Poštnina plačana v gotovini Stev. 236 V Ljubljani, torek 17. oktobra 1939 Leto IV Prvi večji nemški napad na Francoze Ob Mozeli so se Francozi najprej umaknili, nato pa z minami pognali nemške oddelke v zrak in postojanke spet zasedli. - Nemške izgube znašajo 1000 mrtvih mož, 20 težkih tankov Pariz, 17. oklobra. o. Nemške čete s« včeraj izvedle silovit napad 4 milje vzhodno od Mosele. Zavzele so opazovalne francoske postojanko na Schnccbergu in prodrle celo v v Apack, ki leži v hliižni luksemburške meje. Francozi pa so imeli te postojanko podmini-rane. Spustili so Nemce naprej, potem pa zažgali mine ter tako ustavili nemško prodiranje. Pod zaščito svojega topništva so zavzeli spet vse postojanke. Nemci so imeli okrog 1000 mrtvih in 20 njihovih tankov je bilo pri napadu uničenih. Večerno francosko uradno poročilo z bojišča se glasi: Nemške čete, podprte od topništva, so danes zjutraj prešle v napad na odseku v neposredni bliižni Mozele in sicer z vzhodne strani. Napad je bil na bojišču, dolgem 10 km. Nemške čete so zavzele hribček Schneeberg, kjer so bili naši maloštevilni oddelki za opazovanje, zavarovani t minami. Pod našim ognjem pa je bil tam sovražni napad ustavljen tako, da se je moral sovražnik celo umakniti severno od Apacha, kamor je za kratek čas prodrl. Pariz, 16. okt. Kakor so pričakovali, so Nemci včeraj zjutraj izvedli svoj prvi veliki vojni napad. Ne gre več za manjše napade e slabimi oddelki, ampak za operacijo dokaj velikega obsega na fronti kakih 6 km z znatnimi oddelki pehote in topnitva. Ta del fronte 6e raztega v odseku vzhodno od Mozele, tik vzhodno od njenega toka. To je že od začetka sovražnosti bila najobčutljivejša točka, kjer so nasprotniki pogosto trčili drug ob drugega v manjših krajevnih operacijah. Ravno tod se je bilo Nemcem posrečilo spričo ugodnega ozemlja vdreti na francoska tla, a jih je bil protinapad takoj 6pet pregnal. S tem protinapadom so takrat Francozi osvobodili svoje ozemlje in udrli na nemška tla do vasi Perl na ce6ti v Borg. Z drugim napadom pred 14 dnevi so se Francozi tam polastili majhnega gozda. V tem odseku 60 bili običajni manjši napadi patrol in praske topništva. Nemški'Mapad v tem področju ni presenetil francoskega poveljstva. Zadnje dni je bil ta odsek prizorišče mrzličnega zbiranja nemških čet. Ob koncu prvega tedna oktobra je nemško težko top-ništšvo hudo obstreljevalo francosko zaledje, posebno vasi Ruttrof ob Mozeli med Sirgora in Apachom. Prav’tako so Nemci v tem odseku konec preteklega tedna izvedli hude napade, da bi dobili kaij ujetnikov in od njih kakšne podatke za nemški generalni štab. Toda ujeli niso niti enega Francoza. V pričakovanju neizogibnega napada )e francosko poveljstvo ukrenilo vse varnostne ukrepe in Hitler piše Stalinu London, 17, okt Londonski radio poroča, da je danes odposlal Hitler posebnega odposlanca v Moskvo s pismom za Stalina. O vsebini tega pisma ni znano, pač pa pravijo v političnih krogih, da 3e Hitler sporočil Stalinu o nadaljnih nemških nažrtih. London, 17. okt. o. Iz Kaunasa poročajo po poročilih, k} ^ prispela tja iz Berlina, da je na-j., ?..n? zadnjem setanku med hitlerjevskimi vo-11 l1.n Y°iaškimi poveljniki nasprotje. Do tega Moskvo 16 pr*^° zara jega letalstva na vzhodnem bojišču, je Poljska s tem v veliki meri zagotovila varnost prevoza angleške vojske v Francijo. 5. Vojna jia Poljskem je dala Angležem in Francozom vazne podatke o nemškem vojskovanju, zlasti glede uporabe letalstva, tankov in motoriziranih enot. 6. Pri bojih na Poljskem se je pokazalo, da nemška pehota ni bila sposobna napredovati proti poljskim položajem brez podpore tankov, čeprav so poljske postojanke bilo zelo šibke. To je dalo veliko razmišljanja nemškemu poveljstvu, ki ve, da je Maginotijeva črta po svoji utrditvi in oboro^ žitvi naravnost strašna. Čeprav je Poljska imela malo orožja proti tankom, se je pokazalo, da je to orožje zelo uspešno, zaradi česar je bila morala nemškega moštva pri tankih zelo prizadeta. 7. Junaška obramba Varšave, Modlina in drugih krajev je dala svetu primer najvišjega poguma v obupnih okoliščinah. Ta primer bo služil francoski in angleški vojski na zahodnem bojišču. Zavezniško poveljstvo je bilo ves čas jasno, da je treba zmago Poljakov doseči ne na njihovem ozemlju, marveč z vojaškimi akcijami zaveznikov. Ker so Dardanele neaavzetnc in predstavljajo ključ do Črnega morja in do ruskih petrolejskih vrelcev pod Kavkazom, bi od sklenitve črnomorsko pogodite imela koristi zlasti Rusija. Zato so Turčiji nikamor ne mudi in lahko čaka tako dolgo, da bodo Sovjeti pač sprejeli njene pogoje. Moskva, 16. okt. Turško kmetijsko odposlanstvo je zapustilo Moe/kvo. V Rusijo je prišlo 6amo zato, da si ogleda sovjetsko kmetijsko razstavo. Njen odhod ni v nobeni zvezi 6 potekom sovjetsko-turških pogajanj. Trgovski sporazum ^ med nami in Nemčijo Belgrad, 17. okt. Včeraj 60 6e s sporazumom končala nemško-jugoslovanska trgovinska pogajanja. Ta pogajanja 60 potekala v okviru gospodarskih posvetov, ki jih je Nemčija začela z nevtralnimi državami, da bi si iz njih preskrbela blago, ki ga ne more uvažati po morju. O pogajanjih in o sklepu sporazuma je izšlo skupno uradno poročilo, ki pravi, da sporazum ureja V60 izmenjavo blaga med Nemčijo in Jugoslavijo za bodoče leto. S tem sporazumom 60 bile odstranjene vse težave glede medsebojne trgovine in ne bo treba nobenih posebnih ukrepov. Z nemške 6trani bo omogočeno plačevanja jugoslovanskega blaga deloma z nemškimi izdelki in z izvozom. Ob podipieu sporazuma je dal izjavo tudi naš zunanji minister dr. Cincar Markovič in poudaril splošno prijateljsko sodelovanje med obema državama. To 6odelovanje 6luži odstranitvi nesporazumov in 6 tem miru. • V Belgrad je odpotovalo tudi italijanslko trgovsko zastopstvo, ki se bo posvetovalo o novi ureditvi gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Italija Pred nadaljevanjem pogajanj med Finsko in Sovjeti London, 17. okt. o. Pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Finsko, ki so bila začasno prekinjena, se bodo nadaljevala v nekaj dneh, ko se bo povrnil finski zastopnik Pasikivi z novimi navodili svoje vlade v Moskvo. Finske oblasti so izpraznile otok Hogland, kar bi pomenilo, da bo finska vlada sprejela sovjetske zahteve, v katerih Sovjeti zahtevajo otok Hogland za svojo vojaško uporabo. V zvezi 6 6ovjet6ko-finskimi pogajanji izjavljajo v poučenih krogih, da ni nobenih vzrokov za otezkočenje teh pogajanj. Zato je možno, da 6e bo Pasikivi čimprej odpeljal v Moskvo in pogajanja nadaljeval. Pasikivi je včeraj dopoldne takoj po vrnitvi iz Moskve konferiral z zunanjim ministrom Erk-kom, takoj nato pa s predsednikom vlade in več ministri. Včeraj popoldne se je vlada 6estala na 6ejo in je Pa6ikivi podal poročilo o moskovskih razgovorih 22 nemških podmornic do zdaj potopljenih Pariz, 17. okt. Ob torpediranju treh francoskih trgovskih in fiotniških ladij je izgubilo življenje 8 oseb. Generalni komisarijat za informacije je izdal s tem v zvezi sledeče obvestilo: Z ladjo »Bretagne« je izginilo 5 oseb od posadke ter ‘2 potnika 3. raz. Rešeni so se izkrcali v najbližjih pristaniščih. Na tovorni ladj^ »Louisiana« je bil ubit drugi kapitan. Na ladji »Emile Nunget« pa je bila rešena vsa posadka. Med torpediranjem teh ladij je bila uničena eovražna podmornica. Vsega je zdaj uničenih 22 nemških podmornic. Ogenj v palači Viktoriji Danes dopoldne po 10 se je iz stanovanja v prvem nadstropju v palači Viktoriji nad lokalom »Daj-dama« pričel valiti gost dim. Ljudje so ogenj pravočasno opazili in ga pričeli gasiti. Poklicani so bili tudi ljubljanski poklicni gasilci, ki pa so prav hitro opravili svoje delo in odstranili nevarnost. Škoda v stanovanju je precejšnja I Napad nemških bombnikov na Edinburgh 4 nemška letala izgubljena - Napad ni povzročil nikake škode London, 17. okt o. Skupina nemških bombnikov je včeraj popoldne poskusila izvesti napad na mornariška oporišča ter industrijska središča pri Edinburghu v severni Angliji- To pot so je nemškim letalom prvič posrečilo približati angleški obali, toda napad ni uspel. Angleško mornariško, letalsko in vojno ministrstvo so objavila v skupnem poročilu te-le podrobnosti o včerajšnjem poletu nemških letal nad škotsko obalo: Nemški napad je veljal britanskim ladjam v Firth-of-Forthu. Udeležilo se ga ;e 12 nemških letal. Nobena ladja ni pomembneje poškodovana. Neka bomba je oplazila križarko »Southampton« in prizadejala neznatno škodo na klunu ladje. Pri tem se je potopil admiralski čoln in pomožna ladjica. Drobci bombe so ranili 3 ljudi na tej ladji, 7 pa na križarki »Edinbourgh«. Neka druga bomba je priletela blizu rušilca »Mohawk« in ranila 25 ljudi na krovu. Od 12 ali največ 14 letal, ki so sodelovala pri napadu, so Nemci izgubili najmanj 4, in sicer tri v boju z britanskimi letali. To je bil prvi spopad med britanskimi in sovražnimi letali, in sicer nad obalo otoka May pred Firth-of-For-thom. Dve sovražni letali sta 6e morali spustili z višine 4.000 čevljev nekaj metrov nad vodo in so jih britanska letala preganjala, tako da sta ušli šele nad visokim morjem. Neko drugo letalo je komaj 10 minut pozneje padlo v plamenih v morje. 