IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in oprava: Murska Sobota. O kr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 1OO din, polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 18. — Leto I. Murska Sobota, 23. junija 1949 Cena 2 din Pomen našega zavarovalstva v prometu Razvoj našega gospodarstva, ki ima svojo trdno zasnovo v petletnem gospodarskem planu, je dal tudi prometu silnega zagona. Kakor po žilah živega organizma, tako krožijo v prometu dobrine: rude in surovine se prevažajo v tovarne, izdelki in pridelki pa potujejo s prometom v mesta in vasi, kjer služijo našemu obstoju in nadaljnjemu napredku. Promet je torej važna osnova našega gospodarskega življenja. Zato se trudimo, bi zboljšali prometne pri- like. Gradimo avtoceste, ceste, železnice, da bi se promet čimbolj nemoteno odvijal, obenem pa hočemo z boljšimi prometnimi prilikami prometna sredstva, ki predstavljajo velik del ljudskega imetja, obvarovati prezgodnje obrabe in uničenja Tudi kroženje potrebnih dobrin bo pri boljših prometnih razmerah varnejše. Če pomislimo na vsa materialna sredstva, ki obratujejo ali se prevažajo v našem prometu, potem moramo ob tednu prometa in spričo številnih prometnih nesreč povdariti, da z večjo previdnostjo, upoštevanjem vseh prometnih varnostnih predpisov in pravilnim vzdrževanjem prometnih sredstev lahko obobvarujemo našo skupnost pred ogromno škodo. Pri tem seveda ne smemo prezreti številnih smrtnih primerov in drugih nesreč, ki lahko zaradi prometa nastanejo za življenje in delovno sposobnosti naših ljudi. Seveda, vseh nesreč v prometu kljub naši večji pazljivosti in previdnosti prav gotovo ne bomo mogli preprečiti. Zato ima naše ljudsko zavarovalstvo v prometu tudi svoje pomembne naloge; ohranja ljudstvo stvarno vrednost njegovega imetja, poedinca oziroma njegove svojce pa varuje pred gmotno škodo, ki lahko nastane zaradi smrti ali zmanjšanja delovne sposobnost. Naša ljudska oblast je pravilno spoznala pomen in potrebo zavarovalne zaščite, delovnega človeka v prometu. Zato je uvedla obvezno zavarovanje. potnikov na železnici, na ladjah, v avtobusih. Vsak potnik, ki se poslužuje teh prometnih sredstev, je zavarovan v času potovanja pri Državnem zavarovalnem zavodu Njegove pravice v primeru nesreče so določene po »Uredbi«. Zavarovanje velja v primeru potnikove smrti zaradi prometne nesreče za vsoto din 50.000.—v primeru njegove invalidnosti pa za vsoto din 100.000.— Poleg tega povrne Državni zavarovalni zavod poškodovanim potnikom tudi dokazane stroške zdravljenja in nastalo izgubo na zaslužku. Potnik, na rednih progah našega avionskego prometa so zavarovani še za višje vsote. Poleg te brez volje poedinca obstoječe zavarovalne zaščite pa lahko sleherni sklene individualno zavarovanje po svoji lastni potrebi in po svoji zmogljivosti Državni zavarovalni zavod proučuje nove možnosti zavarovalne zaščite delovnega človeka po potrebi, ki se poraja vzporedno z razvojem naše ekonomike. Znižal je premijo in prikrojil načine zavarovanja tako, da zaščita tej potrebi kar najbolj odgovarja. Od teh novih načinov je zlasti ugodno združene nezgodno in življenjsko zavarovanje Nezgodno zavarovanje zagotovi zavarovancu zvišano izplačilo zavarovalne vsote v primeru smrti zaradi nezgode. obenem pa mu nudi gmotna sredstva v primeru invalidnosti, ki bi nastale zaradi pretrpele telesne nezgode. To zavarovanje ščiti delovnega človeka pred gmotno škodo zaradi nezgod na cest., pri delu, v obratu, pri športu itd., ki po »Uredbi« niso obvezno zavarovane Zavarovalna polica ga upravičuje do odškodnine popolnoma neodvisno od dajatev, ki mu pritičejo iz naslova obveznega zavarovanja pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje ali pa iz naslova obveznega zavarovanja potnikov na železnici, v javnem avtomobilskem prometu ter iz naslova ostalih skupinskih zavarovanj. Življenjsko zavarovanje pa je za zavarovanca sodobni način varčevanja. Zavarovana glavnica ni izplačljiva le ob poteku zavarovalne dobe 10, 15, 20 ali 25 let, kot je bilo trajanje zavarovanja ob sklepu pač dogovorjeno, temveč se izplača v celoti ob zavarovančevi smrti, ki lahko nastopi že v začetku varčevanja Tako služi to zavarovanje preskrbi svojcev ob prerani smrti zavarovanca-hranitelja. v primeru doživetja ali invalidnosti pa izboljšanju lastnih življenjskih pogojev Zavarovanie služi torej dvigu življenjske ravni našega delovnega človeka. Ob tednu prometa moramo poudariti vse preventivne ukrepe, da zboljšamo varnost v prometu. Pravtako pa moramo pomisliti tudi na sebe in svoje druge za primer nesreče v prometu ali kjer koli in oskrbeti pravočasno zavarovance, ki nam bo nudilo