: 35 In® Oldest Slovene Daily in Ohio ^®st Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni JME XXII. — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 3, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 179 akcionarni demokratje v zvezi z repu-'^»ci ovirajo Rooseveltov Novi deal PRIZORI V STAVKI FISHER BODY DELAVSTVA nazadnjakov si prizadeva ovreči vse predloge, s'renie za gospodarskim okrevanjem dežele. ki tov kovna a Aln?ka delavska fede-Heii' ' of L- "e mara in-^ s^avI:i "*• vv,na, ^VkafjodHn0beneSa vti-čaln a, bi oma-e disciplini-da nastopa- a jj ^ proklama- ^^viia tona in ^ N^liko v Do ^av j^v in obnaša rh, % ne odvrača si- Pfedk K seja nri zvečer se io r®6"8 M" važ , -Mn SMZ. Ker 0'egate' 80 P1"08'' člane Prostorih. redniku na njegovem stanova nju, je rečeno, da bo moral o-stati v zaporu, dokler ne bo plačanih $26,721. Urednik Hathaway pa je izjavil, da prejema po vseh odbitkih od svoje plače samo po $30 na teden. Od plače, ki znaša $100 na teden, mora namreč Hathaway plačevati a-limonije svoji ločeni ženi, in svoje prispevke stranki. Mrs. Liggett je navedla v svoji obtožbi, da je "Daily Worker" po krivem obtožil njo in njenega pokojnega moža, da sta sovražnika delavstva. adnih Seja delavcev SNPJ V petek 4. avgusta se vrši v S. N. Domu v starem poslopju v dvorani štev. 3 seja delavcev za otvoritev slavnosti izletniških prostorov S. N. P. J. Priče-tek točno ob 8. uri zvečer. Vsi odborniki in vsi drugi člani, kateri želijo pomagati ta dan, so prošeni, da se gotovo udeležijo te seje, da se delo razdeli. — Tajnik. LONDON. — Nacijsko kontrolirani senat v Gdansku je poslal danes Poljski noto, v kateri sporoča poljski vladi, da ne bo več priznaval avtoritete in pravic 100 poljskih carinskih uradnikov, nameščenih ob mejah svobodnega mesta Gdanska. VARŠAVA. — Politična napetost v Gdansku je dosegla svoj vrhunec, ko so nacisti obdolžili Poljsko, da je pričela trgovinsko vojno proti Gdansku, i in so hkratu zahtevali, da obdrži Varšava svoje "špijone doma." Včeraj je bilo v Gdansku odprto prvo koncentracijsko taborišče, in sicer v bližini vzhodno-pruske meje. Nad 100 Židov in marksistov tvori prvo prebivalstvo tega novega taborišča. MADRID. — Vladno časopisje je danes objavilo zahtevo po Gibraltarju, po tej silni trdnjavi, s katef-o kontrolirajo Angleži že 285 let zapadni vhod v Sredozemsko morje. Časopisje pravi, da ni Španija nič več nekdanja šibka država ter da je zdaj na potu, da postane zopet svetovna velesila. Izmed vseh propagatorjev, ki operirajo v Zedinjenih državah, je Coughlin najnevarnejši, pravi Rev. Cole. Kultura SEJA Dramsko društvo "Anton Verovšek" ima svojo mesečno sejo v petek 4. avgusta v Slov. del. doi'iu na Waterloo Rd. Prosi se vse člane in članice, da so gotovo navzoči zaradi važnih zadev. Tudi direktorij Doma naj pride, ako je mogoče. — Tajnica. VAJA • Danes, v četrtek, ob 8. uri zvečer, se vrši vaja pevskega zbora " Jadran" v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Gorostasne izjave, o katerih je bilo dvomljivo, da bi jih dal dr. Maček, so resnične. (Op. uredništva, že včeraj" smo priobčili poročilo iz Kupi-neca, Jugoslavija o izjavi, katero je baje podal zastopnikom inozemskega tiska dr. Maček, vodja Hrvatov. Izjava je bila tako fantastična, da ji nismo pripisovali verjetnosti. Dr. Maček je baje izjavil, da hočejo Hrvati neodvisnost, četudi za ceno nemškega protektorata, čfš, če Beograd ne zna narediti miru, ga bo pa Berliit/ čakali smo še dodatnih poročil, ki so jih zdaj objavil vsi trije clevelandski dnevniki kakor tudi najbolje informiran in naj verodostojne j ši "New York Times." Po poročilih vseh teh listov so izjave dr. Mačka resnične, o čemer ne more biti nobenega dvoma več). KUPINEC, Jugoslavija, 1. avgusta. — "Knez Pavle in premier Dragiša Cvetkovič se strinjata z mojim izjavami, toda knez ni dovolj močan in odločen, da bi jih potisnil skozi," je izjavil dr. Maček. "Proti njemu so visoki armadni častniki," je dejal hrvatski voditelj. "Srbija ima danes več generalov v jugoslovanski armadi kakor jih je imela Avstrija v svetovni vojni," je rekel. "V jugoslovanski armadi ni niti e-nega hrvatskega generala. Ako pride do sporazuma, bi dobili mi 30 odstotkov generalov. To bi pomenilo, da bi moralo 30 odstotkov srbskih generalov iti v pokoj, zato je naravno da se tega branijo. "Ako hoče Jugoslavija obstati kot močna država, se mora dežela izpremeniti v Zedinjene države Jugoslavije. Deželo je treba razdeliti v posamezne države: Hrvaško, Makedonijo, črno goro in Srbijo." (Kje ostaja Slovenija, tega dr. Maček ni povedal. Op. uredništva). GREEN MOUNTAIN DAM, Colo., 2. avgusta. — Governer Ralph L. Carr je proglasil nocoj preki sod nad tukajšnjo stavkovno zono takoj nato, ko se je završil drugi spopad med 'stavkarji in njihovimi nasprot-1 niki, v katerem spopadu so bili trije ranjeni. Ob petih, popoldne p'a so bili v bližini projekta, čigar stroški so preračunani na 4 milijone dolarjev, obstreljeni trije na-daljni ljudje. Na državni cesti št. 9, dve milji od projekta, je bil dinamiti-ran neki most. Ustreljen skozi oko Thomas Kellerhalls, 35-letni unij ski simpatičar, je bil ustreljen skozi levo oko. Krogla mu je obtičala v glavi. Unij ski piketi so naglo odpeljali Kellerhallsa v bolnišnico, ž njim vred so odpeljali tudi 40-letnega Arta Morrowa, katerega je krogla zadela v ramo ter ga obrsnila po prsih. Zdravniki pravijo, da bo Kellerhalls naj-brže rani podlegel. Delavski spori pri tem projektu so nastali zaradi nesporazuma strokovnih unij Ameriške delavske federacije z Warner l Construction Co., kontraktorji ,projekta. V spopadu med oboroženimi deputiji in štrajkarji je bilo izstreljenih nad 100 strelov. Oborožitev civilnih ljudi Neunijski delavci, rančerji in drugi ljudje, ki so predrli linijo piketov Ameriške delavske federacije, so bili deputizirani in na povelje Johna H. Lee-a, šerifa Summit county j a, jim je bilo sinoči izročeno strelno orožje. Štrajkarji poročajo, da so di-namitirali oni most deputiji sami, ker so hoteli preprečiti, da bi prispeli v trukih na lice mesta simpatičar j i stavkarjev iz Denver j a. V Kremmlingu, osemnajst milj severozapadno od tu, se je zbralo približno 250 mož, oboroženih s karabinkami, puškami na šibre in samokresi, za napad na linijo piketov. Dar stavkarjem Progresivne Slovenke, krožek št. 1, so darovale $5.00 v pomoč stavkarjem pri Fisher Body. Local št. 45 UAW se za dar lepo zahvaljuje. Seja Redna seja Soc. kluba št. 49 se bo vršila v petek 4. avgusta v navadnih prostorih. Člani so prošeni, da se udeležijo. Odhodi v domovino Včeraj so odpotovali v staro domovino sledeči Jugoslovani: Amalia Ernes, Joseph Bimel in Mary Bimel. Vsi trije so odpotovali s posredovanjem potniške pisarne Mihaljevich Bros., 6031 St. Clair Ave. — Srečno pot vsem in srečen povratek k svojcem nazaj v Cleveland! Dar Čitalnici Društvo "Državljan", št. 33, S D Z je darovalo Slov. nar. čitalnici $2.00 namesto venca pokojnemu Louis J. Pircu, katerega društva je bil pokojni ustanovni član. Odbor Čitalnice se lepo zahvaljuje društvu za dar. — Tajnik. DETROIT, 2. avgusta.—Rev. Walton E. Cole iz Toleda je sinoči izjavil, da je splošno razširjena bojazen, da bodo zaradi hujskanja župnika Coughlina v Ameriki zopet zaplapolali "ne-krščanski ognjeni križi antikato-licizma." Rev. Cole je v svojem govoru, ki ga je imel po radiju, dejal, da je mnogo Amerikancev mnenja, da je "župnik Coughlin izmed vseh propagatorjev, ki operirajo v Ameriki, najnevarnejši ameriškim idealom tolerance in dobre volje." "Veliko število Amerikancev vseh veroizpovedovanj je vznemirjenih zaradi hujskanj župnika Coughlina, ker vedo, da je na eni strani tega "novca zapisana beseda "antižidovstvo", na drugi pa "antikatoličanstvo," je dejal Rev. Cole. Rev. Cole je dejal, da je bil govor žup. Coughlina, ki ga je imel po radiju, v katerem govoru je dejal da je krščanska fron ta Amerike pripravljena na boj proti komunizmu po "Franco-vem načinu", sila izzivalen in da utegnejo taki govori povzročiti, da bodo po Ameriki zopet za-plamteli KKK ognjeni križi proti katoličanstvu. Nov grob Včeraj zjutraj je preminila v Lakeside bolnišnici Miss Mary Romih, v starosti 25 let. Doma je bila iz vasi Vrbno, fara Št. Jur na štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 19 leti. Tukaj zapušča očeta Martina, mater Lucija, rojeno Koser, in sestro Lucille in več sorodnikov. Bila je članica društev Naprej, št. 5 SNPJ, Slov. ženske Zveze, št. 41, in Protective Home Circle. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti, 14913 Sylvia Ave., ter v cerkev Marije Vnebovzetje, potem na Calvary pokopališče pod vodstvom August F. Svetka. Bodi ji ohranjen blag spomin. Preostalim naše sožalje! Na dan prihajajo vedno nove Stojadinovičeve goljufije Stojadinovič noče povedati, odkod in zakaj je prejemal finančno pomoč. — Iz Nemčije je dobil za svojo t tiskarno stroje, ki so bili označeni kot plačani, toda plačilo ni bilo zabeleženo v poslovnih knjigah. BEOGRAD, 1. avgusta. — Jugoslovanske oblasti so uvedle novo preiskavo v zadevi časopisa "Vremena", ki je bil last bivšega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Včeraj se je morala izseliti francoska agencija Agence E-conomique et Financiere, ki je imela svoje uradne prostore v poslopju "Vremena". Ta agencija je razpošiljala v svet vesti, ki so bile škodljive za jugoslovansko državo. Policija je zaslišala bivšega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča v zvezi z delnicami za devet milijonov dinarjev, ki jih je vložila vlada v njegovo "Vreme", ki ga je on uničil, ker je izčrpal kapital. tako, da je bilo treba izdati nove delnice. Stojadinovič je priznal, da je on odredil brisanje delnic, toda ni mogel dokazati, da je imel prav, da to odredi. Nato so ga zaslišali o finančnem stanju lista, ker je razširjena vest, da je prejemal finančno pomoč iz neoznačenih virov. Stojadinovič ni hotel odgovoriti na ta vprašanja. Zaslišanje je šlo za tem, da se ugotovi, kdo je plačal Stoja-dinoviču za novo tiskarno, ki je stala 20 do 30 milijonov dinarjev. Tiskarski stroji so prispeli iz neke nemške tovarne iz Nemčije, na zabojih pa je blo označeno: "Plačano." V poslovnih knjigah pa ni nikjer zabeleženo, da so stroji plačani. ČE JE KRVNIK NOVINEC V SVOJEM POSLU.. BOSTON, 2. avgusta. — V tukajšnji državni jetnišnici so usmrtili danes na električnem stolu dva obsojenca in elektri-čarju, ki je spustil električni tok, je vzelo polnih 45 minut, preden je svoje delo dovršil. Robert G. Elliot, ki je "krvnik" za šest držav, je zbolel, zato ga je nadomestoval nekdo drugi, čigar imena pa oblasti ne izdajo. Usmrčena sta bila 22-letni Wallace Green in 19-letni Walter S. Sauveuer, ki sta v nekem roparskem napadu, pri katerem sta dobila 3 dolarje in nekaj centov, umorila nekega trgovca. Prvi je šel na stol Green. Ko je šinil prvi tok elektrike skozi njegovo telo, je pristopil zdravnik, mu nastavil instrument na srce in izjavil: "Ta človek še ni mrtev." Električar je spustil vanj v drugič elektriko, in spet je izjavil zdravnik: "Ta človek ni še mrtev." Nato je dobil tretji stresijaj. Isti rezultat. Pri četrtem isto. Šele ko je petič spustil električar tok skozi obsojenca, je zdravnik izjavil: "Tega človeka proglašam za mrtvega. Ko se je to dogajalo, pa je čakal v svoji celici drugi obsojenec ob strani duhovnika, da pride vrsta nanj. Ta je postal nervozen in je rekel duhovniku: "Ali ne mislite, da ta stvar dolgo traja?" "O ne," je odvrnil duhovnik. "Ti ljudje nikoli ne hite s tem delom." Za drugega obsojenca so bili trije stresljaji dovolj. t Stran 2 enakopravnost 3. avgi UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday* A) raznaialcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 iB 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 ?o pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 .