Leto (TI., štev. 306 Poštnina pavSaHrana V LJuDiIanf, četrtek dne 28. decembra 1922 Posamezna ttav. stana t oln lsh«fm Qb 4 »lutral. Stane mesečno 10'— Din sa inozemstvo 20*— . Oglasi po tarif u. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernovi uL št 54 _Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica it L Tel. St 22. Celje, AJeksandr. eests Račun pri pošto, čekov zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 27. decembra. Deset dni je nova vlada kovala svoj proglas. Mesto da bi razvila pred narodno skupščino svoj program, objavlja narodu — volilni oklic preko tiska. Narodno zastopstvo je previdoma takoj razpustila, da onemogoči učinkovito kritiko svojega «eksposeja». Program vlade je volilni oklic radikalne stranke, s katerim gTe v volilno borbo. Z njim je oficijelno začeta volilna kampanja. Pni del proglasa se opravičuje, za-£aj so radikali razbili skupščino, predno je bil odglasovan uradniški in invalidski zakon. Vsa ta obramba sloni na utisu nezaupanja, ki se je pojavilo med radikalci proti demokratski stranki. Nihče ne taji, da je nezaupanje med vodilnima strankama obstojalo in da je rastlo. Proglas pa se ne upa in ne more zanikati dejstva, da je demokratski klub kar v treh javnih in soglasnih resolucijah izjavil, da je pripravljen podpirati vlado, ki bi še pred volitvami pod streho spravila Uradniško pragmatiko, izenačenje in- Volilni proglas radikalne vlade RADIKALCI DELAJO RAZPOLOŽENJE Z DEMOKRATSKIM DELOV-NIM PROGRAMOM. - SLABI IZGLEDI ZA URADNIKE IN INVALIDE. Beograd, 27. decembra, p. Danes je bil ono politiko, ki varuje državno in na- na se,ji ministrskega sveta piečitan vlad ni proglas v obliki komunikeja, ki bo obenem pozneje tudi objavljen narodu kot proglas radikalne stranke. Komunike se glasi: «Ostavka prejšnjega kabineta g. Pašiča je bila. izzvana vsled zamotanih od-nošajev v parlamentu. Dasi so skupine, ki so tvorile večino vlade, tudi doslej z velikimi težavami izvajale delo. da se sprejmejo nujni in potrebni zakoni, je postalo delo v zadnjem času skoro onemogočeno. Del demokratskih poslancev je pri pretresu in rešavaniu vladnih predlogov prestopal k članom opozicije in glasoval z njimi. Poleg tega se je s sodelovanjem šefa demokratske stranke samega vodila zunaj parlamenta akcija, ki ni le kršila in slabila avtoritete kabi- validov, zakon o uradniških prehodnih neta, temveč je omajala tudi temelje dokladah in kmetijske zakone. Napram temu neutajljivemu dejstvu je jalovo vse sklicevanje na utise in nezaupanja, ki v realni politiki ne morejo odločati. Drugi del proglasa je zopet opravičevanje: opravičevanje pred elementarnim ogorčenjem, ki se je polastilo celokupnega državnega namešeenstva Ln invalidov, ker radikalci niso mogli potrpeti še par tednov, da se sprejmeta uradniški in invalidski zakon. Proglas v tem pogledu trdi. da «se bo vlada trudila, da bo našla način, da te tem slojem pomaga*, in sicer «ako mogoče*, še predno se sprejme uradniški in invalidski zakon. S tem je vsaka nacla uradnikov in invalidov za enkrat pokopana, kajti na vprašanje r> povišanju draginjskih doklad posto-jfta samo dva odgovora: da ali ne, In ni potrebno nadaljno razmišljeva-aje. Vlada pa noče dati ničesar. Zaman iSCemo v proglasu političnih fdej. katere hoče vladajoča stranka jresničiti v državi. Zbranih je nekaj medlih fraz, ki ne odgovarjajo niti na najbolj pereča sporna vprašanja. Zanimivo v tem pogledu je edino Je/sivo. da proglas izjavlja zvestobo ustavi in stanju, ki je ž njo ustvarjeno. Trud gwp. Proti da, da okrene vlado v revizijonistično smer, je bil torej brezuspešen. Ta pasus je zanimiv za vse tiste, ki so še v polpreteklih dneh upali na to, da se bo dalo vsaj približno spojiti načela radikalne stranke z revizijonističnimi poskusi. V tem pogledu je proglas jasen. Radikalci so odrekli vstop vsem onim. ki eo Ee izjavljali za sklepe zagrebškega kongresa. To se pravi, niso jim odrekli vstopa, ampak kdor hoče vstopiti v radikalsko stranko, se mora poprej odreči načelom zagrebškega kongresa. Veseli nas, da je volilni proglas ra-3ikalne stranke vsaj v tem vprašanju prinesel jasnost. V ostalem pa je očividno namenoma opustil, da zavzame »tališče. To bo razočaralo vse tiste kroge, ki so od radikalcev pričakovali vsaj poskus in senco gospodarskega in socijalnega programa, vsaj eno misel o valutnem (problemu, ki tišči vse gospodarske kroge za grlo. Ti krogi se bodo morali privaditi, da tedaj gospodujoča itranka v njihovih vprašanjih sploh nima nobenega stališča, kajti prva točka njenega programa se glasi, da hoče imeti v rokah državno moč in da so ji dobrodošla vsa sredstva, da obdrži to moč v svojih rokah. To naj bi bil radikalni proglas na kratko in odkrito povedal, pa bi bil bolj simpatičen, ker bi bil vsaj iskren. Pa bodo že dejanja govorila Nova komunistična stranka Beograd, 27. decembra, p. Pod vodstvom bivšega komunističnega poslanca Triše Kacleroviča se snuje tu nova «Pro-letarska unija*, ki naj bi nadaljevala akcijo bivše komunistične stranke v okviru obstoječih zakonov ter se aktivno udeležila volitev. «Proletarska unija* naj bi »družila po možnosti vse sorijalistične ;kupine po skrajno levičarskem programi. V tem oziru so $e vršila zadnje dni »ogajanja z raznimi soc. voditelji, ki pa i!so bila uspešna. Izgledi nove stranke ie ne cenijo visoko. Komunisti so kakor mano dobili pri zadnjih volitvah največ pasov ravno v onih krajih, kier je poli-jična izobrazba mas najnižja (Makedonija, Črna gora). Tam pa se je oolcžai oedfem znatno preobrnil. celokupne dosedanje državne politike. Ko je bilo v taki situaciji stavljeno na dnevni red tako veliko vprašanje, kakor je vprašanje o obči smeri vladine politike, je kabinet g. Pašiča podal ostav ko, da bi se parlamentarna situacija politično razčistila in da bi se razvidelo, ali je nadaljnje sodelovanje v koaliciji pod navedinimi okolnostmi mogoče, in da bi se pred volitvami sprejeli v skupščini nekateri nujni ln potrebni zakonski predlogi. Zadržanje demokratskega kluba in njegovih članov pa tudi po podani ostav ki v temeljnih političnih vprašanjih, zaradi katerih je nastala kriza, ni situacije razčistilo; nasprotno: vsi pojavi in dejstva so kazala na to, da so duhovi v demokratskem klubu tudi nadalje ostali razdeljeni in da za nadaljevanje uspešne koalicije na dosedanjem temelju in z dosedanjim političnim programom, manjka glavni pogoj, to je enotnost, v političnem pogledu. Radikaiski poslani-ški klub ni mogel in ni smel zapreti oči pred tem dejstvom, zato se je odločil, da z demokrati ne stopi v koalicijo, dokler za to koalicijo ne bi bila zagotovljena v osnovnih vprašanjih notranje politike ista politična podlaga. Razumljivo je, da se mora glede takega najvažnejšega, vprašanja zahtevati popolno razčiščenje situacije; ker se taka podlaga ni mogla dobiti niti po ponovnih poizkusih in razgovorih, so radikalci sami prevzeli upravo države v polnem prepričanju, da bodo samo na ta način ter s pomočjo novih volitev dovršili rodno edinstvo, kl je izraženo v naši državni ustavi. Nova vlada g. Pašina je osvobojena od dosedanjih neizbei.ih kompromisov in pogajanj ter ima možnost, da vodi državne pnsle po določeni črti glasom svojega programa. V tem oziru je treba že sedaj poudariti, da bo njena glavna in temeljna briga ta. da izvede svobodne in zakonite skup ščinske volitve. Na drugem mestu si je vlada g. Pašiča stavila v dolžnost, da takoj stori vse primerne korake, da bi se popravila državna uprava ter zagotovilo bolje funkcioniranje državnega aparata.. Ena izmed najtežjih nalog vj tej smeri bo briga za ureditev in popravilo državnih finano boljše nabiranje državnih dohodkov, pravičnejša in enakomernejša davčna obremenitev državljanov po njihovih premoženjskih razmerah, največje štedenje pri izdatkih. To so prve in najneobhodnejše naloge v tem pogledu. Ko bo vodila brigo za najnujnejše državne potrebe, se bo vlada trudila, da bo našla način, da se državnim uradnikom in invalidom stvarno pomaga, in sicer, ako mogoče, še preden se sprejme uradniški in invalidski zakon. Skupščina teh zakonov ni mogla rešiti iz prej navedenih razlogov. Id so izzvali krizo, vlada pa bo te zakone stavila kot prve na dnevni red nove skupščine. Ravno tako bo vlada takoj predložila Narodni skupščini na odobrenje zakonske predloge, ki bodo imeli svrho, da se pospeši poljedelstvo in živinoreja in ustvarijo povoljni pogoji za razvitek splošnega narodnega gospodarstva. K tem zakonom spadajo, zakon o zemljo-radniškem kreditu in poljedelskem zavarovanju. Vlada g. Pašiča fco skrbno čuvala avtoriteto države in drlavaih oblasti, vpo-števajoč svobodo državljanov in njihovo politično prepričanje ter braneč to svobodo pred vsakim nedopustnim pritiskom in nasiljem. Vlada je uverjena, da se bo narod pri popolnoma svobodnih volitvah v tako .jasni situaciji izrekel za stanje, ki se je ustvarilo z ustavo, za politiko, ki se vodi v stalni in neomaj ni težnji, da se učvrsti državno in narodno edinstvo, za katero je bilo toliko žrtev in ki je največje jamstvo za napredek in ujedinjenje naroda kraljevine SHS*. Mala antanta proti madžarsftrim rovarfeniem SKUPNA DEMARŠA PRI VET FPOSLANIŠKI KONFERENCI. — RAZ-OROŽITVENA KOMISIJA ŠE NE ZAPUSTI MADŽARSKE. Beograd, 27. decembra, p. »Tribuna* Države Male antant« »o prišle do tega piše: Pred' približno desetimi dnevi so zaključka ta podlagi zanesljivih poroča! predstavniki Male antante v Parizu pred j o vojnih pripravah na Madžarskem. K i lagali velepo^laniški konferenci, naj se izključeno, da bo storila naša vlada tudi mednarodna komisija za razorožitev iz direktne korake v Pešti, da zabrani ma Madžarske še ne odpokliče. Veleposlani- j džarska vlada v*.\ privatna javna in taj-fka konferenca je zahtevi ugodila in do- i na društva v Madžarski ki imajo za fii ločila, naj ostane razorožitvena komisija *r>w>dnim dr- na Madžarskem še tri mesece. Med Prago Bukarešto in Beogradom pa se nadaljujejo posvetovanja o tem, da se zahteva od konference ambosodorjev naj ostane razorožitvena komisija na Madžarskem še eno celo leto. madžarsko revanžo proti sosednim državam, in ravno tako onemogočiti vs~ akcije, ki ogrožajo dobre odnošaje med Madžarsko in državami Male antante. V tem zmislu bo naša vlada zahtevala v prvi vrsti takojšnjo razpustitev organ! zac;je 'Probujajočih se Madžarov*. Novo sporno vprašanje v Lausanni TURKI ZAHTEVAJO MOSULSKO OZEMLJE. Lausanne, 27. decembra, n. Politična podkomisija je razpravljala danes na tajni seji o mosulskem vprašanju. Podlago debate je tvoril angleški memorandum, ki ga je predložila Anglija kot odgovor na turške zahteve. Memorandumu so se pridružili vsi zavezniki. Seja je potekla jako burno in je prišlo zlasti do ostrih spopadov med lordom Curzonom, ki je govoril v imenu zaveznikov in turškimi delegati. Do rezultata danes ni prišlo do nikakega. ker Turki dosledno odklanjajo angleško stališče, da spada Mosul z mosulskim vila-l jetom k Iraku, nad katerim ima Anglija ; protektorat. Anglija bi bila pripravlje-j na le k mali korekturi severne meje. . Angleški memorandum končuje z zatrdilom, da se hoče Anglija posložit; pravic, a tudi vestno izvrševati naloge poverjene ji od Zveze narodov, in v soglasju z Zvezo upravljati pokrajino v prid prebivalstva. Zato ne more pristati . na. nikake izjemne koncesije Turčiji. V svojem ekspozeju je lord Curzori ' naposled še ostro apoetrofiral Turke, če* da je v Anatoliji, ki so si jo Turki prisvojili. razmeroma mnogo več GrKov kakor v mosulskem področju Turkov Turške pravice do Mosula so torej ravno tako malo utemeljene, kakor grške pravice do Anatolije. Razprava se bo jutri nadaljevala. 11811.1! pogoji za vstop v vlado PAŠIČ SMATRA ZAHTEVE ZA PRETIRANE. Beograd, 27. decembra. (Izv.) Glavnt odbor muslimanske Maglajičeve in Kara-mehmedovičeve grupe je na svojem včerajšnjem sestanku v Sarajevu sklenil, vstopiti v volilno vlado g. Pašiča pod sledečimi pogoji: da dobi dva portfelja v volilni vladi g. Pašiča, dve mesti v pokrajinski vladi v Sarajevu in tri srezke načelnike ter konečno izplačilo ostanka 42 milijonov Din za hak. Posl. Karamehmedovič je že na potu v Beograd da predloži te zahteve g. Pa- šiču, dočim je poslanec Fehim Kurbego-vič že danes na podlagi telegraiičnega in telefonskega obvestila sporočil g. Pašiču, da so muslimani voljni, stopiti v vlado, Pašič pa je izjavil da je pripravljen dati muslimanom na razpolago portfelj ministra trgovine, ki ga naj bi prevzel g. Omerovid, enega ministra pa bi muslimani dobili brez portielja. Kakor doznava Vaš dopisnik, za sporazum ni velikih izgledov. Profičevci postavljajo kandidature na lastno pest BOJEVITO RAZPOLOŽENJE PROTI PAŠIČU. Beograd, 27. decembra, r. Iz Vel. Rečkereka se javlja, da se je tam na konferenci Protičevih pristašev sestavila lista z nosilcem liste Stojanom Proticem. Poleg Protiča bo kandidiralo tudi onih pet prvakov radikalne stranke, ki jih je Pašič izključil. Zdi S9 da dr. Ninčič nima dosti upanja, da zmaga v Vel. Bečkereku. Dalje se poroča tudi o borbenosti Protičevih pristašev v Novem Sadu, kjer bodo postavili posebno listo kot samostojni in neodvisni radikalci. Kot kandidati se omenjajo bivši veliki župan in znani madžaron Adamovics, dr. Hadži, Mita Klicin. dr. Tapavica. Radič se pogala z bugaraši Beograd, 27. decembra. 1. Tukajšnji politični krogi so informirani, da se že delj časa vršijo razgovori med gotovimi bulgarofilskimi krogi in Stjepanom Radi-čem v svrho volilnega sporazuma za Ma-cedonijo. V makedonskih volilnih okrajih naj bi pri prihodnjih volitvah nastopila posebna macedonska republikanska se-Ijačka stranka, ki bi stala v ozkih stikih z Radičevo HRSS. Ta nova stranka naj bi predvsem osredotočila na svoje liste one glasove, ki so bili pri zadnjih volitvah oddani v prilog komunističnih kandidatov. ŽELEZNIŠKI PREDOR POD AVALO. Beograd, 27. decembra r. Danes ob 10. uri je bil v prisotnosti ministrov za promet in javna dela slovesno otvorjen prvi predor pod Avalo pri Belem potoku. S tem je spojena železniška proga Beograd - Topčider - Mala Kršna - Požare-vac. PROSLAVA PASTEURJEVE STOLETNICE V PARIZU. Beograd, 27. decembra, r. Danes popoldne ob 17 .uri je bila na vseučilišču v prisotnosti prosvetnega ministra ter vojnih atašejev slavnostna akademija povo-Idom 100-letnice Pasteuria. Veliki župani Beograd, 27. decembra. 1. Ukaz o velikih županih dane« še ni bil objavljen. Sporoča se, da so v zadnjem trenutku prispeli protesti, ki se tičejo posebno nekaterih kandidatov za Srbijo. Naknadno se izve, da je kot kandidat za krajiško-modruško oblast s sedežem v Karlovcu ali na Sušaku določen Nikola Cvijanovič. Danes dopoldne sta prispela iz Ljubljane minister Zupanič in namestnik Hribar. Namestnik Hribar se je pri g. Pašiču izjavil proti imenovanju dr. Sajovica za Maribor. On se poteguje zato, da bi velika župana za Ljubljano in Maribor sploh ne bila imenovana, ako pa drugače ni mogoče, naj se vsaj začasno imenuje veliki župan samo za Ljubljano, češ, da bi to znatno olajšalo prehod gotovih politikov v radikalno stranko. Tekom dneva je namestnik Hribar ta svoj načrt predložil i Pašiču i nekaterim drugim ministrom. Pri tej priliki se je vršil tudi razgovor o postavitvi posebnih radikalskih kandidatur na Slovenskem. ŠUSTERŠIČ V BEOGRADU. Beograd, 27. decembra, t. Danes ie dospel v Beograd bivši voditelj klerikalcev dr. Šusteršič. Nocoj je po dr. Lenartu prišel v stik z dr. Vojislavom laničem, tajnikom radikalnega kluba ter se bo jutri najbrž sestal s Pašičem. Nove francoske reparacijske zahteve Pariz, 27. decembra u. Reparacijska komisija je aa svoji včerajšnji seji deloma soglasno, deloma z večino glasov ugotovila: 1.) da Nemčija v letu 1922 ni izpolnila svojih obveznosti glede lesnih dobav Franciji; 2.) da znači neizpolnitev teh obveznosti odpor v zmislu verzaj-6kega miru. in 3.) da ima Francija vsled tega v zmislu mirovnih določb pravico zahtevati od Nemčije pokritje neizpopol-njenih obveznosti v gotovini. Ta tirjatev zapade z 31. dec. Ugotovitve Teparacijske komisije, izvršene na pritisk Francije, so reparacijski problem še bolj komplicirale. tako da ima pariški sestanek ministrskih predsednikov še manj izgledov za uspeh. Muh olinileve reforme Podaljšanje vojaške službe. — Ver-ski pouk v šolah. Rim, 27. decembra, u. Kakor povzemajo listi iz pogovorov med Mussolini-jem in bojnim ministrom Diazom, nameravajo podaljšati aktivno službovanje re-krutov po marcu 1923 od 8 ozir. 12 na IS mesecev. Poleg tega namerava uvesti nova vlada nekaj ugodnosti za voiake-zra-koplovce. Predvidenih Je tudi nekaj sprememb v šolstvu. Verski pouk naj tvori podlago za ves nadaljni pouk. Pred kratkim je Mussolini odredil, da morajo viseti v vseh šolskih sobah zonet razpela. V CURIHU BO NOTIRAL SAMO DINAR. Zagreb, 27. decembra, r. Po obvestilu, ki ga je prejela zagrebška borza br od 1. januarja naprej notiral na curišk: borzi samo dinar, ne več jugoslov. krona in bo tudi deviza Zagreb označena v dinarski veljavi. RAVNOTEŽJE V TURŠKEM PRORAČUNU. London, 27. decembra, s. Kakor javljajo iz Angore, je izjavil finančni mini ster v narodni skupščini povodom debate o budžetu za leto 1923, da se je Turčija po 300 letih prvič vojskovala, ne da bi vzela zunanje posojilo. Izdatki in dohodki se tudi za prihodnje leto krijejo. gorza dne 27. dec. Zagreb, devize: Dunaj 0.13 — 0.1325. Berlin 1.36 — 1.40, Pešta 3.75 — 4-05. Milan 475 — 480, London 432 — 433. Newyork 93 — 94, Pariz 690 — 696, Praga 296 — 298, Švica 1780 — 1785, Varšava 0.53 — 0.56, valute: dolar 91.50 — 92.50, franki 675 — 680, napoleoni 300 - 310, marke 1.48, leji 51, lire 473 — 475, efekti: Jadranska banka 325 — 350. Liub. kreditna banka 200, Slavenska banka 102.50, Trb. premog, družba 315. Beograd, devize: Ženeva 1775 — 17?