Leto VII., Št. 31 (»Jutro« XIV., tt. 17* a>: Ljubljana, ponedeljek 31. julija 193$ Uma 2 Din Opravnisivo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-hurgova ul. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. rnffiTiii tur dr .i 1 1 - B ■ ■ / Ponedeljska izdaja gpnedeljska cdaja »Jutra« tzna^d vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva nL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. »ŽIVLJENJE KOMUNIZMA V NEMČIJI Policija je prišla na sled obširni ilegalni akciji za obnovo komunistične organizacije v vsej Nemčiji Berlin, 30. julija. Uradno poročajo razne podrobnosti o novi ilegalni komunistični stranki. Policija se čuti prisiljeno, da nastopa z vso ostrostjo proti komunistom, katerih delo pa postaja prav tako čim dalje bolj živahno. Kliub strogim ukrepom s? čim dalje bolj razširjajo novi komunistični letaki. Policija je dognala, da je komunistična kurirska služba izredno dobro organizirana. Komunistični kurirji nosijo tiskovine večinoma v nahrbtnikih ali pa jih skrivajo na spreten način v obleki. Kot shajališča sc jim posebno priljubljene bolnišnice. Policija je v zadnjih dveh tednih a-etirala r.ad 200 takih kurirjev. Drugo področje komunistične delavnosti obstoja v obnovi razpuščenih organizacij ped raznimi pretvezami in v raznih skrivnostnih okoliščinah, v to svrho je komunistična stranka izdala posebna navodila za ilegalno akcijo, ki jo njem funkcionarji z veliko itiemo vrše. Tudi inozemski komunistični aparat razvija živahno akcijo ter vzdržuje živahne zveze s komunisti v Nemčiji, s katerimi je neprestano v zvezi po kurirjih. Vled doslej aretiranimi komunističnimi funkcionarji je okoli 10 bivših poslancev. V Wuppertalu so aretirali šest ljudi, ki so nameravali izvršiti atentat z ročnimi granatami na tamošnjega policijskega predsednika. V Beuthenu so aretirali v petek ponoči 16 komunistov, ki so osumljeni veleizdaje. Izmed njih so 11 zalotili pri tajnem sestanku v stanovanju nekega komunista. V Hamburgu je prišla policija po daljšem. opazovanju na sled obširni komunistični organizaciji, ki je na spreten način obnovila ves prejšnji strankin aparat. V Stadthagenu so aretirali 23 komunistov, ki so jim dokazali, da so obnovili svojo organizacijo. Pri njih so našli tudi tajno pisavo, ki so jo že raztolmačili in iz katere je razvidno, da se je pripravljala obnova komunistične organizacije po vsej državi. Nadalje so dognali, da so se posamezni komunisti zbirali skrivaj pri svojih zaupnikih ter poslušali zvečer po radiju navodila in sporočila iz Moskve. Policija je podvzela tudi obširno akcijo proti zvezi rdečih bojevnikov v Dorstenu in Herves-Dorstenu. kjer so aretirali doslej 94 ljudi. ovorov Obnovljeno m ofašeno madžarske-Italijansko prijateljstvo posnessi aavo akcijo za revizijo trianonske pogodbe o. Sporazum med Italijo in Madžarsko se bo podprl z ojačenimi medsebojnimi gospodarskimi odnošaji. Zahvala Mussoliniju Budimpešta, 30. julija, s. - liiistrski predsednik Gombos je na povratku iz Italije poslal Mussoliniju z zadnje italijanske postaje naslednjo brzojavko: Globoko ganjen zaradi prisrčnega sprejema, ki sem ga bil deležen na prijateljskih tleh krasne fašistične Italije, vam izražam, ko zapuščam italijansko ozemlje, z veseljem čuvstva svoje najgloblje in prisrčne zahvale. Vračam se srečen in zadovoljen z gotovo zavestjo v domovino, da so bili naši razgovori v korist naših držav, evropskega miru in italijansko-mad žarskega prijateljstva. Izražam svoje najboljše želje za popoln uspeh vašega ogromnega dela, ki bo uresničilo v težko prizadeti Evropi dobo na pravičnosti slo nečega miru. Budimpešta, 30. julija. Madžarski mini-a "&ki predsednik Gomabos se je vrnil s ".oči ob 10.20 v Budimpešto. Na železniški .postaji se je zfaraia velika množica, ki mu je priredila živahne ovacije. Gamibos ji po svojem povraciku izjavil naslednje: Da sem posetil najprej Berlin, nato Dunaj in nazadnje Rim, je bilo le sLučajuo. Prav za prav bi maral najprej posetiti Rim. "Dejstvo, da je bil poset v Rimu po-sie-jnji, pa ne znuanjduče njegovega pomena. Pakt šrtirili je ustvaril atmosfero, v ■kateri se zdi mogoča rešitev aktualnih političnih in gospodarskih problemov Madžarske. Madžarska mora računati š * ■paktom š-tirih, na dve-ga bivanja v Budimpešti se bodo obravnavala najvažnejša trgovinsko-politična vprašanja. Tako bodo razpravljali, na kak način bi se mogel povečati izvoz madžarske moke v Avstrijo. Razen tega bo glavni predmet posvetovanj tudi možnost elektrifikacije železniške proge med Dunajem in Budimpešto. Svojo izjavo je končal minister Stockinger z izrazom upanja, da se bo posrečilo v neposrednih razgovorih z vodilnimi madžarskimi državniki dovesti v odločilni stadij stremljenja po bistvenem olajšanju medsebojnih gospodarskih odnošajev. Francosko nezaupanje proti Italiji Pariz, 30. julija, n. Značilno za veliko nezaupanje, ki ga kažejo francoski desničarski krogi proti Mussoliniju Ln Italii'i, jc pisanje lista »Ord-re«, ki pravi, da je pakt štirih omogočil Mussoliniju pogajanja z vzhodnimi evropskimi zavezniki Francije. V Parizu se govori tudi o tem, da se Mussolini pri svoji akciji le malo ozira na Francijo in da namerava pri tem upoštevati samo italijanske interese, čeprav b.' bili nasprotni francoskim. Zarota proti Gombosu Budimpešta, 30. julija, n. O pripravah za atentat na ministrskega predsednika Gombosa, ki so jim prišli na pred dnevi, je bil šele danes izdan uradni komunike, ki pravi, da so bile aretirane tri osebe, člani levičarske opozicije stranke bivših bojevnikov. Med njimi je tudi tajnik te stranke, upokojeni občinski beLinik Tripler, ki je nameraval izvršiti na Gombosa atentat z revolverjem. Predsednik stranke je bivši rezervni letalski poročnik Perley, ki je bil že dalje časa v zaporu in potem izpuščen na svobodo. Ta stranka ima v mestnem zastopstvu samo enega člana, in sicer Perle-ya ter ne igra nobene politične vloge. Zamenjavati se tudi ne sme z oficielno organizacijo bivših madžarskih bojevnikov. Vsi trije aretiranci so bili izročeni sodišču. Pred novimi pogajanji o dolgovih Ameriki Pariz, 30. julija, g. »L' Information^ poroča iz Londona, da se bo angleška vlada v kratkem bavila s problemom angleško-ameriških dolgov. V Londonu upajo, da bo washingtonska vlada pripravljena piričeti pogajanja in menijo, da bi se utegnili odločilni razgovori začeti že prve dni oktobra. Nekateri listi trdijo, da hoče angleška vlada Washington informirati v tem smislu, da sploh ne bo plačala ničesar. V krogih ameriškega zakladnega urada so drugega mnenja in mislijo, da bi Anglija lahko v dobi ene generacije plačevala majhno anuiteto približno pet milijonov funtov na leto. Ameriško-ruska pogajanja Pariz, 30. julija s. Bankir Baruch, ki je znan kot zaupnik predsednika Roosevelta, je bil pred kratkim na obisku v nekem francoskem mestu, kjer se je sestal s sovjetskim ljudskim komisarjem Litvinovim. Kakor trdijo, sta se razgovarjala o priznanju Sovjetske unije po Ameriki. Hitler Mussoliniju Berlin, 30. julija s. Državni kancelar Hitler je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu čestita k 50. rojstnemu dnevu. Hitler pravi med drugim, da priznava ves nemški narod velike zasluge, ki si jih je pridobil Mussolini s svojim, občudovanja vrednim delom za utrditev evropskega miru. Balbo čaka na boljše vreme Shoal Harbourg, 30. julija. AA. Zaradi neugodnih vremenskih razmer nad Aclan.ti-knrr ;e B?-!bo. ki prvotno mrreraval o<1-leteti že včeraj zarana, odredil, da se polet v Vn!«->>!<- 0 n-cka) odgodi. Rim, 30. julija. AA. »Messagero« je objavil izjavo Bailba, da ne namerava na povratku v Evropo obiskati evropskih prestolnic, ker hoče prihraniti utrujenim letalcem razme sprejeme. Zato misli letet na Valencijo in čez Marseille v Ostiio Letalska nesreča v Bukarešti Bukarešta. 30. julija. AA. metalo d.r.žbe Cidna, ki je včeraj prispe1© iz Pariza preko Beograda v Bukarešto, se je pri spuščanju na zemlio zarilo v mlaro in se prevrnilo. Bden iamed potniko' jo hil laže ranjen. Pilot je ostal brez poškodb, letalo pa se je pokvarilo. Smrt francoskega novinarja Pariz, 30. julija. AA. Tu je umrl žurna-list Louis Forest, ki je bil znan zlasti po svojih stalnih člankih v »Matinu«. Tamkaj so imeli komunistični bojevniki redne vežbe v metanju granat, kakor tudi pouk v pouličnih bojih. Z orožjem so se preskrbeli iz inozemstva. V zadnjem času so komunisti povsod razširili letake, v katerih pozivajo k demonstracijam dne 1. avgusta. Tudi v Vratislavi je policija odkrila tajno komunistično organizacijo ln aretirala 15 oseb. V Leipzigu so aretirali okoli 100 oseb, ki so osumljene komunistične propagande. Berlin, 30. juiija. g. >Der Anigriff« je objavil v senzacionalni obliki vesti o ro-varjenju razpuščer.ega >Reichsbanneirča * v inozemstvu. V Parizu, Bruslju in Amsterdamu so se bivši člani >Reichsbanner-ja« združili v skupine prijateljev narave, tako da imajo zdaj možnost nositi ei uniformo. Za športno vzigojo svojih članov so jim dale inozemske delavske organizacije svoje prostore na razpolago Vodja vseh teh priprav je bivši vodja »Reiehsbannerjac Heltermann, ki se je naselil v Londonu. Sprava med makedonstvu' juščimi nemogoča Konec premirja med mihajlovci in protogerovci — Nove priprave za vpade v Jugoslavijo Beograd, 30. julija, r. »Politika« poroča iz Sofije: Premirje z obljubo amnestije med obema kriloma VMRO, ki je trajalo 15 dni, je poteklo 25. t. m. Med tem premirjem ni prišlo do nobenega sovražnega dejanja med mihajlovci in protogerovci, razen nekega napada v Plovdivu, ki se je pripetil dan pred potekom premirja. V krogih makedonstvu-juščih poudarjajo, da je bil ta napad slučajen in da ni bil odrejen po organizaciji. Izmed protogerovcev se nihče ni odzval pozivu VMRO, da naj bi prestopil k mihaj-lovcem, zaradi česar se smatra ta poslednji poizkus premirja, kakor tudi vsi prejšnji kot končno ponesrečen. Čeprav so se protogerovci v času premirja zadržali korektno, menijo, da temu njihovemu postopanju ni bila vzrok bojazen, temveč taktični razlogi. Na zastoj delavnosti protogerovcev je vsekakor vplivalo tudi nedavno interveniranje njihovih vplivnejših č ne-. S poučene strani zatrjujejo, da je pričetek sovražnosti sprtih kril VMRO samo vprašanje primernega trenutka. Prevladuje prepričanje, da mihajlovci ne bodo smeli prvi pričeti z umori, ker se boje, da bi oblasti ne uporabile proti njim iste ukrepe, kakor so jih proti ' protogerovcem. Sredi tega meseca so se sestali v čusten-dilu vsi vplivnejši funkcionarji VMRO, ki so predvsem razpravljali o položaju, ustvarjenem z zaključitvijo vzhodnega pakta v Londonu, v zvezi s teroristično akcijo. Sklenjeno je bilo na tem sestanku, da. se v bodoče pošiljajo v Jugosl'"i za izvrševanje atentatov samo posamezniki ali pa po dva, ker bi večje skupine teroristov mogle izzvati resne poliučne zapletjai<\ razen tega pa bi jih tudi lažje odkrili. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da se bodo iz blagajne odbora makedonstvujuščih r .kazovale podpore družinam mihajlovcev, interniranih v Loveču, in sicer v višini 2000 do 3000 levov na mesec. Zaradi velike gospodarske krize, ki obstoja v bolgarski Makedoniji, in ker je nemogoče zbiranje davkov v dosedanjem iznosu, je bilo sklenjeno ,da se zmanjšajo pristojbine, ki jih organizacija makedonstvujuščih izterja od tamošnjega prebivalstva za tobak, grozdje, riž in ~e proizvode. i-čunajo, da bo dohodek odbora makedonstvujuščih pri izterjevanju teh pristojbin kljub temu dosegel vsoto 18 do 20 milijonov levov. Avstrijska akcija proti hitlerjevcem Avstrijska vlada pripravlja diplomatsko akcijo zaradi kršitve mednarodnih pogodb po Nemčiji Dunaj, 30. julija. AA Pri polaganju temeljnega kamna za spominsko cerkev pokojnemu bivšemu kancelarju msgr. Seiplu se je razvila velika manifestacija za svobodno in neodvisno Avstrijo. Po kratkem nagovoru kanceiarja Dollfussa je govoril tudi vojni minister Vaugoin. ki je pri tej priliki obsodil nemške radijske laži o Avstriji in polete nemških letal čez avstrijsko ozemlje. Dejal je, da bo vz'ic vsemu Avstrija izšla zmagovita iz tega boja. Pri svečanostih so bili zastopani tudi skoraj vsi člani diplomatskega zbora; manjkal je le nemški poslanik. Vzlic opetovanim protestom zaradi nemških propagandnih poletov čez avstrij-so ozemlje in zaradi nemške radijske propagande proti Avstriji se avstrijska vlada doslej ni hotela sklicevati na pogodbe, katerih kršitev je pomenilo to nemško početje. Sodeč po članku, ki ga danes prinaša uradna »Reichspost«, pa bo vlada to svoje dosedanje stališče revidirala. Članek našteva namreč vse člene pogodb, ki jih je nemška propaganda kršila, in pod-črtuje, da je pakt štirih, ki ga je Nemčija podpisala, dal čl. 10 pakta DN še posebno veljavo. List zaključuje, da je nemško početje ustvarilo pravne temelje za zahtevo po arbitraži. »Abendblatt« trdi, da je na komunističnem sestanku pretekle nedelje izjavil odposlanec tretje internacionale, da bo komunizem potolkel hitlerizem z sporsdno akcijo v Avstriji in Nemčiji. Grade c, 30. julija. AA. štajerska je bi'a doslej edina avstrijska dežela, kjer «o šc bili narodno-socialistični in komunistič ii poslanci in občinski svetovalci. Pri včerajšnjem glasovanju v deželnem zboru so pa tudi te mandate razveljavili. Tako ni sedaj v vsej Avstriji nobenega hitleijcv-skega poslanca ne občinskega svetovalca več. Pogoji za gospodarsko ozdravljenje Francosko mnenje o bližnjem razvoju svetovnega gospodarskega položaja Pariz, 30. julija n. Francoski finančni minister Bonnet se je v petek vrnil z ostalimi člani francoske delegacije na londonski gospodarski konferenci v Pariz. Na postaji je sprejel novinarje, ki jim je izjavil, da se bo konferenca nedvomnj na daljevala, sedaj pa ni mogoče dati nika-kih določnejših izjav. »Petit Parisien« pravi, da je odvisen gospodarski razvoj v bližnji bodočnosti od učinkov ameriške špekulacije in od normalnih potreb konzumentov. Ta dva faktorja bosta nedvomno močno vplivala na gospodarski položaj in na dvig cen. Tretji faktor pa so težave v trgovskem prometu med posameznimi državami, ki v nasprotju s prvima dvema niso take., da bi bilo mogoče pričakovati od njih kakršnokoli izboljšanje gospodi-skih razmer, zlasti, ker težkoče še vedno naraščajo. Dokler ne bo zagotovljen vsa: minimum varnosti v mednarodni trgovini in dokler ne bo vzajemnega zaupanja, bo ostal kapital imobiliziran, kar je toliko, kakor imobilizacija trgovine. List pravi, da se bodo morda do jeseni razmere izpreme-nile. Američani bodo dotlej bržkone opustili svoje dosedanje poizkuse. Če se bo to zgodilo, bo morda zares možen večji optimizem glede mednarodnega sporazuma o obnovi mednarodnega gospodarstva. Rooseveltove gospodarske reforme Newyorške banke za Rooseveltove načrte — Velike stavke nezadovoljnega delavstva New York, 30. julija, n. Enajst največjih newyorških bauk je javno obljubMo, da bo podtpirato z vsemi silami RooseveLtov gospodarski program. Predvsem nameravajo to storiti na kreditnem področju s podpiranjem industrije, da bi se zmanjšala brezposelnost. Med temi bankami so Caiie National Bank, Garantie Trust. First National Banik, New York Trust Coniipagnie in New York National Gty Bank. Prav tako so obiiubile tudi vse radijske postaje, ki j i,h je 610. da bodo s svo-io propagando podpirale RooseveMove načrte. Po radiju se vsak dan razširjajo giovori o Roose-veltovem gospodarskem programu, v katerih se poudarja, da je njegova izvedba edina rešitev za prospeh Z edin jenih držav, Splošna zveza ameriških žensk je sklenila, da bo proglasila bo-ikot proti vsakemu trgovcu, ki bi nasprotoval izvedbi Rioosevettovih načrtov. Washington, 30. jul. AA. Zdi se, da izvajanje Rooseveltovega industrijskega načrta, daje ponekod priložnost za spore med delavci in delodaja k. hočejo najemati samo delavce, ki niso člani delavrkih organizacij. V Pensilvaniji je prišlo do rudarske stavke, ki je zajela okoli 15.000 rudarjev. V Albanyju so mlekarji sklenili stopiti v torek v stavko, ker zahtevajo, naj bodo prav tako deležni dobička, ki ga imajo prekupčevalci zaradi inflacije. Tudi stavka v Hollywoodu še vedno traja. Upor gobavcev Bukarešta. 