Šteu. 75.
o Ljubljani, g sredo, dne 3 aprila 1901
Leto xxxu.
Velja po poŠti:
sa celo leto naprej K 26'— sa pol leta „ „ 131— letrt leta „ „ 650 ta en mesec „ „ 2'20
V upravništvu: sa celo leto naprej K 20' — „ 10— 5— „ 170
sa pol leta
ia £etri leta ta cn mesec
ta poStlj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.,
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . . za J«f It o trikrat
13 h 11 „
8
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Uredništvo I* v Kopitarjevih ulicah SL 2 (vhod Jez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
m« vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 1S8.
Avstrijski protestni shod proti cerliveno-političnim razmeram no Francoskem.
Katoliški osrednji odbor za Avstrijo je objavil sledeči poziv:
Avstrijski katoličani! V zadnjem času so sovražniki cerkve zadali svetemu Očetu hude udarce; očito je. da nameravajo uničiti krščanstvo. Spričo teh preganjanj so katoličani v različnih državah na najslovesnejši način manifestirali svojo zvestobo in vero ter uda-nost do svetega Očeta; temu zgledu hočemu in moramo slediti tudi avstrijski katoličani, tembolj, ker se tudi pri nas sovražniki naše vere prizadevajo, da uničijo krščanski značaj rodbine, družbe in domovine. Treba torej, da pokažemo, kakšna misel prevladuje v katoliški Avstriji, treba, da pokažemo, kako so še narodi avstrijski prepojeni z živo vero! Zato Vas poživljamo, da se udeležite od katoliškega osrednjega odbora sredo, dne 3. aprila 1907 ob 8. zvečer prirejenega velikega shoda na Dunaju (Musikvcreinssaal I., Dumbagasse 3). (iovorili bodo šef-urednik dr. Karol Kaut-inann iz Koblenca in občinski svetnik Leopold Kunschak.
Iskreno pozdravljamo tudi mi ta shod. Saj so bili Slovenci skoroda prvi, ki so v Avstriji protestirali proti nečuvenim cerkveno-politiškim razmeram na Francoskem na velikem manifestačnem shodu, naj se izkažejo tudi sedaj, ko gre zato, da se izjavi soglasje z vsemi avstrijskimi katoličani! Nikoli se ne sme zgoditi pri nas, kar se je nedavno v Tou-lonu, kjer sc jc branilo duhovniku nesti sveto popotnico umirajočim pomorščakom iz Bre-tanje! Žrtvovali so svoje življenje republiki; grozno ožgani in opečeni vsled eksplozije na »Jeni«, so pa bili francoskim Jakobinccnt na ljubo sredi najhujših muk oropani vse tolažbe in največje milosti svoje vere. Ali je to svoboda vesti, slovesno zajamčena od postave, ako se noče iz ni vati Boga samo v šoli iz nežnih src mladine, ampak šc umirajočim braniti združiti se ž njim in vsaj zadnji trenotek svojega mukotrpnega življenja manifestirati svojo vero in svoje najgloblje prepričanje?
PozdravljaTno ta shod in združujemo sc v svoji vesoljni misli z vsemi, ki danes na Dunaju manifestirajo za naše prepričanje, našo vero in naše ideale!
NAGODBENA POGAJANJA.
Budimpešta, 2. aprila. Ministri so se v stanovanju Košutovcm posvetovali o nagodbenih zahtevah. Ministrski predsednik Weckerle se je nato še sam posvetoval z državnim tajnikom Szterenvjem.
Budimpešta, 2. aprila. Dne 1. t. m. je prišlo na shodu, prirejenem od poslanca Lengyela, do hudih napadov proti sedanji
koalicijski vladi. Lengyel je koaliciji očitaj, da ni ničesar storila za narod, pač pa vse žrtvovala Ogrski, Eotvos je trdil, da neodvisna stranka ničesar ne dela in samo osra-močuje ime in spomin starega Ludovika Košuta, Uray jc dejal, da bi bil stari Ludovik Košut vrgel svojemu sinu Francu stol v glavo, ako bi videl, kako slabo zastopa Franc njegova načela. Shod je nato sprejel resolucijo za gospodarsko samostojnost Ogrske. — Program nove stranke bo sestavil Eotvos; prihodnji teden se skliče veliki shod, kier se Im) volilo predsedstvo nove stranke. Predsedniki bodo najbrž Lengyel, Eotvos in Vasony.
Budimpešta. 2. aprila. V nekem tukajšnjem hotelu se je vršilo posvetovanje, kako postaviti sedanii koaliciji nasproti drugo novo koalicijo.
Budimpešta, 2. aprila. Uradno se odločno dementira vest o demisiji dr. Wc-ckerlovi. Za demisijo ni nobenega povoda, ker člani kabineta v nagodbenem vprašanju doccla soglašajo med seboj.
ŠTRAJKI.
L i b c r c e, 2. aprila. Delodaiavci so zaprli IO tovarn. 2500 delavcev je brez dela. Jutri bodo zaprte vse tovarne za sukno v vsem industrijskem okraju. V l.iberce sta prišla dva bataljona 74. pešpolka.
NEMIRI V RUMUNIJI. Zarota proti kralju. - Kmečki upor zadušen.
Bukarešt, 2. aprila. Zdravniki sc zelo bojijo za kraljevo življenje, ker sc utegne vsled razburjenj pojaviti pri njem njegova stara, komaj ozdravljena bolezen. Vzlic slabemu zdravstvenemu stanju je kralj sprejel vojnega ministra v dveurni konferenci.'
Bukarešt, 2. aprila. Kmečki punt se jc zlasti v glavnem mestu prelevil v čisto anarhistično teroristično gibanje. Vzlic uradnemu dementiranju trdijo vsi listi, da je policija prišla v Bukarcštu na sled zaroti proti kralju. Policija jc zaprla nebroj sumljivih oseb. Močno pomnožene pehotne stotnije stražijo finančno ministrstvo, nacionalno banko in depozitno blagajno. Policija ie prepovedala vse shode in nadzoruje vse tiskarne, da ne tiskajo revolucionarnih okliccv.
Bukarešt, 2. aprila. Baje si kralj Karol prizadeva sestaviti novo koalicijsko ministrstvo iz vseh strank.
Bukarešt, 2. aprila. Turn-Severin je od vojakov zaseden. Baje korakajo proti Se-verinu vstaški kmetje. V Negoju so kmetje najemnika Pavliera živega križali in mu potem s sekiro odbili glavo. V Balestiju jc prišlo med vojaki in kmeti do boja. Dva častnika, dva podčastnika in dvajset vojakov jc težko ranjenih. Med zaprtimi agitatorji sc nahajajo tudi sledeči: Mirovni sodnik Varlan iz Jassyja, postajenačelnik iz Konstantinescu, ki jc pozval rezerviste, ki so se peljali skozi
postajo, naj ne streljajo na kmete in sedem odvetnikov.
Bukarešt, 2. aprila. Kmečki punt je zadušen. V nekaterih okrajih vojaki pobijajo in zapirajo zadnje roparske čete. Škode jc 30 do 35 milijonov frankov. Finančni položaj se jc izboljšal. Akcije in vrednostni papirji se dvigajo.
Bukarešt, 2. aprila. Kralj jc ukazal, da sc stotnija stotnika Mareša črta iz armade, ker se je strahopetno pred kmeti umaknila.
»SVOBODNA ŠOLA« V ITALIJI.
Tudi italijanski framasoni imajo svoj nar črt. s katerim hočejo mladino odtujiti krščanstvu. Otroci naj bi bili tudi v prostem času čisto v rokah brezverskih učiteljev, tako da bi jim bilo nemogoče udeležiti se verskega pcuka. Kar govore framasoni o higienski in umetniški vzgoji mladine, je samo pesek v oči. Katoličani se pripravljajo na odločen odpor proti taki framasonski vzgoji, ki ni svobodna, ampak nasilna za otroke in za starše.
SESTANEK NEMŠKEGA KANCELARJA BULO\VA" Z ITALIJANSKIM ZUNANJIM MINISTROM TITTONIJEM.
Rim, 1. aprila. »Agenzia Štefani« poroča, da je imel razgovor Tittonija in Biilovva prijateljski značaj. Sestanka niso povzročile politične razmere. Seveda so se ob tej priliki razmotrivala tudi vsa politična vprašanja in sc jc doseglo popolno sporazumljenje.
Rim. 2. aprila. Nemški državni kancler Biilovv jc izjavil nekemu dopisniku lista »Gior-nalc dTtalia«. da se je s Tittonijem pomenil o vseh mednarodnih vprašanjih, ter prišel do zaključka, da se obedve državi Nemčija in It&iija v vseh vprašanjih zunanje politike popolnoma strinjata. Nemško-italjanska zveza jc še vedno najboljši porok za mir v Evropi, ker ohranjuje sedanje stanje.
Rim, 2. aprila. »Agenzia Štefani« poroča, da se minister Tittoni o svojih posvetovanjih z Biilovvom z nikomur ni pogovarjal in da torei ni verjeti različnim vestem o in-tervievih z italijanskim ministrom za zunanje zadeve.
PRUSKA VZGOJA.
Pruska država je iznašla proti poljskim otrokom novo sredstvo, ki jc tako ostudno, da mora izzvati protest vsega izobraženega sveta. Poslanec Mizevski sc jc v interpelaciji na pravnega ministra pritožil, da pruske oblasti one otroke, ki v šoli nečejo nemško odgovarjati, jemljejo staršem in jih zapirajo v prisilne delavnice.Nato jc odgovoril jus.minister s ciničnim sarkazmom, da jc res tako. ter pristavil, da se starši lahko pritožijo. Kaj pa pritožba izda, to si vsakdo lahko misli.To postopanje pruskih oblasti je nečloveško in grdo. Kajti če dobre otroke, katerih edini greh je. da ljubijo svoj materni jezik, zapirajo med iz-kvarjeno mladino, je pruska oblast kriva, da se izpridijo; saj jc znano, koliko se v prisilnih
delavnicah mladina »poboljša«. Ti otroci morajo potem v svojem srcu imeti neizbrisno sovraštvo proti državi, in če pridejo »poboljšani.« iz prisilne delavnice, morajo biti anarhisti.
KAKO DELUJEJO SOCIALISTI IN ANARHISTI.
Genova, 2. aprila. Med pridigo je v cerkvi San Siro razpočila bomba. Povzročila jc med verniki veliko paniko; več žena je omedlelo. Bombo so položili v cerkev socialisti in njihovi bratci anarhisti.
SRBIJA.
Bel g rad, 2. aprila. Gremij belgra.iske borze jc v svojem letnem poročilu označil preteklo leto za leto stagnacije in krize, ki je deželi povzročilo vsled trgovinskega spora z Avstrijo škodo 12 milijonov frankov, ker se je izmanjšal izvoz. Trgovinski minister je pozval tiste člane borze, ki so pristaši vladne stranke, naj to poročilo razveljavijo in sestavijo drugo v smislu vladne politike. Ik>rzni gremij pa je poziv vlade zavrgel s 43 proti 25 glasovi.
Bel g rad. 2. aprila. Tu je umrl bivši minister za zunanje zadeve državni svetnik Ljuba Kaljevič.
Volivni boi.
(Shod S. L. S. za ljubljanski kolodvorski okraji ie bil včeraj izvrstno obiskan. Obe gostilniški sobi v »Rokodelskem domu« sta bili natlačeno polni. Kandidat Ivan Kregar je žel za svoj temeljiti govor splošno odobravanje. Podrobnostno poročilo o tem shodu priobčimo, na kar opozarjamo posebno ljubljanske čitatelje »Slovenca«.
