nasprotstva z odjemalci. Toda to so le mimoidoči pojavi. Mesto pa ima tudi svoje dolžnosti do mesarskega stanu in teh se dobro zaveda. V svesti si teh svojih dolžnosti je v sedanji proračun postavljena večja vsota za moderno preureditev in razširjenje mestne klavnice in kredit za napravo hladilnih prostorov, ki bodo omogočali bolj racijonalno obrtovanje. Končno naglasa podžupan, da je mesarski stan stal vedno v prvih vrstah, kadar jc šlo za narodne in druge pravice Ljubljane in da se je ves čas posvečalo mnogo članov tega stanu javnemu delovanju. Med temi je bil pokojni Štrukelj, Počivavnik in sedanji načelnik Kozak, ki ga danes težko pogrešamo v vrsti občinskih svetnikov. Podžupan konča z željo, da bi napredovala zadruga tudi v prihodnjih letih tako kakor je napredovala do sedaj. V imenu trgovske in obrtniške zbornice je spregovoril nato njen predsednik gosp Ivan Knez, nato v imenu nadzorovalne oblasti magistratni ravnatelj Sesek. V imenu pripravljalnega odbora izroči nato g. Jesi h načelniku zbranih 209 K, ki jih pa ta odkloni ter se bo ta vsota pozneje porabila v dobrodelne namene. V imenu gostilničarske zadruge čestita g. Kavčič, v imenu krojaške zadruge pa g. Jeločnik. Načelnik g. Kozak je prebral nato še brzojavko g. L. Bučarja iz Kostanjevice, ki opraviči svojo odsotnost od zborovanja. Oglasi se nato g. Marčan v osebni zadevi načelnika, vsled česar preda ta predsedstvo podnačelniku Zajcu. — Častna dolžnost članov Zadruge je, da se oddolže ob petindvajsetletnici Zadruge svojemu tolikoletnemu načelniku. Vse stanovske pridobitve Zadruge so sad njegovega delovanja, zato naj se Zadruga primerno oddolži svojemu načelniku s pismeno zahvalo v obliki diplome. G. Kozaku je bila nato izročena umetniško izdelana diploma v okviru, nakar je g. Kozak še enkrat se zahvaljujoč vsem udeležencem zaključil slavnostno zborovanje. Dnevne vesti. '+ Iz deželnega odbora. V sobotni seji je deželni odbor razpravljal o proračunu za leto 1913, ki sklepa z nepokritim primanjkljajem v okroglem znesku 1 milijon 600.000 kron! — Predno se je pričela razprava, je oddal deželni odbornik dr. Triller sledečo izjavo: »Sem v tej veleslavni korporaciji ne le mandatar narodno - napredne stranke, temveč v prvi vrsti zastopnik one deželnozborske mestne kurije, ki nosi po svojih davkoplačevalcih veliko večino deželnih davščin in drugih bremen v in katera je vsled tega brezdvom-no upravičena do primernega vpliva na deželno gospodarstvo. Večina te visoke korporacije pa tega faktično ne priznava, ter v prepogostih slučajih gospodari in razpolaga — preziraje dosledno vse moje proteste in ugovore — z deželnimi in deželi zaupanimi sredstvi, kakor tudi z deželnim kreditom, po načelih, katera moram najodločneje odklanjati. Ta načela namreč ne stoje le v očitnem nasprotju z opravičenimi kulturnimi in gospodarskimi interesi in težnjami davkoplačevalcev, katere imam čast zastopati, ampak slone pogostoma tudi na moralnem, pravnem in socijalnem naziranju, meni popolnoma nepristopnem. Tudi po mojem prepričanju ta visoki deželni odbor ne izpolnjuje svojih dolžnosti kot poklicani čuvaj občinske avtonomije. Glede na vse to, ne morem prevzeti niti formalne soodgovornosti za to, da bi se predlagalo za nadaljevanje tega gospodarstva dovoljevanje novih deželnih sredstev, ter se v znak svojega protesta razprave in sklepanja o deželnem proračunu, ne bom udeležil. Gosp. deželnega glavarja prosim, naj blagovoli zaukazati, da se ta moja izjava sprejme dobesedno v zapisnik današnje seje.« — Kranjski deželni zbor bo sklican na redno zasedanje v prvi polovici prihodnjega meseca. Zasedanje bo trajalo kakih 5—6 tednov. — Odlok kranjskega deželnega odbora o vseučiliških ustanovah* je izzval v poklicanih krogih, kakor smo izvedeli, veliko senzacijo zaradi eventualnih posledic. Deželni odbor je namreč s tem, da je odrekel znanstveno kvalifikacijo visokošolskim docentom, zagrešil protizakonit čin, kajti univerza, na kateri je bila podeljena docentie »venia legendi , je prisodila dotičnemu docentu značaj znanstvenika. To pravico odrekati nima nobena druga instanca, le naučnemu ministrstvu pristoja pravo, nadzorovati, če se ta pravica v vsakem posameznem slučaju zakonito podeljuje. Deželni odbor kranjski se ie z motivacijo svojega odloka postavil v konflikt z univerzitetnim pravom. Zato se zdaj uva-žuje o korakih, ki ga nameravajo storiti univerze v obrambo svojih pravic proti kranjskemu deželnemu odboru. Kranjska dežela bo v kratkem zopet za eno blamažo bogatejša. Slovenci smo majhen narod, vendar naši klerikalci skrbe za to, da ga s svojo zelotsko omejenostjo proslave pred svetom. Dr. Šusteršič in srbsKi listi. Kakor poroča včerajšnja »Veichs-post- iz Belgrada, priobčujejo srbski listi članke, v katerih ostro n padajo dr. Šusteršiča radi uvodni k a, ki ga je preteklo soboto priobčil v Slovencu -. Srbski listi očitajo Šu-steršiču nedoslednost in breznačaj-nost ter ga dolže, da se je dal podkupiti z denarjem. Srhi pač doslej dr. Šusteršiča še niso poznali, zato so sedaj tako razočarani. Ako bi ga bili poznali tako kakor ga poznamo mi, bi ne bili preje, ko je lomil kopje za srbsko stvar, zanj navdušeni, sedaj pa ne razočarani in presenečeni, ko je nemara že v stotič preokrenil svoj plašč in se obrnil tjakaj, odkoder pričakuje več koristi zase in za svojo stranko. Če bi poznali dr. Šu-steršiča, bi pač vedeli, da pri njem ne igra prav nobene vloge idealizem, marveč samo — kupčija! Volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu se vrše že v petek, dne 20. decembra. V zadnji uri nujno poživljamo vse interesente, ki glasovnic navzlic pismenemu pozivu niso še doposlali, da jih takoj dopošljejo. Nedopusten greh zakrivi, kdor pri teh socijalno in narodno važnih volitvah ne stori svoje dolžnosti. Pravilno podpisane glasovnice naj se pošljejo na naslov: Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani. -i- Kandidatje za volitve v delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Trstu v skupini delavcev so sledeči: I. Kategorija (zelena glasovnica): Nikolaj Dordej, delovodja v Trstu, za člana Fran Gruden, lesni delavec v Trstu, za namestnika. II. kategorija (rdeče glasovnice): Janko Stanko, strugar v Pulju, za člana Jakob Trošt, mehanik v Trstu, za namest- | nika. VI. kategorija (bela glasovni-ca): Fran Gotniiček, delovoiia v Podmelcu za člana; Ivan FIHpMč, mizarski pomočnik v Trstu, za namestnika. Glasovnice v delavski skupini morajo imeti dva podpisa in sicer podpis zaupnika delavcev do-tićnega podjetja ter poudIs obrtnega (kintUjaira. -4- »Volkkredit«. V sobotnem uralffm listu se nagaja ogromen in-sca\ v katerem zavod »Ycttr«krc •'i'« ? znanja o-':nsivnv da ohrestu-je hranilne vloge po 4V2%. Kateri zav^d pa je to? Stavimo, da bi nihče