260 številka.
Ljubljana, sredo 12. novembra.
XII. leto, 1879.
LOVENSKINAROD
I&haja vsak dan, izvzemfii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorske dežele za celo leto li> **ld., za pol leta 8 gl., *a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. IJO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznada. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gleduliška stolha,". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni"   v Kolmanovej hiši.
„Pro patria".
[Izviren dopis.]
Na brošuro „Italicae restt barona II>y IDAile, katera je v Italiji veliko šuma napravila, olgovoril je km lu italijanski general Mezzacapo z brošuro: nQutd faciendum?" Razložil je v njej politični program Italije in Be ve da skušal ovreči, kar se je pisalo o „Ita-lia irredenta". Ta odgovor bil je tako rekoč narekovan od italijanske vlade, katerej gotovo ni j ljubo, da Be o nepravem času oglašajo Avstriji sovražne i?jave in vlado tako spravljajo v zadrego. Umevno je tedaj, da je italijanski vladni mož precej odgovoril na „Italicae res", ter Btvari kolikor mogoče poravnal in po mogočnosti odstranil sumnje v vladnih krogib.
Pač drugačen odgovor pa Be je prijavil iz italijanskega naroda od strani irredentovcev, O katerih italijanska vlada trdi, da jih ni i, in nada ima oči zavtzane, da jih ne vidi. Pod naslovom „Tro patria" izšla je te dni v Rimu brošura anonimnega avtorja, katera ti je za našo vlado in poBebno še za nas Slovence vse kaj druzega kakor laskava. Tu se dokazuje: da vsa zemlja ležeča k jugu od Alp pripada Italiji, in da ]ej je neobhodno potrebna za bvojo braujbo, bodisi protiv Avstriji v sedanjem Času ali protiv Nemčiji v prihednjosti. Brez Istre in Trsta je Italija popolnem izključena iz Adrijanskega morja; brez italijanskih Tirol bo Alpe, nje naravne meje, v rokah njega naravnega sovražnika, a brez Alp in brez Adrijanskega morja Italija ne more obstati. Avtor kritikuje ne samo brošuro barona IIny-mtrleja, ampak tudi govore avstrijskih ministrov, in vojnih osob, za Italijo razžaljive članke * 1 i—
c jalnih in pol-* lici jalnih listov, z namero, da dokaže, ka je v nespametnosti  bivših tlačite-Ijev Italije vidna njih  metoda,  in da vsi ti napadi, h katerim se ni) dalo nikoli najmanjšega povoda, dokazujejo, da Be v Avstriji goji vedno sovraštvo do Italije! Tako se navaja: trnitev Andrassyja, da se mora štiriogelnik tvrd njav zopet  pridobiti, njegovo  ugrozo .vzeti Verono", kar bi btalo samo  vojni sprehod; blagoslovljene vojne zastave v Bruku, na katerej je napisano „Stets siegreich \vie bei Cu-Btozza" ; potem račun koliko  bo stale \ al.ee, s katerimi eo Be Italijani  tepli do smrti; da so nekateri  listi imenovali Viktor Einanuela kmalu po njegovej mirti  apremagauega pri Kustoci"; in še dosta druzih  enačili stvanj. Vse to pa privede  v brošuri   do sledeče g« sklepa: nAvstrija gospoduje črez naše gornje višine in naše morsko pobrežje, nuj tem, ko se ob enem posmehuje našej vojnej nesposobnosti, našej revščini, našej slabej administraciji. Ona ima prav. Od leta 18GC. pustili smo se zibati v lažnjivem miru. Naša vlada tudi vedno kriči: amir, mir!" kadar miru nij. M< smo brez zaveznikov ; nas ne iščejo  več kot zavtznike. Mi moramo premeniti svojo taktiko, oborožiti svoje junake in odpraviti jih na Alpe ; mi moramo oborožiti svoje ladije preje, predno Avstrija mere zbrati svoje brodovje; mi moramo zbrati svoje moti in povzdigniti svoj stari vojni klic:  BJedina Italija od Alp do morja !u
Ko so to brošuro poslali Garibaldiju, je se ve da tudi on moral svoj pečat pritisniti Odgovoril je brzojavno sledeče: „Govori se o miru in družbi z Avstrijo. Naj vlada mej nam m r, dokler ne moremo za vselej progoati Avstrije iz Italije; kar se pa tiče družbe z A v
str.jn, bila bi ona cerkveni rop in neresnična.u
— Bolj odkrito in bolj natanko Be pač ne more govoriti in nameki v „Italicae res" tudi ne bolj obistiniti in razkriti se. Komentara nij potreba. V ravno ta čas spada tudi raz-žal|enje avstrijskega konzu'stva v Neapolji, katero so baje napravili nekateri „ potepuhi" !
Res hudo se godi i ri nas ubogim Italijanom ! Jedini oni uživajo zraven Nemcev vsa državljanska prava. Ooi imajo italijanske Sole, italijanske c. kr. uradoije — glej n. pr. v Trstu, kjer najdeš nad c. kr. uradi napise v samej italijanščini, in uradnike, ki razen italijanščine ne znajo nobenega druzega jezika,
— pa ne zadosti, da imajo doma vse domač?, ampak pripušča se jim zraven tega še tudi privilegij, razširjevati se na tujih tleh in usi< ljevati drugim narodom njih jezik. V tržaškej okolici in po Istri Be morajo slovenski otroci odgojevati v italijanskih šolah.