-= Pešta 3.95 — 4.05, Praga 293 — 297, Pariz 695 — 697, Sofija 65.50 — 66.50, Milan 484 — 485, Bukarešt 54 — 56, London 434.25 — 437.25, Newyork 93.85 -94.85, Berlin 1.28 — 1.38, Dunaj 0.1275 -0.1375, Solun 108.50 — 111.50. Dunaj, devize: Zagreb 181.75 — 182.?.c Beograd 725 — 729, Berlin 9.35 — 9.65. Budimpešta 29.35 - 29.45, London 326.70T — 327.300, Milan 3576 — 3584, Newyork 70.425 — 70.575, Pariz 5134 — 5140: Praga 2147 — 2153, Sofija 479.50 — 480.50, Varšava 3.85 — 3.95, Curih 13.33? — 13.365, valute: dolarji 70.050 — 70.35i levi 458 — 462, nemške marke 9.20 — 10.20, funti 325.900 — 326.900, fr. franki 5075 — 5105, lire 3542.50 — 3557.50. dinarji 717 — 721, poljske marke 3.65 -3.95, leji 389 — 391, švic. franki 13.245 — 13.305, češke krone 2130 — 2140, madžarske krone 28.30 — 28.50. Praga, devize: Berlin 42 — 52, Curih 602.75 — 604.25, Milan 162.25 — 163.75 Pariz 235.25 — 236.75, London 147.75 -149.25, Newyork 31.80 — 3220, Beograt 35.50 — 36, Sofija 23.80 — 24.20, Dunai 4.60 — 5.15, Varšava 16 — 21, Budimpe šta 1.33 — 1.43. Curih: Berlin 0.0725, Newyork 527.62. London 24.52, Pariz 38.65, Milan 26.90. Praga 16.50, Budimpešta 02275. Zagreb 1.47, Bukarešta 3.10, Varšava 0.03, Dunai 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076, Sofija 3.72. Berlin, devize: Italija 37.506 — 37.®* London 34.164.37 — 34.335.63, Newyork 731.915 — 735.585, Pariz 53.615 — 53.88.1 Švica 139.151 — 139.849, Dunaj 1037 — 1043, Praga 23.441 — 23.559, Budimpešta 309 — 311, Sofija 50.37 — 50.63. Be?-erjd 70.30 — 79.70. Bukarešta Narodnostna borba v Belgiji Narodnostni spori so specijaliteta vzhodno evropske polovice. Iz zapadne Evrope je malo čuti o njih, tamkaj so (običajno s pomilovanjem in prezirom zrli na brezkončne prepire o narodnosti, jeziku, šolah in uradnih postojankah v srednji in vzhodni Evropi. Ali tako povsem brez teh specijalitet fz bivše Avstrije tudi na zapadu niso. V Belgiji imajo vendarle prav lep primer tako podrobne ali nevzdržne borbe med dvema narodnostima. Ravno zadnje dni je prodrla do nas vest o narodnostnih kravalih v Belgiji, o nemirih, ki so se sprožili o priliki sklepa o ilamizaciji univerze v Gentu. V Belgiji bivajo irancoski Valoni in aermanski Flami. Razmerje med obema j iiarodnostima je sledeče: kakih 52 odstot- j kov celokupnega prebivalstva pripada Platnom in 48 odstotkov Francozom. Po najnovejših, toda nemških virih je razmerje celo neugodneje, tako da pripada 59 odst. Fiamom, 41 odst. Francozom. 'Ioda resnično razmerje med obema skupinama je povsem drugačno, kakor bi bilo pričakovati iz statističnih navedli. Flamski jezik nima skoro nikake veljave v belgijskem javnem življenju. Po ustavi iz 1. 1830, ki tvori temeli sedanji Belgiji, ie v Belgiji irancoščina uradni jezik v šolstvu, upravi, sodstvu in v poslovnem življenju. Vsi ilamski izobraženci, \si ki imaio opraviti v javnem življenju, vjovorijo tudi francoski jezik, ki igra sedaj v državi približno isto vlogo, ko pred •isvobojenjem nemščina v severnem slovenskem ozemlju. Flamski jezik, ki predstavlja stvarno Islandsko narečje, je malo kultiviran, ker ie prevzela francoščina vlogo kulturnega občila. V zadnjih desetletjih pa se je pričelo gibanje, ki meri na narodni preporod l iamcerv, na gojenje njih lastnega jezika, lastne kulture in hoče doseči politično enakopravnost Flamca s Francozom. Ako se to izvede v upravi, sodstvu, šolstvu, skratka v vsem javnem življenju, se mora Belgija prej ali slej urediti v dva več ali manj ločena dela, v flamskega na scverozapadu in francoskega na jugo-\ hodu. Delo za tako preureditev pa jc težavno, ker je velik del Fiamcev samih - prevlado francoščine zadovoljen. Dru-sa zelo važna okoinost pa je, da so Nemci med vojno flamsko gibanje takorekoč kompromitirali. Razdelili so deželo v ilamski in francoski del ter v prvem delu vpeljali flamščino v šolo in urade, hkrati notom flamizacije Vršili živahno germa-i '-iilsko, protiirancesko propagando. Del Flamcev, dasi ne znaten, se je postavil ua nemško stran, zato se je silno zaso-• ražil pri frankofilih, h katerim spada ve lika večina Belgije. Da je sedaj precejšen del valonskih poslancev glasoval za flamizacljo univerze i Oentu, je smatrati kot znak stremljenja, sprijazniti se s flamanizmom in ga ne tirati v hujšo borbenost, v ekstrem. Saj i:na Belgija štiri univerze, v Bruxelles, l.iege, Louvain in Gent, seveda vse francoske: lahko se tedaj ena prepusti Flam-ccm. Nepomirljivi Belgijci pa smatrajo Humanizem za delo zasovraženih Nemcev in trdijo, da se delajo s koncesijami Fiamcem koncesija — Nemcem. Poraženi na bojiščih da se vračajo boches po dru-^i, tišji poti nazaj in da sedaj v oblikt narodnega boja ogrožajo svobodo Belgiji e. Pod takimi premisami tedaj borba v BiJgiji ni enostavna in gotovo še ne bo kmalu zaključena. Culi bomo tedaj brž-k itie še večkrat o narodnih spopadih iz tega kota Evrope. Že zopet etendencijozno izmišljajo.!:'. »Slovenski Narod* ponavlja včeraj beograjsko informacijo o imenovanju velikih županov, pravi, da je imenovanje kočevskega mladega advokata drja. Sajovica «v kombinaciji toda da še ni izvršeno. V drugem ''ogramu iz Beograda zatrjuje s. dr. Sajovic sploh ne more priti v nobeno resno kombinacijo, že iz »enostavnega razloga*, ker da nima za to predpisane kvalifikacije. Pustimo na -trani, da »Slovenski Narod* svojo vc-st o kombinaciji z drjem. Sajovicem »a,a označuje kot neresno. Intere-santnejša je utemeljitev. Radikalci so -vveda iz partizanskih razlogov spo--•/oni imenovati sto nekvalificiranih ljudi za velike župane, v slučaju drja. sajovica pa se celo lahko sklicujejo k;* to. da formalna kvalifikacija ob-stoja. Po § 28. zakona o obči upravi "C: d os tu je namreč prva tri leta za velikega župana, da je pravnik in da ima 10 let «javnega dela*. To bodo radikalci drju. Sajovicu že priznali. »Slovenski Narod* ima torej slabega informatorja, kateri bi si lahko ogle--:,il vsaj zakon, predno brzojavlja - . oje «avtoritativne» sodbe »iz Beo-c ada* naravnost m izračunano v re-iakcijo »Slov. Naroda*. Kako se udejstvuje novi finančni minister? Izgleda, da se novi finančai ■ ■ i nister gosp. Stoiadinovič bolj peča s partizansko nego s finančno politi-:,-). Beograjsko časopisje naglasa, da ;,„ on prvi, ki bo prekršil zakone. On jf namreč že izdal ukaz. da naj se vsi finančni stražniki odpokličejo od obmejnega službovanja in nadomestijo ■l.) izida volitev z vojaštvom. Gosp. finančni minister je mnenja, da bo vzbudil pri finančnih stražnikih simpatij« za radikalee. ako iih nošlie «. pftr mesecev Somov na odmor-. S to svojo odredbo pa krši finančni minister zakone, kajti finančni zakon prepoveduje. da se finančni uradniki udejst,vujejo v politični borbi. Poleg tega pa bo tudi meja za tihotapce prosta in korupcija bo vzklila v veliki meri. -f- Novi finančni minister o uradniških dokladah in o 13. mesecu. Eden urednikov »Politike* je vprašal novega- finančnega ministra dr. Stojadi-noviča o tem, kaj misli o povišanju draginjskih doklad uradnikom. Dobil je odgovor: »Sedanji državni dohodki zadostujejo komaj za izdatke rednega proračuna. Kje bi sedaj mogel najti kritje za te nove izdatke, ki niso predvideni v proračunu in ki gredo v milijone? Drugega sredstva ne bi imel. kot oditi zopet v »Narodno banko* in tiskati nove bankovce . . . Kaj bi pa to pomenilo za vrednost naše valute in kako bi to delovalo na cene vseh predmetov v državi — to ni potrebno posebej naglašati, ker za to imamo že več kot dovolj izkustva. V tem leži težišče vprašanja in vse težave so v tem. Oni. ki predlagajo nove izdatke, morajo misliti tudi na to: kje naj se dobi kritje za te izdatke? Ponavljam: za sedaj ni druge možnosti kot tiskanje novih bankovcev.* -f Radikalci in volitve. »Samouprava* že par dni prinaša na uvodni strani obsežno objavo glavnega odbora radikalne stranke: «V soboto se vrši velika radikalna zabava v hotelu Pariz. Z ozirom na predstoječe volitve mora veselica biti velika smotra radikalne stranke in manifestacija njene sile. Pribaviti pa mora stranki tudi obilna sredstva za volilno borbo. Prisostvoval bo tudi gosp. Nikola Pašič. Vstopnina prostovoljna . . .» Ra-dikalska življenjska praksa je torej taka, da spretno spajajo — dulee cum utili . . . -f Radikalski dispozicijskj fond. Beograjska »Pravda* poroča, da je te dni predsednik ministrskega sveta g. Nikola Pašič dvignil iz državne blagajne 6 milijonov dinarjev za dispozi-cijski fond. Trdi se, da nameravajo radikalci uporabiti ta državni denar za volilno agitacijo. + Radikalci «reducirajo». V vseh ministrstvih se vrše v zadnjem času priprave za »redukcije*. Te dni je prinesel v Beograd Milan Simonovič iz kruševačkega okraja obširen referat, ki daje potrebna navodila za odpust uradnikov - demokratov. Ministrstvo za šume in rude odpošilja v šumske uprave dekrete, na podlagi katerih se odpuščajo uradniki - demokrati. Na njih mesto prihajajo seveda zaupniki radikalske gospode. Res lepe metode! -j- O registriranju rapallske pogodbe priobčuje beograjska »Politika*, ki je v zunanjepolitičnih vprašanjih navadno dobro informirana, zelo zanimiv članek, ki pa. žalibog, ni tolaž-ljiv. Po »Politikinih* informacijah naša država niti od registriranja rapalske pogodbe pri Zvezi narodov ne bi imela nobenih koristi, ker je italijanska diplomacija spretno izrabila našo potrpežljivost in neaktivnost in je pri zvezi narodov uveljavila svoje stališče v jadranskem vprašanju. Italiji so šli posebno v prilog poslednji dogodki v Evropi in njenem neposrednem sosedstvu (mala Azija), radi katerih je postala Italija Angliji in Franciji takorekoč neobhodno potrebna. Italija se vsega tega dobro zaveda, ona dobro ve. da bo imela tudi v jadranskem vprašanju popolno zaslombo v Zvezi narodov, ki ni nič drugega, kot navaden izvršilni organ antante. _ — »Politika* ostro prijemlje zunanjega ministra Ninčiča. posebno pa našega rimskega poslanika Antonijeviča, ki sta s svojo neaktivnostjo zakrivila današnji težki položaj, v katerem se nahaja vprašanje rapallske pogodbe. Resnično, vsak dan postaja jasnejše, da je pri nss absolutno potrebna posebna- institucija parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, ker ako bi imeli tak odbor od vsega začetka, ne bi eli v zunanji politiki od neuspeha do neuspeha, v katere nas vodijo radikalni »diplomati*, ki dobijajo samo radi pripadnosti k radikalni stranki nad vse odgovorna mesta v diplomaciji, čeprav jim niso dorasli._ zetta* so uJcradli 4000 lir. Stroji v tiskarni lista »II Giorno*. čigar voditeljica je znana pisateljica Matilda Serao. so popolnoma pokvarjeni. Skoda je ogromna. — Italijanske postne tarife se z novim letom znatno zvišajo in sicer bodo stala pisma do 15 gr. 0.50 lir, dopisnice 0.30 lir, dnevniki 0.01, pisma v Inozemstvo 1 liro. — Italija odlikuje francoske veterane iz vojne leta 1859. Mussolinijeva vlada je sklenila, da podeli italijansko vojaško odlikovanje za hrabrost vsem fran-coskim veteranom, ki so sc udeležili ita-lijansko-avstrijske vojne leta 1859. Predaja odlikovanj se bo izvršila dne 24. junija leta 1923. na dan obletnice bitke pri Solferinu. — Strašen potres na Novi Zelandiji je na božični večer porušil več krajev. Žrtev še niso prešteli. Cenijo jih na več tisoč. — Povodnji na Francoskem. Vsled dežja, ki je padal v Franciji neprenehoma tri tedne, sta Saone in Mosela prestopili bregove in preplavili vso okolico Vcrduna in Chalona. Sokolsfvo Sokoi na Bledu priredi 14. januarja svoj redni občni zbor v prostorih sokoiskega doma. Zdravo! Sokoisko društvo v Murski Soboti ima dne 4. januarja 1923 ob 8. uri zvečer v prostorih hotela Dobray svoj III. redni občni zbor. Zdravo! Odbor. Petdesetletnica Unije francoskih gimnastov. Unija francoskih gimnastov praznuje prihodnje leto (1923) svojo petdesetletnico obstoja. Unija proslavi ta svoj praznik z zletom in s tekmami v Rouenu. Tehnični odbor Unije ima nalogo, da pripravi tekme posameznikov iz Fran-cije( Championat National Fran?ais Indi-viduel), ker je bila prvotna misel za prireditev mednarodne tekme za posameznike opuščena. Predsedstvo sodniškega zbora je prevzel častni podpredsednik Unije Pavel Christmann. Mestni občinski zastop v Rouenu je v ta namen naklonil Uniji 250.000 frankov podpore. Tako cenijo drugod pomen telovadnih organizacij in njih javne nastope ter slavnosti. Unija francoskih gimnastov je že s to podporo gmotno mnogo na boljšem nego je bil naš I. jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Po svetu — Protfltalijanski incidenti v Nemčiji. V Berlinu so začeli tamošnji eks-tremni nacionalisti pravo gonjo zoper tujce. V Berlinu so novinarja Marandlja pretepli sredi ceste, ker so mislili, da je Ceh, v Monakovem so pretepli in vrgli iz cestne železnice nekega Caniglia, ki je s svojo spremljevalko govoril laški. Istotam so pretepli tudi nekega civilno oblečenega italijanskega častnika, ker so ga imeli za Francoza. Italijanska vlada je proti temu v Berlinu protestirala. Nemška vlada ji je obljubila, da se taki incidenti ne bodo več dogajali. — Osveta fašistov. Ker so socialisti v Mestre pretepli nekega fašista, da je umrl, so fašisti zadnje dni požgali tvornico Somengo v Mestre in pretepli vsakogar, ki jim je prišel v roke. Napada ko munistov v Alpignanu fašisti niso mogli maščevati, ker so tamošnjo hišo komunističnega društva že zdavnaj požgali, omejili so se samo na ogromno odkupnino s strani župana. — Zopet fašistovska nasilja. V Neaplju so vdrli fašisti pred par dnevi v uredništva vseh meščanskih listov in so iih demolirnli. V redakciji lista »T.a Ga- Prosveta Ljubljanska drama. Četrtek, 28.: »Kralj na Betajnovi*. D. Petek, 29.: Zaprto. Sobota, 30.: »Liliom*. A. Nedelja, 31.: Zaprto. Liubijanska opera. Četrtek, 28.: »Madame Butterfly». Gostovanje gospe Ade Poljakove. B. Petek, 29.: »Gorenjski slavček*. E. Sobota, 30.: »Carmen*. D. Nedeljo, 31.: »Gorenjski slavček*; ob 15. Izv. Ponedeljek, 1.: »Prodana nevesta*. Izv. * «Gorenjski slavček* na Silvestrov dan ob 3. uri popoidne. Na Silvestrov dan, v nedeljo dne 31. decembra se poje v opernem gledališču izvirna in vele-priljubljena siovenska opera »Gorenjski slavček* ob treh popoldne in ne ob šestih zvečer kakor j« bilo prvotno objavljeno. Ljubiteljem gledališča izven Ljubljane se nudi s tem ugodna prilika, da pridejo opero poslušat. Konec predstave bo najpozneje ob pol 6. uri. Zunanji posetniki se z večernimi vlaki lahko na vse strani zopet pravočasno odpeljejo. Za isti dan popoldne ob treh napovedana, predstava »Peterčkovih poslednjih sanj* odpade, ker je večje število osobja zaposlenega v obeh igrah. Popoldanske operne predstave ob treh popoldne se bodo v prihodnjih mesecih večkrat vršile, to pa zaradi tega. da se posebno izvenljubljan-skemu občinstvu omogoči poset opernih predstav. Izvenljubljanski posetniki naj vselej pravočasno naznani,jo svoje želje glede vstopnic po dopisnicah, naslovljenih na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. Anton Trost, najboljši slovenski pianist, nastopi na koncertu »Zveze godbenikov za Slovenijo* 8- januarja 1923. v Uniomi v Ljubljani v razsežni točki: Cajkovskega klavirskem koncertu s spremljevanjem orkestra. To delo zahteva ogromnega tehničnega znanja in iniciativnega temperamenta. Le resnični klavirski mojstri so mu kos. Saj se .je oelo slavni Rubinstein, kateremu je prvotno nameraval Čajkovski svoj koncert posvetiti, izpodtikal na dozdevno nepraktičnostjo in nehvaležnostjo klavirskega teksta in zahteval od Cajkovskega nebroj izprememb. Toda Čajkovski se ni udal in dal svoj rokopis v tisk z edino ir.premembo: z dedikaeijo Bans BUlovvu. Ta svetovni pianist ga je potem igral na svoji amerikanski turneji v Bostonu in dosegel z njim nečuven uspeh. Pozneje je tudi Rubinstein temeljito izpremenil svoje naziranje o Čajkovskijevem delu. Da pri Trostu vprašanje tehnike sploh . ne eksistira. je opetovano dokazal na i raznih koncertih tu in v tujini. Težkoče obvlada brez napora, vendar mu tehnika ni cilj. temveč le sredstvo v dosego intenzivnejšega podajanja glasbenih misli. Trosta odlikuje predvsem visoka glasbena inteligenca in gorko. globoko obču-tevanje glasbenih umotvorov. Omenjeni koncert je igral Trost lansko leto na Du-i naju in dosegel z njim velikanski uspeh, j Publika in kritaga je bila navdušena in je enodušno priznala mojstrstvu. Z orkestrom »Zveze godbenikov* ga spremlja njegT sošolec in oriiateli izza mla- difi let Niko Stritor, ki dirigira razen tega ta večer še V. Novakovo slovaško suito za mali in Dvorakovo tretjo simfonijo za veliki orkester. Zveza godbenikov za Slovenijo v Ljubljani priredi dne 8. januarja 1923. v Unionu svoj II. sinfonični koncert. Povabila je topot dva Slovenca, da signi-rata: Nika Štritofa in Antona Trosta. Prvi poda na tem koncerta V. Nova t ovo slovaško suito za mali orkester in Dvofakovo tretjo sinfonijo fD-dur) za veliki orkester, oba skupaj pa Cajkovskega briljantni klavirski koncert v b-molu, Trost pri klavirju, štritof pri dirigentskem pultu. Slovaško suito tvori pet sličic, karakterizujočih slovaški narodni naturel: v cerkvi, med deco, zaljubljenca, na plesišču in v noči (nadpisi posameznih stavkov). Za Cajkovskega koncert je značilna rasa, temperament. V svoji koncepciji izgleda kot nekakšna sinfonija s klavirjem. Orkester ni samo pasiven, spremljajoč instrument, marveč klavirju enakopraven korpus, ki aktivno posega v razvitek glasbenega toka. Dvofakova tretja pa je jasna, sveža kompozicija, ki datira iz dobe, ko je bil skladatelj na višku svoje tvornosti. II. skupščina »Zveze pevskih zborov® se vrši v nedeljo dne 7. januarja 1923. dopoldne ob desetih v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljubljani Popoldne ob štirih pa se vrši v veliki dvorani Uniona velik pevski koncert, na katerem sodelujejo ljubljanski pa tudi izven ljubljanski pevski zbori. Kateri zborov se k sodelovanju še ni priglasil, lahko to stori še do 26. t. m, nakar sestavimo vzpored. Pevci ln pevke! Ta dan vsi v Ljubljano! Odbor Zveze. II. redni občni zbor strokovnega udruženja jugoslovanskih oblikujočih umetnikov v področju Slovenije se vrši dne 16. januarja 1923. ob 10. uri predpoldne v restavraciji »Union* v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Člani so vabljeni, da se udeleže tega občnega zbora, polnoštevilno. Odbor. II. sinfonični koncert muzike Dravske divizije se vrši sredi januarja 1923. Za ta koncert pripravlja kapelnik g. dr. Čerin veliko sinfonijo češkega sklada-delja K. B. Jiržka. Jirak je našemu občinstvu v najboljšem spominu kot dirigent slavnega češkega mešanega zbora »Tllahcla*. Kot skladatelj spada k zastopnikom najmodernejše češke sineri; c-moll sinfonijo je izvršil leta 1916. Po obsegu in instrumentaciji je sinfonija grandiozno delo. po svoji kompozični tehniki in tematičnem delu se lahko uvršča med najboljše umetniške tvorbe glasbenega slovstva. Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek dne 18. decembra je predavala učiteljica dekliške osnovne šole ga. Ivan ka Zupančič o skrbstvu ubožne mladine in sirot v naših krajih pred, med in po vojni. Primerjala j© naSe delo v tem oziru z onim v sosednjih državah, zlasti v Norveški. Predavanje je podprla s točnimi statističnimi podatki mladinsko-skrbstvenih priprav v Sloveniji in v osta lih krajih Jugoslavije. Predavanje je bilo vseskozi aktualno in zanimivo. «Zločin v Oreivalu.« Roman. Francoski spisal E. Gaboriau, založba »Zvezna knjigarna*, strani 2-16, cena 18 Din. »Zločin v Orcivalu* je zanimiv detektivski roman, poln napetih dejanj od konca do kraja, ki nam predočuje, kam zabrede lahkomiselni aristokrat, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. Ko je zapravil svoje ogromno premoženje, mu zarubijo njegove lepe konje, krasno opravo. palačo v Parizu ter velikansko posestvo, zabrede v največjo bedo ter strada in tava brez strehe obupan okoli, dokler se ga ne usmili njegov prijatelj izza šolskih dni in ga vzame k sebi na svoje veleposestvo. Grof pa ki mu je lahkomiselnost v krvi, je ostal isti lah-koživec kakor je bil poprej ter uniči v zahvalo za vso izkazano mu dobroto rodbinsko srečo svojemu prijatelju-do-brotniku, ki pa se zaradi tega upravičeno kruto maščuje nad njim in svojo nezvesto ženo. Roman, čigar jezik in slog sta brezhina. bo nudil čitatelju obilo užitka. Dobi se v »Zvezni knjigarni*, Ljubljana, Marijin trg 8, in po vseh drugih knjigarnah. Zveza slov. pevskih zborov je založila partiiuro dveh moških in enega mešanega zbora Emila Adamiča (nove sklad be) ter jih podari vsem včlanjenim zborom v toliko izvodih, za kolikor članov so ji poravnali članarino za leto 1922. Zbori so lepi in lahki. DRAMATIČNIM DRUŠTVOM IN ODSEKOM. »Zveza kulturnih društev* je s svojim delom vendarle poskrbeia za naše male odre primeren repertoar deloma v prepisih deloma v tisku. Tega se društva tudi zavedajo in čim dalje bolj pristopajo k »Zvezi*, da jim j* potem repertoar na razpolago. Delo se nadaljuje in od prvih skromnih začetkov bo »Zveza* čez nekaj časa mogla postreči društvom z najrazličnejšimi igrami. Treba pa je, da tudi društva »Zvezo* pri tem delu podpirajo. V zbirki »Oder* so izšle do sedaj tri igre. ki bodo za male odre zelo primerne: »Noč na Bmeljniku*. »Navaden človek* in »Stari grehi*. V tisku je »Ploha*. Tisk pa je danes drag in zbirka se bo mogla nadaljevati le, ako bodo društva igre iz zbirke »Oder* kupovala in razširila. Vsako društvo naj si kupi vsaj nekaj izvodov vsake igre. da jo ima doma na razpolago in da bo tako mo-I goče pospešiti natisk novih del. Le na ta j način bomo dobili obširnejši repertoar za i naše male odre. Šport S. K. Primorje in S. K■ Sparta. V soboto. 30. po 20. uri sestanek članov bivšega S. K. Sparta in S. K. Primoria v gostilni Lozar. Smučarji na Veliki Planini. Krasen športni užitek si je pripravila petnajsto-rica ljubljanskih smučarjev, Ilirijanov in Skalašev, ki so porabili božične praznike za iziet na Veliko planino nad Kamnikom. Planina je že zasnežena in nudi izboren smuški teren: snega leži približno 40 cm. Tudi vreme je bilo gori naravnost idealno. Na Veliko Piarrino zato ponovno opozarjamo naše smučarje, ki za enkrat žal drugje še nimajo prilike za izvrševanje lepega smučarskega športa. Planina je lahko dostopna; iz Kamnika ie do vrha samo 3 ure. Smuški teren ni nevaren, tako da je pripraven tudi za manj rutinirane smučarje. V koči je preskrbljeno za zasilna prenočišča. Vendar pa bo treba misliti na to, da se postavi na Veliki Planini večje in udobnejše planinsko zavetišče, ki bo brezdvomno imelo velik obisk skozi celo leto, zlasti tudi iz Zagreba in Beograda, od koder prihajajo neprestano povpraševanja, kje je pri nas ugodna prilika za smučanje. Udeležba vojaštva na smučarskih kurzih Jugosl. zimskosportnega saveza. Kakor nam poročajo iz Beograda, je ministrstvo vojne odredilo, naj določi komanda IV. armiie v Zagrebu gotovo število oficirjev in moštva za udeležbo pri smučarskih kurzih, ki jih priredi JZSS v Ljubljani. Ministrstvo je vsled tega opustilo svojo namero, da pozove za armado smuške inštruktorje — iz Švice. Nogometne tekme med prazniki v Zagrebu. Concordia II a : Gradjanski rez. I 7 : 3 (2 : 0). — Concordia II. b : Južna ! železnica 8 : 1 (1 : 0). Še nekatere inozemske nogometne tekme o božiču. V Bilbau je izpadla re-vanžna tekma med Amaterji (Dunaj) itr F. C. Bilbao 5 : 4, v Barceloni je porazi! MTK. Barcelono 5 : 1, v Pragi je gostoval oba praznika I. F. V. Niirnberg. Igra! je prvi dan z Vršovicami (2 : 1), drug' dan z Viktorijo-Žižkov (2 : 5). Nekaj statistike o nogometu v Nemčiji. Nemška nogometna zveza objavlja, da se je v sezoni 1922—23 dosedaj igralo pod njenim nadzorstvom nič manj kot 409.131 nogometnih tekem, pri katerih je sodelovalo 24.206 moštev s 5.727.834 igralci, sodniki in stranskimi sodniki. Nezgod ie bilo 917, in sicer po večini lahke narave. Proti inozemskim moštvom je bilo 339C tekem. Ta moštva so bila iz Češkoslovaške, Švice. Holandije, Luksemburga. Švedske, Danske. Madžarske, Italije, Poljske, Španske. Rusije, Anglije in Turčije. DoBisi TRBOVLJE. V nedeljo, 17. t. m. je priredila krajevna organizacija JDS v šoli predavanje s skioptičnimi slikami. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, kljub temu da je bilo tudi nekaj drugih prireditev, kakor misijon, gled. predstava itd. Pred polno dvorano ie predaval dr. Ivan Lah o čeških in jugoslovanskih bojevnikih leta 1848. Videli smo, da so naše svobodo pripravljali borci in mučeniki, ki sami niso dočakali odrešenja. Toda s svojimi idejami in delom so mu postavili temelj. Na slikah smo videli celo vrsto slavnih mož, ki so se borili za slovansko misel. Res so prišli po usodepol-nem letu 1848. hudi časi reakcije — toda setev narodne misli se ni dala zatreti, dokler niso nastale samostojne, svobodne slovanske države. Občinstvo je predavatelju s ploskanjem izražalo svojo zahvalo in odobravanje. SLOVENSKA BISTRICA. V soboto dne 16. decembra in v nedeljo dne 17. decembra t. 1. vprizorjena igra <-Dese^f brat* ie dobro uspela. Dvorana je bila obakrat polna. Domači igralci so tudi tokrat pokazaii svojo diletantsko umetnost — zlasti v nedeljo, ker je bil nastop bolj siguren. Dosti smeha je vzbudil «Krja-velj* (Maks Rovšek), ki je svojo vloge res dobro pogodil. Ravno tako tudi «Do-lef» (Milan Kniewald) ^Deseti brat* (Albin Novak) «Kvas» (Ceh) »Marian* (Matko Janžekovič) »Čevljar* (E. Lor-ger) in drugi. KakoT navadno so biie tudi topot ženske vloge v dobrih rokah. V splošnem so bile glavne vloge srečno razdeljene. Občinstvo ie bilo zelo hvaležno in je bilo videti da vlada veliko zanimanje za narodne igre. Za sredi januarja 1923 pripravlja ^Čitalnica* zopet dve igri »Cigani* in »Špansko muho*. VURBERG PRI PTUJU. Tukajšnja šolska mladina je 17. t. m. prav slovesno slavila rojstni dan kralja Aleksandra. Poleg deklamaci.i, v katerih se je proslavljala domovina in kralj je segalo navzočim globoko v srce »Čujte pesem od Jadrana*. V igrici »Uiedinjenje* je bil nad vse ginljiv prizor, ko mladi vojaki prisegajo zvestobo kralju in domovini in pojo: »Sovragu bomo zemljo našo — iz krempljev strgali spet mi, — Goriško naše in Koroško — ie trese naj se in boji!* — Za božičnico, ki se je vršila 24. t. m. je sestavil domači nadučitelj primerno i igrico, ki kaže, kako dobre sadove rodi pri mladini, če šola in dom vzajemno de-liujeta. Prav sijajno so se otvorile Jasli-; ce in božično drevesce med godbo in pet-jjem. -»Poglejte čudo se godi*. Slavnost ) se je zaključila s primernim nagovorom ! šolskega voditelja na roditelje in s him-' no »Lepa naša domovina*. V obeh pri-| reditvah se zrcali plemenito delo prosvet-ir.o delujočega učitcljstva.. OsrajSe zs (irii-Netodovo dr«f! PrUofja vJui.ru" št. 306, dne 28. decembra 1922. Politični odmevi. ih ?ravna razdelitev Naši odnošaji z Rusijo Nobenega dvoma ni več, da se današnja Rusija nahaja na definitivnem potu k izboljšanju razmer. To dejstvo priznavajo tudi po pred kratkim napram Rusiji sovražno razpoloženi narodi na evrcpskem zapadu. Polagoma, toda sigurno se sovjetska Rusija konsolidira in ni več daleč pred nami čas, ko bo njena notranja ureditev boljša in sigurnejša, nego razmere v vsej ostali Evropi. Ta dejstva je treba vpoštevati. Realni in trezni politiki Angleži so to že davno spoznali in se temu primerno Rusiji približali. Voditelj fašizma, italijanski ministrski predsednik Mussolini, išče z Rusijo stikov na prav odkrit način. Edino Francozi so vzpostavitvi normalnih od-nošajev z Rusijo protivijo. Ostale države Evrope so z Rusijo več ali manj v kontaktu, toda nekatere med njimi se napram nji še vedno niso jasno orientirale. Med te spadamo tudi mi. Pred kratkim je prišel v Beograd uradni delegat moskovske republike Ko-rješkov, ki bi se imel razgovarjati z našo vlado glede vprašanja ruskih beguncev. Ob tej priliki je naše časopisje prineslo vest, da pomeni prihod omenjenega ruskega gospoda iz Moskve v našo prestolico mogoče ugoden predznak za revizijo stališča, ki smo ga od postanka Jugoslavije pa do danes zavzemali napram novi, komunistični Rusiji. Naši državniki se v novi položaj ruskega naroda še niso uživeli. To dokazuje fakt, da pošiljajo po svetu na mednarodne konference, katerih se udeležuje tudi ruska sovjetska republika, diplomate, o katerih se ve, da so še vedno orientirani v pravcu caristične Rusije. To politiko je treba sedaj brezpogojno revidirati ter jo postaviti na realno podlago. V Beogradu sedi kot zastopnik Rusije še vedno neki gospod Strandman, preostanek ruskega carizma. Naša vlada ga še vedno drži za polnomočnega predstavnika ruske države. Kakšna ironija! Koga pa more gospod Strandman danes, ko je carizma definitivno konec, zastopati? In vendar mož uživa v beograjskem zunanjem ministrstvu isti ugled, kakor drugi pravoveljavni za stopniki ostalih evropskih držav. Ako nismo Rusiji hoteli zaupati, do-mejah; 2. dve pokrajini: Videm z Gori- j kler smo dvomili nad možnostjo obstoja sovjetov, je bilo to popolnoma v redu. Danes pa se je situacija v Rusiji štabi lizirala. Sovjetska vlada stoji trdno, ter bo ostala tudi v bodoče. Vplivi notranje konsolidacije se kažejo tudi na polju zunanje politike. Polagoma postaja Rusija zopet faktor, katerega treba vpoštevati z vso resnostjo. To priznavajo Angleži, Italijani in tudi špekulativni Ame-rikanci. A mi? Ne pozabijajmo, da je Rusija vedno stala za nami, da nam je pomagala, in da še pride čas, ko bomo njene pomoči potrebni. Prilagoditi se toku časa, ki vedno iznova presnavlja življenje, je naloga in dolžnost vsakega pravega državnika, tudi jugoslovanskega ! Preorijentacija Francije Pota do sedaj enotne fronte francoske zunanje politike napram Nemčiji gr<;do menda definitivno narazen. Povod za ločitev je dala londonska konferenca, ki je končala s spoznanjem, da je dosedanja politika zaveznikov napram Nemčiji politika zagate. Reparacija ki problem je doslej ostal nerešen. Nemčija je v Versaillesu podpisala je, in da se bo čim prej moglo orijentirati j mirovno pogodbo, ki terja od nje dejan-po novih razmerah. A. Ekar. I sko obnovo porušenih francoskih krajev. Primorja Trst, 26. dec. Odkar je Factova vlada pod vplivom Bozenskih dogodkov odpravila osrednji urad za nove pokrajine in obenem tudi izjemno upravno stanje v novih pokrajinah samih ter imenovala namesto generalnih civilnih komisarjev v Trstu in Trentu redna prefekta, se je začul v pri-moTski in furlanski javnosti oster boj za bodočo upravno razdelitev Primorja in ž r.jo zvezano ohranitvijo ali odpravo deželne avtonomije. V glavnem je šlo v tem boiu za dva načrta: ali naj se Julijska Krajina ohrani v dosedanjih svojih mejah in razdeli v svoji notranjosti, ali pa naj se deloma ali tudi popolnoma priključi sedanji videmski provinciji. Osrednji urad za nove pokrajine je imel ffled drugimi predvsem to važno nalogo, da postopno uvede v novih pokrajinah italijansko zakonodajo, in je imel v to svrho prirejene tri posvetovalne organe, pokrajinska sosveta v Trstu in Trentu in osrednji sosvet v Rimu. S kraljevim odlokom, ki je odpravljal izjemno stanie v novih pokrajinah, so bili razpuščeni tudi ti sosveti, a ker se je vendar pokazala potreba, da imej osrednja vlada ob strani organ, ki je točno poučen o razmerah v novih pokrajinah in izraža direktno potrebe in želje prebivalstva, je vlada imenovala nov osrednji sosvet, v katerega je kot zastopnika jugoslovenskega prebivalstva poklicala edinega poslanca Ščeka. Pokrajinskih sosvetov, v katerih so se poleg drugih članov nahajali vsi senatorji in poslanci dotične pokrajine, seveda ni več. Novi osrednji sosvet, imenovan od Mus-soliniieve vlade, je imel pred božičem prvo svojo sejo v vladni palači na Viminalu. Poleg dragih so bili prisotni senatorji Bomibg (Gorica), Chersich (Poreč), Con-:i (Trento), Mayer (lastnik «Piccola», Trst), Pironti in Zippel (Trentin), ter poslanci Albanese, Bilmaglia (Istra), De Ga-spori (Trentin), Giunta, Suvich (Trst), Šček, in vodja fašizma na Goriškem Hei-iand. Predsedoval je seji državni podtaj-nik v ministrskem predsedništvu Acerbo. Na dnevnem redu sta bili dve točki: upravna razdelitev novih pokrajin in uvedba laškega občinskega in provincijal-nega zakona v novih pokrajinah. Predložil se je načrt raztegnitve omenjenega zakona na nove pokrajine, a glede upravne razdelitve je predsednik navajal štiri načrte, ki so bili od raznih krajevnih faktorjev predloženi vladi. Ti načrti so: 1. enotna pokrajina, ki naj bi obsegala Goriško, Trst in Istro v sedanjih ško in Trs t z Istro,- 3. tri pokrajine: Vidam z Goriško; Trst s Tržičem, Grade-žem, Miljami, Sežano in Postojno; Istra t. bistriškim okrajem; 4. štiri pokrajine: Videm s Kobaridom in Bovcem; Goriška s Tržičem; Trst z Miljami, Sežano in Postojno; Istra. Glede Trentina je mnenje edino, da bodi ena sama pokrajina, in ramo tako tudi glede Zadra. K vprašanju razdelitve Julijske Krajine ?o govorili posl. Albanese, inž. Heiland, -en. Mayr, posl. Girardini, Sček, Giunta in sen. Bcmbig, pri čemer se je pokazalo, da so vsi Goričani odločno proti priključitvi Goriške k Vidmu. Po končani razpravi je predsednik izjavil, da bo vlada upoštevala izražena mnenja in ukrenila, kar se ji bo zdelo najbolj erimerno v interesu države. Kolikor se je doslej moglo izvedeti iz ??ima, je vlada baje naklonjena ohranitvi Julijske Krajine v dosedanjih mejah in notranji razdelitvi v tri pokrajine. Gotovosti pa seveda še ni nikakršne. Zatrjuje se pa, da bo to vprašanje končnoveljavno rešeno še tekom tega leta. Obe vprašanji sta gotovo največjega pomena za jugoslovansko prebivalstvo v rtaliii in je le želeti, da se stvar reši čim prej, pa naj bo že potem rešitev kakršnakoli, da bo ljudstvo vsaj vedelo, pri čem Na račun otmove pa je doslej plačala prav malo in tako zavzema postavka v francoskem budžetu, namenjenem obnovitveni akciji, vedno večje dimeuzije pasiv brez kritja. Francosko pričakovanje, da bo Nemčija, ako ee jo pritisne z brutalno silo, vendarle izpolnila svoje obveznosti, se je izjalovilo. Nemčija nima namena plačati — to je dejstvo, ki se že danes lahko brez vseh pomislekov zapiše. Angleži so to že davno uvideli in temu primerno uredili svoje postopanje. Predlagali so znižanje nemške vojne odškodnine. Francozi so menili, da je ta metoda angleške politike metoda privile-giranja Nemcev. Zato so trdovratno vztrajali na svojih zahtevah po absolutni izvedbi določil versailleskega miru. Londonska konferenca, ki se je, kakor omenjeno, razšla z negativnim uspehom, je končno tudi francoskim nacionalistom pokazala položaj v jasni luči. Pod njenim vplivom se je Francija začela orijentirati v realno smer. Poincare zadnje dni po prihodu z londonske konference namreč dosledno zatrjuje, da Francija noče uporabljat! nobenih nasilnih sredstev ter da slasti noče raztegniti svoje okupacije nemških pokrajin, da bi s tem prisilila Nemčijo do plačila. S tem. da se je merodajna francoska