ne vedel, kaj se skriva pod tem »Volkskreditom«, ako bi ne bilo sramežljivo v oklepaju povedano, da so s tem lepim imenom krstili klerikalni mogotci svojo — »Ljudsko posojilnico^ ! Tako pripada »Ljudski posojilnici- dvomljiva čast, da se prva izmed ljubljanskih slovenskih denarnih zavodov obrača do Nemcev, naj ji z vlogami priteko na pomoč. Pa ne da bi bila v stiskah, kaj še, saj ima 5 milijonov kredita pri Avstro-Ogrski banki. Nemara je celo postala filijal-ka Avstro-Ogrske banke in je za to morala svojo zgolj slovensko označbo »Ljudske posojilnice« kar preko noči duhovito pretolmačiti v »Volks-kredit«! Pa mislite, da se bo na ta klerikalni lim ujel kak nemški vrabec? Ne verjamemo. -f Iz seje deželnega šolskega sveta za Krantsko. V današnji seji so bili na ljudskih Šolah imenovani: Kari Hude za nadnčitelja v Starem trgu pri Poljanah: Maks K o v a č i č za učitelja v Krškem: Franiea Če-r o v za učiteljico v Sv. Križu pri Kostanjevici: Anton Lov še za nad-učitelia v Podgradu: Martin Stark za učitelja v R a d e č a h pri Zidanem mostu: Julija Kroman za učitelja v Stopičah! Josipina J ager za učiteljico v Čatežu pri Kostanjevici: Alfons Za vršni k za učitelia v Cerkliah pri Krškem. — Ivan K a v š e k na IT. gimnaziii je stalno nameščen in dobi naslov nrofesona. V T. plačilni razred je bilo pomaknjenih 9. v TT. plač. razred 19, v III. pa 41 učiteljev in učiteljic. H- Osebne vesti. Oosp. Lavo-slav C v e t n i č. odgovorni matematik »Ce^ke vzaiemne zavarovalnice v Pragi«, ie položil pri ministrstvu za notranie zadeve izpit iz zavarovalna tehnike. — Odbor »Rdečega križa balkanskih držav« vabi svoie p. t. članice in člane, da se zanesliivo vdele-že seje, ki bo danes zvečer ob 6. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo predlog, da odbor preneha z nadaljnim Helovaniem. — Italijanski krožek nocoj nima običajnega nouka. — Aktuvalno predavanje. Danes zvčer ob S. predava v Mestnem domu na povabilo Splošnega ženskega društva g. profesor dr. Fran Tle-5ič o Arbanasih in Slovanih med Pnzrenom in Dračem. S skiontičnsmi slikami. Vstop prost. Padovoljni prispevki 7f* društveno knjižnico. — Nezgoda potnika Pečevnika Pjšeio nam: Sobotno poročilo o železniški nesreči potnika e. Pečevnika nri Petrovčah ni bilo povsem točno, kakor tudi ne poročilo v gra-ški »Tagespost«. Glede zvižeania vlaka je dognano po mnogih pričah. da vkljub najgostejši megli, ki je zabranila vid na deset korakov, strojevodja ni dal žvižea prej. predno ni zadel voza. Nasprotne trditve o te! okolnosti so neresnične. Značilno za skrb železnice za javno varnost je dejstvo, da dotični železniški prelaz nima zatvornic, vkljub veliki fre-kventnosti in neposredni bližini železniške postaje Petrovce. Slične razmere vladajo tudi ob progi dolenjske železnice, čeravno so tudi tukaj objavljene in neobjavljene nesreče skoraj na dnevnem redu. Zakaj ima železniška uprava v nemških krajih večjo skrb za javno varnost? — Promet z zavitki o božičnem času. 1.) Na pošto oddajajoče se pošiljatve morajo biti opremljene z povsem razločnimi, popolnimi naslovi vštevši natančno označbo na-membenega kraja (zadnjo pošto) 2.) Zavitki in spremnice morajo nositi popolnoma soglasne naslove. 3.) Naslove je napisati neposredno na omote; ako to ni možno, naj se napišejo na poseben papir, katerega se mora s celo površino na omot dobro prilepiti. Pri košarah, žakljih i. si. naj se naslovi na pošiljatev prišijejo ali pa naj se uporablja naslovne tablice. Tablice naj bodo ali lesene, iz trde lepenke, usnja, pergamenta i. si. in na pošiljatve tako pritrjene, da je izguba istih izključena. 4.) Predmeti, katere se sicer brez omotan j a samo z naslovnimi tablicami pošiljati zamore, n. pr. divjačina i. si. naj se pošilja o božičnem času radi nevarnosti izgube naslovov omotane. 5.) Sveže meso in predmeti, kateri puščajo maščobo ali mokroto, posebno ribe naj se ako le možno zavije v zaboje ali košare. 6.) Pošiljatvam z živimi živalimi in pripadajočim spremnicam se mora pri-J staviti ena predpisanih predodredb odpošiijatelja: a) „Ako se takoj ne prevzame, nazaj", b) „Ako se takoj ne prevzame, prodati", c) „Ako se takoj ne prevzame, brzojavno obvestilo na moje stroške". 7.) Skatlje ali drugi zavoji, kateri niso trpežni, so dopustni le na lastno nevarnost od-pošiljateljev in to tudi le pod pogojem, ako radi njih ni pričakovati poškodbe drugih pošiljatev. Uporaba že rabljenih omotov naj se z ozirom na njihovo majhno trpežnost opusti, ako pa se kljub temu uporablja take omote, naj se vsaka sled prejšnih naslovov skrbno odstrani. Sploh se opozarja občinstvo na dejstvo, da je namešče-nje trpežnih naslovov posebne važnosti, ker se s tem zabrani vsaka škoda, ki bi morda vsled izgube naslova nastala. Priporoča se prepis naslova v pošiljatev vložiti. 8.) Pošiljatve na Dunaj, v Prago, Budimpešto in druga večja mesta naj nosijo natančno označbo bivališča naslovnika (okraj, cesta, ulica, hišna štev. itd. Pr pošiljatvah, ki so namenjene v taka mesta in podvržene užitnini, naj se vsebino tako na spremnici kakor na pošiljatvi sami po količini in vrsti (kg, komadov, liter itd.) natančno napove. 9.) Pri povzetnih pošiljatvah se mora označbo „Povzetje" ter tudi „povzetni znesek" vedno tudi na pošiljatvah samih označiti. 10. V slučaju napovedane vrednosti se mora ista na zavitkih in spremnicah strinjati, ter z besedami in številkami brez radiranja ali črtanja označena biti. Vrednost ne zavitke se mora pravilno zapečatiti. Rešilno talijo v znesku 52 K 50 vin. je dobil Franc K u r a 11 iz Mavčič, ker je rešil z lastno smrtno nevarnostjo iz vode Franca Bohinca. Zlobna mati. V Kranju je porodila dekla pri tamošnjem posestniku in trgovcu Kranjcu zdravo in krepko dete — dečka. — Dekla je porodila skrivaj, nesla je dete na cesto, kjer so našli drugi dan novorojenčka zmrznjenega. Zlobno mater so aretirali in prepeljali v Ljubljano. Ponesrečil je 49 let stari Ivan Lakner. posestnik v Lahini pri Dra-gatušu. One 13. t. m. je namreč vozil pesek v Črnomelj. Dasi se ga je svarilo, naj nikar ne gre z vozom po bližnici, vendar se je spustil po nevarni občinski poti, kjer se je koš s peskom do 30 centov teže, zrušil nanj in ga popolnoma zasul. Nastopila je takoj smrt. Prepeljali so ga v črnomaljsko mrtvašnico in od tam na Dragatuš. Pokojnik zapušča troje nepreskrbljenih otročičev. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda z senza-cijsko dramo »Katastrofa« ali Blisk v temni noči. Učinkovitost Nordiskfilm Co. v dveh delih. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 1. do 7. t m. Novorojencev je bilo 22. mrtvorojenec 1, umrlo jih je 16., med temi 8 domačinov in 8 tujcev, in sicer za jetiko 2, za različnimi boleznimi 14. Za noricami so oboleli 4, za egiptovsko očesno boleznijo 1. Vtihotanec. Včeraj zjutraj je prišel v kuhinjo k neki stranki na Rimski cesti št. 5, neki neznanec in začel brskati po šolskih zvezkih. Ker ni ničesar drugega pripravnega dobil, se ie zadovoljil z dvema žemljama in odšel. V Ameriko so se hoteli v soboto odpeljati ter se s tem izogniti vojaški dolžnosti Mile Ovoič iz Brnjavaca, Nikolaj Miličevič iz Vrgin mosta, .lutaj Jerasnic iz PisšČanca in Pavo Manajlovič iz Virgin mosta. Nakano jim je pa na ju /nem kolodvoru službujoči nadstražnik Jakob Kržan preprečil s tem. da jih je aretiral. Vse .štiri so oddali vojaški oblasti. Delavsko gibanje. Včeraj sta se z južnega kolodvora odpeljala v Ameriko dva Hrvata, nazaj je prišlo na 150 Macedoncev in Bolgarov in \22 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Justični paznik .Fran Tumpe je izcubil bankovce za 10 K. — Gdč. Frida Uhlova ?e izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Dijak Karel MikliČ je izgubil srebrno uro z verižico. — Dijak Engelbert Franchetti je izgubil telovadne čevlje. — G. Bertram Gotz ie izgubil zlat double ščipalnik. — Mesarski pomočnik Adolf 2abjek ie izgubi! mesarsko tehtnico. — Neki g »spod je izgubil zlato uro z zlato verižico, neka gdč. pa zlato ovratno verižico. — Olga Smrkoljeva je našla zavitek podlage za odeje. Društvena naznanila. Redni občni zbor »Akademije« se vi ši v petek, dne 20. t. m. Lokal in dnevni red se naznani pozneje. Društvo za oblačenje revnih šolskih otrok je v četrtek ob 6. zvečer v dvorani »Mestnega doma« razdelilo 220 revnim otrokom toplo zimsko obleko. Skromno, brez javnega hrupa se je vršila razdelitev. Navzoči so bili le otroci s svojimi starši, učitelji, dobrotniki društva ter odbor. Navzoče Je nagovorila predsed- i niča društva ga. županja Franja ar. I | .Tavčarjeva. V kratkem je orisala že 471etno delovanje društva v prid naši šolski mladini. Leta 1865. je osnovala to društvo gdč. Julija Orel, poznejša gospa Moos, kateremu je dolgo vrsto let bila predsednica, sodelovala je pa pri društvu do svoje smrti letos v jeseni. Potem je vodila društvo gospa ces. svetnika Marija Murnikova in sedaj mu stoji še vedno na čelu gospod ces. svetnik Ivan Murnik. Zahvalila se je vsem dobrotnikom, osobito »Ljubljanski kreditni banki« in mestni občini, ter prosila za nadaljno naklonjenost dobrotnikov. Imenom obdarovancev pa se je zahvalil v lepih besedah Franc Miš. Seznam darovalcev društva za oblačenje revnih šolskih otrok: Po 200 K so darovali: Mesto Ljubljana in »Ljubljanka kreditna banka« v Ljubljani. Po 50 K so darovali: G. Edvard Horak v Trstu; »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« v Ljubljani; I. Neimenovani; II. Neimenovani; g. ces. svetnik Ivan Murnik. Po 20 K so darovali: Gg.: Karel Klimpel, Ivan Knez, Robert Koll-man, ga. Marija Terškan. Po 10 K so darovali: Ge. Franja dr. Tavčarjeva, dr. Bretl Jelka, dr. Jenko Fina, dr. Zupane Marija, Tere-zina Lenče, dr. Jenko Terezina, Roža Rohrman, Franja Urbane, Antonija Gogala, Marija pl. Grasselli, Franja Velkavrh, Franja pl. Levičnik, dr. Šlajmer Vera, Marija Abulner, dr. Murnik Pavla, dr. Papež Vera, Min-ka Jelačin, inž. Pavlin Marija, dr. Toplak Anka, dr. Kokalj Marija, dr. Gregorič Franja, Molly Antonija, dr. Suver Helena, dr. Oražen Evgenija, Rosi pl. Bleiweis-Trsteniška, Julija pl. Bleiweis-Trteniška, Evgenija Po-povič, Marija Petričič, Marija Leu-stek, Marija Perdan, dr. Rus Hela, Minka Ogorellec, Marija pl. Trnko-czy, Pavla dr. Kersnik, Antonija Ka-divec, Josipina Arcc, gg. Ivan Vrhovnik, Ivan Hribar, prof. Maks Ple-teršnik, Josip Martinak, Ivan Mejač, Janko Češnik, Franc Kalmus, Janko Korenčan, dr. Pire, dr. Krisper, dr. Triller, dr. Maiaron, Josip Prosenc, Ferdinand Stare, Alojzij Lileg, Anton Dečman, Pavel Magdič, Aleksander Hudnik. Josip Turk, Andrej Se-nekovič, Albert Hlavka, Elija Pre-dovič, dr. Munda. 6 kron: je darovala gospa Kristina Baver. Po 5 kron so darovali: ge. Vida Foerster, Josipina Čuden, Cecilija Kavčnik, Ana Ulrich, Franka^ Kavčič, Hedvika Šubic, Josipina Žakelj, Ada Perdan, Josipina Vidmar, Marija Sič, Ivan Supančič, Minka Krof ta. Po 4 krone so darovali: ga. Marija pl. Bleiweis-Trsteniška, ga. Marija Pleško. Po 2 kroni so darovali: ga. Josipina Terpinc in ga. Vida dr. Luka-nova. Gospa dr. Vertačnikova 1 krono. Obleko so darovali: ga. Adela Skaberne, firma I. C. Maver, ZS~ Fran Kos, g. Oroslav Bernatović, ga. Ida Škof, gdčna. Julija Štor, ga. Franc Ksav. Souvanova, Andree Kreifner, Alojzij Gassner. Pecivo so darovali: ga. Josipina Žagar, Jean Schrev, Tereza Bizjak, Anton Bončar, Avgust Jenko, Metod , Kačič. Marija Potočnik, Jakob Ter-ček, Frid. Pauer, Jakob Zalaznik, Karel Žužek, Terezija Novotnv, Oro-lav Dolenc, Pilchan-Petschnig, Josipina Jančar, I. Pire in F. Zalar. Šivale in pripravljale so gospe: Ana Abulner, Marija Fleischman, Marija Herren, Ivana Premk, Tončka Pibernik, Ana Podkrajsek, Frančiška Pavšek, Marija Pavlin, Justina Požar, Ivana Supančič, Marija Sič, Mihaela Šega, Mraija Skale, dr. Triller Berta, Ana Triller, Marija Terškan, Ana Ulrich in gospodične: Ela Lozar, Terezija Kramarič, Franja Nadrah, Julija Premk, Antonija Kadivec, Pipa Tavčar, Olga Podkrajsek. Javna zahvala. Podpisani odbor izreka vsem dobrotnikom in sodelovalcem, ki so pripomogli, da se je omogočila obdaritev 220 zelo ubožnih in potrebnih otrok, naitoplejo zahvalo. S prošnjo, da jih tudi v bodoče podpirate, se priporočajo: Ivan Murnik, 1. r. Mihaela Šega I. r. Franja dr. Tavčarjeva 1. r. Ljubljana, 14. dec. 1912. Prasneta. Komedija zmešnjav. Jutri, v torek (za nepar abonente) se vprizori prvič na slovenskem odru „Komedija zmešnjav". Shakespearov večer — praznik umetnosti. V tej lahkotne zgrajeni drami ni šlo pesniku za globoke probleme, niti za ostrejšo karakte-rizacijo — a bujno, kakor fantastične arabeske se plete dejanje, slučaj pre-metuje osebe samovoljno in jih vrtinci v pisanih prizorih, da strmiš nad to drzno domišljijo, ki se v svoji objestnosti ne meni za zakone verjetnosti in ne namerava drugega, nego uro, dve vesele in zabavne igre v prvem. Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 289 Štev. pravem pomenu besede. Mladi Shakespeare se je igral s staro snovjo in jo je pomladil za vse večne čase. Ljubka, dovtipna igra, ob kateri se otreseš vseh misli na vsakdanjost, vseh skrbi za življenje; kisel obraz more delati pri nji samo pedant, ki ne more pustiti doma svojega racijo-nalistiškega kriticizma in se voljno udati blesteČim mamilom pesniške razigranosti ter vživati z očmi in ušesi barv in ritmov, kakor vživamo solnce, zarjo, vodo in zemljo. Režijo »Komedije zmešnjav" vodi vešči, moderni režiser gospod Fišer, ki se bo s te strani prvikrat pokazal občinstvu. Oder bo predeljen v tri odstavke, glavna zavesa se bo spuščala samo med dejanji; vse druge izpremembe se bodo vršile pri odprtem odru brez vseh predelav. Predstava bo torej zanimiva tudi iz tehničnega ozira: videli bomo Shakespearski oder, prilagojen našim modernim zahtevam. Pred predstavo in med dejanji bo sviral orkester »SI. Filharmonije". V sredo ob polusedmih kronska predstava Molnarjevega »Vraga*, ki šteje med najuspelejše vprizo-ritve letošnje sezone. Intendanca seje odločila za to igro, da omogoči najširšim slojem seznaniti se s tem duhovitim modernim delom. Razne stvori. * Špioni. Iz Kolna poročajo: Listi poročajo, da so pri Bollsbergu aretirali tri tuje častnike, ki so osumljeni špionaže. Častniki so bili oblečeni kot nune. * Z avtomobilom povozil ko* Jono vojakov. Iz Pariza poročajo: Neki šofer je v soboto popoldne ob petih na cesti iz Chambervja zavozil v kolono infanteristov ter povozil 9 vojakov, ki,so bili več ali manj poškodovani. Šoferja so aretirali. * Prepir med vojaki m kmetom. V Zniecsicny pri Lvovu je prišlo med nekim kmetom, ki je peljal gnoj, in dvema vojakoma, ki sta eskortirala vojaški voz, do prepira. Kmet je z vilami napadel vojake, od katerih je eden ustrelil na kmeta, ki se je mrtev zgrudil. ■ Iz Bede. Iz Monakovega poročajo: V petek popoldne so našli ekonoma Schiileja, njegovo ženo in 6 letnega sina v stanovanju ustreljene. Enajstietna hči je bila težko ranjena. Schiile je izvršil dejanje iz prevelike bede. ' Opica — av:atik. V cirkusu Busch v Berlinu nastopa opica kot pilot in sicer s popolnim uspehom. Napravili so ji mali aeroplan, ki ga žene stlačeni plin. Aparat je privezan na žično vrv, ki se vrti okoli trdne osi. Opica je privezana z jermeni na svoj pilotski sedež. ■ Posledice alkohola. Z Dunaja poročajo : Upokojeni strojevodja južne železnice Ferdinand Onadri je prišel v petek zvečer pijan v stanovanje svojih sorodnikov ter jih dejansko napadel. Poklicali so na pomoč policista. Onadri je takoj napadel policista. Ta pa je potegnil sabljo in Onadri se je direktno v njo zaletetel, na kar se je mrtev zgrudil. ■ Vojaška straža ustrelila* neznanca „Slowo polskie* poroča iz Stanislava : V petek ponoči je zapazil vojak, ki je stražil most v Jezupolu, štiri sumljive indivi due. Navzlic trikratnemu pozivu so se plazili proti mostu. Vojak je ustrelil ter usmrtil enega, ostali trije so pobegnili. * Samomori srbskih častnikov. Belgradska „Samouprava* poroča, da se je pred kratkim ustrelil kavalerijski stotnik Baza Božičevič, ker ga niso poslali v prve vojne vrste. »Tribuna" poroča, da se je v Valjem ustrelil rezervni kavalerijski častnik Miloš N. Hristič. ki je zelo nervozen in ki je bil prepričan, da ne more popolnoma vršiti svojih vojaških dolžnosti. ■ Zakon ruskega velikega kneza Mihaela. Iz Berolina poročajo: O tajni poroki velikega kneza Mihaela Aleksandroviča priobčuje »Lokalan-zeiger" sledeče poročilo iz Petrograda: Zakon velikega kneza z gospo pl. Vrubel je bil pred tremi tedni v Parizu sklenjen. Na Ruskem je zakon neveljaven, ker car ni privolil. Posebno pa veliki knez ne bo kaznovan, ker carica mati energično protestira proti temu. Vojno ministrstvo še ni dobilo nikakih ukazov, naj izključi velikega kneza iz armade. * Trije samomori. Iz Budimpešte poročajo: Pred kratkim se je ustrelila soproga budimpeštanskega tovarnarja Bele Grossa in kmalu nato uradnik agrarne in rentne banke Andrej Fol-diak med koncertom opernega pevca Fedlowskerja. Dama je izvršila samomor po ostrem prepiru, ki ga je imela s svojim soprogom zaradi razmerja z bančnim uradnikom. V soboto pa se je pri mestnem magistratu javil neki uradnik, ki je izpovedal, da se je njegov 21 letni nečak, trgovsko pomočnik Bela Neuberg, odpeljal na Dunaj, da se tam usmrti. V pismu, ki ga je zapustil, je izjavil, da je slišal telefonični pogovor med Grossovo ženo in Foldiakom ter potem ta pogovor Sporočil tovarnarju Grossu za 50 kron. Samomor obeh pa je tako vetov al na njega, da noče več živeti Izpred soditta. Izpred deielnega kol ¥mklie»6f* aodiita. Župnik Ivan Jelene na Ledini, obsojen zaradi razžaljen)* Ciril-Metodove družbe. Kakor smo že poročali, je bil pred sodiščem v Idriji obsojen župnik na Ledini, Ivan Jelene, zaradi razžaljenja Ciril-Metodove družbe, odnosno tamošnjih Ciril-Metodovih podružnic, katera žalitev se je izvršila na prižnici, na 300 kron globe ali en mesec zapora in v povračilo stroškov. Danes se je vršila pred tukajšnjim deželnim vzklicnim sodiščem tozadevna vzklicna obravnava. Senat je vzklic zavrnil in potrdil obsodbo idrijskega sodišča. Obravnava je bila zelo zanimiva, posebno, ker nam je jasno pokazala, kako delajo naši duhovniki propagando med našim ljudstvom za svoje gospodarstvo in tiranstvo, in kako farizejsko se znajo na to zagovarjati. Toda v tem slučaju tudi to ni pomagalo, kajti enaki moramo biti pred sodniki. Natančno o obravnavi poročamo jutri. .d.uinav,i liijhZig ssivax N le t ni roparski kandidat. Na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča sedi zopet eden takih malih talentov, sadov izprijene vzgoje, kot sta bila dečka pri zadnji poroti. Pri Alojziju Becu iz Št. Ru-perta bi bil čudež, če bi bil poba boljši kakor je. Oče in mati se nista nič brigala za vzgojo otrok. Oče služi nekje v Trebnjem, mati pa na Viču pri Ljubljani. Ona ima kajžo doma, pa jo bolj veseli po svetu, kakor delati doma in se brigati za otroke. Potem pa se ljudje čudijo, da je dolenjska mladina na kmetih tako sprijena. Jolsko vodstvo nam malega Beca popisuje kot nasilnega paglavca, ki je že v šoli pretepaval svoje součen-ce. Krivdo za tako vzgojo pripisuje šolsko vodstvo in županstvo staršem. Poba se je učil raznih rokodelstev, pa ga ni nikjer držalo. Komaj je dopolnil 14 leto, pa je že zašel na pot hudodelca; dobil je en mesec zapora za to. In komaj je prišel iz za* pora domov, že je tuhtal, kako bi zopet nazaj prišel. Sam sebi prepuščen, je taval okrog in čakal na mlajše dečke. Dne 16. novembra so šli iz šole Jože Virt, Martin Kavšek in Marjeta Kos, sami po 10 let stari otroci. Bec se jim pridruži s palico v roki. Virt je nesel v cekarju šolske zvezke, steklenico špirita, sladkor, počez zagrnjen z robcem, v katerem je bilo 16 vin. denarja. Bec je takoj zavohal špirit in strast se ga je polastila, si ga prisvojiti. Najprej je otrokom rekel, da gre k čevljarju po čevlje. Ko so pa prišli v gozd, je Vir-ta dražil, da gre na njegov dom prepričat, če mali Virt res ne pije šnop-sa. Spotoma skozi gozd je vrgel palico stran, vzel iz žepa nož in ga demonstrativno kazal otrokom. Ko je družba došla sredi gozda, je one tri ustavil, Virtu pa rekel, naj mu pokaže zvezke. Ker se je Virt hranil, mu je Bec nagrozil z nožem. Ko je vrnil zvezke in ga je Virt spravljal v cerkev, je Bec zagrabil za steklenico špirita in jo hotel šiloma vzeti. Virt se je hranil, nakar