132. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 4. decembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise xa list: Uredništvo -Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila an list, reklamacije, inserale i. t. d.: UpravniŠtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šeleaburgova ulica 6/11. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca novembra, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K 14-— za pol leta tt 7‘— za četrt leta M 3*50 na mesec 1» 1*20 Za Nemčijo: za pol leta K 7-90 za četrt leta n 4*— Za Ameriko > a za pol leta K 9*50 za četrt leta m 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri-« poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. UpravniŠtvo »Rdečega Prapora". Ozdravljenje parlamenta. Drža ni zbor je sklenil ustanovitev dveh od-seko\: Prvi se ima baviti z zahtevami, zakonskimi načrti, predlogi i. t. d., ki se nanašajo na narodno vprašanje v Avstriji sploh, drugi ima zbornici pred- , tožiti stročne načrte o ureditvi šol za narodne manjšine. Da se je to dvoje sklenilo, se mora že smatrati kot važen korak za ozdravljenje notranjih avstrijskih razmer in zgodovinska slepota bi bila, če bi se prezrle zasluge, ki jih ima socialna demokracija za ta prvi korak. Ko se je sešel državni zbor, so bile razmere naravnost obupne. Resnično veselje so imeli le sovražniki splošne in enake volilne pravice, ki so upali, da se parlament sam Uniči ia da se tako izkaže brezpomembnost splošne volilne pravice. Stotera znamenja kažejo, da je bil ned temi upajočimi tudi baron Bienerth, ki mora nvidevati, da je vladanje s tako večino, kakršno je imel dosedaj, nemogoče. Ampak težko so grdili nad parlamentom tudi oni, ki so jih strasti tako zaslepile, da niso več vedeli, kaj počenjajo, pa jim je ostala edina misel, dl je najbolje, če ae razbije vse. Čuden je bil ta položaj in zlasti čudno je, da je zopet morala socialna demokracija opravljati nalogo, ki bi bila v današnjih časih odlična dolžnost meščanskih strank. Da je sedanji parlament izvoljen po splošni in enaki volilni pravici, je pač v prvi vrsti zasluga socialne demokracije. Brez njenega boja, brez ■jenih nastopov v parlamentu in izven parlamenta, brez njenih žrtev bi imeli gotovo Še danes kurialno volilno pravico. Toda splošna volilna pravica ni mogla biti nič druzega kakor začetek demokratizacije avstrijske države, četudi je v sedanjem parlamentu 88 socialnih demokratov, se vendar ne mote prezreti dejstvo, da je vseh poslancev 516, da imajo torej meščanske stranke ogromno večino, da mota imeti patlament pretežno meščanski značaj, da bi torej v prvi vrsti meščanske stranke morale skrbeti za obstanek svojega parlamenta. In vendar je neutajivo dejstvo, da bi bil danes ta parlament v koscih, če ne bi bilo socialne demokracije. Čeprav ne morejo delavski zastopniki odločevati v državnem zboru, v katerem so v manjšini, veHdar spoznavajo, da je ta parlament edina podlaga, na kateri se more voditi boj proti absolutističnim poizkusom in pripravljati delo bodočnosti. Zato so sccialni demokratje posegli vmes, ko je vse obupavalo nad obstankom parlamenta in so rešili državni zbor, za katerega bi bilo v prvi vrsti morala skrbeti meščanstvo. To je najboljši dokaz, da je avstrijska buržoa-zija brez razlike narodnosti v spkšni politični degeneraciji. Povsod se opažajo nedoločni instinkti, nikjer pa ni jasnih ciljev, nikjer doslednosti, nikjer moči za ustvarjajoče delo. Vse, kar so meščanske strank*, bodisi slovanske ali nemške, liberalne ali klerikalne, delale zadnja leta, je bilo negativno, vseskozi neplodno in nihče razven agrarnih veleizkoriščevalcev ni imel koristi od tega Tečnega zanikavanja in oviranja. Nad delavstvo je prišla brezposelnost, znižanje delavne prilike, draginja. Toda kaj je ta politika prinesla meščanstvu? K ako, da se industrielci, obrtniki, trgovci in njih zvesti sledbeniki ur adniki, n e vprašajo, kaj jim je rodila politika meščanskih strank? la če se pavrne parlament sedaj na delo, ki bi z ozirom na njegovo sestavo koristilo predvsem meščanskim slojem, zopet ne bo to zasluga meščanskih strank, ampak bo zahvaliti v prvi vrsti socialni demokraciji, ki je edina od začetka do konca branila obstanek parlamenta. Kakor svetel simbol trga dda je bil zadnji govor sodruga drja. Rennerj?, ki je sklenil govoriti tako dolgo, da se pobotajo načelniki klubov; in dočim je on govoril tri ure v zbornici, so v posvetovalnici Adler, K S m ec, Seliger vodili posredovanje in se niso utrudili, dokler ni bil končno sestavljen S dizlov predle g, s katerim se je zapečatil sporazum v odseku za narodno vprašanje. Velikansko delo je v teh dneh izvršila socialna demokracija 1 A 'prsšanje je, kdaj bo prizadeto ljudstvo spoznalo to delo in izvajalo posledice iz spoznanja ? « Naša inteligenca in socialna demokracija. Mal narod potrebuje mnogo bolj inteligence nego velik. Kjtr je bilo obilo krepkih individualitet, tam so zabeleženi v zgodovini človeštva