THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— 2APADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH.
~>fficlal Organ of four Slove nian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No) 245.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 22. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 22, 1927.
LETNIK XXXVI.
usi bežijo iz Kitajska. -Zima v Evropi; mnogo mrtvih.
DRUŽINE URADNIKOV SOVJETSKEGA KONZULATA ODPLULE 12 ŠANGHAJA PROTI RUSIJI. — PRI ZADNJIH NEMIRIH V KANTONU JE PRIŠLO NAD SEST TISOČ OSEB OB ŽIVLJENJE.
Šanghaj, Kitajsko. — V torek se je tukaj vkrcalo na par-nik Zosma sedemnajst družin uradnikov sovjetskega konzulata, med temi tudi žena konzula z otroci. Parnik je odplul1 opoldne naravnost proti Vladi-vostoku. Tudi iz Tlankova je več ruskih družin na poti proti Rusiji, vse te so Kitajci obdolžili komunistične propagande. Pripadniki sovjetske Rusije, ki niso v službi ali kakšni zvezi s konzulatom, so tudi do-j bili obvestila, naj se pripravijo na pot, ker bodo izgnani iz Kitajske. V sredo je odpotoval tudi sovjetski generalni konzul Kozlovsky z zadnjo skupino nozaželjenih. Tako so obračunali Kitajci s sovjetskimi agenti iz Rusije, ki so povzročili tako veliko gorja na Kitajskem.
V okolici Kantona je. pripravljenih veliko število sovražnih čet, ki nameravajo napasti mesto. General Li Čaj-sum, ki je bil poprej diktator v Kantonu, zbira čete in se nahaja 215 milj vzhodno od mesta, od koder ga namerava napasti.
Peking, Kitajsko. — Po zadnjih uradnih poročilih posne-i mamo, da je prišlo pri zadnjih nemirih v Kantonu nad GOOO osel) ob življenje. Komunisti,ki so mesto zavzeli 11. decembra, so jih ubili 1000, dva dni pozneje so pa nacionalisti pregnali iz mesta komuniste, bila se 'je huda bitka, v kateri je padlo okrog 2000 oseb. V Hankovu so postavili k zidu in usmrtili 2<! kitajskih komunistov.
VELIKI ZAMETI IN ZIMA ¥ EVROPI.
KAJ PRAVI FAŠISTOVSKO GLASILO.
Rim, Italija. — Mussolinije-vo glasilo, objavlja članek z naslovom "SIRS—ječa narodov" : Odbor za zatirane narode, ustanovljen v Parizu 1. 1017, ni bil nič drugega, kakor menica, izdana po zaveznikih, v prid Srbom in Čehom, in sicer na obljubo razkrajajočih nemirov v Avstriji, do katerih nikdar ni prišlo. Avstrijo so zlomili Italijani od Piavi s pomočjo batalijona Cehoslova-kov. Ji}gojslovalni' sol stali na strani Avstrije. Medtem, ko so se Srbi pogajali za seperaten mir z Avstrijo, in so bili pripravljeni dezertirati v nasprotni tabor leta 1927 (?), se je Srbija lahko kazala svetu kot druga Belgija, pohabljena in pomandrana, in je igrala to i-menitno igro, dokler se ni končno silno povečala. Tako pravi fašistovsko glasilo; kaj pa svet o tem misli, je pa druga stvar.
-o-
VOLKOVI V ŠPANIJI.
Vico, Španija. — Tudi po Španiji vlada v nekaterih krajih huda zima. V bližini mesta Lugo, je zapadel visok snegf ki je pregnal volkove iz gorovja v dolino, kjer ogrožajo mesta in vasi. Veliko goveje živine so že požrli. Kmetje si ne upajo iz hiš, niti pri belem dnevu. Lovske skupine so se organizirale, ki bodo iztrebile golazen.
Širite "amer. slovenca*
Mnogo oseb je prišlo ob življenje vsled mraza. — Sneg v Rimu. — V Parizu že dolgo ne pomnijo tako hudega mraza.
London, Anglija. — Že včeraj je bilo na kratko poroča-no o hudi zimi v Londonu in sploh po Vel. Britaniji. Sedaj pa prihajajo poročila tudi iz drugih krajev Evrope, kjer vlada mraz, kakor že dolgo ne.
V	Parizu je sedem oseb umrlo vsled mraza. Poročilo pravi, da je število mrtvih gotovo večje, niso pa še vsi slučaji naznanjeni. Mrzel val je objel angleško obal, Francijo doli do Španije in gori do Skandinavije. TTuda zima vlada tudi v Italiji in po Balkanu. Te dni je v Rimu snežilo. Od leta 1895 še ni bilo v Evropi tako hudega mraza, kakor je to leto. V Hamburgu je potniški parnik Fortuna II. obkoljen od ledu v reki Elbi in se ne more nikamur ganiti. V rimu je bilo 4 stopinje pod ničlo; v nekaterih italijanskih gorah so imeli celo 28 stopinj pod ničlo.
V	Avstriji je po nekaterih krajih do deset pod ničlo, v Sonn-blick pa celo 30. V nedeljo so bili tako hudi zameti v okolici Dunaja, da je bil promet na železniških progah več ur popolnoma ustavljen. Po Balkanu so tudi divjali veliki sneženi zameti. Poročilo iz Belgra-da se glasi, da je skozi 48 ur divjal tako hud vihar, da je bil železniški promet po več kra-1 jih popolnoma ustavljen. V Belgiji je pet oseb umrlo vsled mraza. V Bruselju so popokale vse cevi mestnega vodovoda. Reka Rena je zamrznila, s-s.
EKSPLOZIJA V OROŽARNI;
PET VOJAKOV MRTVIH.
Guatemala City, Guatemala. — Od tukaj poročajo, da je nastala strahovita eksplozija v tukajšnji orožarni; pet vojakov je bilo na mestu ubitih in enajst ranjenih. Med mrtvimi je tudi Col. Paz Chacon, bratranec Chacon-a guatemalske-ga predsednika. Škoda je o-gromna.
NOVI KAf fciNAL.
ITALIJA POŠLJE POSLANI KA V BELGIJO.
Sovraštvo med Italijo in Belgijo se je spremenilo v prijateljstvo. — Belgijska princesa Maria Jose bo poročila princa Humberta?
Bruselj, Belgija. — Pred
nekako šestimi meseci se je v Belgiji opazilo gibanje proti Italiji, oziroma proti fašistov-ski diktaturi. Italijanski diktator Benito Mussolini, se je čutil skozi to tako užaljenega, da je odpoklical italijanskega poslanika iz Bruselja. Mussolini je pa pretkan lisjak in zla-| sti sedaj mu je vsak prijatelj, dobro došel. Začel se je hlinitij tudi Belgiji in italijanska vlada je sporočila belgijski, da je' pri volji poslati v Bruselj svojega poslanika. Za to mesto je imenovan markiz Carlo Du-razzo, italijanski poslanik v Bukarešti in glavni agent ita-lijansko-romunske antante.
Da bi se pa prijateljstvo med Belgijo in Italijo še bolj utrdilo, se dela tudi na to, da bi prišlo do zaroke med belgijsko princeso Mario Jose z italijanskim princem Humber-( tom.
TOVARIŠ HIGKMANA POD KLJUČEM.
Močna straža je postavljena okrog ječe, kjer se nahaja prijatelj morilca ..Mariane Parker. — Hickman se je nahajal v Chicagi.
Los Angeles, Cal. — Včerajšnjo poročilo, da imajo o-blasti že v rokah morilca 12 letne Marian Parker, ni odgovarjalo resnici, pač pa, da so po odtiskih prstov ugotovili, da je on izvršil umor. V torek so aretirali nekega mladeniča,' ki se je izdal za prijatelja Jlickmana. Zaprli so ga v ječo in okrog postavili močno stra-' žo, ker je ljudstvo silno razburjeno. Poročilo, da so Hick-mana že dobili v pest, je prišlo v torek zjutraj, a se je kmalu izkazalo kot neresnično.
Kolikor je znano, je bil Hickman v Chicagi, kjer je bil zaposlen v nekem gledališču. Pisal je svoji materi piama, v katerih jo je prosil, naj mu nrkar nič ne pffie, ker na v« kako dolgo bo ostal -tukaj.1
AVTOMOBILSKE NESREČE.
Chicago, 111. — V torek je doseglo število mrtvih po avtomobilskih nezgodah v Cook o-kraju za t. 1. točko 950. Devet sto petdeseta žrtev je bil Isaac Day, star 69 let, ki je umrl v bolnišnici, kjer se je zdravil za poškodbami, ki jih je zado-bil, ko je ga povozil avto.
-o-
ARETACIJE RUSKIH SPIJO-NOV V LATVIJI.
London, Anglija. — V Rigi, Dvinsku in drugih latviskih mestih so aretirali sedemnajst oseb, obdolžene vohunstva v prid sovjetske vlade v Moskvi.
ČUVAJ STRELJAL NA DELAVCA.
Chicago, 111. — Edgar Jamison, 6052 St. Lawrence ave., je bil v službi pri Beich kom-paniji, kjer delajo slaščice. Delal je ponoči. Ko se je zjutraj napotil od dela doniov, je zmaknil škatljico slaščic, da bi jih ponesel svoji mali hčerki. Čuvaj je to videl in na moža streljal, dobil je tako težko rano, da bo najbrž umrl.
William Edward Hickman je bil v službi na banki, kjer je tudi Parker, oče umorjene deklice zaposlen. Da je on izvršil umor, o tem ni več dvoma. Drži se ga tudi madež sleparije, namreč na banki je ponaredil Ček, nakar je bil odpuščen od službe.
Slika nam predstavlja kardinala P. E. Filippi-ja, ki je bil imenovan naslednikom pokojnega kardinala Lualdija v Palermo, Italija.
KRIŽEM SVETA.
—	Detroit, Mich. — V Detroit prihaja vsako leto več turistov. To leto je mesto doseglo v tem oziru nov rekord. Tudi okolico radi posečajo avtomo-bilisti. največ iz Chicage.
—	Dacula, Ca. — James Denniffield, farmar in njegov devetletni sin, sta bila najdena mrtva v hiši. Trupli sta bili razmesarjeni, kar so storili banditi, ki so odnesli iz hiše kar so našli dragocenosti.
—	Philadelphia, Pa. — Ko je bilo v veži hotela Benjamin Franklin vse polno gostov, je prišel neki elegantno oblečeni moški k blagajničarju in spretno, da ni nikdo opazil, mu nastavil na prsi revolver ter zahteval denar. Blagajničar se je moral pokoriti in izročiti drznemu roparju denar v zneFku $700.
—	Berlin, Nemčija. — V berlinskem zverinjaku dajejo zverinam tobak, da ga žvečijo, kar jim zelo ugaja. Najbolj se prikupi strežnik pantarju, če mu da nekoliko tobaka.
—	Cleveland, Ohio. — William P. Palmer, predsednik od American Steel & Wire kom-panije je tukaj po kratki bolezni preminul. Mr. Palmer je bil predsednik omenjene kom-panije od leta 1899.
—	Marshfield, Wis. — Tukaj je ogenj napravil pri angleški luteranski cerkvi $<1,500 škode. Kako je ogenj nastal ni žnano.
—	Chicago, 111. — John T. Carpin, star 48 let, 1659 W. 18th St., se nahaja v kritičnem stanju v bolnišnici, dobil je strel v levo stran prsi blizu srca, ko se je , njegov tovariš Stanley Jankowski igral z revolverjem, ki se mu je po nesreči sprožil.
—	Alliance, Neb. — Na križišču, oddaljeno dve milji južno od Seneca, Neb, je vlak zadel v avtotrutk; tri osebe so bile na mestu ubite in osem je bilo ranjenih. Vračali so* se ponoči iz neke zabave. -
PRIPRAVE^ ZA COOLIDGEO-VO POTOVANJE NA CUBO.
Washington, D. C. — Pri-| hodnji mesec bo odpotoval; predsednik Coolidge na Cubo, za kar se vršijo že zdaj priprave, katere vodi državni tajnik Kellogg. Namen predsednikovega potovanja je, da se udeleži pan-ameriške konference v Havani. Predsednik bo na Cubi dva dni.
POSLANEC HAUGEN IZDELAL NOV NAČRT.
Iz Jugoslavije*
ČEHI OZNAČUJEJO ITALIJ ANSKO-ALBANSKO POGODBO KOT NASPROTJE K MIROVNI LOGIKI — VSI ČEŠKOSLOVAŠKI LISTI PROTI ITALIJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Tudi Čehi za Jugoslavijo proti Ravši, učiteljica v Anačah Italiji.
Redek gospodarski slučaj.
Gospa Marija Solak, volepo-
Legionarski list "Narodni O svobodzeni" v Pragi imenuje
sklep italijansko-albanske po- sestnica v Zamerkovi pri Št. godbe naspr.otje k mirovni lo- Lenartu v Slov. goricah, redi giki, če se označuje kot odgo- osem krav. Tekom enega me-vor na francosko-jugoslovan- seca so povrgle štiri krave sko pogodbo, ker le-ta ne iz- dvojčke. Telički so vsi dobro raža nobene agresivnosti na razviti in zdravi, kar je pri ži-nobene stran. Bojazen pred i- vinoreji redek slučaj, od pomoč far-! talijansko ekspanzivnostjo je marjem. — McNary-Hauge- tem bolj upravičena, ker se nov predlog predložen zbor- njeni cilji ne morejo uganiti, niči v popolnoma drugi obli- Društvo narodov bi moralo v
Zopet je prišlo vprašanje za
v ospredje
Umrla je
ki.
v Ljubljani po kratki mučni bolezni gospa Lujiza Hafner, tašča g. prof. dr. Val. Rožiča.
interesu svojega političnega in
moraličnega prestiža zavzeti k „	•	-----
Washington, D. C. — V po- tej nevarni pogodbi svoje sta- Kanjka	-ie ^ vse
nedeljek se je v zbornici zopet lišče. Tudi Stranskega "Lido-	družinska mati tor je
odprla stara rana — rešitev ye Noviny" in dr. Kramarev farmarskega problema. Posla- organ "Narodni Listy" pišejo o nec G. N. Haugen, predsednik tej pogodbi, v kateri vidijo raz-poljedelskega komiteja je zo- širjenje italijanske operacijske pet predložil MacNary-IIauge- baze na Balkanu. "Narodni Li-nov načrt, ki pa se zelo razli- sty" pravijo: Mussolini gre kuje od prvotnega. Izdelan je brezobzirno proti svojemu ci-tako, da upa, da ga Coolidge lju. Njegova politika pa je jasne bo vetiral. Vse točke, ki so na, tako da se oni, proti kate-bile na poti, da ni bil sprejet, rim je ta politika naperjena, je zamenjal z drugimi, za ka- lahko pripravijo.