30. julija. V Tikigestiju pri Isakceji, nedaleč od Braile, kjer je postaja za gobavce, je izbruhnil upor. Sikupina gobavcev je odšla v Isakcejo, kamor je vlekla s seboj u.pravnika svojega taborišča, ki so ga prevladali v spanju. Prebivalstva Isakceje se je polotila panika Vse je bežalo pred gobavci ali pa se zapiralo pred njimi. Bolniki so odšli pred poslopje policije, kjer so demonstrirali zaradi sleparij dobaviteljev živil. Le z velikim trudom se je oblastim posrečilo pomiriti razsajajoče bolnike ter jih pripraviti k povratku v njihovo taborišče V mestu so izvedli obširne desinfekcijske ukrepe. Pred novo vstajo v španskem Maroku Pariz, 30. julija, g. »Jounnal« poroča iz Madrida, da imajo domača plemena v španskem Maroku ujetih 300 špansikih častnikov in vojakov. Kakor pravi list, so te internacije najbrž v zvezi z velikimi vojaškimi operacijami, ki se pripravljajo v španskem Maroku letošnjo jesen. Argentinci proti hitlerjevcem Buenos Aires, 30. julija. AA. Dijaška zveza je sklenila proglasiti 1. avgusta splošno stavko v protest zoper prihod hiUerjevske delegacije. Kdo znkrod CKiEi I ia nz LLjiofcc6t aflCfcfc | zaMiva d*uqo Peklenski stroj v vlaku V Koprivnici je eksplodiral v vlaku iz Madžarske poslan peklenski stroj Zagreb, 30. julija AA. Davi je bil v Oycfcenyesn (Madžarska) predan v vlak, ki prihaja v Koprivnico ob 7.50, zavoj v obliki knjige, in naslovljen na neko osebo. Ker se je našemu železniškemu organu zdelo vedenje oseb, ki so ta zavoj predale, sumljivo, je o tem takoj, ko je vlak prispel v Koprivnico, obvestil policijskega komisarja, ki je zahteval, naj se mu zavoj takoj izroči. Medtem, ko je poli- cijski komisar s še dvema uslužbencema zavoj pre " doval, je v a jem spravljeno razstrelivo eksplodiralo. Eksplozija je nevarno ranila komisarja in enega uslužbenca, tretji navzoči uslužbenec pa je bil na mestu ubit. Zavoj sta oddala v Gyekenyesu v vlak Edo Premec in Mijo Kralj, ki stalno prebivata na Madžarskem. Mariborski nedeljski dogodki Žen a v sodobnem svetu Zakon v Ameriki in Rusiji Maribor, 30. julija. Današnja nedelja že v ranem jutru ni zbujala prevelikega upanja v lepo vreme, čeprav je še dopoldne sijalo sonce. Na nebu so se pričeli zbirati najprej lahni beli oblaki ,kljub katerim pa so se vozile z mestnimi avtobusi velike množice Mariborčanov na Mariborski otok in na izlete v bližnjo okolico. Na Glavnem trgu je bilo po 8. zjutraj zelo živahno. Tamkaj so se zbirali člani kolesarskega kluba »Perun«, ki so napravili nato v treh avtobusih in na mnogih motornih kolesih izlet v Ormož. V mestnem parku je bil dobro obiskan proraenadni. koncert tukajšnjega Olepševalnega in tujsko-pro-metnega društva, ki ga je priredila godba »Drave«, v mestner- muzeju pa je vodil arhitekt prof. Faš 53 otrok v starosti od 6 do 10 let ter jim razlagal tamkaj zbrane zgodovinske predmete. Opoldne se je nebo pre-preglo s težkimi črnimi oblaki, iz katerih je kmalu pričelo liti kakor v potoku in je trajal silni dež, ki sta ga spremljala grmenje in hud vihar, vse popoldne in ves večer. Hoja po cestah in ulicah je bila sploh nemogoča v tem deževnem viharju, pred katerim ni varoval pasante noben plašč in dežniki. Policija v preteklih 24 urah ni imela preveč opravkov, če izvzamemo sitnosti z več osebami obojega spola, ki so pod vplivom močne štajerske kapljice kalile nočni mir. Nekoliko pestrejša je bila kronika reševalne postaje. Med delom na zidarskem odru pri neki stavbi na Pobreški cesti se je odlomila in padla iz rok zidarju Francu Kokolu iz Lim-buša opeka in priletela 4 m nižje stoječemu delavcu Alojziju Hadnerju na desno ramo. Hadner se je zgrudil nevarno poškodovan na tla in je moral iskati potrebno pomoč pri zdravniku. Beograd, 27. julija. Vsako toliko čitamo v beograjskih listih o veliki skrbi, ki jo posveča beograjska mestna občina razširjenju beograjskih »velemestnih pljuč«, javnim nasadom, ki naj s svojim zelenjem čim največ mogoče razblažujejo moreče zatohlo beograjsko ozračje. In je treba priznati, da so zadnje občinske uprave v tem pogledu res veliko storile in so se v resnici lepi kosi občinskega zemljišča, ki je še pred kratkim ležalo golo ali pokrito s skrajno ne-hiaeničnimi polpodrtimi kočami in barakami, ali pa celo rabilo za javna smetišča in gnojišča, prava legla mrčesa in bolezni, izpremenili v parke in travišča. Omenimo naj tu le nasade na Kalemegda-nu, ki so vso okolico stare trdnjave izpremenili v zares lep park, katerega mora občudovati v tem pogledu najrazvaje-nejsi tujec. Potem park ob Nemanjini ulici, za današnjo narodno skupščino, kjer so še pred kratkim stali hlevi gardne konjenice. Lepo urejena je tudi okolica ?e nedovršene nove narodne skupščine na Aleksandrovi. Vse občinske šole so dobile lepe vrtove. Na Belih vodah so se štirje hektarji zemljišča izpremenili v vrtove. Pri tramvajskem ravnateljstvu Je urejen nov park na zemljišču enega hektarja, ravno tako tudi ob cesti v Topči-der. Pod palačo prometnega ministrstva je ves prostor do Sarajevske v zelenju in ravnotako vogal pod palačo urada za zavarovanje delavstva pred železniško postajo. Veliko se je tudi pogozdovalo na periferiji mesta. Na Topčiderskem brdu se je pogozdilo 9.69 ha. na »Prokopu« 15.88 ha, na »Pionirju« 9.11 ha, za kar se je porabilo nad 45 tisoč sadik. Pogozdilo se je tudi smetišče ob Dunavu. ki meri okoli 4 ha. Tekom lanskega in letošnjega leta se je na tak način 16.47 ha zemljišča izpre-menilo v parke in kakih 15 ha obcestnih pasov, raztegnejnih v dolžino kakih 75 kilometrov pozelenilo. Če se prišteje tudi še pogozdeno zemljišče, se je tako napravilo 114.321 ha zelene površine in se posadilo — 75 ulic je dobilo drevorede — vsega skupaj 226.653 sadik. V letošnjem pozelevalnem programu mestne občine pa sta še dva velika načrta: ljudski botanični vrt na Malem Kalemeg-danu in pa izpremenitev Tašmajdana (starega pokopališča, kjer se sedaj zida velika cerkev sv. Marka) med Aleksandrovo in Bitoljsko v osrednji park. To zemljišče, ki zavzema na najvišjem beograjskem griču okoli 6 ha, bo s svojimi skalnatimi duplinami in svojim izredno lepim položajem, ki nudi razgled čez ves Beograd in vso njegovo najširšo okolico ko bo izpremenjeno v park, res največji okras za prestolnico. Toda je nekaj pri vseh teh delih, kar naravnost osuplja človeka, ki zna ceniti zo-lenje med velemestnim zidovjem. Je pa to na eni strani popolno nerazumevanje občinstva za to prizadevanje mestne občine. Naj se danes urede travišča ob katerikoli ulici in ograde z žico, bo jutri vse to ž« pohojeno. Po komaj vzklili travi se igrajo in preganjajo otroci, ne da bi jih kdo opominjal, a če bi se kdo drznil storiti kaj takega, bi prav gotovo izkupil za to od njihovih staršev ali varhov celo nloho na)«UutneJ3ih psovk. Z druge strani oa a« temu nerazumevanju občinstva pri-! ruta je nemarnost — mestne občine sa-ne. Ko m pote je trava in posade drevesca, e živ kwt M briga več za nasad. Ali po- Na reševalni postaji ta bila obvezana 19-letnl zidar Peter Plohi iz Magdalenske ceste, ki se je vrezal v levo nogo, ter 10 letni učenec Vladislav Seka iz Slovenske ulice, ki se je nevarno vrezal na desni podlehti. Z reševalnim avtomobilom se prepeljali reševalci v bolnico 20 letnega posestnikove-ga sina Josipa Arnuša iz Grušove pri Sv. Marjeti ob Pesnici, ki ga je nekdo zabodel z nožem v desno roko, neki drugi napadalec pa udaril s kolom po levem kolenu s tako močjo, da mu ga je skoro zdrobil. — V bolnišnico so prepeljali tudi 18 letnega delavca Jurija Ornika iz Trnišča pri Sv. Marjeti, ki ga je podrl neznan policist, ko se je peljal na kolesu. Ornik je dobil pri padcu tri nevarne rane na glavi. Dopoldne so bili obveščeni tezenski orožniki o tragediji, ki se je odigTala na domačiji 49 letnega posestnika Petra Pristovnika v Razvanju in ki je zahtevala življenje hišnega gospodarja. Posestnik Pristovnik je odšel davi s svojo ženo k prvi maši v Hoče. Po maši bi se moral udeležiti seje cerkvenega konkurenčnega odbora, česar pa ni storil, ker se je počutil zelo slabega. Odšel je z ženo domov, kamor je prišel na obisk tudi njegov svak posestnik Janez Ulbin iz Dogoš. Pristovnik se je nekaj časa razgovarjal s svakom, nato pa brez vsakega opravičila odšel na dvorišče. žena in njen brat njegovi odsotnosti nista posvečala posebne pozornosti. Ko pa se po preteku cele četrt ure Pristovnik še ni vrnil, ga je odšla žena iskat ter ga je našla obešenega na vrvi v kašči gospodarskega poslopja. Vsi poizkusi, da bi ga oživeli, so bili zaman. Pokojni Pristovnik je že več let bolehal zaradi hude živčne bolezni, ki je bila posledica nevarne poškodbe na glavi, katero je dobil, ko ga je pred leti povozil neznan avtomobilist. S hudo prizadeto družino sočustvuje vsa okolica. raste trava ali ne, ali so ograje nedotaknjene ali ne, ali občinstvo samo varuje nasade, ali ne: za vse to se nihče ne meni. Samo v večjih parkih in ob najvažnejših ulicah v središču mesta se nasadi škro-pe in se tudi nadzira občinstvo, da jih ne kvari, povsod drugod pa se vse prepušča božjemu in ljudskemu usmiljenju. Ce namoči nasade dež, pač ožive in oze-lene, če ga pa ni, se pa drevesca suše, trava rumeni, zelenje propada. Tako se mora človek res vpraševati, čemu vsa ta dela, če se potem tako nemarno zapuščajo, da propadejo. Na nekdanjem sokolskem zletišču za tehnično fakulteto pripravljajo sedaj higiensko razstavo. Prostor so vse okoli ogradili in pred ograjo zravnali svet, posadili drevesca in posejali travo. Odkar so pred mesecem dni napravili to, se nihče ni več zmenil za nasad in danes, ko nanovo tlakujejo ulico, si je ljudstvo napravilo stezo po mladi travi. Ulico ob državni arhivi pa tlakujemo s — turško kaldrmo brez betonskega cestišča! Zopet samo »ad usum delphini«, kakor za sokolski zlet. Pot k — higienski razstavi! Zdravstvene zadruge na našem jugu Beograd, konec julija. V tamnavskem srezu v vasi Banjani se mudi že 14 dni mlada Poljakinja, inženjer-ka agronomije gdč. Hanja Pečuvna. Mlada inženjerka je prišla v naše kraje na pobudo svojega rojaka, znanega poljsk?ga zadrugarja in znanstvenika Višomirskega, ki je dalje časa proučeval razmere v naših južnih pokrajinah in se posebno zanimal za naše zadruge. Med zadrugami so posebno zanimive one, ki se bavijo s higieno. Gdč. Pečuvna je o teh zadrugah nedavno pisala v glasilu zveze poljske kmečke omladine »Wici«, Kazimir Višomirski pa opisuje take zadruge tudi v poljskem listu »Wyzwolenie« ter pravi, da so zdravstvene zadruge na našem jugu lahko vzor vsej Evropi. V enem svojem članku piše Višomirski takole; Tudi v Jugoslaviji posvečajo vsi merodajni krogi z meščani vred veliko pozornost zdravstvenim razmeram v vaseh. Najlepši programi, ki so napravljeni v tem pogledu v mestih, pa se seveda ne dajo izvesti brez denarja. Srbski kmetje pa nočejo čakati, da bi gospoda prišla k njim, in si sami gradijo in urejujejo zdravstvene domove. Zdravniki in posebej še zdravila so postala zelo draga in zaradi tega po vaseh umira brez zdravniške pomoči mnogo ljudi, dočim zdravniki v mestih nimajo pacientov. Zdravnik dr. Gav-rilo Kojič je odločno nastopil proti dragemu zdravljenju in pa proti temu, da bi bili zdravniki samo v mestih, dočim je SO odstotkov prebivalstva brez zdravniške pomoči. Dr. Kojič je z velikim uspehom uveljavil svoje geslo; Sami kmetje naj prevzamejo v svoje roke skrb za svoje zdravje. Leta 1921. je bila ustanovljena prva zdravstvena zadruga, sedaj pa je takih zadrug že 83. Divna ustanova je taka zadruga. Vsi njeni člani so kakor velika rodbina. V odboru so starejši in mlajši. Med njimi so tudi taki, ki ne znajo ne čitati in re pisati, a se vendar vsi zelo dobro razumejo. Take zadruge so primer najčistejše demokracije. Proti zadrugam je bil tudi velik odpor. Boj se je vodil na dveh frontah — od strani privatnih zdravnikov in od stra- ni lekarnarjev. Neko zdravniško društvo je bilo celo sklenilo, da bo izključilo člane, ki bi se udejstvovali v zdravstvenih zadrugah. Ves ta odpor pa se je že polegel ln zdravstvene zadruge napredujejo tudi v krajih, kjer človek ne bi pričakoval niti idej za take ustanove, kaj šele kake napredke. članek o zdravstvenih zadrugah se zaključuje takole: Nimam namena, da bi podrobneje opisoval vrednost takih zadrug, rečem pa samo, da tako složnega in uspešnega dela, tako idealnih zdravnikov n tako dobrih zadrugarjev nisem našel niti na Danskem, na Češkoslovaškem in na Poljskem. Jugoslavija je v tem pogledu vzor. Sanjam o podobnih ustanovah v naših poljskih vaseh. To bi bila velika naloga vseh naših kmečkih, prosvetnih ln socialnih akcij. Da je to zadrugarstvo zdravo, je najboljši dokaz tudi v tem, da ni v teh težkih časih bankrotirala niti ena taka zadruga. Glavo ji je odsekal... Sušak, 30. Julija. V vasi Srokih blizu Kastva se je primeril grozovit zločin, katerega žrtev je posestni-ca Marija Srokova. Dogodek je bil naslednji: Ernest Jardas se je skregal s svojo materjo. Grozil ji je celo z nožem. Prestrašena mati je vpila na pomoč. Tedaj je prihitela v njeno hišo Marija Srokova in se takoj postavila v bran za nesrečno starko. Pogumno se je vrgla nad Ernesta Jardasaiin mu izvila nož iz roke. To pa je srditega Jardasa še bolj razkačno. Zbežal je iz hiše, ali takoj nato se je spet vrnil — s sekiro v roki. Silovito je zamahnil proti Mariji Srokovi. Udarec je bil tako močan, da je Mariji domala odsekal glavo. Takoj po tem groznem dejanju je Jardas pobe. lil iz vasi in mu je uspelo neopaženo prekoračiti italijansko mejo. ki je v bližini. Vendar je takoj bila za njim izdana tiralica in so ga baje že prijeli karabinjerji ter se zdaj nahaja v tržaških zaporih. Storjeno je vse potrebno, da bo izročen našim oblastvom, nakar bo sojen pred sre-skim sodiščem v Kastvu. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesn in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nasa nova industrija LJubljana, 30. julija. Kmalu bodo prvi absol venti e naše šole za izdelovanje glasbenih insarumentov sto-pfli v prakso ter ustanovili s tem novo slovensko domačo industrijo. S .končanim šolskim letom so minila tri polletja, odkar je banovina ustanovila to mnogo obetajočo šolo. To ni dolga doba a tem boHj je razveseljiva, da so se gojenci prvega letnika v teh treh semestrih že naučili samostojno izdelovati citre, kitare in violine. Nekateri izmed njih so že sedaj pravi mo.js>tri, ter vzbujajo nado, da bodo pri nadaljnji pridnosti postali v tej plemeniti stroki umetniki, ki se bodo mogli kosati v izdelavi violin s svetovnimi mojstri. Med dosedaj izdelanimi in-struinenti jih je nekaj, ki nedvomno vzdrže primerjanje z najboljšimi izdeliki sodobne glasbilne industrije in to glede na izdelavo in na glas To je uspeh treh semestrov. Prihodnja tri polletja bodo posvečena izpopolnitvi ln dovršitvi na dosedanjem temelju. V tej drugi dobi se bodo mladi goslarji seznanili z akustičnimi in sploh fizikalnimi zakoni violine in njenih delov, ki spajajo rezo-nančno telo v celoto. (Teoretično podlago o akustiki so prejeli od znanega fizika, direktorja TSŠ Josipa Reisnerja.) Spoznali bodo vzroke ,zaradi katerih imajo gosli »velik« ali »majhen«, »trd« ali »mehek« glas, prijetno ali neprijetno zvočno barvo in sploh vse, kar pomaga goslari« spoznavati kvaliteto godala. Pri poufciu seve ne manjka praktično mu-zicirame. Učenci užtivajo — kajpa brezplačen — pouk v klavirju in glasbeni teoriji. Tako bodo podkovani z vsem znanjem, ki je potrebno samostojnemu gos-larju, zapustili šolo kot obrt niki-um ciniki ter se bodo kot pijoni.rji v tej stroki posvetili domači goslarski industriji. Ne bo več dolgo trajalo, ko bodo sledili prvim absolventom drugi, tretji itd., ki bodo v družbi s starejšimi kolegi član-iste goslarske zadruge. Že sedaj je izven vsakega dvoma, da bo to podjetje uspevalo, ker si bo smelo napisati z vso pravico na svoj ščit: Dobro blago se samo h v aii. Kongres trgovske mladine Kragujevac. 30. julija, p. Dane« se je tu vršila letna skupščina trgovske mladine iz vse države. Ze včeraj so bila pred-po6vetovanja, na katerih so pripravili gradivo za današnji kongres, ki se je vr: šil v dvorani Sokolskega doma. Na zborovanju je zastopal Nj. Vel. kralja general Jovanovič, ministra za trgovino in industrijo načelnik Babič, ministra za socialno politiko in narodno zdravje pa načelnik Jeremič. Kongresu je predsedoval načelnik zveze Topalovič, ki je predla, gal, naj se odfpošI£ejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministru za trgovino in ministru za socialno politiko, kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. Ob koncu zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki navaja potrebe trgovske mladine in zagovarja reorganizacijo de la Razen tega zahteva resolucija, naj se obstoječa uredba o bolniških blagajnah trgovske mladine razširi na vso državo Popoldne so priredili udeleženci kongresa razne izlete v okolico. Dve državi sta na svetu, ki sta napravili v dosedanji zakonski zajednici močan sunek v praktično smer: Amerika ln Rusija. Znano je, da uživa v Ameriki žena vobče mnogo večji ugled kakor v Evropi. To spoštovanje ameriške žene sega v dobo. ko so žene prvih naseljencev pogumno delile usodo svojih mož, z njimi obdelovale zemljo in z njimi prenašale vse napore in težave. Njihova vztrajnost, zlasti pa dejstvo, da jih je bilo malo. sprva celo premalo, sta jim zagotovili stališče, kj so si ga znale ohraniti do danes, dasi so njihove prvotne lastnosti v dosedanjem blagostanju že davno shlapele. Ameriška žena je imela vedno mnogo več vpliva na socialno in osebno oblikovanje življenja kakor pa evropska žena. V Ameriki so skoro vse učne moči ženske. Ze 1. 1908. je študiralo več žensk l^^r moških, in sicer je doseglo njihovo ^^-vilo približno 35.000; in že takrat je poučevalo okrog 1000 privatnih docentk in rednih profesoric na ameriških univerzah. Isto toliko je bilo število ženskih advokatov, žurnalistk je bilo 2000, a tudi pota do tehnike so ji bila odprta. Lastni dohodki pa zasigurajo ženi mnogo večjo samostojnost in večjo svobodo pri izberi moža, a tudi vplivajo na skupno življenje. Olajšana možnost ločitve daje ženi priložnost lažjega menjavanja svojega partnerja. Puritanska hipokrizija daje ženi bolj čednosten videz, kar je često vzrok, da je javno mnenje in sodišče na strani žene. V zadnjih 10 letih so se ločitve v Ameriki pomnožile za 75 odstotkov, v pretežni večini primerov zahtevajo ločitev žene same. Ameriška zakonska žena ima napram možu mnogo bolj superiorno stališče nego evropska. Toda pravj tovariški zakon v najboljšem smislu besede je v Ameriki silno redek pojav. Idejna skupnost, ki jo zahteva tak zakon, je v ameriških zakonih skoro izključena, kajti možje se s podvojeno vztrajnostjo pehajo za čim večjim zaslužkom, žene gredo pa svoja pota. Njihov zakon je pusto, zunanje sožitje, ki mu sledi istotako razpotje. Žene so od svojih mož zelo neodvisne v vseh pogledih, dostikrat jih pa celo obvladajo. V bistvu pa je tudi ameriški zakon i ženo družabna fasada, ki ji daje napram ljudem pravo veljavo. Ameriškemu zakonu je često zelo podoben ruski, toda samo na zunaj, notranje pa se obe obliki močno razlikujeta. V Rusiji je emancipacija žene mnogo bolj poglobljena kakor v Evropi, a tudi kakor v Ameriki. in tam je odnos žene do življenja ne-zavisen od odnosa do moža. žena predstavlja polnovrednega človeka tudi brez moža. Materinstvo pomeni socialno dejavnost, žena lahko obdrži glasom sporazuma z rao- Znameniti ameriški pisatelj Sinclair Le-wis je nedavno napisal novo, zanimivo knjigo »Ann Vickers«, katere prevod je izšel tudi v srbohrvaščini istočasno z originalom in z 20 drugimi prevodi. Srbohrvatskj prevod je oskrbela beograjska knjižna založba Nolit. V tej knjigi prikazuje pisatelj borbo žene za njeno osvobojenje. Ta borba je tem bolj zanimiva, ker je prikazana na konkretnem primeru Ane Vickersove, ki predstavlja izrazit sodoben ženski tip, prikazan izredno realno, a kljub temu izredno simpatično. V kolikor nam prikazuje pisatelj Ano Vickersovo kot javno delavko, jo uvršča v eno izmed tistih delovnih področij, kjer je ženska delovna moč najbolj potrebna: predstavlja nam jo kot upravite-ljico ženske kaznilnice. Njegovo opisovanje kaznilnic meče na ameriške razmere ostro luč in odkriva ameriško družbo z nove. mnogim nepoznane strani. Ana Vickers je sama okusila zapor, ko se je borila za žensko volimo pravico in je prišla v navzkriž s policijo. Pozneje je imela kot poklicna socialna delavka dosti opraviti z bivšimi kaznenkami, pa se ji je ob njihovi zapuščenosti porodila želja pomagati tem najbednejšim. Predstavljala si je, da se mora človeku, ki je duševno bolan, posvečati še več pažnje glede na njegovo ozdravljenje kakor pa fizično bolnemu. šla je študirat penologijo. Po dovršenih študijah je šla prakticirat v najslabšo in najbolj razvpito žensko kaznilnico, »pekel v žepni izdaji«, kakor se je izrazil neki sodnik, ki je poslal v moški oddelek do-tične kaznilnice nekega človeka zaradi ponarejanja listin, a ko je prišel iz te »po-boljševalnice«, je postal ubijalec. Upravnik te zloglasne kaznilnice je Ani takoj postregel s svojimi nazori in znanjem o penologiji, ki ga je tudi v praksi izvajal; »Tudi tega se ne plašim, da kaznence bičam. Držim jih tudi v »špilji« (temni, podzemni luknji j, če je potrebno tudi dva meseca, brez odeje in brez postelje, brez svetlobe in brez luči, z najmanjšo množino kruha, a vode dobe prav toliko, da jih neprestano žeja, podnevi in ponoči. Ne plašim se stisniti jih v blazniški jopič dotlej, dokler nimajo strašnega občutka, da bodo počili. Treba je, da se priuče disciplini. Disciplina. Tc je največja beseda v angleškem jeziku!« Kakor znano, je v Ameriki mnogo pravnikov in drugih ljudi, ki že dolgo let neprestano zahtevajo reformo ameriških Kaznilnic. Resujca je tudi, da so ti reformatorji že marsikaj dosegli. Toda veliko teh reform je ostalo samo na papirju ali pa so samo zunanjega značaja, ki v bistvu ne morejo spremeniti razpoloženja kaznencev. Tudi kaznilnica, kjer je bila nameščena A. Vickers je na zunaj izgledala kot lepa palača z lepimj nasadi. Imela je tudi telovadnico, k? je pa kaznenke niso nikdar prestopile. razen če je hotel ječar s katero od njih na samem »govoriti«. Vse izboljševal-ne naprave ne pomagajo nič, dokler se ne spremeni duh uprave, to je ljudi, ki imajo neposrednega opravka s kaznenkami. Kajti oni, ki delajo ra reformah, ostanejo daleč zunaj, ponosni na svoje humano delo, duh pa ostane, kakršen je bil Sinclair Le-wis ga izraža po ječar ju Imenovane Ječe: »Treba bi bilo. da se izve, da je tisto, kar neumni teoretiki imenujejo »reformiranje žem še nadalje svoje dekliško ime in svojo državljansko pripadnost. Svobodno razpolaga s svojimi dohodki. Pravice in dolžnosti staršev do otrok so popolnoma enake za oba zakonca. Med zakonskim} in nezakonskimi starši ni razlike. Regulacija porodov se znanstveno tretira. Tudi v Rusiji je zakon zelo lahko ločljiv kakor v Ameriki, toda to olajšanje je utemeljeno v principu samoodločbe individua, ne v ženskih muhah jn vihravosti kakor v Ameriki. Praktično se seveda ženina enakopravnost zlasti v privatnem življenju bolj počasi uveljavlja, ker je zlasti za to treba notranje preorientacije, ki se vrši gotovo bolj počasi kakor se stvar teoretično sprejme. Gotovo marsikateri mož težko preboli to izgubo na prestižu, ki se vsled ukoreninjene tradicije vendarle težko prenese. To je povsem umevno glede na vsakega, tudi na kulturnega moža. Da je bila pa ta kulturna revolucija, ki je zahtevala nov življenjski slog zlasti v sožitju spolov, za moške prebivalce orientalske Rusije naravnost zelo težko sprejemljiva prav zaradi teh sprememb, to je l^aj lahko pojmljivo. Neki nemški žurnaljst, ki je te razmere opazoval na lastne oči, pravi; »Formalno je novi red povsod zmagal. Toda v resnici se je staro življenje zabarikadiralo v tisočih strelskih jarkov in obstreljuje vse novo z vsakega minareta, izza vsakega zgodovinskega kamenja, iz vsake zakonske spalnice.« Pisatelj navaja mnogo zanimivih primerov, kako so se morale nove oblasti boriti proti prodaji žensk, proti Djih zasužnjevanju po haremih in kako so se spozabljali celo zavedni pristaši novega reda, kajti resnica je, da se življenjske oblike, duševnost. miselnost, običaji ter vobče ves kulturni nivo ne čajo temeljito pie-oblikovati v nekaj letih. Novi red je prinesel ženi svobodo, vendar ima marsikdaj težko stališče: »žena je stopila v areno javnega življenja, toda mož — tovariš v klubu— se počuti v spalnici še nadalje gospoda in zapovedovalca. Vsekako ima žena močnega zaveznjka — sistem, ki ščiti njene pravice. Toda to ne zadostuje za praktično življenje, kajti edinole sistematična vzgoja in notranja preorientacija moža in žene more poslednjo osvoboditi od tlačanstva.« Vsekako pa je podan temelj novemu zakonu na podlagi miselne in delovne skupnosti. Nemška pisateljica dr. Riihle-Gerstel pravi: »Kakor sta sj po svojem notranjem bistvu in smotru različna ameriški in ruski zakon, nekaj imata oba skupnega; pomanjkanje vsake romantike v ljubezni.« Morda pa je to pomanjkanje samo odmev ostalega življenja, ki Je danes začuda nero-mantično temnice«, največja budalost. Taki idioti kakor je veternjak Osborn; (Reformator) Ko bi jaz samo smel uporabljati nekatere onih dobrih starih kazni, da bi na primer žigosal te nepoboljšljivce, da bi svet "videl, kakšni smrdljivci so to; ko bj jih smel tudi javno bičati, da bi bil to javen opomin za vsakogar, ko bi jim dal po pet sto udarcev z devetstrokim bičem — takole z malimi presledki, ko padejo v omealevico, potem pa bi jim natresel v rane cele pestj soli. To je nasilje, če človeku brani to pio-kleto časopisje in tako zvani reformisti, da ne more delati po svojih izkušnjah in spreobrniti na ta način te bedne krivce v dobre in bogaboječe ljudj. Potrebno je, da takoj spoznate, kako stvari stoje. Rečem vam, da vas jaz s svojimi izkušnjami naučim v petih minutah več prave bogaboječe praktične penologije kakor ste se je naučili po vaših kolegijih v petih letih.« Kot »koleginja« tega sadističnega . pe-nologa« se je Ana Vickers prepričala pri svojih opazovanjih, da je svoje nazore, ki jih je spočetka tolmačil, praktično izvajal v polni meri. Kakor je bila ječa na videz človeška, tako je bilo nečloveško vse na znotraj. Vladala je nečloveška disciplina, nesnaga, slaba hrana, prj delu izkoriščanje. Kaznenke so smele spregovoriti samo po eno uro zvečer, za najmanjši prestopek so jih nečloveško kaznovali. Pazitelji-ce so bile ženske, toda duh, ki je vladal v kaznilnici, se je polastil tudi njih; bile so prav tako nečloveške kakor moški. Edini človek med njimi je bil zdravnik, čigar nasveti so se pa ignorirali. Kaznenke so izdelovale po ves dan perilo za neko tvrd-ko, večino dobička si je razdelilo upravni-štvo. Da so paziteljice bolj pritiskale ženske k delu, so dobile tudi one del dobička. Zato da je bjlo izvršenih čim več kosov perila, kaznenke niso imele časa pospravljati in čediti po ječi, kjer je vsled tega vladala strašna zanemarjenost, če kaka kaznenka ni mogla izvršiti naloženega ji dela, jo je doletela vedno huda kazen; delati je morala samo ob kruhu in vodi, a bivati v popolnoma temni celici. Ann Vickers je bila priča strašnega prizora, ko so se uprle kaznenke proti neki paziteljici. Vrata v delavnico so se odprla in v delavnico so navalili stražarji, oboroženi s puškami, palicamj, biči ter bili vsevprek. Ko so nehali, so ležale ženske po tleh vse v krvi, z razbitimi nosovi, prebitimi čeljustmi in lobanjami, modrimi podplutbami po vsem telesu, zlomljenimi gležnjj. Dva dni so jih pustili samo ob kruhu in vodi, a mesec dni brez odmora, šest so jih bičali, a štiri od njih so zaprli v temnico. Tu so jih pustili vse krvave ležati na mrzlih cementnih tleh Najslabotnejša od njih ie takoj umrla. Eden od stražarjev Je reke1 »Ali že veste? Jozefina je crknila.