Ne zadosti tedaj, da italijanska narodnost nij v najmanjšej nevarnosti, pusti se jej še priložnost, razširjevati ee mej drugimi narodi. Končno se pa vse to laskanje in božanje na o vlade povračuje z grožnjami in proti-vladnimi agitacijami. Boljšega kažipota gotovo nii, kakor je to najnovejše dete „Itulie irri-dente". Čitali smo, da so se južne Tirole uže več let utrjevat1 po malem, da se je ob meji bo,, u napravilo 16 novih tvrd nju vic. Na Primorskem Be še nič ne čuje o jednakih napravah, a tu stoji jedna velika nepremagljiva tvrdnjava — Bogu bodi potoženo, preveč zanemarjena — tu stoji ves slovenski narod! Mi privoščimo iz srca Italijanom, da žive po italijanski, a nikoli ne bodemo dali pogoltniti se njibovej poželjivosti. Tudi mi smo narod, tudi mi imamo pravico živeti narodno življe-
&a»t*k«
Srce drago, kaj žaluješ!
(Konec.)
Najina druga pesnica je imela vspth ; kajti okence se odpre, maj bena, nežna glavica po Inka skozi, in slišal sem tudi jaz, ki sem bil v tem trenotku prijatelju na ljubo malo od-skočil, sladke besedice : „Hvala lepa, jutri se vidiva pri gospo . . .; lehko noč !•' Kamen se je odvalil prijatelju od srca, srečen je bil, in jaz tudi; kajti prepričan sem bil, da bo jutri ileten večerček pri Ko/i in pri moštu, Baj je bil moj prijatelj vedno nmož beseda" in denarjev je imel tudi vedno dosti, kar se o meni nij moglo reči, namreč zadnje.
Dolgočasil bi gotovo čestite bralce, če bi dopovedaval o daljnjem razvoji ljubezni svojega prijatelja, samo to hočem omeniti, da je imel še dosti sitnosti z redniki avoje prihodnje t. j. zdanje soproge, ali kar Bi je ta mali
fant v glavo utepel, to je tudi izpeljal in radostno sva Be spominjala pri njegovej poroki in gostiji 6nega nesrečnega „hier liegt".
Njegova gospa je meni tudi zelo dopadala in sicer ne samo zaradi tega, ker je bila res lepa — fie zdaj je lepa, — ampak, ker je tudi Slovenka z dušo in telesom. Preteklo zimo sem ju obiskal in našel srečna poleg malega leto starega siička, b ko.itn se je smelo le slovenski govoriti. Tako je prav, sem dejal, ti si mož, da ti ga nij kmalu para in niJBi jeden izmej onih, ki narodnost nosijo samo na jeziku, v dejanji pa jo zanemarjajo. Žalibože se nahaja po naših slovenskih mestih in trgih toliko znanih in odličnih narodnjakov, kat .nh deca izkljUČljivo le nemški trobijo in če v čitalnico ali h kacemu narodnemu koncertu prilezejo, mora človek uže skoraj paziti, da se precartanim hčerkam naših rodoljubov se slovenskim občevanjem ne zameri, drugače še slišiš nežne besede: „Sein's net fad, i v«rBteh' jo net bindiš, jetz is jo olles
ans! Ber bird sebon so ultra sein, dbs steht ibnen net gut!" Da imajo tuka dekltta dosti upanja, omečiti srce Blovenskega mladeniča, koji v zdanjem Času jedino le še pri narodnem dekletu najde kak ideal, razume se samo ob sebi, ka-li! ?
Res me je iz srca veselilo, da najdem mej svojimi prijatelji prvega, bi tako pošteno in pametno ure',a svojo deco.
Peljal me je prijatelj potem v klet, saj je vedel, kdo ga je pohodil. Imel je kacih pet ali Šest samih malih sodčekov in nalival mi je zdaj iz tega, zdaj iz onega soda. Pil sem ga še iz navade, če ravno je bil kisel kot vrisk ; a kmalu sem se ga privadil, premda nijsem iz Laškega doma. Govorila sva marsikaj in trkala. Prvipot odkar se poznava s prijateljem, sem ga vprašal, kako-li, da je on vendar naroden postal, ki je iz prvega znanega nemčurskega gnezda doma t? „To bodeš kmalu izvedel, samo daj, da še prej natočim! Da sem naroden, kakor me poznaš, imam Be
tako ministerstvo še topleje čutila, bode mu dovolila budget, brambovski zakon in davkov-ske predloge, ministeratvo bode potem deželne zbore in delegacije k delu pozvalo, potem pa jih vse razpustilo in razpisalo nove volitve, pri katerih bi si zagotovilo tako večino, s Ic&tero ne bi rešilo samo brambovskega zakona, nego tudi Se drugačna ustavna vprašanja" Dunajski orkijozm rabi tedaj avtonomistiško stranko za strašilo ustivovercem ! A minister stvo Taafftfjevo ne bode samo padlo če ne bo brambovski zakon sprejet, nego padec mu preti tudi iz tega, ker nehče hiti ni tič ni miš, ker se nehče odločno postaviti k nobednej stranki nego v temi tava mej njimi.
I <#>##*# ministerstvo je znižalo tudi ženijske čete v Bosni in Hercegovini na mirovno stanje in odpuščeni bolo domov vsi reservniki in leta 1876. potrjeni ženijci. Ti odpuščeni bodo Šli iz Bosne in Hercegovine z »> 'ii mi oddelki ki gredo iz zasedenih kraiev v naše domače garnizije, ter se bodo sem do-spevši takoj odpustili; rekrutov se ne bode v Bomo in Hercegovino pošiljalo, nego ostanejo vsi pri dotičnih oddelkih doma.