potrebno gmotno zaščito v nesreči______________________________ Pričeto delo bo treba dokončati Dograditev zadružnih domov v rad- gonskem okraju se slabo razvija V radgonskem okraju je vsega 20 gradilišč zadružnih domov. To so gradilišča, na katerih se je že v preteklem letu pričelo z gradnjo zadružnih domov in so domovi v surovem stanju domala vsi dograjeni, kar vsekakor lahke smatrmo za uspeh frontovcev radgonskega okraja. Z dograditvijo 20 zadružnih domov v surovem stanju so frontovci zadostili svoji obvezi, zadani Partiji in Titu. Vsi ti domovi so bili dozidani do strehe v predkongresnem tekmovanju v čast V. kongresu KPJ V tem tekmovanju je prednjačila mladina radgonskega okraja, ki je sama vložila v gradnjo zadružnih domov čez 103.000 prostovoljnih delovnih ur. Nič kaj razveseljiva — a vendar resnična — pa je ugotovitev, da je nadalj- nje delo na teh gradiliščih po kongresu zamrlo, namesto, da bi s- gradnja s pojačano silo nadaljevala v cilju čimprejšnje popolne dograditve že pričetih in v surovem stanju dozidanih zadružnih domov. Vsekakor nosi odgovoren del krivde za to okrajno vodstvo gradnje zadružnih domov, šele na pomlad letos je plenum Okrajnega odbora Osvobodilne fronte sprejel sklep, da se delo na gradiliščih mora poživeti. O kakih večjih delovnih akcijah na gradiliščih za. družnih domov do tega časa ne more biti govora. Toda tudi sedaj ugotavljamo, da se ti sklepi ne izvajajo tako, da bi lahko odgovarjali stvarnim potrebam naših gradilišč zadružnih domov. Akcija dograditve zadružnih domov stoji nekam ob strani, ni zajeta življenjsko v prejšnji delovni polet, kar pa bi vsekakor bilo pričakovati. Razumljivo je, da je to le splošna ocena, kajti v nekaj primerih le prihaja do izraza volja in iniciativa krajevnih uprav in množičnih organizacij. Le tod se delo z večjim ali manjšim uspehom razvija. Razgibana so predvsem gradilišča zadružnih domov v Benediktu, Juriju ob Ščavnici, Radgoni, Žepovcih in še posebno v Galušaku, kjer je dom že skoraj v celoti dograjen, za kar so graditelji prejeli tudi prehodno zastavico Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije. Zadnje čase se je pojačalo tudi delo na gradilišču zadružnega doma v Cerkvenjaku. Tu dela dnevno na gradilišču 10 do 15 graditeljev. Težave imajo predvsem v poslednjih dneh s prevozi. Da delo ne bi zaostalo, so poiskali vse možnosti prevoznih sredstev in tako pritegnili k delu vse voznike z raznovrstnimi vpregami, vprežno živino. Največjo težavo povzroča dovoz vode za pripravljanje malte. Voda je oddaljena nekaj km od gradilišča. Da si pomagajo pri tem, so v zadnjih dneh naredili velik vodnjak, ki ga bodo napolnili z vodo člani gasilske čete v Cerkvenjaku. Graditelji zadružnega doma na Cerkvenjaku so sprejeli obvezo, da bodo zadružni dom v roku dveh mesecev do kraja dogradili. Tudi po ostalih gradiliščih pristopajo k dovršitvi pri domovih, vendar pa bo pri vsem kot celoti nujno potrebno več načrtnega dela, evidence, agitacije in splošne pažnje. J. E. S pesmijo po Avtocesti Na Avtocesti smo med brigadirji Zdaj gremo k »Modrički brigadi«. Rumene stezice vodijo k veliki rumeni stezi — Avtocesti, ki se je izprožila med grmičevjem in razmetanim košatim drevjem kakor speč velikan od vzhoda proti zahodu Ob njej je začasna železniška proga, delo pridnih mladinskih rok, ki stalno potiskajo vagončke polne ilovice iz stranskih jam na Avtocesto S čevlji dol! Na cesti je namreč blato, a noge se lažje očistijo kakor čevlji. Sezuli smo se in bosonogi rinili naprej. Razpoloženje je dobro — bližamo se Avtocesti. Dež rosi. Ni ugodno, pa se ne da pomagati. V veselem pogovoru mineva čas za nami. »Ana, ti greš na drobno kakor nevesta ...« »Saj tudi je nevesta!« »Še 24 ur, pa bo večna nevesta « »Samo zabavljajte, vi grdobe!« preti Ana. »Ne, jaz prihajam do sklepa, da si zelo zapeljiva na Avtocesti.« »Tiii...« Žugajoče se premika Anin jeziček in močna desna roka. Pa sem bil tih. Dovolj je šale z našo Ano. Trije so se že usedli po dolgem, ker jih noge niso ubogale na spolzkem blatu. Smejali smo se. Trebalo bi, da pride mama s plenicami, da previje svojega ljubljenčka, ki ga je prevrnila Avtocesta. Pa nič zato! Mi imamo radi Avtocesto. Ne zato. da bi z uspehom gradnje strašili naše sosede, temveč zato, da vzgajamo in dokazujemo, da smo vsi za delo, ki nam ga narekuje Partija. In še bomo gradili! Radi imamo delo in delovne ljudi vsega sveta. Če pa to koga jezi, najbrž tiste, ki zlorabijo najnovejše tehnične iznajdbe, ali preko radia kriče na vsa usta nesmiselne »dokaze«, potem se bodo še dolgo in dosti jezili Nikoli ne bomo razdirali tega, kar smo ustvarili, ustvarjali bomo še naprej in to še večja