15 minut pozneje se je v bližini Delkiffa vnel ogorčen boj in je tudi lam neko sovražno letalo strmoglavilo v morje. Tretje nemško letalo smo uničili pri zasledovanju. Britanski rušilci so režili dva nemška letalca, toda eden od njiju je malo pozneje umrl. Na angleški strani ni med civilisti no* benega ranjenca ne smrtnega primera. Med britanskimi letalci ni nobenih žrtev, ne mrtvih ne ranjenih. London, 17. okt. Polet nemških letal nad Firth-of-Forthom je po zadnjih poročilih terjal 15 6mrt-nih žrtev, med njimi 2 častnika, 12 oseb je pa nevarno ranjenih. Letalsko ministrstvo poroča, da so britanska letala 6noči izvedla ogledne polete nad Nemčijo in da 60 tudi to pot metala propagandne letake. Nemcev iz južnovzhodne Evrope za zdaj ne bodo selili na Poljsko Prve skupine Nemcev iz baltiških držav prihajajo v Gdansk Berlin, 17. oktobra, m. Zaradi vesti, ki so se razširile v tujini, da namerava Nemčija po končani izselitvi baltiških Nemcev začeti tudi s preseljevanjem svojih manjšin iz južnovzhodne Evrope, so na odločujočem mestu povedali, da nemška vlada sedaj nima tega namena. Izseljevali bodo le tiste Nemce, o katerih menijo, da bodo najboljši za naselitev na Poljskem. Nemce bodo naseljevali na zaplenjenih poljskih posestvih in na tisti zemlji, ki so jo ali pa še bodo morali Poljaki zapustiti. Nemška vlada ima načrt, da bo velike skupine poljskega prebivalstva iz Šlezije in drugod preselila v Nemčijo, kjer bodo Poljaki morali delati po tovarnah. Do zdaj je bilo iz Poljske poslanih že kakih 800.000 ljudi, ki bodo zaposleni v Nemčiji kot poljski in industrijski delavci. Ti delavci ne bodo uživali tstih socialnh prave kakor nemško delavstvo. Plačilo za delo dobo dobili v obliki prehrane in obleke. Gdansk, 17. oktobra, o. Celotno število Nemcev, ki se bodo morali preseliti iz baltiških držav, znaša 40.000. V Gdansku in v bivšem poljskem pristanišču Gdiniji je že vse pripravljeno za sprejem prvih skupin baltiških Nemcev. Iz Gdinije se je zaradi tega moralo izseliti vse poljsko prebivalstvo, kar ga je po silovitih bojih še ostalo pri življenju. Včeraj je v Gdansk priplula prva skupina nemških izseljenikov iz Litve po številu 349 ljudi. Zahtevajte povsod naš list! Ljubljana od včeraj do danes .Ljubljana, 17. oktobra. Tudi letos pripravlja mestna občina vsesvetsko akcijo Še 14 dni nas loči od enega največjih praznikov cerkvenega leta, Vseh svetih, ko se bomo spet s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali naših rajnih. Lepa in pametna je zamisel mestne občine ljubljanske, da porabi to priložnost za dobrodelno akcijo s tem, da prodaja'vence in sveče v korist mestnih revežev. Ae lansko leto je vse-svetska akcija mestne občine rodila lep uspeh. Mestna občina jo je pripravila tudi letos in je v to svrho včeraj popoldne ob 5 v mestno sejno dvorano sklicala sestanek raznih dobrodelnih organizacij, da se z njimi porazgovori o čim uspešnejšem organiziranju vsesvetske akcije. Sestanka so se udeležile skoraj vse povabljene organizacije, prisotna pa je tudi bila gospa županja Vera Adle-šičeva. Sestanek je vodil mestni svetnik in stolni župnik dr. Tomaž Klinar, ki je prečital proglas župana dr. Adlešiča, nato pa je tajnik VSS dr. Kodre pojasnil način letošnjo akcije. Nato se je razvil živahen razgovor, ki je rodil naslednje sklepe: Članice in člani dobrodelnih društev in humanitarnih organizacij bodo po vseh ljubljanskih hišah zbirali odkupnine od razkošja na grobovih in v znamenje ter v zahvalo teh odkupnin izročali dobrotnikom nakaznice za darovane vsote. Za te nakaznice bodo dobrotniki dobili v skladiščih Vsesvetske akcije, zadnje dni pred prazniki in med samimi prazniki pa na stojnicah pred ljubljanskimi pokopališče vence in sveče. Za nakaznico 100 din prejme kupec velik venec s svilenimi trakovi v mestnih barvah, za nakaznico 30 din dobi kupec zavitek s 6 visokimi in 6 nizkimi svečami. Za dve nakaznici po 30 din dobi darovalec lahko tudi veliko, 1 kg težko nagrobno 6večo; za nakaznico 20 din se dobi majhen venec z belimi trakovi in zelenim napisom. Vrhovni socialni svet vljudno prosi vse darovalce, naj na prejete nakaznice na zadnjo stran jasno in čitljivo napišejo svoje ime. Tako bo svet dobil natančen seznam onih, ki so akcijo podprli. Prodaje na stojnicah ne bo, ker bo gotovo vsakemu darovalcu ljubše, da bo prevzel venec ali sveče kar pred pokopališčem. Danes dopoldne je že pričela poslovati pisarna Vsesvetske akcije na Krekovem trgu, ki bo oddajala nakaznice. Vabimo vse Ljubljančane, da se odzovejo klicu mestne občine in naj z dobrimi deli v korist najbednejših. počaste spomin svojih dragih rajnih. Razstava bolgarske knjige v Ljubljani Jugoslovansko-bolgarska liga v Ljubljani priredi v dneh od 22,—30. oktobra v prostorih Narodne galerije v Narodnem domu razstavo bolgarske knjige, ki nas bo seznanila s kulturnim in znanstvenim snovanjem bratskega bolgarskega naroda. Pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela ban dr. Marko Natlačen in opolnomočeni bolgarski minister na našem dvoru v Belgradu Ivan Popov. Razstava bo odprta 22. oktobra ob 11 dopoldne. Otvoritveni slovesnosti bo prisostvovala močna bolgarska delegacija pod vodstvom bivšega ministra Nikole Zaharijeva. Med to delegacijo bo tudi pet bolgarskih pesnikov in pisateljev, in sicer predsednik bolgarske pisateljske zveze Dobri Nemirov, dalje Elisaveta Bagrjana, Dimitr Pan-telejev, Mat,jev Velev in Angel Karalijčev. V zvezi z razstavo bosta tudi 2 kulturni bolgarski prireditvi, in sicer bo 23 zvečer literarni večer, ki ga priredita ljubljanski Pen-klub in Društvo slovenskih književnikov. Na večeru bodo bolgarski književniki čitali odlomke iz svojih del. 27. oktobra zvečer pa bo v mali filharmočni dvorani klavirski koncert znane bolgarske pianistke prof. Ženi Kovačeve. — Tajništvo Jugoslovansko-bolgarske lige ima že pripravljeno vse gradivo za razstavo. Vseh razstavljenih knjig, ki bodo razdeljene v posamezne oddelke, bo okrog 2000 in nam bo razstava nazorno predstavila književnost bratov Bolgarov. Na cesti jo je zadela kap Danes dopoldne okrog 8.30 je sluga Zadružne gospodarske banke našel v veži banke na Miklošičevi cesti 12 na tleh ležečo starejšo žensko, ki je težko hropla. Sluga jo je poskušal dvigniti, toda ker je bila ženska nezavestna, jo je položil ob režni zid in poklical uradnika g. Hvaleta. Skupaj sta dvignila nesrečnico, ki jo pa le še enkrat težko zahropla, nato pa ji je pojenjal dih. G. Hvale je ,»oklical stražnika in telefoniral po reševalni avto. Reševalci so žensko naložili, toda ker ni kazala nobenega znaša življenja več, so jo odpeljali na reševalno postajo, kjer pa je poklicani zdravnik n ogel ugotoviti le smrt od kapi. Pri ženski niso našli nobenih dokumentov, iz katerih bi bilo mogoče razvideti, kdo je nesrečnica in odkod je doma. Po opravljenih formalnostih jo voz pogrebnega zavoda odpeljal žensko v mrtvašnico. Po videzu sodeč je ženska doma nekje iz okolice Ljubljane in je najbrž prišla v mesto po opravkih. Drobna kronika Zanimanje za razstavo kluba neodvisnih v Ja- sopičevem paviljonu je med ljubljanskim občinstvom tako veliko, kakor že zlepa ne za kakšno podobno umetnostno prireditev. Občinstvo si z za- nimanjem ogleduje razstavljena dela in našlo 6e je že tudi nekaj kupcev. Obisk razstave, ki nudi lep prerez prizadevanj in stremljenj »neodvisnih«, toplo priporočamo! V