tudi mali narodi na odličnem mestu. Grške Atene, Benetke in Holandsko so najboljši dokaz za to. Moč Grkov ni tvorilo veliko število prebivalstva, ampak število inteligence. Ako so Benetke gospodarile na sredozemskem morju in po vsem orijentu, niso vladale po meči prebivalstva, ampak po moči inteligence. Zgled zgodovine torej zahteva med nami, malim narodom slovenskim, da « vzgojimo predvsem zavedno in krepko inteligenco. Po svoji legi imamo Slovenci vse predpogoje, da si pridobimo poleg drugih velikih narodov odlično mesto. Ne bogastvo naših tal in ne številnost našega plemena, marveč legi ob jadranskem morju in lega med velikim narodom germanskim in italijanskim ter bojevitim madžarskim, nas sili k delu in v boj. Kar nam manjka bogastva, kar nam manjka števila, to mora pri nas nadomestiti izobrazba, inteligenca. In žal, to je rak-rana našega jav- nega življenj?, našega narodnega življenja, da nimamo skoraj inteligence, ali da ona inteligenca, katero tako imenujemo, ne zasluži tega imena. Pa še druga razlika je med našim položajem in položajem številnega naroda. Ako je med velikim germanskim narodom inteligenca lahko razred zase, ako je inteligenca vstvarila ondi kapitalizem in če je še nositeljica kapitalizma, potem tvori tam samostojno moč. Mi Slovenci pa smo proletarski, delavski in kmečki narod, kjer ni;mogoče ustvarit lastne industrije in trgovske moči. Pri nas mora biti inteligenca edinole del proletariata, nositeljica proletarskega gibanja. Kar je pri velikih narodih bilo mogoče izvesti potom liberalizma in individualizma, to je pri nas mogoče le s kolektivizmom ter povzdigo proletarske mase. Da pa more inteligenca postati kvas proletariata, mora biti istinito nositeljica izobrazbe in naprednega stremljenja. Vsa vzgoja naše inteligence pa nam daje le izrodek, naša inteligenca je danes kruhoborec — birokrat in konsument. Naša inteligenca se je vzgojila kot gospoda v trivialnem pomenu besede. Zrcalo naša inteligence je naše javno politično Življenje. Vsa naša inteligenca je razdeljena v dva tabora; tn klerikalec, tam liberalec! A ni na eni, ni na drugi strani ne bije boje za ideje, ne ena ne draga stran ne dviga slovenskega ljudstva ; inteligenca tu in tam je le predstaviteljica kruhoborstva. Dijaka pošljejo na srednjo in visoko šolo ali v semenišče zato, da postane «gospod>, zato, da aa mu bo bolje godilo, kakor očetu žuljavih rok. Gospod v črni suknji naj pomaga kmečki družini, kadar pride do mastne fare; gospod uradnik naj bo imel dobro mesečno plačo, da se mn ne bo treba bati od dneva do dneva, koliko bo zaslužka. V tako malem proletarskem narodu kakor je slovenski, je naravno, da se rekrutira inteligenca is stanov, ki ga uče tako takrat, ko nastopi dolgoletno pot učenja po srednji in visoki šoli. Po eni strani tako nosi na sebi vse navade in predsodke avoje domače vasi in nima prilike v lastou meščanski dražbi, da bi se otresel teh predsodkov začasa ter postal socialno sam svoj. Radi tega pride naš srednješolec nepripravljen v veliko mesto, kjer ne vidi novega življenja in novega stremljenja, ne vidi svetovnega napredka, ampak tiči po velikomestnih kavarnah in gostilnah med svojo ozko, domačo družbo, — iščoč tolažbe za svoje domotožje v pitju in v našem trivialnem časopisju. Zato pa zaostane v verski in etični emancipaciji ter se vrne s visoke šola nazaj, mehanično morda dobro pripravljen za uradnika-birokrata, ali povsem nepripravljen za javno življenje, negoden biti učitelj svojemu zapuščenemu proletarskemu narodu. Pride v cškrieih»kot pol-gospod v domovino nazaj, aramujol se žuljavih rok svojega očeta-delavca v kvedrih, ia ločen ja od njega, ker je -- gospod. In tako imamo vse polna «jare gospode* širom male Slovenije, a skoraj ni-kake inteligence. To je ravno naša beda, to ja črv, ki se je zaril globoko v našo iivljensko lilo. Poglejmo si narodna radikalce 1 Kako so stopili pogumno na plan; no, ponudilo ae jim je par sinekur in ti radikalci danaa jedo iz jasli liberalnih magistratov in jasli narodnih zavodov, a gadi aa jim pa le dobro — postali so gospodje. •Preroditi hočemo slovensko javno življenje*, «Jugend ist Wiedervergeltung» 1 No, komaj so polnoletni, pa so že starikavi in samopašni. »Katoliški* in »Narodni sklad*, «Radogoj», mestni magistrat, katoliški in narodni zavodi, to so danes jeziček na vagi, ki odloča, da postane danes naš inteiigent klerikalec ali liberalec, Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Uhaja v L]ubl)ini vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7*90, za čttrt leta 4 K; za Amerik* za pol leta 9’50 K za četrt leta 4‘80 K Pmauu štaillks 10 »• Reklamacije so poštnine proste Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopiai se ne vračko. Inaeratl: EnOstopna petit -vrstica (širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovora. Nedavno sem v Ljubljani pozdravil starega znanca ter vpraSal, kako kaj napreduje naša Ljubljana. Odgovoril mi je žalostno: *Ob narodnih