Cerkveni sabor v #•"*»»•/«rr»# je v nedeljo ob navzočnost1 poslancev in Škofov sklenil kra'jev komisar Stančić; prečkal je tudi mini-stersk dopis, v katerem se je skupščini naznanjalo zadovoljstvo cesarjevo. Kongres se snide zopet spomladi.
W*eitansicn zbornica poslancev je v ponedeljek pisvetovala se o predlogi glede hosenske uprave. Polit je poudarial, da je treba v Bosni najprej urediti zemljiško vprašanje, drugače je prava administracija nemogoča. Nadalje ie dejal, da se mora iztok prepustiti iztočnim narodom ker nata država nema interesa v tem, da bi se raztegnila na iztok.
V finančnem odseku je naznanil finančni minister Szaparv, da bode nazaj vzel zakonovo predlogo, katero je dal zbornici glede* amortiziranja državnega zemljiško-odveznega papirja. Kakor znano, je bil zaradi tega vrednostnega napirja velik škandal mej ftaanČnim ministrom in poslancem Pazmandyjem, in morebiti, da je v kakej zvezi s tem namera S*aparyjeva. da hoče svojo predlogo nazaj potegniti, kljubn temu, da je Pazmandy javno zopet preklical svoja obdolženja.
Ljuisko števil jenje v li<*s»t» je po večjem končano, in Be je pokazalo, da Bosna s Hercegovino še toliko prebivalcev ne na, kakor se je mislilo po turških virih; obe deželi šte eti komaj nekaj črez en miliion prebivalcev.
Vntauje dritave.
Iz M*eterhurya se javlja, da je z ukazom ruskega carja določeno, kdaj smejo policaji in žandarji rabiti svoje orožje mej izvrševanjem soj h službenih dolžnostij; vsled te carske naredbe smejo policaji z orožjem braniti se pri napadih, pri hranitvi druzih osob pri prijemanji zločincev in ubeglih ujetnikov.
Kadar bo policaji in Žandarii pozvani, da narede mir, smejo svoje orožje rabiti samo z dovoljenjem redarstvene oblasti in tudi takrat še-Ie, ko so nemirne ljudi trikrat opomnili k miru.
Carigradski patrijarh je priznal neodvisnost srhshe cerkve. To je važno ▼ narodnem oziru za Srbe, da bodo neodvisni od grških ntavanstvu sovražnih verskih poglavarjev. Is Belgrada izvemo, da je minister R»stć zbolel in ne more iti k skupščini v Niš Srbska vlada je sklenila 7 Belgijo proviznrično kup-čijsko pogodbo; s TurČiio se pa dogovarja O kupčiiskih zadevah mej Srbijo in Turčijo.
Knez M dan ie v nedeljo odpotoval v Niš, kjer bode zborovala srbska skupščina.
Dohodki državni na #'»'«Mro*fcpm zmi-rom presegajo troškove, V prvih desetih mesec b tega leta je bilo prišlo 12.1 milijonov več nego se je izdalo, in parno meseca oktobra t. 1. pre^egaio dohodki iz indirektnih davkov za 14.610.000 troškove. A v Franciii tuli nikdar nij bilo takih „ustavovercev" kakor pri nas, sicer bi jo bili uže tuli izmolzli.
V soboto je sklenil pariški muT'cioijslri svet, da se še pred 1. oktobmm prihodnjega leta v?e kongregacijske (duhovenske) šole pre-ustrojijo v posvetne.
O strankah na 'Fur.Hcen* poroča se 29 m. m. iz C^rgrada, da io zdaj tam štiri stranke : Jedna je stranka Mahmud Nedimnva, druga je Midlntova, tretio ima za soboj Sav-fet paša in četrti stranka je takozvana mla-doturška.
Dopifti.
? Is IJut»lfttiM' 10. novembra. [Izv. dop.] (Raznoterosti iz nemčurskega društvenega življenja v Ljubljani.) Nekoliko čudno se mi zdi, gospod urednik, da naš dnevnik „Slovenski Narod" ničesa ne omenja in popolnem prezira dogodjaie, Id so Be v zadnjem času zaporedoma vršili v taboru naših — no, naj rečem prijateljev v negativnem smislu; pred leti sem Čital v nekem dunajskem časopisu dopis iz Ljubljane o nekakem nverfalluu slovenske s tvari; zopet isto je bilo vlanskega leta čitati v druzem dunajskem časopisu; ljubljanski naš ljube/njivi „Tagblatt" je /mirom z veseljem porabil vsako priliko, ' a je le udaril ali vsaj mislil udariti po narodnej stranki in slovenskem narodu, kar se je še onega tedna zopet zgodilo ko je g. Kravs, „vertrauensmann der Deutsch-Bohmen", bedasto-arogantno kritikoval jezik, katerega govori narod slovenski. Od naše slovenske strani bil bi ćoi „versohnungsdusel" pretiran, da hi na vse nemške insulte modro molčali; javno mnenie zahteva pouka in raž-
nje. Borili Be bodemo zoper vsak sovražni napad, ki preti pogubiti našo narodnost, naj pride od koder hoče. Naravno pa je, da smo pripravljeni tam, kjer nevarnost uže preti. V Tirolskej se napravljajo kamenene tvrdnjave, a duševna tvr Inja-a, narod naš, se še vedno prezira, on ž vi le od odpadkov bogate mizegospodu-jočih Nemcev in Vlahov v Avstriji. Upamo, da se bodo našej sedaojej vladi, do katere gojimo zaupanje in nado, oči odprle, da bode utregla našim narodnim terjatvam, da bo znala ceniti naše narodne težnje in tako okrepila zapuščeno prezirano narodno tvrdajavo na meji nenasitne „Italije nezjedinjeneu.