« Ko je hotela Ann podati jasno sliko tem stanju, so skoro vsi list izbegava' Vsak je imel svoje vzroke in svoje pom ?!eke. Sinclair Lewjs pa svetu skozi ve >oglavij odkriva ta temni del ameriškeg , življenja. Vidimo: ječe so po vsem svetu enake. P vsem svetu se kaznilnice daleč izognejo ci lju, ki bi ga morale zasledovati; pobolj šanje kaznenca. Ali more kdo misliti, d^ bo človek, ki zapusti tako ječo, še kds »vreden član človeške družbe«, kar je n? men kaznovanja? Zelenje v naši prestolnici Ameriške ženske kaznilnice VERSKA SVEČANOST V LJUBLJANI Ob udeležbi okrog 25.000 ljudi ter ob navzočnosti zastopnika Nj Vel. kralja in članov vlade je bila včeraj proslavljena 1900 letnica posvečenja nadškofa Kristusove smrti in 60 letnica mašniškega dr. Jegliča LJubljana, 30. julija 1933. K verski svečanosti v počaščeni e 1900-ietnice Kristusove smrti in 60letnice maš-nišfcva nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča so prispele v Ljubljano množice vernikov iz vseh krajev slo-venske domovine. Bela Ljubljana, odkritosrčno gostoljubna nasproti vsakomur, ki z ljubeznijo pride vanjo, je padala viden dokaz simpatije do današnjega velikega verskega 'zbora s tem, da se je okrasila s številnimi državnimi trobojkami. Zopet enkral 'se je po ljubljanskih glavnih ulicah preii-'va!a slikovita množica naših ljudi z de-•jeJe. zopet je na uho Ljubljane prikupno •zvenela mešanica slovenskih narečij iz Štajerskih krajev, z Dolenjskega, izipod kremenitih gorenjskih planin, iz sanjavega Zasavja, iz Bele Krajine*, z Notranjskega ■in od drugod. Vrvenje po Ljubljani pa je bilo bolj živahno Le v jutranjih uirah, •vse došle množice je nato pritegnil Stadion. A po končani verski slovesnosti je žal naliv preprečil, da bi si bitli gostje mogli natančneje ogledati Ljubljano. Slavnostni koncert V soboto, na predvečer se je v un ionski dvorani vršiil slavnostni koncert Pevske zveze. Zbralo se je številno občinstvo., med njim tudd že precej udeležencev z dežele, zlasti ženskega sveta. Dvorana je bila vsa okrašen-a z zelenjem. Razen jubilanta nadškofa dr. Jegliča so se svečanega večera udeležili tudi skoro vsi drugi v Ljubljani zfarani iugosioiv. škofje z nadškofom dr. Bauerjtm ie Zagreba Ln dr. Rodičem iz Beograda na čela Med ostaii-mi predstavniki se je večera udeležil tudi ■zastopnik ministra vojske general Pekič. NadSkofu dir. Jegliču je ob njegovem prihodu v dvorano občinstvo priredilo velike ovacije. Sredi koncerta je predsednik pripravljalnega odbora za današnje verske svečanosti g. dr. Miha Krek s kratkim govorom čestital biserniomašniku dr. Jegliču, ki mu je občinstvo ob tej priliki pmediilo nove ovacije. Nočna slika Druga popolnočna ura je že odbila. Na pol tretjo gre. Ljubljana je tiha. Nenavadno mirna. Le tam na kolodvoru je za-vrvek? življenje. Prišli so naši kmetje in kmetice z zelene Štajerske. Mož ni veliko. Zato pa je peron kakor zasnežen. Vsepovsod bele rute, čudno belo valujoče jezero v zamolklem soju kolodvorskih luči. Tiho, skoro ni slišati glasu, izstopajo ženice, dekleta, fantje in možje z vozov In gredo počasi, previdno proti izhodu, kjer sc bela reka rut ustavi in iščejo posamezna krdela svoje vodnike, dušne pastirje. Kam? se je vpraševalo ljudstvo pred izhodom. Na Rakovnik, k Devici Mariji, so odgovarjali nekateri. Spredaj je nekdo dvignil tablo z velikim črnim napisom, za njim drugi, tretji, po farah plodne štajerske zemlje. In potem se je tiha resa belih rut premaknila, zamišljeno, pobožno krenila v mesto, na romarsko pot Ii Devici Mariji na Rakovniku. Okrog pol štirih je prišel drugi štajerski vlak. Spet ista podoba: bele rute. Matere, dekleta so prihitele v naročje bele Ljubljane kot romarice, dobre vernice. Tako so se skozi speče mesto vile gruče. Ni bilo slišati glasne pesmi, ne glasnega govorjenja. Tam na Rakovniku se je napolnila cerkev in ravan pred zavodom. In vendar je bila tišina. Nekaterim pa je bila pot do Rakovnika predolga, zlasti sivo'asim ženicam in mladim materam, ki so s so-boj vzele svoje otročiče. Ostale so v mestu z možmi, posedle klopi v Zvezd:, vsak kotiček, ki je nudil male zatišja pred nočnim hladom. Pred nebotičnikom je zasedla gruča žena in mož vozičke po-streščkov, na njih za silo postlala zaspanim, trudnim otročičkom, ki so kmalu zadremali. Pa tudi tivolski park je ponoči zaživel. Kmetje in kmetice, pogumnejši našega skromnega, delu živečega ljudstva, so se podali tja in legli na klopi, da jc ta ali oni zadremal vsaj za eno uro in šel potem k maši, sicer premražen, vendar kolikor toliko spočit. Nastal je otožen, oblačen dan. Obraz', so se zmračili. Kaj bo, če ostane ves dan Ljubljana tako mračna! so govorili ljudje in se potujoči po mestnih ulicah km.ilu udali v božjo voljo, v kateri so se sprijaznili z vsem, z mračno Ljubljano in njenim sivim nebom. Na Stadionu Sedem posebnih vlakov je pripeljalo •Ljubljano okrog 7000 ljudi, nadalje so se pripeka M udeleženci setve da tudi z rednimi vlaki, obenem so prispele nekatere skupi ne z avtobusi in na lepo okrašenih vozovih. Posebnega vlaka i z Beograda ni bilo, pač pa so bili priključeni nekateri vagon! z beograjskimi udeleženci jutranjemu brzo vlaku. Že od ranega jutra je vladala soparica, vendar je blagodejno vplival lahen vetre, ki je iziprva obetal, da se bo vsa sveča^ nost obmetsla kar najlepše. Po krasnih sončnih dneh, ki so za nami, pač nikdo ni pričakoval, da se bo vreme skujalo vprav sredi te prireditve, za katero so organizatorji nedvomno žrtvovali sila veliko truda. Promet, ki je se je razvijal po Tyrševi c-je ljubljanska (policija, preizkušena po da teko večjem vrvežu ob nedavnih sokolskih zietnih dmeh, gladko zmagovala. A Stadion sam je s svojo ogromno prostornino omogočal rediteljem prav lahkotno razporeditev tlsočgilave množice. Okrog pol desete ure so bile vse skupine zbrane in lepo razporejene. Blizu 150 bander in zastav je mimo plapolalo nad množicami, 1500 narodnih noš je živahno povečalo slikovitost zbrane verske diružbe, v kateri je, kakor je to pri nas ob sličniih prilikah že navada, močno prevladoval ženski svet Skupno se je k versiki slovesnosti na Stadionu zbralo okrog 25.000 ljudi. Prihod nadSkofa dr. Jegliča Ob tri četrt na deset so se po Vodovodni cesti pripeljati člani kr. vlade, takoj nato je prispel tudi kraljev odposlanec z ■Bleda. Pozorno je vse odlične goste sprejel del prireditvenega odbora z dr. Miho Krekom na čelu. Prihod škofov pa se je nekoliko zakasnil. Šele po 10. uri so nad množico za vihrali številni beli robčki — to je bil pozdrav jubilantu biseroir.ašniku dr. Jegliču, ki je stopal preko Stadiona v sprevodu svojih duhovnih sobratov. Spredaj je šlo okrog 200 duhovnikov iz Ljubljane in ostalih krajev, nato kanoniki in škofje z mitropolitom dr. Bauarjem, nadškofa dr. Jegliča pa sta spremljala stolna kanonika dr. Kiinar in dr. Opeka. Tihi pozdrav jubilanta se je vseh dojmil prav močno. Za sivolasega jubilanta je bil pripravljen sedež pred visokmtm oltarjem, ki ga je krasil 9 m visok križ, segajoč mogočno nad rdeči baldahin. V treh velikilb ložah na evangelijski strani so se razpore«-dili škofije, v posebnem paviljonu pa je zavzel mesto zastopnik Nj. Vel. kralja major Stropnik, ki se je na svečanost pripeljal z Bleda v dvornem avtomobilu. Zastopnik Nj. Vel. kralja, ministri in drugi predstavniki Na epistolski strani so takisto v treh ložah bili zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblastev, tako gg. ban dr. Maruš ič s podbanom dr. Pirkimajerjem, rektor univerze dr. Slavič, ljubljanski podžupan prof. Evgen Ja.rc, zastopnik vojnega ministra general Peikič in komand-ant mesta brigadir Dragomir Porov i č, banskj inšpektor dr. Guštin in policijski upravnik Ker-šovan, ves konzularni zbor z doyenom konzulom CSR inž. Sevčikom na čelu, ve- činoma z gospemi. V posebnem paviljonu, v katerem so bili nameščeni udobni fotelj in klečakiiki, .prevlečeni s škrlatnim baržu-nom. pa so bili zbrani predstavniki vlade gg. ministri dr. Albert Kraaner, Ivan Pu' celi, dr. Stjepan Srkulj in Pavle Matica. Ves oltar s tribunami, delo tesarskega mojstra Ravnikarja, je bil okrašen z gir-Iandami zelenja, s prapori in banderami. Spodaj pod ložami in ob stopnišču je bila zbrana mladež, belo oblečeni križarji in male Klarice s suličastimi praporčki. Nadalje se je tu zlbrala duhovščina ter predstavnice raziličnih verskih družb. Bisero-mašnik g. nadškof dr. Jeglič, ki se je za svoja častitljiva leta držal izredno čilo. je bil oblečen v ornat vezen v zlatu ter beli, modri in rdeči! svili. Ta ornat mu je bil poklonjen ob 801etnici rojstva 29. maja 1930. Pridiga in biserna maSa Slavnostno pridigo je imel ljubljanski škof g. dr. Rozman. Njegov govor je, ka kor vso ostalo slovesnost, prenašal radio; po Stadionu so bifli razmeščeni ojačevalci V izbranih besedah je govornik podčrtava! pomen 19001'etnice Kristusove smrti in j« povezal to spominsko svečanost z biserno mašo nadškofa dr. Jegliča. Takoj nato je pričeil nadlškof dr. Jeglič ob asistenci kanonikov dir. Klinarja in dr. Opeke darovati svojo biserno mašo. Daritev je bila tiha. Nadškofovim molitvam pa so v zboru odgovarjali vsi duhovniki Množica je prepevala cerkvene pesmi in je pobožno spremljala službo božjo. Dež Uprav med povzdigovanjem, ko je bilo vse na kolenih, je začelo nagajati nebo. Iz nizkih oblakov je v dušeči soparici začelo izjprva drobno rositi, ali kmalu je začelo precej izdatno liti. V strahu pred hujšim nalivom so se začeli ljudje naglo rrzhajati in iskati strehe v kolonadi ter okrog šotorov, kjer so se prodajale jedi in pijače. Moogl so našfli streho tudd v bližnji artdljerijski vojašmici, ki je vobče bila gostoljubno na raapola^o ter je sprejela v svoje varstvo tudi več sto kolrs onih udeležencev, ki so se pripeljali s kolesi. Od dežja najbolj prizadeta je bila nežna miladina, zbrana pred oltarjem. Na povabilo ministra dr. Krame rja so reditelji del otrok spravili v zavetje v ministrski paviljon, drugi otroci pa so iskali strehe okrog oltarja in po J dekoracijami. K sreči je dež fcmaJu spet popustil, ali škoda je bila tn: svečanost je bila raztrgana in mnogo tisoč ljudi je že odšlo. Po biserni maši je govoril zagrebški nadiltkof dr. Ante Bauer, ki ga pa na žalost ri bilo mogoče čuti, ker je dež namočil žice in je radio odpovedal sLužfao. Pač pa se je pozneje zopet dofbro čul govor mariborskega škofa Tomažiča, ki je napravil na poslušalce gflobok vtis. Zaključek svečanosti Za zaključek verske svečanosti je vsa družba zapela cerkveno himno >Poveod Boga*, nakar je godba odigTala državno himno. Ko je nadškof dr. Jegilič v enakem spremstivu kaikor ob prihodu zapuščal Stadion, je bil zopet deležen prisrčnega pozdravljanja. Takisto so tudi člani vlade bili s simpatijami pozdravljeni, ko so odihajali skozi gosti Spalir ldudstva. Znova jih je do avtomobilov spremil pripravljalni odbor. Svečanost na Stadionu je bila zaključena ob pol 12. V škofijski palači je bilo opoldne prirejeno skupno kosilo na čast jubilantu nadškofu dr. Jegliču, udeležili so se ga vsi škofje, kanoniki in voditelji prireditvenega odbora, skupno okrog 40 oseb. Kot zastopnik vlade Je prisostvoval minister Pavle Matica, ki je sporočil bi-seromašniku tople čestitke. _ Minister dr. Kiramer se je popoldne odpeljal na Bled, kamor je zvečer prispel tudi minister Matica, dočim sta se ministra Pucelj in Srlkulj zvečer vrnila v Beograd. C. Lengbach: Umor na odru Gotovo vam je še v spominu, da je | ijen pri nežnem spolu in med Novakom bil v hudožestni skupini Germanove, ' — -•—-•—i j — ---- ki je pred leti tudi pri nas gostovala, Igralec Virubov. Pozneje so v Švici igrali ^živega mrtveca«, kjer je Virubov predstavljal Fedjo Protasovega. Ob koncu zadnjega, dejanja se pred sodiščem Fedja ustreli. Pomotoma — ali podtaknjena — pa je bila v revolverju krogla. Instinktivno je Virubov bolj po strani držal revolver, sprožil in se le neznatno ranil. Dogodek je izzval v gledališkem svetu dokaj komentarjev. — Podpisani je nedavno v »Jutru« priobčil vsebino romana »Hamlet von Laibach«, ki ga je spisal v. Cap-pus, nemški pisatelj in po rodu iz nemške linije gorenjskih Kapusov. Na ta roman ki opisuje med drugim tudi umor na ljubljanskem odru, me zelo spominja pričujoča črtica, ki govori o umoru na celovškem odru in ki ji je glavni junak igralec Leopold Novak. Fr. L. Dne 12. septembra 1889. se je v Celovcu pripetilo nekaj izvanrednega. Igrali so znano Anzengruberjevo ljudsko igro »Četrta zapoved«. V tej igri se mladi rekrut Martin Schalanter spre v gostilni s svojim narednikom, pograbi lovsko puško in ga ustreli. Zato sodišče Martina obsodi. Na imenovani predstavi pa je narednika, ki ga je igral lepi mladi Fritz von Diiren, Martin v resnici ustrelil. V lovski puški sta bila dva ostra naboja. Med mladim Diirenom, ki je bil zelo priljub- (tako se je pisal igralec, ki je predstavljal Martina) so bila večna nas-protstva, ki so bila znana po vsem mestu. Dogodek je izzval precej razburjenja, posebno, ker je igralec Novak drugega dne pobegnil in izginil za vedno. Časopisje je na dolgo poročalo o umoru, oblasti so leto in dan iskale Diirenovega morilca, toda ker je bilo vse zaman, se je stvar počasi pozabila. ★ Novembra 1923. je potoval berlinski urednik dr. Z. preko Švice v Rim in se je moral zaradi nevihte čez noč ustaviti s svojim avtomobilom v etruškem mestecu Perugiji. To priliko je dr. Z. porabil in drugo jutro ogledoval starodavni kraj. Pred neko trgovino na Via Munici-pale se je spodrsnil ob bananini lupini, nesli so ga v hotel, z desne noge mu je lila kri in moral je ostati v postelji vsaj osem dni. Zdravnik, ki ga je lečil, Italijan Mat-teo Norini, ni znal nemško. Da bi svojega bolnika zadržal v postelji in mu dal razvedrila, mu je prinesel nemško pisan dnevnik, debel zvezek z modrimi platnicami. Ta zvezek je našel Norini, ki je bil med vojno vojaški zdravnik, visoko v Dolomitih, pri S Martino di Castrozza, v nekem kritju. Četa italijanskih alpin-cev, pri kateri je bil dr. Morim, je izne-nadila takrat, 21. julija 1916 ob štirih zjutraj, predstražo tirolskih strelcev, jih pobila, uplenila nekaj strojnic in dva težko ranjena avstrijska sanitetca in je morala slednjič zaradi protinapada kritje zapustiti. Oba avstrijska sanitetca sta še t istega dne podlegla ranam v laškem ujetništvu. Prvi se je imenoval Franc Hi rti, drugi Leopold Novak. V Novakovem plašču je bil skrit debel modri zvezek, dnevnik, ki si ga je dr. Norini pri-držal in ki ga je zdaj ranjeni dr. Z. pre-listoval. Dr. Z. je dlnevnik prečital in takoj pisal nekemu celovškemu listu: »Pošiljam Vam priloženi dnevnik, ki ga je pisal sanitetni vojak L. Novak, ki je bil 21. julija 1916 pri S. Martino di Castrozza ujet in je umrl v laškem ujetništvu. Dnevnik sem dobil od tukajšnjega zdravnika dr. M. Norini ja in smatram za svojo dolžnost, da Vas opozorim posebno na zapiske na str. 82. do 114., ki bodo mogoče pojasnile oni umor pred davnimi leti...