lastni hiši sta ga pretepla. Iz Pristave pri Mengšu so pripeljali v ljubljansko bolnišnico malega posestnika 37 letnega Janeza Špenka, ki je postal žrtev dveh bratov. Špenko je namreč svo-ječasno kupil na sodni dražbi hišo, ki je bila prej last bratov Janeza in Maksa Škofiča. V nedeljo sta ga brata obiskala na njunem bivšem domu. Očitala sta mu nekatere stvari, nakar se je razvil prepir, v katerem sta brata Škofiča pričela Špenka pošteno obdelovati. Prizadejala sta mu tako hude poškodbe, da so morali Špenka prepeljati v bolnišnico. Žrtev surovega napada v gostilni. V neki gostilni v Stobu pri Domžalah je v nedeljo zvečer popivala družba neznanih fantov. V isti gostilniški sobi je tudi mirno sedel 34 letni čevljarski mojster Viljem Likar iz Domčal. Fantje pa so zaradi obilo zaužitega alkohola postali objestni in iskali človeka, nad katerim bi znesli svojo surovost. Pričeli so izzivati Likarja, ki se za njihove izpade ni zmenil. To je objestneže razjezilo tako, da so planili nad Likarja in ga pričeli obdelovati kar s steklenicami. Prebili so mu lobanjo, zdrobili nosno kost in ga večkrat zabodli z nožem. Hudo poškodovanega Likarja so nezavestnega prepeljali z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Po svojem surovem dejanju so se junaki razbežali. Ko je šel na dopust, ga je podrl avto. Brivski pomočnik Ivan Mihelin iz Novega mesta je bil pri vojakih v Kamniku. Včeraj je dobil dopust in se je nameraval odpeljati domov v Novo mesto. Toda na poti na kolodvor ga je podrl neki avto, pri čemer je dobil občutne poškodbe po glavi in obeh nogah. Namesto domov na dopust, je moral v ljubljansko bolnišnico. — 32 letnega železničarja Franca Ogrina iz Ljubljane je včeraj podrl na cesti neznan kolesar. Ogrin si je pri padcu zlomil levo roko. — 23 letna brezposelna sobarica Berta Čuden iz Lukovice je doma padla z jablane in se močno potolkla po glavi. — Priložnostni delavec Anton Lešnik iz Ljubljane je padel med vožnjo z voza z žago in si nevarno poškodoval desno nogo. Vsi navedeni ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Nemarnost na živilskem trgu je pri nekaterih prodajalkah in prodajalcih že kar pravilo, ker se snage ne morejo ali pa ne marajo privaditi. Čeprav so na trgu nabiti razglasi glede reda in snage na živilskem trgu in postavljeni tudi veliki nabiralniki za smeti in odpadke, vendar nekateri še vedno odlagajo odpadke zelenjave, sadja, papirja in tudi mesa ter celo čreva kar sredi trga. Če jih tržni organi opozarjajo na red in snago, se norčujejo in uradne osebe obkladajo s surovostmi in smešnimi izgovori. Navadno se po takih opozorilih dogodi, da še nalašč odpadke po trgu in po bližnjih cestah razmečejo. Ker takih ljudi do sedaj ni bilo mogoče privaditi na snago in red z dobrimi besedami in prigovarjanjem, jih je bila mostna občina prisiljena pričeti kaznovati s precej občutnimi globami. Za plačilnimi nalogi teh glob je pa na magistratu prava povodenj raznih ugovorov in prošenj ter intervencij, da se Bog usmili! Ker pa mora biti na živilskem trgu red in popolna snaga, kar je tako v korist konzumentom kakor tudi prodajalcem in prodajalkam, saj vendar vsakdo rajši kupuje pri prodajalcih in prodajalkah, ki pazijo na red in snago, zato bo mestna občina odslej brez usmiljenja strogo kaznovala vse prekrške proti redu in snagi po ulicah in cestah. Po vsem mestu smo pred kratkim dobili koške za smeti in odpadke. Tudi ti koški so nekaterim napoti. Zlasti na Miklošičevi cesti jih razgrajači skoraj vsako noč obrnejo in zvijejo ter poškodujejo, da s svojim vandaiizinom ti podivjani ljudje delajo sramoto vsemu mestnemu prebivalstvu in škodo vsej mestni občini ljubljanski. Prosimo torej ves naše, za koristi in ugled mesta vneto prebivalstvo, naj pazi na nemarneže in na prekrševalce predpisov ter na razbijalce koškov in jih takoj naznani policiji ali mestnemu poglavarstvu. Kazni bodo pa tako stroge, da bodo obvarovale tudi najbolj skrile koške 1 Mariborski drobiž Mariborski hišni lastniki in družine z večjim številom otrok, V zadnjem času prejema socialnopolitični oddelek mestnega poglavarstva vedno pogosteje pritožbe s strani stanovanjskih najemnikov, ki imajo večje število otrok. Pri iskanju stanovanj naletijo zaradi otrok na velike težkoče, ker se otrok povsod branijo. Izvršile so se tudi prisilne izpraznitve stanovanj, ker najemniki, ki jim je bilo stanovanje odpovedano, v vsem mestu niso mogli dobiti stanovanja, dočim mestna obična sama ne razpolaga s tolikimi stanovanji, da bi mogla vzeti pod svoj krov vse take družine. Ne glede na to, da odklanjanje družin zaradi otrok, ki pomenijo bodočnost naroda, že v normalni dobi ni na mestu, pa je tako ravnanje v sedanjih izrednih in težkih časih vse obsodbe vredno. Mestno poglavarstvo apelira na stanodajalce, da ne odklanjajo najemnikov z otroki, vsaj brez tehtnega razloga ne. Pri tem 6e sklicuje na svoječasni razipi® g. bana dravske banovine in bo vsak primer neopravičene odklonitve najemnikov z otroki, ki bo zaznalo zanj, prijavilo merodajni oblasti. Medvedi in jeleni uničujejo polje Stari trg, 15. oktobra. V južnem delu naše občine, ki meji na kočevski okraj, na Hrvaško banovino in na Italijo, smo sedaj v jeseni, ko pospravljamo poljske pridelke (prav za prav ostanke od divjačine) iz njiv, priče burnih prizorov pri ocenitvi škode po divjačini. Zadnja leta, odkar je medved pod varstvom, se je te zveri toliko razmnožilo, da so resno ogroženi celi kraji in naselja. V nekaterih vaseh je medved uničil skoro vso koruzo. So primeri, da je uničena koruza 100 odstotno. Tako je v eni vasi z nekaj hišami uničil medved do 1500 kg koruze. Na njivah se poznajo sledovi, ki pričajo, da se klatijo tod medvedi do 300 kg žive teže, saj ima odtis noge po dolžini 25 cm. Še večjo škodo pa dela po polju jelenjad. Jelenov je toliko, da bo moral kmet poseči po edinem sredstvu, ki ga ima: po samoobrambi, ako oblast ne ukrene kaj učinkovitega, da se uničevanje kmečkih pridelkov prepreči. V obupu človek naredi marsikaj, kar ni v skladu z zakoni. Vse to je razumljivo: če kmetu nudijo odškodnino komaj za polovico dejanske škode — vse to pa s sklicevanjem na zakon. Ta zakon, ki je delo samoljubnih lovcev, je treba odpraviti. Lovski zakon naj izdelajo kmečki zastopniki, ne pa iara gospoda, ki ji je lov le šport in jih škoda, prizadeta siromakom, ne briga. Če kmet plačuje davke od svojih njiv, če je zver, ki se po teh njivah pase in škodo dela, kmetova, naj tudi on odloča pri zakonu. Ičaj pomagajo vsi nauki in propaganda za zboljšanje kmetijstva,^ ko si lahko peščica ljudi, izkoriščevalcev, privošči na račun malega človeka vso zabavo, da po njegovih njivah »njegovo« divjačino redi. Ogorčenje, ki vlada zaradi tega, po nekaterih krajih naše občine, utegne prikipeti do nepremišljenih dejanj. Drobne vesti Šibenik, 16. okt. Policija je prijela v Šibeniku železničarja Marka Ramadja zaradi raznih tatvin. Ramadja je bil zmerom navdušen nacionalist in je bil član četniškega združenja. Nosil je vedno s seboj samokres, doma pa je imel tudi svojo puško in mnogo streliva. Kot četnik je sodeloval pri vsaki prireditvi, ki je bila naperjena proti hrvaškemu narodu. Ko so ga pred dnevi zaprli in pregledali njegovo stanovanje, so našli veliko tuje lastnine. V železniških vagonih je ukradel blago za prevleko in naslonjače, katere je doma uporabil za prevleko svojih stolov in za ureditev postelje. Ko je bil Ramadja v službi, se je večkrat dogodilo, da je zmanjkalo te ali one reči. Kot »navdušenega jugoslovena i nacijonalista« pa ga ni nihče pozval na odgovornost, čeprav je bil po službenih predpisih odgovoren za tatvino. Nekoč je ukradel v vagonu tudi pet okenskih stekel. Kradel je povrh tega na železnici tudi premog in drva. Ramadja se nahaja sedaj v zaporu, kar je vzbudilo med prebivalstvom veliko zadoščenje. Zagreb, 16. oktobra. Na Hrvaškem se opaža akcija, da bi se čimprej izposlovala nova uredba glede cen lokalom in stanovanj. Ne_davna uredba o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije je napovedovala tudi novo uredbo, s katero se bo uredilo vprašanje najemnin za lokale in stanovanja na ta način, da bij^e postavila meja, preko katere stanodajalci ne bi mogli navijati cen. Da bi do take uredbe čim prej prišlo, so začeli Hrvatje s