;T • '-v v
1 ,
GLASILO SLOVENSKE IM
LETO-yeae xv.
NE PODPORNE JEDNOTE
r
Orešalškt ll uprsvu.lki pro •Uri: »M7 B Ubadal« ar.
Oftlss «1 pabUcaUoa: 8MT Ba. LawndaU m Tslspkossi Lamrials 4«33.
11
tU., »rada, 2. >f|wU (Auf. 2) 1922.
5ub«i iiplla* $6 00
Y«wi|.
STEV.—NUMBER 179.
vato of
1IN, Aai mi Ost. S, Iflf, a
aa J>h 14» !•!•.
OPERATORJI SO PRIČELI PRIZMI PORAZ.
Kralji premoga so v strahu, da bodo morali sprajati pogoja rudarjev. Lowis ja pridobil skupino operatorjev v ▼ centralnih distriktih na skupno konferenco, ki sa otvori morda in U tadan. Lastniki rudnikov priznavajo, dn se je stališče stavkarjev izboljšalo in dn Har-dingova taktika "kopanju premoga v senci bajonetov" ni povečala produkcije. Kriza mdi pomanjkanja premogn je vedno večja. IUinoisld operatorji so izgubili sadne upanje.
KANADA JI BREZ TRDEGA PREMOGA ZA ZIMO.
Ottawa, Ont., Kanada.—(Feder. Press.)—Kanade nima trdega premoga za prihodnjo zimo radi stavke premogerjev v Združenih državah in položaj je silno kritičen. V Ottawi je v tem času navadno okrog 50,000 ton antracitnega premoga vskladiščenega, toda letos znaša vsa zaloge komej 8000 ton. Trgovci s premogom pravijo, da še dolgo vrsto let ni bilo takšne krize.
LBW» SKLICAL KONPE RBNOO. \
philadelphia, Pa., 1. avg.—John L. Lewis je danes povabil opera-torje na centralnem konkurenčnem polju mehkega premoga na skupno konforenoo, ki ae otvori 7. avgusta v Clevelandu, 0. Obenem js Leuria posval generalni mezdni odbor rudarzko organizacije, da naj prida iztočazno v Cleveland.
RUDARJI V ANGLIJI PREPREČIJO IZVOZ PREMOGA.
Cardiff, Walea, Anglija, 1. avg. Izvrševalni odbor Federacije rudarjev v South Walaau je spre-jsl resolucijo za preprečenje uvažanje premoga v Ameriko za čaza itsvke ameriških rudarjev.
Indianapoliz, Ind. — Nekzteri operatorji zo pričeli polagomz priznavati, da se bodo morsli podati organiziranim rudarjem in sprejeti njihove pogoje.
Predšediniki večjih premogovnih družb v Illinoisu in Indiani sicer «c vztrajajo, da ne sme biti itiridržavne konference in da morajo biti bodoče mezdne pogodbe sprejete in podpisane po distriktih, to je vsake država ali par držav zase, ampak znamenja zad-
njih dni so pričela kassti, ds tudi	Ijnlr,lnih in --m-—.
nnjtrdottatnejšf lastniki rovov že P^aiki LokalnihJa sepaaat ohunsvaU W -ZIL, .taliUaT P°«odbf katere iščejo nekatc-
—g; BARONI PREMOGA NE BO.
ZASTONJ SO VSA PRIZADEVANJA TE VRSTE.
Tako je razumeti zaključke na konferenci rudarzko organizacije U. M. W. of A.
Wazhington, D. 0. — Ako bodo letošnjo zimo kopali premog, tedsj ga bodo rudarji kopali po nerodni pogodbi med organiziranimi rudarji in premogovniškimi
TRI ČETRTINE RUDARJEV JE TREBA POBITI. " PRAVI STOPROOENTNEt . \ *
San Frsncisco, Cslif. (Fed< rated Press). — D. D. Campir tukajšnji trgovec s zemljišči i ztoprocentni patrijot, je rekel v intervjuvu e časnikarskim poro-čevslcemt "Rudnike je treba odv preti ss vsako oeno in Če bodo stevkujoči ruderji ovirali delo, jih je trebe tri četrtine pobiti se zgled drugim stavkarjem." —
Campin ni specificiral, da morajo biti rudarji ubiti točno ob solnčnem vzhodu, niti ni rekel, da pojde on potem kopet premogi
STRUK: CESTM02E-LEZNISKIH SAMESCEN-CEV V CHICAGU.
11.000 sprevodnikov, motornikov ia dragih delavoev jo zaztav-kalo v torek zjutraj kot je bilo napovedano.
DRUŽBA RO POSKUŠALA OB BATOVATI S STAVKOKAZI?