dela Kdor vidi življenje na Avtocesti, ta mora nehote misliti o vsem tem. Tako se pogovarjamo, razmišljamo; dobre volje smo. Tudi nebo se je razvedrilo, prikazala se je modrina, kmalu bo sonce. Zraven ceste je kovinasta baraka — ambulanta Ustavili smo se pod okni in zapeli Najprej bolj potiho, nato vse močneje Iz postelj so se dvignili bolniki na okna. Najbrž v baraki niso bili hudi bolniki, ker so kaj urno splezali v podboje oken Veselo so s ploskanjem pozdravili našo pesem. Vedre besede, malo smeha in krenili smo dalje Pogovor se je nadaljeval. Tudi šale ni manjkalo. Na račun vsega, kar je šale in smeha vredno Tako smo prišli počasi do barak Mo- dričke brigade Pravzaprav ne do barak, temveč samo do fizkulturnega prostora. »Čakaj, čakaj!« »Hop!« Skočila je. Prva, druga, tretja in končno osma To je skok v daljavo, Bosanke skačejo v dalj. Ena ima »dimlije«, pa kljub temu skače. Kaj to pomeni? Tudi ta mladinka iz Bosne je na Avtocesti obračunala s starini življenjem: s tisoči drugih ji utripa srce v silnem poletu dela. Naš prihod ni zmotil Bosank. Nasprotno! Ena je skočila celo tri metre in široka suknja se ji je zavrtela kakor vrtiljak. Da, Avtcesta vzgaja in prevzgaja, ustvarja voljo v človeku, krepi mu duha in telo. Gradi socialističnega človeka. Kmalu to prišli še ostali, stopili smo v logor. Iznenadenje! Pridne roke brigadirjev in brigadirk zlagajo belo kamenje na sveže prekopano leho: »Do 29. novembra bomo zgradili Avtocesto!«. je razbrati iz belih kamnov To je beseda brigadirjev Odraža se v delu. »Za Partijo, za Tita, za domovino smo zmožni zradirati 29 novembra in napisati tudi bolj resen datum!« Smela in sigurna je taka trdih brigadirjev. Na drugi gredi piše: »Živel CK in naš tovariš Tito!« In tako bi lahko naštevali v neskončnost. Mlade, sklenjene sile, volja in delo ter vsakodnevna izgradnja človeka, to je Avtostrada. Gremo dalje, v logor. »Moški v desno, ženske v levo barako!« »Kaj?« »Fantje, Modrič je usekal Ramo in Zvornik. Jaz imam vtis, da sem prišel domov.« »Poglej, kako so uravnali postelje!« »Kaj postelje! Poglej tla!« »Krščen duš, ti so porabili najbrž sto krtač« »Čisto pa je le!« Pod je rumen, čist. Ostale brigade niso bile tako vzorne. Umili smo se, najedli in smo zapeli. Brigada je poslušala, ploskala in končno šla spat. Mi z njo. Prepričan sem, da jim je nekaj ostalo od pesmi in besed, ki so jih slišali če smo priložili samo kamenček k poslopju socializma, tedaj smo dosegli namen, a o tem sem prepričan. »Diži se!« je završalo nad menoj, toda tiho. Šepetajoče od brigadirja do brigadirja. Se nekaj sem pozabil. Zvečer, pred spanjem je bila seja v štabu brigade. Stal sem pod oknom in lovil posamezne besede: delo, napake, to in to, norma presežena, ta četa je premalo naredila, v čast Partiji ob obletnici resolucije Informbiroja sprejmemo nove obveze. Dobro! To pomeni kritiko, organizacijo in zboljšanje jutrišnjega dela. In nove obveze! Vse v čast Partiji, za domovino! Dokaz Informbiroju, da mislimo in delamo z našo Partijo. Brigadirji so vstajali. Brigada ima fizkulturo. Petnajst minut. »Ena, dva, tri, štiri... ena, dva, tri...« Zmeraj novi gibi, tako, da se razgiblje celo telo. Potem zajtrk. Zbor! Dviganje zastave, dnevno povelje. Gremo na delo. 1., 2., 3., 4., 5. četa. Kopanje zemlje, vožnja, ravnanje in nabijanje ceste ter postavljanje proge. Juriš! Trojke tekmujejo. Pesem, vesela, vedra in udarna spremlja četo. Lopate režejo, vagončki se polnijo in praznijo, kolo na samokolnici se veselo obrača, roke v hitrem tempu nabijajo cesto z lesenimi tolkači, krivine in luknje na cesti izginjajo; cesta raste. Tako to izgleda na delu. Potem skandiranje in cesta še hitreje raste. Tako šest ur. Žal! Že konec. Zbor! Toda, to je zbor za člane SKUD-a. »Kje si pa ti?« »Veš, tamkaj, kjer se vrši borba za obvezo, dano Partiji. Brigadirji zmagujejo ...!« Gremo! Zavriskal sem in z ostalimi Člani SKUD-a veselo mahnil po Avtocesti naprej. Potem sem še enkrat zavriskal. Naj slišijo »tisti«! • N. Ante Več povezave med upravami podjetij in sindikati Pred sindikalne organizacije se v naši državi postavljajo težke in odgovorne naloge, ki jih naši sindikati tudi izpolnjujejo z zavestjo in ogromnim delovnim poletom. Sindikalne organizacije so živo zainteresirane pri izpolnitvi planov v podjetjih in s tem v zvezi z vsemi problemi, ki se tičejo zaščite in kulturne stvarnosti slehernega našega delavca in uslužbenca, obenem pa tudi v dvigu življenjske ravni. Resolucija I. kongresa ESJ in II. kongresa ZSS sta konkretno navodilo za nadaljnje delo sindikalnih organizacij v njihovem delu. Naše podružnice naletijo v svojem delu večkrat na precejšnje ovire, največkrat