jaslih je že davno vse prenapolnjeno, odprte pa so duri k jaslom klerikalcev, in vse hiti notri, kakor v cirkus* 1 Le notri gospoda, le notri, katoliški cirkui bo kmalu premajhen za našo inteligenco! Na ta način fluktuira naša inteligenca med klerikalnimi in liberalnimi jasli in vse mladostno navdušenje, vse hrepenenje po boljšem, lepem in dobrem, se kgublja v klerikalnem in liberalnem blatu. Navdušenje in protinavdušenje za škofovo brošuro je danes sramoten pečat klerikalnega in liberalnega mišljenja naše inteligence. Pač nizkost in malenkost! Med to dvojno inteligenca v ozadju pa leži slovenska birokracija bolj policijska od policije same in bolj filistrska od fiiistejcev! Čuti se imenitno gospodo na kmetih, in najbolje mu dš globoki poklon kmetiča in dobro pripravljena skleda meščanske gospodinje! Dr. H. Tuma. Madžarske kulturne slike. VII. V Slatincu so si hoteli izbrati Slovaki duhovnika slovaške narodnosti. Madžarska vlada, katera ima v rokah nadškofa P&rvyja, je pa določila za Slatinec madžarona. — Slovaško občinstvo je protestiralo proti vsiljenemu duhovniku s tem, da je zastopilo ostentativno cerkev. — Zato seveda se je vršila kazenska preiskava, na kar je bilo obsojenih 40 župljanov in med njimi odvetnik dr. Lu-devit Medvecky, ta na eno leto ječe. Odstranitev od cerkve se je karakteriziralo kot javno nasihtvo proti cerkvenim in državnim napravam in glavni razlfg, da se je dr. Ludevit Medvecky obsodil, je bil: «daje priznan političen vodja Slovakov v onem kraju, da je tedaj pripisati njemu inicijativo, da so se Slatinci proti vsiljenemu madžarskemu duhovniku s silo uprli.» — Po prestani kazni je odvetniška zbornica dr. Medveckyja spoznala nevrednega izvrševati advokaturo še naprej, dasi ni to v zakonu nikjer utemeljeno. — Ogrski zakon namreč dopušča le takrat izgubo urada ali odvetništva, kadar je kdo zagrešil nečastna dejanja, predvsem tatvino, goljufijo ali poneverjenje. Dne 31. oktobra 1909 se je ustanovila tudi xu Ogrskem krščansko-socialna stranka, na čelu ji grof Sidp6ry in kanonik Giestvvein. — Seveda bodo pripadniki te stranke znani cerkveni škofje: Pfcrvy, Cerno, Radnay, C;£ky. Slovaško ljudstvo je mnenja, da bi se v proglasu te nove krščansko* socialne stranke izdala po vrhovnem cerkvenem poglavarju tale izjava: •Gospodje in bratje v Kristusu! Naš odrešenik je bil ubog, a mi o sebi vedno pravimo, da smo njegovi nasledniki in zastopniki. — Ti, brat, knez, primas v Ostrihonu pa imaš 95.983 oral zemlje in poleg tega 1,650.000 dohodkov v denarju; Ti, brat, nadškof jagerski imaš 42 397 oral zemlje in premoženja v denarju 2,300.000 K. Ti, brat, nadškof v Kaloči imaš 87.433 oral zemlje in v gotovini 2,460.000; Ti, brat, škof bystricky imai 28.824 oral; Ti, brat, škof čanadsty 12 293 oral, a v gotovini eden in četrt milijona kron; Ti, brat, škof velkovaraždinsky imaš 187.393 oral zemlje in 4 milijone kron v denarju; Ti, brat, škof aitriansky imaš 16 769 oral zemlje in eden in četrt milijona kron v gotovini. In mi vsi škofje, kanoniki in opatje imamo vsega skupaj 2,300.000 oral zemlje in nebroj milijonov letnih dohodkov 1 Naše ljudstvo pa je bedno ter se mora seliti v Ameriko, — Poslušajmo tedaj povede Jezusovo in dajmo prebitek svojemu ljudstvu; ali, ako že nočemo dati vse svoje zemlje v dar ... ker tega ljudstvo samo ne zahteva... dajmo delavcem našo zemljo vsaj po pravični ceni, vsaj mi itak ne moremo te zemlje sami obdelovati, in moramo prepuščati vso to zemljo židom v zakup, s čimer jih bogatimo.» No, težko, da dajo ikofje in magnatje madžarski, ki so dvignili Kristusom zastayo, tako izjavo, Dopisi, Spodnja Šlika. (Razžaljeni mesarji.) V četrtek, dne 25. novembra popoldne, se je pred ljubljanskim okrajnim sodiščem tretjič nadaljevala razprava o tožbi šišenskih mesarjev proti adjunktu Fran Borštnerju in jo je tudi sedaj vodil sodni nadsvetnik Potrato, tožitelje je zastopal g. dr. Novak in toženca pa g. dr. Pegan. Kot nova priča izpoveduje Helena Borštner soproga prevodnika držav, želez, v pokoju, da je njej tožila pred nekako štirimi ali petimi leti neka kmetica, da so ji pokrepali prešički. Enega je še v zadnjem tre-notku zaklala in so ga doma pojedli; druge je pa vzel mesar Seidl iz Šiške. Marija Bedina, soproga kurjača drž. želez, izpove, da je imela pred enajstimi leti štiri prašiče, izmed katerih je eden obolel. Mož ga je zaklal za domačo rabo. Dfa sta potem še crknila, a četrto svinjo je kupil mesar Seidl za 20 goldinarjev, češ, ker je še zdrava. Goipa Marija Favaj izpove, da je Mihslevski, poslovodja v njeni mesariji, klal buše za prodajo. Lucija Božička, posestnikova hči iz Ptujske gore je svoje časno služila pri gosp. Borštnerju. Hodila je vsak dan po meso k Mihaleyskemu. Enkrat je bilo meso tako za nič, da ga je nesla nazaj, ker je preveč smrdelo. Pravi, da je dostikrat morala meso izpirati s kisom, da ni smrdelo. Služila je pri Boršt-nerjevih enajst mesecev. — Pavel Fug in a, pod-uradnik držav, železnice, je meseca