« Celovški list je že 28. novembra 1923. priobčil izvleček tega dnevnika in marsikateri, ki ga je čital, se je spomnil onega usodnega gledališkega večera leta 1889. Priobčeni izvleček se glasi: »21. julij 1916. Če bi poznal kakega pisatelja in bi se vrnil zdrav iz vojne, bi mu razodel, kaj sem snoči doživel. To bi bila snov za roman! Ali sem mora' ravno tu, sredi pošastne vojne, v razritih gorskih grebenih, med granatnimi drobci in človeškimi trupli srečati tistega, ki*mi je poga-zil življenje? Če bi kdo opisal, kar sem Popoldanske prireditve je preprečil dež V prvih popoldanskih urah je nevihta toliko narasla, da so morale za popoldne napovedane svečanosti na Stadionu izostati. Popoldne bi se morale vršiti na Stadionu slovesne litanije v zvezi z nastopom pevskih zborov, pri katerem naj bi sodelovalo okrog 2000 pevcev iz vse Slovenije. Mnogo občinstva je po dopoldanski prireditvi ostalo kar na Stadionu. Pri nevihti, ki se je pričela kmalu nato, pa so mogli samo vedriti pod strehami in pristrešji, kar jih je bilo v bližini na razpolago. še dosti bolj neusmiljeno kakor pri zadnjih sokolskih svečanostih, je naliv pokvaril zaključek teh cerkvenih svečanosti. Kakor je občinstvo vedelo in znalo, se je potem, ko se je vreme za silo zjasnilo, pričelo iz svojih zatišij voziti domov. Avtobusi na Tyrševi cesti, vozovi cestne železnice, ki jih je bilo zaradi povečanega obiska treba pomnožiti, lojtrski vozovi itd. so pričeli odvažati udeležence. Odpotovali so tudi romarji na Brezje, drugi pa z vlaki zopet domov. Jutri se odpelje okrog 700 romarjev na Sv. Višarje. Zaradi povsem nepričakovane nevihte Je bilo tudi več lažjih obolenj zaradi prehlajenosti, slabega spanja Veselite se! še dva « / dni in VTUi pojavi se ^ čudo, ki bo vsakogar razveselilo, in velikih. naporov, tako da so morali v mnogih primerih intervenirati reševalci in samaritani. Vendar pa — vsaj, kolikor je znano doslej — ni bilo nobene resnejše nesreče, niti ne težjega obolenja. Verske svečanosti s Stadiona je, kakor smo že omenili, prenašal ljubljanski radio, ki pa je podajal o njih zelo netočno, deloma močno pretirano sliko. S tem pač n: storil usluge niti svojim poslušalcem, še manj pa stvari sami. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 30. juljia. Zvečer, ko končujemo nedeljsko kroniko, je ve a Ljubljana zalita z dežjem. Naravnost presenetili i vo so se obnesle vremenske najpovedi, ki jim db tako lepem vremenu, kakor smo ga imeli zadnje čase, kar nismo mogili verjeti. Toda vrenie-noslovci in pratikarji zaslužijo dandanes vsekakor dosti več vere, kakor za Prešernovih časov . . . Vremenski preobrat Je tu. Vročinski val je zaenkrat odpravljen, deževfie je močno ohladilo ozračje in izdatno napojilo naša polja in travnike. Zato pa so bili kimetski udeleženci današnje verske svečanosti v Ljubljani kar potola-ženi in zadovoljni, čeprav je mnoge žalil dež do kože. Vremenska napoved je Bicer napovedala tudi hude nevihte, ki pa so zaenkrat, hvala bogu, izostale. A tale dež, kakor smo ga zdaj dobili — pravijo kmetje — je vreden težike stotisočake. Vsa letina si je opomogla. Kakor poročamo na drugem mestu, je dež precej motil versko svečanost dopoldne na Stadionu, kmalu popoldne pa se je spustil nad Ljubljano po kratkem pišu silovit vihar, (med katerim se je turi i bliskalo in votlo grenelo. Lilo je d"-^'h, kakor že rečeno, vedno Jovolj vode; neki reč v zvezi neposredno z Ljubljanico, pri više ležečih pa prihaja -ada iz tal. Na prostem je težko razlikovati majhne ploščiče od drugih ribic, oko strokovnjaka jih pa spozna po spretnih, hitrih kretnjah, po tenkem životu in pa po glavi, ki je od zgoraj pogledana širša kakor katerikoli drugi del života. Akvarist, ki spoznava ploščiče po vnan josti, čaka, dokler ne zaplava kak ploščič iz radovednosti v mrežico, manj vešč akvarist ga pa vlovi slučajno z jato drugih ribic, pri čemer mora s kozarcem zajemati iz mrežice po reau vse ribice ter jih potrpežljivo pregledati po vnan jih zrakih. V največjem bajerju sem poleg ploščičev našel lepo in še bolj redko rastlino, ki lovi s svojimi, listu podobnimi mehurčki majhne vodne živalce, ki v mehurčkih v teku enega do dveh dni razpadejo, nakar jih rastlina absorbira. To rastlino imenujemo mešinko (Utricularia vulgaris). V omenjenih bajerjih so tudi rdečeokice, an-droge in rdečeperke, med raznovrstnimi vodnimi rastlinami nič koliko raznih ličink, nad vodo pa krasni kačji pastirji in ke-berčki. Zastopane so tudi vse vrste barskih polžev. Ker je voda zlasti v više ležečih bajerjih zelo topla, utegne akvarist uživati kakor pri akvariranju tako tudi v topli kopeli, poleg tega mu pa solnce za časa lovljenja prav temeljito opeče oni del telesa, ki ni v vodi. V prirodo torej na vsestransko uživanje, ker sedaj je najlepša doba za dejstviteljne akvariste in ljubitelje prekrasne faune in flore naše domovine! o. S. Primorje si utrjuje pozicijo S koristno igro v dragem polčasu so črno-beli pregazili Gradjanskega — Katastrofa sarajevske Slavife v Beogradu — Tesna zmaga Concordie — V Osijeku intervencija policije in prekinjena tekma Ljubljana, 30. julija. Današnja nedelja je bila v ligi zelo razgibana. Na sporedu so bile štiri važne tekme. Nasprotniki, ki so v enajstem liginem kolu trčili drug na drugega, so si bili v glavnem, kar se tiče moči, toliko v ravnovesju, da so vse prognoze bile zelo previdne. Edino BSK, ki je sprejel na svojem terenu sarajevsko Slavijo, se je dajala velika šansa in so se mu pripisale točke v naprej. Toda tudi največji optimisti niso računali s tako izdatnim blagoslovom za Beograjčane. Katastrofa, ki so jo Sarajevčani doživeli v Beogradu, je pač edinstvena v vsem tem sicer toliko pestrem tekmovanju. V Zagrebu se je imela Concordia otepati z nevarnim nasprotnikom, ki je tudi nam še v živem spominu. BASK je trd nasprotnik. in če ga je Concordia odpravila na svojem igrišču samo s tesnim rezultatom, je vse v najboljšem redu. Po porazu je BASK padel na sedmo mesto, dočim si je Concordia utrla pot bližje k vrhu na drugo mesto tik za BSK in ostaja še nadalje resen tekmec za prvo mesto. Dogodki v Osijeku so se razvili v malo tolažljiv pravec. Hajduk je moral na da-leko, in kakor je v Osiieku že marsikdo izkusil, tudi na nevarno pot. Incident med Igro je prezgodaj prekinil igro, ki se bo začasno nadaljevala pri zeleni mizi. Prvi primer v vsem tekmovanju! LJubljana pa je bila pozorlšče velike in zaslužene zmage domačega moštva. Z istim rezultatom, ki ga je moral vzeti seboj že Hašk, so morali iz Ljubljane tudi ponosni purgerji, ki so igrali samo prvi polča-s ki so prepustili vseh 45 minut drugega polčasa svojemu protivniku. Ta igra je bila zopet po tem, da zbudi in okrepi navdušenje v najširših plasteh naše športne publike. Poudariti je treba tudi razveseljivo okolnost. da je za ljubljanskim moštvom stalo z nerazdeljenimi simpatijami in ga krepko podpiralo vse ljubljansko sport.no občinstvo. Primorje se je po tej zmagi povzpelo na peto, a Gradjanski je padel na tretje mesto. BSK 10 6 2 2 29:13 14 Concordia 10 6 1 3 24:10 13 Gradjanski 18 6 1 6 20:21 13 Hajduk 9 5 1 3 15:10 11 Primorje 11 4 3 4 22:23 11 Jugoslavija S 5 0 3 13:11 10 BASK 11 4 2 5 24:24 10 Hašk' 8 3 1 4 10:12 7 Vojvodina 8 2 3 3 9:38 7 Slavija (S) 11 2 2 7 18:31 6 Slavtja (01 9 2 2 5 11:22 6 Današnja tekma v Osijeku, ki je bila pri stanju 1:0 za Ste. vi jo (O) prekinjena, v tej tablici ni upoštevana. Primsrje : Gradjanski 4:1 (0:1) To tekmo smo pričakovali kot redko katero z nestrpnostjo in s pravo nervozo. Vse momente smo pretehtali, ki so govorili za eventuelno zmago domačega moštva. ne samo v razraotrivanjih pred tekmo, ki jih običajno prinašamo, tudi v širših krogih naše javnosti, ki se sicer morda ne ukvarja preresne s športnimi vprašanji, je zavladalo neobičajno zanimanje za to borbo. Saj so se črno-beli tudi temeljito pripravili v enomesečnem odmoru v juliju, sportno-tehnično s treningi na igrišču in z nočnimi tekmami, nič manj pa tudi sportno-politično, če se smemo tako izraziti, z izpopolnitvijo vrzeli v moštvu. Tako se je zopet enkrat napolnilo igri-šie na Tyrševi cesti — do zadnjega kotička, in to kljub malo vabečemu vremenu. Na igrišče je prišlo okoli 3000 ljudi, ki so stvorili vse okoli nogometnega pravokot-nika impozanten okvir močno razgibane in s svojim moštvom tesno povezane množice. Pri tem ne smemo prezreti izredno slabe režije. Ob začetku tekme je bilo na igrišču jedva 1000 ljudi, vsi drugi so se nabrali šele tekom igre. In venda/ so tudi oni pečali vstopnino za vso tekmo! Blagajniška služba je bila kljub V3em oblju-l-am skrajno mizerno organizirana, prav tako je bil zelo otežkočen dostop na igrišče tudi onim, ki so se v silni gneči pred samo dvema okencema prerili do vstopnic. Prireditelji bi vendar morali vedeti, da ni občinstvo zaradi njih, temveč nasprotno, oni so tukaj, da postrežejo občinstvu in so mu na uslugo. Zaenkrat naj ostane samo pri tej opombi! Gradjanski; Mihelčič—Bivec, Rajkovič— Vidrih, Babič, šinkovič—šipoš, Vidovič, Pikič, Živkovič, Kokotovič. Primorje: Starec—Svetic, Bertoncelj I— Zemljak, Sočan, Boncelj—Jug, Erman, Bertoncelj II, Slapar, Zemljič. 2reb dobi Mihelčič. V prvih minutah je Primorje stalno v napadu, toda prvo šanso si izdela G. v 4. min., ko šinkovič iznena-da strelja na gol in je Starec slabo plasiran. toda žoga gre na prečko. Po lepem uvodu se igra domačih kmalu raztrga in G. uvaja v svojo igro STstem. Z lepimi kombinacijami po sredi prihaja naprej. V 5. min. zakrivi Zemljak kot, ki ga strelja Kokotovič, a Babic pošlje mimo. Po opas-ni situaciji pred golom P. očisti Bertoncelj z dolgim osvobodilnim strelom, Erman drifola namesto da bi oddal, strelja mimo. V 10. min. krasen napad P., trio si podaja precizno pred golom, pa ne more do strela, končno čisti obramba G. Nato je G. v napadu in ima več od igre. p. prihaja naprej po krilih, ki jih od časa do časa zalaga Bertoncelj z dobrimi in uporabnimi žogami. Halfi P. igrajo samo defenzivno, pri tem je Sočan zelo slab v obe smeri. Igra je v znamenju rahle premoči G., ki pa tudi ne more preko ožje obrambe. Od 26. do 28. min. dela napad P. s polno paro in si izdela tri zrele šanse, ki pa ostanejo neizkoriščene. Sledi nato izredno silovit napad G. in v 31. min. pritegne Kokotovič skoro vso obrambo P. nase, tako ia je Vidovič na desnem krilu čist in pre-vori pas v edini gol za G. 1:0 za G. V nadaljnjem poteku igre, ki je nepri- kovano mlačna, si izdela Jug v 34. min. lepo šanso, pa ga Rajkovič tik pred golom foula in odrine, sodnik ne piska, v 42. min. bije Svetic po nepotrebnem v korner, ki ga strelja Kokotovič krasno, ali Starec odbije. Brez vsakih sprememb gresta moštvi v polčas. * V tem delu igre je uspeval Gradjanski večinoma po sredi, kjer je našel najmanjši odpor, s kombinacijami po sredi je nevarno osvajal teren, ni pa zmogel energije, da bi šel še preko poslednje ovire, živkovič je dobro zaposlil Kokotoviča in odtod so prihajale najnevarnejše akcije. Spričo zelo šibke Sočanove igre je bilo zelo opaziti koristno ofenzivno igro Babiča, a ker ni bilo skoraj nikake vezi med primorjanskim napadom in njegovo srednjo vrsto, niso bili toliko angažirani v defenzivi halfi G., in so tembolj potiskali svoj napad naprej. V moštvu črno-belih ,ki je skoro ves ta čas igralo naravnost nerazumljivo brez glave, brez volje, brez primernega starta, je bil na mestu Bertoncelj v napadu, ki se je trudil in pametno razdeljeval žoge, ki pa večinoma ni našel pravega umevanja v svoji okolici. Zadovoljivo Igro, vsaj v obrambnem delu, sta dala oba stranska krilca in je bil pri tem Zemljak uspešnejši, čeprav je imel opraviti z močnejšo stranjo napada. Obramba je imela sicer trdo delo, pa ga je v splošnem opravila zadovoljivo. želeli bi Sveticu malo jačjega udarca in malo bolj faktične igre, Starec je moral spustiti žogo v mrežo, z malo večjo gibčnostjo in pozornostjo bi jo bil utegnil eventuelno držati. V reprizi sta moštvi temeljito zamenjali vlogi. Od prve do zadnje minute je moštvo P. stalno v premoči in čimbolj se na-giblje čas proti koncu igre, tem manj je videti zagrebško moštvo na igrišču. Sicer ima Starec v 5. min. priliko, da kroti Pi-kičev strel, toda že v naslednji minuti izvajajo črno-beli napad po Zemljiču, Bertoncelj dobi žogo v izredno težki situaciji, ali bori se kar s štirimi protivniki in si za utrinek časa izdela situacijo, ki jo neubranljivo izkoristi 1:1. Naslednja minuta prinese kot za P., ki ga Jug lepo odbije ali ostane neizkoriščen. V 8. min. prekrasen napad P. Zemljič je na strelu, ali pošlje čez. Nato v 10. min. zopet eden izmed mnogih lepih napadov P., od Ermana do Slaparja in Bertonclja gre žoga precizno z noge na nogo in končno jo Bertoncelj kar položi Ermanu na nogo, ki jo volley prevzame In pošlje Mi-helčiču neubranljivo v mrežo. 