posebno akcijo. Zagreb, 16. okt. Hrvaški gledališki igralci so na svojem zborovanju v Zagrebu sprejeli spomenico, v kateri zahtevajo ustanovitev svoje zveze gledaliških igralcev, obenem pa tudi razdelitev pokojninskega sklada igralcev. Druga zahteva, da se pokojninsko zavarovanje igralcev poveri domačemu pokojninskemu zavodu, je v skladu z uredbo o banovini Hrvatski, j pod katere pristojnost spadajo vsi socialni za-| vodi in ustanove na področju banovine. Hrvaški Demokrati in staroradikali v ostri opoziciji proti sporazumu Belgrad, 17. okt. m. Včeraj je glavni odbor demokratske stranke končal svoje delo ter sprejel resolucijo, v kateri ponavlja svoje odklonilno stališče do sporazuma Cvetkovič—Maček s to razliko, da so demokratje v svoji včerajšnji resoluciji zavzeli še ostrejše opozicionalno stališče do sporazuma in do sedanje vlade narodnega sporazuma ter do vseh političnih akcij, ki jih misli ta vlada se izvesti. Napovedujejo tudi ostri boj na terenu. Boj podpirajo tudi staroradikali, ki so začeli na-stopati pod geslom >Srbi na okupc Snoči se je sestal tudi ožji glavni odbor staro-radikalov ter razpravljal o stališču do pravosodnega ministra Lazarja Markoviča, za katerega so trdili, da je vstopil v vlado brez privolitve glavnega odbora. Staroradikali kritizirajo tudi razne politične akcije ministra Lazarja Markoviča in izjavljajo, da je zaradi svojega postopanja dr. Markovič prenehal biti član stranke in da poslej s stranko nima nobene zveze več. Na ta sklep ožjega glavnega odbora je snoči podal svojo izjavo dr. Lazar Markovič. Pravosodni minister je znova poudaril, da je' on ponovno povabil Miša Trifunoviča in ostale prvake staroradi-kalov, naj skličejo širši glavni odbor, v katerem ima dr. Markovič — tako trdi on sam — večino. Ti ljudje, člani širšega glavnega odbora radikalne stranke, smatrajo Markoviča za zastopnika stranke v vladi. Miša Trifunovič pa tega sestanka ni hotel sklicati. To je dokaz, da se Trifunovič in ostali ne drže strankinih pravil. Minister dr. Markovič zahteva ponovno sklicanje širšega glavnega odbora, katerega sklepe sprejema že vnaprej kot obvezne zanj in za njegove prijatelje. Tovorni avto povzročil težko nesrečo Kamnik, 17. oktobra. Včeraj zvečer je bil naš glavni trg pozorišče težke nesreče, ki bi skoraj terjala človeško žrtev. Okrog 7. ure zvečer je že tretjič privozil težko z drvmi naložen tovorni avto, ki je vozil drva iz Tuhinjske doline. Potniki, ki so bili namenjeni, da se z Rodetovi avtobusom, ki ima postajališče na vogalu glavnega trga, so se že zbirali in čakali na odhod. V tem privozi po Majstrovi ulici omenjen tovorni avto tako neprevidno, da je pri zavijanju v smer proti Ljubljani z zadnjim levim blatnikom zbil dva potnika. Mihelin Ivan, brivski pomočnik iz Novega mesta in uslužben v Domžalah, je obležal na mestu nezavesten, dočim je drugi potnik dobil le lažje poškodbe in se je še z avtobusom ob 7. uri odpeljal domov v Črnuče. Na kraj nesreče je takoj prispel zdravnik g. dr. France Pucelj ter pustil Mihelina prenesti v svojo ordinacijsko sobo, kjer ga je obvezal in odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Mihelin je dobil težke poškodbe na glavi, zlomljeno ima ključnico ter poškodovano eno nogo. Vozač, tovornega avtomobila namesto da bi ustavil, je še ugasnil luč nad evidenčno tablico zadaj ter s pospešeno brzino odrdral dalje v smer proti Ljubljani. Indentiteta šoferja in lastnik avtomotula še nista doslej znana. Verjetno pa je, ‘ kmalu izsleden, da bo dobil zasluženo kazen. Belgraiske vesti Belgrad, 17. okt. m. Novi upravnik beleraj-skega gledališča M.Fredič je včeraj prevzel' £!0je posle. Pri tej priliki sta podala svoji ostavki književni referent in glavni režiser belgraj. gleda-lšča Radoslav Vesničun glavni tajnik Miroslav Golubovič. Belgrad, 17. okt. m. Za jutrišnjo tekmo z nemško nogometno reprezentanco v Belgradu, je kapitan vrhovne nogometne zveze Boško Simonovič določil sledeče moštvo: Lodrič, Beleslin, Dubac, Ma-nola, Dragičevič, Lehner, Gliševič, Vujadinovič, Bo-žovič, Frane Matošič, Perlič. Tekmo bo sodil Mika Popovič. igralci zagotavljajo, da bodo še naprej vzdrževali poslovne in prijateljske zveze z združenji gledaliških igralcev v Ljubljani in Belgradu. „Strokovnl tajnik" - izsiljevalec Na račun delavstva je hotel dobiti 2000 dinarjev Maribor, 16. oktobra. Pri neki večji tovarni v mariborski okolici se je pripetil zanimiv način izsiljevanja, ki ga pre-skuje sedaj državno pravdništvo. Nedavno 6e je v dotični tovarni pojavil meščansko oblečen moški ter se izdal za strokovnega tajnika delavskega odseka društva »Slovenska beseda«. Dejal je, da bo delavstvo tovarne organiziral ter tnu izposloval zboljšanje socialnga položaja. Dasi je omenjeno podjetje znano kot izredno uvidevno ter je delavstvo s svojim položajem zadovoljno, vendar 6e naij-dejo še vedno voljna ušesa, ki prisluhnejo vsakomur, ki mu obeta še boljše ča6e. Tako je bilo tudi v tej tovarni, kjer je »tajnik« kar naenkrat 6pravil na noge neke vrste mezdno gibanje, imel je shode, pogajal se je e podjetniki ter je imel celo konferenco z okrajnim glavarjem, na kateri je zelo odločno nastopal ter prihajal z vsemi mogočimi nasveti, kako naj bi se zadeva uredila. Z okrajnega glavarstva se je vrnil v tovarno ter šel k lastni- kom. Tam je prišla na dan njegova prava barva. Zahteval je 2000 din, potem pa da gre in ne bo več delavstva »organiziral«. Ker ni denarja dobil, je z grožnjami odšel. Kmalu je dobilo podjetje pismo, v katerem zahteva mož dva tisočaka, sicer pa da bo objavil v nekem časopisu ves obtežilni m-a\fu katerega da je zbral o tovarnarju. Ker ,.}» na ,Pl®mo odgovora, je pisal še drugič in tretjič; tretjemu pismu pa je priložil zbadljivo pesmico, češ da jo bo objavil, če ne dobi denarija. Fodjetju je bilo dovolj izsiljevanja, zato je moža prijavilo. Prijeli so ga na odredbo mariborskega državnega tožilstva v Slovenj gradcu. Je to 36 letni zasebni uradnik Avgust Vidic iz Ljubljane. Izgovarja 6e, da je hotel s temi 2000 din izboljšati plače delavstvu dotične tovarne, kar pa je zelo malo verjetno. Bolj gotovo je nameraval s tem denarjem izboljšati le svoj položaj. Najbrž pa sc je mož v istem svojstvu že pojavil tudi v drugih podjetjih ter mu je morda kje njegov trik tudi uspel. A ne samo da so pisali o njem, marveč so listi tudi prinašali senzacionalne razgovore z razbojnikom. V njih se je sam hvalil s svojimi junaštvi in dal zapisati o sebi samo tisto, kar 6e je zdelo njemu. Pri ameriških listih, ki jih ni drugega kakor trgovina, je to bilo 6amo po sebi umevno. Nikomur se ni zdelo spotikljivo ali celo pohujšljivo. Listi so morali vendar tudi živeti in ljudje so zahtevali razbojniških zgodb... Tako je največji dnevnik v mestu — »Chronicle Telegram« — prinesel z velikimi črkami in na prvi 6trani poročilo o Rockyu. Poročilo se je začenjalo z Rockyjevo izjavo in sicer: »Za me ni nobene postave!« List je temu nepričakovanemu in nikjer drugje mogočemu začetku dodal še svoje in pisal: »Rocky Sullivan se hvali o svojih delih... Sloviti razbojnik Rocky Sullivan je bil danes pred poroto oproščen vsake krivde... Niti porota ne more Rockyiju do živega ... Čeprav so V6i dokazi govorili zato, da je Rocky Sullivan kriv, so ga porotniki vendar oprostili... Po nekaj minutah posvetovanja je prišla sodba, ki se je glasila: Rocky ni krivi Rocky Sullivan spoznan za nedolžnega.