Politični razgled.
Not r»ii )«* «l«»A**tie.
V Ljubljani 11. novembra.
itt-Sti rarf/it &horn odsek za odpravo časniškega koleka je v soboto sprejel nasvete barona Pirqueta, da naj se iz finančnih obzirov ta kolek popolaoma ne odpravi, in predlog Dehnerja, naj se ta davek odloči po velikosti časopisa.
Odsek za brambeni zakon je v ponedeljek nadaljeval glavno debato ter se posvetoval o številu stalne vojske in za koliko (asa naj bi se brambeni zakon podaljšal.
Odsek   za   službeno pragmatiko (red) državnih uradnikov je sklenil naj preje vlado povprašati, ter jo povabiti k pri-hodnjej seji.
Odsek za odpravo ali znižanje davka pri posojilnicah je imel sejo. Poslanec Hevera je naglašal, da ju na Češkem 218, na Moravskem pa 191 posojilnic, da bo pa z davki tako preobložene, da so morale uže mnoge likvidirati, čeravno ne iščejo dobička, ampak so le za to ustanovljene, da ljudem dober kup denar preskrbe; mnoge iz njih raz dele dobiček dobrodelnim napravam. Ob enem je predložil Hevera načrt, kako naj Be ta stvar v prihodnje uredi.
Gospodarski odsek se je posvetoval o tem, kedaj bi se odpravile svobodne luke v Trstu in v Reki.
Bosniški odsek zahteva od vlade izkaz vseh Btroškov in dohodkov bosenske uprave.
Včeraj Brno omenili nekega članka, knjga je objavil tintu*t***i oficijozni tednik „Montags Revue". Ta članek prigovarja ustavovercem, da bi glasovali za brambovski zakon potlej pa pravi: nČe ne bode ta zakon sprejet, potem bode ministerstvo Ta&ffd odstopilo in pozvana bode po politiško utemeljenem računu pravna stranka, da sestavi novo vlado in novi kabinet bodo osnovali grof II one n-wart, dr. Smolka in Clam-Martinic. To ministerstvo bode imelo tudi stvarno lažji položaj.   Zdanja večina zbornice, ki bode za
mnogim okolnostim, a posebno prav iz srca zahvaliti svojemu nekdanjemu — profesorju zgodovine na celjskem gimnaziji.u
Zdajci mi je pa začela radovednost v glavo siliti, kajti jaz tudi poznam 6nega gospoda, čeravno bi bil uže davno rad pozabil nanj, pa sem še pred kratkim slišal imenovati njegovo slavno ime. Celjani ga namreč imenujejo „bv. duha", ki se pa ne prikazuje v podobi goloba, nego v podobi zagrizenega nemčurja. Pa ker je neki mej celjskimi nemčurji najpametnejši, nwas ich wieder nicht eine secunde bezwofeln will noch darf," in ker je njihov svetovalec pri volitvenih shodih in v kazini, bo ga krstili ti nehvaležni celjani oziroma neki slovenski hudobneži — sv. duha celjskih nem čurjev.
Moj prijatelj mi je razložil rečeno čudno uganko tako-le:
n Nekaj latinskih šol sem študiral v Mariboru in Be potem zaradi semenišča v Celji,
kamer se je Victoriuum preselil ali s celjskim Miksimiljanovim združil, preselil tudi v Celje. Tačas bil sem še nemčur, akopram me je včasih vest jela peM, ko sem poslušal našega vrlega profesorja Šumana. Prilezil sem tedaj čisto miren in tih v Celje in čakal, kaj bode zrak celjskih duhov z manoj „za eno špila-rijo" napravil Nij lepo hvaliti se; ali istina je, da sem bil na mariborskem gimnaziji jeden najboljših historikov. Ko pa pridem v Celje, nijsem nič več veljal. Profesor, kojega sem našel na celjskem gimnaziji za zgodovino, je bil kaj čuden mož. Zgodovino nam je predaval namreč tako, da nam je narekaval vse, kar se je bilo učiti. Knjige nam nijso rabile. Pol ure je izpraševal — sicer to nij pravi izraz — pol ure pa predaval t. j narekoval. To je ti bilo tako praskanje po klopeh, kakor da bi bilo kacik 20 rok volno krtačilo. Učiti smo se morali vse od besede do besede na pamet, kdor pa tega nij zmogel, nij bil dele-
žen odlike, če bi bil tudi še tako talent ran in priden f mt, ampak leh^o je bil zadovoljen, da je ulovil jednojko Znali se ve, da nijsmo po Bkušnji ničesa Jaz tacega predavanja nijsem bil vajen in se mi je res zdela taka metodika največja pregreha zoper vse zakone pedagogike, in mora tuli gotovo biti pregreha. It /.ume Be tedai, da o 111 kani iz tega predmeta nijso kaj dosti ?g-»dovine znali, jaz pa, kojega je štel naš prnfesor mej Blabe, še zdaj nekaj znam, hvalo B gu, a ne tudi sv. duhu, namreč celjskemu. To me je malo jezilo in popustil sem zgodovinske knjige ter jel študirati Janežičevo gramatiko, C/etje itd. Kujig slo ven sk h pa ie tačas bilo v konviktu dosta pa še „Slov. Narod0 pri g. Kapusu, in kmalu sem bil čisto pošten Slovenec — narodnjak, /a kar vse se prav prisrčno zahvaljujem svojemu profesor u zgodovine v Celji, kateri me je sč svojo zgodovino tako zelo navdušil." Ta rešitev prijateljeve uganke se  mi je
jasnjenja o takih stvareh, ki se gode* mej ljubljansko nemško „inteligencijo" in „kapitalom", da razvidi propadanje v nasprotuej nemške j, ne v našej slovenskoj stranki.