(Lepa zveza.) Italijanska stranka v Trstu in socialna demokracija sta sklenili za slučaj ožjih volitev kompromis. Socialni demokratje so itak odobrili zagrizeno laško stališče, da Slovenci v Trstu nimajo nič iskati. In socialni demokrat Kopač se upa iz Trsta prihajati ponujat se zavednim slovenskim Notranjcem za kandida.ta!
(Ponesrečeni dr. Dermotovi ekskurzi na Gorenjsko.) Na praznik sv. velike noči je naznanil dr. Dermota, da sc pride predstavit volivcem v Radovljico iu Lesce. Velikonočno nedeljo popoludne so se zbrali v Radovljici pri Baštelnu volivci vseh treh slovenskih političnih strank. Vseh jc prišlo okolu 70 dobre mere. Shodu je sprva predsedoval radovljiški župan dr. Vilfan. Dr. Dermota jc govoril dobre tričetrt ure iako mirno, brez posebnega ob takih prilikah socialnim demokratom običajnega zabavljanja na nasprotne stranke. Le S. L. S. jc proti koncu svojega govora pričel obdelovati. Trdil je, da stranka sploh ni upravičena postavljati volivcem kandidatov. Rekel je, da se žc iz tega lahko razvidi, kaka je S. L. S. ker postavi svojim kandidatom — delavca
um.
Lov za skrivnostnim! napadalci.
(Iz zapiskov newyorškega detektiva.)
(Konec.)
Mestne luči so se že davno skrile v nočni daljavi. Ze sem jezdil eno uro; a o napadu m bilo duha ne sluha. Pričel sem sc bati, da sem zastonj šel na pot. Naenkrat zgrabi nekdo konja za uzdo in pištola se mi zablesti nasproti.
»Vaš denar, gospod Elark,« je zakričal močan glas.
»Vi me toraj poznate?« sem vprašal.
»Da, vi ste tujec, ki jc stanoval v Con-Kres-House.«
Pazljivo sem opazoval obe postavi.
»Nc ozirajte sc in dajte svojo gotovino sem!« je klical eden lopovov nepotrpežljivo in me zgrabil za ramo.
»Zelo rad. Nimam siccr mnogo pri sebi, toda kar imam, vama dam radovoljno na razpolago.«
Podal sem roparju mošnjo, odprl jo je in začudenje sc mu je razlilo po obrazu.
»Vi imate več denar.ia seboj,« je priče! zopet.
»Ne!«
»Danes so vas videli v banki.«
»Cisto prav. Toda v banki sem bil zato, da sem odposlal denar.«
»Vas bodeva preiskala.«
»L.e. Jaz sem brez orožja in sc nc morem braniti.«
Roparja sta obrnila vse žepe, ker pa nista nič našla, sta se morala zadovoljiti s tem, kar sta dobila.
»Gotovo namenoma niste vzeli več denarja s seboj.«
»Res je. Dejalo se mi jc, da bodem gotovo oropan in potem sem se ravnal. Moje potovanje jc sedaj brez pomena, ker brez denarja ne morem v Albany.«
»Obžalujeva, da sva vas nadlegovala.«
Roparja sta izginila v temik Obrnil sem konja in dirjal v mesto.
Med razgovorom z roparjema sem se zelo trudil, da bi jima videl v obraz. Zastonj; njih krinki sta ju popolnoma zakrivali in tuji so mi bili glasovi. Tudi nisem mogel v temi razločiti postav; enega sploh videl nisem in drugi mi je bil popolnoma neznan. Moj načrt se je torej ponesrečil, vendar nisem obupal o končni rešitvi zagonetke.
Mojc prepričanje, da so cestni roparji prebivalci mesteca Elliotsville, je bilo sedaj še trdnejše. Sklenil sem torej, da sc skrijem v bližini mesta, počakam povratka lopovov in jima potem sledim.
Dospel sem do prvih hiš. Konja sem skril v bližnjo goščavo in sc oprezno bližal staremu, na pol razpalemu poslopju. Prva soba, ki sem stopil v njo, je bila nizka, vendar precej prostorna in mi ic nudila popolno skrivališče. Edina hišna oprava jc bila stara omara.
Stopil sem k oknu in v svoje veliko veselic sem videl, da od tu lahko opazujem vse, kar se vrši na cesti. Sicer pa moj položaj ni bil ravno prijeten. Mrzel veter jc žvižgal skozi odprto okno. da me je stresal mraz, poleg tega pa sem bil utrujen in zaspan. Večkrat mi jc
vstala misel, da bi pustil stvar pri miru in si izbral ugodnejše prebivališče. Toda trdno prepričanje. da so cestni roparji prebivalci mesta in da morajo tu mimo, me ie krepilo v mojem sklepu in potrpežljivo sem čakal dalje. Stal sem kako uro pri oknu, kar zaslišim bližajoče se korake, ki so se vedno bolj razločno čuli iz tminc, in slednjič zapazim na cesti dve temni postavi. Kako naj popišem svoje strmenje, ko sta moža krenila na pešpot in jo udarila naravnost proti stari hiši.
Po bliskovo sem skočil od okna. sc skril
v omenjeno omaro in že so se odprla vrata in moža sta vstopila.
»Malo sreče danes,« jc dejal eden.
»Nc more vse dni zlato deževati,« odvrne drugi.
»Mislim, da sva z uspehom zadnjega tedna lahko zadovoljna.«
»Saj jaz sem tudi in to tembolj, ker naju nihče nc sumi, kar je seveda pred vsem moja zasluga.«
»Da. priznati se mora, da razumeš stvar. Ljudje nc mislijo na to. da bi bila midva tista, ki jih delata proste preobilega zlata in srebra.«
»Ampak tu je strašno mrzlo. Kje so žveplenke?«
»Zgoraj na omari.«
Ropar se je bližal omari. Burno mi je tolklo srce. Ornarina vratica so se odprla in sreča. ki mi je bila tolikrat mila. me tudi to pot ni zapustila. Mož je takoj našel žveplenke, na deski nad mojo glavo. Bil sem zopet na varnem.
»Kako, da si pustil okno odprto?« je pričel eden ropariev. ko je luč razsvetlia sobo.
» lega jaz nisem storil. «
»Seveda, kdo pa drugi?«
»Najbrže ti sam. Toda kaj pomaga prepir, ko ie že odprto.«
S temi besedami jc zaprl modri govornik okno. Jaz pa sem bil zelo vesel, da nista pričela sumiti o nepoklicani osebi.
Luknjica pri ključavnici mi je nudila priložnost, da sem opazoval roparja. Eden je bil močan, velik mož, drugi znatno manjši. Ker pa krink nista odložila, sem ju prav tako malo spoznal, kakor zunaj na temni ccsti.
»Sedaj pa na delo,« e zopet pričel eden. »Kaj sva danes uplenila?«
»Nič drugega kakor dvajsete dolarjev nju-jorškega trgovca, zlato uro najemnika John-sona in dva prstana njegove žene.«
»Dobro. Razdeliva si torej denar in skrij-va ostali plen!«
Ropar jc ponudil tovarišu bankovec in videl sem, kako ga je vtaknil v levi žep pri telovniku.
Nato sta dvignila desko in skrila tjekaj uro in prstane.
»Prccej lepih stvari že imava,« se je smehljal večji, ko je desko zopet nazaj položil. »Kdaj si bodeva delila?«
»Mislim da nadaljujeva šc nekaj tednov kratkočasilo igro in potem izgineva!«
»Toda predno se to zgodi, posetiva še nekaj hiš v mestu. Stari Dobell na primer ima vedno dovoli denarja.«
»Dobro, a ta naj bode zadnji.«
»Imaš prav. Kic je žganje?«
»Zgoraj v omari. Prinesi ga, tudi iaz bi rad pil požirek pijače.«
Gostinčarja, kar je po njegovem mnenju skoro nedopustljivo in Se če je ta toliko zmožen, kolikor ga poznajo volivci lahko iz Jesenic. Seveda je pozabil pri tem na zmožnosti dr. Šu-steršičevega nasprotnika — Petriča. — Po končanem govoru g. kandidata želi nekdo izmed volivcev pojasnila, zakaj so se v Trstu abstmirali socialni demokrati volitve v bolniško blagajno, da so tako prišli zopet Italijani na krmilo. Oospod kandidat je rekel, da so bili tu delavski interesi, a ni povedal, kaki. Pri tem je pa izpregovoril še nekaj o svojem narodnem prepričanju. Tu se pa odpove dr. Vilfan predsedništvu, in govori potem sam o razlogih, zakaj nastopa proti kandidaturi dr. Dermote. Ko konečno nekdo še omeni, da bodo gorenjski svobodni kmetje volili Pogačnika, dr. Dermota na to izjavi, da potem že ve, s kakimi ljudmi ima opraviti. To je bilo priporočila za njegovo stranko dovolj. Dr. Vilfan je bil mnenja, da sploh ni treba glasovanja, če se kandidatura vsprejme ali ne, ker je stvar že razvidna. Toda glasovanje je bilo kljub temu. Rezultat: kakih pet za, ravno toliko proti, drugim se je pa zdela vsa stvar: komedija in so se glasovanja vzdržali. — Prav nič dosti bolje se gosp. dr. Dermoti ni godilo v Lescah. Le to bi bilo povdarjati, da se zdi g. kandidatu soc. dem. skoro protipostavno, da bi prišel v parlament tudi kak kmet. Rezultat je bil tudi v Lescah popolnoma podoben onemu v Radovljici.
(Iz Zirov.) Kristan je uganil, ko je rekel: Gruden je ničla in vendar jih je med vami veliko, ki ga bodo volili. Včerajšnji shod pri Županu na Dobračevi je dokazal, kako malo je še med nami strankarske zavesti. Izkušnje zadnjih let bi nas morale izučiti, da se z liberalnim poslancem in liberalno stranko nič ne doseže. Različnih i>odpor od strani poslancev smo krvavo' potrebni. Mi pa vpijemo živio tistemu kandidatu, ki se niti na Dobračevo nc upa, da bi stopil na govorniški oder - kaj bo pač tak človek v zbornici počel? Tavzes iz Idrije ie govoril mesto Grudna. Ugovarjal je Kristan, ko je dobro povedal tole: Gruden obeta, da bo nastopil za kmeta: toda on kandidira v imenu narodno - napredne stranke. Uvodni članek »Narodov« pa govori (Kristan bere), da je narodna stranka meščanska in buržoazijska stranka ... Kie si torej, kme-tič žirovski? — Na shodu je bilo kakih 150 ljudi; med temi kakih 20 naših in kakih 30 socialno demokraških. Tudi S. L. S. bo napravila svoj shod in videli bomo, v katerem taboru je večina.
(Državnozborskih volivcev) v Kranju je 429, v Radovljici pa 137. Reklamacijski rok ic v Kranju do 10. aprila t. I.
(lz Istre.) V Grožnjami so imeli socialni demokratje volivni shod na velikonočni ponedeljek. Krasen prizor se je nudil socialistom tisto nedeljo, ker so videli lepo procesijo verno navdušenega grožnjanskega ljudstva. Ko-rajža jim je zato upadla in po sveti maši je razvil na javnem demokraški govornik Tun-tar, ki so ga svoj čas duhovniki podpirali in vzdrževali, prav kratko program socialne demokracije. Zapomniti si moramo to posebnost, da je govornik trdil, ko je videl pred seboj verno ljudstvo, da socialni demokratje ne nasprotujejo veri, celo jo spoštujejo in puste vsakemu svobodno iti v cerkev, k spovedi itd., tudi je rekel, da socialisti pomagajo zgraditi cerkev. (Vič!) Socialisti! To ni res, to ni vaš program, sramujte se. da pred vernim ljudstvom zatajujete svoja načela. Vaš program je skrajni boj zoper Boga in zoper katoliško cerkev. Socialisti so s svojim shodom, ki jc trajal komaj dobre četrt ure. doživeli v Grožnjami popolno blamažo.