mu ie Bec zopet zagrozil z nožem ter ostrino noža približal roki prestrašenega dečka. Virt se je noža ustrašil, spust I za steklenico, na kar mu jo j Bec vzel, a obenem tudi robec z malo vsotico denarja. Rekel je, da mora »prešteti premoženje«, spravljeno v zavitku robca. Bec ie otrokom sicer rekel, da hoče vse skupaj spraviti za tam. v bližini ležeči kup listja. Ko pa so šli dečki pozneje tja gledat, niso seveda ničesar našli. Bec se jim je porogljivo smejal in odšel proti Mirni, kjer je hotel vstopiti v službo pri Šmalcu. Pa med tem so ga že dobili orožniki ter oddali okrožnemu sodišču. Senat je dečka obsodtf na pet mesecev ječe. Pride v Ljubljano, da ga »poboljšajo«. Telefonska in brzojavna poročila. Cesar o zunanjem položaju. Dunaj, 16. decembra. Cesar je danes sprejel predsedstvo kontrolne komisije za državne dolgove o priliki SOletnice te institucije. Pri tej priliki se je izjavil tudi o zunanji situaciji. Cesar je naglašal. da je zunanji položaj ugoden in da je napestost jela popuščati. Z ozirom na to cesarjevo izjavo se položaj presoja boli opiti-mistično in splošno prevladuje upanje, da se bodo obstoječi spori končno vendarle dali mirnim potom poravnati. Izpremembe v vojnem ministrstvu. Berolin, 16. decembra. »Vossi-sche Zeitung« poroča z Dunaja k iz-premembam v vojnem ministrstvu: Kakor izvemo iz krogov generalnega štaba. Je imel bivši šef generalnega štaba Semua še priliko pismeno za-.prositi za syojo upokojitev. To se Je I zgodilo v trenutku, ko se je baron Conrad pl. Hotzendorf odpeljal v Bukarešto. Bivši vojni minister Auflenberg pa prav nič ni vedel o tem, da ga bo cesar pozval, da naj izroči prošnjo za demisijo. General Auffenberg je dobil povabilo, da naj se oglasi v Schonbrunnu v avdijenci, ki pa je trajala samo eno minuto. V tej avdijenci izvedel je Auffenberg iz ust cesarja, da mora zaprositi za demisijo. Kongres češke državnopravne stranke v Pragi. Praga, 16. decembra. Včeraj dopoldne se je vršil v Pragi kongres češke državnopravne stranke, katerega se je udeležilo 180 zaupnih mož. Kongres se je bavil z notranje političnim in zunanjepolitičnim položajem. Predsednik Sobotka je referiral o situaciji ter je predlagal brzojavni pozdrav v Brnu zborujoči češki napredni stranki (Stranskv). Sprejeta je bila tudi resolucija, ki protestira proti eventualni vojni in zahteva, da stopi vlada v dobre stike z balkanskimi državami. Tudi je skrajni čas, da ugodi vlada češkim narodnim zahtevam. Končno poživlja resolucija vse češke poslance, da naj se udeleže generalnega deželnega zbora vseh čeških dežel, tedaj Češke, Moravske in Sleske.- Češki radikalci. Praga, 16. decemhra. Češka narodna soc. stranka je sklenila brezobzirno nadaljevati obstrukcijo proti znanim vojnim predlogam. Hišna preiskava zaradi balkanskih ranjencev. Ptuj, 16. decembra. Včeraj so oblastveni organi izvršili hišno preiskavo pri obitefii Toplak, ker je nabirala prispevke za balkanske ranjence. Avdijenca pri cesarju. Dunaj. 16. decemhra. Cesar je danes sprejel v polurni avdijenci zunanjega ministra grofa Berchtolda, na to pa bivšega vojnega ministra generala Auffenberga. Od 3/4 na 11. do pol 12. je bil v avdijenci pri cesarju načelnik generalnega štaba Conrad Hotzendorf. Dr. ?usteršič in »Neue Freie Presse«. Dunaj. 16. decembra. Dr. Su-steršič brzojavlja > Neue Freie Presse -, da je vest. kakor da bi šlo klerikalni obstrukciii za to. da izsili od vlade podporo za kranjske rajf-ajznovke. popolnoma neresnična. (Vsaj je že »Volkskredit« dobil — kredit.). Proračunski odsek. Dunaj, 16. decemhra. Proračunski odsek je imel danes sejo, v kater1" ie kot prvi govoril Gostinčar, ki je izjavil, da slovenski klerikalci vstraja-jo v svoji opoziciji. Kot govornik se je prijavil tudi dr. Korošec. Klerikalci groze, da bodo obstruirali tudi v plenumu poslanske zbornice. Če se to zgodi, pride pod klop tudi uradniška službena pragmatika. Odkritje spomenika cesarice Elizabete. Trst. 16. decemhra. Včeraj se je vršilo slavnostno odkritje snomeni-ka cesarice FJizabete v mestnem parku nred južnim kolodvorom v Trstu. Slavnosti so se udeležili razen nadvojvode Franca Salvatorja tudi nrinc Hohenlohe s soprogo, umetnik Fran Seifert in kamnosek Anton Paič ter zastopniki mestnih, civilnih in voašjkih oblasti. Tirolsko posojilo. Inomost. 16. decembra. Kakor se govori v tukajšnih političnih krorib. namerava skleniti Tirolska v deželnem zboru meseca januarja najeti deželno posojilo 2* milijonov kron. Ogrska magnatska «bornica. Budimpešta, 16. decembra. Bivši predsednik ogrske magnatske zbornice Csakv ie danes ponoči umrl. Magnatska zbornica se je sestala k žalni seji. Obravnava radi poskiišenecra atentata na grofa Štefana Tiszo. Bud'moešta. 16. decembra. Danes se je pričela obravnava proti državnemu poslancu dr. Kovacsu radi znanega poskušenega atentata na nredsednikn poslanska zbornice grofa Tiszo. Obtoženec Kovacs je izjavil, da se ne čuti krivega, ker se v momentu duševne zmedenosti sploh ni zavedal svojega deianja. Grof Tisza. zaslišan kot priča, je izjavil, da je dobro videl.kako je Kavacs meril nanj. Obravnava se nadaljuje. Kovacs. Budimpešta, 16. decembra. Pred porotnim sodiščem se vrši danes obravnava proti poslancu Kovacsu, ki je kakor je znano izvršil atentat na predsednika ogrske zbornice Tiszo. Volitev francoskega predsednika. Pariz, 16. decembra. Poslanec Painleve je sporočil uredniku »Figa-ra«, da francoski minister za javna dela Leon Bourgeois nikakor noče sprejeti kandidature za prezidenta francoske republike. Bourgeois je baje dostavil tudi, da bo republikanska stranka gotovo našla med možmi, ki so se na znotraj in na zunaj v prid ugledu Francoske udeleževali vlade, primerne kandidate. Med drugimi je baje omenil Bourgeois Poincareja in Ribota. Rusija. Petrograd, 16. decembra. Brzojavna agentura ima polno moč, da dementira vesti, ki so bile razširjene na Berolinski borzi, češ da hoče Rusija odtegniti z nemškega denarnega trga svoja posojila. Stavka proti vojni. Pariz, 16. decemhra. Zveza delavcev je sklenila proklamirati gene** ralno stavko kot protest proti vojni. Prepoved izvoza konj v Rusiji. Petrograd, 16. decembra. Ministrstvo je izdalo ukaz, v katerem prepoveduje izvoz konj iz Rusije v inozemstvo. Odhod avstro-ogrskega veleposlanika v London. Dunaj, 16. decembra. Avstro-ogrski veleposlanik na angleškem dvoru grof Mensdorff je danes odpotoval v London. * MED VOJNO IN MIROM. Mirovna pogajanja v Londonu. — Zahteve zavezniških delegatov. London, 16. decembra. Danes dopoldne je bila slovesno otvorjena konferenca, ki naj iz premirja ustvari mir na Balkanu. Pozdravni govor je imel sir Edward Grey. Kakor se zatrjuje, stavijo delegati Bolgarske, Srbije, Crne gore in Orške te-le zahteve: 1. Turčija odstopi zaveznikom Makedoniio