STAVKA JE BUMEflANC ZA ŽELEZNIŠKE MAGNATE.
PROVOOIRAU SO STAVKO, DA UNI0IJO ORGANIZACIJE tE-LEZNIČARJBV,
Njih namen
je popolnoma spodletel.
obupa vajo nad svojim stališčem.
Znamenja so sledeča: 1. Lcwis, predsednik unije rudarjev je trikrat v zadnjih petih dneh izjavil, da je skupna konferenca med rudarji in operatorji š centralnega konkurenčnega polja mehkega premoga (Illinois, Indi-snn, Ohio in zapadna Pennsylva-niju) vprsfianje nekaj dni. Splošno mnenje je, ds Lewis ne bi blu-fai javnosti, ako ne bi bil prepričan o tem, kaj govori.
Nasprotni operatorji v Indiani in Illinoisu — tisti, ki so proti splošni konferenci ns temelju pogodbe — so v pondeljek 31. julija dobili informacije, da je Lewis pridobil na svojo strsn skupino lastnikov rovov na centralnem polju mehkega premoga, ki »o pripravljeni za skupno konferenco. Nesprotni operstorji ss tolažijo, da ta skupins še ne predstavlja večine v tonaži premoge, toda Letvic je na delu zs pridobitev večine.
-J. Med operatorji na centralnem polju se vrže te dni nebrojni tajni »čitanki. Bs/oni premoga so v konfuziji vsled Lewisovih iz-J« v o bližsnju konference in sum-
•	ičijo drug drugegs. Operatorji so v Ntrshu, da jih> bo Lewis iz-msnevrirsl in presenetil s konferenco; ako se bodo neksteri, bodisi manjšins sli večins, protivi-li konferenciji, tedaj jih rudarji k h ko pokežejo jevnosti, ds so o-h> (operatorji) tisti, ki nočejo a ru.
4 Operatorji priznavejo, dezi-rnv no HO ne vsi, da je Uktike zvez-administracijo pojačala stalili« rudarjev. Dva tedna sta prs-1'kls, odkar je Harding poslal o-perstorje is Wsshingtona domov > ukazom, da naj obnove obret, *"ds v tem česu se ni produkcija !»r«>mojrs prev nič povečele. Po-M»rrčna tedenska produkcije v.
*	linijskih premogovnikih Še ved-" /naše tri in pol miljone ton. » i t-m ko Amerike rebi teden
.m.m miljonov ton. flospoder kriza vsled pomenjkenja ka-•< je torej prišla nekaj tednov !"' j predno so rudarji sami pričakovali.
•V Kriza redi pomsnjksaja ku-r ' « j* vedno t?*je. Beveroosa-pidne drševe. ki bi morale ta zss »ee imeti vso sia*k« zalogo ns "i^u. nimajo še ni* premofa. Pritisk od vaeh strem ee kurivo (Dalje aa 2. strani.)
ri»premogovniški podjetnik! in ki jih tudi priporoča predsednik Hsrding, ne bo.
Tsko meni Lewis, predsednik rudarske orgenisecije, kejti to je vtiz, ki ge je neprevilz rudarska konferenca, obdržavznz v Phile-delphiji v pretočenem tednu.
• Nz konferenci v Philzdclphiji se je položzj premogovniških industrij dobro pretresel od vseh strani. Rudarske vrste so ostzle cele in trdne. Uzkokov ni bilo, izvzet je samo en slučsj; Vrnilo se je ns delo reci in piši trinsjst rudarjev v rudnik, v ksterem dela štiri sto rudsrjev. Zdsj ne ns-kopljejo prav nič več premoga, od ksr je predsednik povsbil premogovniške lastnike, nsj se vrnejo domov in prično s produkcijo premogs, kot ga je bilo nskopsne-ga, preden je predsednik izrekel svoje povabilo. Mala pomnožltev produciranega premoga, o katerem poroča vladna štztietikz, ne prihzja od produkcije, zmpak od prevažanja že nakopanega premoge semintje.
O brzojsvki, ki jo je poslsl predsednik Harding governerju Oroesbecku v Miehigsnu, menijo rudarji, dz predsednik pokszujc, kako on sodi o stavkah. Ako bi svobodno sodil o stavkah, bi bil že zdavnej sposnal, ds štirje železniški revnetelji preprečujejo izrevnavo železničsrske stevke.
Ruderji menijo, ds rszdelitev in respošiljetev premogs po ns-črtu pred krotkem imenovsnegs kurivnega uprevitelje Herrjr B. Hpeneerjs, ns bo imelo nejmenjše-gs vpliva na potek stsvks
Irski repablišaai iagaUjajo
postojanke
Dublin, 1. avg.—Po urednih po ročilih Se vedno zmagujejo narod ne lete. Včerej so rebelnl republi čeni izgubili Limerick in Tippers dy in 40 rebelov je bilo ujetih. Pred umihom iz Tipperaryja so rs publičani uničili veliko mlekarno, trs kateri je ves čae okupacije vi-brele rdeča zastava. Repnbličoni ao ae umaknili v (lorimel, kjer ae nahaja De Valere, ki je oblečen po voješko In nosi revolver.