(Kakšne namene imajo s kočevskim kandidatom knezom Auerspergom?) Vsi judovski listi že veselja poskakujejo, da bo v Kočevju zvoljen knez Auersperg, ter mu že na tihem prorokujejo, da bo on veliki tekmec kneza Liechtensteina. Ce imajo kršč. socialci svojega kneza, morajo ga imeti tudi liberalci Knez Auersperg si je že izbral vlogo, ki jo misli igrati v parlamentu: On bo načelnik kluba nemških agrarcev. Načrt ni slab, ker nameravajo s tem liberalci oslabiti krščansko socialno stranko, da bi ji s prijaznim knezom Auerspergom odtrgali nekaj kmečkih zastopnikov. Za nič drugega se jim ne gre, kakor le za oslabljenje kršč. socialcev. To je tudi asno pokazal knez v svojem volivnem oklicu, v katerem sicer pripoveduje, da bo ostal zvest veri, pa vendar zabavlja čez krščansko soci-
Sedaj sem bil izgubljen. Mož pride z lučjo k omari. Hipoma me je spreletela rešilna misel. V trenutku, ko se vratica odpro, sem vpihnil luč skozi razpoko.
»Da bi te vrag . . .« je zaklical ropar in jezno zaceptal z nogami. Vendar in prižgal takoj luči; v temi je tipal nad mano v veliko moje veselje je našel steklenico. Zopet so se zaprla vratica in nevarnost jc minila.
Moža sta še enkrat naredila luč. Upal sem, da bodeta odložila krinki, ker bi tako lažje pila; a motil sem se. Kedar sta nesla steklenico k ustnicam, sta krinki dvignila in obraza sta mi ostala tuja kakor poprej. Toda, ko je pil mlajši ropar, sem nekaj zapazil.. .
Ko sta bila zapustila poslopje, sem se tudi jaz dvignil iz svojega skrivališča in jezdil v mesto. Na gostilničarjevo vprašan e sem odgovoril, da sem se med potom spomnil, da bi bilo moje potovanje v Albany iz nekega ozira popolnoma odveč.
Drugo jutro sem šel k županu. Našel sem častitega gospoda z njegovim tajnikom v pisarni.
»Kako pridete sem, gospod Elark?« je vzkliknil župan. »Mislil sem. da ste že v Alba-nyju.«
»Imel sem nesrečo, da sem bil med potom oropan. Zato nisem mogel nadaljevati popotovanja.
aino stranko. Kočevski volivci imajo torej zdaj v rokah jako važno odločitev. Ako vržejo svojega vojvodo, narede s tem krščansko socialni stranki največjo uslugo, ker jo rešijo nevarnega nasprotnika.
(»Dr. Benkovič kmalu — Mariborčani«) t. j. najnovejša izmišl.otina »Nar. Lista« o dr. Benkoviču. »Nar. List« namreč trdi, da hoče dr. Iknkovič po volitvah Brežičanom in sploh volivnemu okraju hrbet pokazati in se v Maribor preseliti. V tolažbo »Nar. Listu« povemo, da mu dr. Benkovič ne bo napravil tega veselja in okraj prepustil liberalcem kot njih domeno. To je le pobožna želja »Nar. Lista« ali pa nespreten volivni manever.
(Zloraba uradne oblasti.) Tajnik okrajnega zastopa celjskega, Kušec, je pošiljal pod firmo okrajnega zastopa poštnine prosto liberalne oklice. Opozarjamo poštno ravnateljstvo in finančno oblast na to nepostavno ravnanje tajnika okrajnega zastopa.
(Narodna stranka na Štajerskem) skuša tudi, kakor njena liberalna sestra na Kranjskem, po ovinkih in z zvijačo s tem, da piše o nekih »neodvisnih kmetih«, narediti needi-nost med kmeti. K sreči ji nobenden pameten kmet ne gre na limanice!
(Volivni okraj Ptuj-Lipnlca.) Po poročilu »Maburgerce« je sedaj le Malik zmagal s svojo kandidaturo, ker so vsi nasprotni kandidati odstopili. Ce je poročilo resnično, je to ubožno spričevalo za nemško ljudsko stranko, ki se ne upa nastopiti uspešno v tem okraju, ki je bil nekdaj njena last. Posebno v Ptuju, kjer pašuje Ornig, za katerega je ta stranka zelo veliko storila in ki si domišljuje, da ima velik vpliv v Ptuju, je sramotno, da so tako hitro kapitulirali.
(»Marburgerca« — »Slov. Narod«.) Med tema dvema listoma obstoji tiho pobratiin-stvo. Kadar prinese »Narod« kako lumparsko in lažnjivo poročilo o S. L. S., hitro jo prestavi »Marburgerca« ter z veseljem porabi to priliko, da udrilme po Slovencih. Obratno z zlobnim veseljem ponatiskuje »Narod« notice iz »Marburgerce«. Tako je zadnja »Marburgerca« ponatisnila lažnjivo izročilo »Naroda« o shodu kandidata kineta Pišeka v Puščavi pri Mariboru. V lažeh si ta dva lista konkurirata .
(V ptujskem mestnem volivnem okraju)
je naznanil svojo kandidaturo znani »Los von Romovec« poštni oficijal Pavel Pogatschnig iz Trsta.
(Iz Dalmacije.) V okraju Hvar-Starigrad-Brač-Vis (otoki) kandidira dr. A. Tresič-Pa-vičič. V dubrovački srbski stranki je nastalo tako nesoglasje glede kandidata, da je strankino vodstvo odstopilo. V Splitu kandidira profesor L. Borčič, v Zadru dr. Alačevič, v Sin ju so proglasili kandidatom dOn Iv. Ivan-čeviča (protikandidat dr. Mazzi). V Šibeniku bo izvoljen dr. Dulibič.
(Razne stranke) so postavile Že vse kandidate. Krščanski socialci imajo 173 kandidatov. nemška ljudska stranka 52. Napredniaki in svobodnjaki na Moravskem so se združili, češki agrarci imajo 37 kandidatov. Starorusi in Ukrajinci so se posvetovali, da bi skupno nastopili pri volitvah, pa se niso mogli zedinitj glede razmerja poslancev in so šli skregani narazen.
(Nemški krščanski socialci) so postavili 171 kandidatov.
(Dunajski kardinal nadškol dr. Gruscha) je izdal pastirski list, v katerem naglaša, da je boj zdaj resen. Vsak stori svojo dolžnost! Volite katoliške može, ki ljubijo cerkev, žive po njenih naukih in zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti kot katoličani in ki se osobito drže načel naše cerkve glede na zakon in na šolo.
(Dunajski Cehi) postavijo tudi v III. volivnem okraju dunajskem svojega kandidata, da pokažejo svoje število.
(Nemci v Plznlu) se volitev vzdrže.
(Stranka katoliškega ljudstva češkega) je objavila obširen oklic s programom. V tej stranki so zdaj združeni katoliški konservativci in krščanski socialci češkega kraljestva.
(Kandidat dr. Masarik) je na volivnem shodu napadal katoliško cerkev. Oglasil se je k besedi kaplan P. Kavan, ki ga je zavračal in Masarikov shod se je razšel, ne da bi bili proglasili njegovo kandidaturo. Zdaj stoji siabo za dr. Masafika in morda ne pride niti v ožjo volitev.
»Sramota! Vlada bi vendar morala ostrejše postopati proti banditom.i se je razburjal Barton.
»To tudi jaz mislim in sem prav zato semkaj prišel,« sem odvrnil in položil roko na Bartonovo ramo. »Moj ujetnik ste, gospod Barton. Jaz vas dolžini cestnega napada, ki ste ga izvršili na mojo osebo.«
»Mi ste pri zavesti, gospod?«, je razburjeno zaklical Barton.
»Popolnoma pri zavesti.«
Predno je mož vedel kaj nameravam, sem mu potegnil iz žepa pri telovniku z rdečo tinto zaznamovani bankovec. Lopov se jc izdal, ko jc dvignil steklenico k ustnicam; pri tej priliki sem namreč zapazil, da nima srednjega prsta in takoj sem zadosti vedel.
Barton je tajil, dokler mu nisem povedal, da sem bil skrit v omari. Ko >e videl, da ni nobene rešitve več, je priznal svojo krivdo iu izdal tudi tovariša. Ta je bil domač hlapec pri neki gostilni. Oba lopova sta v ječi dobila dovoli časa, da premišljujeta o svojih dejanjih. Pod desko v sobi so se dobile precejšnje vrednosti. ki so prišle večinoma rravim lastnikom nazaj v roke.
Cez nekaj čas sem dobil vest, da sta se zaročila gospica Emili a Dobell in gospod Teodor Johnson, sin bogatega najemnika, ki je bil oropan tisto noč kot jaz.
Dnevne novice.
+ Odgovor Sv. očeta na udanostno brzojavko ljubljanskega protestnega shoda proti cerkvenopolltičnim razmeram na Francoskem.
Sv. oče je na udanostno adreso Slovencev, zbranih v Ljubljani na protestnem shodu proti cerkvenopolitičnim razmeram na Francoskem prevzvišenemu knezoškofu dr. Antonu Bona-ventura Jegliču sledeče odgovoril: »Svetega očeta je javna in spontanna manifestacija vere in pobožnosti katoličanov, zbranih v velikem številu preteklo nedeljo v Ljubljani pod Vašim častiti.m predsedstvom, zelo razveselila. Sveti oče se vsled te manifestacije živo po-tolaženi, zahvaljujejo v nadi, da bo blagi odmev pobožne nedeljske manifestacije v ljudstvu vekotrajen in plodovit ter blagoslavlja z vso dušo Vas, vso duhovščino in vse vernike ljubljanske škofije.« S posebno vdanostjo se bilježim Vaši Presvetlosti in Prevzvišeno-sti Kardinal Merrv del Val. — Rim, 30. marca 1907.
+ Vseavstrljskl protestni shod proti Iran-eoskim cerkvenopolltičnim razmeram. Knezo-škof ljubljanski dr. Anton Jeglič je vseavstrij-skemu . protestnemu shodu proti cerkveno-politiškim razmeram na Francoskem, ki danes zboruje na Dunaju, poslal v svojem in v imenu stolnega kapitlja brzojavni pozdrav.
+ Občinske volitve v Šmartnem pod Šmarno goro so se vršile včeraj in so porazile nasprotnike S. L. S. Izvoljenih je bilo 10 pristašev S. L. S., dva izmed teh je določil žreb. Izmed nasprotnikov je bi! samo eden izvoljen, trije so prišli v odbor le po žrebu.