-o-
tere upa, da so sprejemljive. Tako bodo zopet priporočali | vsak kaj drugega, farmarji pa ne bodo imeli prav nič koristi
imela blago usmiljeno srce in odprto roke za reveže.
-o-
Bretzsrčna mati.
1 Samska Julijami S. iz Kolovrata je v noči na 24. m. m. skrivoma povila nezakonsko dete, katero je nato zakopala v bi i žnji gozd. Zadevo ie do-znalo orožništvo v Trojanah, ki je dne 25. m. m. v <jozdu res izkopal o dete in brezsrčno mali r ovadilo sodišču.
-o--
Težka nesreča na jeseniškem
Zagonetna smrt trgovskega potnika.
V zagrebškem hotelu "Uni-od tega, dokler si ne bodo sa- on" je že več mesecev stanoval mi pomagali in se združili ter trgovski potnik Ivan Weiss, napovedali boj posredovalcu, star 53 let. Te dni se je pa šoki je med poljedelcem in med barici zdelo sumljivo, ker ne"a »Prevodnika Alojzija Še-konsumentom. Weiss 24 ur ni prišel iz svoje	smrtno nevarno ra-
o--sobe. Sporočila je to stražniku, nil* &e£oto so pripeljali z \ia-
kolodvoru.
Med premikanjem vagonov je pritisnil potniški vlak 421et-
BANDIT USTRELIL BANČNE- ki je delj časa trkal na zakle
njena vrata, ne da bi se Weiss, odzval. Pristavil ^ i«««--—
GA URADNIKA.
St. Louis, Mo. — Pet ban-
kom v ljubljansko -o—
bolnišnico.
je lestvo in j zlezel skozi okno v sobo. Weiss
ditov je napadlo Johna G. Mc- . . x . __ Coola, knjigovodja in Johna ^f®1 mftfv na P^lji
W. Hopsona. pomožnega blagajničar ja Hodiamont banke, ko sta nesla denar iz University City banke v svojo banko. Banditi so s svojim avtomobilom zavozili tik avtomobila bančnih uradnikov in zahtevali denar. Ker sta se uradnika
Prišla je takoj policijska komisija z zdravnikom, ki pa n; mogel ugotoviti vzroka smrti. -o-
Krvava svatba.
V vasi Požeški Brestovac se 27- novembra.
Smrtna kosa.
Dne 25. novembra je umrl v Kočevju po vsej okolici dobro znani g. Viktor Schleimer. posestnik in mesar. Bil je poštenjak in zato užival tudi velik ugled, kar spričuje njegov lep pogreb, ki se je vršil v nedeljo.
je nedavno odigrala krvava drama, kakršne v tem kraju
Pogreb g. kaplana Hermana
n uenar. iver sta se uraaniKa ~ _	, -----.... .
; i	j • , se ne pomnijo. V hiši Jože Du-	Mihelna
obotavljala, je eden izmed . K . "	■ i • . . . ,
hand itn v račpl Ht™>li»« „ *>ravca 86 Je	svatba,-na h' Stari cerkvi pri Kočevju bil
katero je ponoči vdrla skupi- Je ze'° veličasten. Pokojni je na pijanih vaščanov. .Nastal je slovel kot prvovrsten cerkveni prepir in pretep. Pričeli so po- govornik, kot neumorni kultur-kati samokresi in ko so se ni delavec in kot izredno Iju-kmetje razšli, so našli dva bezniv družabnik, kmeta mrtva, tretjega pa smrt-!——--
nondvarnd ranjenega. Ubijal-! DENARNA NAKAZILA
ca — dva kmeta — so izročili j
sodišču v PoŽegi.	j ZA JUGOSLAVIJO, italijo, itd.
10 »i -	| Vaša denarna pošiljatev bo v starem
banditov začel streljati z revolverjem. Hopson je bil "na mestu mrtev, McCool je pa za-jdobil težke pdškodbe. Napa-daalci so s plenom okrog $15,-000 pobegnili.
Nebraska City, Neb. — Dva moška sta napadla uradnike Nebraska City National banke; šest uradnikov sta zaprla j v blagajno, nakar sta nemoteno vršila svoj posel. Odnesla sta $8,000 v gotovini in vladnih bondov v vrednosti $30,000.
-o-
SMRT V OGNJU.
Merrill, Wis. — Ogenj je u-ničil poslopje farmarja Harold Donovana, oddaljeno devet milj od tukaj. V plamenih sta ostala dva mala otroka, tretjega so rešili. Škoda je velika.
-o-
PET NOVIH KARDINALOV IMENOVANIH.
Rim, Italija. — Papež Pij XI., je imenoval pet novih kardinalov, med temi pa ni nobe* nega italijanske narodnosti. Sedaj je v kardinalskem zboru 83 članov italijanske !n 33 drugih narodnosti.
Smrtna kota	i	zanesljivo in brez odbitka
.	*.	_ I izplačana, ako se poslužite naše banke.
Mariooru je umrla 6o let. Dinarje, ozlr. lire smo včeraj posi-stara Ana Katarina, soproga( tfali p« teh-le cenah: železniškega strojevodje. — U-mrla je zasebnlca Ana Petrovič v starosti 55 let.—Umrl je
500	Din .......................$ 0.40
1^)00	Din ............18.50
2,500	Din _________________ 46.25
5.000	Din ________________ 92.00
10.000	Din ...................... 182.00
g. Ivan Žolnir, upokojeni nad-učitelj, ki je dosegel visoko starost 83 let. Pokojhi je živel precej let kot upokojenec v Mariboru. Še pred par dnevi je šetal po mariborskih ulicah. Bil je vzgleden vzgojitelj mladine. Znan je bil po Mariboru
in mu bodo ohranili vsi, ki so	cene določevati. Merodajne
„„ __i: |X	. so cene dneva, ko denar sprejmemo.
ga poznali, hvaležen spomin. —
100 Lir ............................$ 6.10
200 Lir .....:.....................$11.90
500 Lir ............................$28.75
1000 Lir ...........................$56.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah ie vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče
Smrtna kosa.
V Sv. Petru £ri Mariboru je dne 26. novembra umrla po! dolgi mučni boleani v najlepši! dobi, stara 21 let, gdč. Imelda 455 w"42nd 1jt~"new'york, N.' Y.
Nakazila se izvriujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK,
Bwlo S
ŠSSt

amerikanski slovenec
žs
AMERIKANSKI SLOVENEC

Četrtek, 22. decembra 1927.
PM ta feajst&fejgi sloveniki list ¥ Ameriki.
\JWsftbvlien leta 1891.
Itfttikia vsak dan fazan nedrij, ponedeljkov in doevov po praznikih.
Izdaja in tiBka:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in tjpfttv*: W. 22tid St., Chicago, Kil.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za cfcfo leto________.—.$5.00
Za ptol len ____________2.50
Za Chfccago, Kanado in Evropo:
Z i čete leto _____....________*-..J$6.00
Za pol leta ___________________,_________ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Mon* day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098.
j podpirajo tudi države Male antante: žmanjšAftjfe obfcrOžefle ' sile je podrejeno lili Vsaj koordinirano dosegi čiffl Večjega ift sigurnejšega jamstva žš. varnost držav, druge £red drugo. Države morajo dobiti fcavest, da nt bddo postfcl« Sft«V l&sfcfte idealne miroljubnosti, ko bodo odložile orožje, da ne bodo plen pohlepnih sosedov.
Pot zagotovitve varnosti je sicer dolga In tešavna, je pa ]v resnici edino mogoča, edino iskrena in edino realna metoda, da se pride do olajšanja strahovitih vojaških bremen, pod katerimi ječi človeštvo.
Iftladih grl naše vrte šolske kunfctni, le par naših lovcev je mladine, ki bo pfela **0 Jezu- ; irfielo srečo, drugi so se Vračali šček, pozdravljam Te! . An- precej — polomljeni. Kdo je
Subscription:
For one 3Tear .................................$5.00
For half a year ........-............— 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________________________$6.00
Fot half a vear .............................. 3.00
IK>Z6R -.-»številka p4leg vašega naslova na listu enači, do kedaj imate list plačan. Obnavljate naročnino točno, ker • tem velike pomagale listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan i& pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopi&e brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Bolj še vik i predlagajo popolno razorožitev -- ali?
BESEDIl, KI SO VREDNE, DA| bomo mi dobivali novih članov,
to je vprašanje, na katero si naj vsak odgovori po svoje. Za
Ruska sovjetska delegacija je v Ženevi in po ostalem svetu povzročila precejšno senzacijo. Predsednik delegacije, Li-tvinov, je predložil ruski fftzorožitVeni program, o katerem se je že poročalo in obsega 14 točk, kakor svoj čas znamenita Wilsonova izjava. Rusi zahtevajo: popolen razpust vseh bojnih si! na kopnem, na vodi in v zraku v teku štirih let, prepoved rekrutiranja, porušen je vseh trdnjav in drugih vojnih naprav, uničenje vseh suhozemskih in pomorskih oporišč za vojsko in mornarico, prepoved sestavljanja vojaških proračunov, razpust generalnih štabov, odpravo tovarn orožja, zakonsko prepoved militaristične propagande in vzgoje mladine ter zakonske načrte za strogo kaznovanje vseh prestopkov teh razo- društva, kajti po mnenju mno rožitvenih določb. Z eno besedo: radikalno usmrčenje vojne.
Litvinov se ni zmotil, ko je takoj pripomnil, da se bo marsikomu zdel ta program Utopija, pristavil pa je, da je to pripisati le njegovi novosti.
JIH VSI PREMIŠLJAMO!
Sheboygan, Wis.
Vsak poročevalec opisuje delavske razmere, zato jih bom pa jaz opustil, bom pa rajši malo opisal naše društveno življenje, kakor se paŽ jemti okusu doždeva.
Zadnje Čase se dosti po naselbinah agitira z ustanavljanjem društev angleško govorečih, katera bi se naj prikiopi-la k eni ali drugi podporni organizaciji. Kakor je znano, posebno še tistim, ki se bolj zanimajo za društva, da je mladina bolj mrtva za haše društvene seje in sploh za društveno življenje. Namen teh angleško govorečih društev po mnenju nekaterih je, da bi jih na ta način pridobili, da bi se mladina začela bolj zanimati za
Litvinovu je odgovarjal francoski delegat, socijftlist Paul Boucour. Litvinovi predlogi se mu zde preveč preprosti. Sama dobra volja ne zadostuje, da se dosežejo praktični uspehi. Tudi popolna razorožitev ne bi izpremenila sedanjega svetovnega položaja, če se ne ustvari jamstvo za varnost držav. — Male države bi bile prav tako izročene na milost in nemilost velikim. Samo zaveza držav, da bodo skupno nastopile proti napadalcu, more onemogočiti bodoče vojne. Na ta način zagotovljena varnost bt>* omogočila razorožitev.
Paul Boucour je bil v svojih izrazih jako uljuden in zagotavljal Ruse, da se jemlje njihov predlog resno. Za sedaj pa se o njem ne bo več razpravljalo v Ženevi, marveč pride na vrsto z raznimi drugimi načrti in predlogi šele pri prihodnjem zasedanju pripravljalne razorožitvene komisije.
Večina svetovnega časopisja pa beleži sovjetski razoro-ž It ve ni program veliko manj uljudno nego Paul Boncour. V splošnem se smatra, da ima ženevska senzacija v-prvi Vrsti propagandističen namen. Ruski program je baš zato tako radikalno sestavljen, da ne bi bil sprejet. Pač pa bodo lahko komunisti blesteli pred miru željnimi množicami kot najhujši sovražniki vojne in militarizma, dočim si bodo "meščanske" vlade nakopale nov. opravičen očitek, da ne marajo razorožit-1 sej. Zavrzimo ideje, v katerih ve, da proti vojni samo deklamirajo. v resnici pa se mrzlično se nahajamo in pogleimo malo pripravljajo nanjo in jo izzivajo.	| p0 drugih narodih In potem pa
Tak vtis o ruskem razorožitvenem predlogu pa bodo do-'sodimo sami. Kaj nam poma-blle le zelo, zelo nerazsodne množice. Pameten človek pa bo:gajo šole in druge izobraževal-
cih jih njih lastna mladina ne razume na sejah.
Ako mi bolj natanko pogledamo razmere in obstanek naših slovenskih društev, moramo pripoznati, da čez 15 ali 20 let bodo tako ali tako morala društva začeti poslovati v angleškem jeziku, kajti mi bomo pomrli in iz stare domovine nam ni treba dosti pričakovati prišel j encevf toraj bo edini izhod, da bo mladina prevzela vodstvo naših društev in tedaj bodo pa tudi seje se začele ob-državati v angleškem jeziku. Edina vez med nami in med mladino bi bile raVno seje, ko bi se lahko mladino pridobilo, da bi se začela zanimati in ljubiti svoj materin jezik. Toraj, potrudimo se, da bomo seje obdržavali bolj resno in mirno, ne pa samo prepirali se na njih, pa bo tudi mladina bolj razumela pomen društvenih
vzgled pa si vzemimo Nemce, koliko oni žrtvujejo za svojo narodnost in njen obstanek.