* 6 mesecev....................$3.35; za 3 mesece......................$2.00 le Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 «s 6 mesecev....................$3.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inoeemike države: •* celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Altered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Lastnik tiskarne je nek Čeh, Benešev pristaš. Njega in še dom neke postarne dame (ime šest drugih pristašev so spravili v koncentracijsko taborišče. UREDNIKOVA POŠTA ČARI DIVNEGA AMERIŠKEGA ZAP ADA sem prezrla), kijev japonskem slogu pustila sezidati svojo rezidenco. Rdeče barvani stolpi raznih poslopij se čudovito lepo vjemajo z fantastično okolico. Ob vznožju Red Rockies, neverjetno naravno čudo, kjer tvorijo skale obliko ogromne ladije in drugih stvorov, pa je iz istega kamenja sezidan Pueblo NOVA OZNAČBA IZDAJE ii. Beograjski diplomatje se seveda zdaj v Berlinu perejo kakor vedo in znajo: da Jugoslavija odre ju je po-! ljubljanski nadškof Rožman, kot nebne mere za obrambo svoje nevtralnosti, ako bi prišlo en sam sopek najIePslh cvetlic, v soseščini do vojnih zapletljajev, itd. Knez Pavle je bil te dni v Londonu in možno je, da je to utrjevanje jugoslovanskih mej v zvezi ž njegovim londonskim posetom. Angleški konservativci nimajo nič proti temu, ako j spominu na pogled istih, £e narodi oborožujejo in pripravljajo za odpor proti krasen je ta božji svet! Cleveland, Ohio. — Nepozab- plesov. Zadnji med temi je bilj^^ p^ed katerim ponosni "G naše planine so m* vedno posvečen prijateljstvubelih, kar Indijanec v svoji doma- najlepša slika domačega kraja. |znači, da so si rdečekozci izbrali ,.. izvablja turiste na o- Ni čuda, da leto za letom odha- plesalke kar izmed avdijence. |gled ročnih ^ produciranih iz ! ja število potnikov na obisk v | No, interesanten in nepozabni ^^jenega skalovja. Vsakemu i Jugoslavijo; saj celo tujci raz- spomin! Sonce je pripekalo baš ^ • ^il slikati, a le napram ta dan najhuje. Toplomer je ka- iodškodnini zal 104 stopinj, medtem ko Den- j Naivna mladenka in Chicage ver Colorado meri povprečno le ^ vprašala: What is your 72 stopinj. Z željo da nas osve- j^e, Chief? Pokazal ji je le s žijo krasne gore, ki bleste v sne- p^om na svoj pas, obšit z raz-gu v ozadju mesta, podale smo ^ znamenji, pa basta. No, se s hčerko prihodnje jutro za- ^ bo treba še tega nau- čiti ako hočemo po svetu. Vesel ' nih narodnosti slavijo in obožu-i jejo čar slovenske zemlje, katera je, kot se je izrazil nedavno Daleč proč od rodne zemlje, v divni Coloradi, sličijo enake planine potniku v strmeče občudovanje. Vse kar morem izreči ob je: nemškim osvajačem, ker na ta način Angleži tudi Nemce laglje ocenjujejo. Gotova stvar je tudi, da je Angležem Države Colorado je glavno mesto Denver, ki se ponaša s , ,. , , . v. . v . v .. . i krasnimi stavbami, nadvse lepo zelo ljubo, ako se ti narodi cim tesneje povežejo z njimi |urejenimi parki ter raznimi spo. ter jim zaupajo svoje politične, ekonomske in vojaške ceniki, ki so jasen dokaz patri- tajne. Take narode namreč Chamberlain laglje prodaja jotične zavesti državljanov. Ca- Nemcem. In ko napoči čas, prodal jim bo istočasno ves pitol stavba, cenjena nad pet Balkan, ako se bo seveda Balkan dal prodati. tana v božanstveni kraj. _ _Pot od mesta Denver do vzno- čebljaj pa nam je vsem podal žja gora je 16 milj. Do Mt. E- v pOZ(jraVj vihteč svoj pernati vans, ki je najvišja gora v Colo- nakit) rekoč. Good bye you all, radi, katera ima dovozno pot do vrha, je 62 milj. Gora Mt. Evans I je visoka 14.260 čevljev, je as-1 Videli smo rojstni dom Paul faltirana do tričetrtine poti, dru- I VVhitemana, slovečega radio gi nadaljni razvoj je sedaj v prometu. Delavci od WPA (we poke along) kot jih hudomušno godbenika, v katerem še živi njegov oče, isto poznan in in ugleden glasbeni učitelj. Poboljševalnico za dečke, kjer milijonov dolarjev, hrani krasni; nazivljajo, upajo skončati delo Takšno ogromno Monakovo, čigar posledice SO Še muzej razvoja mesta Denver se IV dveh letih. Vsaka milja tega ima ondotna ječa vedno okrog nepredvidene, je ustvarila Anglija te dni tudi . Japonci Tote"je ZlZ ^ ^ " v Tokiju. Tam je namreč angleški poslanik podpisal pro- ;vsled ogromne množine zlata) tokol, v katerem priznavajo Angleži Japoncem pravico 1 najdene v ondotnih gorah. Raz-da slednji branijo mir in red v okupiranih kitajskih po-. stave različnih indijanskih pokrajinah in da ščitijo tam svojo armado pred vsakršnimi glavarjev, njih vrednostne opra- neprilikami. Ta protokol se more tolmačiti na vse mogoče w zato se klice Vroča cesta. Vzemite vzhodno cesto št. 6 v Ljutomeru. Na s al. bila podana izčrpna-P Chardon in vozite do Heath Rd. j bliskih manjšin^ ' ,severni meji, v Preki"" slavnostna otvontev se Pncne j KočevakemJ ak<, j, , avgnsta takoj zjutraj gre-1 dano o ..„,3 ste lahko tja^ John Kos je o-jvenskih .