« In tako naprej... Ob vsaki taki priliki, ko se je z de-narjeta in zvezami izmazal, je znal Ro-cky svojo prostost tudi izkoristiti in sla- Angeli garjevili Roman * slikami viti. Kako tudi ne — saj je dovolj let prečepel po kaznilnicah in je vedel, kaj je svoboda. Ob takih prilikah je bilo vse mesto njegovo. Kamor je človek stopil: v restavracije. zabavišča, igralnice, povsod je dobil njega in njegove viteze, kakor so 6e člani njegove tolpe imenovali sami. Rocky je bil junak mesta. Zenske so norele za njim in se teple za njegove poglede, še bolj pa za njegov denar. — Kajti Rocky ni stiskal ne z denarjem, ne z ljubeznivostjo. Skopost ni bila njegova posebna lastnost. Postal je nekak ljudski junak Matere 60 z njim strašile otroke, pobalini 60 si šepetali njegove dogodivščine in drveli za njim, če sc je le prikazal, žensk 60 sanjarile o njem kakor o vitezu. Tisti, ki ga niso občudovali, so se ga pa bali. To so bili vsi pošteni in pa tisti, ki so imeli kaj pod palcem. Vse me6to je govorilo o njem, vsi so vedeli, da je gangster in razbojnik, sa-.mo oblasti ni60 — kakor se je po vi- Idezu zdelo — vedele in videle ničesar. In meščanom ni ostalo drugega, ka- kor da so stiskali zobe, kadar so ga srečali, toda snemali so klobuke z glave in spoštljivo pozdravljali. Rocky je bil izboren strelec: zbiti komu sredi ceste klubok s samokresom z glave, mu je bila šala. Gostilničarji in lastniki zabavišč so ga vabili na vse pretege. Vsakdo med njimi 6e je nadejal, da bo kak dolarček iz velikega Rockyjevega kupa priletel tudi k njemu. In ni60 mogli reči, da slabo žive. Rockyja ne bi smeli zapreti že samo zaradi tega, ker je držal s svojimi družbami najmanj ducat točilnic in zabavišč Včasih je Rocky sam pri sebi ali v kakem najetem lokalu prirejal zabave, ki so uživale velik sloves. Bile so družabni dogodek za mesto, ženske so 6e trgale, da bi dobile od gangsterja vabilo. Toda tja je bila povabljena le prav izbrana in zaupna družba. Toda spretni poročevalci so si znali tudi o teh zabavah dobiti podatkov in 60 prinašali dolga poročila o tem, kaj 60 pri Rockyju pili, kaj so delali, kako 60 bile oblečene ženske. Ko je prišel poslednjo pot živ in zdrav izpred sodnije, je takoj priredil strašno popivanje »Morning Observer« je o tej požrtiji pisal: »Rocky Sullivan, obtožen zaradi umora — 6pet oproščen. Porotniki 60 6e dali prepričati izvajanjem Rockyjevega zagovornika in so gangsterja oprostili. .. Rocky je bil takoj spuščen — kakor ponavadi. Snoči je priredil svojim prijateljem razkošen večer, pri katerem je slavil 6vojo najnovejšo zmago nad postavo Amerike. Njegovi prijatelji so mu nazdravljali z vzklikom: »Ti boš vedno oproščen V6ake krivde, tudi če ubiješ predsednika republike ...« Šampanjec je tekel v potokih . . .« Te prerokbe so bile lepe. Prelepe, zakaj stopile so Rockyju v glavo, da 6i je začel domišljati, da je nedotakljiv. Postajal je nepreviden in skoraj, da ni svojih zločinskih pohodov opravljal pri belem dnevu in z godbo ... Toda prav do konca pa prerokovanja iz penečega 6e vina niso držala. Prišlo je 6pet do majhne neprilike: pri nekem takem pohodu je bilo v boju, ki 6e je vnel med Rockyijevo družbo in med gangsterji, ubitih nekaj policijskih stražnikov. Doziaj se kaj takega še ni b-lo primerilo. Če je prišlo do streljanja so 6Q razbojniki in stražniki rešili iz godle samo z nekaj praskami. To pot pa so se streljali zares, zakaj šlo je za veliko reč. Rockeyjeva družba je bila namreč zvedeli, da bo podružnica državne banke v mestu dobila po železnici večjo pošiljatev ziata. Rocky in njegovi so na majhni postaji pred mestom priipj-avili zasedo, da se je vlak moral ustaviti, ter naskočili vagon z zlatom. Napad je spodletel, zlato je bilo Pr®v®č za,straženo, Rockyjevi so morali bežati, na begu pa so po*1"-’ ’ ’• liciste. Rockyja so prijeli. Domači oblastniki, ki bi bili sicer stvar spet potlačili, ali pa Pr‘i?li zaradi nje katerega od neznatnih iz Rockyjeve tolpe, niso smeli voditi preiskave, za katero so poslali iz Wa6hingtona posebnega komisarja. Listi so vsak dan pisali, kako so na delu vse temne sile, da bi z grožnjami, z denarjem ali s silo spravile slovitega razbojnika na prosto. Njegovi zavezniki, ki jih je imel v vseh uradih in v vseh stanovih, 60 poskušali z V6em, kar so imeli na razpolago,, toda ni šlo. Rockyjev zločin ie bil to pot jasen, kakor da leži Od tu in tam O težkih ra*merah tožijo srbski obrtniki, včlanjen! v glavni zvezi srbskih obrtniških združenj. Težki Sasi so prinesli povišanje cen surovinam, kar je podražilo seveda tudi končne izdelke. Po drugi strani pa ljudje ne naročajo več pri obrtnikih, ker nočejo vlagati 6vojega denarja v blago zaradi bojazni pred vojno. Obrtniki upajo edinole še na vlado, ki je že izdala nekaj uredb za ureditev razmer, da se bo še naprej brigala v tej smeri. Strahovit orkan je besnel v soboto na otoku Visu in povzročil več milijonov dinarjev škode. Vlila se je strahovita ploha, da se je s hriba valil hudournik, ki je razril vinograde in uničil na tisoče trt. Hudournik je vdrl tudi v zidanice, jih razril in odnesel s seboj sode, polne novega vina. Okrog 50 glav živine je poginilo. Tudi vse ceste so močno poškodovane. Cene slivam v Bosni in Severni Srbiji so za-fadi zadnjih dogodkov v Evropi mofno padle. V derventekem okraju, kjer so pridelali lSOfl'vagonov sliv, so veljale v začetku cene po 1.50—1.70 dinarjev za kilogram. Cim se je pa začela vojna, je postal izvoz sliv zelo otežkočen. Cona je padla tako na 75 par, kasneje pa celo na 35 par. V nekaterih krajih pa so kmetje prodajali slive celo po 17 par kilogram. Na draibo je priSIo vse imetje občine v Bosanski Dubici. Mestna občina se je zadolžila pri Ljudski posojilnici v Ljubljani za 2,290.00 din. Ko je prišel čas za vrnitev, pa občina ni imela denarja. Za vračanje posojila se tudi kasneje ni zmenila. Končno je prišla stvar pred sodišče, ki je določilo že dan za licitacijo vsega občinskega imetja, ki je uradno ocenjeno na 2,800.000 din. Med drugim bo prišla na licitacijo električna centrala, občinska hiša, hiša okrajnega glavarstva in poslopje ljudske šole. Zastavi konjeniškega odseka Hrvatske zaščite je v nedeljo kumovala žena podpredsednika dr. Mačka. Na predvečer je bila po mestu bakljada, v nedeljo pa dopoldne sv. maša v cerkvi sv. Blaža, katere sta se udeležila tudi dr. Maček in soproga z otroki. Po sv. maši je bila posvetitev zastave, nakar je kumica dr. Mačkova imela prigodniški govor. Nato pa je bil defile oddelkov hrvatske zaščite, katere so se udeležili vsi višji funkcionarji HSS z dr. Mačkom na čelu. K izjavi ožjega glavnega odbora staroradikal-ne stranke, da se ta politična skupina ne bo udeležila senatskih volitev, se je oglasil pravosodni minister dr. Lazar Markovič. Povedal je, da 6e očitno vidi dvoje stališč med člani glavnega bel-grajskega odbora etaroradikalov glede sporazuma med Srbi in Hrvati in glede izvedbe tega sporazuma. Glavni belgrajski odbor je izdal z večino glasov spomenico, s katero pa se niso strinjali zastopniki stranke iz podeželja. Ti slednji da podpirajo dr. Markoviča. Dr. Markovič pravi dalje, da je treba to razdvojenost odstraniti s tem, da se skliče Širši glavni odbor, ki naj potem končnove-ljavno sklene in odloči. Dokler se to ne zgodi, nimajo izjave belgrajskih predstavnikov starora-dikalov nobenega pomena odnosno veljave. — Zdi se, da bo moral minister dr. Markovič tako soditi tudi o sklepu, ki je bil izdan včeraj v staroradi-kalni stranki in s katerirt). je objavljeno, da dr. Lazar Markovič ni zastopnik staroradikalov v vladi in da je s svojim delom pokazal, da nima no-,,bene zveze s stranko več. — V najkrajšem času bo začel minister Markovih..izdajati svoje tednik pod imenom »Deloc. Splitski pristaniški delavci »o uspeli s svojo stavko in dosegli, da se jim je povišala mezda. Delavci, ki opravljajo najbolj težka dela na ladjah, ko prekladajo razne težke tovore, so zahtevali pred tedni, da dobe svoje naporno delo boljše plačano. Delodajalci so se 6eveda, kot ponavadi, tej zahtevi uprli in niso hoteli pristati na nobene posredovalne predloge. Slednjič so pristaniški delavci stopili v stavko, nakar se je ustavilo vse delo v pristaniščih. Nobena ladja ni mogla odpluti iz luke in s tem so bile za nekaj dni prekinjene vse redne potniške zveze med jadranskimi mesti. Končno pa so se delodajalci le omehčali in pristali na novo kolektivno pogodbo, po kateri dobe odslej pristaniški delavci na uro po 10 din. Delavci so se takoj nato vrnili na delo in začeli na-tovarjati ladje. Na splitski postaji se je bilo medtem nabralo že okrog 200 vagonov raznega blaga, katerega zarad; stavke niso mogli pretovoriti ua ladje. *e 47 dni traja pred belgrajskim sodiščem ra*Prav* proti Milu Vukčeviču in njegovim to-itrai ^ 50 se pregrešili nič manj kakor 170-sr*®nb da so dobivali neupravičeno pokoj-trriiia -i ?*enc' so pošiljali oblastem lažna po-i^mnnia ,tak naEin pridobili pravico do pre- niki ki so rekli" HV?er!j 60 zaMi govoriti odvet' na uradnike k(rh:da, P™v za F.f i? V -11 poslavil tudi trdilev dT1m.