2 :1 za P. G. malo oživi po tem pritisku in izvede par napadov, v 12. min. lepo prodre Kokotovič in njegovo žogo živkovič nevarno pobere z glavo, pa gre za las mimo. Od 15. min. dalje se mora G. boriti še celo proti solncu, ki iznenada pogleda izpod oblakov. Poslej je P. samo v napadu in doseže tri kote zapovrstjo, vendar obramba G. se bori z vsemi silami in če treba, tudi protipravilno ostro. (Rajkovič.) Mimogrede en kot za G. in potem je zopet ista slika, žoga se stalno nahaja na polovici G. V 30. min. bije Jug prost strel in pošlje žogo lepo pred nasprotni gol, za njo se razvije ostra, trda borba. Nazadnje ri-skira Slapar strel, pa se mu žoga odbije v parabolo, ki ni več za Mihelčiča dosegljiva in gre nad njim v mrežo. P. vodi 3:1. Niti trenutka nima v preostali četrt ure G. šanso, da bi rezultat popravil v svojo korist. P. je stalno v premoči, malo sicer popusti v silovitosti svojih napadov, toda črno-beli so nenehoma gospodarji situacije. V 40. miri, pelje Zemljič žogo v svojem stilu, predribla dva protivnika in iz 20 m razdalje iznenada opali proti golu, Mihelčič je premalo pozoren in se vrže na tla, ko je žoga izpod njega že v mreži, končni rezultat 4:1 za P. Preostale minute potečejo v znamenju izčrpanosti obeh moštev, nikomur, se več nič ne ljubi in tudi občinstvo že komaj pričakuje odrešilnega žvižga. Ko g. Popovič odpiska 45. minuto, vdre vsa velika masa navdušenega občinstva na igrišče in odnese zmagovalce v kabino. Zmagala je boljša kondicija, v odločilni meri pa je prispevala k zmagi tudi srčnost, kiepka volja in neugnani elan. Sicer je P. v prvem polčasu povsem razočaralo. Iz teh slabosti so Zagrebčani črpali svoj plus, ne da bi mogli dati prepričevalne igre. Ko so pa domači vzeli stvar z resne strani, se je G. popolnoma zrušil, od njegovega starta, ki mu je v prvem polčasu zelo koristil, ni preostalo nič, njegove kombinacije so povsem izginile, preostala mu je edino naloga, da se brani, žilavo in vztrajno, z večjo ali z manjšo srečo. V drugem polčasu je šele igra povzela tipičen prvenstveni značaj, a vtisnilo ji ga je znanje našega moštva, ki se je razodelo v tako prepričevalni maniri. Pri črno-belih se je v glavnem razigral napad. Bertonclju je uspelo, povezati ga v jako celoto, ki je venomer stremela naprej in potiskala protivnika v obrambo. Pokazal se je kot vodja napada, ki ga je našemu moštvu ves ta čas manjkalo. Njegovim intencijam je dobro služil Zemljič na levem krilu, ki je neprestano nosil akcijo v nasprotno polovico. Le škoda, da ni hotel Slapar stvoriti potrebnega mostu med obema odličnima igračema, vse preveč, je izoliral svojega partnerja na levi. Bil pa je v polju požrtvovalen in je po potrebi hodil tudi v obrambo. Nasprotno pa se je Erman držal bolj spredaj in je kot zveza mnogo vestneje opravljal svojo dolžnost. še celo Jug, ki je bil v prvem polčasu zelo slab, se je v drugem polčasu kar vživel v stil napadalnega kvinteta. Srednja vrsta se je sicer močno popravila, toda v njej je do kraja ostal Sočan šibek, predvsem glede ofenzivne igre. Obramba pa je delala dobro in srečno, zlasti je bil Bertoncelj odločen in uspešen v razdiralnem delu. Ožja obramba G. je morala prestati v drugem polčasu resno preizkušnjo. Odlično jo je prestal samo Bivec, dočim je Rajkovič ob-veliki sodnikovi popustljivostiJz-. koriščal svojo fizično moč, Mihelčič pa je odkril tudi svoje ranljive strani. Dober golman bi bil moral četrti gol preprečiti. Halfi so popolnoma popustili. Babič ni mogel odoleti Bertonclju in sploh igri notranjega tria, a stranska halfa nista predstavljala resni oviri Zemljiču in Jugu. Napad je bil po večini prepuščen svoji usodi, malo je kombiniral od srede do levega krila, desna stran je bolj odpadla, v spio-šnem se je opazilo, da moštvo G. ne razpolaga niti od daleč s tisto kondicijo, ki je za močnejšo tekmo v ligi nujen pogoj za uspeh. G. inž. Mika Popovič je sodil, če ne upoštevamo par nebistvenih pogrešk, prav dobro, le glede foulov je bil malo prepopust-ljiv. Concordia: BASK 2:1 (1:1) Zagireb, 30. julija. Zaiadi močnega deževja se je zbralo danes na igrišču Concordie samo okoli 800 gledalcev, -igra je bila zaradi težkega terena zelo nap mm a. Obe moštvi sta začetkoma igrali, dokaj slabo. V 17. min. diktira soduik llmeirovko Proti Concordiji, s katero doseže Toma-ševič vodstvo za BASKA. Kmalu nato ima VaSjarevič zelo lepo šanso 6 m pred golom, toda zgreši cilj. V 31. min. izenači Babič z glavo v desni zgornji kot. Občinstvo je burno pozdravilo ta uspeh domačinov. V drugem polčasu strelja Valj are vi č v 16. min. neubranljivo bombo ter postavi 2:1 za Concordio. Kmalu nato je Mar-tinovič blesiran ter samo statira, toda kljub temu je Concordia v premoči. Proti koncu drugega polčasa pa začne pritiskati BASK, toda Concordia se odlično brani. Sodnik Ames \i Beograda je so-d+l objektivno. BSK : Slavija (S) 8:1 (6:1) Beograd, 30. julija. Za današnji nastop sarajevske Slavije je vladalo zelo majhno zanimanje. Niti tisoč gledalcev se ni zbralo na igrišču BSK. Slavija je igrala zelo slabo ter zapustila neugoden vtis. V 5. min. doseže šurdonja z llanetrov-ko vodstvo za BSK. V 18. min. nevarni napad Slavije, ki ga Matič zaklfMči z ostrim strelom in izenači. V prvem polčasu zabije BSK še pet golov, ki sicer v 23. min. Šurdonja, v 25. miu. Stevovič, v 27. min. šurdonja, v 40. min. Moša Mar-janovič in tri min. pred koncem Tirna-nič iz of side pozicije. V drugem polčasu postavi Vujadinovlč v 3. min. na 7:1^ v 38. min. pa Marjano-vič končni rezultat 8:1. Slabo je sodil g. Jolič. Slavija (0) : Hajduk 1:0 Osijek, 30. julija. Današnja prvenstvena tekma med domačo Slavijo in Hajdukom ie končala z inci dentom ter io je moral zagrebški sodni* Rosenfel-d prekiniti. Do 3(1. minute je M Hajduk v ve hita i pre--moči.. Njegv>va igra je bila lepa; z>!ast-i je ugajalo njegovo precizno podajanje. Toda Haidukovci niso mogli zabiti nobenega gola, ker so streljali iz nemogočih situacij. V 30. min. žabi;« P! a m iz dveh metrov poleg Cuiiča prvi gol za domače. Po tem golu se je prloela dokaj suro-va igra z obeh strani. Sodnik RosenfeSd je sicer začetkoma kaznoval precej rigorozno, toda napravil je tudi mnogo napak. Tri minute pred koncem prvega polčasa je Marušič poškodoval Fiama. ki so ga morali odnesti z igrišča. Eno minuto kasneje gneča pred Hajdukovim golom. Iz te gneče odide Deškovič ves krvav z igrišča. Močno ga ie udaril igrač Slavi;«. Položaj je bil silno napet. V odmoru ie policijski uradnik prišel k sodniku Rosenfeidu ter ga opozoril, da prepreči vsak incident. Sporazumno s policijo pokliče sodnik oba kapetana ter jima zagrozi, da bo pri najmanjši surovosti izključil vsakega igralca. 2e v 2. nrnuti je Bakotč ostro startal na i-grača Slavije. zaradi česar ga je sodnik izključil. Bakotiič pa se ni hotejl pokoriti odredbi sodnika. Sodnik je nato naprosil kapetana Benčiča naj pregovori kaznovanega Bakotiča. da zapusti igrišče. Toda Benčič je to intervencijo odkloni j. V tem momentu je igrač Mato-šič pričel pretepati sodnika, ki je pobegnil ter zaključil tekmo pri stanju 1:0 za osiješko Slavijo. Ostale nogometne tekme Celje: Vojaški team 39. pešpolka : S9C Celje 5:3 (4:1). Prijateljska tekma. Celje je nastopilo nekoliko oslabljeno, vendar pa je zmaga vojakov zaslužena; odlikovali so se zlasti z lepimi kombinacijami. Split: Split : Viktorija (Zagreb) 3:1 (2:1). Klasifikacijska tekma za vstop v nacionalno ligo. Viktorija torej izpade. Novi Sad: Jugoslavija : Vojvodina 2:1 (2:0). Lvov: Pogon : Hakoah (Dunaj) 2:0 (1:0). Celovec: Austria (Celovec) : GAK 5:2 (0:0). Berlin: Hertha : Tennis Borussia 2:2. Ilirija je odlično začela! V kvalifikaciji za Petrinovičev pokal je na prvem mestu Ilirija s 26 točkami, druga je Concordia (Zagreb) s 13 točkami. Jadran je v skokih dobil samo 11 točk, t. j. za 5 manj kot lani. — Prvi mesti v obeh kategorijah ima Ilirija, Jadran je v juniorjih drugi, v seniorjih pa četrti. — Kordelič je tudi na stolpu premagal Grilca! Današnje nadaljevanje državnega prvenstva v sKokih se je radi neurja, ki je divjalo v prvih popoldanskih u.ah, priče-1j s tr.četrtim.o zamudo. Dasi vrcnit m bit« naklonjeno skakslem, so nt- skaka'i poprečno mnrgo boljše kot včeraj. Povsem velja to za domače, ki so se v vseh disciplinah odlično odrezali. Dvoje velikih presenečenj je prineslo današnje tekmovanje, dvoje velikih in ne-broj mai.h, prav gotovo pa je bilo največje presenečenje dejstvo, da se je glavni konkurent Ilirije, Jadran, v skokih senior-jev placiral šele na četrto mes .o. Tj dejstvo je račune o pokalu brezdvomno občutno prtdrugačilo — zadeva je za Jadran postala vražje resna! V primeri z lanskimi rezultati je Jadran v kvalifikaciji za Petrinovičev pokal dobil pri skokih letos kar celih pet točk manj, kot lani. In te točke so silno, filno dragocene! Kje jih bo Jadran nadoknadil? Kompletna garda skakačev Ilirije je svojemu klubu in našemu plavalnemu športu ustvarila krepak temelj v borbi za Petrinovičev pokal. Če bodo tudi plavači :n vvaterpolisti sorazmerno tako dobro opravili, uspeh ne more izostati in dragocena trofeja bo letos zopet prišla v Ljubljano. S skoki juniorjev je pričel včerajšnji program. Od vsega početka je bila to zadeva Ilirije in Ziherla. Morda je poleg mraza vplivala na Ziherla tudi bolezen, ki jo je pravkar prestal, pokazal ni forme, ki smo jo pri njem vajeni videti. Zmagal pa je sigurno. Skrbinšku drugega mesta ni mogel nihče ogrožati. Povsem nepričakovano pa je tretje mesto zasedel Petrjvič. Izkazalo se je, da je Ilirija pridobila z njim ne le prvovrstnega plavača in dobrega vvaterpolista, kar je pokazal v sobotni tekmi proti Hašku, ampak tudi uporabnega skakača, ki mu ne manjka talenta tudi za to panogo plavalnega športa. Ostala mesta so si razdelili med seboj »outside-ri«: 1. Ziherl (Ilirija) 57.76, 2. Skrbinšek (1) 49.16, 3. Petrovič (I) 32.48, 4. Pogačnik (Concordia) 28.90, 5. Duplančič (Jadran) 25.18, 6. Kuzmanič (Jadran) 23.52, 7. Lo-borec (Cone.) 18.22. S to točko je bilo zaključeno tekmovanje v skokih juniorjev. Dosegli so: Ilirija 47 točk, Jadran 8 točk, Concordia 3 točke. Sledili so skoki seniork z deske. Proti vsemu pričakovanju je že po obveznih skokih na vodstvu Ravniharjeva (0 pred Vukičevo (KSU), ki velja kot izraziti-favo-rit. Razmeroma dosti dežki" poljubni skoki so ji pripomogli, da je ta svoj naskok obdržala in si zasluženo osvojila državno prvenstvo. Razočarala je Ivančevičeva (Jadran), ki se je morala zadovoljiti z zadnjim mestom, dasi se je od nje pričakovalo boljšega uspeha 1. Ravnihar (I) 54.48, 2. Vukič (KSU) 47.60, 3. Paumgarten (I) 46.46, 4. Ivančevič (Jadran) 40.82. Pri skokih s stolpa. kL so sledili nato, je stal zopet v ospredju dvoboj Kordelič : Grilc. Kordelič je pri prvem skoku prevzel vodstvo, pol točke pred Grilcem, ki je drugi. Pri drugem -skoku se vrine vmes Trost (I) in potisne Grilca na tretje mesto. Po tretjem—skoku si Grilc opomore in je zopet na drugem mestu, tri točke za Kordeličem. Po četrtem skoku so obvezni skoki zaključeni — situacija je naslednja: 1. Kordelič (I) 45.46, 2. Grilc (KSU) 43.16, 3. Parič (Jadran) 33.20, 4. Trost (I) 31.42, 5. Karba (Corc.) 31.04. Kot prvi poljubni skok je Grilc prijavil skok nazaj na glavo. Napačno se odrine in že ga premočni in prepoševni od-riv zavrti v salto. Res pade točno na noge v vodo. Zaslužena ocena je 0. Vendar mu večina sodnikov da po eno do dve točki, eden celo pet. Efekt je 1.7 točke za skok, Grilčevi izgledi so pokopani. Tega se zave tudi sam in odstopi od nadaljnjega tekmovanja. — Kordelič odskače poljubne skoke v odlični maniri: za salto naprej-je dobil 19.36, za Auerbacha iz stoje pa celo 19.80 točk. Trost skoči kot predzadnji skok tudi 2}4 salto naprej, ki mu prinese 18.48 točk in sigurn.0 drugo mesto. Rezultat skokov seniorjev s stolpa: 1. Kordelič (I) 106.88, 2. Trost (I) 74.96, 3. Parič Jadran) 61.00, 4. Karba (Cone.) 52.12. S tem je bilo zaključeno tekmovanje v skokih seniorjev in tekmovanje za državno prvenstvo v skokih s stolpa sploh. Končni rezultat v kategoriji seniorjev je: Ilirija 60. Concordia 17, KSU 16, Jadran 10 točk. Ob iskrenem navdušenju sicer maloštevilnega občinstva je bilo proglašeno stanje točk v konkurenci za Petrinovičev pokal: 1. Ilirija 26 točk 2. Concordia 13 točk 3. Jadran 11 točk 4. KSU 8 točk. Po končanem tekmovanju je tajnik sa-veza g. Kohler razdelil prvoplaciranim lične bronaste plakete, drugo- in tretjepla-ciranim pa knjigo »Šport - sokolstvo«- — darilo tehn. referenta saveza g H. Maca-noviča. Tek movanje za državno plavalno prvenstvo se nadaljuje v soboto in nedeljo s tekmovanjem v plavanju in water-poIu juniorjev v Splitu. Plavači Haska v Ljubljani Na hitro roko pripravljeno io organizirano gostovanje waterpolistov zagrebškega Haška je prineslo Iliriji popoln športni uspeh Saj izkazuje bilanca prireditve kar tri nove držravee rekorde in zmago v vaterpolu nad dosti močnim protivni-kom. Po plavanju novink, ki so se rekrutira-le iz plavalnih tečajev Ilirije, v katerem je na 50 m v lepem prsnem stilu zmagala mmogeobetajoča Tomažičeva, so se dame Ilirije spravile rušit JTžavni rekord v štafeti 4x50 m (2:33 Victoria, Sušak) in postavit novega v 5X50 m prosto. Poizkus je uspel sijajno! Štafeta v postavi Lampret — Groschel _ Bradač — Tavčar je plavala 2:2« in zboljšala stari rekord za celih 7 sekund, postava Lampret — Groschel — Bradač — Tavčar — v,avren-čič Gelja pa je s 3:09.2 postavila na 5X50 .a novo marko! V plavanju na 100 m prsno, ki je bilo izbirno plavanje za sestavo mešanih štafet, je sigurno zmagal Hribar, ločim se je moral stari rutiner Sever zadovoljiti 5ele s tretjim mestom: 1. Hribar l:2*.a, 2. Kramar 1:»1.2, 3. enrer 1:32.1. Da se preizkusi seniorska štafeta 4x 200 m prosto, so se plavači razdelili t dve štafeti 2 X 200 m. Zmagala je komlbimacija Žirovnik _ Fritsch v času 5:14.6 pred parom Michalek — Jesih, ki je dosegel 5:19.8. Štafeta 4X200 m bd torej plavala 10:34.4, to je čas, ki ga •Ilirija na tej pro-gi doslej še ni dosegla in ki ji v državnem prvenstvu zagotavlja dober plače meti t Junaorji, sufojuniorjd in začetniki Ilirije so nato postavili štiri štafete po 4X50 m prosto, ki so dosegle prav dobre povprečne čase. Tu je dovolj prvovrstne n materijala! Na 50 m za Juniorje je Petrovič dosegel svoj letos najlboljfii ča« z 29.2, drugi je bil Serbec v 30.7, tretji Fettlcfc 31 in Lenard četrti. Tudi drugi rekordni poizkus ilirijanskih piavačic je odlično uspel: na 3X50 m mešano »o v postavi Babinek _ La^tiret — Grcsubel postavile rekord z 2:04.$ in s tem izboljšale starega (Victoria, Sušak, v 2:08.2> za celih 3.4 sekunde: Pred gilavno watar-«polo tekmo so na krajšem igrišču igrali ilirijanski novinci. Dasi trenirajo vater-polo komaj tri tedne, so pokazali že precejšnje osnovno zcajije ter do«ti razumevanja igire! K tekmi proti Iliriji je Ha.šk nastopil v zelo močni postavi. Poleg prav do rega ing. Maleševiča v golu so v polju igrali trije kanooi velikega formata: bivši igrač Juga in državni reprezentant Zakarija. L-ivši iiTač Jadrana in večkratni interna-cioualec Mirko Mirkovič ter znani Jugov piavač i.i \>-< terpulist. državni prvak ii rekerder Marbo Bibiča, ki študira v Z.i-srebn in nastopa v prijateljskih tekmi1! za Haška. On je bil duša moštva, igral je za tri. dočim je Mirkovič sa.mo čaka i pred golom na žoge od zadaj, ki jih je r.aio vehement.no zabijal, dokler ga tr Fux postavil na hladno — v drugi polovici ni dal nobenega g zaradi izključitev par minut igrali sati«, s šestimi igralci, izenačila in postavila končni rezultat s 5:3. Mlado ilirijansko moštvo, ki odpotuje v sredo na državno prvenstvo v Split, ;e v drugem polčasu zaigralo prav dob„-\ dočim se v prvem ni moglo zmajti. Kot nevaren strelec se je izkazal Petrovič, ki je iz dokaj težkih pozicij dal dva gola. Izrazito slabe točke v moštvu ni bilo, le Vrankar je v začetku Mirkoviču dovoki^'-val preveč prostosti, zaradi česar so pa dali goli za Hašk. Sodnik g. Kramaršič je bil napram gostom mestoma prestrog in preradodaren z izključitvami, imel pa je igro popolnoma v rokah. Viktoria (Sušak) : Ilirija Nocoj ob 21. na kopališču Ilirije. Za nastop plavačev sušaške Victorije vlada v Ljubljani največji interes. Bo pa tudi res to kvalitativno najboljša letošnja prireditev, saj je zelo verjetno, da bodo na vseh progah postavljeni novi jugoslovenski rekordi! Prva točka programa je 100 m prosto. Za Victorijo bo plaval Golob, drugi plavač še ni znan — za Ilirijo pa Fritsch in Lav-renčič. Pričakovati je zmage Fritscha, saj jo je spravil v žep tudi na Sušaku v času 1:03.2, ki je enak državnemu rekordu. Veliko vprašanje je na tej točki Lavrenčičev placement. Sledi 400 m prosto. Za Victorijo Mini in Panjkovič, za Ilirijo Jesih in Michalek. Sigurna zadeva Minijeva, ki bo rekordno marko gotovo potisnil občutno navzdol. Drugo in tretje mesto bo pripadlo bržkone Ilirijanoma. 