ši a„, skrbn.k, ce b. slučajno se ne|či]a3 ^ dat,» pokoncu pr,nes,te mu lest-,^ j^^a še vedno "'VI SPu ■ eZj , H !n«rodM obrambno »" Kako m zakaj m kdo vaa lah- ^ je ,. loinem krtj ko pelje tja, ce nimate svoje ze- lapi, vprašajte Šorca, naslova ni potreba ga vsak pozna na Waterloo Rd. Če njega zgrešite, vprašajte pa Joe Durna, on tudi ve in je direktor. Vse to se vrši v nedeljo, 6. avgusta na SNPJ farmi. In pa la in šolski družbi no delo za v bodoče. e'f Skoro stoletni"* V mestnem zavetih 1 jani je dne 30. junijaf Marija Petričeva, ,, 5 nekaJ ^ i; s da ne pozabim tistega pZinic«.' za Sitarjevo farmo. Ker g, ' , 'selila v Ljubljano, ma. drobtin, ki se grejejo po sneže- varo marsikje; Svet pa je kljub no plastjo tam daleč proč od do- temu lep, kajti le narava je ne- !m,adl P0!;0™ naP0< 11 P" svetu. | let ^^injila dU. In pridite vsi za enega, ah. , . , T vnt . , ., 0 jla je splosno znana K, ž Nazaj grede smo si ogledali ti. Odobravam ideje, da si ljud- -)a VS1 sail imenovan The Frantier ženo tu, da se poveliča življe- hrasti bogata čuda, katera naj "judovsko-boljševiških propagandnih gnezd." v več kra- dayg Na Prečno željo gospodar- 'nje bogatina. Bog in zlato, oba mi, kot lojalni Amerikanci sku-jih krožijo letaki, ki so protivni slovaški "samostojnosti." ;ja urednika, so nam gledalcem j sta združeno storila kraj nadvse šajmo priznati in iskreno upo-Pravijo, da so odkrili tiskarno, kjer se tiskajo ti letaki, i vprizorili omenjeni gostje pet,interesanten. Par milj proč pa je števati. Geslo: See America tovska mati, in mnOČ1 F. Barbič, |ki so pri njej stano^ član dr. št. 53 SNPJ.'osiveli gospodje ali P davno pred njo odšli v KS®®® OGLAŠAJTE V j V mestno zavetišče 'lila leta 1927. venda* j "ENAKOPRAVNOSTI" j zadnjega živahna in i"'1 dobrem zdravju. if ^ avgusta, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Plevel na debelo prerašča njive Radovljica, 16. junija. Jugo-? avija je izrazito kmetijska dr-Zava- Pokriva jo sicer velik del Sozdov, toda največ nam dona-Sa kmetijstvo. Od Triglava do §rske meje se orje, seje in ža-Vendar je med kmetijst-v bogati Vojvodini, Slavo-^ nekaterih žitorodnih kra-v Srbiji na eni strani in med toetijstvom v naših planinskih rajih na drugi strani velikanka razlika. v. žitorodnih krajih, kjer so ,ravna Pol3a' orjejo s or31, gnojiti jim ni treba str-0-0' ^anjej0 in kosijo pa s 0J1- V planinskih krajih je li Vs® drugače. Tu je treba zem-L globoko orati in močno gno- sieert0da prav z gnojem, ki je jj.. nujno potreben, pride na prjV0 mno§0 plevelnega semena. Ig; nas pridelamo v dobrem likU' skrbni obdelavi in ve-šestu Vremenski naklonjenosti so vra^n' ^itni pridelek, dočim ead met-'e v žitorodnih krajih delkV0^n^ s 14-kratnim pri-ščai0m ^rav z&radi tega opu-skem mnogi kmetje na Gorenj-v-enr ln tudi v ostalih delih Slo-tou? sejanje žita. Se jejo ga le treb.' V kolikor je nujno po-slarti zaradi kolobarjenja in vinol •' je važna primes v ži-1 ln konjski krmi. Posve"0- pozornost kakor žitu Gorenjci, posebno v 3tlijla krajih, krmilnim ra-pir-ju rn' raznim deteljam, krom-zi 2 *n Pesi, kar je v tesni zve-Toda IVlnorej0 in mlekarstvom. Hah Pri omenjenih rastli Preke, 2elo Ila f^e na izredno velike za-in to je plevel, ki tako MeSl,pv ezuje naše kmetijstvo. 0111 rilMTci je 2.e Spravil P^vei dar j a a eSa pridnega gospo-ga obuP. Mnogo plevelne-gji0jCn .ena spravimo na njivo z Veter več pa ga zaseje iz bij. .? ponaša plevelno seme v8o(j gozdov, ki skoraj po- Tui ajaj0 naša polja. tijslfik0' ne pozna naših kme-lierlh vraziner. se v mnogih pri-kt^etii C.Uc^' zakaj ne napreduje " vetid V0 na Gorenjskem, ko črtlaa'r v raznih krajih debe-več Zernya in je sorazmer-_Padavin kakor v drugih j delih države. Prav ta lepa zemlja rodi rajše plevel kakor pa tisto, kar je sejano, ali sajeno, padavine pa še pospešujejo rast plevela in zelo otežujejo delo na polju. Izredno neugodne prilike so letos. Skoraj dan za dnevom je dež. Zaradi dežja so polegla vsa žita. Kdor pomladi ni hitel s sejanjem krompirja, je moral saditi krompir v dežju, kar je zelo neprijetno in tudi neugodno za setev. Prav tako neugodno kakor za sajenje pa je vreme tudi za pletev. Plevel se od dneva do dneva bolj bahato širi po njivah in v mnogih primerih se sploh več ne vidi, kje je njiva in kje je travnik. Pernica samojeda in osat dušita krompirjeve poganjke, ki bledi in tanki obetajo slab pridelek.' Če pa se tu pa tam le ujame kak lep dan, pa spet ni plevic. Mnogo žensk je šlo V tvornice, nekaj pa služit v mesto. Ne u-gaja jim več delo na njivi, bolj jim je všeč delo pri ^roju ali sploh delo v mestu. Tista peščica ženskih moči, ki je ostala zvesta domači zemlji, se poiz-gubi na velikih njivah. Plevel' rase, zarašča se od leta do leta bolj, ker ni ljudi, da bi njivo temeljita očistili. Kmet obupuje nad tistim poljem, ki ga ljubi nad vse na svetu. Take razmere zelo pospešujejo pešanje našega kmetijstva. Pa še drug je povod za propadanje kmetijstva, in sicer konservativnost in okostenelost našega oratarja. Večina naših kmetov pravi: "Tako je delal oče, tako sta delala ded in pra-ded in šlo je! Zakaj bi ne šlo danes?" Danes ne gre, ker se kolesa življenja sučejo hitreje kakor pred leti. Kdor ne hiti s svetom, ta zaostane in utone v času. To je prav tako važno za industrijca kakor za kmeta. Stroj danes povsod izpopolnjuje človeško moč in se jq tudi v kmetijstvu že močno uveljavil. Že dolgo je, kar je nadomestil leseni plug njegov železni brat. Treba pa je še drugih pripomočkov. Žal vseh ne moremo uporabljati v naših planinskih krajih. Cep je nadomestila mla-tilnica, koso za rezanje slame slamoreznica in hvala Bogu, da