“Kbirh‘nk°Vtamad‘ve? upokojencev kakor črna gora I • eala s svojo hčerko m sinom na vozu proti domu je iz bližnje njive skočil proti vozu neznanec s sekiro v rokah. Planil ie nad Melanijo in ji zadal več težkih udarcev, nato pa je ubil hčerko. Klice na pomoč so slišali kmetje in delavci, ki se jim je posrečilo morilca prijeti. Odgnali so ga v zapor na občino, nakar je občinski tajnik javil okrajnemu glavarstvu o dogodku. Med tem časom pa so ljudje že izvedeli za zločin. Zbirati so se začeli okrog zapora in zahtevali, da jim izroče morilca. Okrajno glavarstvo je takoj poslalo iz bližnje orožniške postaje patruljo, toda preden so orožniki prispeli do vasi, so ijudje že vdrli v občinski zapor, izvlekli morilca in ga začeli neusmiljeno mučiti. dokler ga niso do smrti pobili. Morilec je bil •»letni Gjuro Bejica. Ko je njegova žena izvedela osvete Esperantskega društva Liubljana« bo nocoj ob 20 v verandi restavracije >&estica«. Esperantisti Ljubljane, zavedajte se svo- 1 je dolžnosti in oridite polnoštevilno. Pripravljalni odbor. krat le z majhnim uspehom, a delavec ima svojo organizacijo, na katero se lahko obrne, ki mu vedno pomaga, če je v njeni moči. Druga njena naloga, še važnejša od prve, pa je delo pozimi doma Organizacija hoče doma pripraviti naše ljudi za delo v tujini. Prireja shode, delavske in palireke tečaje ter razlaga doma pogodbe in razmere v tujini. Organizacija hoče vzgoiiti ljudi, da bodo sposobni braniti naš živelj v tujini. Velika naloga, težka, nekaterim nerazumljiva, pa potrebna in pravilna. Tako je naš delavec prišel iz prostosti prejšnjih let v organizirano družbo, ki nujno vpliva na njegovo življenje doma in v tujini Ni več 6am, za njim smo V6i, ki mu pomagamo, da bo to nujno zlo omiljeno, življenje sezonskih delavcev znosno in čim manj kvarno za naš narod doma. Začeli smo, sedaj bo treba dela in žrtev. Naš cilj doma mora biti: noben naš človek 6e v tujini ne 6me zgubiti. Se nekaj pripomb za tiste, ki 6e zanimajo za te stvari. V bodočnosti hočemo doseči tole: 1. Število izseljencev omejiti. 2. Mladoletne zadržati doma in jih najprej v društvih vzgajati za dobre rodoljube in verne Slovence 3. Vodi sc seznam onih, ki v tujini niso vredni domače zaščite. 4. Delavcem omogočiti posredovanje pri domači občini, da ne bodo hodili na borzo tedne in tedne ter zapravljali detiar. 5. Organizirati čim več tečajev in shodov za delavstvo Vsi merodajni činitelji delajo načrte za izvedbo teh stvari in začela se bodo posvetovanja in sklepi Zato v«i delajmo, da bomo vTedni stražarji naše meje, da bomo vedno bratu brat. Železniškim upokojencem, rentnikom in vdovam v vednost Za podaljšanje rumenih legitimacij za leto 19-10 se imenovani opozarjajo na sledeče: Legitimacije se predlagajo kakor vsako leto le na železniških postajah ter jih mora predložiti samo pogin r družine (to je upokojenec ali vdova, ne pa posamezni družinski člani : žena ali otroci). Legitimacijam je treba priložiti: 1. čekovni odrezek o prejemanju pokojnine ter znesek 4 din za vsako legitimacijo (2 din za markico in 2 din za vložek); 2. lastnoročno od poglavarja družine podpisano izjavo, da se žena ne bavi s trgovino ali obrtjo ter da žive rodbinski člani (imenoma navesti) s poglavarjem v skupnem gospodinjstvu. 3. za otroke preko 18 let starosti (sinovi do najdalj 26. leta, če hodijo v šolo ali če se uče obrti), se mora predložiti potrdilo šole odnosno učna pogodba, za vajence in vajenke od občine potrjeno izjavo; za hčerke preko 18. leta starosti, ki so doma brez lastnega zaslužka, izjavo poclavarja družine. potrjeno od občine. Za one, ki imajo lastni mesečni zaslužek do največ 50 din, pa potrdilo delodajalca o mesečnem kosmatem zaslužku. Navedeno mora biti tudi kakšen prispevek za bolniško blagajno plačuje, odnosno v katerem mezdnem razredu je zavarovana, ter izjavo poglavarja družine, katero potrdi občinski urad. 5. Za duševno ali telesno trajno nesposobne otroke preko 18 let starosti je priložiti potrdilo pristojnega želzniškega zdravnika. Gojenci vseh vojaških šol in zavodov kakor tudi sinovi, ki služijo kadrski rok, niso upravičeni do voznih ugodnosti. Za izjave so poglavarji družine moralno in gmotno osebno odgovorni ter se bo proti onim, ki podpišejo lažno izjavo disciplinsko postopalo, na kar se poglavarji družine posebno opozarjajo. Direkcija državne želznice v Ljubljani je izdala vsem postajam točna navodila, kamor naj se obrnejo vsi poglavarji družine. Osebno direkciji predloženih legitimacij pa direkcija ne bo sprejemala. V Ljubljani stanujočim upokojencem pa se še posebej naznanja, da bodo postaje Ljubljana glavni, gorenjski in dolenjski kolodvor sprejemale legitimacije v temle času. Glavni kolodvor od 2. do 9 in od 15. do 21. novembra. Gorenjski kolodvor od 1. do 5. in od 20. do 30. novembra. Dolenjski kolodvor od 10. do 15. novembra t. 1. Zamunikom bo direkcija legitimacije podaljšala šele po novem letu. V interesu vseh je,-da se navedenih navodil drže, da sc s tem pospeši hitro podaljšanje legitimacij. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« športne vesti Nemška nogometna reprezentanca v Belgradu. Belgrajskim voditeljem nogometnega športa se je posrečilo pridobiti nemško nogometno reprezentanco, da bo odigrala v Belgradu še eno nogometno tekmo. Nemci bodo v Belgradu igrali v isti postavi, ki je tako neusmiljeno premagala našo reprezentanco v Zagrebu. Nemci igrajo v Belgradu jutri ob 13 na igrišču BSK-a. ' V kakšni postavi bo igrala v Belgradu druga naša reprezentanca, še ni določeno. Kapitan Hr-valske nogometne zveze Jakopič je predlagal isto reprezentanco, ki je igrala v nedeljo v Zagrebu, z izjemo Hitreca, katerega naj bi nadomestoval kak drug igralec. Kapitan Vrhovne nogometne zveze Simonovič predloga ni sprejel in je izjavil, da bo moštvo, ki bo igralo v Belgradu, sestavil po predhodnem posvetovanju z voditelji Srbske nogometne zveze. Zelo verjetno je, da bodo Belgraj-čani sestavili svojo reprezentanco predvsem iz belgrajskih igralcev. Nemška nogometna reprezentanca je odpotovala iz Zagreba v Belgrad včeraj ob 13. Vodstvo Hrvatske nogometne zveze je poklonilo Nemcem in sodniku Barlasimu lepa darila. Komentarji vseh poročevalcev o nedeljski nogometni tekmi so precej podobni. V Belgradu poudarjajo predvsem, da je bil tak poraz nepotreben in da bi tudi izostal, če bi bila reprezentanca sestavljena boljše. Najpravilnejši komentar o nedeljski tekmi je po našem mnenju dal predsednik Vrhovne nogometne zveze, ki je rekel: Mislim, tla ni opravičila za slabo igro naše reprezentance v drugem polčasu. Rezultati naših večmesečnih sporov so se prvič pokazali v Pragi, ko je jugoslovanska reprezentanca nastopila samo z belgrajskimi igralci. Tam smo dobili 7 golov, danes pa smo spet zaradi nekih taktičnih razlogov igrali samo s hrvatskimi igralci, in smo dobili pet golov. Iz tega se lahko naučimo samo toliko, da prepir ne prinaša niti koristi niti uspeha. Danes naj si i Srbi i Hrvati lepo podajo roke in delajo skupno v korist našega nogometnega športa. Srbi so ga polomili v Amsterdamu in v Pragi, Zagrebčani pa doma. Sedaj so »bot«. V bodoče pa naj tako sestavljanje državne reprezentance odpade. l.a. tempe- ratura v C Pada- Krat © s * c t> a C Veter vine 5 " 9 o 5 - , « s? , -X '“2 c « S CC «- oJl ( 24-0 19-0 70 4 SE, — — Kumboi 764-2 23-( 140 90 0 SE, — — Rah 762-'. 21-0 160 80 6 SSE. — — Guarovnib 7642 240 16-li 90 0 SE, — — Vremenska napoved: Deloma hlačno, precej stanovitno le>po vreme. Koledar Dane«, torek, 17. oktobra: Margareta. Sreda, 18. oktobra: Luka. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. K.uralt, Gosposvetska c. 4; tar. Bohinec, Rimska cesta 31. Ustanove sklada viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1939 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 50, 100 in 200 din. Prosilci naj vložijo pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 15. novembra 1939 prošnje, podprte z dokazili in opremljene s potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec svoječasno izvrševal sa mostojno obrt ali trgovino, a je sedaj zaradi onemoglosti ali obubožanja no more več izvrševati, odnosno da je prosilka onemogla ali obubožana vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje mora vlagati vsak prosilec zase. Prošenj, sestavljenih po skupinah ter prošenj prosilcev, ki nikdar niso izvrševali samostojno kakega obrta ali trgovine, zbornica ne more upoštevati. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu palače banke »Slavije« in stanovanjske hiše Poštne hranilnice, ki bo v sredo dne 18. oktobra t. 1. ob 15. uri. Sestanek ol. navedem uri pred banko »Slavijo« na Tyrševi cesli' Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Torek, 17. oktobra: Zaprto. Sreda, 18 oktobra: »Hudičev učenec«. Red B. četrtek, 19. oktobra: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. Petc'^’ P: okt^,rs, ob 20 •' >Kacijanar«. Dijaška a k ? ava- Globoko znižane cene. oobola, 21. oktobra: »Antigona«. Premiera. Premierski abonma. Opera — Začetek ob 20. Jorjk’ oktobra: »Glumač Matere božje«. Red B. ^* ?Y18. oktobra: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Četrtek, 19. oktobra: »Kjer žkrjanček žvrgoli«. Ker Četrtek. Petek. 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. oktobra: »Pri belem konjičku«. Izven Znižane cene. Jul^' v sredo, bo prva repriza Massenetovega »Glumača Matere božje«, ki je žela na sobotni Kf/1 zel° leP usPeh. Ta preprosto napisana ljudska opera se prav zaradi svoje topline stalno 1 na repertoarju vseh gledališč ter je tudi pri nas po vojni že tretjič na sporedu. Predstava bo za red Sreda. Mariborsko gledališče Torek, 1. oktobra, ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red C. Sreda, 18. oktobra: Zaprto. n j ^olrtek, 19. okt., ob 20: »Neopravičena ura«, ned 7\. »Navihanka« — letošnji operetni šlagcr. Predlanskim tako priljubljena češka opereta »Pod to goro zeleno« dobi letos v »Navihanki« — v novejšem delu istega skladatelja — v glasbi enako vredno, a v dejanju jo še nadkriljujočo naslednico. Dejanje namreč je v »Navihanki« še bolj zapleteno in zabavno in se še bolj učinkovito zaključuje. Izneseva godba je pa priznano melodiozna in b.) žajoča. Program radio Ljubljana Tprck. 17. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (plošče) 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselil, zvokov (plošče) do 7.45 — 11 Šolska ura: V papirnici razgovor o obliki reportaže (Maks Zupančič) _ ]i Ilesi ln pesmi iz Španijo (plošče) — 12.30 Poročila, objave - 13 Napovedi — 13.02 Ppotdanski koncert Ra. dgskega orkestra — 14 Poročila — 18 Pevski konoert: dvospevi in samospevi I ®la*»e.rji - Bratislava: 19.30 Slovaške pesmi, 22.15 Pisan koncert — Sofija: 20 Koncert komorne gltmbe. 20.30 Ruske romance, 21 80-listUčm koncert — Ankara: 20.30 Jazz — Beromtin-^^tralni koncert - Bu-dimpeifa. 19.30 Verdi: «Falstaff«, 22.20 Plesma glasba — l!ak"[esttn: Orkestralni koncert, 21.25 Nadaljevanje orkestralnega koncerta, 21.4,5 Plesna glasba, 22.15 ir.enh!? J:e, - Htirbjj: 20.30 Konoert francoske in JL ‘Stanka Rosin« — Sottem: 20 Pisan spored, 20.34. Zvočna igra. _ „1® j '■,.»!• oktobra: Bclarad: 20 Prenos opere lz 1 S' ifix ^a(JTeb 20 Prenos opore iz Nar. gledališča vw Ljubljani. — Ankara: 20.30 Jazz. — Bratislava: 20 Zabavni konc. rad. ork. — 21.15 Slovanko nar pesm. — 22.15 Psan konoert. — Beromtinster: 18.3(1 Jodlarjj — 20.15 Klavirski kono. — 21.10 Romunsko pesmi in plesi. — Budimpešta: 18.30 Konc. cicr. ork. 20.15 ^voone igre. — BokareHa: 30 Ork. konc. 22.15 Pronos konc. — Ilorbj/: 20 Zborov konc. — 21 Sinil’, konc. ~ Oslo: 21.10 Večerni konc. — Sottcns• 20 30 r^onC6rt- - Rim-Bari: 20.90 Piaan koncert. -[,,a™Hski konc. - Trst-Milan: 21 Vofcerni konc. 22.10 Moderna glasba. — Florenca: 20.30 KoncO. ork. 21.40 Operetna glasba — 22 Koralni konc. Knut Hamsun, pesnik evropskega severa Drobne zgodbe, ki govore o pisanem, čudaškem življenju velikega norveškega umetnika Pred kratkim je praznoval slavni norveški pisatelj in imetnik Nobelove nagrade Knut Hamsun osemdeseletnico rojstva. Ob tej proslavi so prinesli listi nekaj zanimivih zgodb iz Hamsunovega osebnega življenja. Hamsun ne ve za svoj rojstni dan Ko je bil Knut Hamsun še čevljarski vajenec, fta tudi kasneje, za svojega velikega gladovanja, ni imel prav gotovo nikoli prilike, da bi slavil svoje rojstne dneve, šele v štiridesetem letu je dosegel prvi književni uspeh in takrat je proslavil tudi rojstni dan in to kar trikrat. Pisatelj je bil prepričan, da je bil rojen 1. avgusta 1860. leta, v cerkvenih knjigah so pa našli, da se je rodil 4. avgusta in to spet ne v letu 1860, temveč eno leto popreje. Pisatelji njegovih življenjepisov pišejo vedno, da je bil rojen 4. avgusta 1859, toda še danes ne ve nihče, niti on sam, točen kraj rojstva: ali se je rodil v Lomu, ali v Vaage-ju. Nekoč so vprašali o tem Hamsuna. Odgovoril je, da bi se šele tedaj odločil, če bi se — kakor v Homerjevem primeru — sedem mest potegovalo za čast, da so njegova rojstna mesta. Obisk o polnoči Veliki švedski humorist EngstrSm je bil eden od redkih prijateljev, ki so Hamsuna smeli obiskovati v njegovi veliki samoti. Engstrom je tudi pred kratkim praznoval sedemdesetletnico rojstva. Ob tej proslavi je povedal, kako je spoznal pesnika »Pana«. Engstrom je v zimi leta 1898 prišel s svojim prijateljem finskim pesnikom Hagelstamom v Helsinki, kjer je izvedel, da je v mestu Knut Hamsun z ženo; Hamsun je takrat nameraval odpotovati skozi Rusijo v Turčijo. Engstrom je hotel na vsak način spoznati »velikega samostana«. Nič ni pomagalo, da so mu njegovi spremljevalci odsvetovali polnočni obisk pri zakonskem paru. >Če je Hamsun tak, kakor se prikazuje v svojih knjigah, mi prav gotovo ne bo zameril nočnega obiska.« Gostilniška vrata so bila zaprta, hiša ni imela nobenega zvonca tako, da jima ni ostajalo nič drugega, ko da skočila čez zid in potrkata na okno. Ravno, ko sta se vzpenjala čez zid, priteče stražnik in že vpraša, kaj delata. Prijatelja sta imela erečo: stražnik je znal švedsko in izkazalo se je, da je navdušen oboževalec Hamsuna. Takoj je pomagal prijateljema in potrkali so “na okno. Zaspan glas se je oglasil in začel preklinjati nočne budilce, ko je pa trojica odgovorila, da bi radi popili s pesnikom kozarec groga, jih je Hamsun vesel povabil v sobo. Iz enega kozarca groga jih je nastalo veliko več — nato veliko prijateljstvo, ki traja že štirideset let Življenje ni pesem Mladi Hamsun je tudi v Ameriki poizkušal svojo srečo in to najprej kot kočijaž pri konjskih tramvajih v Old Halsted Streetu v Čikagu. Konj se seveda ni mogel pritoževati nad svojim vodnikom, ki je delil z njim kruh in ga pokrival s svojim plaščem. Pač pa so potniki godrnjali, ker je bil kočijaž vedno zamišljen v žepno izdajo Euri- J>ida in je vedno pozabljal ustaviti konja na posta-alištih. Zaradi tega je bil kmalu odpuščen iz službe. Nekaj let pozneje, ko je postal v Nemčiji in Norveški zelo bran pisatelj, je izšel nekega dne v »Revue Bleue« v Parizu naslednji oglas; »Eden najbolj čudaških norveških pisateljev bi rad prišel za nekaj časa v Pariz, kjer bi se rad naučil francoskega jezika. Nima sredstev, zato išče službo v kakšni veliki trgovski hiši kot prodajalec, v najhujšem primeru gre tudi za natakarja v veliko kavarno. Za gospoda Hamsuna ni takšno delo nič novega, ker je slične posle opravljal v Bostonu.« Danes bi se seveda osemdesetletni pisatelj ne odločil za takšen oglas, ker bi časopisi napisali kaj drugega o njem. Rodbina umetnikov Knut Hamsun živi že dolgo let osamljen na svojem posestvu Norholemu v južni Norveški, v bližini Grimstadta, kjer je preživel Ibsen svojo nesrečno mladost. Zanimivo je, da je njegova druga žena Marija Hamsun tudi napisala knjigo »Pravljice za otroke«, v kateri so Hamsunovi otroci glavni junaki in bralci obenem. Šele, ko je pisatelj videl in se prepričal, da ima to delo njegove žene literarno vrednost ga je izdal in tako se otroci vsega sveta zabavajo pri branju doživljajev Hamsu-novih otrok. Knjiga je prevedena tudi na slovenščino. Že nekaj časa se udejstvuje v književnosti Ilamsunov sin Afrid. Njegov brat Tore je inženir, starejša hčerka je filmska igralka, mlajša Cecilija slikarka. Samotno je na posestvu, otroci so odšli v svet, pa vendar še ne zadosti za pisatelja, ki je dal zidati za sebe hišico, kjer stanuje osamljen pri svojih knjigah in kjer ponoči dela. Pisec (fPana,( piše samo v temi To mu je najbrže ostalo še iz njegovih mladih dni, ko je moral podnevi delati, da ni zaslužil niti za najpotrebnejše in ni imel denarja niti za svečo. Še danes pri nočnem delu ne uporablja elektrike. Sam pravi, da piše vse v