javnost na Poincarejeva usta odrekla uporabi prisilnih mer napram Nemčiji, je njena dosedanja zagrizena politika stopila v popolnoma novo fazo. Poincare je do danes imel za seboj z malimi izjemami vse francoske politike, ko je zar hteval, da se Nemčija kakorkoli prisili, da irvrši svoje obveznosti. Danes govori nasprotno. Trdi namreč, da Francija ne hrepeni po nobeni zasedbi ter da sploh noče uporabiti v zadevi reparacij nobenega brutalnega sredstva. Pojavljajo se celo glasovi, ki trde, da je vsled tega preobrata francoskega mišljenja Poincarejevo mesto omajano ter da stoji njegov kabinet pred padcem. Zaupnici, ki ju je dobil v zadnjih dneh v parlamentu in senatu, pa pomenjata samo kratko odgoditev, ker hočejo počakati na izid januarskega nadaljevanja posvetovanj zavezniških ministrskih predsednikov. Kulturni pregled Mefistofeles (K uprizoritvi na ljubljanski operi.) Ena največjih pesnitev svetovne literature je Goethejev «Faust», ki je že davno dnševna last vseh kulturnih narodov. Marsikomu je «Fauet» kakor sv. pismo, saj prinaša duši in duhu najvišjih užitkov ter se vrača vsakdo vedno znffva k «Faustu». Literatura, slikarstvo, kiparstvo in glasba so, oplojeni po razkošnem bogastvu idej v Goethejevem veledelu, ustvarjali nove umetnine. Tudi Gounova opera «Faust» in Boitova opera «Mefistofele«» sta zajeti it Goethejeve pesnitve ter živita kot umotvora večno življenje, krasni po glasbi in dejanju. Toda Gounodova opera se naslanja le na I. del Goethejevega dela ter je dejanje v prizorih, dogodkih in osebah temeljito. ne zmerom okusno izpremenjeno. Boitova opera ima tri četrtine teksta dobesedno iz Goetheja ter je II. del opere zajet tndi iz II. dela Goethejevega «Fausta». Dočim se pri Gounodu stava med Bogom in Mefistom ne vrši, se je držal Boito Goethejeve ideje. Le Mefistofeles nastopa po tradiciji starih pravljic in pripovedk, ki so bile vir tudi Goetheju, izpočetka kot siv frater, ne pa kot pes-koder. Faust je v jedru neskončno plemenit mož, ki hrepeni po najvišjem spoznanju in je zato poln nemira in dvomov; hrepenenje po resnici ga zavede na kriva pota. Toda po strašnjih izkušnjah se povrne zopet k Bogu. Mefisto je duh zanikanja, zlobe in uničevanja, a le sredstvo Boga; najslabše hoče Mefisto, a do-seza baš najboljše. V obeh operah doživljamo ljubezen Fausta in Marjetice; toda Boitu je to ljubezensko razmerje le epizoda. V II. delu Boitove opere nastopa novo ljubezensko razmerje Fausta in lepe Helene ter gledamo Faustovo blaženo smrt. Ljubezen srednjeveškega duševnega viteza dr. Fausta z grško he-roino izraža simbolično, kako se veže moderna, kultura z antično, kako se združuje romantika s klasiko. Sad te ljubezni pa je najmodernejša poezija. Kdor hoče docela uživati Boitovo opero, si prečitaj Goethejevega <-Fausta»! Oba dela. V naslednjem podajamo le kratko vsebino: Prolog: V nebesih. Mefisto stoji na pečini, ki moli iz zemlje najvišje proti nebu. PredigTa se začenja s pozavnami, ki se oglašajo z vseh strani. Nato se oglasi zbor nebeščanov s «Pleni sunt coeli...» Temu sledi dobesedno, Ie kraj-šano beisedilo Goethejevo, prekinjeno s petjem nebeščanov in angelov v latinščini. Stava med obema je izražena z besedami: «Znal bom Fausta zapeljati, da se kmalu zaplete v mojo mrežo. Kaj staviš z mano?» — Gospod: «Naj bo!» Mefisto: «D&, večni Oče, za stavo se le bojim. Okusil bo jabolko greha, in nad Gospodom Bogom bom triumfiral.> — Po scherzu blaženih dečkov in po zboru nebeščanov, kerubinov in spokor-nikov. slavečih Marijo Devico, ee prolog zaključi z uvodnimi besedami Goethe-jevimi. L det 1. dejanja. Pred mestnimi vrati na Veliko noč. Ljudstvo hiti na izlete. Začetek po Goetheju, nato zbor strelcev in ljudstva pred krčmo. Siv frater s kapuco preko obraza se plazi med množico. Knez gre mimo, dame, dostojanstveniki in paži se gnetejo; nato prideta Faust in Wagner. Besedilo zopet po Goetheju, a izdatno krajšano. Petje in ples množice. Zvečeri se. Faust opazuje sivega fratra. kako kroži okoli nju. ter se ga boji. Wagner ne vidi nič izrednega na fratru, ki moli rožni venec in berači. Vendar odideta, a sledi jima frater. Izpretnemba. Soba. Faust sede v naslanjač, sivi frater se skrije v alkoven. Faust razmišlja (dobesedno po Goetheju, a izpušča stihe, tifoče sc «kodra»); pojavi se sivi frater ter izpremeni v potujočega skolasta. Mefisto se predstavi, da je duh. ki vse zanikuje, ki le uničuje ln čigar element se zove greh. prekletstvo in smrt. Smeje se, žvižga, lovi, muci in uničuje. Ker končno zmaga vendarle tema nad lučjo ter nastopi za nebo in zemljo konec. A Faustn hoče služiti. Faust zahteva pogoje. Mefisto mu jih pove: «Na tem svetu sem jaz tvoj sluga, a na onem svetu boš sluga ti moi!> — Faust odgovarja: ^Življenje onstran pač me ne skrbi. Ce preskrbiš mi trenutek le pokoja, kjer duša se mi pomiri, če bo mi mogoče spoznati svet in sebe, če kdaj porečem bežečemu trenutku: ,0 daj, po-stoj! Prelep si, potem umrem naj in požre naj me pekel. To mi podari!* — Mefisto razgrne svoj plašč in oba izgineta. 2. dejanje. Na vrtu. Po Goethejevem «Izprehodu» in ^Martinem vrtu> Faust šeta z Marjetico, Mefisto z Marta. Faust izroči Marjetici stekleničico: tri kapljice duSo. Vsebina je posneta po Goetheja, a mestoma krajše in jasneje razloian« po Boitu. IL del. 4. dejanje. Klasična Valpunr' na noč. Ob Egejskem morju v mesečin' Grška kraljica Helena prepeva s sprem ljevalko Pnntalido. Začuje klic Faustc-' Mefisto privede Fausta. Ples koretiri Faust in Mefisto odideta. Nastopi Helena. ki pripoveduje o strašni propasti Troje. Pride Faust. in porve Heleni, da r vedno hrepenel po njej in jo prosi ljubezni. Heleno očarajo rime v Faustovi govorici, rime. ki jih grška poezija c pozna. Sirene, koretide, Nerej in sotfet: po jo v prekrasnem zboru o moči ljubezni, ansambl se umakne, a Helana, in Faust odideta objeta. Epilog. V gotski sobi, ki je bila n»-kdaj Faustova. Faust. napol slep starec se spominja Marjetice in Helene ter vseb užitkov sveta.: toda le v domišljiji š« nahaja srečo in želi mir in radosti med narodi kot svoj najvišji ideal. Umira. Mefisto ve, da se bliža hip odločiln* borbe s Bogom. Na delo! Spet gre za to, kdo zmaga, li Satan, li nebo. Izkuš* ga, na plašču odnesti, a zadone glasov! nebeščanov. Faust kliče Boga na pomoč Mefisto pričara Sirene, s Fau« se oklene sv. pisma in moli: «Bog dobrotni! n sveti trenutek, ker lep si tako, ostani in v večnost se prelij!* — Mefisto besen brlizga, iz nebes pada cvetje, Mefisto bori l rožami in se pogrezne; Faus* umre, in zbor angelov naznanja, da jc zmagal Bog. Boito, po materi Slovan, po očet-.i Italijan, je ustvaril z »Mefisfcofelom • grandioino opero. Ta premiera — že 5. v tekoči sezoni — je bil umetniški dogodek prve vrste. Dve razstavi v Mariboru. Maribor, 24. dec- L Pri klubu ^Grohar* gostuje z bohotno opremo Nemec Johannes Hepperger kolektivno v kazinski dvorani. Je to še neenoten, a resen in iskajoč umetnik, ki ima dvojno naravo. Eno za publiko, iz anne dazumal, drugo pa zase in za one, ki slede novim izrazom. Razstavljene slik-j so znanje, naziranje in čustvovanje ča-jsovnih razdobij. Med cCitajočo ženo-I c-Autoportretom> itd., ki so veren odsev lesorezov nemških rodbinskih koledarjev, pa do velikega spoznanja v <*Hlapčeva-nju>, «GIasu iz tujine* preko ali čez «Juž-no vreme*, najslajše, najintimnejše delo popolnega strnenja umetnika z naravo, se je ogromno preceialo v njem. Ali pa ie padanje in iskanje poti, ki ji, ako sodim po umetniški vrednosti razstavljenih dei. ni daleč. Naturalistična smer Heppergeria mi ni simpatična. «Požar* Franzovega mlina ie videti kakor naročeno delo; »Portret dr. Scherbauma* ie to gotovo, da je vsaj originalen v tehniki, zlasti v kompoziciji ozadja. Značilno je iskanje originalni!' motivov k tout prix, n. pr. gledališki ode-med predstavo (št. 53) Villanderčan. \ »Italijanu* je dal duška svoji jezi; naslikal je mrkega in temnega briganta. Zelo ljubi študije z rjavo kredo; V njih prehaja staro v novo, zlasti je nekaj predštudij za večje slike moderne smeri v rjavi kredi. Heppergeria diči precejšnja tehnična iz nje bodo uspavale mater, da ne bo dcvršenosti mnogo opravljenega dela in slišala njunega sestanka v sobL Izprememba. Valpurgina noč. V Har-čevem pogorju ponoči 1. maja. ko se čarovnice shajajo na Blocksbergu. Mefisto vodi Fausta v svoje kraljestvo. Glasovi vešč, čarovnic, čarovnikov in zlih duhov. Peklenski hrup in vik. Končno prihrumi vsa tolpa pred Mefista in se mu klanja kot kralju ter pleše pred njim. Tn se pojavi Fausta Marjetična glava, kakor mrtva, odsekana od trupla. Besedilo je kratko posneto po Goetheju in prepleteno z Boitovimi vstavki. 3. dejanje. V ječi. Marjetica je rodila otroka in ga utopila; njena mati se ni več zbudila, ko je popila kapljice iz Faustove stekleničice. Obsojena je na smrt: odsekajo ji glavo. Blazna je. Faust vstopi r Mefistom; hoče rešiti Marjetico, a ona se boji Mefista in hoče krivdo poplačati s svojo smrtjo, samo da si reši resna poglobitev. V novejših delih ni izrazit ekspresije-nist. Čuva skrbno tehniko in ne prehaja preko realne možnosti. Idejno in vsebinsko pa pripada mladim. cHlapčevanje*. ogromna slika sključenega sužnja, je silen izraz svobodnega duha, ki gigantsko razgali simbol od materije, tujca in lastne slabosti zasužnjenega naroda. «Glas i? daljine*; nad skalami brni v opojnih bo-iah glas dečku, klečečemu v sivih, sovražnih skalah. «Pri izviru* pa deklica, ki si nataka iz vrelca življenja. Za njo sledi «Rožni vrt». Portretne študije izdajajo veščo roko. Kar je razstavi še posebej v kras, it izvTsten aranžman. Slike so razstavljene ob štirih stenah, notranje in zunanje harmonično; okusno in skrbno se uvažuj-vir, velikost in vsebina. To bedi prihodnjim razstavam za vzor. J os. Grahli: Boštjanovo darilo (Božična humoreska.) ,Jej, jej, Boštjan, kaj bo, kaj bo," je tarnala žena Marija. „Vse še lepo in svetlo, ti draga ženica." Boštjan je mel že klobuk na glavi. „Boštjan, danes ostani vendar doma! Sveti večer bo in veš, da Lojzek komaj pričakuje." „1 seveda. Saj je šele dve. Točno ob šestih bom doma." Je bil že med vrati, ves zadovoljen, celo srečen, da je potolažil ženo in si — no takorekoč — izprosil par uric veselja tam za vodo pri Kalanu. • Boštjan je bil uradnik; deveti činovni razred sta bila njegova čast in pokora. Toda včasih je bil tako lepo, kakor je dejal, harmonično razpoložen, da ne bi zamenjal niti s petim razredom, kjer sede krivični ljudje, ki nimajo zmisla za človeka. Boštjan pa je imel mnogo zmisla za božjo kapljico. Vselej se je čudil, da ta sladka pijača tako greni njegovi ženi življmje, kakor da je vino pelin in ne sladki srrozd. Parkrat so že predstavili Boštjana in kaj je zagrešil? Izmed tolikih dni v letu je pozabil dva. In če je pozabil dva, je s tem menda pozabil tudi svoje ure. Gospodje so brezmejno vihali nosove. Boštjan se je izpovedal Kalanu in ko mu je odpustila žena, je odpustil velikodušno tudi tistim hudim gospodom. Par mesecev je potem popravljal svoj greh in zdel se je sam i sebi tako čist m vesten, da je nekoč celo izustil slabo besedo o svojem predstojniku. Takrat mu je žena izprosila milost. Hujšega ni zagrešil. Vse to je premišljal, kadar jo je mahal doli h Kalanu. Danes pa je bil Boštjan dobre volje, par dni ne bo treba v urad. „Zdaj ga pa lahko spet malo polomimo." — „ Danes ne," se je popravil, ampak..." in že je zavil čez prijazni prag, „kamor bomo našli pot, ki"... se je smejal sam zase. Skozi okno je gledal na kupolo farne cerkve in V3elej je trdil, da ljubi Kala-novo pribežališče zavoljo tega prekrasnega razgleda, ki mu lije v dušo mistično mehkobo in mu razodeva stoletja nazaj rojstvo njegovega rodnega mesta. Kako čudovito vstajajo vselej tam okrog kuDoIe večerni mrakovi in oojo pesem večera nad mestom. Človeku se zdi, da pesem zgane zvonove in se hiše odkrivajo, prevzete od nje. Tam gori nad kupolo pa strme mračna stoletja iznad gozda v mesto in v njihovih očeh odseva vsak večer ognjeni pogled zahajajočega solnca. Boštjan pozablja svojo zaprašeno mizo, v živo življenje ga vodi tajna roka, topla in blagodejna, ter mu odkriva večnost njegovega bitja. Tako sanja Boštjan sleherni dan o minulih stoletjih in vzbuja mu blage spomine zvon pod razrušenimi gabri. Vsa tista biserna mladost, ki se je z materinskim mlekom napojila domačega mesta, mu boža srce in njemu je vselej tako toplo in dobro. Tiho klenka večerni zvon, mrakovi se zgoščajo, na belem snegu umira bleda svetloba večernih zarij. Skrivnostno pričakovanje drami nocoj pesem, da vsa trepetajoča poje svojo molitev. »Sveti večer prihaja, zvon ga že čuti," premišlja Boštjan in plačuje. Nocoj bo Lojzek odpiral oči, kakor jih je on nekoč in skupaj bosta prižgala lučko pred jaslicami. In zavili se bodo vsi trije v snežno tišino. „0h, kje je toplina božične noči slajša, ko pri nas?" ore-mišlia Boštjan. »Hej, glej ga moža!" njegov prijatelj Anton se prikaže. Dobra duša, ampak samec, prepuščen zlobnim ljudem v oviranje. Kolikokrat sta že skupaj jokala, kajti mož je bil še vselej najzvestejši prijatelj. Anton potoži, da nima nocoj človeka, komur bi razodel svoje bridke martre Boštjan pogleda na uro, še pol do šestih, no in če ostane še četrt dalje, tudi ne bo zamere. V tem času pa si lahko vse razodeneta. Velik in silen je njegov prijatelj, piše in riše; le on edini razume in pozna Boštjanovo bol. Prst usode ju je združil nocoj. Tako lahko še nista govorila. Duša ne govori več, le pretaka se iz studenca v morje, kakor oblaki kroži pod nebom in zopet rosi v izsušena srca. Pa se znova pretaka, lije, ura bije... bije... Boštjan ne čuje več besede, on pije trpljenje in radost, se raztega v stoletja — potaplia v Lojzko-vo dušico — se sladko meni z njo in z ženo Marijo. Kalan ga že pozna. Kadar zaspi, ga dvignejo in mu pokažejo komaj lahno roežikaje pot Snežena je zunaj zemlja, mrzla, do-brodejna za vroča srca. Boštjan se zdrzne. Jojmine, kako malo je nocoj ljudi na cesti! Gleda, sleda in strašna j bolest para dušo. Lojzek že spi, žen* bedi tam doma, on pa je preslišal cd šeste ure do polnoči. Trudne ga koma: nosijo težke noge, spodtika se po snegu glava kloni na prsi in prosi molče odpuščanja ves svet. Pod črnimi kostanji se ustavi korak, izza drevesa je stopil k njemu nekdo, ves svetal in dober, ka kršnega še ni srečal med ljudmi. „Ti si Jezus!" šepeta Boštjan. »Veruj, Boštjan, dobro in svetlo bo s? tvoje življenje," dihne in izgine Neznanec. Boštjan se zdrzne, plane in dirja, Ko bi svet vedel, kako svetlo je v nje govi duši! Plove, plove proti kavarni. Sede sair zase, naroči pismo in papir. Pol ui> drvi roka po papirju. Tiho, neslišno odpira doma vrata. P« sobi vonj kadila — ugasle svečioe f mu napovedujejo. Tam na postelji le? I sinko, pomaranča ne žari tako prijazn kot njegov obrazek. 2ena ga gleda i1' gleda. On pristopi molče in ji ponud pismo. Čudno, ni jezna, le nekam otor no ga vzame v roke. ^ - štjan čaka. »Svoji ženi na sveti večer! Vse popoldne sem premišljal, kaj naj bi ti pri nesel božiček. Gledal sem čudotvorcc stavbo naše Urne cerkve ia verjemi ta* It tz kazine te privede pot v malo dvora-ho Narodnega doma. Tam si je nalepil na karton svoje podobice reven ruski begu-Tiec grof Baljmen, ki ga klub »Grohar* ni .spoznal za vrednega, da bi smel razstaviti pri njem. Mož nima umetniških kvalitet, a nudi čedne reprodukcije (kot na obrtni razstavi Groharjev neke planinske podobice), in z ljubeznijo naslikane naše primorske kraje. Občinstva pride malo \anj; in vendar baš tu najde za zmerne -ene nadomestilo za neverjeten tiskan und, ki visi po stanovanjih uglednih in bogatih someščanov. — H koncu pa nekaj načelnega. Da sprejme klub < Grohar r- gosta Nemca, je v redu. Ob tujem bomo spoznali domače. Manj ie v redu, da klub »Grohar* zavrača Rusa; odbralo bi se nekaj in iztožilo. Tudi vsi Groharji niso prvovrstni umetniki. Najmanj pa je v redu dejstvo, da objavlja »Grohar* poleg slovenskih za gosta nemške, in to celo gotične lepake! .iavnost se začudeno vprašuje po narodnem ponosu SIuBa „©rofjar" in jaz se >oiim, da zapravi ta lahkoverno velik del svojih simpatij. Dr. Makso Šnuderl. ,,Slovenska moderna umetnost" Trva izdaja: SHkarstvd. Reprodukcije hvrSil M. Jaffe na Dunaju. Uvod napisal 'r. Izidor Cankar. Izdala Narodna galerija v Ljubljani. 