so tudi za pletev iznašli pripomoček, ki je uspešno uporabljiv na našem hribovitem polju, to je okopavalnik. Podobno napravo so rabili naši kmetje že pred leti, toda bila je še precej neokretna in nepopolna. V zadnjih letih pa so to napravo že toliko izboljšali, da lahko računamo, da bo pregnala marsikateremu našemu kmetu meglo sivih in bo še na mnoge njive gospodarsko naprednih oratarjev posijalo sonce zadovoljstva. Kdor okopavalnik pravilno in pravočasno uporablja, si prihrani skrb za iskanje delavk in jezo nad klepetavimi plevicami. Medtem ko so letos njive onih kmetov, ki so rabili okopavalnik, čiste, so njive tistih, ki čakajo na plevice, močno plevelne in zarasle. Zanimivi so računi, ki so jih prav glede na pletev naredili nekateri kmetje. Kakor se letos v neprestanem deževju in ob pomanjkanju plevic vidi, je pri več kmetih nastalo vprašanje, ali bo sploh mogoče njive še opleti in doseči kaj pridelka. Kdor dela samo s plevicami, naj računa, koliko ga bo pletev stala. Če vse to upoštevamo, pridemo do zaključka, da bi se okopavalnik močno obrestoval. Namesto petih žensk, ki delajo 10 dni, zadostujejo okopavalnik, konj, orač in dve ženski, ki popravljata to, kar ni v redu oko-pal stroj, le za dva dni. Stroj okoplje in zatre plevel po ravnih brazdah, tako da je treba opleti le tisto, kar rase med sadikami. Novi okopavalnik, ki ga izdeluje tudi naša domača tvornica kmetijskih strojev v Lescah, se uporablja lahko za okopavanje, osipanje in ima napravo za črtanje, kar je zelo važno pri sajenju krompirja, koruze in pese. Do zadnjega časa so naši kmetje kakor že omenjeno precej z nezaupanjem gledali na u-porabo strojev na našem polju. Nekatere kmetijske zadruge in tudi občine pa so spoznale to slabost in so si nabavile posamezne stroje, med njimi tudi o-kopavalnike, za svoje člane, od-nosno občane. Kjer so se kmetje navadili na stroje in se v delu z njimi izurili, jih nočejo več opustiti. In zdaj imamo že mnogo krajev, kjer si tudi gospodarji sami nabavljajo te važne pripomočke za olajšavo težkega dela na sicer tako lepi grudi. Treba pa bo poskusiti še dru- ge pripomočke in zemljo preizkusiti glede umetnih gnojil, če bomo hoteli držati korak s kmetijstvom v ostalih delih naše države. STAVKOVNA LINIJA (Dalje s 1. str.) gurnosti do zmage, pač pa jo še utrjuje. Stavkokazi, ki so prespali večere od zadnjega ponedeljka v tovarni, sedaj kričijo, kakšni grešniki so oni stavkarji, ki so metali izstreljene policijske plinske bombe nazaj na policijo v ponedeljkovem boju. Tudi U. S. distriktnem pravdniku so to naznanili (kot da še tega ne ve), da so ti stavkarji po Louis Spisakovem pravoreku sami komunisti in zahteva preiskavo od famoznega Diesovega kongresnega komiteja. Smešno! — Zakaj ne dobite v tovarno še Gerald K. Smitha iz Detroita, zga-garja Homer Martina in podobne radijske kričače in vaš de-magoški krog provokacije bo izpopolnjen. Radi bi vedeli, ali se zavedajo takile kapitalistični "studži", da so oni tisti, ki s svojim blu-fanjem ustvarjajo komunizem v tej deželi, ker vsak otrok ve, da skebarija tudi ni nobeno pa-trijotično delo. Seja stavkokazov v tovarni Izgleda, da so se začeli tudi stavkokazi zavedati svojega slabega dejanja. Nič več se ne počutijo varne in sprašujejo se, kaj bo sedaj z nami ko unija zmaga, kdo bo naš varuh ? — Treba je govoriti z upraviteljem tovarne. Rečeno — storjeno. Spisakov Lojze je sklical v tovarni svoje pajdaše skupaj in jim je razložil nevarni položaj, v katerem se nahajajo stavkokazi. "Treba je kakšnega zagotovila od ravnatelja, da če ima v načrtu kakšno protekcijo in kakšno nagrado bomo dobili za svoje delo po končani stavki." Ravnatelj jim ni mogel dati nobenega drugega zagotovila kot to, da bo gledal, da ostanejo varno pri svojem delu, za druge stvari pa ne more on odločati, ker je tudi on podrejen višjim instancam pri G. M. družbi. "To ni, kar smo mi mislili, kaj sedaj?" "O, pritožimo se na U. S. dis-triktnemu pravdniku, da stavkarji intimidirajo in zabranju-jejo našim kolegom na delo. Nekaj moramo ukreniti, drugače gorje nam!" Vsi prikimajo in predlog je sprejet. Tako so se malo potolažili in se razšli vsak na svoj prostor, ampak v prsih jim je nekaj obtičalo, kakor kamen težka misel, in težko dihanje in vzdihanje. "W#t a mess we are now in?" — Zastor pade. — Takile ljudje si tolmačijo postave le v svoj prid. Vprašamo, ali razni formani smejo hoditi po hišah in nagovarjati delavce za na delo in poleg tega še strašiti jih z izgubo dela in podobno? Voziti stavkokaze na delo in z dela po kompanijskih plačancih, tudi ni v smislu zakona. Ali ni to intimidacija? Za časa prohibicije je bilo prevažanje žganje ravnotako kaznji-vo kot prodajanje. Zato unija zavrača vsako tako obtožbo. Intimidacija je vaš izrodek in unija bo metala ta vaš izrodek vam nazaj, ker za razne bolezni je potreben proti-strup za ozdraviti človeka. OGLAŠAJTE V — "ENAKOPRAVNOSTI" Help Kidneys Doni lake DrasiiceDrugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubca or filters which may be endangered by neglect o: drastic, Irritating drugs. Be careful. If functional disorders of the Kidneys or Bladder make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Circles Under Eyes, Dizziness, Backache, Swollen Joints, Excess Acidity, or Burning Passages, don't rely on ordinary medicines. Fight such troubles with the doctor's prescription Cystex. Cystex starts working in 3 hours and must prove entirely satisfactory in 1 week, and be exactly the medicine you need or monev back is guaranteed'Telephone your druggist for dystox rSiss-tex) today' The