Waahington, D. 0. (Federated
Press). — Stsvkujoči železniški delavci se vrnejo zmagujoči v teku enege tedne na delQ, eko ee oni peščici železniških ravnate-Ijev, ki so skrsjno trmoglavi, na posreči zzvleči stzvke še za nekaj časa in tako kljubovati večini železniških ravnateljev, katera je za Hardingovo predlogo.'Tako jo bilo mnenje delsvskih voditeljev, ko so se odpcljzli na konferenco v Chioegu, ki je pričela včeraj.
Btavka je bila provooirana poj mali skupini newyoršldh bankirjev, ki bi radi adrobili organizacijo železničerjev in rudarjev. Tej skupini je bilo veliko ležeče na tem, da porazijo železničarje in rudzrje, kajti če ze železničarji in rudarji vrnejo por*Že«i na delo, bo lahko planiti tudi ns dru ge delzvzke orgznizzcije. V stav ki železničerjev in rudarjev ni šlo Bomo za interese šelesničarjev m rudarjev, empak na .tehtnici so interesi vseh delavoev.
Mele skupine bznkirjev se prav dobro ssveda, ako pridejo ruderji in železničarji zmagoviti iz lege boje, de je njih prestiž Šel po vodi in dz bo ta zmzgz nzvdušila vze delavstvo. Iz tega boje se bo delzvstvo učilo, sko je dobro or-gznizirzno in solidsrno, da aa-nesljivo zmaga.
liudarji v.resnici še zsstevkzli niso, ampsk bili so isprti. Premogovniški podjetniki niso hoteli poslsti svojih zastopnikov k skupnemu posvetovanju, ds se izdels nove pogodbe. Ampak rekli eo rudarjem, da lahko delajo, eko hočejo, tode bres pogodbo. To je nsVsden 1zpor.
Železničarji niso bili izprti ns ta nsčin, ampsk z zvijačnimi po-tezemi so jih sprevili v tek polo žaj, da zastavksjo, ali pa delsjo zsstonj kljub temu. de živimo v česu neznosne dreginje.
Železniških revneteljev in predsednikov je 14«, ki zborujejo ob tekih česih kot enote, ko prihajajo važna v prošenje na dnevni red. Pred dvema letoma se je vršilo sadnje veliko zborovznje že lesnišklh revneteljev jn predsed nikov in seključki večine so bili taki, da je vsakdo pričakoval, da bo mir v železniški industriji. Le mejhne skupine, ketero ja vodil Atterburjr. podpredsednik penn sjlvenske železniške družbe in ki v družbi z Alfred Hmithem od Ne«r Yerk Central šelesniee koo trolire 16 od C1 glaeov, je pripo-ročsls smernico, ki je vodile do obrembne stevks železničerjev.
V dveh preteklih letih zi je pz msnjšine popolnoma prilaatlle vodstvo ssed železniškimi ravnal tslji. Nastopala je po svoje ia u nI brigsla ze neevete dragih želez niških ravnateljev, ki ee evarili pred takt iker, katere more ne po sled voditi do stevke. Meujšins se ni ozlrele ne te nesvete, ampsk šla ja svojo pot dalje, dokler sku bele kašo, v kateri je sdej sems obtičalo.
Chicago, 111.—Chicago hodi pešl Stavka nameščencev eestne ln nadeeetne želeanice je v polnem aamahu od torka zjutraj. Nekaj nad 18.000 delavoev je zaztavkalo in eeztnoželeznižki promet kakor rtudi nz "elevated" popplnomz va v trimiljonzkem mestu. Družba se ni hotela podeti, na-eščenci pa tudi nočejo sprejeti iianja mesde sa 15 eentov ne . Tako je morelo priti do krise, atero je napovedel Henry A. sir, predsednik eestožslezniškc družbe Chieago Surfaoe Lines, rekoč: "Ako nočejo nameščenci prejeti, kar jim dajemo, bomo prli kare v romise in občinstvo j hodil'—Ampak Blair ne hoi On ima krasen avtomobil-~ln |uj ga briga!
I Nameščenci so imeli shod v pon-eljek zvečer ln zoglazno zaključili, da je bilo dovolj pogajanj; zklenili zo, da saztavkajo tzkoj. #b štirih zjutraj zo šle zadnje ka-re v remiss In potem je zavladala nenavadna tišina na ulioah in dvignjenih tirih, edino avtomobili so brneli.