+ Liberalno gentlemanstvo. Cela dežela se je v soboto smejala »Slovenskemu Narodu«, ki se je kot glasilo slovenske inteligence dal na razpolago sekundantoma Arnošta Cha-ma, ki je na dr. Šusteršiča hud, ker mu usoda še ni dala napraviti doktorata in ker se s pridevka »dohtar Cham« norčuje vsak, kdor Chama pozna. Dr. Susteršič je bil s Chamo-vima sekundantoma uljuden, ker sta se mu gospodiča smilila. Ker »Narod« ne pove imena teh mož, jih priobčimo mi: Bila sta »Narodov« odgovorni urednik Pustoslemšek in neki me-dicinec Ivan Matko. Mladeniča sta bila tako prestrašena in Pustoslemšku se ie glas tako tresel, da je lc usmiljeneje s takimi »junaki« zadrževalo dr. Šusteršiča, da ni s takima mladeničema govoril po svojem slugu. Drugič bodo taki mladeniči že drugače ven leteli. Pustoslemšek in Cham sta v »Narodu« preskrbela s svojo sodbo nad dr. Šusteršičem, da sta še temeljiteje osmešila ne samo sebe. ampak tudi »Narod«. Sedaj nai kar skupaj stopijo vsi liberalci kranjske dežeie in naj sodijo nad dr. Šusteršičem — uspeh bo, da bodo še temelji-tejše tepeni kot so bili dosedaj. Nič kaj posebno krasno vlogo pa igra pri tem menda tudi »Narodov« šefredakter, Njegova širokost dr. Ivan Tavčar. Gentelman dr. Tavčar in šefredakter »Slovenskega Naroda« poizkuša v svojem sobotnem listu zopet prati samega sebe z osebo dr. Šusteršiča. Ce misli »Slov. Narod«, da bomo mi nato molčali, sc je korenito motil. Zadeva dr. Tavčarja je bistveno vsa drugačna nego zadeva dr. Šusteršiča. kakor se dr. Šusteršič z dr. Tavčarjem sploh primerjati ne more. Dr. Tavčar je namreč zastopnik takozvane buržoazijske ali aristoftra-tične seveda na prstih seštete slov. liberalne stranke. Kot tak ustanovil si je sabljaško društvo »Sava«, da si napravi nekake »Sokole« posebne vrste, ko je uvidel, da je pričel njegov vpliv pri pravih »Sokolih« pešati. Kot ustanovitelj in »stara hiša« društva »Sava« je torej častilec in reprezentant v srednjem veku porojenih germanskih načel, katera velevajo, da mora dati isti, ki koga razžali, tudi z orož-icin v roki zadoščenja. Dr. Tavčar je torej po svojih načelih vezan, da ostane tem svojim načelom ne le z jezikom, marveč tudi z dejanjem zvest, a ker dr. Tavčar te doslednosti ne pozna, ic najprvo žalil, potem pa »aus-kneifal« in ni dal uiti najmanjšega zadoščenja ter s tem pokazal svojo doslednost in svoje gentlemanstvo. Vso drugače je pa stvar glede dr. Šusteršiča. Le-ta Chama niti razžalil ni. Cham čutil se je po preteku 10 dni jiakrat užaljenega, menda ker ga ni častil dr. Šusteršič z, naslovom »dohtar« ter je zahteva) od dr. Šusteršiča »savanskega zadoščenja«. Nc glede na to, da dr. Šusteršič po načelih svoje stranke tacega zadoščenja ne bi smel dati, in je celo član protiduelske lige, kar bi moralo biti vendar znano »časnikarju« Pustoslemšku, pa Cham sploh ni bil opravičen zahtevati takega zadoščenja iz nastopnih razlogov: 1. Cham ni bil užaljen. 2. Cham je ud društva »Sava«, katero ima še vedno kot svojega častnega člana in staro hišo dr. Tavčarja v svoji sredi, dasi bi moralo to društvo dr. Tavčarja že davno izključiti kot »auskneifarja«. Dokler pa društvo tega ne stori, so vsi Savani nesposobni zahtevati viteškega zadoščenja. 3. Cham jc nesposoben zahtevati viteškega zadoščenja osobito tudi radi tega, ker si je pustil izročiti kot visokošolec od svojega znanca denar za nakup haveloka. Cham je sicer havelok za svojega znanca naročil in Chamov znanec je tudi dobil havelok. a kmalu na to tudi od krojača poziv, da havelok plača — ker Je denar znancev ostal v žepu Chamovcm. Še le po večmesečnem opominjanju postal je krojač miren, iz česar bi se dalo sklepati, da je vendarle Cham končno ta havelok plačal. 4. Cham jc bil dne 3. julija I. 1893 od okrajnega sodišča v Ljubljani po policiji k profesorju Vodebu pripeljan, ker mu je bil vzel večjo svoto denarja. Cham je imel pri sebi šc 150 gold. vzetega denarja. Chama so aretirali takrat žan-darji. In taki kavalirji naj bi zahtevali viteškega zadoščenja?! Vrhunec drznosti^pa jc, da si Cham upa poslati kot pričo k dr. Šusteršiču znanega Pustoslemška. ki jc kot visokošolec in predsednik »Triglava« društveno zastavo zastavil. Naravnost smešno pa je, da
sestavita Pustoslemšek in Matko nek zapisnik, v katerem pogrevata že znane ie večkrat ovržene »Narodove« neresnice o dr. Šuster-šču. To dejstvo namreč jasHo dokazuje, da Pustoslemšek in Matko niti ne poznata dolžnosti zastopnikov v takem slučaju. Priči imati se v takem slučaju najprvo informirati, ako ie isti sposoben dati satisfakcijo od katerega imati zahtevati zadoščenje. Kakor hrtro priči izvesti, da dotičnik ni sposoben dati satisfak-cije, sploh priči ne smete iti k istemu. Ako pa to kljub temu storiti, ostali ste sami nezmožni dajati satisfakcijo. Iz celega sobotnega »Naroda« se torej razvidi, da so dr. Tavčar, Pustoslemšek in Cham res možje, ki rabijo v častnih zadevah še precej poduka 1
+ Liberalci — zopet poraženi. Porazi liberalcev v škofjeloškem okraju so skoro na dnevnem redu. Na Veliko soboto so dobili slabe »piruhe«, katere so jim dali naši vrli možje. Dolgo časa so prelagali volitve za krajni šolski svet in jih nastavljali na tak čas, da ne bi bilo mogoče našim možem se jih udeležiti. Moral je poseči vmes c. kr. okrajni šolski svet in to je še le izdalo. Naši možje so prišli polnoštevilno na volišče in izvolili same pristaše S. L. S., sledeče gg.: Gašper Trilar, župan starološki, Luka Dagarin, župan zmin-ški, Anton Kalan, trgovec in posestnik na Suhi, Rafael Thaler, trgovec v Škofji Loki, Janez Kavčič, posestnik in kleparski mojster v Škofji Loki. Liberalci so pa v zatišju čakali in pazili, da bi o pravem času, če bi ne bilo dovolj naših prišlo — pa za sedaj so se zopet dobro vrezali. — Slava našim možem!
+ Liberalci In zajci so sklenili, da bodo pri prihodnjih volitvah krepko skupaj držali. Kandidate si razdele. da jih bodo imeli vsak pol; ker se še niso mogli zediniti, zato je liberalna kandidatna lista šc nepopolna. Pa dvomimo, da bi se pogajanja tako kmalu končala; kajti ena stran je kompromis že prelomila. Zajci so bili namreč obljubili, da bodo odslej samo klerikalna drevesa glodali; pa njihova požrešna sebičnost jih je premagala, in ravnokar izvemo, da so sramotno prelomili kompromis (najbrže tudi Trillerjevo delo!) in so liberalnemu podmaršalu Rusu na Grosupljem drevesca oglodali. Najbrž se ta kompromis razdere in posledica bo, da bo več volivnih okrajev moralo ostati brez liberalnih kandidatov.
+Varstvo planin. Ta teden zborujejo na Dunaju v poljedelskem ministrstvu trije odseki poljedelskega sveta, in sicer: V sredo in četrtek zboruje odsek, ki mu je izročen v presojo načrt zakona v varstvo planin in povzdigo planinarstva. Vlada namerava v prospeh planinarstva izvršiti veliko akcijo iu v to porabiti znatne svote. Zato tudi želi, naj bi deželni zbori onih dežel, koder so planine, sklenili posebne zakone v varstvo planin. Ta namera je hvalevredna in jako jc želeti, naj bi tudi kranjski deželni zbor v to svrho potrebno ukrenil, da se zboljšajo planine v naši lepi Gorenjski, osobito v Bohinju. V petek zboruje odsek za trgovinske-politične zadeve. Pri tem je zopet važno vprašanje, kaj naj stori Avstrija nasproti zahtevi Ogrov, ki hočejo zopet v prospeh svojega mlinarstva uvesti takozvani miinarski obrat. Ogri namreč uvažajo žito tudi iz balkanski dežel; če pa dokažejo mlinarji, oziroma trgovci, da gotovo množino moke iz vpeljanega žita izvozijo iz Ogrske, povrne se jim carina od tujega, vpeljanega žita. S tako konkurenco bi Ogri zopet uničili večje mline v Avstriji. -V soboto zboruje odsek, ki ima nalogo, proučiti načrt v povzdigo poljedelstva v Dalmaciji. V vseh treh odsekih sodeluje tudi deželni odbornik kranjski gospod vodja Povše, ki nam je o načrtu v varstvo planin obljubil obširneje poročilo.
—	Prememba trgovine. G. Urban Horvat, vodja Krajčeve trgovine v Novem mestu, je kupil knjigotržnico g. F. Tandlerja v Novem mestu.
—	Zaročil se je gospod Ivan Podlesnik. hišni posestnik in knjigovodja v »Katoliški Tiskarni«, z gdčno. Anico Zabret, hčerko iz ugledne Zabretovc rodbine v Britofu pri Kranju. Iskreno častitamo !
—	Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih ima v sredo, dne 3. aprila t. I. ob polu 6. zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade odbo-rovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Posvetovanje o prenareditvi pravil, o kateri naj sklepa občni zbor dne 6. t. m.; 2. Posvetovanje o kandidatih za odbor; 3. Slučajnosti.
Izgnana socialistična vodji. Socialistična vodji Glumac in Arnos sta bila včeraj izgnana iz Mitrovice.
Stavka dlurnistov na Hrvaškem. Ako se stvari ne obrnejo na bolje, utegne izbruhniti na Hrvaškem stavka diurnistov. V petek se je odpeljal na Dunaj predsednik društva diurnistov, Topolčič, da se posvetuje s tamoš-njimi strokovnimi zvezami. Zveza diurnistov jc imela v petek zvečer posvetovanje, na katerem se je sklenilo, da se vrši občni zbor po-ko ninskega zaklada pisarjev 28. aprila ob 10. ii r j dopoldne. Popoludne pa se je izvršila organizacija deželne zveze diurnistov in kanc-listov.
Razširili bodo železniško progo pri
Kresnicah. Pri kolodvoru polagajo na vsaki strani šc en tir dolg okolu 900 m. Sosednje občine so tudi prosile, da bi železniška uprava povečala in povišala skladišče tako, da bi sc iz njega lahko naravnost nakladalo v vagone.
Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Gorici se prično skušnje in sicer: a) usposobljenosti za obče l udske in meščanske šole dnč 0. maja ob 8. uri zjutraj in b) za uspo-sobljenje v ženskih ročnih delih in za vrt-narice počrtknm meseca junija t. I. Prošnjo se imajo p' i službenim potom pri ravnateljstvu	ne komisije in sicer pod b) do 15. maj t
Oh ilo ustanove v Solkanu.
—	Poročil se ie g. Karoi Tavčar, c. kr. gozdarski komisar z gdčno. Emo Ribnikar. hčerko umrlega nadučitelja g. V. Ribnikarja.
—	Poročil se je v Novem mestu graščak g. Herman Goriany z gdčno Gabrijelo Gan-diui, hčerko deiželnosodnega svetnika.
—	Vojna hika v Pulju. Vojno luko v Pulju popolnoma zapro prometu, tako, da bo Spijonaža popolnoma onemogočena. Trgovska luka bo v Medulinu. ki bo izhodišče prometa za Dalmacijo. Vojno luko v Pulju razširijo.
—	OpatHsko električno društvo. Na Dunaju se je osnovalo in konstituiralo Opatijsko društvo za elektriko in male železnice z 42,850.000 K glavnice in s sedežem na Dunaju. Kakor znano, je avstrijska vlada konečno dovolila gradnjo male električne železnice Matulje-Opatija-Lovran.
—	Umrl ie v Kočevju c. kr. deželnosodni svetnik Ernst vitez Hoffern Saalfeld.