guarantee protects you. Copr. 1937 The Knox Co. a locaoi i # $ i i i i i i # i # i # i Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 Si, Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 m w # 2 m I' * Ž i I! i iH S 2 iii i 4 2 | E • 2 i iE O n O Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" O o spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar ^ Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu ® Q rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Smrt kirurga rešil marsikatero življenje. VLjuMjani jeS^junija »od-ege p jucmci se primanj v narodu s svojim izredno P0 0''U' 1' ianc eiganC' plodnim strokovnim, literarnim znan odličen zdravnik kirui g. S |^n filozofskim delom. Rojen je svojo spretno roko je kot asis-!bil leta 1877 v Semiču v Bel tent pokojnega dr. SIajmerja|Krajini. D O Knjiga je vezana stane $1 B O Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue lOGIOiC i :0 S TA KUPON 08ebalimi za tekoči Leden, s 49 centi, opravičijo lahl^0 f^0 te lupini kot na sliki. Zamenjate ne 0 e. kupone v na.se m uradu. Nobenih naročil rejemamo po pošti. ime N»8lov ^c«to znan odličen zdravnik kirmg. S |^n filozofskim delom. Rojen je svojo spretno roko je kot asis-!bil leta 1877 v Semiču v Beli tent pokojnega dr. SIajmerja|Krajini. l -SsgBs I /' v Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer ■nd safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration you can make of the economy and value of this beautiful cooking ware. V SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ^ "PROFESSOR NOODLE" \. y IjXtear Professor ^ ^iJLtunK. that someone should •1 ppress this Doctor Coue. . theory.For when 1 Say 1 # neel a dress my husband speaks like this tome.: 1 My dear, if you would only Say,at morning,noon and * eventide,'I m (fcttmjf new clothes every day! then yout would soon he satisfied") I tear my hair and Wat my dome and cry out loud m I my distress. He simply tells mt to stay home and wear my latest Coue dress! j Mrs. Ann G wish Just tell him. thz.t Wll have to eat the cooKui^ of this French expert. Then feed him Coue Soup and me/at Mid Coue pudding for dessert. Prof. Noodle ilVUUlimii M-stemliref" STRAN 4 ENAKOPRAVNOST avgusta, 1939' til = Vladimir Levstik: PRAVICA KLADIVA POVEST "Dali so mu!" je zamrmral s marsikaj drugega. Jutrišnji dan hripavim glasom, gledaje Andre- 'bo vseh Judežev dan! Treba se ju v oči. "Ubit je." I je bilo oborožiti s pravo mislijo "Kdo?" se je zdrznil kovač, j in pravo besedo; treba je bilo u-"V Sarajevu. Prestolonasled-' ganiti vse, kar je utegnilo priti nik. Ustreljen z ženo vred. Oba ... In je ugibal. Strmel je v sta mrtva." i bodočnost. Preživljal je vse, kar Andrej Možina je globoko za-, se je godilo potem. Poslušal je sopel in zblodil z očmi preko do- j uro na zidu, ki je tikala v vsako line. Minuto ali dve je stal ka- tišino njegovih misli: kor kip. Nato se je osvestil. Po- gledal je Krištofa in Boštjana in hčer in je videl, da čutijo vsi trije tisto kakor on. Ne groze, s stvo je bilo oblito s solzami! Za-= stran zarote je bilo seveda vse EE i jasno kakor beli dan; niti so vo-=' dile v Beograd, kriva je bila vsa H, Srbija in prav nikakega spora EE .ni moglo biti o tem, da je zai-= jgrala svojo pravico do obstan-= ka. Treba je bilo streti kači gla-= ivo; to so zahtevali vsi avstrijski narodi, posebno pa naše dobro slovensko ljudstvo. In zelo odkrito je bilo povedano, koga ni šteti med slovensko ljudstvo; kdo so "veleizdajniški elementi" ki v sporazumu s Srbi izpodko-pavajo temelje Avstrije, izvržki slovenskega naroda, ki jih je treba pogaziti prav tako kakor vnanjega sovraga . . . Tak je bil kužni val hlapčev- "Vojna!" j stva in steklega ovaduštva, ki Vojna! Divja beseda, okruten lse je raz^ <^an v ^so^e s^0' zvok. Slutnja, blazna v svoji o- j venskih vasi in v sto tisoče pre- __________________o____, gromnosti. Ogenj, grom in dim. i prostih src. Res je bilo, da niso katero je malo prej mislil na to, I Kri. Stotisoči mrtvih. Razvaline pisa|i tako vsi listi, a tudi beseda naj bi ubil neoboroženega, 'mest in vasi, štrleče v nebo, ki tistih, ki so izkušali pisati Spoznanje, da je to moralo biti, j ne sliši molitve. Grobovi drugače, so padale kovaču in ga je prešinilo mahoma, neizbežno kakor smrt. Taka dejanja se porajajo iz bolesti mili- Vojna. Udar neizmernih gmot! njegovim prijateljem kakor ka-druga ob drugo. | men je na srce. Tudi tu so obso- Udar . . , Kladivo ob na-kova- zatajevali, namestu vče- jonov, in kaj je proti tej bolesti ;lo ali naklo na kladivo ? •jrajšnjega bodrila sta zdaj str- smrt dveh ljudi in enega edine- | "Naklo na kladivo!" je molil jmela izmed vrstic ptepadenost ga greh? Vse to je čutil kovač, j Andrej po svoje. "Pravica bodi! 'n s^ra^-A čutil in slutil je tudi, da zdaj ^Čuj, Ti tam gori: naklo na kla-prihaja ono, kar se je bližalo vse divo! In mene vmes. te čase. Prihajalo je prezgodaj. ' Lucijine oči so široko vprašale s praga: kaj bo zdaj? "Vojna bo!" je rekel kovač. Beseda mu je pala iz ust, nepričakovana in tuja kakor glas drugega človeka. In ko je spustil oči po obrazih okoli sebe, ga je zdajci prevzel občutek, da niso več tisti, ki so bili včeraj in davi ali uro poprej: hči, Krištof, Boštjan in vsi ostali ljudje tod XIII. Drugi dan so v Ravnah malo Kar je bilo pred dvema dnevoma najsvetlejša vera, je mahoma postalo madež, ki ga je trebalo izbrisati za vsako ceno. delali. Vse je bilo razburjeno, |Vsi zvesti sirom dežele so zdaj mlado in staro se je prerekavalo in prerokovalo. Ljudje so v gručah stali na vasi. Tu je žalovala preprosta duša za "blagim