oktobra t. 1. kupil pri Mihalevskemu meso, ki je že smrdelo in ga je žena namakala v kisu in izpirala, a ni mnogo pomagalo; tudi pečenega ni mogal jesti, ker je smrdelo že pri kosti. Nekoč si je kupil zjutraj klobaso pri istem mesarju; ko jo je čez dve uri v vlaku prerezal, se je meso kar vleklo, ker je bilo že gnilo. Katra Ko p rivec, žena železniškega delavca, izpove, da je nekoč prodala mesarju Golobu mladega prešiča za 34 gl. ker je obolel. D/ugega prašiča, ki je tudi obolel, so pojedli doma. Kompare, čuvaj držav, železnice, je sliSil govoriti, da je kupil mesar Golob od Kopriv čeve bolnega prašiča in ga zaklal. Matiji Kogovšku, vlakovodji drž. želez, v pokoju iz Kamnika, je pred 25 leti pravil neki kmet iz Goričan, kako je prodal crknjeno kravo mesarju «Pri Raci* v Šiški. Tome, ki ja sadaj gostilničar in mesar «Pri Raci* v Šiški, pravi, da takrat še ni bil v Šiški, ampak v Št. Vidu. G. Borštner trdi, da pri »Raci* v S ški ni bilo nikoli drugega mesarja kot Tometa. Go3pa Draga Keršmanc, uradnikova soproga, je kupila pred letom pri mesarju Golobu 30 dkg do pol kg pljuč. Ko jih je prinesla domov in so jih razrezali, so našli v njih gotovo nai 50, več kot pol cm velikih črvov. Anton Ojster, železničar v pokoju, ja stanoval več let v hiši mesarja Soidelna in je večkrat gledal kako so klali živino. Nekoč je videl, kako so zdravili neko bolno napihnjeno krayo. Ves večer in drugi dan so jo zdravili, pa ni nič pomagalo, zato jo je pa Seidel zaklal in pripravil maso za prodajo. Mesogledee pa ni dovojil prodajati to meso in tudi živinozdravnik Turk ne. Konjač je odpeljal meso, a Seidel je prc-j še vso kožo razrezal, da bi konjač ne imel kakega dobička. Pri Bedinovi so lani crknili trije prašiči in je pravila Borštnerjevi, da so enega posušili doma, da bodo dali poleti jesti to meso žanjičam, ker ga domači nočejo. Bedinova trdi, da je Borštnerjevi gospej ravno tako povsdala, kot je izpovedovala pred so-diščam. Priča Jurij S ul c, delavec v Spod. Šiški, je naročil z dvema tovarišema v gostilni «Pri Raci*, kjer je tudi mesarija, pred tremi meseci •ajmoht*. V njem so našli tri črve*. Tisti, ki je jedel, je zbolel in je bil bolan 14 dn>. Ivan K le' menčič, delavec, je bil tudi eden onih, ki je na ročil »ajmoht* v gostilni «Pri Raci*. — Plačali so jed, a jedli "niso in odšli. Oni, ki je jedel, je bil 14 dni bolan, in ga je zdravil okrajni zdravnik gosp. dr. Lapajne v Št. Vidu. — Ana Gorišek, služkinja pri g. KerštaančeH, Ib a^koč prinesla k mesarju Mihalevskemu m>^o n aj, k v je smrdelo. Pomočnik pa je dejal, da n;raa drugega masa, ker vse smrdi. Odšla je brez mesa. — I. Slapničar, posestnica v Mostah, izpove, da so imeli pred pe timi leti kravo, ki ni mogla storiti. Poslali so po mesarja Bavca v Spod. Šiško, ki jo je zaklal in v mraku odpeljal. — Marija Dittinger, 17 let stara, je*kupila pri mesarju Golobu pljuča. Prinesla jih je domov, kjer so rekli, da so za nič. Imela so polno mehurjev in ko so jih prerezali, je teklo iz njih. Al. Hvalec, mesarski pomočnik pri Golobu, pravi, da se ne ve spominjati, da bi kdo poslal nazaj smrdljivo meso. — Nato se pre bere sodnijski akt, iz katerega je razvidno, da je bil mesar Golob 2e pred dvema letoma pred deželnim sodiščem obsojen na 150 kron globe, ker je naredil klobase iz crknjenega teleta. — Jožef Pečni' kar, 73 letni hlapec pri mesarju Pustu v Vodmatu, je bil za hlapca pri Golobu in Favaju v ŠsSki. Prodajali so tudi meso od buS. — Ludovik Pust, mesar v Vodmatu, je bil pred tremi leti pomočnik in novo stranko so pač ustanovili ravno zato, da pridobe delavstvo in male posestnike za svoje poli- I pri Golobu v Šiški. Ne more se spominjati nobe- tične namene, t. j. ohraniti poleg ogromnih kapi-talov in zemlje tudi politično moč in vodstvo nad onimi, ki morajo to zemljo obdelovati pod ekonomičnim izkoriščanjem njih in njih posrednikov Židov zakupnikov. nih nerodnostih kakor one zaradi crkoj snega teleta zaradi katerega je tudi sam «po nedolžnem notri skočil*. Dr. Novak razširja obtožbo zoper gosp. BorStnerju zaradi nekaterih vlog. — Sodni svetnik, gosp. Potrato, je odklonil tudi dr. Novakov predlog, da bi se Se kake priče klicale, ker je bilo doka- zovanje dovolj jasno. — Po govorih dr. Novaka in dr. Pegana, proglasi sodnik sodbo, s katero se oprošča g. Borštner tožbe šišenskih mesarjev, češ, da jih je razžalil v občinski seji s tem, co je rekel, da prodajajo smrdljivo meso in je to škandalozno za Šiško. Dokazalo se je, da so ne-cateri mesarji res prodajali smrdljivo meso: To-žitelji - mesarji morajo plačati vse sodnijske stroške. Torej na tak način si polnijo svoje mošničke, a vendar se drznejo nskaj čvekati o «zgubi>. Upamo, da bode sedanji občinski zastop tej gospodi res pod nos posvetil. — Skrajni čas je že, narediti konec takim razmeram. Okrožni zdravnik v Idriji. Po smrti Iv. Šuntarja je prazno mesto okrožnega zdravnika v Idriji. Ko je bil letos v Idriji vse-učiliški docent dr. Tele k y, se je jako pohvalno