Tu je s prva ljubljansko filharmonijo društvo, ki oči vid no hira. Na dobrih nogah je stalo toliko časa, dokler so jo ljubljanski narodni pevci podpirali, od kar pak bo se ti umaknili iz društva „deutschen sanges", od tedaj je zapečaten njega razpad. Jaz sem bil zmirom preverjen, da nemštvo v Ljubljani od višjih krogov ne za vsako ceno protežirano, akopram podpirano, bode raz-počilo BliČno nij i Ine mu mehurčku; a tudi s protekcijo in podporo od onih krogov more nemštvo pri nas samo vegetirati. Celo Bami udje filharmoniškega društva so morali v svojem občnem zboru dne 2. t. m. konstatirati nezadovoljivo stanje svojega drnštva, ali /vračali so vse uzroke na nepravo stran. Mnogo društvenikov se je izbrisalo, polovico pevcev je izostalo in osnovalo svoj neodvisen pevsk zbor, denarja manjka, koncrtov ne moreio napravi jat i. Kaj storiti? Ker filharmoniško društvo nema lastnih močij, bode moralo zopet iz Gradca poklicati za prihodnji koncert dve pevkinji, „deae mioorum gentium", a vsekako dobre za filharmoniške ude — misli si vod etvo — da ai je to nekako preveč prevezana logika. Vodstvo filharmoniškega društva hoče prositi vlado subvencije za svojo — godbeno Šolo. Pravico do subvencije ima pa po mojem mnenji samo tako društvo ali zavod, ki delava v občno korist občinstva. Ali filharmoni fiko društvo podoirati, dejalo bi se nemško Btrankarstvo v Ljubljani podpirati, česar pa vlada saj ne namerava ? Ia komu na korist je filbarmoniška „godbena šola"? Nikomur ne, razen nekiiterim otrokom ponemčenih rodbin, in potem posamnim učiteljem, ker vlečejo mastno plačo, — česar jim ne zavida nihče — a pozabljajo poleg tega, da so — slovanskega rodu. Pogledimo pa v našo ljubljansko čitalnico ; tu ee pevcev učencev in učenk kar tare, ljubljanska čitalnica širi z odgojevanjem na pevskem polji oliko istinito mej občinstvom mej narodom, učitelj je jeden sam, mej tem, ko bi treba bilo najmenj treh, — a kdaj je naša čitalnica prosila vladne podpore? Se ve, da jej dosle" tega ne treba, ker je varčna, pazi na vsak novčič, račune točno pla č u i e i n — pri njej novcev nij še nikdar na neumljiv način — zginilo. Iu da bi bila prosila, — s polnim pravom sicer — kako bi bil
tako dopadala, da sem kupico povzdignil in napil onemu profesorju: „Bjg gi živi, lepega profesorja", pravim jaz, „ker nam je včasi take lepe vat ori je pravil". — »Vrag ga vzemi renegata", pravi moj prijatelj in — izpila avoji kupici iu se zasmijala, da je fant prijateljev se zbudil gori v stanici in jel mamo klicati, kar naji je spomnilo, da bi uže znalo kaj pozno biti.
„Hitro bom še enkrat natočil", pravi prijatelj, »dajva ga, saj ga uže dolgo nijsva skupaj pila, potem ti bom še povedal, kar mi je včeraj K . . c pravil o zdanjem celjskem rav natelji, kako fleten „unifjrm" neki ima in kako mu bojo „paša.B —
Nijsva prišla do tega pogovora, jelo se nama je dremati in odložila sva to breme na prihodnji pot, samo pri dverih jo še gredoč CiBto pijano in pijano zakrož'va po stopnicah: „Srce drago, kaj Žaluješ, kaj zdihuješ dan na dan —1"
besnel „TaghIattu! Se stališča nepristranosti n štedenja mora deželna vlada odbiti prošnjo filharmoniškega društva, in isto tako mora odbiti njega drugo prošnjo deželni odbor, ker hoče ono p^os'ti za brezplačno prepuščen je redutne dvorane svojim koacertom, ker kakor uže rečeno, je filharmoniško društvo zavod, ki občinstvu ne koristi nič, ne zasluži tudi tedaj, da bi ga narod podpiral.
Faktum je tedaj, da propada frharmo-niško društvo, in da to propadanje vsaj začasno ustavi, porabljati bode začelo svoj ustanovni kaptal, kar je vsekako uže skrajen korak, — kat?rega mi nemamo uzroka obža-lovpti, ali obžalovati moramo neuspešen in nezabvalen trud onega glasbenika, ki je svoje moči posvetil izključljivo tako — nestalnemu društvu.
Filharmoniško društvo pripada jetičnim, kazina tukajšnja pa — mrtvim ljudem. Z velikim trudom je ta dobila pred letom dni gostilnarja, zdaj je zopet brez njega. Zanrta je zopet k&zinska restavracija, v noči njenih prostorov pa plešejo gigantiške številke obupno svoj „czardas". 58 000 gld. dolga, to nijso mačie sol/-! Kdo da za kazino in kazinski kapital osem in petdeset tisoč goldinarjev avstrijske vrednosti?