pri nekaterih vodjih podjetij, ki se nočejo otresti stare miselnosti in uvideti, da le skupno s sindikalno organizacijo lahko rešijo vse probleme, ki nastajajo v podjetjih. Takim ljudem naj bo enkrat jasno, da sindikalne podružnice nimajo nobenega drugega cilja, kakor ga morajo imeti oni, to je pospešitev izgradnje socializma. Na drugi strani pa se podružnice premalo zavedajo svoje vloge, ki jo vrše v naših obratih in ustanovah, da so tista žila, preko katere se pretaka celotno življenje kolektiva, vsestransko, ne pa mogoče samo v gotovih oblikah. Da je v podjetjih uspeh, če je pravilna povezava, nam pričajo danes uspehi v opekarnah Puconci in Nemčavcih. Na državnih posestvih Rakičan in Beltinci je sindikatu skupno z upravo uspelo uvesti brigadni sistem dela. Sindikalna organizacija je znala delavcem pravilno prikazati prednosti brigadnega dela. Samo govoriti članom o planskem delu, o nalogah, ki jih imajo, ne pa pri tem dati kolektivu možnosti, da vsak poedinec iznese svoje predloge, pomeni pobijati nadaljnjo socialistično samoiniciativo. Naši racionalizatorji v podjetjih mnogokrat s svojimi izkušnjami in predlogi naletijo na gluha ušesa, več- krat jim je po enem letu upravičene borbe šele poznana njihova požrtvovalnost. Samoiniciativnosti in sposobnosti tov. Štertaka A. in Tušarja V. je z uporabo starega železa uspelo, da obratuje novo podjetje »Pionir«, a do danes že kljub večkratnim obljubam nista prejela zasluženega priznanja. Mestni ljudski odbor Murska Sobota bi moral v tej zadevi prevzeti večje zanimanje in elastičnost. Navedeni primer pa ni osamljen pri naših podjetjih. Ogromno se je govorilo o stanovanjskem bloku, ki bi ga naj zgradila sindikalna podružnica Mestnih podjetij. Zadeva je zamrla in pa najden predlog, da se prepusti kolektivom v dokončno izgotovitev blok v sredini mesta, katerega bi gotovo podružnica z udarniškim delom dogotovila, ker ima vse pogoje za to. Tovarna perila, eno največjih podjetij v Murski Soboti, s svojim strokovnim delom dokazuje, da ni samo eno največjih podjetij, ampak da ima tudi najbolj organizirano delo. V planski borbi kolektiv dokazuje, da se ne straši nobenega napora. Kakor pa na eni strani dajejo delavke vse od sebe, ni Sindikalna organizacija sposobna, od Uprave izposlovati enega prostora za matere, kjer bi lahko v miru dojile svoje otroke, da o jaslih ne govorimo. Kulturno-prosvetno delo v podjetju tudi ne zavzema med delavkami tistega razmaha, kakor bi ga lahko, če bi bilo več samoiniciative in političnega dela. Naši delavci in uslužbenci dokazujejo s svojim delom in se zavedajo, da izgradnja socializma terja ogromne napore. Sindikalne organizacije pa se morajo zavedati, da morajo tem borcem izposlovati vse, kar jim pripada, biti neustrašen borec za pravice delovnega človeka, poedincem pa, ki hočejo ovirati razvoj, dokazati, da je njihova pot nepravilna, napake odpravljati, dobre izkušnje prenašati na druge. Le tako naši uspehi ne bodo osamljeni in delo se bo z uspehom razvijalo. J. P Komemoracija v spomin Otona Zupančiča Tudi v Murski Soboti je bila v izvedbi članov SKUD »Štefan Kovač« prirejena komemoracija v spomin umrlega slovenskega pesnika Otona Zupančiča Govor o delu našega velikega kulturnega delavca in ljudskega umetnika Otona Zupančiča je imela tov Medvedova, na kar so sledile recitacije Zupančičevih del Na sporedu so bile; Manom Josipa Murna — odlomek, Duma — odlomek. Veš, poet, svoj dolg? Osvoboditeljem. Kolednica mladinskih brigad. Srce v Korotanu in Pozdrav maršalu Titu Za zaključek ; pa je zapel mešan, pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« štiri pesmi, od teh tri — Kroparji, Pastirčki in Da sem jaz ptičica — po besedilih Župančičevih pesmi. Pionirji ! Tekmujte med seboj po odredih, kdo bo zbral večje količine polžev. Tako si boste prislužili denar za izlete v počitnicah- Stran 2 LJUDSKI GLAS Murska Sobota, 23. junija 1949 Kaj je dal Teden tehnike kmetijstvu okraja Murska Sobota Teden tehnike v okraju Murska Sobota je bil v glavnem posvečen dvigu kmetijstva, kar je prišlo do izraza v aktivni pomoči kmetijsko obdelovalnim zadrugam. Strokovno-politična predavanja, ki so zajela problematiko kmetijstva, so bila izvedena uspešno po vseh centrih okraja. Predavanja so bila na splošno dobro pripravljena in so uspela tam, kjer so krajevni funkcionarji n vaški učitelji pravilno razumeli Teden tehnike ter o predavanjih pravočasno obvestili prebivalstvo. Najboljše so uspela predavanja v Sebeborcih, Ižakovcih, Dolencih, Cankovi, Prosenjakovcih, Pečarovcih in še v nekaterih vaseh. Slaba udeležba pa je bila v Tišini, Kraščih, Puconcih, Križevcih in drugod. Nekaj krivde za