izrekel o okrajni idrijski bolnici, da je namreč moderno opremljena, a obžaloval je, da nima Idrija zdravnika-kirurga. Sedaj je prilika, da se to vprašanje pretresa. Kolike koristi bi bilo za Idrijo, ako bi bil tu strokovnjak-kirurg! Kdor pozna prometne zveze drugega mesta na Kranjskem, ta ve, kaj se pravi n. pr. ob zimskem času prevažati bolnika v Ljubljano k operaciji, koje uspeh je odvisen časih od nekoliko ur. Ce to zamudimo, je vse zamujeno. Zato bi bila sedaj dolžnost, da mestni zastop, okrajna bolniška blagajna, okrajni zdravstveni zastop, kakor tudi c. kr. rudniško ravnateljstvo poskusi vsa sredstva, da dobi Idrija zdravnika-kirurga. Občina n. pr.se ne sme strašiti niti gmotnih žrtev, ako se ji posreči s primerno dotacijo preskrbeti Idriji strokov-njaka-kirurga. Vsi imenovani faktorji naj uvažujejo to vprašanje in takoj store vse potrepne korake, da izpclnjijo, če je mogoče, Idriji zdravnika-ki-rurga. Na delo, dokler je še časi soinm, mmm t&s&i HaVsrat la brIVnict, Itfcr }< is razpolag« Vaš« Stti,« „N3 nekoliko težji, Ker aploSno trdijo, da je izobražen mož, bi se smelo pravzaprav pričakovati, da bo znal ceniti važnost izobrazbe. Le malo raz* mišljanja bi mu moralo pa tudi povedati, da se ne more dandanašnji noben narod ograditi s kitajskim Imate li bolečine? fiuid S znamko »Elsattuid * Tako slastne jedi pa seveda niso več jedli. le? Revmatične, protinske, glavobol, zobobol V Ali ste jih dobili vsled prepiha, ali prehlada V Poskusite vendar bolj hladeči, zdravilni, krepili & ellerjeV id*. Ta je res dober! To ni samo reklamal Tucat za poskušnjo 5 kron Iranko. Izdelovalec le lekarnar Feller v btubici, Elam trg St, 26 ( )> zidom in da je naiadttjažtvo enega naroda vedno Škodljivo napredku drugih narodov. Nismo slepi šovinisti, pa prav radi priznavamo, da imajo tudi Italijani v Avstriji pravico do razvoja in da se jim razne opravičene zahteve niso izpolnilo. Toda če bi tudi gospod Pitacco ne bil šovinist, bi lahko izpo-znava), da je glavni vzrok tega nedostatka, ker so avstrijske ylade leta in leta lahko izgravale enkrat Italijane proti Slovencem in Hrvatom, enkrat Slovence in Hrvate proti Italijanom. Nazaduje je ostajal enim in drugim dolgi nos. Nimamo Specialne naloge, potezati so za nacionalne pravice Italijanov; ampak če nacionalistični Italijani nimajo druga politične ideje, kakor ovirati izobrazbo in kulturni razvoj Sovencev in tako indirektno pripravljati tla klerikalizmu med Slovenci, tedaj pač ne koristijo svoji narodnosti in kulturi, temveč imajo sami sebi pripisivati, da dobiva reakcija vedno nove hrane. Skoraj tri leta ni bilo slišati takih besed iz ust tržaškega poslanca. Izvoljen je moral biti Pitacco, da se je megel v parlamentu zopet oglasiti tržaški italijanski šovinizem. O tem bi tudi tržaški Slovenci lahko nekoliko razmišljali. Morda bi vendar spoznali, kam vodi njihova slepa protisocialistična politika. Nastop gospoda Pittacca bi jim lahko odprl oči, čo niso še popolnoma zalepljene. — Kje SO piihiatri ? Po Ljubljani se kolp r-tira letaček v nemškem jeziku z napisom »Liebe Kinder!» in z dostavkom «Fr?ns Schumi wohnt in Laibach, Krain (0 list z naslovom »Jehova*. o katerem se po omenjenem letaku že zdaj lahko sodi, da mu bo glavni namen, prazuiti žepe labko-vernih in umno ne dovolj krepkih ljudi. — Šolo sa narodne manjšine so kolčno prišle v državnem zboru na dnevni red in s tem se je nekoliko približalo upanje, da se reši tudi to važno vprašanje. Socialni demokratje so storili, kar je bilo v njihovi moči, da se je vprašanje spravilo v razpravo in njihov predlog je jasen kakor beli dan. Ce najde odsek pravo pot — in socialni demokratje bodo tudi tamkaj vložili vso svojo moč — tedaj se uresniči ena najvažnejših jezikovnih žnija Slovenčev. Povsod, izvzemši Kranjsko, imajo Sle* yenci največje težave s šolskim vprašanjem: Trst, Gorica, Istra, Koroško, štajerska mesta in trgi dajejo za to neštete primere. Ako naloži zakon, ki ga ima odsek izdelati, po socialno-demokratičnem predlogu državi nalogo, skrbeti za šolstvo narodnih manjšin, tedaj morajo na jugu Slovenci in Hrvatje dobiti celo vrsto ljudskih šol, ki postanejo za nai narodni razvoj važnejše od vseh uličnih tablic in dvojezičnih uradnih razglasov. A Se se danes vprašamo, kako je moglo tako važno vprašanje toliko desetletij ostati zakopano v barju in prepuščeno edino raznim Sulferajnom, Šolskim Maticam, Cirii-Metodovim družbam i. t. d., si moramo reči, da so bile razven vladnega zistema in nemško centralistične politike krive tudi odločujoče slovanske meščanske stranke, v prvi vrsti poljske in Češke, ki so vedno postavljale svoje državno-pravne aspiracije v ospredje in faotele, da naj se taka vprašanja rešujejo po deželah, ne pa v državnem zbora. Zaraditega je bila blazna gonja proti češkim šolam na Nižjem Avstrijskem še koristna, ker je nazadnje vendar odprla češkim dr-žavopravnikom oči in jim pokažala, da izročajo ■ svojo deželno (odnosno češko-državno) avtonomijo