nadvojvodo" tam je goreč pristaš razglašal izrek gospoda Jakoba Vojske, da so vsi Srbi morilci in da niso naprednjaki, Sokoli in drugi taki brezverci nič boljši od blizu in daleč in sirom zemlje so ,njih. Stari očanci so napovedo- bili v tem trenutku samo še snov, na katero se je spuščala roka Neznanega, da bi zgnetla iz nje svoje delo . .. Stopili so v izbo. Moški so sedli za mizo, Lucija se je naslonila na peč. Tiho in pridušeno, kakor bi slutili; da prestajajo vse pravice mnogih milijonov ljudi in da ga kmalu ne bo več varnega skrivališča na zemlji, so vali vojno, drugi so trdili, da je ne bo; eden je celo razlagal, da spoznali, da bo tako, kakor jim je velela prva slutnja; zgodovina je prehitela neodločne in boječe, njena kolesa so že škripala, da bi zbobnela preko njihovih u-sod. Trenutek je bil tu, in nič ni bilo pripravljenega! Zdaj ni pre-ostajalo drugega kakor molčati in tajiti; zdržati, čeprav v strahu in trepetu, ohraniti se vzlic vsemu in privaditi roke mo- rice pred nevihto vendarle svetlo točko, čisto in jasno luč, ki stremi naravnost proti nebu. Kakor v sanjah je z duhom u-gledal jetniško celico, v celici trdo ležišče, na njem človeka, u-klenjenega na rokah in nogah. Jetnik je bil mlad, skoro še deček; njegovo telo je bilo pokrito z ranami, njegov obraz razbit od pesti, njegovi črni lasje so izginjali v sesedeni krvi . . . Okoli tega mladeniča so stali vsi sovražniki, vojniki in oblastniki, biriči, sodniki in ječarji, in so mu grozili in bruhali vanj svoj gnev. "Ti, ti si storil to! Morilec! Gorje ti!" In je obšlo kovača, da ni mogel molčati. "O, ti ubogi otrok!" je zastokal, kakor da je mladenič sliši, in razprostrl roke, kakor bi ga hotel objeti preko vseh daljav. "O, preljubo dete! Kri si prelil in si bil vendar najbolj nedolžen, izmed vseh grešnikov naj-1 bolj svet . . . Koliko ljubezni je moralo biti v tebi, da si vzel zaradi nje to strahoto na svojo vest! ... In zdaj te bodo mučili, kakor živali ne mučijo, sodili te, kakor se ne sodi človeka. Krivičniki bodo pasli na tebi svoje maščevanje, zaslepljeni te bodo preklinjali, bratje te bodo zatajevali, čeprav si se daroval za nas vse . . . O, ti preljubi otrok! In res so ga pričakovali, ne- vedeti, koga misli. "Skril se je kateri iz škodoželjnosti, da bi ga j v svojo jazbino, da mu ne bi kdo videli v škripcih, drugi iz tesno- s prstom pokazal na čelo be, da bi jih potrdil, tretji iz radovednosti, češ, kaj bo. Najtežje ga je čakal Aleš. Vendar je napočil čas, da se znese nad pro-kletim kovačem! Ali bo molčal, ko mu zabrusi v obraz; vidiš, taki so tvoji bratje Srbi, tak si ti, takšni ste vsi, brezverci, vele-izdajniki, srbofili! Kdo ve, morda bi ga lahko še drugače ugnal v kozji rog? Srbofile bodo zdaj pač gotovo zapirali . . . Vseka-ko je imel prekrasno priliko, da nasiti mržnjo, ki mu je glodala srce. Ves dan se je nastavljal po vasi. Da ni predobro pomnil, kako je tistega usodnega dne zle- | tel iz kovačnice, bi bil poiskal | sovražnika doma. Ko ga tudi po- j poldne ni bilo na izpregled, si je , dal duška sredi ceste. \ "Nu, kje je zdaj?" je oklinil župana Gorca, kakor da mora ' Nov Frigidaire (električna le-! denica), velikost za družino, vse porcelan, običajna cena $206.00, se dobi sedaj za samo 139.00. Vprašajte na 819 East 185th St. Da„ takšni so. Najprej z vsemi razbojniki brat, in kadar bi ga ljudje radi videli, ga išči z lučjo sredi belega dne." "Kdo . . . koga pa?" je otožno vprašal oča Goreč, star in bok hen možiček z vodenimi sivi®1 očmi. (Dalje prihodnjič) Thi V NEDELJO 6. AVGUSTA OTVORITEV IZLETNIŠKIH PROSTOROV Društev in članstva S. N. P. J. za Cleveland in okolice na Heath Rti. južno od Chardon Rd. ZA PLES IGRA VADNAL KVARTET Razne igre in zabava Transportacija: Prvi bus odpelje točno opoldne izpred S. N. Doma na St. Clair Ave., drugi pa od Nottingham kare ob 3 uri popoldne. Pozor Čemu držite vaš denar v banki? Investirajte ga v dobro 33 akrov, prvovrstno sadno farmo, Lucija je spustila čelo na i kjer se pridela 50 ton grozdja, j mizo in je glasno zaihtela. Tudi ona je mislila nanj . . % XIV. Popoldne se je Možina odpravil v vas. Vedel je, da ga Ra-venci pričakujejo: kaj poreče kovač? Tudi on je prijatelj Srbov; kako bo govoril zdaj? Ali bo obsojal ali bo zagovarjal? jeli govoriti o tem, kar se je bi- i te čudne, razjarjene besede, za katerimi si niso predstavljali ničesar. lo zgodilo, in o tem, kar bo. "Vojna!" je ponavljal Blagaj kovačevo besedo. In nekaj v njegovih prsih je odmevalo: vojna — prezgodaj! . . . Našla jih bo nepripravljene, nje tu v Ravnah in vse ostale, ki so čakali svojega dne. Karkoli so name- ledovanju, da izprosijo na koncu bo vojna gotovo kmalu in ne za- vsaj drobtinico tistega, kar bi radi prestolonaslednika, ampak moralo biti zavojevano. . . zato, ker je na svetu preveč lju- s takimi občutki v srcu je Andi; vsi cesarji se že dogovarja- ! dre j poslušal Lucijo, ko je v iz-jo, kako bi jih pretrebili . . Žen- j bi na glas čitala. vesti o dejanju ' se odda pošteni družni ske so vpile najglasneje, kakor j Gavrila Prinčipa. In zdajci se 1 jem. vedno; in otroci so strme poslu- |mu je zazdelo, da vidi sredi pre- j v iT šali starejše ter ponavljali bese-1 plaha in malodušja, sredi samo- jU^laSajie V — de, ki so jih čuli iz njihovih ust,; ponižanja, ščuvanja, robstva in ovaduštva, sredi teme in sopa- Stanovanje v najem Udobno in snažno stanovanje na 1009 East 74tl> Street, v na- "Enakopravnosti Stara vdova mora prodati. — Glavni highway na zapadni strani, 10 milj od sredine mesta; — dajte vašim sinom delo za bodočnost. — Vprašajte na 24454 Detroit Rd. i