—	Kip sv. Jožela z Jezuščkom v roki je nekdo naročil- pri umrlem podobarju g. Rov-šku. Dotičnk, ki ga je naročil, naj se blagovoli oglasiti, sicer pa je kip 130 cm visok, vsakemu na prodaj.
Izpred sodišča.
Razžaljena urednika »Slovenskega Naroda«.
Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je pričela danes senzačna razprava. Urednika »Slovenskega Naroda« Rasto Pustoslemšek in Ante Beg tožita ljubljansko gostilničarko gospo Dachsovo zaradi razžaljenja časti, češ, da ju je psovala z barabami. Sodnik je sodni tajnik g. Zotmann, razžaljena »Narodova« tjrednika zastopa dr. Ivan Tavčar, gospo Dachsovo dr. Pegan. V sodnijsko dvorano pride Rasto Pustoslemšek. Sodnik: »Kie je g. Beg?« Dr. Tavčar: »Vsi trije ne morejo.« Sodnik prične zaslišavati g. Dachsovo. Pustoslemšek sede na klop, si nasloni glavo in gladi brado. Gospa Dachsova izpove. Prišla sem dne 18. marca t. 1. čisto dostojno zaradi listka v »Narodovo« uredništvo. »Slovenski Narod« je namreč priobčil dne 15. marca t. 1. podlistek, v katerem omenja na tale način moje krčme in mene: Korakajoč gori proti Dachsovi krčmi ... in izginila v hiši, ki nosi slavno ime soproga jezikave krčmarice. Dr. Pegan: »Silno duhovito 1« Dr. Tavčar: »Svobode pisanja si ne damo vzeti I« Dr. Pegan: »Na račun ženske so dovtipi zelo cenil« Dr. Tavčar razjarjen vstane: »Kaj, Slovenec pa sme dovtipe delati z mojo ženo in pisati, da je starikava?« Dr. Pegan: »Gospod doktor, dobili ste le vračilo za Gostinčarjevo gospo!: (Tako je g. doktor Tavčar. Ce ima človek sta-rikavo gospo, ne sme pisati o Gostinčarjevi veliko mlajši ženi, da je starikava, kakor je pisal »Narod«! Ur.) Gospa Dachsova: Ta podlistek je spisal g. Premk, ki zahaja v našo gostilno. Premk je meni rekel: Gospa, jaz nisem kriv. Pustoslemšek je dal to zraven. Da bi se prepričala o tem, Šla sem v ovadbi navedenega dne v redakcijo »Slovenskega Naroda« ter vprašala po obtožitelju Pustoslemšku in ga prosila, naj mi pokaže Premkov rokopis, o katerem je ta trdil, da so ga izpremenili. Pustoslemšek jc odklonil mojo prošnjo. Jaz sem mu očitala, kako da tako pišejo o meni. Rekla sem g. Pustoslemšku, da bi bila njegova dolžnost, če je kaj žaljivega, bi on moral to odpraviti, ne pa še sam žaljenja dostavljati. Sodnik dr. Zotmann: »Tako bi bilo prav.« Gospa Dachsova: Ker se mi jc pa na mojo opetovano prošnjo reklo, da sc mi ne ugodi in da me lx>do po hlapcu pustili vreči iz redakcije, sem sc obrnila in rekla: »Vi boste po božjih potih fehtal prej kakor jaz, če me prav hočete uničiti. Takrat je pa planil proti meni obtožitelj Beg in me prijel za roko. Jaz sem se obrnila, takrat je pa prihrumel zraven neki Malovrh. Začel me je suvati s čevlji v trebuh in v noge, po stegnjih gotovo večkrat kakor desetkrat. Vsled zadobljenih poškodb sem se morala vleči. Drugi dan sem mislila vstati, pa nisem mogla. Poklicala sem dva zdravtlika gg. dr. pl. Eoedransperga in dr. Rusa. Le ta dva sta konštatirala, da sem zadobila poškodbe, ki mi iih je zadal Malovrh. Vsled Malovrhovega ravnanja se mi je vlila kri. Zdrava še zdaj nisem. Imenovana zdravnika sta mi cclo svetovala, da moram iti k dr. Schleimerju. Šla bi žc k njemu, pa ga zdaj ni doma. Trebuh imam še zdaj popolnoma zatekel in me še vedno boli. Zastopnik državnega pravdništva: Dvignem obtožbo proti gosp. Malovrhu. Gospa Dachsova: Pustoslemšku sc je menda zadosti zdelo, kakor je ravnal z menoj Malovrh. (Z zanič-Ijivim posmehom kvitira Pustoslemšek to izjavo.) Skočila sem hitro k vratom, jih že skoraj ven stopivši zaprla, tedaj je pa skočil Malovrh za menoj, hotel me je suniti po stopnji-cah. Skočila sem na stran, takrat jc pa planil Malovrh proti meni. Jaz sem pa zamahnila in ga udarila po ščipalniku. Ko sem bila na osmi stopnjici, sem sc obrnila in videla, ko Malovrh ravno išče po tleh svoj ščipalnik. Tedaj sem pa zavpila: Zdaj pa imaš tvoj bicikelj. Stekla sem iz poslopja in šla mirno naprej po cesti. Besede barabe jaz nisem rabila. Javni obtožitelj dvigne obtožbo proti Miroslavu Malovrhu, souredniku »Slovenskega Naroda«, zaradi prestopka po S -111 kaz. zakona in predlaga, da naj se k prihodnji razpravi kli-četa po obtoženki imenovana zdravnika in sodni izvedenec dr. Schuster. Sodnik zasliši pričo Matijo Rode, star 28 let. Vpraša: Vi ste poročevalec? Rode: »Nc, urednik »Naroda« sem. Sodnik: Koliko urednikov pa Vas ie potem? Priča se zapriseže. Izpove: Dne 18. marca t. 1. jc prišla v našo redakcijo obtožen-ka in vprašala, kateri gospod jc Pustoslemšek. Vprašala je ravno njega in ta se ji je predstavil. Rekla je: Vi ste tisti, ki ste me napadli v »Narodu« v tistem podlistku, ki ga je spisal Premk. Ni ji pa povedal, da pristavka ni on naredil. Začela je nato pričati iu se jeziti, da ie dostojna ženska, da še nikoli ni nič ukradla.
Upitja ni bilo ne konca ne kraja, trajalo je najmanj pet minut. Končno ji je podal Pustoslemšek svet. naj gre k sodniji in toži, če se čuti tako hudo razžaljeno. Upila je kar naprej in rekla med drugim: Prej boste beračili, kakor jaz, na božjih potih boste še krajcarje fehtali. Tedaj sem se pa še jaz oglasil ter jo karal, čemu take stvari _y„lači v pisarno. Zopet je zavpila: Se vsi boste beračili, kakor berači po božjih potih. Beg je vstal in odprl vrata. Takrat se je umaknila Dachsova proti vratom. Beg ji je rekel: Ženska, zdaj pojdite ven, če ne zlepa, pa z grdo. Prijel jo je za roko, da bi jo jx)tisnil skozi vrata. Odskočila je kot žoga proti meni. Ker je bilo veliko vpitja, je prišel še Malovrh ter vprašal, kaj da je. Stvar se mu ie pojasnila. Medtem je pa bila obtoženka že pri vratih. Malovrh je stopil k njej in rekel: Zdaj se pa kar ven spravite, mi ne bomo uganjali nobenih komedij. Precej je bila mirna in rekla: »Saj grem sama rada. Sla je skozi vrata, Malovrh je pa zaloputnil vrata. Obtoženka je pa kar s silo v tistem trenutku vrata odprla in saj zdelo se je meni, da ga je udarila z vrati po plečih m je zaupila: »Barabe, še vsi boste beračili! Sodnik: Komu so bile barabe namenjene? Priča: Vsem navzočim. Sodnik: Zakaj pa še vi niste tožili. Dr. Tavčar: Saj priča ni urednik, on je samo poročevalec. (Priča Rode sam pa je trdil, da je urednik in ne poročevalec. Op. poroč.) Rode: Malovrh je skočil nato za njo, kaj sta imela zunaj, ne vem. Ko je prišel Malovrh nazaj, je prinesel ščipalnik v roki in je imel desno oko zatečeno toliko, da se je poznalo. Besedo barabe sem samo takrat slišal, ko je odprla obtoženka vrata in zaupila: »Barabe, še vsi boste beračili. Dr. Tavčar: Sedaj naj bo še gospa Dachs obtožena zaradi prestopka zoper telesno varnost! Dr. Pegan: Tako je prav! Saj smo to pričakovali. Tista klofuta je že nekaj vredna! Državni pravdnik dvigne obtožbo po § 411, ev. § 431 proti gospej Dachsovi. Sodnik naznani sklep, da se razprava v provedenje še potrebnih dokazov preloži. Pustoslemšek se jezi, kako da se mora o vsej stvari razpravljati skupaj. Sodnik: Kaj pravite? To je naša stvar! (Pustoslemšek je štiri leta »študiral« jus, pa še ne ve, da se smejo razprave združevati. Op. poroč.) Med razpravo je bil dr. Tavčar silno nervozen. Najbrže ga je spravila ob voljo dogodbica zaradi »starikavosti«, ker so se navzoči tedaj veselo muzali. Vprašal je: Kaj se je treba tukaj smejati? in karal občinstvo. Še bolj nervozen bo menda prihodnjič, ko bo stal njegov Malovrh kot obtoženec pred sodnikom.
Štajerske nouice.
š Poročil se je v Ljubljani g. Eranc Pn-stovšek, učitelj v Žalcu z gdč. Gotzl Doro, učiteljico ravnotam.
š Umrl je v Mariboru vpokojeni vojaški oskrbnik g. Anton Perko, star 50 let.
š Ogenj. V torek dopoldne je začelo goreti v dimniku hiše barona Godel. Ogenj so hitro pogasili.
š Stekel pes. Iz Hrastnika se nam poroča: Včeraj, dne 2. t. m., priklatil se je ob Savi iz Trbovelj majhen črn pes, kateri je potetn odšel proti Zidanem mostu. Sumi se, da ga je napadala steklina. Popadel je namreč nekega šestletnega otroka in kazal tudi več drugih znakov stekline. Stvar preiskuje orožništvo. Na cvetno nedeljo se je po preteku treh mčsecev v naši dolini odpravil kontumac, a sedaj nas bode okrajno glavarstvo najbrže zopet počastilo s prijaznim ukazom, da morajo psi nositi še nadaljne tri mesece/ nadležne nagobčnike.
g Trboveljska premogarska družba je imela lani kosmatega dobička 2,792.616 K (za 89.544 K manj, nego predlanskim), čistega dobička 648.546 K ie plačala dividende 8 K.
LjubUamKe note
lj Umrl je najstarejši član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, jubilant g. Jakob Rus, dolgoletni uslužbenec tvrdke Mi-kuseh. Pogreb bo jutri ob 4. popoldan s Kar-Icvske ceste. - Vabi se vse člane in prijatelje društva, da sc v obilnem številu pogreba udeležijo.
lj Poročil se je včeraj v Ljubljani g. Saša Šantel, slikar in nam. gl. učitelj na c. kr. učiteljišču v Kopru z gdčno. Ružo Severjevo.
lj Gospa Polakova bo vsled intervencije skladatelja Lecharja gostovala na Dunaju v opereti »Die lustige \Vitwe«.
Ij Pevskega zbora »Glasbene Matice« skupna skušnja mešanega zbora je danes, dnč 3. aprila ob 8. uri zvečer v »Glasbeni Matici«.
lj Cesarjev spomenik v Ljubljani. Odkritje cesarjevega spomenika v Ljubljani se niti letos tic bo moglo vršiti radi nepričakovanih ovir v kamnolomu in punkterskih ate-lierih v Laasu pri Merami. Kamen za cesarjevo hermo je že docela punktiran, a kos za figuralni de! pride šele v delo. Odkritje se bo moglo torej vršiti morda spomladi prihodnjega leta.