svoje lastne rojske germanizaciji. Greh slovenskih meščanskih poslancev, liberalnih in kleri-kalnik, je bil pa ta, da so šli s Čehi čez drn in strn brez obzira na njihovo stališče, ki je bilo posebno za Slovence naravnost pogubno. Sedaj se nekoliko jasni, Ko je bil lani vložen Seligerjev predlog radi ureditve narodnega vprašanja, je propadel in prav Cehi so ga pomagali pokopati. Zdaj prihajajo sami na stališče, ki ga je zastopala socialna demokracija, pač najboljši dokaz, da ima socialna demokracija v narodnem vprašanju pravo pot. — Predavanje »Vzajemnosti* se je pretekli četrtek odpovedalo, ker niso bili vsi člani pravočasno obveščeni, da se je premenilo lokal; vršilo se bo torej prihodnji četrtek o že naznanjenim predmetu v veliki dvorani »Mestnega Doma», kar prosimo, da se vzame na znanje. Kartelno vprašanje, o katerem se bo govorilo, je tako važno, da je želeti čim največje udeležbe, zlasti še, ker je gosp. Rud. Šega jako poljuden in temeljit predavatelj. — The Royal BIo Co. v «Meitnem doma* vreden, da se pogleda. Spored je jako bogat in dober. Predstava traja čez dve uri. Poleg treh dolgih »dram* in cele vrste velekomičnih programov, ne manjka poučnih in pri tem velezanimivih slik, ki zaslužijo pravzaprav prvo mesto na sporedu. The Rojal Bio C o. namerava izdati posebne vstopnice z znižanimi cenami za delavce, kar bo vsekakor hvalevredno, ker si potem lahko vsakdo privošči par uric ugodnega užitka, kdor ima veselje za take priredbe. — Ciankall na vseh koncih In krajih. Sedaj imajo svojo ciankalijevo afero tudi na Francoskem. »Tempsu* javljajo iz Verduna, da je nek zločinec natresel v juho, ki je bila namenjena vojakom, veliko množino ciankalija. Juha pa je vsled tega tako neprijetno dišala, da je nikdo ni maral jesti, razven dveh vojakov, ki sta nevarno obolela. Juho so zdravniki takoj preiskali in so izjavili, da bi vseh 80 vojakov, katerim je bila namenjena, v par minutah umrlo, če bi jo povžili. Sum pada, na nekega podčastnika po imenu Charles Faraco pri katerem so našli sledove ciankalija in ki je že priznal. Temu podčastniku je nek mlad vojak posodil 150 frankov; nadležnega upnika bi se bil rad na ta način iznebil. Zadnje vešti. Slovanska Enota. Dunaj, 3. decembra. Včeraj ko lila ves dan pogajanja meščanskih strank. Najprej je imel izvrševalni odbor nemških strank sejo zase, potem je imel skupno sejo s par-Jametttarično komisijo poljskega kola in s krščanskimi socialci. Dasiravno se ne javlja to oficielno, se je vendar razpravljalo posebno o rekonstrukciji kabineta. Gre nanmč ne le zato, da se ustavi slovanska obstrukcija, ampak da postane »Slovanska Enota* vladna stranka. Vlada bi imela dobiti davčno reformo in v delegacijah vojaške zahteve, nasprotno bi pa Slovanska Enot-* imela dobiti nekoliko ministrskih sedežev. Pogajanje še ni popolnoma zaključeno, ampak se danes nadaljuje. (Brez skrbi I Kdaj pa ne bi bili naši dični Slovani za vojaške zahteve in za davke, ki jih plačuje ljudstvo? To nam tudi pojasnjuje, zakaj so klerikalna žurnalistična gobezdala zadnji čas postala zopet tako nesramua naprara socialni demokraciji.) Politični položaj. Dunaj, 4. decembra. Situacija sa je tako izpremenila, da se je že začelo na vseh straneh posvetovanje o rekonstrukciji kabineta. Vsa pogajanja se še vrše posredno. Kakor doslej so posredovalci Poljaki. Dopoldne so imeli klubi skoraj vseh strank seje. V »Slovanski E'joti* so se najprej posvetovali posamezni klubi zase, potem se je zbrala parlamentarna komisija, ki je nazaduje izrazila zahtevo, da se imata smatrati porffelja ministrskega predsednika in domobranskega ministra za nevtralna, ostale listnice se imajo pa razdeliti tako, da dobe Slovani toliko ministrskih sedežev, kolikor Nemci. Sočisno so zborovale nemško-nacionalne stranke s krščanskimi socialci, zadnji so se postavili na stališče, da naj bi se takoj imdla rekonstrukcija, kateri tudi vlada ne nasprotuje. V novem kabinetu naj bi ostali od sedanjega: Ministrski predsednik Bi e n er th in domobranski minister Georgi kot nevtralna, od Nemcev WeiB-kirchner, od Poljakov Bilinski in Dulemba; vsi ortali, torej Haerdtl (notranje zadevel, Hochenburger (pravosodje) Stfirgkh (nauk), Ritt (javna dela), Wrba (železnice) inSchreiner (nemški minister rojak) naj bi pa demisionirali. Namesto njih naj bi prišla dva Nemca: Sylvester za pravosodje in Pergelt kot minister rojak, dva Čeha in sicer eden za javna dela ali za poljedelstvo, eden pa kot minister rojak in eventualno en Jugoslovan. Popoldne so imeli zastopniki nemških strank z min. predsed. baronom Bienerthom posvetovanje v tej zadevi. Splošno se misli, da je rekonstrukcija res le še vprašanje kratkega časa. Ce se posreči sprava, zahteva vodstvo Poljskega kola, da se določi delavni program, po katerem bi se imel rešiti zakon o aneksiji in finančna reforma Bilinskega, ki bi jo pa nekoliko nblažil, tako da bi opustil obdačenje nealkoholičnih pijač. Državni sbor. Dun aj, 3. decembra. Ker imajo skoraj