N. N.
FARNI VESTNIK SV. druži«-
n£ V KANSAS CITY. Prva služba boija v n&vi slov* cerkvi bo na Sveti večer polftOČnictiu Kansas City* Kans.
Kako hitro čas leti! Že zopet stojimo na pragu lepih božičnih praznikov. V tem času se Ves svet silno pripravlja, ko si želi pripraviti medsebojno veselje. Mi kristjani pa imamo še več vzrokov, da še tem bolj pripravljamo ne samo za posvetno in medsebojno veselje, temveč za prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki trka v tem času na vsako krščansko srce. Farani župnije sv. Družine se še posebej pripravljajo s tem, da to ljubo Dete zadobi ne samo uboge jaslice za svoje stanovanje, ampak krasno novo svetišče, novo cerkev, v kateri se bodo prve službe božje opravile na Sveti dan. Zadnje službe božje so se vršile zadnjo nedeljo v naši stari cerkvici in sicer bolj slovesno za slovo in zahvalo Bogu s "Te Deum" ob koncu zadnje sv. maše. Zato na božični dan se prva služba božja začne ob polnoči s slovesno peto sv. rna-
gfclsko petje, Hitite kristjani, Po koncu narodi". Popoldne ob pol 3. uri bodo slovesne večer-nice, katerim sledi blagoslov z Najsvetejšim.
Na sv. Štefana večer priredi naša šolska mladina igro: šaljive burke, pod vodstvom čč. sester, katera nam obeta veliko udeležbo in se predstavlj^ v cerkveni dvorani. — Na Silvestrov dan starega leta večer pa naše dično žensko altarno društvo sv. R4 T. priredi posebno zabavo in ples in s tem vabi vse Slovence ha to veselje. Priporočamo oboje. Slovenci k Slovencem! — bodi naše geslo.
Vesele božične praznike vsem in božjega blagoslova vašemu listu !	Rev. John Perše.
to našo prireditev rt£. dan sv. Štefana.
Popoldne ob treh je javna poklonitev vseh šentštefanskih otrok božjemu Detetu JezusU v cerkvi ob navzočnosti njihovih mater in očetov. Kratek nagovor in pete litanije. Nato gremo vsi skupaj v šolsko halo, kjer bo igra. Po igri žive cš;ke in obdarovanje otrok.
Pri'lite vsi na to prireditev! Zadnjo nedeljo imelo je društvo Najsv. Imena svoje skupno četrtletno obhajilo pri pol osmi sv. maši. Udeležilo se jih je veliko število tako mož kot mladeničev. Takoj po hia>i pa je imelo društvo skupni zaju-trek v dvorani pod cerkvijo. Brodnik, ter John Matic in i Bilo je nekaj krasnega. Dvora-Mary Ponikvar. Vsem obilno] na je bila skoro polno nabita, sreče v novem stanu. Poleg ne-!\a eni strani in od spredaj
bil med polomljenimi, ni treba popraševati, ker polomljen nihče ni rad. Bolj nevarna je mast na puškah zajcem. Teh smo pa toliko — polomili, da so se nam od zajčine skoroda polomili že želodci. Največji junak na lovskem kvantanju je dozdaj Mr. John Železni-kar, Vaš zastopnik, ki je, kakor pravi, z enim strelom podrl ali polomil kar pet gorskih ko-košij. Naš polieman, Mr. John Jamnik, pa je neveren, in trdi, da so bile kokoši v—kurnjaku.
V zadnjem času so se poročili Frank Stevens in Ana
GLASNIR NAJVIŠJE SLOV.
NASELBINE NA SVfiTU, Leadville, Colo.
No\ice so "visoke*', ker prihajajo pač iz najvišjega organiziranega mesta na svetu, in skoroda iz "oblakov", drugače pa na njih ni prav nič visokega; čisto navadne so, kakršne4! se dogajajo prav povsod.
Na gospodarskem polju in pri zaslužku flisrrto prav nič — visoki; prej bi se lahko opravičeno moglo trditi, da lezemo skoroda navzdol. Mnogo se govori o rudokopih in rudah, a vse kaže, da so naši nekdaj tako bogati rudokopi vendarle že precej izčrpani. "Lisarji", ki delajo na lastno roko v zvezi s kako večjo kompanijo. se trudijo in ubijajo in skušajo priti do kakega Zaželjenega uspeha. Tu pa tam se še kaj njim posreči, pa je na drugi strani dostikrat delo zastonj, oziroma prinese le izgubo, da izgine še to, kar se je prej naredilo. — Gre pač gor in dol. a povečini, žal, navzdol. Ker ni dosti rude, tako Vsaj pravijo, so pogasili v topilitieiy-kjer je precej naših ljudi zaposlenih, zopet eno peč in baje samo ena še gori. Kakor je poročal tukajš-
šo, da se večnemu Bogu v čast nji list, bo odslovljenih do 7C j vse kaže, a le hvalo zapoje "Gloria in Excel- ljudi, če jim'ne dajo kje dru-,svoje običajne sis Deo"; kakor se je slišalo od gje primernega dela. Poleg v angeljev tisto noč, ki so peli rudokopih in topilnici je tu pastirjem, ko so čuvali sVoje malo zaslužka, ker smo pač črede na planinah. Pri polnoč- tako — visoki, niči, kakor tudi ob 10. liri bo Tesno zvezano z gospodar-posebno lepo in Zbrano petje skim življenjem je tudi dru-pod vodstvom Č. Sr. M. Lo- žabno in društveno. Vse gre,
ne ustanove, ako pa sami delujemo na naš skorajšni narodni grob. Ko Italijan zapira slo-šole in razpušča njih
resno podvomil jrlede iskrenosti Litvinova. En sam prevdarek zadostuje za njeno oceno. Če bi se ruski načrt v resniči izvedel. bi morala kar cela vrsta režimov v raznih državah likvidirati. V prvi vrsti vsi tisti diktatorski režimi, kjer vlada venske
manjšina nad večino in se drži samo z orožjem in nasiljem, organizacije, se mi tukaj ftad Iti bi moral ne samo fašizem, marveč z njim vred tudi dikta-lnjih početjem zgražamo, v na-tura boljševizma v sovjetski Uniji. Ali hoče Litvinov ta uči-Uprotnem slučaju pa si mi tu-nek, Najbrž ne! Zato je že spričo tega samega premisleka!kaj, ko nam je Zajamčena sVo-upravičeno trditi, da sovjetska delegacija ne misli resno s svb- boda, pripravljamo koheč ka-jo ženevsko senzacijo.	te^emu se tako ne bomo mogli
S takimi metodami se ne služi ideji miru in razorožitve, prav tako malo kot z nemško tezo, da se mora začeti razoro
ogniti. Toraj je potreba, da mi sami mladino obdržimo za «e-
ževanje izvajati neglede na varnost, ali pa z angleško in ame-jbe in z njo z duhom časa na-risko, ki hoče izsiliti samo razoroženje kontinenta. Edina mo-1 predujemo. Ako pa bo mladi-
žna pot, da se dosežejo pozitivni rezultati, je ona, ki jo za-1 na od nas, kaj bo pa potem stopa cel čas, kar traja razorožitvena debata, Francija, in jo našimi društvi čez leta? K
z Kje
rette. Peta maša v F; no. 2. Ro-sewig. Pri darovanju "Adeste Fideles" od A. Foerster. Slavni božični spevi pred in po sv. o-pfavilti "Sveta Noč" in druge v slovenskem. Sledeči bodo peli pri obeh teh svt mašah:
Soprano: Misses Johanna Veselic, Mary Zupan, Louise Maurin, Wilhelmine Dragoš, Mary Novak, Agnes Majerle, Anna Majerle, Anna Drčar, Mary Anžiček, Mary Kragel, Mary Zakrajšek, Agnes Maurin. — Alto: Misses Josephine Drčar, Mary Jankovič, Frances Štimec. -— Tenor: Messrs. Nick
kakor pač razmere prinesejo. Vsakoletni cerkveni bazar smo malo pozneje nastavili, in še precej zadeli. Vobče so vsi pomagali, nekateri prav mnogo, posebno dekleta pri razprodaji vstopnic gči. Fink in Bernard), pri kontestu (gči. Pra-protnik in Jusko) in pri darilih. — Skupni dobiček je bil $1162.02. Ni toliko, kakor je bilo lansko leto, a ker smo
kaj novih državljanov smo pa po smrti pretrpeli dve hudi izgubi. Dne 14. novembra je u-mrla po težki operaciji v Salidi Mrs. Mary Gornik, vdova po lansko leto umrlem možu. in mati deveterih otrok. Bila je šele 46 let stara in vsepovsod spoštovana, kar se je pokazalo na dan pogreba pri veliki u-deležbi.
Še večja izguba pa je bila posebno tudi za župnijo smrt našega dolgoletnega cerkvenega odbornika. Franka Stiberni-ka. Sicer je nekaj časa bolehal, a nihče ni pričakoval, da ga smrt pobere. Vse je bilo izne-nadeno, ko ga je zaporedoma zadela kap in je dne decembra izdihnil svojo dušo. Rajni je bil vzgleden mož, vnet za vse dobro in je mnogo delal, ko ic pogorela cerkev, da so je postavila še lepša in se je manjšal dolg. Izgubili smo z enega izmed najboljših mož. Pogreb dne 11. decembra je pričal, da je bil rajni povsod zelo priljubljen. Med dolgo vrsto bratov podpornih društev je vihralo kar pel zastav. Odšel je in se odpočiva, njegova dobra dela pa so šla za njim, pa niso odšla.
Ako omenim še nekaj o — zimi. to pač ni nobena novica, ker zima ima tu mlade, kakor letos je pa poleg dolgosti tudi še precej — huda, dasi pravijo, da drugače tu ni huda. Zimi pač ni zaupati.
Ker smo vsekako "visoki", nosimo glave korajžno pokonci.
-o-
TEDENSKI VESTNIK 5VETE-- GA ŠTEFANA.
Chicago, 111»
Božično razpoloženje vlada
polno omizje zasedeho od očetov, in na drugi strani so zasedli skoro polovico dvorane naši vrli fantje, člani mladinskega oddelka društva Najsv. Imena. Po zajutreku po sledili govori. Navdušeno je govoril naj prvo predsednik društva, Mr. Leon Mladich. za njim društveni duhovni vodja, preč. g. župnik pater Artzelm Murn, ki je v lepih besedah izrazil svoje veselje nad toliko udeležbo in tako disciplino tega vrlega cerkvenega društva. — Navdušeno je bodril in navduševal vse še za bodočnost. Za tem so govorili še drugi člani društva, kakor tudi uradniki mladeniškega oddelka. Bilo je res nekaj družabno prijetnega. Takih sestankov bo treba še več. Zvečer pa je imelo društvo svojo četrtletno in obeheni glavno sejo. Izvoljen je bil ves stari odbor.
Ne vem, zakaj se je nesreča priklatila v našo naselbino. Zopet sta se dva ponesrečila. Rojak Zemah si je nalomil roke in prsni koš. Mr. Kordesh si je zastrupil kri. Upamo, da bosta oba zopet okrevala.
Žiad^enje in od noša j i s soseščino so tudi postali sedaj nekam bolj živahni. Čujemo, da gredo igravci Dramatičnega kluba igrat v Waukegan in da pridejo Waukeganci enkrat k nam. Pa tudi naši otroci bodo šli v januarju gostovat na wau-keganski oder in Rev. Fr. Ažbe bo prišel s svojimi šolskimi o-troci k nam. Samo, da se še z Jolietom in Sheboyganom po-jbotamo za medsebojno delo, pa bo naravnost vzorno to naše bratstvo, naša medseboj-nostv Že neštetokrat so-gostovali športniki drug pri drugemu, še dramatika, pa bo. V
v vsej naselbini. Zlasti naši o- R0k Chicago smo pa že itak šli
troci čakajo najlepšega praznika z vsem veseljem.
Kakor druga leta so se tudi letos pripravili za lepo božič-nico. Na dan sv. Štefana popoldne se bodo pokazali in isti dan zvečer. Pokazali bodo svo-
imeli avgusta še posebno nabi- ,jim materam in očetom, kako ranje za premog, je ziiesek Za 'gladko jim teče materin jezik.
sedanje razmere zadovoljiv. Ako se le količkaj izkaže še ' kolekta Za Božič, upamo do fjanjih. $500.00 odplačati na dolgu in
Uprizorili bodo lepo novo igro "Bedak Pavlek" v treh de-
Guštin, Anton Orel, Joseph
Novak. — Bas: Messrs. Geo.'pokriti vse tekoče stroške. |igraio med drugimi naslml Bajuk, Joseph Kostelec.	Lovske puške smo tudi letos otroci iz Kranjske in Štajerske
Ob 8. uri krasno slovenisko'dobro namazali, pa ni dosti'tudi prekmurski otroci ' petje se bo slišalo iz stoterih ' pomagalo. Jeleni so bili pre- murski rojaki, ne pozabite na'
enkrat gostovat. Čakamo samo še, kedaj bodo oni prišli k nam.
Mr. Račič je pričel s poukom petja na naši soli* Ustanovil bo otroški zbor ili ga bo uč il tako v angleškem in slovenskem narodnem petju, pa ho samo narodnem, temveč tudi v cerkvenem. Poleg tega zbora bo imel tudi violinski 2bor. Oba zbora bota priredila vsako leto prireditev v ko- \
Igra je polna lepih prizorov* rint cerkve. Mr. Raciču mnogo
uspeha!