1922. Cena za člane riruštva broširani izdaji 20 Din, vezani 26 Din: za nečlane 30 Din, oziroma 36 Din.) Če bo mogla Narodna galerija izvesti svoj program, to se pravi, če bo gmotno šlo, bo izdala še celo vrsto publikacij o naši domači umetnosti, predvsem se že pripravlja izdaja reprodukcij del naše stare umetnosti, dalje izdaji o kiparstvu in o grafiki. »Slovenska moderna umetnost* vsebuje poleg dr. Cankarjevega uvoda 27 -vetlotisnih reprodukcij slik Janeza in Jurija Šubica, Ažbeta, Petkovška, Vesela, Kobilce, Sternena, Jakopiča, Groharja, Jame, Klemenčiča, Kosa, Tratnika, Franketa, Henrike in Saše Šantla. Vav-|M>ti-ča ter Zmitka. Ti umetniki pripadajo večinoma dobi <1 o venskega impresionizma; nekateri pa, kakor oba Šubica in Petkovšek, ter deloma Franke, pa so kot realisti zato zastopani v izdaji i naslovom «Modema umetnost*, ker se ta prav za prav ni pričela, kakor mi mislimo, z impresionizmom, ampak že poprej, kakor to doka-ruje prof. Cankar v uvodu. Točnega prehoda od poznega realizma v impresionizem ni: realisti Šubic, Petkovšek in Ažbe so že občutili nujnost po rešitvi problema luči, M je glavni problem impresionizma. Zanimivo je to zasledovati na eprodukcijah izdaje: realist Jurij Šubic na prtu na sliki II. že uporablja one krepke, široke poteze, ki dajo barvno iluzijo predmeta brez točnih linearnih ■ne j, še dalje gre Janez Šubic v sliki III. Ljubimca); tu determinira pojavo obraza že s par barvnimi lisami itd., Franke se je že preselil v »plein air», Ažbe že čuti zrak v sobi! Kobilco zastopata «Bra-ujevka*, ki je nastala za časa študij v Parizu, pa očituje deloma še vpliv mo-nakovske poznore3listične Erdtltove šole, vsaj v barvi, in »Starec*, ki je delo iz zrelejše dobe. Iz približno istega časa latirajo tri slike Ferda Vesela. Potem nastopi krog Grohar, Jakopič, Jama, steraen, ki je dovedel slovenski impresionizem do viška. Med najlepša dela ■asega impresionizma spadata Groharjevi sliki »Pomlad* in »Snopi*, ti zadnji že nosijo znake poznega, povsem dozorelega stilskega stremljenja. Jakopič je v -birki zastopan z znano »Jesenjo*, mojstrskim krajinskim kosom, ki pa avtorja -e ne kaže v luči, v kakršni ga poznamo lanes, namreč kot glasbenika v barvah. Zeleni pajčolan» to njegovo fazo dobro ponazorja. Jama, ta tihi pesnik Boga, aterega odsev vidi v naravi, je zastopan z n sam me je poljubil, blagoslovil. Svetloba, da žare nebesa v meni, polni mojo ubogo dušo. Vsi grehi so skopneli tem nebeškem žaru, prerojen in očiščen se vračam k tebi in od mene lije sama, velika ljubezen, ki bo vama olajšala življenje. Zdaj prične novo ziv-lienie. rodil sem se znova nocoi w ka- kor poje zvon izpod kupole Odrešeniku, pripeva tudi meni. Ne bodi žalostna, ampak sprejmi z veseljem očiščenega Rojsfro. Tvoj Boštjan." Ko je prebrala, se je trudno nasmehnila: „Ti, moj ubogi Boštjan!" Boštjan pa je krilil z rokami, skočil k oknu in odprl na stežaj. „Daj, odpri-mo, ali čuješ pesem rojstva?" Nato je utrujen legel in zaspal. Žena je zaprla okno in preden je zaspala, je poljubila dete ter z žalostnim nasmehom pogledala moža: „Boštjan, ti praznuješ rojstvo, jaz pa jemljem že tvoj križ na svoia ramena." Anarhija v umetnosti Ustvarja,jočemu umetniku ne glede ua obliko, v kateri se izraža njegova individualnost, je umetnost neposredno funkcija duševnega jaza (das scelisch tS-tige Ich), utrip življenja — vseobjemajo-čega, večnega in praprvotnega življenja; estetiku in navadnemu »konzumentu* je objekt, ki več ali manj intenzivno vpliva na njegovo subjektivno«, čuvstveno do-življenje. Duša — to je vse, kar je v zavesti bistvenega, prvotnega, to je zavest jaztva, intuicija in podzavestna resničnost. Duša ni intelekt, ni logika; duša je nstvariaioči ir.rar, živlienl*. TTmetnost i« po svojem bistvu izven zakonov človeškega mišljenja; priznava jih le v toliko, v kolikor potrebuje za svoje izražanje, za oblikovanje svojih samoniklih dejstev primerne oblike. V umetnosti je človek najbližje večni prasili, iz katere izvirajo vsi pojavi in izhajajo vsa dogajanja; v mišljenju, v svojem umsko-logičnem sklepanju'je najdalje od nje. Človek pa je dualistično bitje, ki zaznava življenje s čuvstvi in z umom, zato si ne moremo misliti umetniškega dogaj&nia in doživljanja brez organične zveze z mišljenjem. Goethe je opazil, da se umetnost tembolj oddaljuje od razuma, čim manj se ozira na formo in je postavil pravilo: Ni lepote brez oblike. Eksperimentalna psihologija potrjuje znova to staro resnico. Prelom z obliko, ki je logično, intelektualno ogrodje umetniških emocij, posoda. v katero ustvarjajoči genij umetnosti zajame nekaj te elementarne snovi, pomeni pot v anarhijo. Edinole mišljenje daje čuvstvom in čutom določeno smer, jim postavlja zakone in norme. Vedno so bili umetniki, pri katerih je prevladovala ena ali druga stran tega dualizma. Leonardo da Vinci je videl v umetnosti matematiko; o Rafaelu pa je nekdo zapisal, da je slikal »brez misli*. Spomnimo se, da Flaubert z grčevitim naporom ni pisal, marveč zidal svoja 'dela. Vsak stavek mu je bil kamen i teri«iK» obliko Bande- laire je videl v formalno dovršenem j verzu najbolj potencirani izraz pesniške- ; ga občutka, metode, ki se nam v dobi ! verslibrizma dozdeva zastarela in nepo- i trebna. Moderna umetnost je dala slovo obliki in je vaselo zajadrala v anarhijo, j Danes se nahajamo v dobi, ko so njeni : zaleti prekoračili višek. Ta anarhičnost j nikakor ni znamenje oslabljenega estet- j skega čuta. o slabi* nje umetnosti, mar- j več je le kriza oblike. Vse današnje ta- j ko zvane anarhične strnje od ekspreei- ! jonizma do taktilizma dokazujejo, da je j umetnostni čut jačji kot je bil kdaj poprej, da pa se bori za svoj zunsnaji izraz. za svojo intelektualno formo. Dobe, ko je bila človeška družba enostavnejša in mirnejša v svojem intelektualnem (kulturnem) življenju, so bile dobe mirne umetnostne forme in zdravega, normalnega tradicijonalizma. Periklejeve Atene so podale sintezo dotedanjega umetnostnega iskanja in intelektualnega razvoja; srednj vek s svojim enotnim svetovnim nazorom 'f dal sintezo-umet-nosti in katoliškega racionalizma. V današnji dobi se je intelektualno življenje temeljito izpremenilo. Napredek prirod-nih znanosti in tehnike je ustvaril novo dinamiko mišljenja in čuvstvovanja. Človeški um je spoznal nove stvari: celo barvna skala se je razširila. V 15. stoletju še niso razločevali vijoličaste bar-V«. takor je dane« ne rariikuia mno« preprosti človek, ki so mu vijolice modre. Ropotanje strojev, dim lokomotiv, svetloba elektrike in drugi sadovi modernega industrijalizma so ustvarili tudi novo estetiko. Človeško mišljenje je zre-volucijonizirano. Radost in uživanje sta dobila nove oblike. Z bolestnim bojem, s trganjem in uničevanjem dosedanjih vrednot, z večkrat krutim teptanjem vsega tradicijonalno lepega in svetega se skuša preriti skozi valovje novih razmer večno iskajoči in ustvarjajoči človek. Tei revoluciji v mišljenju in čuvstvo-vanju je morala nujno slediti revolucija v umetnosti, ki jo je izvedla baš dana-?. n.'!3 doba. Impresijonisti, da, celo deka-denti so še priznavali tradicije in skušali razviti stare oblike do najskrajnejših koncev. Še pred njimi je naturalizem izdal normo: posnemaj prirodo! Vse to je bilo nezadostno, ker je ni bilo sile, ki bi mogla preprečiti propadanje formalistične umetnosti ali kakor pravi A. Loos, dekadenco ornamentike. Vsi novi pojavi v sodobni filozofij;, umetnosti v kulturnem življenju so izraz tega razkroja, ki se suče med tradicijo, nudečo dosedanje zaklade mišljenja in čuvstvovanja, ter med anarhijo, ki brezobzirno odklanja vse dosedanje metode in prepušča bodočnost osvobojenim silam duše in intelekta. le pred vojno so se oglašali protesti zoper »zastarelo* umetnost, ki »o iz wvle mrr.ni« dn kit- {848.380), bombaž 724.006 (753.193), volna 233.091 (224.754), železo in železni predmeti 2,105.458 (1,167.155), stroji 211.807 (193.457), sol 1,840.240 (895 tisoč 704), kemikalije 1,314.402 (1,468.645). Tudi uvoz se je po teži znatno znižal. Predvsem se je znižal uvoz žita in mlevskih izdelkov ter kuriva. Zelo se je povečal uvoz živine. Dalje se je povečal v večji meri uvoz sočivja in sadja, železa in železnih predmetov ter soli. V mesecu oktobru samem kaže izvoz v razne države nastopne številke: 1922 1921 v milijonih centov Nemčija .... 2-40 3-30 Avstrija .... 2-04 2-10 Madžarska . , , 0-40 1-00 v tisočih centov Poljska j , , . 145 218 Francija s < . . 143 125 Švica .... w 120 31 Anglija . < . „ 66 117 Nizozemska . . , 54 72 Italija .... 44 88 Jugoslavija ... 36 108 Rumunija ... 22 94 Iz teh številk je razvidno, da je v oktobru izvoz nazadoval v vse države razen v Francijo in Švico. Nas bo zanimalo predvsem, da je izvoz v našo državo padel od 108.000 na 36.000 metrskih stotov. Nadalje bo zanimalo nas kot agrarno državo, da je češkoslovaški uvoz žita in mlevskih izdelkov v prvih 10 mesecih 1.1. znatno padel, a uvoz živine, sadja, sočivja in masti narasel. Nazadovanje uvoza žita in mlevskih izdelkov je zanimivo zaradi tega. ker Češkoslovaška letos ni imela dobre letine. DOBAVE, PRODAJE IN ODDAJE. Dobava opreme za motorno, mehanično in mizarsko delavnico. Pri Odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne S. januarja 1923. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave opreme »a motorno, mehanično in mizarsko delavnico z montažo za rečno hidroavion-sfco postajo v Novem Sadu. Predmetni oglas je v trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava fižola in masti. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ie naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje 10.000 kg fižola in 5000 kg čiste svinjske masti. Ponudbe se sprejemajo vsak dan do konca tega leta v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Dobava košar za oglje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 12. januarja 1923. ob 11. uri dopoldne ponovna licitacija glede dobave 800 košar za oglje. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Prodaja starih vreč (krp). V intendant-skem skladišču Savske divizijske oblasti ! v Zagrebu, Savska cesta 4, se bo vršila j dne 10. januarja 1923. javna licitacija ■ krp od vreč. Predmetni oglas je v trgov- j ski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava gasilskega materijala. V pi- i sami Intendantskega odseka Odelenja i za mornarico v Zemunu se bo vršila dne j 10. januarja 1923. ob 11. uri dopoldne j ofertalna licitacija za dobavo gasilskega | materijala (raznih cevi itd.). Predmetni j oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Dobava papirja. Pri Upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 12. januarja 1923. ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave papirja. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Oddaja zgradbe mostu preko Drine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 12. januarja 1923. ob 10. nri dopoldne licitacija glede oddaje zgradbe mostu preko Drine pri Me-dedi na progi Sarajevo—Uvac. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. Direkcija državnega posestva v Belju ima na prodaj sledeča semena: 15 vagonov mohara, 5 vagonov prosa in 5 vagonov grašic«, zimsko — vse letošnji pridelek. Interesenti naj vpošljejo ponudbe z označbo cene po qu, ki bi jo plačali za pojedina semena, postavljena franko železniška postaja Veli Manastir (Pelmono-Mor), na oddelek za kmetijstvo v Ljubljani do 12. januarja 1923. Vsak naročnik semena je obvezan, da seme. ako se do tično naročilo akceptira, sprejme ter plača za to pogojeno ceno z eventualnimi ostalimi stroški vred. Prodaja železnih odpadkov. V pisarni inženjerekega skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeijevem, vršila se bode na dan 5. januarja 1923. ob 9. uri dopoldne javna ustmena dražba za prodajo približno 4000 kg železnih odpadkov. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. DROBNE VESTI. = Vsem znanim industrijskim, obrtnim in trgovskim tvrdkam pošilja te dni podpisano upravništvo »Obrtniški koledar« za leto 1923 po poštnem povzetju 13 dinarjev. Vsebina koledarja je bogata in za vse tvrdke zanimiva. — Upravništvo «Obrtniskega koledarja, v LjubljanL = Finansijska kontrola. Izšla je 20. do 24. broj »Finansijske kontrole*, ki je vestnik Saveza. fir.ansijske kontrole. Ta čisto strokovni in stanovski list je prav dobro urejevan in prinaša članke, ki jih z zanimanjem čita tudi vsak drugi, ki mu je na srcu ta važna veja državne službe in še posebej stan naših finančnih preglednikov. Letna naročnina 24 Din se pošlje Savezu finansiiske kontrole, Ljubljana, Vodnikov trg 5/IL — Povišanje carinskih postavk v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Po zakonu o obnovi se imajo carinski dohodki zvišati najprej na 80 milijonov zlatih kron in tekom dveh let s polaganim višanjem carinskih postavk na 100 milijonov zlatih kron. Prvi korak se je že napravil s povišanjem nekaterih finančnih carin, zlasti na kavo, čaj, sladkor, pivo, likerje, na več produktov mineralnih olj, potem na luksuzne predmete kakor na zlate žep ne ure in parfimerijske izdelke. Povišane carine so stopile v veljavo dne 26. decembra. Obenem se zviša sladkorni davek in davek na pijače. = Konstituiranje nove avstrijske notne banke se je izvršilo dne 22. decembra pod predsedstvom guvernerja Poštne hranilnice dr. Schusterja, ki je med drugim ugotovil da je delniška glavnica v znesku 30 milijonov zlatih kron v pol nem obsegu podpisana in da se je doslej vplačalo 20.7 milijona zlatih kron. Konstituirajoča generalna skupščina je izvolila 6 generalnih svetnikov na podlagi predlogov poklicanih zastopstev in 7 generalnih svetnikov ki se prosto izvolijo, dalje 4 namestnike in 5 računskih preglednikov. Končno je dr. Schuster javil, da je zvezni predsednik imenoval za predsednika Avstrijske narodne banke bivšega ministra dr. Riharda Reischa. = Obtok bankovcev v Avstriji se je po izkazu 15. decembra povečal za 233.1 milijarde kron na 3711 in pol milijarde avstr. kron. Avstrijska zlata pariteta znaša od 25. do hI. t. m. 14.880 kron. => Madžarska bo izvažala sladkor? Iz Budimpešte poročajo, da so madžarske tvornice sladkorja zaprosile vlado, naj dovoli izvoz 500 vagonov sladkorja, češ da bo letošnja kampanja dala 6000 vagonov siadkorja, od katerega se pa more doma uporabiti le 5000 vagonov. = Žetev v Nemčiji Letos se je pridelalo: pšenice 1.95 milijona ton (lani 2.91 milijona ton), rži 5.23 (6.80), ovsa 3.20 (3.60). ječmena 1.60 (1.94) milijona ton. Krompirja se je pridelalo 40.60 milijona ton proti 26.16 v letu 1921., sladkorne pese 10.79 proti 7.98 lanskega leta. = Obtok bankovcev v Nemčiji se je | po izkazu 15. t. m. zopet močno pomnožil, in sicer za 123.3 milijarde na 970.2 milijarde mark. To je doslej najvišje po-čanje števila bankovcev tekom enega tedna. = Poslabšanje angleške trgovinske bilance. Po podatkih o angleški zunanji trgovini v mesecu novembru znaša vrednost uvoza 95,600.143 funtov šterlingov, to je za 6,346.363 funtov šterlingov več nego v istem času leta 1921. Vrednost izvoza je dosegla 66,490.784 funtov šterlingov, to je za 3,595.942 funtov šterlingov več nego v novembru 1921. Zopet izvozilo se je blaga v vrednosti 9,148.128 funtov šterlingov ali za 675.071 funtov šterlingov manj nego lani. Ie življenja in sveta Ljubljana v blatu Ljubljančani smo zopet tako srečni, da se bog razjokava nad nami. Ze par dni nam nebo pošilja blagoslov svojih oblakov. Dežuje. In Ljubljana je ob času dežja v svojem elementu. Odene se v plašče in površnike in razpne nad seboj dežnike. Najbolj trpita pri tem vremenu obleka in čevlji. Posebno čevlji; zakaj komur sili povodenj v noge, mu je neprijetno, da mora nehote preklinjati. Toda Ljubljančani smo tega vajeni. Skcrajda nam je dolgčas, ako en sam dan ne rosi. Pred dobrim tednom smo n. pr. godrnjali, ker je bilo vreme suho in je ceste pokrivala drobna plast prahu. Otresali smo ga s čevljev in pri tem godrnjali: „Da bi že vendar prišel dež!" In dobri bog, ki nas drugače malokdaj usliši, je to pot dokazal, da je prav tankega sluha. Poslal nam je deževnih dni še pred božičem. Ali kakor smo deževnemu vremenu vajeni, tako zdaj zopet godrnjamo. Tudi dež ,rtfa!m ni povšeči. čudni ljudje smo! Naveličamo se vsega dobrega, pa tudi vsega slabega; in posledica tega je, da pridemo vedno še na slabše. Iskrena, nepopačena je Ljubljana v deževnih dneh. Njene ulice so sive in dolge. Mesto v ogledalo se lahko pogledaš kar v lužo na cesti. In vidiš tam, kako strašno spačen je tvoj obraz nad neusmiljenostjo višjih sil, ki določajo vreme. Da, resnično, kljub zmagi zveze delovnega ljudstva pri zadnjih občinskih volitvah smo hudo nepobožni. Rim nas bo kmalu začel prezirati, vzel nam bo škofa in prošte, kanonike, župnike in kaplane in pustil nam bo samo klerikalne banke. Te bodo s svojim kapitalom tudi brez pomoči duhovščine opravljale svoje delo pri bližajočih se državnozborskih volitvah. Mnogo ljudi je, ki obračajo svoje plašče po vetrovih. To je njihov edini in najsvetejši poklic. Kadar zapiha južnjak, takrat snamejo ogrtač z ramen ter si ga vržejo čez roko, kadar pa za-brije sever, takrat se do zadnjega gumba zapno, da bi jih mraz ne ranjal. Na žalost je takih ljudi v Ljubljani mnogo. Domišljajo pa si pri tem manipuliranju s plašči, da so dobri patri-joti, domo- in rodoljubni. Pa niso. Oni so le žalostni pojavi neznačajnosti, katero bo čas, kadar pride njegova ura, sam pomel na smetišče. Najgrši ljudje so oni, ki uravnavajo življenje po vremenu in vetrovih. Čemu najgrši? Najgrši zato, ker nimajo nobene jasnosti o tem, da so načela tisto,; kar pridobiva človeku med ljudmi ugled ' in spoštovanje. Ljubljanski zajedničarjij teh načel ne poznajo; a ne poznajo jih ! tudi njihovi koalirani bratci, ki so pri: zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah ! prodrli tako daleč, da so naše lepo mesto oškropili z blatom klerikalizma, komunizma in disidentskega socijalizma. Joj nam, delo te koalicije se nam bo še temeljito upiralo! Upira se nam prav za prav že sedaj. Zakaj ljubljansko blato je končno vendarle predhodnik te koalicije. Ako bo deževalo še nekaj časa, bomo imeli blata in luž za izvoz. Ali bo novoizvoljena ljubljanska občinska koalicija tudi izvoz teh predmetov monopo-lizirala? To je sumljivo. Prepričani smo namreč, da tega ne bo storila; že zaradi tega ne, ker brez blata ne more ; životariti. Verjetno je zato, da bo Ljubljana j tudi potem, ko bo g. Perič vnovič, dru- j gič in poslednjič ljubljanski župan, pro-! pagirala idejo in razvoj blatne Ljub- i ijane prav tako, kakor dela sedaj vreme samo od sebe. A to ne bo trajalo večno Kaj večno! Niti par let ne bo trajalo. In mogoče še manj. Zakaj v resnici se bojimo, da bo nova ljubljanska občinska uprava