in Enir: 2. Turčija izroči zaveznikom Odrin, Skader in Janino z vso k tem trdnjavam spada-jočo okolico: 3. Turčija odstopi Tra-kijo do proge Midija-Enos, inkluzive Sule Burgasa in Lozengrada; 4. Turčija izroči zaveznikom Kreto in Egejske otoke; 5. Turčija dovoli za Srednjo Albanijo avtonomijo pod moha-medanskim guvernerjem, ki pa bo neodvisen od Turčije in 6. Turčija pripusti aneksijo severne in južne Albanije od Srbije, oziroma Grške. Mirovna pogajanja. Pariz, 16. decembra. Predsednik bolgarskega sobranja dr. Danev je dospel včeraj v Pariz ter je imel dolgo posvetovanje s predsednikom francoske zbornice Deschanelom in ruskim poslanikom Izvoljskim. Podrobnosti o teh posvetovanjih niso znane. Avstro-ogrski poslanik Ugron pri Pasiću. Belgrad, 16. decembra. Včeraj so imeli poslaniki držav, ki pripadajo k trozvezi, posebno posvetovanje. Po konferenci je avstro-ogrski poslanik pl. Ugron obiskal ministrskega predsednika Pašića. Pašić ga je opozoril na vojaške priprave, ki se vrše ob srbski meji. ter poudarjal, da bi te odredbe lahko izzvale neljube konflikte za obe državi. Končno je Pašić še opozoril poslanika na aretacije srbskih državljanov v Avstro-Ogrski ter ga vprašal, kaj naj te aretacije pomenjajo. Ugron je povabil Pašičn, naj mu izroči zapisnik svojih pritožb. Masaryk v Belgradu. Belgrad, 16. decembra. Profesor Masarvk je dospel včeraj sem ter je imel konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem. Izjavil se je po konferenci napram nekaterim poročevalcem listov, da je prepričan, da ima Srbija povsem mirovne tendence in da upa, da se avstrijsko - srbski spor mirnim potom poravna. — »Štampa« pripisuje .Masarvkovi misiji zelo važen pomen ter pozdravlja tudi misijo poslanca Tresiča-Pavi-Čiča. Misija poslanca dr. Masaryka. Belgrad, 16. decembra. Misiji poslanca dr. Masarvka pripisujejo v političnih krogih največji pomen. Njegova misija, ki je sicer privatna, in neobvezana, obstoji v tem, da razprši med Srhijo in Avstro-Ogi-sko obstoječa nesporazumljenja ter doseže, da pride v interesu obeh držav do poštenega sporazuma. Srbska vlada in časnikarji. Belgrad, 16. decembra. Ministr-ki predsednik Nikola Pašić je povabil k sebi urednike vseh v Belgradu izhajajočih listov ter jih prosil, naj na izvajanja avstrijsko-nemških in madžarskih listov ne reagirajo. Srbski novinci v okupiranih pokrajinah. Belgrad, 16. decembra. »Štampa« poroča, da se je dosegel med vlado in vojno upravo sporazum glede ustanovitve dveh vojnih zborov v Stari Srbiji. Ta dva zbora se bosta imenovala kosovska in vardarska divizija. Turčija nadaljuje vojne priprave. Carigrad, 16. decembra. Iz Er-zingiana v Carigrad došel monter za topove pripoveduje, da mrgole ceste iz notranjosti Male Azije proti prista* niščem, vojaštva, ki je pošiljajo s parniki v Midi jo (?). Pred Dardanelami. Atene, 16. decembra. Turška vojna ladja Medjidjije je priplula pred Dardanele ter poskusila napasti dva grška torpedna rušilca. Ko pa je priplulo 6 drugih grških torpedovk in torpednih rušilcev v bližino turške ladje, se je umaknila v Dardanele. Položaj v Carigradu. Carigrad, 16. decembra. Položaj v Carigradu smatrajo kot zelo nevaren in kritičen. Vpliv vojaške stranke narašča vidno in stališče velikega vezirja Kiamil-pase je močno omajano in ogroženo. Vojaška stranka dela na to, da bi bil imenovan generalismus Nazim-paša za vojaškega diktatorja. Nazim-paša se je baje izrazil: Turčija ni poražena, sedaj se še le pričenja prava vojna. Jovanović. Belgrad, 16. decembra. Novo* imenovan srbski poslanik na Dunaju, Jovo Jovanović, se ne more odpeljati iz Belgrada, ker mu je zbolela nenadoma njegova soproga. Turške grozovitosti. Atene, 16. decembra. Zunanje ministrstvo objavlja brzojavke iz Epira, ki pravijo, da so turške čete v Delvinu in okolici razdejale 30 grških vasi ter masakrirale prebivalstvo. Gospodarstvo. — Bolgarsko-avstrijske trgov* ske razmere. Tvrdka Juri Schicht d. d., Ustje, je prejela po posredovanju sofijskega zastopnika c. kr. trgovskega muzeja na Dunaju, od kralj. bolgarske vlade naročilo na več vagonov mila za takojšno dobavo. — Razpis ognjevarnih naprav na progi Novo mesto - dež. meja. C. kr. gradbeno vodstvo v Novem mestu razpisuje izvršitev ognjevarnih naprav ob progi Novo mesto-Metlika-deželna meja v približnem znesku 37.500 K. Delo se odda v 3 razdelkih in mora biti končano 1. junija oziroma 15. avgusta 1913. Pojasnila se dobe pri c. kr. gradbenem vodstvu, kjer se more tudi kupiti tiskovine in druge pripomočke. Ponudbe naj se vložijo najpoznejše do 20. januarja 1913 pri imenovanem vodstvu, kjer se odprejo ob treh popoldne istega dne. Ponudniki morajo držati besedo do 20. februarja 1913. Današnn list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. decembra: Adalbert Schiffrer, c. kr. poštni višji oficijal 55 k-t, Zaloška cesta 11. Dne 14. decembra: Katarina Skofic, kuharica, 62 let, Ribja ulica V kavami JHIUL" koncertuje novo došla tamburaška Ha kapela „GORA" vsak dan od 9. z v. naprej Vstopnina prosta. Vstopnina prosta Kavama ie vso noč odprta Za mnogobrojni obisk vljudno pros; Stelan MiholiČ, kavarnar. Veriex te trpežna f in hrani tok „^ E 289. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Borzna poročila". Llabllanaka „Kreditna banka v Ljubljani". Uradi! karti tlstajske torte 16. decembri 1113 ■ •(•tb*«l »avlrll. ■•'» majevi renta . . . , 4*2* , srebrna renta . . . . V', avstr. kronaka renta . . 4§'t ogT. ,. „ 4°, kranjsko delelao poto)ilc 4% k. o. čeike dež. banke Srette !i t. 1*60 •/, . • tl m n IW4 • • • • „ tlake..... M aentetjake !. iidaje M ogrske hlpotečne . „ dnn. komunalne „ avatr. kreditne . . . „ l}nbllanske . . . . „ avstr. rdeč. križa • , „ 0|P» it »i • « w basflika..... . tnrfke..... Onlalan. ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavona . , Dunajske bančne družbe . , "nžne želeanlce..... DHEavne železnice . . . , Alplne-Montan..... Češke sladkorne družbe . ■ Zivnostenske banke. . . , Valut«. Cekini.....S . • Marke........ Franki .«...:.. r . .•••••• . Rubi}!......... i »fural 8240 85QS 82 45 82-35 88 65 446 — 620 — 275 50 252- 239-— i 232 — 459 — 451— 66- 45 — 25-50 21 75 206*- 414 — 59 5— 490--94 60 657-50 94725 338-— 261*— 11*44 118*40 9620 9470 ! 254- Slapar. 82*60 8615 I 82 65 I 82 55 I 9450 8965 458 — 632- 287 50 264- 251 — 244 — 471 — 463 — 72*- 51 — 31-50 25 75 209*- 418 — 596 — 491*— 95 60 658 50 94825 341 — 262-— 11-49 11860 T6 35 ' 94 9^ i :«475 Žitne cene v Budimpešti* Dne 16 decembra 1912. Termin. Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11*82 P:' za april 1913 . . . . za 50 k* 10*37 Oves za april 1913 . . . za 50 ks 11*03 Koruza za mai 1913 ... za 60 kg 767 Koruza za julij 1913. . . za 50 kj 771 fl8teorolo|!sn8 tanSfe. Višina nad morjem 305-2 Sretfn;: zraSa* tlak 7St mm tas SbUnie 2lT S ?