Zadnje nedelje smo krstili Prek- novorojenčke Joe in Mary 2u-(Dalje na 4. strani.)
lUMMKHtHte
Rev. K. Zakrajiek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Spomnil sem se pri tem na Kosmačevega očeUi v Chicagi In Mr. Ant. Kremesca in primerjal njiju pritrkavanje, ko sta se spravila v zvonik za kak praznik in drobila svoje '*viže'\ in te dane« tukaj doma.
Ja, pa oče Kosmač in Kremesec sta res mojstra v tej utroki* tu so ju pa le «e pre-komlL Ko sem pozneje povpraševal po mojstrih, ki so pritrkavali, ne Vem, če smem isdati uradno javno tajnost ali ne? Bila sta to nihče drugi kot domača gospoda, župnik in kapelftn. Dobro sta jo ureza-la. En mož m! je trdil celo, da znajo gospod * upnik fcefltn&jst Vil pritrkavanja. Ne
vem, ali jih znajo res toliko ali ne. Toliko pa vem, da so bile te "viže", katere sem cul to popoldne, mojsterske.
Kmalu za farnimi zvonovi so se oglasili šentanski na gori Sv. Ane, ki so pa tako hiteli drobiti svoje "viže", da je šlo kakor polka v primeri s preserskim valčkom.
2a Sv. Ano se je oglasil Sv. Florijan v Kamniku, ki ima pa še nekoliko manjše zvonove, kakor jih imamo pri Sv. Štefanu.
In za Sv. Florijanom je oddaleč žabrne* lo čez mirno plan pa še z Žalostne gore. Tu imajo pa skoraj tako mogočno «vone-nje, kakor v Preserju. Samo še nekoliko lepši akord imajo. Škoda le, da so zvonovi železni. Ko bi ta akord bil bronast, bilo bi to zvonenje, da bi mu ga ne bilo para v devetih farah.
Vmes je pa žalostno pel pesem samotar-ca Sv. Jožef z vrha svojega grička in nekako spremljal pritrkavanje -ostalih cerkva. Je namreč sam* Žalostna gora mu je pO* dariliu
In ko se je to zvonenje iz teh petih cerkva strnilo v eno samo himno, eno samo pesem-, bilo je to nekaj krasnega, česar se iie čuje morda nikjer drugje Več na svetu. Saj meni se je tako zdelo. Natisnil sem oči in dal domišljiji prosto pot in prisluškoval temu zvonenju. In bilo je prijetno, prijetno .. . Šlo je do srca, ki je začelo hitreje biti in — pozabil sem, da sem še na zemlji. Duh se je dvigal in hitel za temi glasovi kvišku, kvišku, k Bogu, h kraljici Mariji, katere rojstnemu dnevu je veljala ta krasna himna. lh ko sem ob presledkih gledal okrog po njivah v nižinah, kjer so se pehali in mučili fevni Pfeserci na svojih skal* natih njivicah in njivah, in so se žopet o» glasili isvonovi, zdeto se mi je, da vsi Čutijo isto, kajti videl sem, kako se je setiai tam eden In tam zopet eden in tam zopet eden dvignil od dela, se oprl na svojo mo-tlko a« grablje, postal nekoliko iVi se sa» mislil. - Himna ivonov mu je šla do srca fit vsbudila tudi v njem občutljivo sirunico
slovenske ljubezni do Marije in tudi njegova duša je Zapela slavnostno pesem skupaj z Zvonovi, pozdrav rojstnemu dnevu "Kraljice slovenske'* — Marije, Matere božje. Da sem jih prav razumel, mi je bil dokaz, da se jih je več obrnilo proti Marijini cerkvi na Žalostni gori, dvignilo klobuk, naj--bfže v pozdrav, potem pa hitelo naprej z delom in garanjem za ljubi težki kruhek.
Presferska župnija ni velika. Morda kakih 300 družin ima. Vasi ima devet s šestimi podružnicami, od katerih so vse na višjih ali nižjih gričkih. Če gledaš iz Ljubljane proti jugu, boš takoj lahko videl vKaj Sv. Ano,.najvišjo, Sv. Jožefa V sredi in na aahodni strani Žalostno goro, najnižjo. Župnija je bila dolga leta podružnica Bistefskih menihov kartužanov, ki so člta-teljem "Ave Maria" gotovo še tlobro v spominu iz povesti "Mati*', ki je izhajala v '•Ave MaHa*' eno celo leto. Cerkev Sv. Vida je bila Bldana 1. 1711 fti jf na zunaj im-pozantna stavba 2 dvema kupolama. Zno*
traj je sestavljena t dveh rotund, manjše, kjer je veliki oltar, in večje, ladija za ljudi. Cela stavba je Umetnina stavbihstva.
Tu v Preserju je doma več znamenitih naših rojakov V Ameriki. Tako je tU doma Mr. Jožef Svete iz Loralna, katerega gotovo pozna pol slovenske Amerike in katerega pozdravljamo tja čez lužo, kajti večkrat se ga doma spominjamo. V#Clevelan-du je še več družin tu doma, kakor Rrem-žarji, Mevžeki in dr. Da, saj je polovica vasi da.nes.v drugih rokah, ker so se domačini izselili tja.
Kamnik je druga podružnica. Lepa vasica s kakimi petdesetimi hišami, ki so vse na kupu, ha mali višini med PrCsersko višavo in Žalostno goro. Tu so doma zlasti naši Suhadolniki, tako naš elevelandski graščak, Frank Suhadolnik, bogati trgovec s čevlji, čigar oče je bil dolga leta cerkovnik pri sv. Florijani. Tu imajo svoj dom tu-tJi. Jarci,. ki so vsi obče znani in priljubljeni v Clevelandu.
.««
Četrtek, 22. decembra 1927.
Dva prosilca pred loncem«
K. Z.
"Denar je vse na svetu", je pogosto trdil Jernačev oče, bogat kmet, ki je bil znan daleč na okoli kot velik skopuh. Je pa tudi res ljubil denar, kakor nič drugega več na svetu. Družina je stradala pri njem. Vse okrog hiše je bilo zanemarjeno.	' i
"Kaj bi zapravljal?" se je izgovarjal, ako ga je kdo opozoril na to. "Nekoliko se potrpi, pa je. Čemu bi denar trosil."
Pri tem mu je pa rastel njegov kupček. Ker v tistem času še ni bilo tako hranilnic, kakor so dandanes, so posebno kmetje shranjevali svoj denar v hiši doma, kakor so ga pač najbolje mogli. Jernač ga je imel najprej shranjenega v kleti v skritem kotu na polici. Nihče bi ga ne izsledil, če bi tudi vso klet preiskal. Ko ga je bilo pa več, moral je iskati drugi način, kam in kako ga bo spravil.
— • : r
je potrkal na njegova vrata.
Tako se mu je počasi lonec polnil vedno bolj. Kolikor več pa je bilo v loncu, toliko večja je bila tudi njegova skopost in toliko večja ljubezen do lonca.
Vsaki večer, predno je šel spat, je odmaknil težko skrinjo, ki je stala nad skrivališčem, in prešteval denar. Da, to je bila prava slast zanj, ko so mu rumeni cekini padali iz rok nazaj v lonec, ko jih je štel.
Vsakikrat pa, ko je seštel denar, je pokleknil pred lonec in prosil Boga: "O Bog, ne daj, da bi umrl preje, nego bo ta lonec poln."
In Bog ga je uslišal. Lonec je z leti tako napolnil, da je začel misliti že na še enega ali večjega.
Toda prišla je bolezen in umreti je moral.
Težka, težka je bila ločitev zlasti od preljubega lonca. — Vendar smrt se ne da podku-j piti in ni se zmenila ne za sko-| puha ne za njegov lonec. Po-f kosila ga je. Moral je v grob. Lonec je pa ostal njegovemu
"Ze vem, kako bo najbolje",
je rekel sam pri sebi. "Tudi
stari so tako delali."
Dobil je star železen lonec, ,	. . .
v •• i • • edinemu sinu, ki ga je bil seve-naredil v tleh v svoji spalnici ij	____ ____*_, „ , -
luknjo in tam v loncu spravljal
svoj denar.
V svoji veliki skoposti in ljubezni do denarja tudi še sam sebi ni privoščil. Bil je suh in izstradan, da bi se vsakemu smilil, kdor bi ne poznal njegove skoposti.
Tudi za reveže za dobre
da nad vse vesel. Zelo je bil hvaležen Bogu, da je vzel očeta k sebi, da je tako lonec ostal njemu.
Dokler je bil oče skopuh živ, moral je tudi sin stradati. Nikdar ni imel denarja, da bi ga mogel potrošiti fcakor drugi. — Obleko je imel vedno strgano, namene ni nikoli nič dal. To pa | Ko je tedaj oče umrl, on pa še najmanj.	'podedoval njegov veliki za-
"Kaj bi denar tja metal?" 'klad, se je pa hotel sin odško-se je izgovarjal, ako je bilo jdovati za vse njegovo strada-treba dati za kako dobro stvar. :nje in pomanjkanje. Zgodilo "Delati naj gredo ti berači!" se je, kakor se navadno vsi-je ozmerjal vsakega reveža, ki kdar zgodi, da "šparovec ee-
rovca najde". Kolikor večji skopuh je bil oče, toliko večji zapravljivec je bil sin. Prav nič se mu ni zdelo škoda denarja.
"Oče je skoparil, jaz pa ne bom," je rekel pogosto sredi svojih vinskih bratcev v gostilni, ki so se vsi dobro imeli ž njim za očetove priskoparjene cekine.
I Kakor rajnki oče, tako je? 1 imel tudi sin navado, da je j vsaki večer prešteval svoj za-• klad, koliko ga je še, kako dol-' go se bo še dobro živelo. Ker je bil lonec velik, držal je veliko, zato pa tudi zapravljanje ni šlo tako hitro.
Kakor oče, tako je tudi sin vsaki večer, ko je seštel denar, pokleknil pred lonec in prosil Boga:
"O Bog, ne daj, da bi umrl preje, nego bo ta lonec prazen!"
Tudi njega je Bog uslišal. Zapravlja se denar veliko hitreje in lažje, kakor se pa skupaj spravlja. In tako je bil v nekoliko letih lonec res prazen, sin pa berač.
Ko je zapravil zadnji cekin iz lonca, gledal je žalostno prazni lonec. Obračal ga je na vse strani, pa nič več ni padlo iz njega. Šlo je vse. Pa še več! Naučil se je zapravljati, dokler je bilo kaj v loncu. Ko sedaj v loncu ni bilo več, zapravljati j je pa le hotel, šlo je tudi posestvo kos za kosom na boben. In v nekoliko letih od vsega očetovega premoženja ni ostalo ničesar več. Sin je moral vzeti v roke beraško palico in iti prosit od hiše do hiše.
To je bil konec skopuhovega lonca.
"Šparovec zmiraj cerovca najde."
Pa recite, če ni to res?
-o-
ŠIRITE "\MER. SLOVENCA'
Raznoterosti.
Stran 3
RAZNE POTEGAVŠČINE. * j
Pred kratkim smo čitali v j časopisju, kako so prišli na sled Francozu Callizu, ki je imel svetovni rekord v varanju publike. Po njegovi trditvi je dosegel z letalom višino 42.652 čevljev, kar je toliko kot 13.-000 metrov, in seveda ga je svet občudoval, on pa žel nezaslu-ženo slavo. Dognali so, da je v višavi manipuliral z merilom ter da je dosegel le 15.000 čevljev ali 4572 metrov. Da so v letalo brez njegove vednosti montirali barometer, ki je natančno registriral, kako visoko je bil, to smo že brali. Francoski aeroklub ga je diskvalificiral za vedno kot letalca.
Željo, postati slaven in občudovan, je imel že marsikdo, a ker tega ni mogel drugače doseči, je pa poskusil varati svet.
Klasična primera je dr. Cook, ki je v resnici mnogo neznanega sveta raziskal, občudovan od celega sveta. Nekoč pa je svetu javil, da je dosegel severni tečaj. Bil je tedaj največji junak in ko se je vrnil, ni hotelo biti konca raznim sprejemom. Kamorkoli je prišel, so ga hoteli imeti v svoji sredi, tako tudi razni vladarji, predvsem pa učenjaški svet seveda. Vse je tudi hotelo videti dva "domačina", katera je pripeljal od "severnega tečaja". Toda njegova slava je bila kratkotrajna, kajti ravno dva meseca po njegovi vrnitvi so ugotovili, da je Cook goljufal ii^ sedaj je postal predmet splošnega zasmehovanja.
Še ni tako dolgo tega, kar je italijanski profesor Martino Fusco javil svetu, da je našel do tedaj sploh neznano zbirko
Livija in sicer kar celih 107 knjig. Kmalu pa se je moral udati ter priznati, da je bilo vse to samo izmišljeno.
Pred nekaj leti je prišel v London mož, ki se je izdajal na ime Psalmanazer. Šel je naravnost do takratnega londonskega škofa ter trdil, da je "Fjormožan" ter da je mnogo svojih rojakov spreobrnil v krščansko vero. Izrazil je željo, da bf v "formoški" jezik rad prevedel katekizem, Novi Testament ter druge verske knjige. Psalmanazarja so poslali na univerzo v Oxford, kjer naj bi s pomočjo ondotnih učenjakov prevedel omenjene knjige. Lotil se je tudi angle-ško-formoškega besednjaka in preteklo je precej časa, preden so »spoznali, da tak jezik sploh ne eksistira ter da je Psalmanazer Francoz in noben učenjak. (Angleške učenjake je bilo v onem času precej sram pred učenim svetom, da so se toliko časa dali voditi za nos.)
V mnogih takih slučajih je glavni namen dosega premoženja. So pa tudi taki, katerim je varanje sveta v zabavo.