delala na razvoju Ljubljane z lužami in blatom toliko časa, dokler ne bo v teh lužah in njihovem blatu sama utonila. Ko se to zgodi, pa ji postavi druga nova, res bela Ljubljana zaslužen spomenik. X Sanje. Prislovica, da prihajajo sanje iz želodca, je utemeljena v toliko, da igra hrana pri vzbujanju sanj zares najvažnejšo ulogo. Toda hrana kot taka sanjam ni edini povod in pogoj, temveč le težka prebava vpliva na duševno razpoloženje budnega človeka in vzbuja obenem v spanju neprijetne sanje, dočim pripomore v znatni meri dobro razpoloženje želodca k prijetnim sanjam, ki vplivajo blažilno na vso našo čuvstvenost. S sanjami, ki jih povzroča želodec, se peča angleški fiziolog W. M. Gallichan v posebni razpravi, ki vsebuje par zanimivih opazovani in izkušenj. Na človekove sanje — piše avtor — vplivajo vse telesne prilike, tako mraz, vročina, glad, nasičenost in slaba prebava. Zato je tudi mogoče, da preprečimo vzbujanje sanj s primernimi sredstvi in ukrepi do gotove meje. Glavni dražilec neprijetnih in težkih sanj so jedila, ki ne prijajo želodcu. To je prav individualno; preobilna večerja majoneze, kumarčna salata, sir itd. lahko v poedincu razvozlja množico asociacij in podzavestnih misli, ki se v spanju skombiniraio v fantastične ln mučne sanje. Težko pre* bavljiva hrana sama po sebi ne povzroča vedno takih sanj, je pa često povod našemu neugodnemu razpoloženju v bdečem stanju in posledica tega so potem na, vadno neprijetne sanje, kakor obratna težke sanje povzročajo mračnost in pobi-tost človeškega temperamenta. Dognano je, da stoje tudi histerični pojavi pod vplivom nekaterih sanj. Ljudje, ki trpe na mučnih sanjah, naj bodo torej previdni pri izberi jedil, posebno še pri večerji. Jedila, sortirana po lahki prebavljivosti, najdete v vsaki zbirki domačin zdravil, v ostalem pa, kakor rečeno, vsak poedinec lahko po lastnih izkušnjah ugotovi ln sestavi listo jedil, ki so mu v prid tudi glede vzbujanja prijetnih in ugodnih sanj. X Potujoča razstava. V prihodnjih tednih odpluje iz francoskega pristanišča Bresta eskadra, ki je preurejena v razstavo francoske umetnosti in industrije. Obiskala bo Egipt, Indijo, Kitajsko, Japonsko in Avstralijo. Ta ploveča razstava je nazvana »Salon irancoskega okusa». Na njej je zastopana tudi poljedelska industrija, hišna oprava, parfumerije in razne umetniške reprodukcije. Kaj ta pioveca razstava pomenja za francosko industrijo, je lahko uganiti. Tudi Francijo težijo težke ekonomske razmere, primanjkuje i i tržišč. Potujoča razstava gotovo ne Izostala brez uspehov za francosko industrijo. Dokazuje pa, kako amblcijozne korake mora storiti država, ki si hoče osigu-rati čvrst ekonomski in trgovinski razmah. Zakon. Zakon je večna zveza, ki jo človek vsak dan enkrat pretrga. Tujski promet v Sloveniji leta 1922 je bil v nekaterih kopališčih in zdraviliščih nadvse ugoden. Iz naših kopališč Bled, Rogaška Slatina. Rimske Toplice, Dobrna in Slatina Radenci so prispeli na Zvezo za tujski promet v Sloveniji že natančnejši podatki. Po teh podatkih je po-setilo letos Bled 5692 gostov, od teh je bivalo čez 3 tedne 854. Iz Jugoslavije je bilo 4700 gostov, 460 iz Češkoslovaške, 183 iz Italije, 153 iz Avstrije, 61 iz Francije, 19 iz Rusije, 19 iz Nemčije, 18 iz Anglije, 15 iz Amerike, 11 iz Holandske. Zanimivo je dejstvo, da so bili na Bledu tudi 3 gostje iz Kitajske, 9 iz Egipta in 1 iz Avstralije. Razveseljivo je veliko število gostov iz Češkoslovaške in iz Francije. Rogaška Slatina stoji, kar se tiče po-seta gostov, takoj na drugem mestu. Po-setilo jo ie 4662 gostov. Od teh je bilo iz Slovenije 682, iz Hrvatske 1663, iz Srbije 1414, iz Bosne in Hercegovine 268, iz Vojvodine 352, iz Dalmacije in Črne gore 93 torej skupaj iz Jugoslavije 4372. Iz ostalih dežel stoji na prvem mestu Italija s 112 gosti, potem sledi avstrijska republika z 80, Ogrska z 29, Grčija z 12, Češkoslovaška z 11, Nemčija z 11, Amerika z 8 in Azija z 4 gosti. To nekda! pretežno nemško kopališče je dobilo kakor je razvideti iz številk, popolnoma jugoslovanski značaj. Na tretjem mestu stoji Žensko državno zdravilišče Dobrna pri Celju s 1265 gosti. Od teh je bilo iz Slovenije 209, Hrvatske 433, iz Srbije 367, Vojvodine 137, i iz Bosne 52, iz Dalmacije 9, torej sku-1 paj iz Jugoslavije 1207. Od ostalih ev j ropskih držav, stoji na prvem mestu zo-; pet Italija z 25 gosti, potem avstrijska | republika z 16, Francija s 5, Rusija s 3, Češkoslovaška, Rumunija in Švedska z 2 gosti. Tudi kopališče Rimske Toplice je bilo letos dobro obiskano. Posetilo ga je vse skupaj 820 gostov, od katerih je bilo 815 Jugoslovanov. Slednjič je omeniti zdravilišče Slatina Radinci, katerega je posetilo 306 tujcev, j od katerih je bila ogromna večina Jugo-' Slovanov. Od kopališča Topolščica in Toplice na ; Dolenjskem Jugoslovanski zvezi za tujski promet v Sloveniji še niso došla ro-ročila. Ze te številke nam kažejo, lep razvoj I tujskega prometa, ki reprezentira dane5 ! zelo pomemben vir dohodkov za naše 'kršno a na prirodnih lepotah bogate zemljo. Cestno-policijski predpisi v Ljubljani Ker se je pripetilo v zadnjem času v tuuradnem okolišu več nesreč, ki so jib povzročili vozniki in šoferji vsled neupoštevanja cestno-policijskih predpisov, odreja policijska direkcija na podlagi § 7. ces. nar. z dne 20. aprila 1854.. drž. zak. št. 96: 1.) Vsa vozila, osebna in tovorna, morajo biti pri vožnjah po policijskem okolišu od mraka do zore opremljena s prižgano lučjo. 2.) Šoferji morajo na križiščih cest vedno označiti z roko smer. v kateri vozijo, in sicer na ta način, da zamahnejo z dvignjeno roko naravnost, oziroma desno ali levo, v kateri smeri vozijo. 3.) Na podlagi sklepa javne seje ob činskega sveta v Ljubljani z dne 22. marca 1921. se vsaka vožnja s težkimi avtomobili z železnimi obroči na kolesih po mestnem pomerju sploh prepove. 4.) Kjer se z javnim napisom vozni promet popolnoma zabranjuje, oziroma dovoljuje samo v eni smeri ali kjer je vozni promet časovno omejen ua gotov« časovno dobo. se morajo vsi vozniki ir šoferji tej odredbi pokoriti. Do sedaj je mestni magistrat ljubljanski na podlagi sklepov obrtniškega svete, odredil sledeče omejitve: Po Frančiškanski, Gosposki ulici. Gradišču. Kolodvorski, Prešernovi, Šelenburgovi ulici, Sv. Petra cesti, Starem trgu, Wolfovi ulici. Prečni. Ravniharjevi, Poljanskem nasipu. Zalokarjevi, Cegnarjevi, Križevniški ulici je vožnja s težkimi avtomobili prepovedana. — Po Kolizejski in Frančiškanski ulici je prepovedana vožnja v smeri proti Dunajski cesti. Po Knežji, Nunski, Židovski ulici. Glavnem drevoredu, Lattermanovem drevoredu, Trubarjevem parku. Hradeckega mostu, Vrtači je ježa in vožnja prepovedana. Po Lingarjevi, Medeni, Semeni-ški. Šolski ulici, Pogačarjevem, Vodnikovem trgu in Šolskem drevoredu pa je vsaka vožnja od 7. do 11. ure prepovedana. Prestopki teh predpisov se bodo kaznovali jk> § 11. ces. nar. z dne 20. aprila 1854., drž. zak. št. 96. ficizma prehajali v negacijo same umetnosti. Koga ne dolgočasijo neštete va-rijante večno iste, do skrajnosti nadležne pesmi o ženi in ljubezni; kdo se ni naveličal danes že monotonega in brezizraznega žvekljanja verzov o luni, o rožah in zopet o — ženah? Sicer je človeška družba — pravi Loos — razdeljena v različne kulturne sloje, pa še vedno žive ljudje, ki pišejo in čitajo tako kot so pisali in čitali v 16. stoletju, kakor imamo v sosedstvu ljudi, ki žive življenje barbarskih časov — toda umetnost mora biti v vseh dobah izraz novega, doslej neznanega, iskanega. Današnja doba tedaj žeja za tako umetnostjo, ki bi so izražala v njenem tempu, bila v Skladu z njeno revolucionarnostjo. V tem zmislu se je glasil tudi futuristični manifest, ki je izšel leta 1909. in je pomenil vojno napoved vsemu, kar je v umetnosti in v življenju tradicijonalnega, Futurizem, ki je nastal pod vplivom fran' roške umetnosti, je v splošnem ostal omejen na Italijo in nosi vse črte italijanskega temperamenta in pretirane italijanske imaginacije, vendar pa je bil prvi odločen in načelen korak v anarhijo, prvo priznanje, da je razkroj dotedanjih vrednot pot k odrešenju. fle M trdi, da je anarhijo ▼ umetnosti fltitvala svetovna vojna, tedaj je to v toliko res, t kolikor je vojna nastajala S« rastla nred jvniim nin.tniim izbru- hom. Ni pa nobenega dvoma, da je vojna, ki je razvezala in razdražila vse nagone tja do najnižjih plasti človeka in družbe, nehote dvignila in glorificirala načelo anarhije. Vse, kar se je dogajalo (dogajalo v dušah, pod skorjo zunanjega življenja in v trdi realnosti), vse je bilo kričeča obtožba preteklosti in vse je dobivalo svojo antitezo. Človeškemu ie stalo nasproti živalsko, visokemu idealizmu — najogabnejši materi jalizem. Vsak človek je mogel videti svojo negacijo, vsaki ideji je stala nasproti druga ideja, ki je pobijala prvo. S spontano močjo, z 1 elementarnim imperativom je vstal klic za novim človekom, novim človeštvom. Mlada umetnost, ki se je nagloma pojavila na obeh straneh fronte, je dobival vedno izrazitejše obeležje te anarhične dobe. Vojna je s svojo strašno resničnostjo ustvarila v človeški duši antitezo velikolepe duševnosti, neodvisne od grobih prirodnih sil, proste vseh vezi v labirintu lastnih protislovij tava-jočega človeškega uma. Umetnost bodi odsev novega, še nerazkritega, a v duši slutenega obzorja. Zato je treba docela likvidirati tradicijonalno-formalno stran umetniškega izražanja; umetnost bodi v bodoče utrip osvobojenega, od slabotnega aparata logika in form« neodvisnega iivljenjal Za*toni je bilo apelirati na harmonično I enoto kli?ii:nih tradicij in ODOzariati na i jasno dejstvo, da jih ne more iztrgati nobena sila. Anarhija je postala vseob-jemajoči namen, zakaj njena dinamika je bila edina v skladu s tempom vojne, edina se je mogla postaviti ob bok estetiki in etiki te strašne erupcije nagonov in strasti. Tako se je razraslo obilo tar ko zvanih najmodernejših struj. Ekspresionizem, kubizem. dadaizem in drugi -izmi so se vrstili ob pijanem kriku krvavih armad in v rdečem svitanju socialne revolucije. Anarhija se je razširila na vse vrste umetnosti V slikarstvu in kiparstvu so zavladale oblike, barve in kompozicije, ki so bile — bolje, hotele biti — contraire naturalizmu; nastala je dolga vrsta poizkusov nove drame, za-metavajoče dosedanje pojmovanje dramatičnosti, prinašajoče novo sceno z novimi afekti; v poeziji in pripovedništvu so se pojavila stilistično, miselno in umetniško v pravem pomenu besede anarhična dela: celo v najpopolnejši umetnosti — v glasbi — se je oglasil pean revolucionarnih melodij. Ta umetnost, ki jo komaj lahko imenujemo umetnost, je pokazala nenavadno piodovitost. V literaturi je kar poplavljala s povodnjo natisnjenega papirja, iz katerega bo bodočnost izločila bore malo za njo ustvarjenih umetnostnih proizvodov. Anarhična umetnost j$ Izgubila veak »tik t realnostjo, ne da bi se ji bilo posrečilo nakazati Liudeni tilhueU nmeara umet- | nosrnega carstva, ki leži na daljnem ob-• zorju. Namesto zaželjenega preokreta k : večji duševnosti je začela nastopati in-i diferentnost napram umetnosti, in tisti, j ki niso docela utonili v materijalnih in-i teresih in skrbeh, so se rajši vračali k I tradicijam. Nenadarjeni, a z visoko mero domišljavosti in kričavosti obdarjeni «Priznal je sicer zares vse, kar so hoteli od njega vedeti, in menda še kaj več. Toda tega sodniki niso upoštevali. Hoteli so ga vtakniti v luknjo in so ga vtaknili. Vkljub temu pa priznanje za obsojenca najbrž ne bo škodljivo, ker mislim, da ga bodo pomiiostili.* «Pa kaj je vse priznal, bože! Torej velika organizacija, pravcati pouk, kako treba razdirati, v kleteh blokov..» kov.. .* «Vodja!» «Da, to je še najvažnejše... vodja, delegat Praviteljstvujuščega sovjeta anarhije celo! To zares ni kar tako. Imena njegovega pa niso mogli izvedeti ?* »Imena pa ne! Andrews ga gotovo «am ni vedel, kajti v svojem stanju bi ga bil ravnotako izdal, kakor vse drugo. Eno izdajstvo več ali manj je njemu že bilo prav vseeno ...» »Kolovodje ne bodo prav veseli tega pristaša.. .* »Menda res ne! Guverner je zato ukazal, da ga varujemo.® Andrevrs je dan poprej dobil dvajset let prisilnega dela v kaznilnici in sedaj se vrši njegov transport v kazuil-eico. V oklopnem vlaku, in potna.jat rojakov-5tražnikov ga spremlja, petnajst zveznih vojakov, kajti oni iz Lui-riane eo manj zanesljivi, večinoma črnci. Navadni zapori se nahajajo tik Tvornice, kaznilnica, pa na skrajnem južnem koncu prirodnega ostrva. Razdalja znaša kakšnih štirideset milj ali petinšestdeset kilometrov. Edina železniška proga vodi kakšnih sto me- trov za uuiarnošiacijo, ki je svojc-časno dajala električno silo antenam poprejšnje brezžične postaje. Ta di-namoštaeija, kjer je svoje časno voda bila gonilna sila. se še sedaj imenuje mlin, dasi tu ničesar ne meljejo. Prirodni ostrov je manj razvit, manj raznoličen, kakor umetni, vendar pa ni docela raven in pust. Močni veter z reke je zgnetel iz pripravljenega peska ovalen griček, kakšnih deset milj širok, dvajset milj dolg in do sto vardov visok. Kaznilniška proga železnice je vodila takrat zapadno za tem gričkom, tako da je bil z osmega izliva pogled na progo prost-, od Velike palače sem in od Siturgicovih tvornic pa je griček zapiral pogled na progo. Cim je proga obšla ta tako svani mlin, se je obrnila na zapad in izginila potem v daljavi. Mlin leži torej natančno na mestu, ki se ne vidi xl Velike palače in podjetij, in ravno še z ladij, ki prihajajo z debelega morja v osmi zaliv, ali pa ki odhajajo v smeri na Florido, Jamajko in Kubo. Okiopni vlak dirja in nalahno sope. Zadnji konec proge ni v najboljšem stanju. Lokomotiva je stara in za silo pokrita z nekaj železnimi ploščami, za njo je pa priklopljen zares modem jetniški voz. z dobrim oklepom in štirimi najnovejšimi strojnimi puškami v vsakem kotu. Osem strašnih vojakov je pri teh strojnih puškah, drugih sedem pa je precej brezbrižno pora^r deljenih na lokomotivo, tender in jetniški voz. Vsi imajo svoje karabinke seboj, ker je tako posebni ukazano, dasi ne vedo, zakaj so baš danes potrebne. Toda uprava Siturgica ni mogla prepričati policijske direkcija, da je mogoč napad na vlak. V resnici je guverner Mac Head Vohr edini mislil na možnost takšnega napada, vsa njegova okolica, ne izvzema Athola in Bellecourta, je začudeno gledala, ko je guverner izdal poseben ukaz. da .je treba podvzeti vse varnostne korake za transport jetnika iz zafcvora v kaznilnico. »Pa čemu tak&na previdnost?* Upravni poverjenik se ni mogel kaj. da ne bi vprašal gospodarja. »Zato, ker je logično, da mora sovražna organizacija vse storiti, da nam iztrga jetnika!* je odgovoril. »Oj.» je na to vzkliknil Bellecourt nejeverno, »mislite torej, da je tem ljudem toliko za Andrevvsa, da ga bodo izkušali osvoboditi?* Mac Head Vohr je samo ironično pogledal upravnega poverjenika: »Osvoboditi? No, Če že hočete .. makar osvoboditi. Jaz sem vsekakor prepričan, da se ga bodo hoteli polastiti in da jim je mnogo zanj. Zato tudi pričakujem, da bodo napravili resen poizkus. Pripravite za to vse potrebno.* Tako se je torej zgodilo, da so stražni vojaki morali vzeti orožje seboj, čeprav neradi, kajti kdo rad nosi tako reč seboj in brez potrebe! Ob dvanajsti in petnajst minut je okiopni vlak zapustil postajo. Ob dvanajsti in petinštirideset minut je prevozil devetnajsto miljo. Oseminpet-deset milj ali petindevetdeset kilometrov na uro. polževa brzina, iz devetnajstega stoletja, kakor je vsa ta stara in redkokdaj rabljena železniška naprava. Od tod se proga obrne na levo, prereže zadnje gričke prirodnega hriba in se spusti v jarugo. Na miljo razdalje se dvigajo stari, tekom časa razglo-dani zidovi mlina. Potok teče v njegovi bližini. Ostanki starega jeza se še zoperstavijajo strr.ji, ki šumi čez nje s tolikim truščem, da ga slišijo še celo v nahodnem, starem, kasljajočem vlaku. Vos ti šum in ropot je tako močan, da mehanik jedva razume vla-kovodjo, ko mu ta potrka na rame in pravi: «Kaj za vraga pa je tam pred nami na progi.* Vlakovodia je kratkoviden. Kratkovidnost sicer šo ni bila tako splosna, kakor dandanes, vendar je že irsa l°u 1990. pričela svojo uničevalno vojno proti vsem očem. [ PriDoroča se špedicija iS R, RANZINGER i V Ljubljana — Jesenice.^ 33^J Vlakov odja je torej kratkoviden in mehanik dobro ve. zato samo skomigne z rameni in mu odgovori: »Prav nič ni tam na progi, ubogi stari, prav ničesar ne vidiš...» ter niti ne pogleda v to smer. Toda jedva je izgovoril in vendar pogledal, prične naenkrat strahovito preklinjati in obenem z vso silo vrti dvige in pretikalnike. da puhne z nasprotno paro in ustavi vlak. ... kajti čez progo je položenih šest velikih smrek druga čez drugo, vse so lepo gladko odžagane, toda še zelene, in so za vlak nepremagljiva barikada. Ko se vlak po silnem zaviranju končno ustavi, se skoraj dotika prednjih vej barikade. Ta trenutek se na največje začudenje viakovodje zgane vejevje barikade in izza njega pogleda možakar, ki na to zapusti barikado, se vspne po obočju nad vlak in tam, od vseh strani dobro viden, z močnim glasom gospodovalno zakliče: »Poveljnika vlaka, prosim!* Policijski častnik niti rre misli na to, da bi se ne pokazal. »Kaj hočete?* vpraša. »Jaz sem vodja in ...» »Takoj z vlaka dol, vi in vaši ljudje. Takoj!... Oho, oprostite, roke kriku!