slab obisk v teh vaseh je v tem, da so se predavanja vršila med tednom sredi največjega dela na polju. Tako so prihajali kmetje na predavanja utrujeni n se kot taki niso dovolj razživeli v diskusiji. Na splošno so zajela ta predavanja nad 1000 kmetovalcev, ne-vštevši mladine. Sama diskusija na predavanjih je pokazala, da si naše podeželsko ljudstvo želi takih in podobnih predavanj na vasi Zato bo nujno potrebno, da bomo predavanja nadaljevali v okviru izobraževalno-umetniških društev in ljudskih univerz. Graje vredno je dejstvo, da je bilo opaziti s strani nekaterih predavateljev malomaren odnos do sklicanih predavanj. Karakterističen primer dajejo predavatelji »Vodograda« Murska Sobota, ki so na lastno pobudo sklicali predavanje v nekaterih večjih centrih, katerih pa niso izvedli. Tako je v teh vaseh prišlo do nezadovoljstva, kar se je izkazalo na poznejših predavanjih, ki so bila izvedena z zelo slabim obiskom. Pomoč, kmetijsko obdelovalnim zadrugam in zadružnim ekonomijam Pomoč kmetijsko obdelovalnim zadrugam se je razen političnega dela odražala tudi v aktivni pomoči članov sindikata, uslužbencev Ustroja iz Murske Sobote. Le-ti so s pokretno delavnico v času Tedna tehnike popravljali razne stroje, orodje, kuhinjsko posodo in podobno. Tako so s krožno akcijo obiskali KOZ Tešanovci, Sebeborci, Moravci in še nekaj ekonomij. Vrednost opravljenega dela znaša nad 20.000 din. Ekipe so bile s strani zadružnikov prisrčno sprejete. Izlet zadružnikov na državno kmetijsko posestvo Rakičan Za zaključek Tedna tehnike je bil 12. t. m. uspešno izveden masovni izlet zadružnikov na državno kmetijsko šolo Rakičan. Zadružniki so si ogledali posestvo in se seznanili z agrotehničnimi načini dela v posameznih panogah kmetijstva. Številne obiske, ki so bili predvideni za ta dan, je preprečil nedeljski naliv. Tako so bile zastopane samo nekatere skupine KOZ in KZ. Prisotnih je bilo nekaj čez 100 ljudi, od katerih so bili zastopani tudi zadruž- niki iz Dolnje Lendave, zadružni tečaj Murska Sobota, državna kmetijska šola Svečina in drugi. Izletniki so si ogledali ob spremstvu inštruktorjev posamezne kulture, kakor tudi ostale panoge kmetijstva. Sam ogled je delno oviral dež, ki je motil razpoloženje vse do popoldneva. Kot uvod so bili zadružnikom pokazani moderni hlevi v Nemščaku. Izletnike je zadivila lepo negovana selekcionirana živina, moderni svinjaki z 250 svinjami, razdeljeni ločeno po velikosti. Inštruktorji so seznanjali zadružnike z načinom intenzivnega dela v svinjereji. Perutninarstvo Posebno pozornost so vzbudili pri zadružnikih inkubatorji na vodno gretje, ki so nekaj posebnega na posestvu. V prostorni, čisti zgradbi, kjer so nameščeni inkubatorji, je sprejel obiskovalce inštruktor samouk Franc Zakh, ki se že nekaj let bavi s perutninarstvom. Zadružniki so se seznanili s konstrukcijo inkubatorjev, katera je dokaj preprosta. Kvadratasta metrska škatlja stoji na lesenih nogah. Sestoji iz rezervoarja za vodo, regulatorja topline in razvrščenih rešet za vlaganje jajc. Način dela v inkubatorjih je kaj preprost. Vsak dan se dolije 16 litrov vrele vode. Toplota, ki nastaja, se regulira s posebnimi regulatorji. Zadružniki se zanimajo, kje so bili inkubatorji izdelani. Inštruktor veselo pripoveduje: »Velike težave smo imeli z dobavo materiala. Posebne težave so nam delali regulatorji, ki so kaj precizno izdelani. Vendar nismo mirovali. Domači strokovnjaki so po krajšem študiju uspešno izdelali tudi regulatorje. Tako je bilo pri nas izdelanih 12 inkubatorjev. Sedaj je nastalo vprašanje, ali se bodo novi inkubatorji, ki so povzeti po Györgejevem patentu, tudi v praksi obnesli«. Sledili so dnevi in noči napornega opazovanja. Oko tovariša Zakha je budno spremljalo ves potek v inkubatorjih. Izkazalo se je, da srednji inkubator ne deluje pravilno. Tov. Zakh pa ni vrgel puške v koruzo. Dan in noč je delal na inkubatorju, ga popolnoma demontiral, popravil napako in znova sestavil. Inkubatorji so sprejeli vase 2800 jajc vodne perutnine. Po 28 dneh v getacijske dobe so sledili uspehi. Povsod živžav, inkubatorji se odpirajo, izvalile so se mlade račke. To je kratka zgodovina prvih poizkusov valjenja na posestvu. Inkubatorji nimajo prednosti v tem, ker je način dela enostaven, cenen ter z ozirom na majhne stroške imenitno ustreza potrebam poedinih gospodarstev v kmetijsko obdelovalnih zadrugah. Inkubatorji so posebno pripravni za selekcijske poizkuse z ozirom na malo število jajc, katera se lahko dobavijo v sve- žem stanju. Inštruktor razlaga, da se bo v letošnjem letu podvojilo število inkubatorjev. Inkubatorji bodo valili izključno vodno perutnino, ki ima pri naših pogojih