vsi klubi seje in se ves dan vrše pogajanja, je v zbornici prav mrtvo. Razpravljal ae je nujni Eredlog češkega radikalca C ho ca, ki rei ni nujen. >ebata je bila brez zanimanja. Nujnost je odldo-njena, kakor je bilo pričakbvati. Na dnevni red prihaja proračunski provizorij, Prvi govornik je poslanec sodrug dr. Soukup. Volilno aodiBče. Dunaj, 3. decembra. Ko so se v legitimacijskem odseku izvolili referentje ta nekatere dopolnilne volitve, je poslanec dr. Lie-bermann (soc. dem.) z ozirom na izkušnje v odseku predlagal, da se ustanovi za preiskava volitev posebno volilno sodišče. V ta namen nai se izvoli pododsek sedmih članov, ki ima izdelati zakonski načrt. Ker so nemški naaonalci dejali, da so klubi še popolnoma nepripravljeni in sa morajo prej zmeniti, se je sklenilo, da se odgodi glasovanje o Liebermannovem predloga za največ osem dni. Lloydov arzenal. Dunaj, 3. decembra. Socialno - demokratični poslanci Adler, Beer, Pit-toni in Scabar so trg. ministrstvu predstavili de-putacijo Lloydovih delavcev in organizacijskih zaupnikov, ki je prišla protestirati proti nameravani preložitvi arzenala iz Trsta v primorski Tržič. Črnogorski |nstl(nl omari. Cetinje, 1. decembra. Črnogorski poročnik G in o vi 6 in trije njegovi tovariši so bili od vojnega sodišča obsojeni na smrt. Sodba se je včeraj izvršila. Dva obsojenca sta bila ustreljena v Ni kiiču, ostala pa v Kolašinu. B e lg ra d, 2. decembra. Vest o justičnem umoru v Crni gori je napravila tukaj najmučnejši vtisk. Časopisi »Politika*, »Zvono*, »Štampa* in »Dnevni List* obsojajo sodbo v ostrih člankih in konstatirajo, da zadeva odgovornost tudi starega krvoloka, knjaza Nikito. (Naši narodnjakarji bedo •Slovanskega kneza», znanega oderuha in hudobneža tudi dalje kovali v zvezde in slikali kot vzor vseh vzorov.) Italijanska kriza. Rim, 3. decembra. Gio-littijeva vlada je naznanila svojo demisijo. Društvene vesti. Program *Vzajemnosti» v Ljubljani sa prihodjjn teden od 6. do 11. decembra 1909: Ned. 5. d-.c.: Plesne vaje. Vodja Št. Dražil. Društveni salon pri Hafnerju ob, sv. Petra cesti It. 47. Od 2. pop. do 7. zvečer. Pristojbina sa moške člane 40 vin., nečlane 60 vin.; pospodične proste. Pond., 6. dec.: Delavska šola. Predmet: Socializem. Poučuje E. Kristan. Društvena soba, Šelen-burgova ulica 6/11. Od 8. do 10. zvečer. Torek, 1.] dec.: Se v slučaju potrebe naznani pismeno. Sreda, 8. dec.: Dramatična šola. Poučuje E. Kristan. Društvena soba, Šelenburgova ulica 6, drugo nadstropje na desno. Od 8. do 10. zvečer. Vloge je prinesti seboj. Getrt., 9. dec.: IV. redno javno predavanje o predmetu •Karteli in delavstvo*. Iz prijaznosti predava g. Rudolf Šega. Velika dvorana •Mestnega Doma*. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstop vsakemu dovoljen. Prosi se za agitacijo. Petek, 10. dec.: Delavska šola. Predmet: »Društvena organizacija, zadružništvo in zadružno knjigovodstvo*. Poučuje Anton Kristan. Zboro-valna dvorana Strok, tajništva. Šelenburgova ulica 6/II. Začetek točno ob 8. zvečer. Rekvizite je prinesti s seboj. Sobota, 11. dec.: Se po potrebi naznani pismeno. Opomba: V nedeljo, 18. dec. je zabaven druHven večer; natančnejše bodo obsegala vabila. Umetnost in književnost. Slovensko gledaliiče. »Pereant možje* m imenuje burka, ki sta jo spisala Nemca A. E n gel in J. H or st brez posebnih idej, ampak s edinim namenom, izsiliti poslušalcem čim več smeha. V tem oziru sta tudi dosegla popoln uspeh; v Ljubljani se je občinstvo v četrtek, ko je bila premiera, smejalo skoraj od začetka do konca in med igrami, kar se jih je te vrste letos uprizorilo, je res ie najboljša. Celo nekoliko dovtipna ja, kar ae o sedanji »šaljivi* produkciji le redkokdaj lahko pravi. Seveda se ne sme priti s strožjim merilom. Kdor misli, da se sme navsezadnje tudi od burke zahtevati nekoliko logike in utemeljitve, bo napravil precej vprašajev. Ko začne trojica mladih iensk rohneti proti moškim, pa aumarično obsojati bradati spol, ljubezen, zakon in vae, kar dili po neženskem, je pač vsakdo prepričan, da bodo kontno vse tri poskakale v zakon. Ampak kdor želi, da hi bil »usodepoln* preobrat, ki ga itak pričakuje, nekoliko motiviran, ostane nezadovoljen. Dekleta ae zaljubijo; to seveda ni nenavaden dogodek;gledalec bi pa vendar rad vedel, kako se je to zgodilo. Z glavno sovražnico zakona, Gusto, sta avtorja vsaj poizkusila nekaj takega; ljubosumnost že nekaj razlaga. O Pavli, ki študira medicino in «zato» ve, da brez moških ne bi bilo ljndi na sveta, slilimo od začetka, da ima opravka pri medidnca-asistentn. Prava vrzel je pa zaroka Kristine, za katere človeku kar ne gre v glavo, kdaj in kako se je pravzaprav zaljubila. Kljub takim nedostatkom je bnrka vendar zabavna in Ljubljančani se bodo gotovo ie mnogo smejali komičnim situacijam, ki so tnpatam koncipirane prav po francoskih vzorih. Da ja konec prvega akta, ko so dekleta že popolnoma pripravljena za posteljo, pa naenkrat pade mol v sobo kakor iz oblakov, ščegetal