August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske pamlke; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Molčali so le tisti, ki so jim bila srca polna takih misli, da se v tem trenutku niso več upa- j li govoriti . . . Vse oči so uhajale v daljavo, kjer se je moral zdajzdaj poka- ravali, nič izmed vsega se ne bo zati pismonoša izza cestnega o- moglo zgoditi. Namestu da bi sami ustvarjali svojo usodo, bodo koprneli v strahu in trepetu, trpeli sam Bog zna kako in veliki bodo kockali med seboj za njihovo dušo. Ne Krištof Blagaj ne Andrej Možina ne Medved Boštjan, nobeden ne bo u-miral za dobro stvar, nobeden iz svoje volje; kogar zadene, bo taval v klavnico kakor živinče brez volje in brez imena, da pogine v boju zoper pravično stvar! In Lucija, kakor bi z duhom spremljala njegovo misel, je trepetala : "Na vojno pojde . . . Umiral bo in jaz ne bom vedela, kdaj in kje. Še mrtvega ne bom smela kropiti, še drobne solze mu ne bom potočila na grob! . . " Kovač tisto noč ni zatisnil o-či. Vedel je, da vojna vzlic vsemu še ni tako gotova kakor vinka. Nekateri so mu šli daleč naproti, drugi so stregli nanj izpred hišnih vrat; ko je dospel na sredo vasi, je bila njegova torba izpraznjena. Tako naglo še ni nobenkrat opravil. Posebne izdaje ljubljanskih ! časopisov so prilile olja v ogenj občnega razburjenja. Vsak je | našel v njih vse, česar je potre-, j boval. Tu ni bilo samo povedano, kako se je zgodilo in kdo je storilec; bilo je tudi naznačeno, kaj mora vsak občutiti, kakšna naj bo njegova misel in kakšna njegova beseda. Fanatični mladeniči, člani velesrbske zarote, razpredene po vsem jugu Avstrije, so prelili vzvišeno kri Njegovo, ki je bil steber monarhije, bodoči obnovitelj njene moči, poln načrtov za srečo narodov! i Vsi milijoni zvestih podanikov i so plakali za njim, vse cesar- CEDAR POINT J^akč Ctit on THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES. • Seven miles of superb, sandy beach. # One thousand cool, outside rooms at HOTEL BREAKERS. Modeiale xales. Excellent meals and service. All Sports. Many new allractions, including Dancing to Famous Bands In beautiful new bnlhoom. ♦ Easy to Reach, via U. S. Route 6. Ohio 2. or take I>. & L. Dally Steamer from Cleveland; or N. Y. Central R. R.; or bus to Sandusky. -----nskisrwdsi:— •EDA* POINT-ON-LAKE ERIE SANDUSKY. OHIO The MAY Company Avgustova bela razprodaja TURŠKE BRISAČE za vsako potrebo.. In vse ročne torbice "Cannon" tur- "Cannon" so- "Calvert" "Cannon" kri- ske brisače 22x44 in. 1 O#« vsaka mere IVC Velike mere brisače . . . debele, mehke in vpivne. Leskeče bele z barvanim robom v zelenem, rume, nem, plavem in rdečem. lidne barve \ brisače 20x40 in. vsaka mere ^ V C Lepe, dvojno-nitne brisače, ki so gosto stkane, mehke in vpivne. Izberete si lahko solidne zelene, rumene, Gosto stkane za bolj dolgo "peach," plave, in rosa bar-vporabo. ve. Narejene za dolgo vpo- rabo. "Moor" brisalke za umiva- Brisalke za umivanje, nje; posebno po 6 za 29c 6 za 59c turške brisače 22x44 in. A za *1 mere "V ■ Močne brisače, preiskušene v laboratoriju za vpivnost in trpežnost. Gosto stkane. Bele z barvanimi robi. Mere 20x40, 5 za $1 Mere 24x46, 3 za $1 žane brisače •j vsaka 20x40 in mere Za dolgo rabo in vpivne brisače. Narejene v križa-stih modelih v zelenem, rumenem, plavem, rdečem in črnem. Brisalke za umivanje, G za 39c j rVSTBBJM* TOMT MaSta/ w"" now as loosen gij mMa^ NOW'S YOUR CHANCE TO OWBI A LAHKI NIZKI POGOJI. Vprašajte vašega Maytag prodajalca, glede majhnega naplačila in nizkih lahkih pogojev, ki vam omogočujejo imeti vaš MAYTAG SEDAJ. Obiščite vašega MAYTAG prodajalca n k v Tt sk, k ra h 101 Ih /v 'Ai k k lo g5tXX3t3tX3tX3t3t363t365S3y6XXX56X36S63tS8XX3tXX3?%X36$3t3t3t36S6X363t3C Razprodaja pralnih strojev h Sedaj imamo razprodajo Maytag pralnih strojev, ^ katere dobite po znižani ceni. Poslužite se te prilike i# si nabavite enega. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 ST. CLAIR AVE. in 819 E. 185 ST. Vabilo k "C AL VE RT" MUSLIN RJUHE Trdno stkane s 128 niti na eno inco. Narejene z: "Selvedges" robi za dolgo vporabo. Velike mere, 81x108, ali 72x108 po ....................................... 99c Prevleke za blazine Mere 45x36 ali 42x36 po ............................................... 22e Mere 81x99, 72x99, 63x99 vsaka "Hope bleached" muslin 101"1,ra89c muslin, za hišno vporabo. Omejeno samo do 20 jardov. "Pepperell" Bleached Sheeting gosto stkane, bleached sheeting, 81 inčev. Posebno. 31c jard Calvert" Mattress pads 1.29 vsaka Za velike ali "twin" mere modroce. Goose Down Pillows Dobra kvali- 4% gg vsaka teta, napol- Jt' njeno z "goose down pillow" (gosjim puhom) mere 21x27. THE MAY CO. ... LINENS ANDS DOMESTICS ... FOURTH FLOOR "PROFESSOR NOODLE" | J)e2\r Professoirj-' # spends'^dou^'1 without concerri' for he ha: $ lots '" ^coini to hur^-Now-"cioyo^ thinWheU ^ < alwiays be so g'ood i^nd li^' eral to^tne M rW Lty?c.zy6 k e 1. ti 6 h e Though he h%s rnon.ey rvow' to Lurn, _ the flames $et low wKen wed, you'll learn. , So don't l>e vexed^ my maiden sweet, ^ if you don't suffer from the heat! IProf .Noodle IF Xou'o WEAR YOUR. FUR COAT IN SlDE OUT , YOU WOULDN'T HAFTA i BUY A NEW SPRiNC, COAT :-5r SLAVNOSTNI PRIREDITVI PODRUŽNICE, ŠT. 3, S.M.Z. ob priliki prve obletnice in prve Konvencije Slovenske Moške Zveze 1 I Konvencije Slovence Moike Zveze | pHčelek ob 7. uri zvečen %%X%%XXX%%-%X%%%X%%%%^%%%%%1%%X3t36)kXX%%%,%%'%3k,%S6XXX36%%X)6%XX3K36%36XX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ TsEMWTAwusfA V Slov. domu na Holmes ^Vve. IGRA PECON ORKESTR A