ob številnih rokavih Mure veliko možnost razvoja. Razstava poljedelskih strojev Tukaj so se zadružniki seznanili z modernimi poljedelskimi stroji, od najtežje kapacitete do ročnega orodja. Tako so bili prikazani razni sejalniki, selektorji, eno- in večbrazdni plugi, razrahljači, trosači umetnega gnojila itd. Upravnik šole, inženir Absec, je seznanjal prisotne z načinom in prednostjo dela z ozirom na lokalne prilike Prekmurja. Pozornost so vzbujali žetveni stroji, samovezaljke, različni tipi traktorjev, selektor na električni pogon, ki je bil stavljen v delovanje. Praktični prikaz dela posameznih strojev na zemlji je izostal zaradi razmočenega terena. Po pregledu strojev so zadružniki krenili na žitna polja. Izletnike je pozdravilo valujoče žito skrbno obdelanih parcel. Povsod so vidni rezultati umnega gospodarstva rakičanskega posestva. Tov. Absec je obiskovalce med drugim seznanil z raznimi oblikami strojne sestave. Tako je pokazal navadno setev, stezasto setev in redko setev. Razložil je poedine dobre in slabe lastnosti posameznih primerov. Po ogledu vrtnarstva, ki dobiva v Rakičanu širok razmah, so izletniki krenili v stanovanjske prostore šole Ogledali so si vse prostore gojencev, učilnice, dvorano, kuhinjo in ostale prostore. Z bogatimi nasveti so se zadružniki v popoldanskih urah vrnili na svoje domove. Izlet nam je pokazal, da si zadružniki v bodoče žele več takih in podobnih razstav ter izletov, ki bodo veliko pripomogli k uspešnejšemu razvoju kmetijstva na vasi. V takem smislu je potekal Teden tehnike v kmetijstvu v murskosoboškem okraju. T. L. Dopisujte v „Liudski glasʻʻ Nabiramo polže! Veliko je polžev v naših krajih. Najti jih je povsod. Že v lanskem letu se je vršilo nabiranje polžev Ponekod so jih predvsem pionirji na brali precejšnje količine. Zakaj sploh nabiramo polže in čemu je to koristno, bo nemara kdo vprašal. Prvič: Vsak, ki nabira polže za rejo na državnih posestvih, s tem da svoj gotov prispevek skupnosti, ker z zbiranjem polžev povečuje količino dobrega izvoznega blaga, množi fond deviz. Drugič: Nabiranje polžev je obenem tudi dober vir dohodkov za vsakega zbiralca. Številne skupine pionirjev, odredi in posamezniki so si z nabiranjem polžev prislužili lepe denarne zneske, ki so služili potem skupnim izletom, nabavi razne opreme in slično. Po košnji je zopet prav ugodna prilika za nabiranje polžev. Posebno pionirji so pozvani, da po zaključku šole ne zamude ugodne prilike in si prislužijo denar za počitnice. Polže zbirajo in odkupujejo vse kmetijske zadruge in odkupna podjetja. Priden zbiralec lahko nabere dnevno 50, pa tudi do 100 kg polžev, ki se odkupijo po 7 dinarjev za kilogram. Mnogo polžev je predvsem v okrajih Dolnja Lendava; Ljutomer, Radgona in Murska Sobota. Iz vseh teh okrajev sprejema že uprava republiških gospodarstev v Beltincih. Sem lahko pošiljajo zbrane polže tudi posamezni zbiralci. Ugotavlja se, da je ravno v teh štirih okrajih, kjer je največ, polžev, bilo dosedaj najmanj nabranih. Zato pozivamo vse, ki imajo količkaj možnosti za nabiranje, posebno pa še naše pionirje, da po košnji zbereš čim več polžev. Pionirski odredi lahko to še posebno storijo z množičnim nabiranjem, v katerem naj sodelujejo vsi pionirji odreda. Na željo pošlje uprava republiškega kmetijskega gospodarstva Beltinci tudi posameznikom zaboje za odpošiljanje polžev. Če pa pošljejo zbiralci nabrane polže v svojih zabojih, bodo zaboje dobili vrnjene. Od uprave kmetijskega gospodarstva Beltinci lahko dobe zbiralci na zahtevo tudi vsa nadaljnja in podrobnejša navodila za odpremo polžev. Vse nabiralce na opozarjamo na to, da je treba zbirati samo odrasle sive polže. Zdravstveni obisk v Turnišču Zadnjo nedeljo v mesecu maju je v okviru p roti tuberkuloznega tedna obiskala Turnišče zdravniška ekipa. Že zgodaj zjutraj se je zbralo pred poslopjem veliko število ljudi, ki so pričakovali ekipo. Že dan naprej so mladinci in žene iz Turnišča pod vodstvom okrajnih zdravstvenih uslužbencev, na čelu z dr. Pečanom, zdravnikom iz Murske Sobote, pripravili vse potrebno za delovni obisk zdravniške ekipe. Že dan prej so mladinci in žene vzbudili splošno zanimanje pri množici prisotnih Dr. Pohar, šef zdravstvene službo v Mariboru, je poudaril pomen obiska zdravstvene ekipe, govoril je o pomenu protituberkuloznega tedna in o naporih naše ljudske oblasti, ki jih le-ta vlaga za na- rodno zdravje, ki je tako važno v naši socialistični graditvi, kajti le zdrav človek lahko z vso močjo gradi našo lepšo bodočnost. Tov. dr. Radšel, primarij pljučnega oddelka mariborske bolnišnice, je v kratkem orisal bistveni način borbe proti jetiki in važnost cepljenja z