Iz ItimclovlJIce 3. novembra flzv. dopj* Hotel sem videti pokopališče, kjer počiva naš slavni boritelj, blagi Dr. Lovro To-man, in izbral sem si v ta namen dan vernih duš, ker ta dan ima silnejši upliv ni človeka, kakor kak d-ug dan. Pokopališče kamnocoriško je na uzvišenem kraji nad vasjo in ima len raz »led na gore: Rož;co, Stol, Be-gunšico, D.ibrčo, Storžič, dalje po okobci ra dotljiškej, tržiškei, proti Kranj i in belej L;ubljani. Vo tem pokopališči sem hodil vdr nih duš dan. Videl Bem mnogo katerega plakati na gomilah njegovih umrlih. Tam je plakala vdova po svojem moži, tam mati po svoj "j hčeri in bledi obrazi so pričali, da je žalost velika. Videl Bem plakati mlado dete po Bvojej materi in hudo do človeku jok nedolžnega otroka.
Še malo naprej, pa smo pred ograjenim prostorom. Veliko število lučic in cvetlic priča, da tukaj počiva nekdo Imeniten mož in res nam napis pove, da ta prostorček krije našega dr. Lovro Tomana, ki je bil rojen v Kamenej gorici in umrl daleč od ljubljene domovine, še le 43 let star. Nehote mi roka sname klobuk z glave, kdo bi tega ne storil pred gomilo tacega moža, ki je daroval vse svoje moči domovini, katero je iskreno ljubil ves čas svojega življenja. Spomnil sem se njegovih gorečih govorov v državnem zboru, govorov, katerim niti nasprotniki nijso mogli odreči, mojsterske dovršenosti in prepričevalne navdušenosti, in v kranjskem deželnem zboru. Vse žive dni se je potezal za pravo svojega narodu, umirajoč je še skrbel zanj za duševne niega naprave in za uboščeke. Sirota, pojdi na gomilo in moli za dobrotnikovo dušo!
Ko sem bolestno zamišljen stal pred grobom slavnega rodoljuba, obide me vroča želja, da bi pokojni ustal in videl, kako se godi njegovemu narodu, za katerega je toliko trpel. Kaj bi videl? V del bi, da stari renegati s tsto zagrizt nosijo, kakor nekdaj, grde Slovence, ki so .še vedno v kot potisneni 1 Videl bi, da jezik slovenski še nema veljave v uradih in še celo iz ljudskih šol da ga preganjajo!  Ne, dobro da
*) Po naključji zakasneol.
Urcdn.
blagi rajnik ne vidi ničesa: obupati bi moral nad revo Slovencev, misleč si: zaman je bil ves trud, zaman, zaman!
Solza se mi je utrnila z očesa iu pila na gomilo. I' globočine srca sem molil za boljšo bodočnost S'ovenstvu!
Doniftfcp stvari.
— (Ljubljansko m o 8 v i r j e.) Kakor ie videti, se bode delo za osušenje našega močvirja vendar enkrat začelo — dejanski. S'avno poliedelsko ministerstvo je tukajšnjemu glavnemu odboru za obdelovanje močvirja, po mnogem p'ssrjenji gori in doli, dovolilo, da sme upotrebljevati obresti močvirskega zaklada za strokovnjaške preiskave in načrte o pravilni uredbi potrebnih del. Vsled tega je glavni močvirski odbor zdaj najel inženirja g Ferdo Klemenčiča in g. Karla Potočnika v to svrho, da priredita tehnično gradivo, ki bode izvedencem podloga daljnega pretresavanja. imenovana gospoda sta se uže lotila svojega naloga in norita niv6 Ljubljanice od Vrhnike počenši. G. Klemenčič, rodom Vrhničau, ie bil prej višii inženir v državnej s'užbi in zidal del dalmatinske železn:co. Ob jednem je izve*l izvrsten vodovod za mesto Šibenik.
— (Društvo kranjskih zdravnikov.) V poslednji društveni shod dne 29. m. m. ie g. dr Jenko pri vel žensko, ki je bila orel 14 leti popolnem oslepela na obeh očeh. Pred tremi leti jej je on operiral desno oko, letos pa meseca avgusta levo in oba tako sr-čno, da ženska, ki je bila prej čisto slepa, zdaj popolnem dobro vidi. G. dr. Kovač je poročal o štiriletnem dečaku, kateremu je bil se silo razparan scalnik; dečak se je popolnem ozdravil vzl:c prisadu, ki je prtisnil, kerje bilo nže nekaj vode prišlo v kri.
— (Volilni shod.) M;nolo soboto so se v Mariboru na poziv g. dr. Janko Srn ca in g. Fran Radaja zbrali občinski župani, in drugi volilni možje, da se dogovore o primer-nb kandidatih za prihodnje volitve selskih ob-občin v mariborski okrajni zastop. Po Bijajnej zmagi velicih posestnikov, o katerej smo poročali 6ndan, nij dvomiti, da bodo prodrli tudi v tem oddelku naši možje.
— (V 8lapensko vinogradnošolo) je bI. deželni odbor sprejel pet štipendistov.
— (Po žar.) Dne 3 m. m. zarana je Francetu Sušniku v Dolenjem, občina Rjva kamn škega okraja, zgorela streha na hiši iu skednju. Škode je okolo 400 gld., zavarovan posestnik nij bil. Pravijo, da je moral kdo navlašč zažgati.