Ij Ivan Cankar preselil se je za nekoliko časa v Ljubljano ter vstopi, kakor se govori, začasno v uredništvo socialno-demokratične-ga časopisa »Rudeči Prapor«, ki bo za časa državnozborskih volitev izhajal kot dnevnik.
li Ulorn. V noči od petka na soboto je bilo v trgovini gospoda Oroslava Dolenca v Volfovih ulicah vlomljeno in pokradenih iz predala 140 K, 1100 K je pa tat popustil. Policija je osumljenca v osebi nekega vajenca aretovala, ukradeni denar so pa dobili v drvarnici zakopan.
lj Zopet beg iz hlaznice na Studencu. Iz
blaznice na Studencu je pobegnil znani Anton Poznik, ki jc posebno nevaren tujemu imetju. Poznik je velike in močne postave.
lj Našla je v kranjski hranilnici gospa Baher. Kapiteljske ulice štev. 11, svoto denarja.
Razne stvari.
Samomorilna epidemija je menda v Wi-borbu na Einskem. Zadnje dni je skočiki v vodo 16 oseb.
Samoumor milijonarjev. V Budimpešti se je ustrelil večkratni milijonar tovarnar sukna Ludovik Schvvarz.
Dva milijona pušk je naročila kitajska vlada pri tvrdki Bielfeld v Tientsinu.
Enajstkrat omožena. Leopoldina Baker v Indijani v Severni Ameriki je dobila sodnijski odlok, da se loči njen enajsti zakon. En njen mož je umrl naravne smrti, neki drugi se je usmrtil, v devetih slučajih so ji dovolili sodnijsko ločitev.
Obes i se Je, ker se je bal konca sveta. Iz Berolina poročajo, da se je tamkaj obesil dvanajstletni učenec Riliard Golz, iz strahu, da bo konec sveta, kakor je baje napovedoval neki Italijanski profesor.
VIHARNA SEJA DRUŠTVA ČEŠKE NlZjE DUHOVŠČINE.
Praga. 2. aprila. Tu se je vršila danes tako viharna seja »Zveze nižje duhovščine«, da je vladn ikomisar večkrat hotel shod razpustiti. Poročevalec kaplan Koiherr je izjavil, da se je doseglo izboljšanje gmotnega stanja nižje duhovšine in da se vsled tega mora društvo po § 2 društvenih štatutov raziti. Tajnik knezoškofijskega ordinarijata, župnik Engler je predlagal, naj se društvo razide v smislu pravil in zapovedi knezoškofijskega ordina-riata. Kaplan Hruška je gavoril proti razpustitvi, župnik Neumann pa je trdil, da so jezuiti krivi, da ordinarijat poživlja društvo, naj se razide. ((Klici: To ni res! To morate dokazati!) Ko je župnik Engel dejal, da »Zveza« hujska proti škofovski avtoriteti, je nastal nepopisen hrup. Komisar je pretil, da shod razpusti. Zastopnik episkopata, dr. Tumpach, je izjavil, da episkopat vztraja pri svoji zapovedi. Predsednik je dal predlog glede na razpustitev »Zveze« na glasovanje. Za predlog je Ic malo članov glasovalo. Ker je to glasovanje nezaupnica nasproti odboru, so odborniki odstopili.
Telefonska In brzojavna poročila.
STAVKA NA DUNAJU.
D u n a j, 3. aprila. Stavka pekovskih pomočnikov znatno ponehuje. Socjalnodemokra-tična pekovska organizacija je popolnoma za-vozila, krščanskosocialna pekovska organizacija je pa dosegla znatne poboljške. Stavka krojačev oblek za gospode je danes zopet na-rastla.
340 METROV CESTE SE POGREZNILO V JEZERO.
S t. 11 g e n , 3. aprila. 340 metrov državne ceste ln železnice se je pogreznilo po potresnih znakih v NVolfgangsko jezero. Promet med St. Ilgenom in Wolfgangom se vrši samo s parniki; železniško progo bo treba preložiti.
AVSTRIJSKI ČASTNIK OGLEDUH V ITALIJI PRIJET?
B r e s c i a, 3. aprila. Tu je italijanska policija v Caffaro na trentlnski meii zaprla nekega Nemca, ki je hotel fotografirati utrdbe. Baje 5e avstrijski častnik.
SVOBODA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 3. aprila. Danes se vrši ministrski svet, ki bo nastopil proti vsem onim učiteljem, ki so se pridružili sindikatu ali pa so-cialnorevolucljskim delavskim organizacijam.
NEVAREN POLOŽAJ NA RUSKEM.
Peterburg, 3. aprila. S Finskega prihajajo vesti o novi vstaji. Tja odpošljejo takoj po morju en polk, pozneje pa po suhem še dva polka. V Peterburgu je moštvo konjeniške garde skupno s podčastniki brez vednosti častnikov imelo tajno politično zborovanje.
SOCIALISTIČNI TERORIZEM V RUSIJI.
Peterburg, 3. aprila. Socialni revo-lucionarci so napadli med službo božjo s kamenjem poslanca dume, monarhista, škofa Eulogija. Nastala je pan ka, ranjen pa nI bil nihče.
NEMIRI V RUMUNIJI.
Bukarešt. 3. aprila. Policija je zaprla vse bivše uporne pomorščake ruske križarke »Potemkln«, ker so hujskali rumunske vojake na upor. Vlada jih misii izročiti Rusiji.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem H06'2m, srednji zračni tlak 736'0 mm
i a	Coa opazovanja	Stanje barometra T mm	Temperatura po Celiijo	Vetrorl	Neb«	► S 2 E O-
2	9. zveč.	'32 4	b 4	sl. svzh.	obl	
2	7. zjutr-	?31-2	- l'i	sl. jvzh.	9	0 0
3	2. pop	29-0	10 5	sl. svzh.	n	
Srednja včerajšn			a temp. — 5-9°, norm. — 71°.			
flčildenlSnesa StQUCQ
sprejme »katoliška tiskarna".
i
se odda za mesec maj v Salen-drovih ulicah 6,
1.	Ena soba s pripadki 100 fld.
2.	Dve sobi s pripadki 125 pid. Poizve se tam pri lastniku v lil. nadstropju. 733 1
VABILO
na
IX. redni občni zbor
»Vzajemne zavarovalnice proti požarnim škodim in poškodbi cerkvenih zvonov y Ljubljani"
ki se bode vršil
30. aprila 1907 ob 3. uri pop.
v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Računsko poročilo nadzorništva.
2.	Poročilo revizorjev.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1906.
4.	Dopolnilna volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.	729
Predsednik nadzorni&tva.
V smislu g 31 društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako zastopajo člani na njem najmanj 200 glasov, sicer se mora tekom 14 dni sklicati drugi občni zbor z istim dnevnim redom.
Zahvala.
Za obilne dokaze odkr tosrčnega sočutja v prerani izgubi nepozabne, iskreno ljubljene matere, ozir. stare matere, tašče, tete, sestre in svakinje, gospe
Josipine Tollazzi
izrekamo tem potom svoio najsrčnejšo zahvalo vsem sorudnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da spreimo pre-blago pokojnico v tako obilnem številu k zadnjemu počitku.
Posebno se še zahvaljujemo slavni požarni brambi dol. logaški, gg. uradnikom tukajšnega glavarstva, sodnije in davkarije, občinskemu odboru dol. in gor. logaškemu, slavni posojilnici, deputaciji slavnih požarnih hramb iz Crknice in Dolenje vasi, gg. pevcem za ganljivo petie, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev.
Iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej!
V Dol. I.ogatcu, 31. sušca 1907.
7351-1 žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, očeta oziroma zeta in svaka, gospoda	736 1-1
Josipa h. Kovača
višjega oficiala c. kr. priv. južne železnice v pokoju in hišnega posestnika
kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem prijateljem, znancem in udeležnikom sploh, našo najiskrenejšo zahvalo.
Posebna zahvala pa bodi še pre-čast.šempeterski duhovščini, gg. uradnikom c. kr. priv. juž. železnice in za darovane prekrasne vence.
Ljubljana, 3. aprila 1007.
Minca in žalujoči ostali.
Za vse mnogoštevilne dokaze srč-neKa sočutji povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke
kakor tudi za ogromno udeležbo pri pogrebu izrek mo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem inudelelnikom sploh najiskrenejšo zahvalo. Osobito iskrena hvala slav. mešanemu pevskemu zboru za ganljivo petje t r vsem darovalcem prekrasnih vencev.	740 t —1
V Krškem, 1. aprila 1007.
Rodbini Gregorič in bar. La carini.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni in nepozabni gospod in oče, gospod
Jakob Rus
bivši delovodja tvrdke L. Mikuž in imeitelj srebrnega križca za zasluge
dne 2. t. m. ob pol šestih zvečer v 75. letu starosti po dolgem bole-hanju, previden s sv. zakramenti, mirno v Bogu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu.
V Ljubljani, dne 3. aprila 1907.
741 1-1
Žalujoča rodbina Ras.
Pekarija v najem
se odda s I. majem t. I. v Domžalah na zelo prometnem prostoru, tik šole, poleg glavne ceste, kjer se ista obrt izvršuje že 2 leti. Kedor želi torej samostojen postati, ima tukaj najlepšo priliko.
Več se izve pri Franc Končan-u ključavničarju v Domžalah.	734 2-1
Zahtevajte »Slovenca" v vseh gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
Odda se jedna
soba v najem
pripravna za delavnico ali prodajalno. — Več se izve Martinova cesta 32, Ljubljana.	739 3-1
prodajalna
z mešanim blagom
se proda, oziroma da v najem. — Pojasnila A. Casagrande v Ajdovščini.
738 5 1
V t
F- M- Netsghek
V i!
dobiVatelj 0 0^
„PRI VELIKI TOVARNI" I
Resljeva cesta 3 LJUBLJANA Sv. Petra cesta 37 H
M 0 0 e. kr. dvojni
s
V
A
V
9
priporoča svojo
8
ft velikansko zalogo spomladanske Konfekcije jI
v
8
U 666 9
JI
za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene.	postrežba solidna.
A. LUKIČ, poslovodkinja.

_ _	JI
Štev. 4380.
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Trebnjem.
S to službo je združena plača 1400 K in aktivitetna doklada 200 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. aprila 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zviševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega otfbora Kranjskega v Ljubljani,
dne 30. marca 1907.
730 3-1
426 40—10
F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
-v zarezanih strešnikov -v
»Sistem MflRZOLA" (Strangfalzzlegel) »Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.

podružnica c. kr. priv. avsfr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. C. Luckmann)
===== v Ljubljani, Franca Jožefa cesfa šfev. 9--
delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000
se bavi z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrske, kakor: z nakupovanjem in prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz, preskrbuje in deponuje ženitovanjske kavcije, prav tako tudi službene kavcije in vadije za udeleibo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje njih upravo in revizijo pri izžrebanjih, zavaruje srečke proti kurzni izgubi,
vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri
svoji blagajni, in
dovoljuje predujem« na vrednostne papirje insprejema borzna naročila za tuzemske in inozemske borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto, ter dovoljuje imetnikom takih računov, da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka d vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomptuje v tuzemstvu in inozemstvu izplačane menice ter jih
prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, ter
izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 725 15— i
SBBBHHmiinHinflBnm
Znanstuo In umetnost.
Monizem dr. Borisa /urnika.