BCG. Predvsem je poudaril to, da imajo v naši socialistični državi velike ugodnosti ljudske množice v brezplačnem zdravljenju. Med zdravniškimi pregledi, ki so bili uspešni in so zajeli množice ljudi, sta bila odkrita dva slučaja odprte tuberkuloze. Člani zdravniške ekipe so prikazali s tem veliko požrtvovalno delo za zdravje naših delovnih ljudi O. J. Važni sklepi konference upravnih odborov kmetijsko obdelovalnih zadrug v Ljutomeru Dne 6. junija 1949 se je vršila konferenca odbornikov kmetijsko obdelovalnih zadrug v kino-dvorani v Ljutomeru. To je prva konferenca te vrste v našem okraju. Na konferenci je bilo zastopanih vseh 25 upravnih odborov, po številu nad 120 udeležencev. Namen konference je bil medsebojno posvetovanje o nadaljnjem delu v zadrugah. Novo izvoljeni odborniki so pokazali veliko razumevanje za zadruge in težnjo, da svoje zadruge čimprej usposobijo, da bodo služile v polni meri hitrejši socialistični izgradnji naše domovine. Na konferenci so bili sprejeti zelo važni in koristni sklepi. 1. Uvedel se bo brigadno-desetinski sistem dela in norme. 2. Ugotovile se bodo zasejane površine zemlje s posameznimi kulturami Na podlagi te osnove se bo lahko kontrahiralo in zadružniki bodo tako dobili bone. 3. Pričelo se bo že sedaj planiranje za jesensko setev. Zorati bo treba vse meje in vrati, da se dobijo veliki kompleksi zemlje 4. Izvedla se bo adaptacija hlevov, ki niso bili dovolj izkoriščeni. Živina se bo sortirala, in sicer ločeno krave molznice, delovne in breje krave. Tudi konje se bo sortiralo. Važen sklep je tudi reja prašičev 5. Da se bo rešil problem pomanjkanja knjigovodij v KOZ, se vrši v Ljutomeru dopolnilni knjigovodski tečaj. 6. Zadružnikom se bodo nudile tudi ugodnosti pri nabavi blaga. Na 12-tih sedežih dosedanjih kmetijskih zadrug se organizirajo poslovalnice OZKZ izključno samo za zadružnike in člane zadružnih ekonomij. Razpravljali so tudi o nizu drugih problemov, ki se pojavljajo v mladih obdelovalnih zadrugah. B. A. Zbirajte polže ! Prevzemajo jih Kmetijske zadruge Sindikati, delovni kolektivi! Vaša prva naloga v teh dneh izpolniti polletni plan. Zato na delo s pojačano silo, da bodo pravočasno izvršeno vse planske naloge!. Mestni kino v Murski Soboti predvaja: 24., 25. in 26. junija 1949 avstrijski film Otroci Pratra 28., 29. in 30. junija 1949 sovjetski film. Sinora Predstave vsak dan razen ponedeljki ob 20. uri. Ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20. uri. Pri vsaki predstavi tednik, Blagajna je odprta vedno 2 uri pred vsako predstavo. Opozarjamo kinoobiskovalce na tednik »Pred narodnim sodiščem«, ki se predvaja s filmom »Otroci Pratra« in tednik »Uničujmo koloradskega hrošča« ki se bo predvajal s filmom »Sinora«. I. Zmago: Dogodek (Nadaljevanje) Posedel je še toliko, da je popil čašico črne kave, ki si jo je želel vedno po kosilu, a kosila se ni niti dotaknil; pokadil je cigareto ob upornem molčanju, nato pa vstal in odšel. Koudilovim je bilo znano kam; h Kousu. Ta ga je vedno bogato pogostil, bolj kot pa svoje sorodnike. Celo več mu je privoščil, kot pa svoji družini. Andreju je to seveda godilo in dal je na znanje tudi Koudili, da ga »popolnoma neznan človek bolj pogosti, kot pa sorodnik.« Pa tudi pogovorila sta si laže, kot pa s Koudilom, saj sta doživela isto usodo — Kous v malem, a Andrej v velikem. Oba pa sta stremela za istim in oba sta bila enako kaznovana od onih, katere sta izkoriščala. Zato pa se jim tudi ni zdela pravilna nova doba in se v nov položaj nista mogla vživeti, čeprav sta se včasih vživljala v vse mogoče položaje in sta postala prava glumca v vsakodnevnem življenju. »Vse bi šlo v redu in prav,« je prikazoval kmečko življenje Andreju, ki ga nikdar ni poznal, a najmanj v teh časih, »le da ne bi bilo teh različnih cen — teh vezanih. kot jim pravijo. Pa še to bi šlo, če bi lahko vse prodal po vezanih cenah in tako tudi nakupoval, toda tega nam ne dopuščajo — v tem dajejo prednost kmetičem ki so včasih pr nas hlapčevali. Pa recimo da je tako, toda vse bolj hudičevi so davki. Čim več prodaš na prosto, tem višje davke ti nabijejo, pa smo pri istem. Nikamor ne moreš prilezli, pa če si še tako gibčen in prefrigan.« »Saj, saj! Diktatura hlapcev in hišnic ...« je zopet udaril na dan Andrej s svojo staro parolo. »Mladina na proge, ceste in vrag vedi kam vse,« se je razburjal Kous, ki je bil v skrbeh za svoje veliko gospodarstvo, ki ga vse težje obdeluje sam. »Mladina v težko industrijo, frontovci v frontne brigade, mali kmetje v zadruge — Se za hlapca se je treba bati. Še tistega ti odpeljejo, češ: zakaj bi delal tem bogatinom zastonj in živel vse življenje v hlevu — pridi k nam v tetko industrijo, v kmetijske šole, v podjetja za vajenca; povsod se najde zate lepše življenje.