— (Zmrznil.) OJ Št. Jošta nad Polhovim gradcem se nam piše dne 8. t. m.: Sv. Leti rta dan je b 1 semenj na Vrhniki. Jurij G«brovščak, mladenič kakih dva in dvajset let, napravi se na semenj, da si nakupi tam nekaj za svoje črevljarsko rokodelstvo potrebnih stvarij. Mati ga svari, naj pride o pravem času domov in on jej za trdno obljubi, da se povrne še za dne. A zaman ga pričakujejo domači oni četrtek, zaman v petek. Mislili so. da ga je kak tovariš zvabil in da popivata tako dolgo v krčmi. A nij bilo povse tako. V Boboto zjutraj zve mati, da so mu domov itočemu pri Mižinovej koči dali trsak, da si ie razsvitljeval pot po ozkej grapi. Takoj veli mati najmlajšemu sinu, naj ide gledat, ker e bilo mogoče, da bi se bil zvrnil v grapo Už.e par streljajev od cerkve, kjer stoji domača hiša, zagleda t nt pod potom svojega brata ležečega v nezavesti.   Prijoka in privpije do-
mov, in mati gre sama v vsej naglosti na tis t kraj, kjer je ležal njen sin — zmrzel. Obleko je imel uneBrečenec vso prsteno, klo buk pa je držal na prsth. Z Ir-nil je padsi precej pod put, njegova nakupljena roba pa je bda raztresena više od njega. Pastir pri bližnjej hiši je pravd, da je cut oni večer o polu jednajste) uri neko upitje dohajajoče iz ćnega mesta, kjer je nesrečnik zmrznil, pa )e menil, da kak čiovek malo Vinjen svoje veselje na ta način izraza. Žalost nesrečne matere lu bratov si je lahko misliti. Pri vsem tem je najbolj čudno to, da je tako rekoč pred domačim pragom našel smrt v snegu.     J. S.
— (Razpisani štipendiji.) Na dt-želnej sadje- in vinorejskej šoli poleg Maribora je za prihodnje šolsko leto, ki se začne 1. marca novega leta, razpisanih devet sti-ptnuijev, štirje po 146 gld., pet po 73 goh. JPrustiiki morajo biti rodom Stajeici, najmenj 16 let stari in izšolam na ijudskej šuli. Pio-Bnjo, kateri;j mora priložen biti krstni l.at, Spričevala o zdravji, o cepljenji proti oaepui-cam in o zadržanji, šolsko spričevalo in ou Breujskega predstojnika podpisani izaaz o premoženji Btarisev, mora prošnik osobno izročiti ravnatelju deželne sadje in vinorejske šole poleg Maribora aonči do 1. pr hodujega meseca decembra.
— (Razglas obligacij kranjske zemljiške odveze), ki bo bile 31. dan m. m. izsrečkane: s kuponi, po 5© gld. štev. 173, 305, 396; s kupom, po lOO gld. štev. 68, 120, 143, 209, 756, 1025, 10D4, 1148, 1157, 1244, 1265, 1398, 1492, 1508, 1538, 1603, 1648, 1775, 1776, 1885, 1919, 1959, 1977, 2057, 2114, 2122, 2124, 2172, 2212 2261, 2317, 2322, 2409, 2428, 2441, 2464, 2510, 2542, 2589, 2015, 2742, 2755, 2816, 2817, 2840, 2864, 2874, 2921, 2937, 2952, 2954, 3054, 3081, 3184, 3191; s kuponi, po dOO gld. štev. 12, 158, 228, 231, 272, 311, 314, 394, 421, 510, 515, 544, 675, 753, 777, 815, 817; s kupom, po lOOO gld. stev. 100, 231, 411, 465, 586, 725, 735, 773, 814, 955, 970, 1025, 1038, 1234, 1302, 1314, 1344, 1352, 1454, 1458, 1490, 1501, 1517, 1529, 1533, 1541, 1571, 1705, 1708, 1727, 1731,
1808, 1873, 1895, 1922, 1923, 1954, 1972, 1999, 2002, 2010, 2106, 2262, 2298, 2375, 2522, 2543, 2638, 2695, 2712, 2738, 2739, 2746, 2754, 2755, 2805, 2828, 2843, 2854, 2855, 2856, 2858, 2880. 2908; s kuponi, po 5000 gld. št. 58, 70, 272, 306; iAtt. A. stev. 635 te 190 gld.; 1182 tO 1300 gld.; 1237 ce 14850 gld ; 1490 se 1710 gol.; 1614 .-e 580 gld. j 1625 B6 5000 gld.; 1667 tč 2760 gld.; 1683 bo 100 gld.; 1752 se 100 gld.; 1762 Be 4000 gld. ; potem od obligacije litt. A. t>tev. 358 za 3550 gld. z deželnim zneskom 1260 gi. Omenjenih obligacij izsrečkaui kapitalni zneski se bodo v šestih mesecih od dneva srečkauja po predpisu postavu.h pravil v gotovem oe-uarji in avstr. velj. plačevali pri aranjokej de želnej blagajnici v Ljubljani, katera bo tudi za neizsrečkaui znesek 2290 gld. obligacije ste*. 358 litt. A. o 3550 gld. izdata no«e obliga cije. Zadnje tri mesec« pred zapadnim obro-kum Zamenjuje (skunura) deželna biagajn.ca v Ljubljani izsrečkane obiig«c.je kakor tudi vse kupone kranjske zeniljitke odveze proti 24%uenm natančno po dnevih izratuajenemu odbitau na aorist zaklada kranjsku zemljiške odveze. Razen omenjenega se se to na znanje daje, da se lastniki sledečih uže prej izsrečkamh obligacij še mjso oglasili za plačilo, namreč: s kuponi št. 74, 177, 260, 327, 465, po 50 gld.; št. 29, 109, 137, 335, 413, 494, 601, 927, 976, 1003, 1143, 1409, 1484, 1485, 1544, 1703, 1831, 1843, 2013, 2144, 2194, 2251, 2369, 2438, 2457, 2488, 2576, 2577, 2699, 2746, 2764, 3036, po lOO gld; st. 2U3, 211, 218, 220, 434, 446, 553,569,584, 655, 657, 802, po 50« gld.; št. 216, 244, 856, 859, 949, 1259, 1295, 1532, 1549, 1550, 1632, 2037, 2160, 2254, 2302, 2361, 2653, 2668, 2830, po lOOO gld.; št. 52 po dOOO gld. Ker po nastopu za izplača nje iz-srečkamh obligacij odločenega časa pravica na obresti odpade, torej se lastniki naveden h obligacij opominjajo, naj se oglato za izplačilo kapitalnih zneskov, tit se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačevanju kapitalnega zneska obli-
gacij odtegnile. Kranjski deželni odbor V Ljnbljani dne 31. okt. 1879.