Lansko leto n. pr. je bilo angleško časopisje polno slavo-spevov na nekega človeka, ki je razposlal brez števila vabil visokim osebnostim, katere naj bi se udeležile "poroke iz visokih krogov." K sreči se "najvišji" niso odzvali, vendar pa je drugih prišlo zelo veliko število, ki pa so osramočeni odšli, kajti poroke v resnici ni bilo nikjer. Toda tega šaljivca so izsledili in moral se je pri vseh onih, katere je potegnil, oprostiti.
Nekdo je pred nedavnim ča-
som poslal časopisu "Times" pesnitev, češ, da jo je poslal slavni Rudyard Kipling. Pesnitev je bila tako podobna pravim Kiplingovim, da so v u-redništvu brez nadaljnjega verjeli ter jo objavili kot tako. Seveda je naslednji dan sledil popravek, toda blamaža za list je bila tu.
Lansko leto je neki London-čan poslal bolnišnici, katera je prosila pomoči in podpore, ček za tisoč funtov. Veselje pri vodstvu je bilo veliko, kajti 50,000 dolarjev tudi sicer bogati Angleži ne zametujejo. Toda veselje je bilo zelo kratko, kajti še isti dan so v bolnici zvedeli, da jih je nekdo neusmiljeno potegnil. Ko so namreč hoteli ček vnovčiti, se je izkazalo, da se glasi na banko, katere že davnaj nikjer ni.
REVOLTA V PALAČI NOVEGA SULTANA.
Po nedavni smrti svojega o-Četa je zasedel maroški prestol njegov 201etni sin Sidi Mohamed Hamada. Ze prvi dan je prišlo v palači novega sultana do majhne revolte.
Prvo, kar je mladi vladar storil, je bilo, da je odstavil favorita svojega očeta, doslej vsegamogočnega Si-a Haba-bu-a. Si Hababu je bil doslej minister in osebni prijatelj u-mrlega monarha ter njegov najuplivnejši svetovalec.
Si Kababu je bil rojen istega dne kot prejšnji sultan. Da-si je bil sin sluge v sultanovi palači, se je igral kot otrok dan na dan z mladim princem in poznejšim sultanom. Ko je zasedel Mulay Jessuf prestol, ga je napravil za svojega privatnega sekretarja ter ga obsipal z dokazi svoje vladarske milosti. Si Kababu je bil velik intrigant, ki je storil vse, da
je prepričal, da bi si pridobil sultanovo zaupanje razven njega kdo drugi na dvoru. Napram dvornim uradnikom je bil cesto krut, sužnje v palači je traktiral s pasjim bičem. Zato je razumljivo, da ni imel razen sultana niti enega prijatelja, temveč same sovražnike. Za svoje intervencije pri sultanu se je dal dobro plačevati. Dasi njegove manipulacije sultanu niso ostale nepokrite, kljub temu mu ni mogel nihče škodovati; sultan ga je držal za vsako ceno. Ko je bil izvoljen za sultana Sidi Mohamed Hamada, so ga prosili ministri in višji uradniki, da naj Sia Hababo odstrani. Sidi Mohamed Hamada je to tudi storil. Uro potem, ko je zasedel prestol. je bil Si Habada obveščen, da je odstavljen ter da ima zapustiti palačo. Si Hababa pa se ni dal ugnati kar tako v kozji rog. Prosil je za avdijenco pri mladem sultanu. Sultan mu ni ugodil. Ker Si Hababa kljub temu ni hotel oditi, je ukazal sultan sužnjem, da naj ga vržejo iz palače z brahijalno silo. To so sužnji seveda z največjim veseljem tudi storili. Pri tem je prišlo med njimi in bivšim sultanovim favoritom do ljutega pretepa, ki je končal s tem, da je sfrčal Si Hababa na cesto, kjer je obležal nezavesten, ves krvav in s polomljenimi rebri.
Istega dne je razpustil novi sultan harem svojega očeta. Med 300 ženami prejšnjega sultana je vzbudila vest, da morajo harem zapustiti, velikansko nejevoljo. Prišlo je do mučnih scen. Ko pa so ženam sporočili, da dobe odpravnino, so se polagoma pomirile.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Vesel in zadovoljen Božič in
srečno zdravo Novo leto
želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem i vsem naročnikom tega lista
JOSEPH DRAŠLER
SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA
Tenth Street Phone: No. Chicago 613 North Chicago, 111.
GOSPODINJAM V VEDNOST!
Božični prazniki se bližajo. Vsaka gospodinja želi za praznike posta-
viti na mizo najboljše stvari, ki jih zmore in si jih more omisliti Vsem tem sporočam, da bomo pri nas za praznike založeni z najboljšim svežim mesom vseh vrst. Sveže meso, perutnino vsake vrste, najboljše prekajeno suho meso in vse kar je v tem oziru h o č e m o - za praznike vsem odjemalcem kar najbolje postreči.
Pecivo, sadje, sveža jajca, orehe in jedrca
vse to bote našli za božične praznike pri nas po zmernih nizkih cenah Preskrbljeni smo z vsem in vam ni treba drugega, kakor priti v našo trgovino, da se o vsem prepričate in vidite, da vse to lahko dobite pri nas
Obenem naznanjam vsem naročnikom "Am. Slov."
tl"m.ršl kra*"; S'e"*ke k0,edarje -1 ,Ut"	SI<™" - - n™ke naš* naselbine. Pro-
«m pridite p„ nJe! V zalogi ima*, tudi v« knjige iz knjigarne "An.erikan.ki Slovenec".
Strani 4
amerikanski slovenec
Četrtek, 22. decembra 1927.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
pančiča, Jožefa in Agnes Kre-mesec, Martina in Frančiške Zorčič, Henryja in Jožefine Kolman in Joe in Mary Škof-lanc, Franka in Lojze Simone-lich, Johna in Mary Hozjan. Vsem novorojenčkom zdravja, očetom in materam novorojenčkov pa obilo veselja in družinske radosti.
Izkaz dohodkov in stroškov od 6. do 19. decembra.
Kolekta pri mašah $ 3o8.95 kolckia pri večer... 13.23
Svečke .................... 33.30
Mesečnina ................ 185.UO
Darovi ...................
Kolekta pri hišah
Ktirja\a .................
Hala .....................
Kcglišče . ...........
(>araKe ...................
Božični darovi
55.50 32.00 7.00 35.uo 127.45 6.00 210.80 35.00
$1111.23
Stroški:
Interes .................
KtgHšče .................
I'opravljenie Odplačaliie dolga Potrebe za cerkev Potrebe /a šolo .
..« 110.00 52.50 2(».60 33.35 320.0!) <>6.25 0.25
oddaljeno zono od kraja, od kjer se pošilja po pošti, je treba plačati več. Zato pošljemo koledarje skupaj na zastopni-l ke, ker se pri tem pri poštnini prihrani. Zato, mesto da bi naročniki po naselbinah, kjer ima list lokalnega zastopnika, nam pisali po stenski koledar, naj se obrnejo za istega na lokalnega zastopnika in ga bodo dobili. S tem prihranite mnogo dela upravi in na poštnih stroških.
. Uprava Amer. Slovenca.
639.95
Dohodki O »tanek
T roški
< Matu
$1111.23 1653.73 2/<«5.06 639.95
$2125.11
Fant od fare.
NAŠE LETOŠNJE STENSKE KOLEDARJE ZA LETO 192S
smo te dni razposlali na vse naše lokalne zastopnike (ce). Kjer ni zastopnikov, tja smo jih poslali posameznikom. V današnji številki je objavljen tudi seznam vseh naših zastopnikov (ic) vseh naselbin in na-| ročni ki se naj obrnejo na iste za stenske koledarje. Obenem prosimo tudi gg. zastopnike-(ce), naj jih razdele med naročnike. Razpošiljanje stenskega koledarja je zvezano z ogromnimi stroški, zlasti s težkimi koledarji, kakor ie naš. Pokrajine Združenih držav so razdeljene v poštne zone, katerih je osem. Za vsako bol;
$1000 NA DAN.
Ruth Elder, o kateri je bilo i poročano, da je s kapetanom Ilaldemanom nameravala preleteli morje in pristati v Parizu, kar pa se ji ni posrečilo, je bila angažirana za 100 dni v vaudevilu za kar dobiva po SI 000 na dan. Nekdo, ki jo je videl nastopiti v gledališču, pripoveduje sledeče: "Na oder pride neukusno oblečena. Na obrazu ima toliko pudra in vsakovrstnih barv, da je človeka groza, ko jo vidi. Ko pa začne govoriti, se ji zapleta kakor šolski deklici, ki prvič nastopi pri kakšni deklamaciji. Potem se prikaže na odru v lesenem aeroplanu, katero prav nerodno vlečejo sem in tja z žico, katero občinstvo lahko j vidi." Kritik pravi, da njena predstava ni vredna "groša". dobi na $1000. — Briga njo kritik, samo, da dobi denar-ce. . .
-o-
ZNATI SE MORA.
Policisti morajo biti tudi dobri diplomati, kajti njim se vse mogoče pripeti, ker vedno vohajo okrog po kotih. Tako je neki policist našel na ulici malo deklico, ki je jokala in klicala mamo. Policist vpraša dekletca, kje je mama in ka-j ko se piše, kar pa dete, staro] štiri leta ni vedelo. Mož postavo odnese otroka na policijsko j postajo. Ko le niso mogli zvedeti od nje kdo ie njena mati. jo je neki "diplomat" policist
na postaji vprašal, kje kupi "candy", ko je doma. Dekletce je takoj povedalo ime trgovca, pri katerem kupuje sladkarije, nakar je bilo lahko najti tudi njeno mater.
-o-
ZEDINJENE DRŽAVE IMAJO več milj železniških prog kakor katerakoli druga država na svetu. A še več pa imajo prog, če tudi ne železnih, v A-meriki avtobusi. 270,000 milj je Zed. drž. potov, po katerih vozijo motorna vozila, železniških prog je pa samo 257,000
-o-
NENAVADNO KOSILO.
V Bruselju so starinoslovci povabili nekaj svojih kolegov na kosilo, ki so redka. Serviral se je kruh iz pšenice, katero so našli v neki piramidi, stari najmanj 3000 let. Sirovo maslo je bilo izza časa vladanja kraljice Elizabete. Vino, katero so pili pri kosilu, so našli v starem Korintu v neki grobnici. Pri tej nenavadni pojedini tudi ni manjkalo sadja — jedli so jabolka, stara 1800 let, (čisto natanko?), ki so bile še prav dobro ohranjene, za kar je skrbela velika plast pepela v razvalinah Pompeja, kjer so jih našli, ko so razkopavali po mestu, katero je uničil ognjenik. Kako je udeležencem banketa kosilo teknilo, poročilo ne pove.
jezera v Severno Ameriko in pristane v Lakehurstu.
Kakor znano, je ta zeppelin tista zračna ladja, ki bo otvo rila promet med Španijo in A-meriko, polet, ki smo ga omenili zgoraj, pa bo prva poskuš-na vožnja čez Ocean. Redni
promet med Sevillo in Buenos Airesom.se otvori šele meseca oktobra prihodnjega leta. Ker bodo zeppelinove tvornice zgradile še več podobnih zrakoplovov in so se dosedanje naprave izkazale premajhne,
javljajo iz Friedrichshafna, da
bodo tvorniške prostore znatno razširili. S tem bo pa menda enkrat za vselej izbito dno nemških omejitev v kupičenju
zračnega brodovja.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ram
Darilo
ZA BOŽIČ
TRANSATLANTSK! ZEPPELIN.
V Ze]) pelinu vi h t vomica h v Friedrichshafnu grade novo zračno ladjo zeppelinovega tipa, ki je namenjena za preko-morske polete. Zračna ladja je čisto nov tip. Imela bo pet motorjev, ki bodo skupno razvijali 2500 konjskih sil. Zrakoplov bo dograjen že do maja meseca 1928, ter pojde najprej na poskusno vožnjo skozi nemške dežele, v poletnih mesecih pa odrine preko Bodenskega
delnice od
PUBLIC UTILITY

PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko » Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izpla-6ala raznih podpor, v znesku
$3,000,000.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%.
Njeno premoženje znaša $1,700,000.00.
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev sirom države.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pilite 9* glavnega tajnika: J os. Zalar ja, 1004 N. Chicago it, Joliet, IH. Nagrada za ustanovitev znaia 120.00.
V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA.
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. k. JEDNOTI!
je najbolj koristno darilo za Božič.
— pri —
Calkins White
Bros.
Furniture Co.
DOBITE NAJBOLJŠE IN
NAJCENEJŠE.
409 No. Santa Fe,
Phone 220 PUEBLO, COLO.
DELNICE javnih naprav so najboljše darilo za Božič. Nič bolj praktičnega si ne morete misliti, pa tudi nič bolj koristnega. Dajte svoji ženi. materi ali kakšnemu drugemu članu družine to darilo, ki nosi lepe divi-dende. Učite otroke, da se v mladosti navadijo varčevanja, zakar je najbolje, če začnejo z delnicami, ki- so zanesljive.
Vsakdo bo vesel takega darila, ker vsakdo ve, da ni nikjer denar bolje naložen. — Z vsakem dnem narašča potreba za elektriko, plin in transpor-tacijo, z vsem tem zalagajo občinstvo kompanije javnih naprav.
DIVIDENDE VSAKE 3 MESECE
Vsakih 90 dni se vam izplačajo divi-dende. Veselili se boste pozneje, da sle bili tako premišljeni in kupili delnice. Vaš denar bo raste! z vsakim dnem.
Celo na lahka odplačila se dobijo delnice javnih naprav. Treba je le $10.00 takoj in $10.00 mesečno. Mi vam povemo, kako lahko napravite prijatelje ali sorodnike srečne po našem novem hranilnem načrtu. Poslližite se spodnjega kupona za informacije.