« »Hlapci naj postanejo gospodje, a ti, ki imaš izkušnje in si nekaj veljal in pomenil, pa se jim pokoravaj. . Tako je — tako; naj bo. Pa ne bo tako, ker tega ne bodo dovolili...« je oživel tudi stric Andrej. »Ne bodo dovolili?! Mogoče ne, toda po pravici povedano sem postal že malodušen. Vse kaže, da se ne brigajo za nas. Ti tukaj pa, kar naprej privijajo po svoje. Sami si moramo pomagati, sami, pa nam bo še bog pomagal!« Ob takih besedah je Kous navadno vstal in zakorakal po sobi, ali pa se je podbočil in zagledal v Andreja, toda ta je ostal zaspano negiben kot vedno in je le kadil. Včasih je kar tja v en dan kimal in vrag si ga vedli kaj mislili Ob takih primerih je Kous jezno pomislil »Staremu še vedno dobro gre. Pohaja in obiskuje znance, saj jih ima dosti po Vsej državi. Verjetno se je zato. da bo preživel v brezbrižju dobršen del leta, najbrž tudi obesil na vrat temu ubogemu Koudili.« Čez kraje so se raztezale dolge sence. Sonce je izginjalo na zahodu in postajalo je vse bolj mračno. Na nekdanji gmajni se je dvigalo zidovje zadružnega doma. Sicer še ni visoko, vendar je uspeh velik. Še pred dobrimi tremi meseci je bil v vasi prepir. Jezikali so vsi počez, a z delom nikakor da bi pričeli. Pa kako bi tudi pričeli, ko pa so eni želeli, naj bo zadružni dom zunaj vas.. če že ne v sredini, pa vsaj blizu sredine. Tajnik krajevnega ljudskega odbora je sicer hotel rešiti to zadevo, kot tudi tajnik frontnega odbora ter še nekaj takih in so s tem namenom napovedali množični sestanek. Kljub mišljenju nekaterih, da se sestanka ne bo nihče udeležil, jih je bil poln razred osnovne šole. Večina jih je prišla iz radovednosti nekaj pa tudi zato, da bi godrnjali. Aktivist z okraja je tudi prišel in povedal o pomenu zadružnega doma, da je sicer vseeno. kjer stoji, vendar je važno to, da bo stal tam, kjer bo vsem več koristil. »Drugo bi bilo, če bi bil ta dom na menjen v uporabo dvema vasema,« je dejal »V tem primera bi bilo potrebno najti zanj primerno mesto nekje v sredini poti med obema, toda tukaj bo za- družni dom samo za to vas in je vsak prepir brezpomemben in celo neumem.« »Seveda je neumen,« je godrnjal stari Tekač. »Še bolj pa so neumni isti, ki so se začeli prepirati.« »Ne vem, če so bili tako neumni,« se je nasmehnil aktivist. »Ali ste sploh pomislili, kdo je začel prepir?« Vaščani so postali pozorni. Ta mladič, ki je komaj prekoračil dvajseto leto, pa jih je pognal v kozji rog. Miška ga je z zanimanjem opazoval. Videl je, kako mimo, a vendar pozorno gleda po ljudeh. Sicer tega ni bilo niti opaziti, če ga nisi pogledal v Zdelo se je, da ga zanimajo prav ti v zadnjih vrstah. Nekam godrnjavi so tam zadaj. Miška je še sam pogledal nazaj. Ruknil je tudi Karčija in mu namignil na Bakana, ki s. je potegnil kapo na oči in mu je zmečkani senčnik silil že čisto na uho Naslonjen je bil na klop in izzivalno škilil na aktivista. Tudi ta se je zazri vanj, kot da bi ga presojal. Kot da bi mu sledili, so ga tudi ostali začeli pogledovati in končno so se vsi ozrli vanj, kot da bi nekaj novega odkrili v svoji sredini. Bakana pa to niti najmanj ni motilo, še manj pa ga je zmedlo. Glavo je naslonil na dlani in pogledoval drugega za drugim, kot da jim pravi: kaj pa ste, sirotice butaste! »Tisti, kdor si je izmislil, da je potrebno graditi ta zadružni dom, je bil tujec ne pa mi, ki nočemo graditi,« je iztisnil. Vsi so molčali in gledali kaj bo. Pa se je od nasprotne strani oglasila stan Maučička: »To naj jim delamo, dajo pa nam figo. Bele moke ni za dobiti. To pa, kar imamo, pa nam vzamete. Davke nam vesite na hrbet... vražje.« Očitno ji je zmanjkalo besede in se pač samo namrdnila, kot da ji gre na povračanje. Pogledi so se obrnili proti njej in ona se je jela premikati, kot v tremi. Karči pa je butnil s komolcem. Miška in polglasno dejal: »Ne bi ji škodilo, če bi malo delala, postala bi bolj vitka!« Nekateri so se zasmejali, a Tekač je povzel: »Meni pa se zdi, da ne bi škodi zgraditi zadružni dom. Potem vsaj ne bi vedno iskali dvorane za igre in bi lahko prišli tudi od drugod igrat sem. prostori kmetijske zadruge bodo tam mesto in ne v tisti smrdljivi luknji zunaj vasi, pa KLO bo imel prostore tam in mladina ... « Aktivist pa je samo molčal in stopal med klopmi, ki so bile premajhne za odrasle in so se komaj premikali, ko so se obračali drug k drugemu s svojimi pripombami in mišljenjem. (Dalje prihodnjič Nabiranje polžev je nov vir dohodkov in povečani izvoznega fonda. Zato zberimo čim več polžev! Urejuje uredniški odbor. odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.