Zahvala.
Podp sani odbor t; najtopleje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je poslednjo edtlju blagodejna beseda v čitalničnej restavraciji iz\eia tako bijajno v vatecui oburu. Posebno hvalo pa se ureka si. narodne čitalnice ljUDljanake pevsaemu zboru, ki je drage volje prevzel glavni oel zabavnega programa in ga izvršil ob zasluženem uogiaauem priznanji vsega čest. občinstva.
V Ljubljani dne 11. novembra 1879;
Odbor irosjpij
za napi u*o / lin. kiti oblačil ubožnim Šolskim otrokom.
Dunajska borza 11. novembra
ciiutni drž. dolg v bankovcili	68 tfld. 35	
r*J i u • r 111 drž. dolg v .srebru	70	„ 84
/.lat .i renta.	80	n 70
1S60 drž. [m/hi>)ilci ,	. 127	• 76
Akcije narodne banke    .   . .	sa»	
Kreditne akcije      .   . ,	270	_
Lfundon	. xi6	" 40
Napo,.                           , ,	y	. 30
C kr. cekini          . .	5	ti b6
Državne marke	57	n 55
Ana Šuklje,
■a-ii-teljica, zna. g-lecso-vir-a,
poučuje temeljito
v igranji na glasoviru.
Naslov: HoludvorNkc ulice hI. 11, v I*o-Kuctirjcvcj hiši. (531—1)
Cešminovo lubje
(533—1) knpujo
C. APAFPEIOH, Sillian, Tirolsko.
|C Ponudbe naj se tja pošiljajo. "W
v 3 letu, ki ima prav dobra spričevala, želi dubiti mestu domačega učitelja ali stenografa v kakej odvetnlškoj pisarni« — Pouudbe naj se blagOVOle poslati pod naslovom:       B. I7nlvcr»itat Wien.
(532—1)
Lep, na pol pokrit, čisto nov
wmr voz (faeton) n
prodaja se prav po coni. Isti je jako legak in pripraven ter prirejen tudi za sani. Naslov prodajalca pove administracija tega lista. (529—3)
Veirll t ljutolj**■»!.
8. novembra: Alfons Tome, deto hišnega posestnika, 8 tednov, v stro-lifičnih ulicah št. 14, za slabostjo. — Antonija Gabršek, hči kupčevalca, 31/2 leta, v Hradeckijevej vasi št. 21, za vnetjem duSnikovih vejic. — Terezija Skrbinec, hišna posestnica, 54 let, na poljanskej cesti št. 33.
V deželnej bolnici:
5. novembra: Marija Osinok, delavka v tovarni za papir, 36 let. — Magdalena Breznik, 48 let. za pljučno tuberkulozo.
„THE GRESHAM",
zavarovalna družba ua življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko:
Dunaj, Opernring št. 8.      j  Budapest, Pranz-Josefsp. 5.
Družbena aktiva......
Letni  dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1878 ......
Izplačevanja za zavarovanjsko in rentne po godim in odkupu itd. odkar družba obstoji (1818) vl'Č nego.....
V zadnjej lvmeseonej poslovanjskoj dobi se
je družbi vložilo za.....
novih ponndeb, b čemer šteje skupni znesek zadnjih 25 let Viožonih ponudob
Prospekto in  druga pojasnila  dajo  glavni  zastopnik za
Kranjsko in južno Štajersko, gospod ^4— 3)
Valentin %CKcliko,
v Ljubljani, na tržaškej cesti štev. 3, II. nadstropje.
frankov 62,319.848 — 13,060.747 15
86,000.000 — 54,736.050 — „     899,4 57.175-—
I
i
: i
i
: : i
i
: i
l
T- Prockl,
krznar in zaloga klobukov, pod Trančo ob Hradeckega mostu v Ljubljani,
priporoča p. n. občinstvu, osobito visoko spoštovanim damam na zimo svojo bogato asortirano zalogo
muft in ovratnikov za gospe, boa,
in vse vrsto
nove in moderne kožuhovine.
"V^eliLvO, zaloga
W potnih in iožnnov za gospođe, natifcačev in škorenj za potovanje.
Vsa v krznurstvo pripadajoča dela in popravljanja se točno in v ceno preskrbe.
Klobuki za gospode, najnovejše šege v velikem številu in ceno v zalogi. (528—2)
j0^£*~ Viianja naročila izvršujo *»«" točno.
IZUatelJ in uieuuik  Ma&e>0 Aru j C.
Lastnina m uak »Narodne tiskarne .