Utility Securites Company
230 SOUTH LA SALLE STREET, CHICAGO
Louisville - St. Louis - Indianapolis - Milwaukee - New Y ork - Minneapolis
Naš nov La Salle
urad se nahaja na in' Jackson Blvd.
UTILITY SECURITIES COMPANY, 230 South La Salle Street, Chicago
I'lease mail me lrce information telling how I can give public utility stock as Christmas giits. Also tell me about your special Savings Plan oi Time Payment.
X;
Street
City ............................................................... State.
OTTO S0K0L0VSKY
1907-9 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Trgovina s pohištvom.
■T'^r-
Nanovo prevrejena, kjer je velika zaloga raznega pohištva, preprog in vse kar spada k stanovanju. Vsakovrsten linoleum za kuhinjska tla.
Zahvaljujem se odjemalcem za naklonjenost in se priporočam še nadalje za obisk.
CENE NAJNIŽJE V MESTU. c;atl Pridite in prepričajte se!
......................................-Ttt

".......
Jeweler
On the Car. tth Str. ud Niw Y«rfc ave., Sheboygan, WU.
"fi F—rim

ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PRVA NARODNA BANKA
CALUMET, MICH.
Ko pošiljate denar v staro domovino, pridite k nam. Mi pošiljamo denar na vse strani sveta po najnižjih cenah.
OPRAVLJAMO VSA BANČNA DELA — TOČNO, POŠTENO, ZANESLJIVO.
Plačamo na hranilne vloge po 3%. Naše geslo je: TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA.
First National Bank
CALUMET, MICH.
v.________
'^^^^W00000000000000000000<)00000<x)00000000<>0,00^
-	-----N
Merchants & Miners Bank
CALUMET,
MICHIGAN
Glavnica $200,000 VSSr^J/ Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000.
GORDON R. CAMPBELL, predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
izvršuje vsa bančna posla ZANESLJIVO.
m ZASTOPNIKI.
Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik.
COLORADO: Canon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Csested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar.
Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., r. Meglen.
ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — A. Jelenčič. Elmhurst, — Karolina Milost. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, Rockdale, Jolist, 111. — M. Kostelic La Salle, — Annie Ovnik, Anton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Drashler. Peoria, — Mary Zabukovec, Math. Papich.
So. Chicago, — Ant. Baksc. Waukegan, — Andrew Košir.
INDIANA:
Elkhart, — Mary. Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz.
KANSAS:
Franklin, — John Dobravcc. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. West Mineral. — Mary Plankar.
MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljaa. Detroit, — John D. Judnii Iron Mountain, — Kath. Hebem. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab.
MINNESOTA: Aurora, — E. Sinolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Marn, John Otrin, Jos. Peshell.
Eveleth, — Joliana Kastelic, Frances Kvatcrnik, Antonia Ncmgar. Gilbert, — Frank tllčar. Greaney, — U. Babich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobcc. SarteU, — John Burjrstaler. Soudan, — Frances Loushin.
MONTANA:
Anaconda, — Frank Sašek. Butte, — Rev. M. Pirnat. East Helena, — Frances Ambro.
NEW YORK:
Brooklyn. — Catherine Schneller, Veronika Rupe.
Gowanda. — J. Zcvnik, Karel Str-nisha.
Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kcrubin Be«cl.
OHIO:
Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-bach, Joseph Lckšan, A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavcc. Bridgeport, — L. Hose. Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik.
Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Rcsnik, J. Sercel. Collinwood, — Carol Skebe. Kenmore, O. — Alois Messcr. Notingham, — Mary Mcvzek. Lorain, — Mamie Perusck. West Park, — Jos. Grdina.
PENNSYLVANIA:
Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolai Simonich. Braddock, — Joseph Lcsjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael
Tomšič.
Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swek.
Farrell, — Anna Lumpcrt. Forest City, — Anna Grcliinan. Homer City, —, Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tomcc, C Pristau.
Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovsek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich, G. Vcrbanc. Presto, — J. Krek. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Maleiiich, Doroteja Dermes, Ana Lopert. St. Mary's, — Mary Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar.
WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidtnar. Milwaukee, — Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Pcrusek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek.
WYOMING.
Kemmerer, Wyo. — Mrs. Motoh. Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Schiffrcr, Uršula Ivsek. Sublet — Okley, Wyo. in okolica —
jolin Krumpcčmk.
San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar.
Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Os-lob. George Ferenchak.
St. Louis, Mo. — John Mihelicli.
Kansas City, Mo. — Mathew Papich.
So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovcc.
Renton, Wash. —• Thomas Rihtar.
Newark, N. J. — Jennie Mcvzek*
Helper, Utah. — August Topolovec.
VaUsy, Wasb. — Mary Swan-
Thomas, W. Va. — John Lahajnar
Četrtek, 22. decembra 1927.
AMtUiitANSKI SLOVENEC
Stran 5
Iz življenja in »veta.

POROKA PRINCE2INJE VIKTORIJE.
Cerkvena poroka Vil jemo ve sestre, princeeinje Viktorije se je Vrtila V Brnu v palači Schaumburg-Lippe. Obrede je opravil prošt Atamantov. Poroki je prisostvovalo vsega skupaj 30 do 40 oseb. Pred poroko so se zbrali gostje v najlepšem sftlonu palače. Edin okras salona so bili ogromni šopki belih krizarttem v dveh kotih. Sredi sobe je bi! improVižif&h rta mizi oltar, rta katerem so se nahajali dragočeni zlati in srebrni iv. -. '. Vad mizo oltarja je visel prt iz dragocenih beiie-canskih čipk. Na desni in levi sla stala dva težka srebrna svečnika, poleg vsakega svečnika pa težka zlata krona. Vrh r^ake krone "e križ; spodnji d 1 krone j- okrašen s svetimi podobami, .aslikanlmi na Vložek od er ijla.
Tik p: d pol 4. sta prikorakala v vorano ženin in nevesta, v: .no razburjena, sta obstala a preprogi pred oltarjem. Ženin je imel na sebi eleganten frak, s krizantemo v gumbnici. Nevesta je bila oblečena v sivo obleko iz crepa de georgette s perforiranimi srebrnimi čipkami. Na glavi je imela slavni pajčolart iz čipk> ki je bil last njene matere, soproge cesarja Friderika, in ki g;i je imela na glavi že marši- i katera nevesta angleške kra-1 Ijevske hiše. V pajčolan so ut kane cvetice grba kraljevske hi;;e Windsor, angleška roža, škotska bodijika in irska deteljica. Pajčolan drži na glavi venec umetnih oranžnih cvetov, posejan z izredno dragocenimi juveli, biseri in b.viljan-ti. Ko je par sedel, se jc pričela liturgična ceremonija petih re«ponsorijev. Nato je opravil prošt prvo molitev. Prošt jo bil v sijajnem ornatu. na glavi je imel mitrn iz vijoličastega bar-žuna. Tal ar iz modre svile je bil okrašen s težkim zlatim brokatom. Na prsih mu jc visel na težki verižici zlat križec. Po uvodnih molitvah sc je pričela poročna ceremonija. Duhovnik je vZel z oltarja dva zlata prstana ter pozval ženina irt nevesto, da si jih natakneta na prste. Nato sta vzela Aleksander in Viktorija Zubkov v roke dve goreči sveči, okrašenimi s svilenimi Iraki in oranžnimi cveti ter stopila na kos belega atlasa, ki so ga razprostrli pred tem po tleh. Duhovnik ju je prijel za roke, jih sklenil ter vprašal ženina: "Ali imaš resno in svobodno voljo irt trden namen, da vzameš Viktorijo, ki jo vidiš pred seboj, za ženo?" Isto vprašanje je stavil Viktoriji. Oba sta odgovorila radostno irt glft^no "da'\ Nato sta stopili poročni priči grof Mchfenberg irt gospod pl. Trett za nevesto in ženina ter drža* la nad njiju glavama v Visoko dvignjenih rokah zlati bene-| čanski kroni. Sledile so zopet" molitve, nakar je dvignil prošt zlat kelih ter ga prožil novo-poročencema. S tem je bila poročna ceremonija končana.
Vsi prisotni so mlademu paru čestitali. Svatbe se je udeležilo samo 10 do 12 oseb, med njimi mati Zubkova.
Po ruski tradiciji je utaknil ženin nevesti pred no sta šla
pred oltar, v čevlje skrivaj zlat denar. Ko je, kot zahteva tradicija, nevesta pri svatbi čevlje sezula, je našla v njih 12 zlatih mark s sliko svojega brata.
Gospod in gospa Zubkov sta ostala nekoliko časa v Bonnu,
-o-
MacDOWELL IN AMERIŠKA GLASBA.
Šele okolo 1. 1890 so Združene države ustvarile nekaj na glasbenem polju, kar je vzbudilo pozornost glasbenega sveta. Pred onim časom se je glasbi posvečalo le malo pažnje v tej deželi, kjer je borba proti razdejajočim posledicam bratomorne državljanske vojne in prizadevanja za gospodarski razvoj nove dežele zavzemalo vse duhove. Oni Amerikanci, ki so bili glasbeno nadarjeni, so hodili učit se v Evropo in dostikrat so ostajali tam. Oni, ki so se po svojih študijah vračali domov, so začenši od 1. 1880 našli, da je v ožjih krogih obstajalo zanimanje za glasbo in so se zato posvečali podučeva-rtju glasbe za mladino ter pri tem dobro zaslužili.
Eden izmed teh mladih mož, Edward Alekander MacDo-well, ki se je rodil v New Yor-ku 19. decembra 1861 kot sin premožne družine, je bil poslan v Pariz in kasneje na Nemško, da izpopolni svojo glasbeno vzgojo, Začeto tukaj v skromnem obsegu. Prišel je pod vpliv nemških mojstrov in zaslovel na Nemškem kot dober muzičar. Cenili so ga toliko, da je bil imenovan ravnateljem konBorVatirija v Darm-1 stadtu. Po nekoliko letih se je odpovedal tej službi in se po-', vrnil v Ameriko, kjer je postal profesor glasbe na Columbia univerzi v New Yorku. Vglas-bil je razne sonate, koncerte, nekaj malo simfonij in velik del glasbe za klavir ter mnogo popevk. — Najbolj popularne so njegove "Gozdne idile", med katere spada slovit komad "Divji roži" (To a Wild Rose).
Poleg MacDowella bili so trije drugi komponisti, ki so povzbudili večje zanimanje za glasbo in opogumnili mnogo mladih Amerikancev. do so se posvetili glasbi kot svojemu stalnemu poklicu. Ti so bili Paine, Chadwiek in Parker. — Tudi nekoliko oper je bilo vglasbenih, pa brez znatnega uspeha. Prva ameriška opera, ki je vzbudila veliko zanimanje. je bila The Kings' Hench-lfian, opera Deems Taylora, ki je bila izvedena v Metropolitan Opera House v New Yorku 1. 1927.
Seveda že dolgo poprej smo imeli v Združenih državah polno glasbenih društev in klubov. Sloviti direktor cirkusa Bar-num pa je mnogo let poprej priVedel v Ameriko prvo operno pevko, slovito Jenny Lind. Bilo je tudi poprej nekoliko glasbenih šol v Ameriki. Ali še pred par leti vsaj večina članov velikih simfoničnih orkestrov je bilo iz Evrope.
Morda edina pravcata ameriška glasba so »popevke in motivi, ki so jih črnci prispeli k ameriški glasbi in katerih lepota je prišla šele v zadnjem ča-šU do priznanja. Češki sklada-
telj DVorak, ki je Obiskal Ameriko in vglasbil slovito "Simfonijo iz Novega	opozoril je tedaj) da tfekoivafii "megfo spirituals" (Aafcosne ijuasfte popevke črncev) vsebujejo klice posebnega tipa glashe. ti "spirituals^ So bile melodije, ki bo se izcitrtile iž žlvljehja črnih sužnjev, katteH bo ter&Sali svoj up, obup in versko pobožnost potom pesni, ki so nastale samoniklo iz ljudstva kakor vse narodne pesni in so jih kasnejši rodovi nadalje razvili.
Dandanes se posveča več popularne pozornosti glasbi kot ikedaj poprej. Velika kinema-tografična gledališča s svojimi simfoničnimi orkestri, rekordi in radio programi so popularizirali glasbo, in ne le ono poljudne vrste, marveč tudi klasično in operno glasbo.
-o-
j KURJAVA IN PREZRAČEVANJE.
Udobnost telesa je odvisna troje stvari: temperatura zraka, količine vlage v Zraku in količine premikajočega se žra-
pišker Vode na radiator ali pod {preprostega češkega kmeta se , pri Prelovču. Kot skromen, ne~ lljim ali pa, ako držite v sobi I je hitro razširil po Češkem in; pohlepen čl.ovek ni nikdar za-take rastline v Vrčih, ki odda-jMoravskem in čeprav niso o iz-i hteval, da se njegov izum na-
najdbi pisali časopisi, vendar 'gradi in resnično ni nikdar niše je znamenita novica z bli- ; česar dobil zanj. Leta 1847 je skovo naglico kmalu zvedela Veverku požar uničil še zad-
jejo iž sebe zadosti vlage.
Kdaj je primerno zakurjeno in dali je fcadosti prezračevanja, to nam pove rteki občutek Udobnosti ali neudobnosti, že ražtm, ako se ni?mo že priva-
tudi po ostalem svetu. — Na vzhodnem Češkem so kmetje orali z novim plugom že leta
mi slabim posledicam preza-t 1827> nazivajoč ga po izumite-kurjenega in zadUhlega žraka. j i ju "veverče". Od tedaj je pro-V splošnem pa občutek zaspa- drl plug v Nemčijo in ostali nosti irt potrtosti s podplUtim Iičem naznanja, da je zrak prevroč in prevlažen, občutek suše na ustnicah in licu pa po-menja, da je zrak presuh. Človeka dostikrat zebe v suhem zraku, tudi ako je temperatura
svet.