/nT ""« iS VetrOVl Neb° * vaDJa v mm £2__________________ 14 2.pop. 742-^S —1*4 j sr. svzh. I megla ., 9. zv. 741 8 54 sr. jzah oblačno. 15. 7. zj. 741*5 0*5 sr. ssvzh. tasno ., 2. pop. 7404 8*9 . sr. jzah. jasno ., 9.zv. 7410 33 16. 7. zj. 7391 2-2 sr. svzh. oblačno Srednja predvčerajšna temperatura —0'3l, norm. —15° in včerajšna 4-2°, norm. —16r. "adavina v 24 urah 00 mm in 00 mm Zahvaia. Za številne dokaze odkritega sočutja ter za lepe darovane vence ter za izredno častno spremstvo ob smrti naše iskreno ljubljene gospe Eme pl. Kleinmavr se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna hvala bodi izrečena gg. učiteljiščnikom za ginljivo petje pred hišo ter pred kapelo. 4-583 V Ljubljani, 16. dec. 1912. Rodbini pl. KleinmajT-Defraaceschi. Zahvala. Ob nenadomestni izgubi naše dobre mame, g. stare mame in tašče, gospe Ane Jeršinovič izrekamo vsem, ki so se v njeni bolezni in na zadnji poti na kaker>en način spremili, našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljujemo g. zdravniku dr. MaSeriču za trudoljubno skrb in požrtvovalnost za časa bolezni blage pokojnice, slav. gasilnemu društvu v Črnomlju za zadnje spremstvo in cenjenim gg. pevcem za zapeto žalo-stinko. Srčna hvala vsem! Črnomelj, 14. decembra 1912. šsšh Ždluioči ostali. Zahvala. Za obile dokaze presrčnega so-žalja o priliki prebridke izgube našega nepozabnega očeta, starega očeta in pradeda, gospoda Vencelja Sturma izrekamo tem potom našo odkritosrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažbo o priliki bolezni, veleč. g. nadučitelju Burniku, p. t. učiteljem in učiteljicam, ki so se v spremstvu šolske mladine udeležili pogreba, p. t učiteljem iz metliškega šn črnomaljskega okraja, tovariSem blagopokojnima za ginljivo petje, slavn. uradništvu, slav. mestnemu zastopu, si. meščanstvu in si. požarni brambi za častno spremstvo do groba. Bodi vsem iskena zahvala. Metlika, dne 10. decembra 1912. 4547 Zaluloči ostali. Zdravnik dr. Ivan Oni se |e vrati in zopet ordinira. D J LjuWi.lv... 31 DfMM (D * ™^.»°'~ I I UtllJ Ju * zan v izv platnice, ! ■ llfllit * v • Slovaa, (Iv Hribar -dr. Tavčar) in noveiš* Dra£ Hri- harjeTi, Dunajski Zven, Eres, Kara, Slovenka, Planinski Vostnlk, WaidniannskaiL Vse krasno vezano in izborno obran-eno, skupaj ali posam Poizvc se v trafiki „Union** v Ljubljani. 4532 V kisi pri „Anioku-' v Spod. Šiški Vodnikova cesta št d se oddajo s 1. februarjem v nijem tri lepe kleti, dfaffle in podstrešje za seno. Natančnejša pojasnita v gostilni ravnotam. 4550 N. I Schaflcr nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 Skatelj tako izborno učinkuioČih 4544 Sat mi Jakovih ,\ pastilij /. (kašelj lajšajoćih, slez razkrajajoči!*) leharfa PICCOLI v Ljubljani, c m kr dvornega založnika, papeževega dvornega založnika Ena škatljica 20 v, 11 škatjjic 2 K. Naročila po povzetju " Razglas. Podpisani mestni magistrat daje v smislu razpisa c. kr. deželnega predsedstva z dne 14 t. m. št. 3905/pr občinstvu nastopno na znanje: Vse železniške proge zasedle so vojaške straže. Le te imajo povelje, da ustavijo in aretujejo vsakogar, kdor bi se po* tikal v bližini železnške pro^e, odnosno po njej hodil, ne da bi se zamogel zadostno izkazati, ter da rabilo Orožje proti vsakomur, ki bi v svrho preprečenja aretacije hotel pobegniti, odnosno ne bi obstal na prvi poziv: »Halt! Wer da?«. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. decembra 1912. Župan: dr. Ivaa Tavčar 1. r. Lepistriček Francoski spisal Guy de Mau-passant; prevel Oton Župančič. fiienzi, zadnji iriiiunog Zgodovinski roman v 2 deiih. Spisal Edward Lvtton-Buhver. narodna Knjigarna Ljubljana, Prešernova ul. 7. Poštnina posameznim knjigam je 20 v. Sapho Slike iz pariškega življenja. — Francoski spisal Alphonse Dau-det; prevel Oton Župančič. Broš. K 2*—. — Vez. K 3 —. So knjige nad vse zabavne in zanimive, da kdor jih čita obdrže ga v največji napetosti, da jih ne odloži preje iz- rok, dokler ni :: prečital zadnjega stavka. :: Delniška iružba pivovarne ^UNION" naznanja s tem, da je dne 14. t. m. na Dunaju umrl nje velecenjeni predsednik, prebl. gospod H ** J ■ -■ ■ " 1 - * A a ' 1 Elf is *9 ms* »j,^ ffl nađravai&tčii I. graška deL pfivovarae v Pnntigasm, vitez Fran Jos. retla itd. Pogreb bo v torek, dne 17. t. m. popoldne ob 4. na centralnem pokopališču v Gradcu iz tamošnje mrtvašnice. Ltnbliana- Šiška, dne 16. grudna 1912. 4557 Vesela lica, vesel olroški smeh ob sijajni svetlobi, ki ga povzroča VJikierinova inč s predpogoj veselega boi- prazaika. ItOiOVil I Vesela lica, vesel otroški smeh ob sijajni svetlobi, ki ga povzroča Viktorinova toč ta predpogoi veselega boi. praznika. Vaše stanovanje le pozimi ob dolgih večerih dnevnosvetel raj, poleti na deželi je Wlktorinova luč neprecenljiv vir svetlobe, ki vam daje dobrote mile, enakomerne svetlobe. — Wiktorinovo svetilfko nahajate v zalogi v vseh uporabnostnih vrstah od najpriproste]2e pa do lnksnrijozne izgotovitve, v naših podrninieah na Dnnajn in na deželi, ali pa, če zahtevate, dobite zastonj in poštnine prosto Uno opremljen prospekt „V in prlznalna pisma iz vseh krogov. — Prihranite več nego polovico dosedanjih najnižjih izdatkov za razsvetljavo. — Blagovolite se obrniti na WIKT0RIN & Co. centrala 1 Dunaj V., Margaretenstr. 120, ali pa na naše poOažnice: Trst, nlica Acgnedotto 2; PRAGA: Zeltnerjeva ulica, vogal Ovočnega trga; DUNAJ I., Graben 29; DUNAJ II., Taborstr. 17; DUNAJ V., Margarethenstrasse 120; DUNAJ VI., Linke Wienzeffle 4; DUNAJ VIII., Alser-:: strasse 21; BRNO, Lichtensteingasse 2; BUDIMPEŠTA VIII., Baros otca 2. :: Tovarn« 1 Dunaj, Svataaafiee, Staraiica. — Oanihi nm željo aastonj. Pat mesecev star pes 4543 se takoj poceni proda na Rimski cesti štev. 10. pri hišniku. Hailelie nhiin pravi iisiii paH ia vsi v to stroko spadaloči predmeti v najfinejši kakovosti. 948 Za obila naročila se priporoča OTILIJA BRAČKO Ljubljana, Dunajska cesta 12. v Hrumi bilL Qo$tilna v **tadoi*Ijiei z velikim vrtom in gospodarskim poslopjem se bode na lavni dražbi dae 20. decembra 1912. ob /2IO ari prodala. — Cenilna vrednost K 48 206*— najmanjši ponudek K 33.000, Pojasnila daje gospod A. Cbladek ¥ RadOTllieL 4542 Stran 6. SLOVENSKI NAKOD. 289. štev. B. Gdtzl, LJubljana Mestni trg st. 19. — Stari trg št. 8. M1 Krasne novosti zimskih oblek In površnikov ■V domaćega Izdelke, in Sa aaročila po meri največja Izbira ta- in inozemskega blaga. Brez konkurence. Najnižje cene. Solidna postrežba. Pit na perutnina! Meso! Košarica s 5 kg z vsebino : debela gos ali 3—4 race, kapune ali kure za juho, nežno, tolsto, sve.e klano in skublieno ali sveže zadnje volovsko in telečje meso, vse franko po povzetju na vse strani K 670. Sveže presno maslo iz kravega mleka, zaboj čelc s 5 kg franko K 10 50. 