200 m prsno bo borba na življenje in smrt med Grkiničem (Vict.) in Hribarjem (I.). Na Sušaku je Grkinič zmagal z minimalno razliko, bo Hribarju uspel revanš? Vsekakor pa bo padel državni rekord gotovo za par sekund. Kot vmesna točka bodo dame Ilirije skušale rušiti rekord v štafeti 4X100 m prosto. Vzpričo izborne forme, ki so jo naše plavačice pokazale v sobotni tekmi proti Hašku, je pričakovati tu izdatnega presenečenja! Na 200 m hrbtno se sreča stari rutiner in državni reprezentant Marčeta z rekorderjem Žirovnikom. Zelo verjetno je, da bo tudi tu postavljena nova marka. Najlepša plavalna točka, štafeta 5X50 m prosto ostane rezervirana za konec. Pričakovati je zmago Ilirije v postavi: Lav-renčič — Svetek R.—Ziherl — Petrovič— Fritsch, morda v rekordnem času. Prav radovedni smo tudi na uspeh druge garniture Ilirije, sestavljene iz plavačev junior-skih štafet, ki startajo na državnem pr-venstu: Fettich—Lenard—Čuden—šerbec -Fux! Program se zaključi z water-polo tekmo. Ilirija nastopi s kompletnim senior-skim moštvom, ki bo igralo na državnem prvenstvu: Hovar-žirovnik, Jamnik-Turn-šek-Jesih, Fritsch, Michalek. Ta prireditev je poslednja preizkušnja naših plavačev pred njih odhodom na državno prvenstvo, zato jo javnost upravičeno t. nestrpnostjo pričakuje in vlada za njo največji interes! * Drevi startajo rekorderke Bierova. Vimmerjeva in Medaničeva. Z ekipo sušaške Victorije, ki je že včeraj prišla v Ljubljano pod vodstvom svojega trenerja Madžara g. Szabo-ja, so prišle tudi znane odlične plavačice in rekorderke Bierova, Wimmerjeva in Medaničeva, ki bodo tudi startale na nocojšnji prireditvi na Iliriji. Ker je to po dalfjšem času prvi start odličnih sušaških piavačic v Ljubljani, pomeni brezdvomno veliko privlačnost nocojšnjega tekmovanja. Davisov pokal gre v Anglijo Pariz, 30. julija. AA. Na prvi današnji tekmi je Coohet v silno napeti in ostri borbi porazrl angleškega prvaka Aust+na v petih setih in postavil razmerje na 2:2. Toda Merlim ni bil kos Perryju; čeprav se ie ogorčeno branil, je moral naposied po štirih setih priznati' Angleževo premoč. Tako je Anglija letos premagala Francijo in odnesla s seboj čez Rokavski preliv Davisov pokal, ki je bil od leta 1927 nepretrgoma na obalah Seime. * SK Ilirija (Tafele tenis). Danes ob 20.3O važna seja sekcijskega načelstva. (Nogo metna sekcija — old boys). Danes ob IS tmning na ^va gola. V otroškem raju pod Krimom Obisk v počitniški koloniji šolske poliklinike na Rakitni Direktor Higienskega zavoda g. dr. Pe-trič je bil toliko ljubeznjiv, da me je o priliki, ko je aa Rakitno potoval s.ondirat teren za napeljavo novega vodovoda, povabil s seboj, da si malo ogledam dejanje in nabftmje počitniške kolonije šolske poli-W»*»te v okrevališču pod Krimom, ki ga je Higienski zavod zgradil lani na Rakitni. Okrevališče je iuviozantna stavba iz pod-peškega kamna, skavtski prapor na visokem drogu oznanja popotniku že od daleč, da taborita tu radost in mladost. Ga dr. Lunačkova, ki prihaja vsak teden sem gori, da pogleda kako je z zdravjem otrok, me je ljubeznivo uvedla v tajne tega čudovitega otoka življenjske radosti in lepote sredi oceana kruze in težav, ki so preplavile svet. V okrevališču letuje 73 atirck v starosti od 6. do 18. leta. Šolska poliklinika pošilja namreč v svoje počitniške kolonije učence vseh osnovnih, meščanskih im srednjih šol. Mali letoviščarji na Rakitni so doma od vseh vetrov, iz Ljubljane im njenih predmestij, iz Tržiča im Kranja, i'Z Novega mesta in rudarskih revirjev. Poslala so jih razne humane i,n socialne ustanove, tako Fond za zaščito šolskih otrok, šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije, Rdeči križ, Protit/nberkiulozTi dispanzer itd. V lepi novi stavbi, ki jo je lami izgradil Higienski zavod, in v dveh Deokerjevih barakah je nastanjena vsa kolomija s službujočim personalom vred. Dasi je mladima v koloniji živa in neugna.na, vendar izhaja okrevališče s skromnim številom delovnih moči. Pet zaščitnih sester z voditeljico s. Kealovo na če hi, kuharica in tri njene pomočnice ter hišni čuvaij Tone, ki opravlja vsa težja dela pri hiši, poskrbijo vse, kar je treba. Kakor vsaka ustanova, ki naj služi zdravju, ima tuidi okrevališče na Rakitni svoj strogi hiani red. Mladina v koloniji se dobro zaveda, da je ta red samo v njeno korist., in se lepo ravna po njem. Ena sama točka je, zoiper katero bi se ves ta mladi svet najrajši uiprl: spanje po kosilu. In kadar otroci pišejo svojim materam domov in se hvalijo, kako dobro se jim godi, kako mnogo imajo jesti in vsega, zapisujejo Tira ven po navadi eno saano pritožbo: > Samo to je sitno, da moramo vsak dan spati ipo kosita!« Drugače ipa tudi strogi hišni red okrevališča na Rakitni daje otroku dovolj svobode in mnogo solnca. in radosti. Od šestih do pol »očimih zjutraj je v hi-fti vsesplošno vstajanje. Glas zvonkeiga kravjega zvonca oznani po spalnicah, da je prišel nov dan pa ne črn delavni dan, ternjveč praanik veselja in rajanja. Otroci sami raragrmejo svoje postelje i:n jih puste, <1a se prezračijo, potem pa se v kopalnih obflekah abero k jutranjim dihalnim vajam. Telovadba, ki jo je sestavila šefinja šolske poliklinike ga. dr. Luinafikova, iona v kolonijah šolske poliklinike vobče prav važen pomen. Od telovadbe pohite otroci v umivalnice, da preženejo zadnje sledove dremavice s svežo vodo. Nato se vrne'" spalnice in posteljejo svoja ležišča. Potem zajtrk. po zajtrku igre, kakor komu poželi srce. Nekateri izimed malih kolonistov sedejo in napišejo kratko dopisnico domov. V svoji pošti so ponavadi kratkih besedi. Svojim materam sporočajo samo, da so srečno pripotovali na Rakitno, da imajo dosti jesti in da jim ni prav nič dolgčas. Ob desetih imajo predjužnik: kruh pa maslo, marmelado, slanino, med, sir. Nato kopanje in solnčenje v bazenu, ki ga je okrevališče zgradilo v .polju pod vasjo. Ko se opoldne vračajo od kopanja domov, je vsako to njihovo vračanje ••■ majhna manifestacija mladosti in radosti. V sprevodu gredo skozi Rakitno, na čelu jim za prapor bela brisača na dolgem drogu, simbol higiene in zdravja, za prapor« muziika na kitaro Ln vijoline, za praporom in za godibo pa ves sprevod mladine, ki maršira tu gori, skozi samotno Rakitno pod visokimi Krimom, da osvoji ves svet, ki ji bo jutri pripadel. Po razigranem dopoldnevu se pri kosilu uveoavi ves njihov aoetit. Nekateri so tako vešči med nrimi, da pobašejo kar po tri porcije vase, okrevališče pa jim tudi postreže, kolikor komu duša da. Ambicija vseh malih letovišč atrijev je, da bi postali kuhinjski muci, da bi pomagali pri strežbi, toda to je odlikovanje, do katerega se je v vse splošni tekmi težko dokopati. Po kosilu to presneto spanje do treh, ki je brez izjeme obvezno za vse. še celo otroci, ki so toliko srečni, da so dobili obisk od doma in bi kajpak prav radi s svojimi materami hodili okrog ali pa pili malinovec v gostilni, se morajo neusmiljeno pokoriti hišn&miu redu. Prav tako smejo svojci prinašati kolonistom samo bombonov, čokolade in sadja. Po spanju malica: mleko in kruh, ob slabem vremenu pa še kakšen priboljšek. Mleka, ki ga okrevališče dobiva od domačih kmetov, ne morejo pcehvaliti. Po malici je spet na vrsti kopanje pa igra in sprehodi. Letos, ko je veliko otrok — prihodnji mesec jih bo še več, 9-0 — se prav radii držijo doma in v neprisiljenih igrah se v njih vzgaja tovarištvo im družnost. Ob polsedimih je večerja, po jedi umiva,nje, potem večerne zabave in naposled spet spanec. Namen počitniških kolonij je, da se otroci telesno akrepe, da se privadijo hi-gienskemn življenju in da se vobče priučijo lepega vedenja, dostojne govorice in razumnega zadržanja do tovarišev in ■družbe. Slabotni, slabokrvni otroci, pridejo v kolonijo — bolni se ne sprejemajo — se nabero od vseh strani in prve dneve vlada med njimi ponavadi precejšnje tuj-stvo. Kmalu pa se porušijo mostovi med njimi, vsa kolonija se uredi kot nekakšen idiličen kolektiv, v katerem je brez konca in kraja prostora in prilike za prijateljstvo. Zlasti mlada dekletca so si prav hitro dobra med seboj in pa med malo starejšimi fa"ti se razvije silno tovarištvo. Pred prihodom v kolonijo je vsak izimed njih natančno zdravniško pregtledan, prav tako po odhodu. Za bivanjem v koloniji se vsi prav dobro ojačijo, teža jim zrase za 1—5 kg, vitalna kapaciteta (vdih) ijim zrase do pol litra. Razen telesno pa se vsi tudi duševno okrepe, topi in apatični postanejo živi in vedri. Pri otrocih, ki se iz kolonirje vrnejo v zadosti dobre domače razimere, se telesni in duševni na- predek opaža še stalno potem. Tistim pa, ki pridejo doma v bedo, sicer dalje ne napredujejo, toda zdravje in moč, ki so si jo nabrali v koloniji, se jim pozna vse šolsko leto. Poleg vsega dobrega, kar jim nudi okrevališče, pa si znajo otroci tudi iz lastne iznajdljivosti priskrbeti mnogo radosti in zdravega užitka. Njihova kolonija je torišče najlepših iger, ki se jih more kdo izmisliti. Na žici, ki je par pedi od zemlje napeta med divema drevesoma, se prod/uci-rajo akrobatje, ves vrt pri hiši in kopališče sta kakor eno samo živo igrišče. Najlepše je pač ob urah, ko s Krima pcma-lem pada noč. Večeri na Rakitni so tako lepi, kakor pač morejo biti večeri leipi samo v tihih, samotnih slovenskih vaseh. Kadar pade mrak na zemljo in se z vasi oglašajo tisti raztrgani, osamljeni, zadnji klici dneva, se ibudi duša v človeku in otroku, in da se premočno ne oglasi domo-tožje, je treba z dobrimi domislicami preganjati čas. Med mladimi kolonisti je nekaj prav dobrih pevcev in z njihovega vrta se vsak večer razlega čez Rakitno lepa pesem, ki jo sprem,ljajo vigoline in kitare. Pa vse mogoče igre prihajajo otrokom na um. Ena njihovih najlepših atrakcij je igra o ciganu in medvedu: in medved, ki sta seveda oba izimed kolonistov, se producirata pred občinstvom, cigan »vira in poje, med/ved p'ieše in uganja komedije. Takrat pod večer je na j,lepše na Rakitni, takrat se v otroku zdrami najlepše, kar je v njem. Kakor nikjer drugje nam v tej koloniji dorašča rod, ki je telesno zidrav in duševno plemenit. — Nekoč je v obednici okrevališča na vsem lepem zajokalo droibno rudarsko dekletce iz Kočevja. — Zakaj pa jočeš? jo je vprašala sestra. — Zdajle sem se spomnila, je vsa v solzah odgovorila mala koloniistka, jaz se imam tukaj tako dobro, doma pri nas pa tako stradajo. — Tako se ti otroci, ki za mesec v letu prihajajo tz bede uživat solnce, naravo in vse, kar je dobrega, neprestano spominjajo trpljenja svojih ljudi. Kolonije nimajo na svojem dnevnem redu posebne točke: moralna vzgoja. Toda čisto ponevedoma, sredi vriska in radosti ra.se-jo iz teh slabotnih, pogosto prestradanih otrok krepki ljudje, ki bodo znali prav dbračati svojo voijo in moč. Kar težko se je bilo ločiti od tega malega, skromnega, lepega otroškega raja sredi Rakitne, ki je brez dvoma ena najlepših in najbolj zdravih slovenskih vasi. Higienske razimere med domačim prebivalstvom sicer niso najlbolj idealne — me otroci je silno razširjena rachitis — toda okrevališče bo kot krepka postojanka Higienskega zavoda, prav gotovo prinesla nekaj zdravstvenega napredka tudi v kmečke domove. Pred odhodom nam je prijazni šolski upravitelj g. Tavčar na svojem vrtu narezal nekaj vrtnic, ki so tu gori, skoraj 800 m pod Krimom, sredi vročega julija še vse drugače sveže in dehteče, kakor v Ljubljani, potem pa smo se po čudovito položnih in udobnih serpentinah nove krimske ceste, čez Ig in čez Barje odpeljali v Ljubljano z željo, da bi nam usoda naklonila priliko, preživeti v takšnem taboru mladosti in radosti kaj več tako lepih dni. Fri. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev: TEDEN DNI FILMA Razgovo? z Janam Kiepuro Dunaj, 29. julija Slavni komorni pevec Jan Kiepura se je vrnil te dni iz Poljske nazaj na Dunaj. Na Poljskem je bil zavoljo gradnje svojega ogromnega hotela, o tej zadevi nam je pevec dal naslednje zanimive podatke: — Zadnja dva tedna sem bil v kopališču Krynica na Poljskem. Toda to ni'bilo zame kako letovanje, bil sem zelo zaposlen z gradnjo svojega hotela, ki se tam že dviga iz tal. čudite se morda, da postanem hotelir, toda prepričan sem. da je ta način investicije denarja najsigurnejši. Dnevno sem se razgovarjal s svojimi inženjerji in arhitekti, katerim sem že izdal potrebna navodila celo glede notranje ureditve hotela. Moj hotel bo imel 120 sob in bo urejen z najmodernejšim sodobnim komfor-tcm. Pogreško bo imel edino to, da mi gradnja tega kolosa požre ogromnega denarja. Otvoritev bo decembra v prisotnosti poljskega ministra notranjih del. Tedaj bo na programu večja svečanost, ki bo gotovo vzbudila nemalo senzacijo po svetu. Vrhovno vodstvo nad upravo hotela *>odo imeli moji starši, sicer pa sem angažiral za upravnika enega najsposobnejših švicarskih strokovnjakov hotelske branže. čemu hotel? Kiepura se je na to vprašanje nekoliko zamislil in videti mu je bilo, da mu je odgovor nekoliko neroden, v obraz je zardel in zaupal mi je »skrivnost«, da je vsega kriva neka ciganka; »Po naravi sem zelo praznoveren in nekoč mi je neka ciganka prerokovala bajno pevsko kariero. Kljub temu, mi je dejala, bom umrl kot direktor nekega hotela. Da me ne zadene usoda umreti kot direktor tujega hotela, sem sklenil zgraditi svoj lastni hotel in tako veste sedaj, iz kakšnega vzroka gradim ta svoj hotel. Sedaj lahko mirno umrem!