Polemizirati z nestrokovnjakom v filozofskih vprašanjih, kakoršen je dr. Boris Zar-nik iz \Viirzburga, je sicer lahka, pa nehvaležna naloga. Zato smo izpočetka mislili, du bo Slovencem dovolj ustreženo, uko vestno registriramo in pribijemo, kar je Boris Zarnik napisal za bravce sobotnega »Naroda« o VVasmannu v popolnoma neznanstveno popularni obliki, pa smo se zmotili: »Narod« želi ocene Zarnikovega v naglici zmašenega poročila o Wasmannu.
Torej Boris Zarnik, po poklicu naravoslovce, filozofira in navaja sveto pismo ter cerkvene kanone. Osvetlimo najprej, kako izgleda Boris kot teolog in ekseget. Kar po vrsti citiramo vestno njegove trditve:
»Descendenčno teorijo, ki jo je »nezmotljivi« papež Pij IX. zavrgel kot protiversko, to descendenčno teorijo zagovarja v svojih predavanjih jezuit NVasmann . . .« »Jezuit VVasmann je moral kapitulirati pred znanstvenikom Wasmannom . . .» »Od Boga navdahnjeni Mojzes je posamezne faze naravnega razvoja vse križem zmešal.«
Borisu Zamiku se je najbrž nekoč sanjalo o sylabu Pija IX., kjer se obsoja moderno stremljenje, pod pretvezo znanosti uveljaviti brezboštvo in bogoneznanstvo. O descenden-čni teoriji pa v silabtt ni nikjer prav nič omenjenega, ravnotako ne v konstitucijah vatikanskega koncila, ki so večjidel delo Pija IX. Trditev, da je Pij IX. zavrgel descendenčno teorijo, jc čisto izmišljena. Cisto neumevno je tudi, kako Boris Zarnik vidi v tem. da NVasmann priznava descendenco, kapitulacijo. Zarnik ne pozna NVasmanna, o katerem piše poročila. Možnost descendencc sta davno pred nastopom NVasmanna pripoznala Kna-benbauer S. J., apalogetje Schanz, Gutberlet, Schell in cerkev proti descendenčni ideji kot taki ni nikoli nastopila. Kar pa je vedno pobijala, so tista svetovna naziranja, ki iz descendenčne teorije izvajajo monistiška načela. Še več — J.Knabenbauer S. J. jc že leta 1877 v XIII. letniku znanstvene revije jezuitov Stimmen aus M. Laach izvajal, da bi descendenčna teorij.', ako bi sc docela dokazala kot resnična, šc Ij osvetljevala modrost vse-tima stvarnikovega kot konštančna.
Sedaj .pride na vrsto f io ris filozof. Boris Zarnik piše, du krščansko svetovno naziranje pojmuje Boga kot bitje, ki »pri vsaki priliki posega v naravo«. Tudi ta trditev priča o popolnem neumevanju in nevednosti. Tomaž Akvinski razglablja o tem problemu v »Stimuli contra gentiles«. Tam čisto jasno in določno pride do zaključka, da stvarnik ne posega v naravni razvoj natornih dejstev, kjer ta lahko samaizsebe vsled lastne smotrenosti delujejo primerno njihovemu namenu, nadalje zagovarja načelo, da ie treba naravo razlagati iz nje sanic in da naravni zakoni delujejo iz lastne moči. Krščansko modroslovje je ravno iz tega stališča Akvinčanovcga pobijalo pozneje takozvani okazionalizem. Torej je trditev Boris Zarnikova čisto izmišljena.
Nadalje piše Zarnik: »Stvarnika postavlja NVasmann samo na početek sveta kot »prvi vzrok« vsega. Toda vprašajmo se, čemu je pač treba, da bi bil vzrok sveta izven sveta samega? Čemu je pač treba, da pripoznatno neki vzrok, ki je popolnoma odveč, ki se nikjer ne pojavlja? Čemu je treba, da stoji na početku sveta nekak imaginaren bavbav, o katerem ničesar nc vemo in za katerega bitje nimamo niti najmanjše indicije? Ko vendar vidimo, da je vsa svetovna snov in energija vedno konstantna in da so naravni pojavi samo prikazni, ki so v svojem bistvu vse enotne! Čemu torej izven sveta neki vzrok, ki ga niti najmanj ne potrebujemo za razlago bistva sveta? Zakaj toraj ravno cn vzrok, zakaj ne ueset vzrokov, zakaj ne sto? Edina rešitev tega problema je to, da je vzrok sveta vedno v svetu samem, to je. da svet nima nič početka, ker tudi nima konca, saj vemo, da sta energija iu snov vedno konstantni. Razvidno je torej, da pridemo do moniznia.«
Ali je to morda tisto, kar »je vzbudilo splošno pozornost,« kakor piše »Narod« ? Bog, to jc nadsvetovno, transcendentno bitje, IX) Borisovem modrovanju zato ne more bivati, ker »se nc pojavlja«, »ker sta svetovna snov in energija vedno konstantna« in naposled zato ker bi bilo ravno tako lahko »deset, sto vzrokov«, kakor en sam, ako se oprime-mo teistiškega dualizma. Da Bog zato ni, ker sc vidno nc pojavlja, ta »dokaz« pač ni vreden, da bi ga v znanstvenem predelu našega lista zavračevali. Kar se pa tiče konstance snovi in energije, pove ta zakon le toliko, da ostaja vsota energije v vesoljstvu v vseh iz-pretnembah enaka, o problemu postanka te energije pa nam na eksperimentalnih dejstvih sloneči zakon ničesar ne pove. Zakon o kon-stanci svetovne energije s stvarjenjem ni v nobenem nasprotju. Konstanca snovi in energije ne postulira namreč, da bi ta snov in energija morala biti večna, nestvarjena, ampak izraža samo njeno konstanco v vseh opazovanih izprcmeitibah. Problem postanka snovi in energije pa je že transcendenten in izven tega zakona. Tretji razlog, da bi lahko bilo tudi sto vzrokov sveta, ako postuliramo že enega, najbolj kaže Ikirisovo filozofsko nevednost. Ne sto vzrokov en sam vzrok jc
zadosten, ker jc namreč ta nadsvetovni vzrok, počelo vsega svetovja, absoluten, t. j.: ima vzrok svojega bivanja sam v sebi. je nujno nepovzročen. Do absolutnega principa pa dualizem zato pride, ker sklepa ravno iz relativnosti, kontingence in povzročenosti svetovja. Zakaj si Boris ni preskrbel izvrstni »Filozofski besednjak« od Kantovca Eislerja, kjer je pojem Absolutnega tako dobro razložen? (NVorterbuch der philosophischen Begriffe und AusdrUcke 1899.)
Kako malo pozna Boris Zarnik vse, kar sega čez njegovo naravoslovno obzorje, dokazuje ta-le nadaljna njegova trditev: »Kar se tiče NVasmamiovega stališča glede postanka človeka, t. j. človeške »duše«, mislim, da se mi ni treba baviti podrobneje s tem, ker je ta nazor zgolj fikcija brez vsakega dokaza; nasprotno nam kaže moderna živalska psihologija, da je razlika med človeškim in živalskim duševnim življenjem samo kvantitativna.« — To si upa Boris Zarnik pisati spričo dejstva, da so avtoritete na tem polju, kakor Wuiidt, Rehmke, Ebbinghaus in nebroj drugih, za vselej ovrgli in zavrgli nekritično »psihologijo« Haecklovcev. Sicer o tem obravtrava tudi NVasmann v »Instinkt und hitelligenz im Thierreich«. Tista zgolj kvantitativna Zarnikova razlika med človeško in živalsko dušo spada že izdavna med bajke.
Toda to še vse ni nič proti nastopnemu Borisovem dokazovanju, ki je edino, kar je v tem feljtonu res njegovo:
»Sicer nam pa NVasmann sam pušča izbiro med monizmoin in krščanskim nazorom. NVasmann namreč ne skuša naravnost ovreči moniznia, nega ga samo stavi v paralelo s krščanskim nazorom; 011 odkrito priznava, da njegov nazor ni brez predsodkov, on le skuša isto dokazati tudi za monizem. NVasmann ne dokazuje bitja stvarnika, nego priznava, da je vera v osebno božanstvo le premisa vsemu njegovemu pojmovanju.«
Kako dobro pozna Boris neumnost svojih bravcev! V noben drugi list bi se ne upal zapisati kai takega, kot v »Narod«. VVasmann ne zavračuje moniznia naravnost! Vse, kar je NVasmann zapisal in povedal, je od kraja do konca zavračevanje moniznia. Ni dovolj: NVasmann nikjer nc pravi, da je njegov nazor oprt na »predsodke«, ampak na dokazano tezo o eksistenci 15oga. Nasprotno pa označuje postulatc moniznia za napačne in neznanstve-ne. V svoji »Biologiji« piše o monistiškem na-ziranju: »Sie (die monistisehe NVeltanschau-ting) ist ein philosophischer linfug, vveil sie die Entstehung aller Gesetzmassigkeit in der Naturordnung auf die Leugnung jeder ur-sprlinglichen Gesetzmassigkeit als auf ihre eigentliche Ursachc zurtickfiihrt .... sie ist
ein theologischer linfug---endiich ein
socialer Unfug . . .« (Str. 271 — 272.) NVas-man, trdi Boris, nc dokazuje bitja stvarnika! Da — zato ker Boris njegovih del ne pozna! Posebno poglavje je NVasmann napisal v svoji »Biologiji« o tem, da je stvarnik nujno potreben za razlago svetovja in življenja. Glasi se tisto poglavje »Die Schopfungslehre ein Po-stulat der NVissenschaft« (str. 208 — 210) in »Rathsel des Lebens«, »Mechanismus oder Vitalismus« (str .211 — 254). In Boris si upa poročati o nazorih učenjaka, katerega spisov niti ne pozna ne'
Iz tega sledi pravi Boris Zarnik da sta, kakor so že dejali »največji geniji, Gior-dano Bruno, Spinoza, Goethe . . . Bog in narava, duh in snov v svojem bistvu eno in isto.« Kdor se dozdaj o tem ni prepričal iz Spinoze ali pa iz Haecklovih »NVeltrathsel«, kjer je ta trditev Zarnikova slučajno skoro dobesedno tako zapisana, tega bo brezdvomno prepričal Boris Zamikov feljton v sobotnem »Narodu«, če ne o drugem, vsaj o tem, kako malo duha jc včasih v kaki snovi.
Zu Kratek čas.
Točen odgovor. Oče: Kdaj si bil zadnjikrat v gostilni? — Sin: Jaz sploh še nisem bil zadnjikrat v gostilni.
Izboren spomin. Mati: Ko sem bila jaz tako majhna, kot ti, sem bila vse drugače pridna in ubogljiva. — Sinček: Joj, mama, kako imate vi izvrsten spomin!
Zasolil jim je. Berač (v kmečki pivnici); Dobro jutro! Prosim, da.ite 1111 vsak kako malo podporo! Šest tednov sem že na poti v tem grdem vremenu. — Kmet (držeč karte v roki): Da ga ni sram v nedeljo med službo božjo prosjačiti. — Berač: Oprostite gospodje, da sem vas motil v vaši pobožnosti!
Napačno razumel. Adolf: Dedek, ali bi hoteli zamižati? — Ded: Zakaj? — Adolf: Mama so rekli, da bomo najeli lepše stanovanje, kadar boste zatisnili oči.
Besedo zasukal. Sodnik: No, v lepi družbi sc klatite okoli! — Obtoženec: Prosim, že deset let imam opraviti samo z gospodi pri sodniji.
Lase populil. Deček (ki jc videl, kako jc stric odložil lasuljo): Jojmenc! Moj stric je moral včeraj biti strašno jezen in obupan! — Tovariš: Zakaj ? — Deček: Zato, ker si je kar naenkrat vse lase populil.