poslušalce, da ae kav niso mogli umiriti, je res umevno. Igralo se je v celoti dobro, lahko bi ae reklo jako dobro. V po-aameznostih bi bilo vendar svetovati nekoliko popravkov. Glavno ulogo je imela gospodična Kand-lerjeva kot edina, ki je res gojila sovraštvo do moških v srcu, pa je svoji tovarišici tako atraho-vala, da ae kar nista upali biti drugih misli. Glu-mila je prav dobro, toda slovenščina ji dala težave, ki morajo ponekod ovirati tudi igro. Morda Id bilo tudi dobro, če bi vendar ob vaej svoji vobatoatt pokazala vfiasi nekoliko več ženike drafesti, da bi podala koncipientova ljubezen bolj verjetna. Gospodična Thalerjeva, ki je res porabna moč, m gospa Iličičeva sta napravila s svojima ulrgoma, kar se je dalo, in zaslužita priznanje. Dober je bil tudi gosp. Nučič kot impertiaentoi nelega'm ljubimec in pozneje kot kavalirski ženin. Gospod Povhe je postavil figuro na oder, kije bila sama po sebi prav dobra. Ampak z ozirom na verjetnost bi nam bilo vendar ljubše, če bi karakteriztral svojega (olicltatorja tako, da bi se ne zdela ljubezen Kristine tako zelo čudita. Nekoliko težka je ta naloga, ampak če se nekoliko poglobi vanjo, jo bo gotovo rešil. Gospodična Wintrova, gospa Buk-šekova ter gospodje Ver ovšek, Bohuslav in Bukšek niso imeli mnogo dela; kar ga je bilo, so ga dobro opravili. Dramski repertoar. Dramatično osobje ljubljanskega gledališča študira za bližnji čas dvoje izvirnih novitet. Za desetletnico gospoda Nučiča se upri2ori J elenčev »Erazem Predjamski*, kateremu je znana snov zajeta iz kranjske zgodovine. Dalje se pripravlja E. Kristana «Kato Vrankovc>, socialna drama, ki jo je založila »Slovenska Matica*. V ozadju tega dela se odražajo družabne razmere na Hivatskem, ki so globoko posegale v javno življenje, ne da bi bila drama fotogr: fiJsa kopija dejanskih dogodkov. Opera. Kakor čujemo, pripravlja opereta »Logarjevo Kristo* (Die Forster Ghrist ), opera pa Rista Savina »Lepo Vido*. V »Mamzel Nitouche* bo gostovala gospa Polakova iz Zagreba. Cankarjevi »Hlapci*, novo deln, ki smo ga že omenili, se, kakar slišimo, dotiskavajo in izidejo r kratkem. Tudi ta drama je satiričnega značaja, zasnovana je pa kot tragična ‘g ra. H. Suttner L|nbl|ana :: mestni trg razpošilja ure, zlatnino in srebrnino Da vse kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slovensko tvrdko. — Veliki novi cenik zastonj. Novost: PloSčnata, tanka, prava nlkelnašta Anker - Koskopf ura na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4’50. — Srebrne ure od 6 K naprej. — Večletno jamstvo. Ako blago ne ugaja, se denar vrne nazaj. — Verižice s slov. trakovi: nikelnasta K 1*20, srebrna K 5'—. 32 Shodi. Shod f TržiČB bo 8. decembra ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Pelerju*. Dnevni red: »Draginja in delavstvo*. Govoril bo sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Pozor, rudarji v Idriji ia Sp. Idriji! V nedeljo, dne 12. grudna 1. 1. se vršita ob 9. uri dopoldan v gostilni »pri črnem orlu* in ob 3. uri Donoldan v gostilni gosp. Stifana Lapajneta velika javna rudarska shoda z dnevnim redom: Poročilo o unijskem zboru. Poročevalec: Ignacij Sitter, rudarski tajuik iz Trbovelj. Dolžnost vsakega rudarja je, da se gotovo udeleži teh važnih shodov. ki h' čete okiv p.ti svoje slabotno telo in pojačiti svoje pregnane in utrujene rvce, ste nervozni, neodločni, bolehni in oslabeli zaradi osla' Ijivih bolezni; vsem doječim m; teram, dojiljam in dojencem, če j h ne hranite z maternim mlekom, če hočete imeti čvrste in zdrave otroke, vsem tisitm priporočamo živce utrjujoče, i krepčujoče in kri tvoreče hrani -o ki se imenuje Sladin, t. j doktorja pl. Trnkoczya sladni čaj. S sla-dmom se prihrani 50°/, na tlroškh v gospodinjstvu Vse to dokazujejo tisoči izpričeval. En zavoj yeva lekarna apostolov v Bndapekti, Joseiring 64, Depo! 31. Vino naprodaj ima i zen za leto 1910 je ravnokar izšel. Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Naročila in denar je poslati Upravi »Rdečega Prapora« v Cjubijani. Ceniki zaslon) poštnino prosto! Pozor! Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Uoion», ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri: Fr. Čudna urarja in trgovoa v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn •Union* ? Bielu in Genovi. 40-34 Modna trgovina. P. MAGDIČ Ljubljana nasproti glavni pošti 85-82 priporoča: vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hiSne halje, spodnja krila, narodne Teženine, :: zastave, trakove in znake. :: Klobuke za dame in deklice. Potrebščine za modistinje. •Popravljanje damskih klobukov. Posebni oddelek : za gospftde ; Vse vrste * klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete. »Gospodarska zadruga*1 t Vrtojbi. Kvaliteta nad vipavskim in briškim. Na zahtevo se pošiljajo vzorov — C sne zmerne. — Zasebnikom in konsumnim društvom se priporoča io_i odbor. Ali ste že dobili fonograf zastonj? Da povsod vpeljem svoje izborne najnovejše va'jarje, imenovane «Gol