* Mož, ki očividno grozi, vendar ne stori nobene grozilno kretnje, roki ojrt-ra v bok in niti glas ni bogvekako izpremenien. Vojaški stražnik, ki je bil pozneje zaslišan kot priča, je potrdil, da je ta možakar stal ves čas vrh pobočja proge in tako miren, »kakor baptist*, ali pa »miren kakor šefinžener Andrej Ferrati, kadar daje svoje ukaze ali vodi svojo tvornico. Sicer je nn ta mož bil zelo podoben Andreju Ferratiju. skoraj kakor da ei mu ga izrezal iz obraza*. Pri ukazu »roke kvišku!* je policijski častnik užaljen. «Ali ste prismojeni!* zavpije in ukaže svojim ljudem: «K orožju!* Odgovor je oster, kakor kadar na-pneš petelina puške: »Ne ubijajte se sami, svarLu vas!* Cim izgovori te besede, počijo štirj« streli in štirje možje padejo: Policijslc častnik in trije stražniki na tenderju Ti štirje so bili dobro vidni, kakoi tarče za strelce. Pri zadnjih besedah moža na vrhi' je namreč stražnik bil tako neprevi den. da ni čakal na povelje svoje-jr? poveljnika, ampak da je kar sprožil ne da bi bil kaj zadel. Morda je cel* sprožil nehote, v razburjenju. Vse kakor je na njegov strel odgovorile dokaj trelov iz zasede, morda tudi or' nehote ali v razburjenju, gotovo pa ' večjim uspehom. Tako so sedaj štiri-" mrtveci. Vodja napadalcev pa je š* vedno na svojem mestu, zravnan, do bro viden daleč naokoli... Sedaj s? poveduje: »Ustavi ogenj!* Nato «e obrne zopet k vlaku in g" vori: »Mislim, da imate dovolj, ne li: — Niso mrtvi? Tem bolje. Čakajte pomorem vam...» Zadnje besede so veljale policijska mu častniku, ki je bil ranjen na ram in je padel iz vagona na tla. odkoder sedaj precej iztežka vstaja. Mož. ki je ustavil vlak, mu res pri skoči na pomoč in prestreže ter pri pira častnika, ki ga gleda z začude nimi očmi in se mu ne ustavi^, L-vpraša ga: »Kdo za vraga pa ste vi? In kaj ho čete?* Sladko mu odgovori voditelj uoorn; kov: »Za vas je docela vseeno, al! veste, kdo sem. ali ne. Sicer pa n-treba, da si lomite glavo zaradi teg* Sem tisti, o katerem ste že gotovo sli šali. Da. meni na čast je vaš gospod-«.-Mae Head Vohr poslal semkaj va*, oklormi vlak in strojne psičke. Delegat Praviteljstvujuščega sovjeta anarhije, če že hočete vedeti za moj naslov. Človek, kakor vsi drugi, kakor vidit*. Vendai sedaj so druge stvari potrebna ne predstavljanje. Sedaj gre za to. kar ukažem, to je: da mi izročite blagr katero transportirate. namreč svojega ujetnika, obsojenca Andrew»a.» (Dalje prihodnjič/' (i Borgial ki fe »sSialai w „ JUTRU", je sedaj isl@S tf porsatisic&g v krasni opremi z barvastim umetniškim ovitkom. :•: M&zmm se ¥ upraraištnu «f Jutra v Cena Oln, m P^šti 2 Har^iife tak®1,8«ep ie zalaga le maltans, Konkurz. Državna imovina „Belje" potrebuje za svojo ribarsko centralo v Apatinu . _ vodjo sa motorni colnf k! mora zadostiti tem pogojem: 1.) Mora imeti izpričevalo o položenem izpitu za oskrbovanje motorjev prednost imajo oni, ki so že oskrbovali motorne čolne in ki so sposobni, da sami popravljajo manjše poškodbe na motorju). 2.) Biti morajo podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (prednost slovanske narodnosti) in imeti 3.) certifikat, da so opravili vojno slnžbo, 4.) izpričevalo o nravstvenem vedenju in 5.) izpričevalo o svojem dosedanjem opravilu. j Plačo s pripadki bo sprejemal po industrijski pragmatiki državne j imovine »Belje" (3. klasa, 1. razred). Interesenti naj se s prošnjo, ki mora biti kolkorana s 13 dinarskimi: kolki kakor tudi zastran drugih pojasnil, ki bi jih želeli zaradi plače in -, pripadkov, obrnejo na ribarsko centralo v Apatinu najkesneje do dne 15. januarja 1923. Iz ravnateljstva državne imovine »Belje". Sa damska p&ašfe v veliki iabiri. si/v i 9.11 Mmi !ZVEPLOVO-APNENA BROZGA 'priznano obrambno sredstvo, zatira oidij na trsju in sadnem drevju, skrinj! listne in krvave uši ter druge rastlinske škodljivce. Navodilo o uporabi razpošilja na zahtevo zsstoni in franko tovarna žveplovih izdelkov: Anton Junca, Ffcuj. — Istotam" se dobijo žvepleni traki na asbestn in juti za žveplanje sodov, vina in sadjevca. H Kapljo se dobro ohranjene od fcollnsbe vode, parfnisov Itd. I. C. KOTAR drogerija 4275 "yCoIfosra v&lieta, šti. 3. Knjigovodja, bilance zmožen, gospodična, izurjena strojepiska In stenografinja, perlektna v slovenskem in nemškem jeziku, se sprejme za takojšnji nastop. Od lesne stroke prednost. — Pismene ponudbe na upravništro „Jutra" pod ,,Lesna industrijska družba v Ljubljani". 4470 Kneževo, 21. decembra 1922., Br. 13.554. 4497 O V Velika izb! a otroških vozičkov, dvokoles in š.valnih w- - w 8tr°iev P°oen!-F. 3ATJEL, LJUBLJANA, Stari trg 28 Srreioraaio » T P®1*10 P°Pravo ia emajiiranjo v opijem fconiklianje dvokoUaa, otroški vozički, iiTalni m razni stroji. m »TRIBUNA" tovarn« dvokole« in otroških ToričkoT, I jcbSju*, Karlovska c«ta 4 — Zvonarska nliea 1. cena pri in 9. Slnliovic nasl. H. Sdss Ljabljana, Mestni trg štev. 19. Domače vesti 4 Cenjene naročnike, ki so prejeli pred nekoliko časa izpolnjene položnice, prosimo, (la poravnajo potom njih zao6talo naročnino radi reda zanesljivo do konca leta. — Upravništvo »Jutra*. * Dalmacija — kraljici Mariji. Sarajevski «Narod» poroča, da je bila v Dalmaciji nabrana vsota 553.586 dinarjev, ki se izroči kot dar kraljici Mariji, ko dospe prvič v Dalmacijo. Kakor javljajo iz-Beograda, namerava kraljica pokloniti to vsoto odboru za prehrano pasivnih krajev Dalmacije. * Kraljeva blagajna. Za šefa kraljeve blagajne je v činu načelnika v finančnam ministrstvu imenovan dr. Marko Miljutinovič. * Načelnik ministrstva prosvete. Za načelnika občega oddelenja ministrstva prosvete je postavljen gosp. Sve-tolik Štefanovič, ravnatelj I. moške gimnazije v Beogradu. Dosedanji načelnik gosp. Kneževič je dobil v istem ministrstvu položaj inšpektorja. * Novi generali. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo z Novim letom podpisan ukaz o imenovanju 25 polkovnikov za generale. * Promocija. Na ljubljanski univerzi bo dne 30. decembra gosp. Julij F e 1-1 a c h e r. rodom iz Melvič na Koroškem. promoviran na čast doktorja prava. * Volitve v narodno skupščino. Prihodnja številka »Uradnega lista* objavlja razglas pokrajinske uprave za Slovenijo o volitvah v narodno skupščino. Ukaz o volitvah v narodno skupščino je razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev* z dne 22. decembra t. 1. Petnajstdnevni reklamacijski rok v smislu člena, 12. zakona o volilnih imenikih konča tedaj dne 6. januarja 1923. Nobena kasnejša zahteva popravka ne more vplivati na sestavo volilnih imenikov. * Odlikovanje članov zakonodajnega sveta. Našo tozadevno včerajšnjo notico izpopolnjujemo v toliko, da so bili člani zakonodajnega sveta, ljubljanski vseučiliški profesorji dr. Metod Dolenc, dr. Gojmir Krek in dr. Anton Sktimovič glasom ^Službenih Novin* z dne 22. t. m. odlikovani z redom sv. Save III. razreda, ne pa z Eelim orlom ITT. razreda, kakor so pomotoma poročali beograjski listi, iz katerih smo posneli dotično notico tudi mi. * Prvi dvorni ples. Kakor poročajo iz Beograda, se vrši prvi dvorni ples dne 9. januarja 1923, na rojstni dan kraljice Marije. Vrše se priprave za čim sijajnejšo prireditev. * Nova uredba o devizah. Uredba finančnega ministrstva o ukinjenju deviznih odborov pri Narodni banki stopi v veljavo dne 1. januarja 1923. * Nova reparacijska naročila iz Nemčije. Po sldepu finančno - ekonomskega komiteja je bil te dni odposlan iz Beograda v Pariz poseben odposlanec, da predloži reparacijski komisiji seznam novjh naročil na račun reparacij, posebno železniškega in rudarskega materijala. * Pod tujim jarmom. V Skednju pri Trstu so na božični dan fašisti med slavnostno službo božjo, ki se je vršila mesto odpravljene polnočnice, vdrli na kor, ga izpraznili in odločno prepovedali vsako petje v slovenskem jeziku, nakar so se odstranili. — Občinski zastop v Marezigah, ld je bil v slovenskih narodnih rokah, je bil, kakor poročajo italijanski listi, razpu-ščen iz razlogov »javnega reda*. * «Popravljeni» stanovanjski pravilnik ministra dr. Perica. Včeraj smo poročali o dopolnitvi pravilnika, ki je bil zdelan še pod prejšnjo vlado. Nova formulacija člena 16. pravilnika ne prinaša nič novega, samo določuje sledeče: Najemnina, določena po zakonu, bo veljavna od 1. dne prihodnjega meseca po vložitvi prošnje za določitev potom razsodišča. Do razsodbe se plača, oziroma polaga pri stanovanjski oblasti stara najemščina, po sodbi pa najemnik doplača vso diferenco za nazaj. — Iz tega se vidi, da stvarno novega ni prinesel novi minister prav nič, kajti doplačevanje za nazaj ni možno uradniku, pač pa je radikalni minister zavrgel zakonski predlog dr. Ž e r j a v a, da se določi maksimum za. povišanje stanarine. S tem bi bilo 90 % sporov izločeno. Tako pa se bo s 1. januarjem 1923 začelo na tioče stanovanjskih pravd, kar bo zastrupilo mir tisočem državljanov. Zdaj pride babilonska zmešnjava. * Nov vojaški zakon. Vojno ministrstvo ima tri načrte za novi vojaški zakon. Prvi je delo generala Zečeviea, drugi generala Vasica in tretji generala Pešiča — torej od vsakega novega vojnega ministra nov načrt. Skupščini bi bil predložen, ako bi delala, tretji načrt, ki je zelo radikalen. Ako 6ploh kedaj pride pred parlament, bo dosti dela, predno bo iz načrta postal res moderen zakon 0 vojaški dolžnosti. Kolikor je namreč znano iz načrta, se nahajajo v njem določbe, ki so sicer zelo militaristične v slabem pomenu tega pojma, a čisto nepotrebne. Ne mislimo s tem določbe o vojaški obveznosti moških od 18. do 60 leta. kakor tudi priznavamo potrebo vojaškega pouka za, mladino, ker se na ta način lahko doseže skrajšanje aktivne službe v vojašnici. Amoak — ženske nai voiaški zakon pusti na miru. vsaj v mirnih Časih. Ona dela. ki bi jih ženska lahko opravljala mesto moških v vojnem času, res ni treba, da bi se jih učila v mirni dobi. Stvar parlamenta bo. da napravi tak vojaški zakon, s katerim bo dosežen glavni in edini nameri: ustvariti močno armado. Pretiranosti pa naj odpadejo. * Dva nova tunela. V soboto, dne 23. decembra je bil na slavnosten način otvorjen glavni in največji tunel na Šargan planini na novi progi Uži-ce -Vaidište. Tunel je dolg 1650 m. S tem je končana ena najtežjih tehniških nalog pri gradnji te proge, ki bo nedvomno velikega pomena v vojaškem in gospodarskem pogledu, ker bo spajala srbijanske in bosanske ozkotirne železnice. V torek je bil dokončan tunel na istotako važni rogi Topčider - Mala Krana. * Pobijanje nepismenosti med narodom. Pišejo nam: Na poziv, ki sta ga pred kratkim poslala »ABC - društvo* in akademski klub »Janušid* iz Zagreba za pobijanje nepismenosti med narodom, prihaja vsak dan mnogo glasov iz vseh krajev naše države. Mnogo .društev kaker tudi posameznikov je odšlo na delo, povsodi se prirejajo analfabetski tečaji. Jugoslovanska Matica v Splitu je naročila 200 izvodov abecednice za ono poiedince, ki so ee nanjo obrnili. Podružnica akademskega kluba »Jantišič* na Su-šaku, ld se je že lansko leto intenzivno bavila s pobijanjem nepismenosti na Sušaku in okolici, je naročila tudi letos 100 abecednic. Tudi iz številnih drugih krajev prejema klub »Janušič* poročila o uspešnem-poteku analfabetskih tečajev. S' svojim požrtvovalnim prosvetnim delom za narod sta si društvi povsod pridobili velik ugled. * Radičeva dvojica obdolžena de-fravdacije. Znani bivši radičevski poslanec Hausler je obdolžil v odprtem pismu Stjepana Radija in njegovo ženo, ki je bila blagajničarka stranke, defravdacije. Radič je rešil svojo ženo zapora s tem. da ie zapretil, da odloži vodstvo stranke, ako bi se zahteva lo razčiščenje računov. Tako se je zadeva potlačila. Hausler je izjavil, da bo pred sodiščem nastopil doka/, resnice. * Železniška nesreča pri Nišu. Na božični dan zjutraj se je na kolodvoru v Nišu beograjski vlak zaletel v dva tovorna vagona. Mašinist vlaka je bil težko ranjen, nekoliko oseb pa je bilo lahko poškodovanih. * Požar v Jugoslovanskem brodo-gradilišiu v Kraljeviči. V nedeljo ob S. zjutraj je po močni detonaciji izbruhnil velik požar v strojarnici bro-dogradilišta v Kraljeviči. Iz neznanih vzrokov je namreč eksplodiral neki cilinder s komprimiranim zrakom, na kar je bila strojarnica v trenotku popolnoma v plamenu. Močna detonacija je vzbudila delavce in vojake, ki so prihiteli takoj na pomoč. Po težki'1, naporih se je posrečilo ogenj omejiti samo na centralo, škoda se ceni na 2 in pol milijona dinarjev. Žrtev k sreči ni bilo. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. Uvedena je stroga preiskava. * V celjski okoliški občini je, kakor se čuje, prispela kriza do vrhunca. Vsled treznega nastopa nekaterih so-cijalističnih občinskih odbornikov bo prišlo skoraj gotovo zopet do dela v odsekih in v plenumu, vsled česar odpadejo razne kombinacije o gerent-stvu. * Za revno šolsko mladino. Poročajo nam,- Gospodična L. Ravtar v Ljubljani je za revno šolsko mladino pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah darovala znesek 400 kron namesto venca na grob pokojnega botra Josipa Kranjca, trgovca in šolskega oglede, za kar ji šolsko vodstvo izreka iskreno zahvalo. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se je v mestni občini ljubljanski v dobi od 17. do 23. decembra rodilo 26 otrok, umrlo pa je 10 moških in 6 žensk, skupaj torej 16 oseb, in sicer: 3 osebe za jetiko, 2 za življenjsko slabostjo, 1 za zastrupljenjem rane, 1 za rakom. 9 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Ena oseba je obolela na trebušnem legarju. * Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v Ljubljani v visoki starosti 81 let ga. Franja. Ferline, roj. Perdan iz znane stare ljubljanske meščanske rodbine in mati prokurista Ljub. kreditne banke gosp. Emerika Ferlinca. Pokojnica je bila izredno ljubeznjiva in splošno priljubljena gospa. K večnemu počitku jo je spremilo v torek številno občinstvo. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. — V Celju je umrl dne 25. decembra uradnik bolniške blagajne Franc Meršol. N. v m. p.! * Nova lekarna v Siškl Početkom tekočega meseca dne 1. d jcembr.i 3922 je otvoril na Celo*, tki cesti 2(> gosp. mag. pharm. Ivan Jošt novo ja-nn lekarno za rifeuski tkraj in okoi; o. Mnogo let «<> se Si3e'iČ£.ni potegova': za njo, ker je jako potrebna. Želje so se naposled le i"tsničile in prebivalstvo okolice je jtlo zadovoljno s to noT> pridobitvijo. * Zbirka zakonov VIII. snopič. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih. Zakon o volilnih imenikih. Zakon o ministrski odgovornosti. Zakon o izpre-mrniK-th v "komi o obči upravi. V Lju- bljani 1922. Založila Tiskovna; zadruga. Cena 5 Din, po pošti 0.50 Din več. Pravkar eo izšli v VIH. snopiču »Zbirke zakonov*. ki jo izdaja Tiskovna zadruga, zgoraj našteti zakoni, od katerih je zlasti zakon o volilnih imenikih baš sedaj zelo aktualen za naša županstva. * Celjski mestni vodovod. Mestni vodovodni mojster je opazoval že dalje časa, da se v rezervarju ne nabere toliko vode, kakor bi je moralo biti. Sumil je celo, da rabi kak obrat vodo ponoči brez vednosti mestnega magistrata. Z zapiranjem vode v posameznih delih mesta je pa končno izsledil večji defekt- na stranskem vodu v javni bolnici. Iz starih načrtov je razvidno, da je omrežje zelo staro. Tudi izkopavanje na pioedi-nih mestih je dognalo, da cevi izpuščajo vodo. Morajo pa biti še večje poškodbe na ceveh, ker je s par poizkusi dogna-no, da izteče v 7 urah 1000 hI vode. Vsekakor se bo moral ta veliki nedosta-tek v najkrajšem času popraviti, ker primanjkuje mestu vode. zlasti v vročem poletnem času. * Razmere na ljubljanskem magistratu Gospoda dvornega svetnika dr. S\ ., ko-viča prosimo, da vendar že ustavi pa sevanje g. nadsvetnika Jančigaja. Oholost tega gospoda je že neznosna. Cestno nadzorstvo in mestni delavci, ki so bili vedno podrejeni m. stavbnemu uradu, so sedaj podrejeni g. Jančigaju. V mestni kopeli so kotel in pipe že od spomladi pokvarjene in namesto, da bi posredoval stavbni urad ali vodovod za dobrega monterja, zavlačuje te gospod vso zadevo ter hodi ogledovat kotel akorivno ;e prav nič ne zastopi v tej stroki. Vtika se v vsak referat ter bog-ne-daj, če se izvrši kaka poprava ali kaka druga stvar brez njegove vednosti. Z eno besedo: na magistratu je najvišji gospod Jančigaj in kdor se njemu ne pokori, gorje mu! * Radio-Balsamica* je ime leka ruskega zdravnika Rahlejeva prod revmatiz-mu in ne »Badi-balsamica*, kakor je bilo napačno natisnjeno v božični številki * «TIaka na grajščini Domova*. Prejeli smo: Sredi meseca avgusta so izšU v raznih slovenskih časopisih članki o »tlaki na grajščini Domovi pri Ptuju*. Posamezni podatki, v kolikor se tičejo plačevanja uslužbencev in delavcev sploh so popolnoma resnični, vsaj za tokrat. O tem se je lahko oblast sama prepričala. Priznati pa se mora, da se je agrarnemu direktorju zgodila velika krivica z omenjenimi članki. To pa le vsled pomole. Kar je bilo omenjeno glede agrarna reforme, to se je nanašalo na vodjo okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Pa tudi to je bila samo kritika ljudstva. Opozoriti se je hotelo naše javne funkcionarje na izrabljanje delovnih sil in na večjo opreznost napram ljulem, k:, kakor g. Pocgratz krati na«im oblastim ugled. Koruptr ost se ni nikomur očitala. * Zveplovoapneria brozga se splošno priporoča kot izborno rastlinske obramb no sredstvo. Posebno zabranjuje v vino gradih nastop oidija, ako se trte namažejo koncem zime pred brstenjem s 30 odstotno raztopino. Tudi sadne drevje, škropljeno pred brstenjem z enako raz-stopino obranimo pred oidijem, škrlupom kadrovostio. listnimi in krvavimi ušmi, pred kaparji in drugimi rastlinskimi škodljivcu * Kam na Silvestrov večer? Prijatelji petja in neprisiljene zabave pojdejo v Ljubljani v Narodni dom (zgornji prostori) na Silvestrov večer »Ljubljanskega Zvona*. Na sporedu je pevski koncert društvenega zbora, dalje šaljive točke, o polnoči alegorija, nato ples. Sodeluje prvovrsten orkester. * Izleti po Dolenjskem. Turiste opozarjamo na nekaj prav lepih, žal malo poznanih krajev: Šentjurski Tabor 492 metrov (1 ura 30 min. od žel. postaje Grosuplje skozi Ponovo vas in Št. Jurij). Redka, dobro ohranjena slika preostanka nekdanjega tabora iz turških časov! V cerkvi freske iz XVI. stol. Lep razgled! Pri »mežnarici* spomin, knjiga, čaj i. dr.! — 10 min. spodaj ledena jama! — Sv. Ahac 749 m nad Turjakom — 3 ure iz žel. postaje Škofljica. Na vrhu v cerkev predelan Stari grad. Odtod preko Turjaka (40 min. — impozanten stari grad iz IX. stol.!) in skozi Rašico (rojst. dom Primoža Trubarja!) na Ponikve (zanimiv izvir Rašice!) na žel. postajo Dobrepolje 2 uri 30 min. — Ju-dovje nad Rožancem (iz žel. postaje Črnomelj 1 ura 10 min. ali iz Semiča). Kad železniško progo v živo skalo izklesan basrelief, rim. voj. svetišča Mitre. Znamenit spomenik davne prošlosti! — Otočec 2 uri iz Novega mesta Divna romantikat Ličen stari grad (iz Xin. stol.) na otoku Krke, znan iz romana dr. Iv. Tavčarja »Otok in 6truga». Najhva^ ležnejši izlet v novomeški okolici! TPR Največjo zaslugo, da se je na kontinentu razširilo zavživanje čaja. ima Bon-tekoe, telesni zdravnik kneza Brandcn-burškega. Ze leta 1667 je pisal, da ima čaj na naš živčni sistem, osobito na možgane, ki jih ohrani vedno sveže, neprimerno blagodejnejši vpliv, kakor kava. Cajopitje zelo povzdigne sposobnost in možnost pridelati zadobljene vtwe. človeka obide občutek zadovoljnosti in živahnosti Stojiš pred rešitvijo težkih vprašanj, ali družabni oziri te silijo, da se udeležiš gledališke predstave, plesa, družabnega večera itd., pa si vsled napornega dnevnega dela duševno utrujen, popij čašo krepkega aromatičnega čaja, kmalu boš občutil, kako zginja duševna utrujenost., čilost možganov se ti povrne, zadovoljnost in dobrovoljnost se ti j vseli v tvoje srce, Priporočamo edinole čajne mešanice znamke «BUDDHA*. kl so sarantlrano nailineiše. f * uuaj . . 