FRANC JOZEFOVA
grenka voda.



V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
$01 obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3. do 5'/2- ure popoldne s
pur* 4'|2°|O	™
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-22	po životni meri.
perje in puh
oprano in očiščeno
'/, kilograma od 35 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.'
543 3
Gospica,
srednje starosti, želi se v svrho možitve seznaniti z dobro situiranim gospodom uradnikom ali posestnikom.	152 3-1
Ponudbe s sliko naj se pošljejo do 15. aprila na naslov: »Blagostanje 200« na upravništvo „Slovenca".
Zahtevajte zastonj
io franko mo| veliki, bogato llastrovao (lavni cenik z nad 3000 slikami vicb vral nlkelnaaUb, srebrnih In ilaUk 11 i znamko Boskapf, Hahn, Ornega, Schaffliauaen, ttlashatte kakor lodl vttb vril iolidnlta zlatnln In arebrala po Izvirnik tovarnliklh cenak.
Nlkel. remont, ara'......K J —
alat. Roskopl patent ara .... , 4'— . , črna lekl. rem. ari . 4 — ivlc. Izvir. Roskopl pat. nra . . . 5'— Ooldln rem. ara .Luna* koleije , 8 50 irebr. , , Olorla* , , 8 40 , , , dvojni plaie . , 1i-50 . oklep, veriilca z rinile« na pero In karab., 15 gt. težka , 3-raika Tula nlkel. ara a sidro z .Luna" kolesjem . . . 10 50 nra ■ kukavica K 8-50, budilka K 2 90, kubln|aka nra K i — ivarcvaldska ura K 2 80. Za vsako uro Hletno pismeno Jamatro! mkak rlalkot Zamena dovoljena, ali denar aaza) I
Prva tovarn« za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (Briix) št. 654, Češko. 100-6L
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konsorcij ev naznani brezplačno osrednje vodstvo UrudnlSkega društva na
Dnnuju, Wlpplinger-strasse 25. 720 39-39
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Izdelovatelj
oSej/dl
ubljana, Spital.-Stritar, ul. 7

t


/
/
Cr, TAT TAT VAT TAT TAT TAT VAT TAT TAT TAT TAV TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT TAT
FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti & ženini In neveste[
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tndi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-
__trtinke in ure, kaže mesece, tedne,
i ■■■■...... m	«■ dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk	131—22
Fr. Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
nm Uumjonsbo kreditno banka u Ljubljani mw
ponuja TsakOTrstae srečke po dneTneo korzo proti poljobnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predojeme na srečke in droge vrednostne papirje.
Zamenjavo valute ln novce po dnevnem kurza, diskontuje kulantno devize v
Vloge na knjižioe in v tekočem računu obrestuje od dne vloge de dne vzdlgs pe
4'2°
(likih lirah.
Podružnica s v Celovcu, b
1 Rezervni fond 1 1 1 1 1 K 200.000. 1 1 1
jtr%w»m	m ifini i®ibi3 M ZDRUZERIHPIVOVAIIEHZALECI«
OELNISViM IJl^lJdCoM TRG v Ljubljani, teleL il. ifc =
= izborno pivo v sodcih in steklenicah. =
.	Zaloo« w Spodnji iiiki, iilcfena it«. |»7. ————
O*«!«'.
•■m
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani
Uradni kurzi dunajsko borze 3. aprila	1907.
Xaloiben£ papirji	DonM	B1«8°
t•/. majeva renta............98 78	98-95
i'/. srebrna renta..........100-—	100-20
i'/. avstrijska kronska renta .	93-75	98 60
4'/. . slata renta ...	11710	117 30
f/. ogrska kronska ....	94 40	9* 60
47, „ »lata , . . .	112-30	112 60
b'/, posojilo dežele Kranjskr .	9519	100 80
4V/, posojila mesU Spljet . .	113 30	113 40
4V/. . » Zader . .	98 90	100 86
4»/,*/. bosn -herc. iel. pos. 1902 .	99 35	100 35
4'/. Češka del. banka k. o. . .	99 50	99 70
4•/, , , , ž. o. . .	99 10	99 90
4V/. »at. pisma ga!, d. hip. b. .	100 -	1C0 70
4V/, pešt. kom. k. o. 1 10VC pr.	106 23	107 20
4V/, ust. pisma Innerst. hr. .	100 —	loi —
4 V/. » > ogr.cen.dei.hr.	99-75	100-25
4»/,•/. , „ , hip. banke.	100—	100 20
4 V/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr,	100-—	101 —
4V/. obl. Češke ind. banku . .	100-25	101-25
4*/, prior. Trst-PoreC lok. . .	99'90
47, prior. dol. iel............99 80
8"/, , jui. iel. kup. '/i'/, •	314 90	306 90
41/,*/, avstr. pos. ia iel. p. o,	99 50	100 50
Iriik«,
Srečke od 1. 1860'/, ....
1864
l tLske
tem. kreditne I. emisij«
, ogr. hip. banke . . . B srbske * frs. 100 - . , , turške .......
Dasillka	srečke . • ,
Kreditne
»» » •
Inomošks	n • » 1 Krakovske
Ljubljanske	,1 » * .
Avstr. rud. kriis	„
Ogr. , ,	„ Rudolfove
II
Rilcbur&kc	i*
Dunajske kom.	„
O e 1 s I e c
juine želeinice.....
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnic« Avstr. kreditne bank* . . . Ogrske „ „ ... Zivnostenske „ . . ■ Premogokop v Mostu (Brili/
Alpinske montan.....
Praške iel. m dr. družbe . .
Rlma-Murinyi......
Trbovljske premog, družba . Avstr. orožne tovr. družb« . Češke sladkorne druib; . ,
Tulil«.
C kr. cekin.....
i0 franki.......
SO marke ........
Severeigne .......
Marke...... , , ,
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji . . . *.....
152-10
268--149 — 2b'6 — 272-25 248 -97-183 — 21 60 436 -82 — 8S -56-45 50 26-J6 26 50 84 50 482 —
151-50 6t8-I7fi8' r8 -75 783-fO 242 75 736 50 610--2630 —
bte- -
273 — f 4 v— 142' —
.9 6 19 16» S3-S0 24 15 117 95 95 60
2-5; a
V»4
154-10 264 — 151 —
276--282 25 258 -106 —
1S4 — 13 60 /46 -90 — 96-tO— 47 5o 28.50 60-— 90 5 J 19 2 -
152-50 660-— 1770 681 75 78' "50 244'-737 -611-— 2614-c6-'f — 277" -847"— 148- -
1916 19195
23	58
24	22 118 iS
95-7H
2-5283 5 —
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Milanu 1906
(avstr. razsodišče).__
Proti zaprtju
in da se želodec okrepi in pospešuje prebava, priporočam slovitega profesorja in doktorja zdravilstva	2745 I a
želodčno tinkturo
lekarja Piccoli v Ljubljani.
1 steklenica 20 vin. 12 steklenic z zavij. K 2"70 24 , , „	5-12
100	„ „ „ 14 —
______(poštni zavoj).
Zunanja naročila Izvrši lekar PICCOLI v LJubljani Dunajska cesta, najtočneje.
Močen, miren in zanesljiv
o konj o
se želi kupiti. — Ponudbe na cementno tovarno v Zidanem mostu. 724 3-2
Izurjen tovarniSki
mizar in tesar
kakor tudi tovarniški
zidar,
ki se morejo izkazati z letnimi spričevali, dobe trajno delo v cementni tovarni v Zidanem mostu.	723 3—2
722 3—2
Stavbni odbor za zgradbo „Narodne šole" v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem vabi p. n. obrtnike, naj se blagovolijo udeležiti ofertne obravnave v zadevi zgradbe imenovane šole. Ponudbe za celotno delo, ali pa za posamezna dela naj se podpisanemu vpošljejo najpozneje do 10. aprila 190 7.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so od 27. t. m. do zgoraj označenega dne (izven 30. in 31. marca) vsak dan popoldne na vpogled v župnijski ali pa v občinski pisarni v Št. Jakobu v Rožu.
Posamezna dela z materijalom vred so proračunjena:
1.	zidarska dela na............ 56.886 — K
2.	tesarska dela na............. 11.778 45 „
3.'	kleparska dela na............ 1.233 60 „
4.	mizarska, ključavničarska in steklarska dela na . . 20.928 30 „
5.	lončarska dela na.......... . . 2.276-— „
skupaj . . 93.102-35 K Stavbni odbor si pridržuje pravico, tako skupno delo kakor tudi posamezna dela oddati po svoji prosti volji brez ozira na visočino vposlanih ponudeb.
Št. Jakob v Rožu 20. marca 1907.	Za stavbni odbor:
Matej Ražun, župnik.
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
2947 32-28
-j.	Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg.ul.4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom sem jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a m i 1 o Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
V n
' Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2218 10-11 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg ii n 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Ha debelo pri L. Minlosu na Dunaju, L Mfilkerbastei 3.

ponudba.

Kc &
N H
N

Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa reljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker boJo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne y krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2-—, zlata obreza (mesto K 3 4U) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5 —) samo K 3'—, fina bela vezava (mesto K 6-40) samo K 3 20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O. Nikolaj Ms;znarič. Peti pomnoženi natis 1S99 Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1'80) samo K 150, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kcrčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K 1-—, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešuje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve-
zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več.
Kmetom v pomot. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —M0) samo K — 20, s poštnino 5 vin. več.1
Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano (mesto K 2-—) samo K 150, s poštnino 20 vin več
Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič,
1890.	Broširano (mesto K 160) samo K —'90, s poštnino 20 vin. več.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 2-—) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K 4'80i samo K 3 80, vezano (mesto K 6-—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6-—) samo po K 3—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubo-sumnost.
Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4 —) samo K 2 80, vezano (mesto K 5 -20) samo K 3-90, s poštnino 30 vin. več.
Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2-—) samo K 1—, vezanu (mesto K 3-20) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Veternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9'-) samo K 6-90, vezani (mesto K 12 20) samo K 9"80
Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K 1-20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več.
Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem veC duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887,
1891,	1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4-—, s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 30. aprila t. 1.	509 11
IVAN PENGOV
podobar. izdelovatelj oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20-3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
Prodaja na debelo in drobno.
»KATOLIŠKA GUMAMA" 0 Ljubljani.
/imiiminii»nim
F i r u e as
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-69 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
I l
Podružnice:
Prur* e menjalnicami: Orabtn 35, Mala ilrin, Moti ollc* 17. Žllko«. Br*o, Badra, Oika Lipa, Colka Kamele*, HoriTaki Zamberff, KoiilUg, Nori Jl.Ma, Plroa, Brit*Ta In Llberee.
Menjalnice nc Dunaju:
I. Vallullc 10, II. Taboralrati« 4, III Untargaict «9 (vogal Kenn*t(a), lil. Lfi-vtniraist >7, IV Wltdntr Hanplttram II, V SchOnbrunneratra.ic 88 a, VII Marlablferitraaai 7«, VIII. Larchtnlelderitrasit 132, IX. Marrutraait 3], X. Pa»orllinilraai« 19, XVIII. Vlhrlnftritraii« 81, XIX. DBbllngcr Hauplslr. ii, XXI. Hanptalraaat ».	____
Menjalnična delniška druiba
46 160—35
99
ti ajkulantnejši
M l?T>riTTX>44 ^ nakup in prodaja
f Hi JTil	U JLw	VMb rcnt' drtavl^b PaPlrjj1ovt> Pri°riteti »stavnic, srečk,
Zamenjava in eskomptiranje
Dunaj, I.f Wollzeile 10,
Ako. kapital K 16,000.000. Beeer »aMad K 1,000.000
Ulrebanth eantavnlc in obligacij, sročk ln kuponov.