« Nadaljnje filmsko delo. Na vprašanje, kakšne filme namerava Kiepura napraviti v bližnji bodočnosti, je odgovoril; »Na Dunaj sem prišel izključno samo zaradi filmskega dela. Do prejšnje svoje filmske družbe Cine Alliance sem imel obveznost napraviti še en film, dočim sem sprejel sedaj angažma pri ameriški družbi Universal v Hollywoodu. Američani so hoteli, da takoj začnem delati tamkaj preko Oceana. Berlinska družba pa je zahtevala, da pred odhodom v Ameriko iz-gotovim še njihov film in tako je nastal med obema družbama mal spor. Slednjič smo se le pobotali in moje potovanje v Ameriko je zdaj za nekaj časa odgodeno. Moji načrti za najbližjo bodočnost so tedaj: Napraviti moram argleško verzijo zadnjega svojega filma »Pesem za Tebe«, ki je doslej izgotovljen le v nemškem in francoskem jeziku. Angleška verzija tega filma bo prodana v Ameriko družbi Universal, pri kateri sem odslej naprej angažiran za nekaj filmov in let. Delo na angleški verziji filma »Pesem za Tebe« bo izvršeno v Berlinu. Na Dunaju pa bom med tem gostoval v državni operi ter nastopil v opernih delih »Manon«, ;>Boheme« in morda tudi v »Tosci«. »že davno je bila moja najiskrenejša želja igrati v filmu, ki bi bil napravljen po znani francoski noveli »Pariz, ko se smeje in plaka«. Vsebina te novele mi izredno ugaja in upam, da mi bo uspelo zdaj igrati vlogo v tem filmu, katerega rokopis dela sedaj z vso paro pisatelj velikih ton-filmskih šlagerjev Walter Reisch.« Konferenca v hotelu — Ako želite, da sem iskren, vam povem, da nastopam v filmu mnogo rajši kakor v teatru, v filmu pojem za ves svet, dočim me sluša na odru le po nekaj tisoč ljudi, ki si lahko privoščijo luksuz visoke vstopnine. Največ prijateljev in navdušenih pristašev imam'tudi med filmsko publiko in če mi verujete, povem, da prejemam pri-znalna pisma iz vsega sveta, celo iz Kitajske, Japonske in drugih daljnih dežel. Vendar mi uhajajo misli kljub mojim mnogoštevilnim filmskim načrtom k gradnji mojega hotela. Ko smo te dni imeli sejo v elegantnem hotelu, so mi nenadno padla v oči krasna in praktična okna hotelske sobe. Vzel sem takoj svoj zložljivi meter ter pričel v največje začudenje vseh prisotnih gospodov od filma meriti dolžino, širino in višino teh oken. Moji prijatelji, ki si takoj niso znali razlagati mojega početja, so se začeli spogledovati med seboj in so bili sprva vsi prepričani, da se mi je zmešalo. Tako je pač, če človek zida svoj hotel... Ali nameravate priti v Jugoslavijo? »Tam sem že bil in vem, da imam tudi pri vas mnogo častilk in častilccv. Vem, da je bil moj zadnji film »Pesem za Tebe« velik uspeh v Zagrebu in Beogradu in veseli me, da je to filmsko delo zadivilo toliko tisoč ljudi. Če mi bo kaj kmalu mogoče osebno priti v Jugoslavijo, tega z\ sedaj ne morem še reči, vsekakor pa me vleče že celo vrsto let sinje morje, kjer bi prav rad preživel nekaj meseclv v počitku in miru.« S temi besedami je bil razgovor s pevcem končan. NEKAJ ZA VSE Ona (razočarano); »Zapestnica je vendar iz medi!« On; »Seveda; Tudi jaz sem opustil zlati standard.« Ona; »Veš, da nimam ničesar obleči za potovanje na morje!« On: »Dobro, dobro! Kupim ti kopalno obleko!« * Učiteljica razlaga razne običaje z oblekami: »...tako je n. pr. splošen običaj, da se nevesta obleče vsa v belo v znak najbolj radostnega dne v življenju ženske.« Neka učenka: »In zakaj, gospodična, se ženin obleče v črno?« Potepuh nadleguje na cesti odlično damo in je noče ostaviti. »Lopov! Ničvred-než! Lenuh!« zavpije odlična dama. »Tiho, tiho!« zašepeta potepuh, »ne tako glasno! Drugače bodo mislili, da ste moja žena.« IS1LA Službo dob Vsaka beseda 50 par; 7* dajanje naslova aH ia šifro pa 3 Dia. (1) Izurjene pletilje »p-ejmem tak"'.; stalno. — F ača dobro. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22038-1 Natakarico staro 35—35 let, dobro *-ivtfžibaiD.o. iščem za takoj. Ponud.be pod šifro »Corenjska« na oglasni oddelek »Jutra«. 22326-1 Mlado deklico !><••'m k malemu otrok o. »iovdenska c. 22. 22255-1 Dekle prdno in pošteno, najraje siroto, sprejmem takoj k-H pomoč v trgovin-o. NhMov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22351-1 Več pomočnic u vsa Hišna dela dobi sfcužbo v Selenburgovi uiH-o 7/1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 22388-1 Vrtnar spreten sad'jar, samec, do-b mesto avgusta. Ponudbe t v=eimi podatki na šifro »Trezen« oa oglasni odd. »Jutra«. 22Su3-l Šol ?er z večietno prakso, dober mehanik in vozač, želi službo. Ponudbe na ogla*. pod »Abst-i-22210-2 odd. »Jutra« nent«. Vsaka beseda 50 par: ta da jen j« naslova ah' za šifro p« 3 Mi. (2) Mlad fant p-os; službe kot sluga ali težak, zmožen vrtnarstva, v hotelu aH restav ra«';d. Ponudbe pod šifro »?o5tPn fam« na ogi. odi. »J.Jtra« 22380-2 Gospodična s trg'>vsko šolo in triletno pisarniško prakso išče ka k-šnokoii nameščenje. Ponudbe n-a oglasni oddelek »Jutra« pod »Vztrajma«. 2:308-2 Dve 19-letni deklici Slovenki, iščeta službe 7.«: kakršnokoli delo naj raje na Sušaku. Ponudbe z navedbo plače pod šifro »Dve Slovenki« na oirasni oddelek »Jutra«. 22348-2 Mlado dekle trgovsko naobraženo, va jeno tudi delikatese in go s-"ne. prrprevl.jeno poma g!>majer, Ljubno Pudnart, Gorenjsko. Tam prodam motor 8 prikolico »Ariel«. 21568-12 va besedo. Oglasi *o-cijalnega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali 7a šifro S Din, ociroma 5 Din. (1,1) Moško ali damsko kolo rt.o-bro ohranjeno, kupim. Kurat, Zg. šiška št. 90. 22391-11 Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam. Rimska c. 4. 22364-11 Moško kolo prodam za Din 350.—. K. H., 7aloška c. 7, dvorišče. ?2435-ll Avto9 moto Vsaka beseda 1 Din; za d?janj« oaslova ali za Šifro pa 5 Din. (10) K.dor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Vsaka b»»p<]» ) Di.a-ca lajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Dio. (16) Posojilo 60.000 dinarjev proti varni vrknijiižibi ng prvem mestu sprejmem. Varnost 50-krat-na. Ponudbe na podružnico • Jutra« v Celju pod znač-bo »S. K.« 22219-16 Knjigo za Din 40.000 od Kmetske posojilnice v Ljubljani kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Knjigo«. 22236-16 Hranilno knjižico Mestne hran. ljubljanske za 8000 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22455-16 Kdo posodi obrtniku ln trgovcu 18 tisoč dinarjev na mesečno odplačilo 1000 dinarjev in dobre obresti na menico. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posodi«. 22504-16 Otroka sprejmem v oskrbo. Jane-iič, Križevn.iška 2. 22427-14 Ljubkega otročička (deklica) 5 mesecev starega, nepreskrbljenega, odda z« svojega Zamuda Terezija. Sp. Eudi.nja št. 23 pri Celju. * 22522-14 Otroka dam v oskrbo. V poštev pride samo šiška. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22500-14 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega zr.»čaja ysa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Mizarji, pozor! Potrebujem nekaj vrat in oken. manjših, in dam na račun novo moško kolo. Naslov Z. A.. Rožna dolina. cesta V, št. 11. Istotam se kupi ena sesalka z» vodnjak št. 18. 22312-9 Kletko za veverico kupim. Kor-bec. Aleksandrova 14. Za motor naredim novo pohištvo po izbiri. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Trbovlje, pod »Motor«. 22493-10 Motorno kolo znamke »Puch«, dvotaktno, 250 m*, poceni naprodaj. Na ogled pri g. Šked ljn, mehaniku v Novem mestu. 22237-10 Tra Oglasi »g. značaja po 1 Din beseda; i* da aije nasiora ali z« šifro 5 Dm. — Oglasi socialnega in« čaja pa vsaka beseda 50 par; za (lajanje naslova a!: za šifro pa 3 Din. (81 20 angl. vez. knjig 110 Din, Lilbke - Haack. Kunstgeschlchte. 5 vez. zv. zelo poceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22454-8 »Weiberherrschaft« 4 knjige, elegantno vezane, nove, prodam. — židovska steza 4/1. 22480-8 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova aK za šifro pa 5 Din. (IT) Vrtnarik) z zasajenim vrtom in inventarjem oddam takoj v najem. Naiemn.iiia po do-, govoru. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22300-17 Pekarno da-m v najem ali vzamem peka, kateri dobi ali ima obrt. Ambroš, Dravograd. 22)286-17 Pekarno in slaščičarno t mestu oddam tako-j v naiem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutre«. 22434-17 Gostilno na najbolj prometni točki v Mariboru oddam e 1. oktobrom v najem. Vprašati j« y ogl. odd. »Jutra«. 22524-17 j Vsaka beseda 1 Din; S za dajanje naslova ali ! za šifro pa 5 Din. (19: Loka'. v sredini mesta, primeren za delavnico ali skladišče, oddam 1. avgusta. Najem ni na po dogovoru. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22059-19 Lokale za vlnarno ln delikate-so tščem za november ali pozneje. Ponudbe pod »Preselitev« na ogl. odd. »Jutra«. 22535-lfi Hiša pripravna za vpokojenca ali letovišče v Domžaiah ugodno naprodaj. Pujas nila daje Majer, Domžale, Industrijska 26. 22386-20 Stavbeno parcelo 600 m2, z dvoriščno hišico, subo in kuhinjo, prodam za gotovino Din 26.000. Zg. S:ška 181. 22376-20 Majhno posestvo pri trgu (Savinjska dolina), 10 minut od farne cerkve, prodam po :elo ugodnih pogojih. Naslov v ogas. odd. »Jutra«. 22185-20 Ugodna prilika Visok opri tl-ična hiša naprodaj- za 4)3.000 Din. — Jarše 64, Sv. Kri.ž pri Ljubljani. 22347-20 kjrrf.TJTTin Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanje naslova ali za šifro pa o Din. (31) Mlekarno dobro vpeljano, v sred'ni m-esta. takoj ugodno pro iam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22290-19 Špecerijsko trgovino uipeljano. v centru, z in-ventarjorrn oddam. Ponud be pod šifro »Prevzem 18.000« na oglasni oddelek »Ju.tra«. 22511-19 i Vsaka beseda l Dia: j za dajanj« naslova ali i ia Šifro pa 5 Din. (20) Stavbna parcela z vrtom naprodaj v nedeljo dopoldne od 9.—11 ure najvišjemu ponudniku n« novo otvorjeni cesti St-rossmajerjeva ul. 5. M« ribor. 22298-20 2 lepi parceli ob Bohinjskem jezeru prodam, lahko tudi ta vložuo knjiiiico. da se razbremenim vknjižbe. — Pojasnila daje Franc Roz man. Delavska ulica. Sa va, Jesenice. 22330-20 Parcelo prodam ob Dunajski cesti. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22458-20 Že avgusta se odda na Glincah lepo dvosobno stanovanje, parketirano, dobremu plačniku v najem. — Natančneje pri Petrič Ivanu, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 34. Dva dvosobna stanovanja elektrika, plin, kopalnica, oddam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 22144-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (21-a) Stalna mirna stranka išče trisobno stanovanje za september v bližini centra. Predpogoj, hiša brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna plačnica 79«. 22270-2-la POSLOVNE ZA ZAVAROVALNICE ZDRAVNIKE ZOBOZDRAVNIKE ODVETNIKE AGENTURE MODNE SALONE na križišču centruma Ljubljane Trisob. stanovanie kona'inicn. I. nadstropje, center, iščem za nove.rn.ber. Ponudbe ne oglasni odde lek »Jutra« pod šifro »Brez otrok 33«. 22310-21a 2 trgovska lokala, 1 4-sob. stanovanje In pisarn, prostore >ddam v palači Grafika. Poizve se: Uprava palač* Grafike. M«sarykova &e sta 14/IV. 21639 21 Trisob. stanovanje s pririklinamš oddam e 1. avg.is.tiom v vili Tdnnies. Koseze št. 25 Več e« iz ve in ogled« Istotam pn »skrbniku ali v Ljubljani. Dvorakov* ni. 3. pisarna - dvorišče. 20484-21 Pristopajte k Dniš'vn stanovanj, oa jemnikov. Gajeva ulica — Nebotičnik III. 373 21 Enosob. stanovanje s pritiklinami. vodovod, elektrike, oddam. Detelo va ul. 6. Zelena jama. 223S1-21 Dvosob. stanovanie z vsemi pritiklinami od doin. Kodeljevo. pnvše-•tova ul. 97. 22319-21 Dvosob. stanovanje kuhinja, shramba in vrt ter eventuelno z lokalom oddam v sredini tesia Laško. Štajersko. Poizve se pri Fini Orač. Laško. Štajersko. 22400 21 Dvosob. stanovanie oddam t 1. avgustom. — Rems. Predovičeva 19. Moste. 224A5-21 Enosob. stanovanje iepo. išče mirna tričlanska družina v bližini Biei vveisove ceste za novem ber. Cenjene ponudbe na jglasni oddelek »Jutra« pod »Točen pačnik«. 22530-21a Stanovanje v Celju z eno sobo in kuhinjo iščem za prvi september. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod anač-ko »Stanovanje«. 22523-213 Trisob. stanovanje drugo nadstropje. Sloništo va ulica, in dvosobno brez kuhinje, za samca ali pi sarno, takoj oddam. Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri glavnim kolodvoru v Ljubljani. 22317-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, predsobo in ostalimi pritiklinami. od-lamo v IV. nadstropju v sredini mesta za avgust. Naslov !K>ve oglasni oddeiek »Jutra«. 22291-21 Sobo odda Vprašati v oglas, oddelku »Jutra« Opremljeno sobo z dvema posteljama oddam takoj. — Verovšek, Hrenova ul. 12. 22321-23 Vsaka beseda 50 paj: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Sobo solnčno, čisto in mirno iščem v sredini mesta — Morda s hrano. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen plačnik 20«. 22251-23a Opremljeno sobo s hrano in uporabo glaso-virja išče gospodična. Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd, »Jutra«. 22301-23a Glasbila Vsaka b«seda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo za 2 osebi oddam. Pleter-iuikova ulica 10. 22216-23 Sobe d.nevtio in mesečno zelo poceni oddaja »Hotel Tivoli«. 22266-23 Prazno sobo solnčno, veliko, strogo separirano. otidam. Coj zova cesta 9. 22337-23 Več m^žkih sprejmem na stanovanje ln hrano mesečno po 360 Din ali cela oskrba 380 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22483-23 Vsaka beseda 1 Dinj za dajanj« naslova alt za Šifro pa 5 Din. (26) Saksofon rabljen, kupim. Nus'ov v podružnici »Jutra« v Celju. 22297-26 Glasovir od prvovrstne dunajske tvrdke. zelo dobro ohranjen, proti gotovini za 4000 Di.n naprodaj. Cerkvena ul. 21/1, vrata 13. 22361-29 WESSSBS Mala papiga (Wellensittich I modre barve ušla. Sliši na ime »Jaka«. Najditelj naj jo javi s svojim naslovom v Gledališki ulici št. 3 pri vratarju proti nagradi. Najcenejše letovišče je Poihorgradrc, penz;! a 30 Din, 1 e-pi izprehodi, ko-pališče v prosti naravi, elektrika, vodovod, dnevno avtozveza. — Gostiš.-« Grašič. 2237o-o8 I Vsaka besed3 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) Krasni ruski hrti čistokrvni, 2 in pol meseca mri, naprodaj. Maribor. Cankarjeva ul, 14. R:šavy. •22304-27 Srebrne lisice plemenske, ugodno prodam. Celovška ceste 56. pletarna. 223S5-27 Letoviščarji v Poljanah! Stanovanja še na, ra&i>o!ago. Novo kopališče. Krasen senčnat vrt. Ce!od.ne-vna oskrba 32 Din. Jože Tavčar, go stilna. Poljane n. Skofjn Loko. 22370-33 Vsak3 beseda 1 Dui: za dajanj« naatova t£ za šifro (»a 5 Dia. (37) Kdo se usmili uboge bolnice, katera Je bila 2 leti v bolnici ln sedaj rabi ba okrepitev zdravja, a nima nikogar, ne svojcev ne doma, sato prosi usmiljena srca, da jI poklonijo kak dar ln pofiljejo na ogl. odd. »Jutra« p^rl šifro »Bolnica«. 23496-30 Srebrne krone staro zlato ta srebro k o p a j e rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Dirsk« ulica štev. 36 — vbod 'i Vidiovdansk« oeste, pd gostilni Moti na. 70 Lirejtge Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mseratm del je jd«u »oren Alojz Novak. Vsi « Ljubljani