4090 = M. I. Schwarz, Buczacz. = Prodajalka izučena v trgovini z mešanim blagom želi takoj mesto premeniti 4419 bodi na deželo ali v mestu. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. ANTON SCHUSTER Konfekcija za dame in deklice. Bi.UZHJ. Moli imovino LiuMiai. Stntarieva ni. 7. Jflo.. blago sukno, platno, garaiiare, preproge, žerpe, rute, pleti itd. Cevlisrskeoa loidi sprejme tako? v trajno delo Josip Mil fevijar Corsnfa pri Um Primorsko. 6 mm v nviillnlrfiil Wm |# tf S*.& m lllp popolnoma zmožno amerikanskega knji-govds.vo in nemške korespondence, spreime z 1, svečanom 1912. kolonijalna engros trgov, na cieželi. Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«. 4545 POZOr! OiS inln upi rc prodala TrDOVU! galanterijsko blago in pletenine 4054 ■ »i iz konkurzne mase Ludovika Dolenca v m ■ a^^ Prešernovi ulici pod tvor niskim, cenami. ^*n& DODajSka Iiv»icnsfcainrentoa zavarovalnica Dunaj IX., Mari a Theresiestrasse St. 5. S Varnostni zaklad K 45.000.000.— u Zavarovana glavnica K 130.000,000* — Vsi načini življenskega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji: z garantirano 40 ) dividendo, zavarovanje za doživetje in smrt z garantirano padajočimi premijami in 'entn^ zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaAkO sini bo brez zdravniške preiskavo I Ce starši umro, odpade vsako nadaljne plačevanje premije. Nadzornik za Kranjsko: Bor- Ciril Giobočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta št. 4. "•■ Proda se inliiiki uniforma brez suknje po jake nizki ceni. Več se poizve 4518 Rimska cesta štev. 17. I. nadstr. Kavarna/^ vso noč ^s^ ~^fe*fe odprta^^^ ^^w ^ _*^* ^X*rlorijanska ulica št 6. Dve veliki suhi 4456 triuitii Hi poraboi tudi za skl A se oddas!a. Več pove tvrdka Buzzalini, Stritarjeva ulica. Isiotam se proda sesolnitn?aoino. Dobrotvoriteljno društvo .Blagodat' v Ljubljani se slavnemu občinstvu priporoča kot edino dmštco te vrste na KranjslceT! Društvo ima namen Izplačati velike podpore in velike po- j smrtnine svojim redn. članom. i Cim več |e članov, temvečji znesek izplača j društvo v vsakem smrtnem slučaiu Te | vrt'1 društva so pokazali na Dunaju, I Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, -ia so na-bol^i humanitarna pod- j poma društva, katera na podaj?' vza- I eranosti za male prispevke članov izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in natančna poiasnila daje brez-clačno društvena pisarna 4265 v Ljubljani. Mestni tn ftw.13.1, naslstnije. S? pri nakunovanju čevljev ne ole'ts na 'A 20 do 30° o popust marveč na dobro blago po nizkih cenah, ki se dobi edino le pri tvrdki jL Schveitzer, trgovina čevljev Ljubljana, Prešernova ulica št 48. : Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah.: S\ Pristni Palma oapetnlU se prodajajo In fe 5. 4302 brezolačno pritrdilo J v5_ C. kr. avstrijske ^ državne železnice. Izvleček iz voznega reda. :— ■ —— Veljaven od 1. maja 1912.------------. ------- Postala: Ljubi.ana inini kolodvor. Odhod. 6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kram, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob Glini. Dunai. 7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št JanŽ, Rudolfovo, Stražo- ToDlice 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenieste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo Stražo - Toplice. 8-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franz £=sfeste, Celovec, 6-35 xwč^erm Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line, Dunaj. 7-*-* zvečer. Osebni vlak, na Grosuplj'e, očevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10-00 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linca, fLoniona> Vlissingena, Monakovega, Solnogradr Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega olnograda. Inomosta RHiaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca. Celovca, Beljaka Tržiča, Krama. 3-00 popoldne. Osebni iz Straže- Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, GrosuDljega 4-20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda. Franzenfeste Beljaka Tržiča. Kranja 7-0£ zvečer. Osebni vlak iz Jesenic i zvezo na brzovlak i2 Berlina, Draždan Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, Inomosta. Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Onatija-Reka). 8-15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. S-13 po noči. Osebni vlak iz Straže-io-plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postala: LJubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 8-12, 7"!*, (11"2£ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 8-42, 11-00, 2-41, 6-i5| (10-30 ob nedeljah in praznikih). C. kr. državno-železniško ravnatelistvo vTrst*. ri^ ■»» •*•■ i. •»» r i a i. ris Jćmtt ieiota" i« lif ina Hfc V«±1*1_M. ___L___0^_J_s_i_i •1 J 11 /■ v \ je na razpolago proti brezplačni odpeljavi v mestni elektrarni ljubljanski. SIJAJNA ZMAGAl v damskih raglanih. — Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 13*5 cm dolgih od tO K naprej, ki so stali preje od 40 It do (i O K. — Istotako znižane cene ragla-noi\ zimskih sukenj in oblek za gospode. „^Angleško skladišče obleTz" O. JBematovrč, JHestni trg št. 3. Gospod libi pl. Motu, lekarnar v Ljubljani. VaŠ sladni čaj, imenovan Sladin, se je tako pri bolnikih in okrevajočih. kakor tudi pri otrocih in dojenčkih prav dobro sponesel, prosim torej, pošljite ga še 5 zavojev. S poštovanjem Dr. Ferdinand Zeisler, kopališki zdravnik na Biedu, Dne 2. januarja 1888. Kranjsko. Varčne gospodinje! DoČim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr nI. Trnkoczy-ia „Sladni čaj11 1 zavojček z '4kg samo 60 v tudi pri trgovcu Na t » >če ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkoczv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: Vili, Josefstadter-strasse 25; lil , Radetzkvplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. Razpošiljanje po noiti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno ekarnarsko blago. — Drogijske cene. — Mastin za živinorejce. — Tel. 190. j Redka prilika! VslcB predstojeće inventure izključim nekatere spodaj omenjene predmete fgl s 25°|0 popusta ^ o9 stalne cene in sicer od danes naprej 4337 ] Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in volne. Spodnja krila iz listra, klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine. Modna trgovina P.Magdić J Ljubljana, nasproti glavne pošte. Manufakturna trgovina I. nt Ljubljana SsV" Sv. Petra cesta štev. 4 "v* LJubljana Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega blaga za zimsko sezono, ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo u solidnih cenah. — Vzorce pošljem poštnine prosto. ____ . .___________ . ___.____________________. _________