7. 7650 00 brezvetra megla — Hraga . . 7. 7635 0-1 jug. vzh. sneg 20 : Inomost, . 7. 7662 -3-0 brezvetra oblačuo ~ il V Ljubljani barometer neštan. temper. visoka. Solnce vzhaja ob 7 45 zahaja ob 16*18 ttanojo do 20 boaodl Olo. S*—, nlklK aodalinjlh S baoodl I Oln. — Trgovati oglati, doplao»aa|o, M> »remUnlne do BO besedi 6 Dt«, taaklk nadaljnjih 8 oesedl 9 Ol«. — Pta&a aa aaprol. (Lahko tod • «— enamkah.) Na epraianja aa odgovarja la, ako lo rpraianja »rlloiani uiamka in dvnfeolesa, so najcenejši: »Tribuna*, tovarne dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. 1S-4* Okrajni zastopniki se sprejmejo za 6ledeča mesta, Kranj, R dovljica, Kamnik, Kočevje, Logatec, Slovenj-gradec. Brežice. Stalna plača in provizija. Ponadbe na Francosko zavarovalno družbo L' Union, Ljubljana, 87. Petra cesta 33 (dvorišče), ms« Proda 4151 ISčem službo 4217 kaboršnr.koli pač, zmožen slovenskega, nem kega, italijanskega jezika v govoru in pisavi. Vzamem vsako mesto bodisi v Ljubljani ali na deželi. Zaposlen sem bil kot skladiščnik in Bamosteu odgovorni uradnik pri večjih tvrdkah. Sem zmožen knjigovodstva in knre-oondence. Pismene ponuui.e pod »K. P*, na opravo »Jutra*. Otroški vozički, iloiijive lesene Btoliee za otroke, ki slutijo obenem kot mizica, razni igračui vozički t in brez košare, šivalni stroji nova, elegantna, masivna, po- litirana > rešujeva oprava, obstoječa iz Bpalnice, jedilnice in kuhinje, pri M. Gogalu, mizarju na Bledu. Za pismeni odgovor je priložiti znamko. Bukova drva t20 I na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Proda ae 4529 čisto nov moderni damski plašč za ceno 1800'— bron. Naslov v upravi »Jutra*. Velika goatllna «« aa prometni točki r Savinjski dolini se odda takoj v najem Pogoje se izve le osebno. Kje pove upravništvo »Jutra* BBSSSSE Čedna soba * električno razsvetljavo in dobra domača hrana se odda za dva flnejša, solidna gospoda. Vprašati: Poljanska cesta 13/11., levo. 4503 Ra stanovanje ln hrano se sprejme gospod s 1. januarjem. Kje, pove uprav! »Jutra*. 453*' Avto - Celavnloa r Maribora, Tržaška cesta IG, sprejme v popravilo avtomobile, bicifclje, motociklje, šivalne in pisalne stroje, se-saljke (pnmpe), vsakovrstne dvo- in štiritaktne motorje na bencin, motorje na nafto, mizarske in druge stroje, kakor tudi aparate in manometre za artogenično varjenje in rezanje. Delo zajamčeno, oostrežba točna, cene ■w>lidne. 97 11. Zevaco: S »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Usmiljenje se zrcali na dekletovem obličju, toda usmiljenje strašne vrste, ln strašne so besede, ki jih spregovori: «Eno samo besedo zahtevate od mene — hotela sem vam jo prihraniti, toda sedaj me sami silite, da vam k> povem. Gospod baron de Saint-Priac, Annais de Lespars ne more biti žena tatuU Plemič obstane presenečen, ves bled, konsterniran. «Evo, tam gre vaša pot,» pravi dekle z nepopisnim veličanstvom, «tod gre moja.» Saint-Priac se sedaj .vzdrami iz presenečenja in sramote. Zravna se. Stcašen smeh zareži po njegovem liAi. Osorno se postavi pred dekleta in ves rdeč izbruhne: «Tatu?... Da! Pa to ni edina beseda* ki bi bila točna!... Jih je več! Morda izveste nekega dne, kdo in kaj sem!... Tat!... To je le razlog več, da morate postati moja! Varoval vas bom, da obvarujem sebe!» »Poskusite!« «Zakaj ne?» rohni Saint-Priac. «Čim te najdem, te vzamem!« Oko mu je krvavo podpluto, ves drgeta razburjenja, strasti, kakor besnež stopi naprej, dvigne roko... Izza vrat navidez zapuščenega plemiškega dvorca skoči mladeniška postava, krepak sunek vrže Saint-Pri-aca štiri korake v stran, mlad, oster in posmehljiv glas zakliče: «Hej, plemič moj, kaj ne vidite, da dolgočasite to gospo?« Pijan besnosti se baron de Saint-Priac pobere iz prahu, se ozira... Annais de Lespars je izginila! Plemič ne vidi pred seboj nikogar razen! onega neznanca, ki mu je s svojo \ brezobzirno roko pravkar dal tako j občutno lekcijo. K njemu stopi in j sika: j ' «Potegni meč, potegni... brž...» In ves bled potegne svoj meč. «Trenutek, gospodine!» odgovori neznanec hladno. Prav rad bi vam prerezal vrat ali vsaj porezal ušesa, na morišču pa ne bi rad umrl. Morda so vam znani edikti proti dvobojem? Meč v nožnico, pa koj!» »Grom in strela, res je!» šepeta Saint-Priac. «Edikti... Richelieu.... moj poziv na avdijenco... moja sreča... oh, kaj mi je storiti in kaj sem skoraj storil? Torej kje in kdaj, ne da bi naju kdo videl?« «Jutri, v mraku, za Templom! Tam vas pričakujem!« »Dobro, sedaj pa izvolite, rad bi vedel, komu bom jutri za Templom iztrgal srce, da bo v hrano mojim psom? Vaše ime, gospod neznani?« »Najprej vaše, če mislite!« «Jaz sem baron Hektor de Saint-Priac!« «Jaz sem Trencavel!« pravi neznanec in se prikloni. «Trencavel, mojster akademije v Firenci in Milanu, v Murciji in Toledu, učenec Barvillar-sor, direktor akademije v ulici des Bons Enfants, učitelj borenja.« Na to se na novo prikloni in sladko reče: «Jutri torej na svidenje, gospo-dine!« Saitn-Priac mu besno zagrozi s pestjo, potem skoči zopet na svojega konja. Dvakrat ga zabode z ostrogami, konj kar zarezgeta bolečine in skoči, kakor izstreljen iz loka, in baron de Saint-Priac izgine v smeri proti sredini Pariza. Učitelj borenja pa zmigne z rameni ter se vrne v hišo, iz katere je prišel, postoji trenutek pod lesenimi stopnicami in s sklenjeno glavo zamrmra: »Ona me ni niti pogledala.« Zares, ni ga bila niti pogledala. Jedva da ga je sploh videla. V trenutku, ko jo je rešilo vmešavanje Trencave-lovo, Annais de Lespars niti ni poskušala doznati, kdo je njen rešitelj, ker je imela eno samo misel... kako se odstraniti, da ne bi Saint Priac kdaj izvedel, kje je njeno skrivališče. Kakor blisk je planila okrog ogla ulice Courteau ter se naslonila na kljuko vrat, kjer jo očividno že pričakujejo, kajti vratica se takoj odpro, jo sprejmejo in se za njo zopet herme-tično zapro. Dekle je sedaj v velikem vestibulu. Tukaj se šele umiri, in tukaj šele zapazi, kako jej bije srce. «Ta plemeniti ncznanec, ki se sedaj bije za mene in ki me je rešil iz njegovih rok, on tvega svoje življenje proti enemu najstrašnejših mečev, kar jih ima kraljevina... Da bi vsaj vedela, kdo je to?« Trenutek prisluškuje, premišlja, opazuje utripanje svojega srca, potem se odloči: »Nimam pravicc, niti da se zadržujem, niti da postajam nežna! Naprej! V zagato sem stopila! Treba, da korakam do kraja, in četudi stopim na rob prepada ali pa celo strmoglavim vanj...» c l Učitelj borenja je doma, visoko gori pod streho v svoji sobi, katero je spremenil v ljubeznivo stanovanje. Odpre okno, skloni se venkaj na lep cvetoč vrt in pravi: »Ali jo bom videl, kakor pred desetimi dnevi, kako sedi tamkaj na oni klopici?* Kajti ta vrt se razteza za dvorcem, kjer stanuje Annais de Lespars. Kdo je Trencavel? Njegovi čini, ki jih hečem napisati v svoii povesti, ga bodo naslikali od pete do temena. Dvaindvajset let mu je, nagel jc, spreten, podjeten, dober tovariš. Niti sence grenkobe proti življenju, pač pa ga od časa do časa popade ljutost nad čemerkoli. Pogled mu ie cakrit in resen, lasje gosti in naravno počesani, brez nepotrebnih modernih čičkarij, usta duhovito zarezana, nad ustnicami se šopirijo črne mehke brčice. Ne-1 in reka ide! Videli bomo lepo reč!« ka mila harmonija je v njem, neka j *Čas ie, da si razmaješ roko, prija-zmagovita simpatija izhaja od njega j tel j!». ga opominja Montariol. in mu daje značaj plemiča in pravega ; »Že grem, in, dragi grof, najlepša viteza. In končno, nad vsem tem sije j hvala za dobro novico, ki ste mi jo i naj!« mladost... ! prinesli!« Ta trenutek si Trencavel iz vsega srca ogleduje s svojega visokega raz gledišča vrt svoje oboževanke, ki je še prav za prav ne pozna. V njegovo sobo vstopita dva možakarja. Prvi je atletske zunanjosti, pa dobrodušnega obraza, drugi hladen, resnih kretenj in besed, kakor včlo-večena skepsa, in obenem plemič brez pogreške. Trencavel se obrne k prijateljima in jima proži roke. »Mojster,« pravi večji došlec, »kako, torei zapuščate akademijo?« »Saj si zadel, dečko!« »Torej jo moram zapreti in se potem lahko obesim?» »Odhajam. Montariol, odhajam!« «TrencaveI,» pravi drugi, oni fleg-matik, »informiral sem se in izvedel za ime vaše neznane oboževanke ...» «Mauluys!»- klikne Trencavel, — »srečni človek, moja hvaležnost ti je gotova!« »Ne govori o njej, raje poslušaj: Ime jej je...» in groi de Mauluys se ustavi, pomišlja, pogleda Trencavela. To ime, ki mu ga prinaša, vzbuja torej odmeve ne samo ljubezni, ampak tudi strahu, morda nesreče? »Torej... sili Trencavel. Ime, to drago ime ...?» «Annais de Lespars.* »Annais? Dražestno ime, ki bo odslej vedno cvetelo na mojih ustnih! Montariol, dragi prijatelj moj, jutri imam bitko ... Bijem se z nekim baronom de Saint-Priac, ki jo je razža-iil... Annais ... oj, dragi moj grof!« «Da, ime je. zares lepo ... Poznal sem tega Saint-Priaca iz Anžua,» pravi Mauluys med zobmi. — »Je prav dober meč, opasen nasprotnik, mogel bi vas ubiti!» »Bogu mu, naj poskusi!« vrešči Montariol. »Mirno, moj dragi!... Roka mirna, rame nazaj, konico proti nasprotniku, »Tako toref, Trencavel, odločili ste se, da boste ljubili gospodično Annais de Lespars?* »Ljubim io!« odgovori Trencavel strastno. »Deset dni ie že, kar sem ves izpremenjen... Jedva dočakam uro, da jo vidim za minuto na oni klopici, in potem živim za en dan več, do jutri ob isti uri... Kadar je ni, je v meni vse mrtvo ... Grofe, gotove je in odločeno. Njen sem!« »Naj bo,» pravi mirno Mauluys »Ali naj vam nekaj povem?« »Govorite, dragi grof, saj nikdar ne govorite zaman!« »Evo, Trencavel, če vam Saint-Priac ne zvrta luknje v prsa s kakšnim dobrim izdajniškim sunkom. vas bo vaša ljubezen še bolj gotove ubila. Annais de Lespars zasluži vs? spoštovanje...» «Toda?» prekine naglo mojster borenja. «Toda ta lepa, plemenita gospodična, s tako občudovanja vredno voljo, ta deklica, dragi moj, ima v svojem življenju čudno in usodno spremljevalko, ki jej ie ime Nesreča.* Montariol in Trencavel se streseta. Z istim glasom, povsem neizpreme-njenim, nadaljuje grof Mauluys: »Ona se približuje svoii katastro-ii... Pazite, da vas ne potegne za seboj v brezdno. Škoda bi bilo...» Montariol zamrmra med zobmi strašno kletvico, Trecavel začuti, kako ga smrtna tesnoba stiska za grlo Toda zravna se in nekoliko bled odgovori: «Naj bo! V boj proti tej usodi!.. Videli boste, da z menoj ne bo imela lahkega opravila! Nisem zaman mojster borenja, bogme! In življenje vr.< ie trdo, kakor žabi. Je li, mojstet Montariol?« Ta pa zarenči: «Res, tristo hudičev ljudje naše vrste imajo trdo življenje Saj nismo vrabci! Kje pa so ti novi in neznani nasprotniki? Le pridei* (Dalje prih.) Sa ŠPANSKA PARTIJA. Igrana v I. kolu dunajskega turnirji dne 13. novembra 1922. Beli: Mardezv. — Črni: Kmoeh. 1. e2 — e4 e7 — e5 2. Sgl - f3 Sb8 — e6 3. Lfl — bo a7 — a6 4. Lb5 — a4 Sg8 — f6 5. d2 — d4 1 e5 — d4 : - 6. 0 — 0 d7 — d6 5 7. Lb5 — e6 -t- b7 — c6: S. SfS — d4 : Lc8 — d7 9. Ddl — fS e6 — co 10. Sd4 — f5 Ld7 — fo : 11. Df3 — f5 : Dd8 — c8 12. Dfo — f4 DcS — e6 13. Sbl — c3 Lf8 — e7 14. b2 - b3 0 — 0 lo. Lcl — b2 e7 — e6 te. Tfl — el Sf6 — d7 17. Sc3 — do 1 • • • Položaj po 17 potezi belega: Beli: Kgl, Df4, Tal, Tel, Lb2, Sd5; kmeti: a2, b3, c2, e4, f2, g2, h2. Črni: Kg8, Def>, TaS, Tf8, Le7, Sd7; kmeti: a6, c5, c6, d6, f7, g7, h7. 17. * • Le7 — d8* IS. Sd5 — eS Ld8— ffi 19. Lb2 — f6: DeS — f6 : 20. Df4 — f6 : Sd7 — 16 : 21. Se3 — fo Tf8 — e8 5 22. Sfo — d6: Te8 — e6 23. Tal — dl TaS — d8 24. Sd6 — b7 Td8 — dl : 25. Tel — dl : Te6 — e4 : 26. Sb7 — c5 : Te4 — e8 27. Sc5 — a6: Kg8 — fS« 28. a2 — a4 Te8 — e2 29. Sa6 — b4 c6 — co 30. Kgl - fl Te2 — e6 31. Sb4 — d5 Sf6 — e8 32. Sd5 — c3 Te6 — b6 33. Tdl — d8 Kf8 — e7 34. Td8 — c8 Črni se vda.7 Opazke : Sfi&lsko mast garantirano prvovrstno, in soljeno: ■ 5lanino cd debelih srbskih svinj pro-1 ' daja tvrdka D. S. Markovič., Beograd. ; Zastopnik za Slovenijo: Božidar Jova-! novic, Aleksandrova ul. 55, Maribor. 1 Dolgo časa je kot najboljše na tem mestu veljalo 5. Sbl — e3. Danes igrajo mojstri večinoma 5. 0 — 0, kar je gotovo močnejše. Varijante po 5. 0 — 0 in po o. d2 —d4 se izlivajo pogosto druga v drugo. ; Tudi 5. ... Sc6 — d4: zenači igro n. pr. 5. ... Sc6 — d4 : 6. Sf3 — d4 :, e5 — d4 : 7. e4 — e5, Sf6 — e4 8. Ddl — — d4:, Se4 — c5 itd. Slabše pa bi bilo 5. ... Sf6 — &4 :? zaradi 6. Ddl — e2 1 (na 6. d4 — d5 potegne črni 6. ... Se4 — — c5 in ni na škodi), f7 — f5 ! 7. d4 — d5, Sc6 — e7 (ali pa 7. ... Se4 — c5 8. Lb5 — — c6 :, d7 — c6 : 9. Sf3 — e5 : z nekoliko boljšo igro za belega) 8. Sfo — e5:. Se4 —co 9. Lc4 — bo itd. in beli ima prostejšo in boljšo igro. s Navadnejša poteza je tu 6. ... LfS — — e7. * Konja seveda črni ne sme vzeti. s Še najboljše. En črni kmet je vsekakor izgubljen. « Te8 —a8 ne pomaga ničesar zaradi a2 — a4 in črni ne sme vzeti konja zaradi mata. i Kar bi bil storil lahko tudi že prej. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime s ol> malenkostni pristojbini tvrdka Ljubljana, OospssvBtshs C. i?. ii i te nove knp Tiskovne sea druge v LJubljani: Ivo Šorli. Čirlmurol. Mladiuska povest s slikami. Broš. Din 16-—, vezana Din 21'—, po pošti Din 125 več. Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Broš. Din 13 —, po pošti Din 1 50 več. Jos. Jurčiča Zbrani Bplai, III. zv. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Bros. Din 30 —, po pošti Din 2 50 več. Strug, Jutri. Tovcst. Broš. Din 10 —, vez. Din 15 —, po posti Din 1-50 več. Sienkiewloz, Z ognjem in močem. Zgodovinska povest s slikami. 1—4 snopič. Din 28 —, s poštnino Din 30'—. Shake3peare-Zupandič, Othello. Broš. Din 19 —, po p-šti Din 125 več. melik, Jugoslavija. II. del, 1. snopič. Broš. Din 21-—, po pošti Din 1-50 več. Hobhousa, Liberalizem. Broš. Din 25'—, po pošti Din 125 več. Knjige se naročajo pri Mm\ zadrugi b Ljubljani, Prešernova uiica st. 51 praznike Za božične priporočamo najfinejše speciailtete romat Cognac-rum, Citron-rum, Orange-rum. Kupujemo raMienc prazne steklenice za konjak —-- vsake velikosti po najvišjih cenah. „ALICO::, veletrgovina z žganjem, družba z o. z. Ljubljana; Kolizej. S Avtomobila kolesa, motorje pnevmatiko vseh vrst olje, bencin a jjnigg pstrebščlse ima fedoo s zalogi F« Floriančič u* Uubliana. Vreče, drobno sol in vse specerijsko blago nudi po najnižjih cenah tvrdka SIRC-RANT, KRANJ. Kupuje tndi poljske pridelke in ^ suhe gobe po najvišjih cenah. - | M je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! z znamko ,.ALKO-modri križec" 98,/i ln I! najfinejše krem likerje Si j £6» *. Objava in zahvala. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da smo spremili dne 26. decembra popoldne k večnemu počitka našo ljubo, nepozabno mater, rziroma sestro, taščo m staro mater, gospo Franjo Feritne, roj. Perdan ki je na Sv. večer po daljšem bolebaoju nenadoma, prevideca s sv. zakramenti za umirajoče, izdihnila svojo blago dušo. .. Iskreno se zahvaljujemo za časteče mnogobrojno spremstvo na zadnji poti, za ljubeznivo ustno in pismeno izraženo nam sožalje in za poklonjeno krasno cvetje. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto dne 30. decembra ob 10. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 27. decembra 1922. 4531 Zmerik Ferliac, sin. — Fani Voves, hči. — Marija Fiorš in Josipina Fridrih, sestri. — Heriaina Ferlinc, snaha. — Dr. Jan. Voves, zet — Mara Voves, vnukinja-