popolni temi, karkoli mu pride na misel in, da ima prave misli samo ponoči. Zjutraj uredi papir, ki leži naokoli in se poskuša jasneje izražati. Hamsun se ni mogel privaditi na pisalni stroj, niti na pomoč kakšnega tajnika. Desna roka mu drhti, da skoro ne more pisati; z levico vodi desno roko in piše počasi besedo za besedo v popolni temi. Pred petdesetimi leti je izšla njegova knjiga »Glad«, s katero se je takrat Hamsun proslavil. Takratni urednik danskega časopisa »Politiken«, Edvard Brandes, je kasneje pripovedoval zanimiv primer. V njegovem uredništvu se je takrat prikazal mlad človek z rokopisom, predolgim za novelo in prekratkim za roman v nadaljevanju. Urednik ni bil izdajatelj, zato ni vedel kaj bi z rokopisom. Vseeno pa ni mogel odsloviti mladega človeka, posebno, ko je videl njegov čudni pogled. Da pogled ga je zasledoval, še ko je obiskovalec odšel; neprestano je moral misliti nanj. Tako je poslal s pošto pisatelju deset kron. Potem je začel brati rokopis. V romanu »Glad« išče neki pesnik delo, zvečer pride zmučen od dolgega brezuspešnega iskanja domov lačen v 6obo, kjer ni spal že nekaj noči, ker ni imel za stanarino. Pred vrati najde pismo, da so njegov rokopis sprejeli in mu zato pošiljajo deset kron. Lakota, ki jo je mladi Hamsun tako v resnici preživljal in tako živo opisal v svojem romanu, se je končala v življenju in v knjigi. Finska - dežela gozdov, jezer, svetovnih rekorderjev in ... brez zločincev Središče vsega mednarodnega zanimanja je v današnjih razburkanih dneh mala Finska. Po zelo važnih diplomatskih pogodbah med Rusijo in drugimi vznodnobaltiškimi državami je Sovjetska Rusija sporočila Fincem, naj pošljejo v Leningrad svoje opolnomočene predstavnike zaradi zelo važnih razgovorov. Trenutno ti razgovori med obema državama ravno potekajo in vzbujajo zaradi Estonske, Letonske in Litve še večjo zaskrbljenost pri vseh Skandinavskih državah. Prišlo je celo tako daleč, da se je čutil ameriški predsednik Roosevelt prisiljen posredovati v Moskvi v korist Finske. O tej deželi gozdov, jezer in športnikov, o deželi, kjer zločincev skoro ne poznajo, piše poljski časnikar Josip Racziminski naslednje: Skozi okno aeroplana gledam ognjeni odsev sončnega zahoda. Pod menoj je mala Estonska raztegnjena kot kak jezik. Na desno, v megli, kjer umira dan, leži Leningrad in morsko oporišče Kronstadt. Že smo nad morjem. Finski zaliv, ki loči Estonsko od Finske, je širok približno osemdeset kilometrov. »Skok« z aeroplanom iz aerodroma Talin v Helsinki ne traja niti trideset minut. Svoje dni je pozimi za to pot v zamrznjenem morju rabil ledolomilec več kot devet ur. Rdečkasta svetloba zahajajočega sonca se odbija na oknih hiš v Helsinkih. Niti v eni hiši ne gori električna luč in neosvetljene so tudi vse ulice v Helsinkih. Samo napisi svetlobnih reklam se svetijo v prosojni večer. Čeprav se že bližajo svetle polarne noči h koncu, je današnji večer v avgustu še vedno svetal. V juniju in ju- wm liju na Finskem sploh ne potrebujejo elektrike. Ob desetih zvečer je^ na ulicah tako svetlo, da berejo ljudje lahko časopise. Toda sedaj že čutimo, da se približuje jesen. Drevje, ki obkroža aerodrom zgrajen na kameniti ravnici, postaja že rumenkasto. To je prvi znak bližnje jeseni, ko se bodo finski gozdovi izpremenili v zlato in purpur. Aeroplan pristaja na aerodromu. Nekdo nam maha z roko in nas prijateljsko pozdravlja. V Helsinkih smo. Helsinki je mesto, ki ni lepo, čeprav je državna prestolnica; toda bogato je. Najdovršenejša prestolnica v Evropi Vse uradne obveznosti opravijo uradniki zelo hitro. Prijazno se nasmehlja stari carinik, ki je kot mornar objadral ves svet_.. Do mesta imamo še osemnajst kilometrov. Otroci, ki so se s kolesi pripeljali iz mesta, da bi videli, kako bo pristal aeroplan, nam mahajo z rokami m se smejejo. Kmetje na vozovih, ki jih srečavamo na potu, nas prijateljsko pozdravljajo. Pred hišami, nad katerimi plapola državna finska zastava, sedijo ljudje in se raztovarjajo. V ozračju čutimo mir in tovarištvo. Prav nič se jj.e-.CU-dimo, saj smo na Finskem, kjer so samo ljubeznivi, dobri in uslužni ljudje. Kako prijetno se človek počuti v takem ozračju, ko pride iz raz burkane Srednje Evrope. V Helsinkih imajo nove hiše, široka okna, vedno okrašena s cvetjem. Ena hiša je podobna drugi. Povsod vidimo čistost, red in blagostanje. Nikdo ne bi misli, da živi v Helsinkih samo kakih dvesto tisoč ljudi, kajti kraj napravlja vtis milijonskega mesta. Ulice so široke in po njih se izprehajajo plavolasi fantje in dekleta z očmi, ki imajo barvo Severnega morja. V pristanišču, ki je sredi mesta, tuli stroj, ki izklada blago z ladij. Mladina igra v parkih žogo, starejši pa pazljivo gledajo tekmovanje. Gospodarsko blagostanje Na tisoče najlepših in najrazličnejših avtomobilov je na prostorih, ki so določeni za parkiranje. Pred restavracijami in slaščičarnami — vrste avtomobilov. Hoteli vedno polni. Niti v štirinajstem nadstropju »Torny - hotela« nisem dobil sobe. In v razkošni »ribiški gostilnici« nisem dobil praznega stola, Povsod se čuti blagostanje in bogastvo. Vsakdo, tudi navaden delavec, ima v svojem stanovanju kopalnico in električno ognjišče. Vsaka hiša ima telefon, kvalificirani delavci pa dostikrat avtomobil, ali motocikel s prikolico. Toda vse to bogastvo ni izpre-menilo liudi. Ljudje so enostavni, dobri in pri-prosti. Ostali so takšni, kakor so bili njihovi Ženske v vseh poklicih Vedno sem zadovoljen, kadar pridem na Finsko. Mirnost, ki jo čutim okoli sebe, me osrečuje. Grem v brivnico in se brez skrbi prepustim gospodični, ki me obrije. Nato grem v finsko kopališče V vroči sopari težko diham in planem v hladen bazen, nato mi pa maserka s svojimi čvrstimi rokami pregnete mišice do kosti. V kavarnah in gostilnicah ljudje ne sede dolgo: pojedo in odidejo. Povsod strežejo žen-, V bankah ,na cestni železnici, pri bencinskih črpalkah, povsod delajo samo ženske. Finska s svojimi tri in pol milijona prebivalci ima vec kot petinpetdeset odstotkov žensk. Moški so strokovnjaki in delajo tam, kjer ženska zaradi težkega dela ne bi zmogla. Ženske srečujem v vseh poklicah. I ovarištvo moških in žensk pri delu je dalo ženskam iste pravice, kakor moškim. Ženske so profesorice na univerzah, ravnateljice v bankah in načelnice po ministrstvih. Finska ima tudi svojo vojaško žensko organizacijo. Vse to pa je povzročilo tudi negativne posledice. Žene se redko možijo in še manj rodijo. Služkinjo je težko dobiti. Ženska, hoče delati v trgovini, v tovarni, kjer zasluži dnevno petdeset do devetdeset mark (približno toliko dinarjev). Gozdovi - vir bogastva Helsinki je prestolnica Finske. Kdor hoče spoznati deželo, mora sesti v aeroplan in vsaj enkrat preleteti nad Finsko. Skozi okno vidite morje, gozdove, nato spet morje in spet jezera. Kjer se konča gozd, se začne jezero in kjer je obala jezera, tam se začne gozd. 57 odstokov vse finske površine je gozd in več kot trideset odstotkov je jezer in močvirij. Gozd ni za Finsko samo okras, ampak vir bogastva, prav tako kot so jezera vir energije za elektrifikacijo. Poleg velike gozdne industrije, ki je za Rusijo in švedsko največja v Evropi, je na Finskem razširjena tekstilna industrija, metalurgija, ladjedelnice, mlekarstvo, živinoreja in tako dalje. Glavno bogastvo pa je vendar gozd in jezera s številnimi ribami. Če izgubite denarnico, ste lahko brez skrbi... Če pustite na cesti svojo denarnico in se vrnete čez eno uro nazaj, jo boste našli na istem mestu nedotaknjeno. Prodajalec časopisov v kiosku, ki se odstrani, napiše listek in prosi, naj denar za časopis, dopisnice in slično ljudje spustijo v nabiralnik. Sobe v hotelih so odprte. Nihče ne ukrade ničesar. Ljudje neverjetno zaupajo drug drugemu in poštenje je izredno veliko. Finci so preprosti ljudje. Svojo zemljo zelo ljubijo in so nepopustljivi takrat, kadar je v nevarnosti država in svoboda. Iz Švedske so privzeli vse, kar je lepo in moderno, v Ameriki so si izposodili racijonalizem, smisel za trgovino in skrivnostni nasmeh večne mladosti. I inska ima okoli tri in pol milijona prebili ..so v?dno pripravljeni na obrambo. Mobilizacija pri njih ne zahteva veliko časa. Tekači so najuspešnejši poslaniki Finske V Helsinkih stoji na nekem trgu spomenik: spomenik tekaču, po