Leta 1832 so kazali na praški gospodarski razstavi Ve-verkov plug, a za izumitelja se je izdajal neki Nemec po imenu Kainz, poljedelski uradnik
. , „ x , „.A . iz Choltica, ki je sebi prisvajal
razmeroma visoka. Zato držite, Vororbnv	i	.
..,.». , , . i veverkov izum, toda posebna
zrak v svoji hisi zadosti vlažen i Vomic-io ™ ■
_	,	Komisija je na podlagi pric u-
m vam bo udobno ob manjši gotovfla, da je pravi izumitelj vročini m manjši potrati pre- pIuga kmet Veverka moga.
nje ostanke premičnin in ko mu je umrla žena, je šel kmalu tudi on za njo kot prosjak, od vseh zapuščen.
Ker avstrijska \lada ni bi ia dovolj bistroumna, izkoristili so Veverkov izum Nemci, iztit-lali milijone plugov in jih razpošiljali po vsem svetu. Z n :■-vim plugom jc začel kmalu o-rati tudi najbolj siromašen kmet. Poljedelstvo se je z ne-^ ietno hitrostjo dvigalo Na Češkem in tudi (Migod se je '/-.rej prav za pra\ 1 sled izumi r»ovegr. nluva po Veverki začelo blagostanj- . in vpliv kmet-ki I skega ljudstva je postajal « od-
STOLETNiCA MODERNEGA PLUGA.
Vendar izumitelj pluga, hrani svet, ni imel sreče: pri-! no večji.
( šel je v največjo revščino in ' L. 1883 so odkrili Francetu j nazadnje je moral prodati fvo- , Veverki spomenik v Fardubi-Dne 3. marca 1799 se je ro- je malo posestvo in se je skoraj j cah. Pri tej priliki .je rekel ve-dilo v Rubitvah pri Pardubi- kot siromak nastanil v Brehu liki voditelj cah siromašno kmečko dete.
češkega naroda
Rieger, da je zasluga Veverke, da je češki kmet vzdržal in zmagal, saj je dal Veverka svojim rojakom v roke najmočnejše orožje proti zatiralcem svobode kmetskega stanu — železni plug.
Plug je danes simbol (znak) češkega političnega življenja. Letos so praznovali v Pardubi-cah na Češkem stoletnico, odkar je bil izumljen in uporabljen prvi plug. Pri tej priliki so imeli tudi kovači iz ceie Češke slavnostno zborovanje skupno z zastopniki kmetijskih zadrug.
-o-
NEMŠKE ŽELEZNICE POTREBUJEJO POSOJILO.
Berlin. Nemčija. — Združene železnice v Nemčiji bi rade najele posojilo v Združenih drž. v znesku $100.000.000.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sarn čimprej moreš na upravo lb'a.
Franc Veverka. V tistih časih ka. Dodatno je seveda velike češki poljedelec ni užival svo važnosti, koliko je človek oblečen in koliko se giblje.
More nam biti bolj udobno in celo bolj gorko, ako je temperatura nižja, le da je v zraku zadosti vlage. Ako to vpo-števamo, utegnemo uporabiti manj kuriva. Ob današnjih cenah premoga to pomenja znatno prištednjo za družino.
Centralna zračna kurjava dovaja v hišo polno zakurjenega svežega zraka in špranje skozi vrata in okna zalagajo z zadostno ventilacijo, ako ni preveč ljudi v sobi. Drugače naj se nekoliko dol potegne zgornja šipa, kar zadostuje za izhod zaduhlega zraka. Kjer se kuri s paro ali vročo vodo, se sveži zrak dovaja v sobo najboljše s tem, da se malce vzdigne doljni del okna. pri katerem se radiator nahaja. Pripihajoči mrzli zrak se takoj zmeša z vročim zrakom, dviga-jočim se iznad radiatorja in se razprostira čez sobo, ne da bi nastal prepih. Ako špranje vrata in okna ne povzročajo zadostne ventilacije, rtaj se
bode in je bil od gospode odvisen delavec. Veverka je bil dolgo samec-samotar in vedno zamišljen. Po svojem značaju i je bil trd in čvrst. Neumorno je delal in neprestano je razmišljal, kako bi izpopolnil kmečko orodje in tako olajšal kmetom trud in trpljenje na gosposkih posestvih. Že v svojih mladih letih je iznašel orodje za odstranjevanje plevela ter je izboljšal mnoge druge poljedelske priprave, ki so se uporabljale. Popravljal je mline in ure v celem kraju, a kmetje so se hodili k njemu posvetovat, kadar se jim je kaj pokvarilo, ali kadar so hoteli napraviti kaj novega. Mnogo se je bavil Veverka tudi z mislijo, kako bi izdelal bolj dovršeno orodje za oranje.
V tisti dobi so orali povsod z neke vrste klinom ("drevesom"). Začeli so tu pa tam uporabljati angleške pluge, ki pa niso bili dovršeni, saj so zemljo razruvali, niso je pa drobili. Veverka sploh ni poznal angleškega pluga. Vedel
i
W
ah

2205West 22nd Str , C! icago, 111. Phone Canal 5496
Vsakovrstna zlatnina, dragulji, ure, zapcstnicc, zelo kracne predmete za božična in
novoletna darila.
zgornji del okna spusti dol za [ je samo za običajno drevo. — eno ali dve inči. Kjer je več j Umevno, da je bilo oranje s sa-
ljudi v eni sobi, naj se okno še mim klinom zelo težko. Vever-
bolj odpre, kar pa utegne pro-vzročiti prepih. Nekje je pod-
ka je dočial klinu ročice, kakor jih vidimo na današnjih plu-
SAMO $39.50
Druge vrste Elgin in V/althan od $11.50 naprej.
14 kara tne ure iz zele-lenega ali belega zlata, 17 kamnov, Elgin ali Walt-ham — cenejših ni te vr-
Modro-beli demanti z majhnimi dragimi kameni ob straneh. Velika izbera cenejših prstanov
Posebne vrste El-urc, zelo trpežne, Colonial tipa — samo
oknjak opremljen z diljo ali 'gih. Razen tega je postavil šipo, ki sili vhajajoči zrak na- !sprednji del pluga na kolesi.
The Fabian
Greenhouse and Florist
Box 29. R. ft. No. 1. Phone 1368 M> Pueblo, Colo*
Uojakom Strom Amerike sft priporoča za naročila. — Cvetlice vtakovrstne *a potoke^ pogrebe, za darila k rojstnemu dnevu ali za Gkrafciti dom. — Edini slovenski cvetličar v naselbini.
vzgor, kjer se pomeša z vročim zrakom. S tako pripravo se pri-pih svežega mrzlega zraka komaj občuti.
Mnoga stanovanja so preveč zakurjena. Ne le da to stane več denarja, marveč tudi znižuje življensko silo ljudi in njihovo odpornost proti prehladom in drugim infekcijam dihal. Izkušnja je pokazala, da sobe, ki so zakurjene do 68 st., imajo popolnoma udobno temperaturo za ljudi, ki so primerno oblečeni, le tedaj pa. ako ni prepihov in ni zrak presuh. — Občutek, da vam je treba višje temperature, pomenja, da je v zraku premalo vlage. V takih slučajih morete zalagati zrak z zadostno vlago, ako priložite
Na ta način je že mogel svoj plug premikati, ga pravilno voditi in tudi več ali manj globoko orati. Sploh je Veverkov plug zemljo razrival in/jo obenem tudi drobil.
Glavni pomagač Veverke je bil njegov sorodnik Večeslav, po svojem stanu kovač, ki je po Francetovem lesenem vzorcu skoval črtalo in druge železne dele pluga. Ko je bil tako gotov prvi plug in preizkušen pred iznenadenimi kmeti, pripomnil je Veverka po češko, da novi plug "dobro rucka" (dobro drobi), na kar je dobil ta plug od kmetov ime "ru-hadlo" (drobilo), kakor se plug na Češkem še danes znanstveno naziva. Glas o izumu
Zaoestiie

Elgin zapestne ure
Elgin zapestne ure za moške, 15 kamnov 11 karatne belo pozlačene
Naznanilo slovenski javnosti,
da smo otvorili novo kleparsko delavnico (tin shop), kjer bomo sprejemali vsa naročila kleparskih del. Naše dolgoletne skušnje ♦ tej obrti so jamstvo, da bodo naši odjemalci vsikdar zadovoljni z našim delom. Postreči točno ih V žadOVoljilost naših odjemalcev bo vsikdar naše veselje.
NAŠE CENE BODO VEDNO MED NAJNIŽJIMI.
Obenem voščimo vsem Slovencem Vesele božične praznike ih srečno NOVO LETO!
Lassich & Co.
JOE LASSICH, lastnik.
1609 WEST 19th STREET;	CHICAGO, ILL.
Phone Roosevelt 4397
JACOB GEBEND pohištvo in pogrebni zavod m m n. m Str«*,	imtrfftii* wi*
Tel. 3774.	4080-W.
VELIKA ZALOGA PRSTANOV od $5.00 dalje.
modro-belL
$30.00
/ . . Stran 9
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 22. decembra 1027.
POTOP
HENRIK S1ENKIEWICZ Iz pi>.jiiln prevel Dr. Rudolf MoU.
"Dovolj je, da vedo, da potuje gospod Ba-binič, ne gospod Kmitic. In drugič: ker hočemo na tako pot, bi bilo bolje, da skrije vaša milost svoje dostojanstvo."
' Kako to?"
"Zakaj Švedje dajejo odličnejšim ljudem spremna pisma, in kdor ga nima, tega vodijo k poveljniku."
"Jaz imam spremno pismo do švedskih poveljnikov !"
V lokavih očeh starega Kemliča je zabli-skalo začudenje, toda pomislil je en hip, potem pa rekel:
"Vaša milost mi še dovoli, da povem svoje misli."
"Če misliš dobro svetovati, a ne čvekati, govori, ker vidim, da si pameten človek."
"Če imate spremna pisma, je še bolje, ker jih lahko v sili pokažete. Če pa vaša milost potuje s kakim tajnim naročilom, je bolje, da ne pokažete spremnega pisma. Sicer ne vem, ali je izdano na ime Babiniča ali gospoda Kmitica, toda če jih pokažete, ostane sled in zasledovanje je lažje."
"Pogodil si jo!" je rekel živo Kmitic. "Rajši spravim spremna pisma za drugi čas, če je mogoče, da prodremo drugače."
"Mogoče, vaša milost, a le v kmečki obleki ali pa v obleki revne šlahte, kar bo se toliko laže, ker imam jaz tu nekaj takega na razpolago, kot kučme in sive kožuhe, bas takšne, kakršne nosi drobna šlahta. Vzeli bi čredo konj ter bi šli z njimi, kakor bi šli na sejmišča in bi prodirali vedno dalje in dalje, celo do Loviča in Varšave. To sem tudi jaz. ako dovoli vaša milost, že večkrat delal v mirnih časih in poznam tudi pota. Nekako ob tem času se vrši semenj v Soboti, kamor prihajajo ljudje iz daljnih krajev. V Soboti izvemo o drugih mestih, kjer je semenj, in tako dalje, dalje! . . . Švedje sedaj ne obračajo več toliko pozornosti revnim ljudem, ker je teh po vseh sejmih dovolj kakor mravelj. In če nas začne izpraševati kak poveljnik, si že po-moremo, manjše oddelke pa pomendramo v prah, ako Bog.da in sveta Devica."
"In če nam vzamejo konje, ker rekvizicije so v vojni vsakdanja stvar?"
"Ali jih kupijo ali pa vzamejo. Če jih kupijo, tedaj ne pojdemo v Soboto s konji, temveč po konje; če jih pa vzamejo, zaženemo krik in pojdemo s pritožbo v Varšavo ali Krakov,"
"Zvit človek si," je rekel Kmitic, "in vidim, da mi boste v korist. Tudi če bi Švedje te konje pobrali, se bo že našel tak, ki jih bo plačal."
"Jaz sem itak mislil z njimi iti v Elk v Pru-siji, in to se dobro ujema, ker vodi pot baš v tisto stran. Za Elkom prestopimo mejo, potem se obrnemo naravnost proti Ostrolenki, a odtod po pustinji na Pultusk in Varšavo.
"Kje je ta Sobota?"
"Nedaleč od Petka, vaša milost."
"Mar budališ, Kemlič?"
"Kje bi se drznil?" je odgovoril starec, prekrižal roke na prsih in sklonil glavo, "letam se trgi tako čudno imenujejo. Torej za Lovičem, vaša milost, a še precejšen kos pota."
"Ali so veliki sejmi v oni Soboti?"
"Ne tako veliki kakor v Loviču, a je eden osorej, kamor gonijo konje celo iz Prusije in se tam shaja sila ljudi. Gotovo ne bo tudi letos slabše, ker je tam mirno.JŠvedje gospodarijo povsod in imajo po mestih svoje posadke. Tudi če bi se hotel kdo ganiti, se ne more."
"Torej sprejmem tvoj predlog!. . . Pojdemo s konji, ki ti jih plačam kar naprej, da ne boš imel škode."
"Zahvalim vašo milost za plačilo."
"Le pripravi kožuhe, kučme in navadne sablje, ker odpotujemo takoj. In povej sinovoma in služabništvu, kdo sem, kako mi je ime in da jezdim s konji, vas sem pa najel za pomoč. Naprej!"
In ko se je starec obrnil k vratom, je fe rekel Andrej:	>
"In da me nihče več ne imenuje 'milost'; 'poveljnik* ali 'polkovnik', temveč samo 'gospod', s priimkom Babinič."
KemliČ je odšel in črez eno uro so že sedeli vsi na konjih, pripravljeni kreniti na daljno pot.
Gospoda Kmitica, preoblečenega v sivo u-božno obleko, s kučmo na glavi in s preveza-nim obrazom, kakor po kakem spopadu v krčmi, je bilo težko spoznati in je v resnici bil kot reven šlahčič, ki se vlači s sejma na sejem. Okoli njega so bili ljudje, ki so bili podobno oblečeni, oboroženi z navadnimi sabljami in dolgimi palicami, s katerimi-so gonili konje, obenem so imeli vrvi, da so vezali pobegle.
Vojaki so začudeno gledali svojega polkovnika ter si delali-potihoma razne opazke. Čudno se jim je zdelo, da je to gospod Babinič, a ne gospod Kmitic, da ga morajo imenovati "gospod", a najbolj je majal z rameni in migal z brki stari Soroka, ki je gledal v groznega polkovnika kakor v mavrico in mrmral Bilousu:
Ukradene kokoši je prodajal.
Kolar Anton iz Liboj je šele 27 let star, pa se je že skregal s sedmo božjo zapovedjo. Na mariborskem trgu je prodajal tri kokoši, vsako po 30 Din. Pri tem pa se je obnašal tako nerodno, da ga je budno oko stražnika osumila in povprašajo, odkod da so mu kurice. Spočetka je trdovratno trdil, da so zrastle v njegovem lastnem kurniku, kasneje pa je skesano priznal, da je že dve prodal,
vseh pet pa ukradel nekemu posestniku v Li'oojah. Povedal je tudi, da ima v kurji tatvini že daljšo prakso. Tako je n.pr. odnesel nekemu posestniku v Petrovčah sedem kokoši. Kradel je ponoči, ukradeno robo pa prodajal na celjskem trgu. Izročili so ga sodišču, tri kokoši pa čakajo lastnika pri celjski policiji. .
širite amer. slovenca!
žic brez lepe božične godbe in petja ni božič.
TU JIH IMATE
krasne božične in druge nabožne plošče. kakor tudi lepe nove slovenske in druge komade. naročite jih takoj. da jih gotovo dobite ob pravem času.

IZŠEL JE
novi slovenski molitvenik z velikim tiskom
imenuje se:
Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.
Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv.
AKO HOČETE SVOJE DRAGE POSEBNO RAZVESELITI ZA BOŽIČ, PODARITE JIM TA MOLITVENIK.
Cena $i«so
NAROČA SE PRI:
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
MIR IN DOBRO ZDRAVJE.
"Mir, d"bro zdravje, vesele praznike. sreča" — to ie besedilo mnogih božičnih voščil. Zdravje je jedro. O-hranimo mir z našim prebavnim sistemom p pomočjo Trinorjevega grenkega vina, ki odstrani slab tek. nepre-bavo. zaprtje in podobne želodčne ne-prilikc. Proti prehladu in kašlju poskusite Triner's Cough Sedative in Tri-nerjeve Cold Tablets. Vaš drugist jih ima v zalogi za vas. ali pa pišite na Jos. Trincr Company. Chicago. 111. — Srečno novo leto!	(Adv.)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
NOTARSKA DELA
kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JER1CH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
19759
19794 19816 19820
19822
19823 19833 20246 20298 20889 35788 45519 55287 69698 72429 78348 78913 80158 80160 80180
79483
79484 80059 S0061 80082 S0085 80106
80183
80184
67979 60317 69698 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746
77897
77898 77912 78176 78182 78313 78348 78408 78554
BOŽIČNE IN DRUGE NABOŽNE SKLABE. Blest Chirstmas morn—In heavenly love abiding, angle-
Tiha noč — Calm on, orkester ............................................
Chirstmas Phantasie, I. in II. del, orgije ...........................
Tiha neč — Noel, orkester ......................................................-
Božične melodije — Sveta noč, harpa...................................
Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje... Star of East — The Birthday of a King, angli-ški zbor...
Adeste fideles — Joy to the World, angleški zlmr...............
Adeste fidelis — Tiha noč, orgije ................................
Cantique de Noel — Andante rčligieso, violina ...............
Christmas Hymns, I. in II. del. angleški zbor, 12 inch.....
Holy Night — Silent Night, angleško petje —-..................
Star of Bethlehem — Open the Gates, petje ..................
Sveti večer — Tiha noč. slovensko pelje in godba..........
Krščenici — Angelji, hrvatsko petie .............................
Božična — Sveta noč, slovensko petje .................................
Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje..
Sveta noč — O du Froehliche, violina..................................
Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko peije.. Božič — Badnjak, slovensko-hrvatska slika s petjem.....
$0.75 . .75 . .75 . .75 . .75 . .75 . .75 . .75 . .75 . .75 .. 1.25 _ 1.00 S i.50 .. .75 . .75 .. .75 .. .75 . .75 . .75 .. .75
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godlja .75
Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75
Napitnica — Srbska himna, moško p^tje ............ .................75
Malo kolo —■ Veliko kolo, tamburica .....................................75
Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75
Dura Csardas — Drava Csardas, tamburica ...................... .75
Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............75
Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. .75 Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. .75
SLOVENSKO PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje...........................................$0.75
Tolažba — Veselja dom .............................................................75
Sveti večer — Tiha noč ............................................................ .75
Ne bom se možila — Ljubca povej........................................... .75
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica....................... .75
Ljubca moja — Otok Bleški...................................................... .75
Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............... .75
Slepec — Mila mila lunica.............................................................75
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 JS
I
PREVOZ - DRVA - KOLN
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo__________
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince_______________
Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi........................................
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička________________________
Razpodite se megličile — Tam kjer lunica_________________________
Krščenici — Angelji sveti ....................................................
Na planincah — Barčica ...................................................
Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad..............................
Moj dom — domovini _________________________________________________________
Naprej! — Vse mine .................................. .....................
Micka na šraut — Na maškaradi ........................................
Na Vršacu — Sladko spavaj............................................
Neža in Pavel — Deset zapovedi___________________________________
Vabilo — Pastirček ........................................................
Sezidal sem si — Slovenec Slovencu	_
U boj, u boj! Garavuša ________________________________________________
Strunam — Sirota_______________________________________________________ 75
Sveta Lucija — Planinarica ____________________________________________ .75
Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)..........1________________ .75
Dve utvi — Oj večer je ie_____________________________________________________75
Nove harmonike — Sentklarski paberki................................ .75
Knefra in vagabundi — Kako je bilo......................................75
Božična — Sveta noč........................................... 75
Jadransko morje — Cuj Micika.....................................".......... .75
Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko....____________________"75
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: .
Zavojček jeklenih iglic (10U komp.dov) .............................................................10-
Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100^ 30« plošč) —...........................................................................................25c
Va7nnf Z vsa*"m naroČilom pošljite potrebno , .	" svoto- Pri naročilih od 5 plošč ali več,
plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 j |jj plošč, potem pošljite vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Kojslrom m *>ri poročamo toSk sa premog — drva in tmi* pohiitva ob Času «elitv«.
PokliKu
LOUIS STR IT A*.
ictor Records
-OOO00000000(KHXKKKHXW> OOOOOOOOO OOOOOOO
PISANO POLJE
•00000000000000000000000000000000000000
Li
ženske v industriji.
(Konec.)
Xikaka plača ni zadostna, za kar se vse od nje zahteva. Zlasti pa velja to za delavke. Ženski urad delovnega depart-menta Združenih držav je preiskoval ženske plače v 14 državah in najvišja povprečna plača, namreč v državi Rhode Island, je znašala Ie $16.85 na teden. Najnižja povprečna tedenska plača je bila v državi Mississippi .(glasom preiskave leta 1925). kjer je znašala le borih S8.80. Povprečne tedenske plače za ženske v drugih državah so znašale: Ohio $13.80. Oklahoma $13, Geor-I gia $12.95. Missouri SI 2.65, [Kansas $11.95, Arkansas S SI 1.60, Tennessee SI 1.10, Delaware SI 1.05, Kentucky $10.75. in So. Carolina $9.50. V nikaki iz-med preiskovanih držav, razen Rhode Island, ni povprečna ali srednja plača žensk bila tako visoka, kot minimum plača, ki jo predpisuje država California.
Mnogo let je obstojalo splošno naziranje, da so ženske v industriji le začasno in da njihov zaslužek ni velike socijal-ne važnosti, češ da ''družina", ta enota moderne civilizacije, ie odvisna od ženske ne kot mezdne delavke, marveč kot gospodinje. Proučevanje moderne industrije pa izkazuje vedno bolj in bolj. da mezdna delavka ima dvojen socijalni pomen. Xaslo se je, da prispeva prav znaten dei družinskega zaslužka, da celo v mnogih slučajih sama vzdržuje mnogoštevilno družino, dočim istočasno izvršuje starodavno službo gospodinjstva. Ravno za to se .nora vsaka diskusija o ženskih mezdah ozirati tudi na njihove domače odgovornosti. Njihove mezde se še vedno naslanjajo na staro domnevo, da mezdne delavke nimajo domačih odgovornosti, in posledice tega so pogubonosne za življenje in zdravje onih. za vzdrževanje ka Serih so one odgovorne.
Nižje plače za ženske v in-dustrijalnih službah vplivajo na plače moških samih. Vsaka skupina delavcev, ki dela za manj kot znaša navadna plača v dotični indu.striji. pritiska na mezde vseh n<'.stavljencew
Federalni urad za ženske zagovarja načelo, da bi se mezde morale ravnati po obrti. Tie pa po spolu ali rasi. Nizke plače za ženske ogrožajo žensko samo, njeno družino in skupnost. Enakost in pravičnost za ženske bo pomenjala boli zadovoljne družine in boljše človeštvo.
( V splošnem treba priznati, I da so mnogi tovarnarji uvkieii nezmisel dolgih in izčrpaječih delovnih ur, in so polagoma , prišli do spoznanja, da more | delavec v osmih urah produci-rati enako kot v daljšem delovnem dnevu. Mnogi so se izjavili, da niso uvedli osemurnega delovnika iz dobrodelnosti, marveč zato, ker se jim renti-ra. Neki veliki tovarnar svetilk je radi slabe sezone hotel znižati svojo tedensko produkcijo ! 5000 svetilk, skrčil je zato de-I lovni čas od 50 na 44 ur. Ka-j kor sam trdi, je produkcija j vzlic temu ostala ravno ista. Iste izkušnje imajo mnogi tovarnarji.
Osemurni delovnik je zlasti pomemben za ženske, kajti če-stokrat imajo poleg svojega in-dustrijalnega dela še gospodinjske dolžnosti. Navsezadnje ženska je središče družinskega življenja. In ako ona nima zadosti časa, da se posveča dru-žnskim dolžnostim/vsa druži-j na trpi in žena sama morda i največ. Moški ima seveda tudi (svoje družinske odgovornosti,
ali glavno breme je na ženski. Kratek delovni čas je za to izredne važnosti za ženske in velikega socijalnega pomena.
V splošnem je povprečni dohodek žensk tako nizek in toliko je tega, kar se pričakuje od onega dohodka, pa naj je samka ali naj vzdržuje tudi druge, da ji je jako težko izhajati. Družinske odgovornosti še bolj komplicirajo njen položaj. Zato le tedaj, kadar bodo ženske delavke dobivale plačo, ki ne le zadostuje za njihovo osebno vzdrževanje, marveč bo dovoljevala nekak preostanek za vzdrževanje svojcev in za prihranke; kadar bodo delale manj ur in ne vporabljale prevelikega dela svojega časa za industrijalno delo, in kadar bodo moški dobivali zadostno plačo za vzdrževanje družine, šele tedaj bomo govorili o zboljšanju položaja žensk v industriji in bo zagotovljeno njihovo zdravje in zadovolj-nost.
NIKAKEGA BONUSA ZA
VETERANE PO 1. JAN.
Bivši ameriški vojaki tekom svetovne vojne, ki še niso zaprosili za federalni bonus, s.1 opozarjajo, da vojna uprava ne bo po Novem letu več sprejela nikakih prošenj za tako-zvano "adjusted compensation".
Torej komaj pol meseca še preostane za vložitev prošnje. Brezplačna zavarovalna polica, ki jo vlada daje bivšim vojakom. je vendarle denar, ki ga je škoda zgubiti. Vzlic temu se ceni. da več kot pol milijona ljudi se ni še potrudilo zaprositi za bonus. Poleg tega 40 tisoč prošenj je bilo vrnjenih prosilcem v s vrh o popravkov, ne da bi se ti potrudili poslati jih nazaj.
Kdor ni še torej zaprosil, naj pohiti, kajti po koncu tega leta bo prepozno.
-o-
ŠTIRILETNA SIROTA.
V Cantonu, Ohio se je pripetila družinska tragedij«, katere žrtvi sta postala oče in mati, ki sta bila mrtva in štiri letna hčerka — Annette Mann, ki je ostala sirota. Oče, ki je bil pri slabem zdravju, je u-strelil svojo ženo in sebe. Ko ie Annette zjutraj sama vstala s postelje, se je čudila, da je mamica ni poklicala. Šla je k postelji staršev in videla, da še oba "spita". Otrok ni imel zajtrka in tiho hodil po sobi ter čakal, kdaj vstane mamica, da mu da jesti. Ves dan je Annette hodila okrog postelje in čakala, mučil jo je glad, a mamica se ni ganila. Annette je hotela iti zvečer k sosedu, a vrata so bila zaklenjena, tako i da ni mogla iz sobe. Ponoči je ! lačna in onemogla zaspala na tleh poleg postelje, kjer sta ležala mrtva oče in mati. Drugo jutro so sosedje s silo vdrli v sobo in videli kaj se ie zgodilo.
Širite amer. slovenca i
začasno službo
dobi v upravništvu Amer. Slovenca mladenič ali mladenka nad 16 let starosti. Znati mora vsaj za silo slovensko čitati.
Za podrobnosti se vpraša v upravništvu Amer. Slovenca.
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
C or. 6th & Portland Str s.
Tel. 25
CALUMET, MICH. *