S to tisoči, ki ss morajo vositi dnevfto na delo la z dela ,si pome gaja kakor ai morejo. Kdor ime avtomobil, motoreikelj ali biei dober. Ulični vogali so motornih "trakov", ki ča-
j«
•olni m Jajo na IšVpB
delavec, Id Ms lavo M vae zanesljive delavske veeti.
Pre
Tajfaa v Kareji
Tokijo, L evg.—Tejfua je ras sejel tri dni v jaŽnovZkodaem de lu Koreje. Na tlsač* hiš In drug"' poslopij je uničenih ia živlienek'' izgube eo velika
—
25 eentov in še veš. Zmešnjava je
velika lu mnog^ nesreče ne ullceh so neizogibne. Mestna uprzve je orgznizirala
ErovlzoriČon promet z avtobusi, i pe ne dosežejo vseh delov mesta. Is vseh krajev okolica ao pri-drli laetnlki "trakov" in avtobu-sov v mesto, da zezlužijo kak cent svojimi "žejtrgemi". Župan Thompson je ne delu, da ae israv-na spor in konča stavke, def policije je mobilizirsl 6000 policajev sa "ztavkovno službo," da bodo pazili nz red na ceztah in čuvali lastnino družbe.
Kako dolgo bo trajela stavke, se ne more reči. Zednje stavka le U 1919 je trejals osem dni, pred zednje pe ssmo dva dni. Nekaj se čuje, da bodo eestoželesnižki mag natje poskušali obratovsti ksre s stavkokesi. "Chicago Herald-Ksa miner" poroče, da skebl še doka-jejo od zednje nedelje in de jih bo drašbe nejela 50.000, Zglo glasna tvrdka sa razbijanje ztavk Bcrgoff Brothers A Wzddell v New Yorku je beje prevzela nalogo, da zdrobi štrejk in uniči unijo nameščencev/ Bkebi bodo imeli po pet dolerjev ne dan ln obdržali bodo voznlno, ker je do bo,
Ako ree misli Bleir ae kaj takega, se bo opekel. Občinstvo, ki sestoji večinome is delavstvo, ae ne bo vozilo ne kareb, katere M ope Hreli nezmožni skebje in jih sovo-žili z tira ali pa v Železne drogove ob eeetab. Prvi dan ztavke je potekel mirno.
Slovenci, hi imejo evtomoblle, so na eeeiah ia vosi jo pasa n te
Na vogalu Ridgewey ia Roeeoe ulies oe je pripetila prva nezgoda. Dva avtomobilz, nakazana z senti, ste tršila in pet oeeb je bilo ren jenih.
Proti večeru prvega dna etavke se je raznesla veal, de bo eeetao-želesaišha družbe vodile boj "do ■krsjnega konea". To pomeni, da bo družbe mogoče ree poelala kare e stavkokesi na ulice. Izgube družbe ne voseiai znaša dnevno
ai25,000.
DELAVOI NA PO0TI BODO DB LESNI POKOJNINE
Weekington. D. O. — Olavnl podpošter Bsrtlett Iz je vije, da IhmIo n* klasifie.miii delavci aa pošti tadi deležai pokojaiaekega
BTAVKUJOOl RUDARJI SO DO-BIU PRVI PRISPEVEK IZ GARLANDOVBOA SKLADA.
Nsw Tork, N. Y. — (Feder. Preee.) — Ne prvi seji odbors rsvnetsljev Gerlendovega »klada je bilo sklenjeno, ds prvi prlsps-vek iz sklede v vsoti $2000 dobe stradajoči stevkujoči rudsrjl v zspadni Pennsylvaniji. Garland bil tudi nsvsoč. — Garland, mld idealist is Mzzsaohusettsa, je podedoval po svojem očetu miljon dolerjev. Dvestotisoč dolerjev si pridršsl, ostslih osemstotisoč je pa namenil se "izboljšanje človeške družbe". V ta nzmen je or-gzniziral odbor, ki bo imel zklad v oskrbi. Naenkrat ostane glavnica nedotaknjena; isplačsvall ae bodo samo dohodki od kspitela. Gerlsnd je obljubila da bodo is njegovega skleda podpirani časopisi in knjige te organisaeije, ki se bojujejo zz nove ideje.
EVHOn SE POGREZA II
Denarna valuta v Avstriji la Nemčiji neprestano pada; Anglija je v strahu.
NOVE KONFBRBNOB 0 ODŠKODNINI.
London, 1. avg.—Nemška uiar-ka je zopet pedia na več ko 700 za dolar ali 3800 aa sterlingaU funt. Oflcljelna Anglija je valed tega zelo alarmirana, boječa ao benkerota Nemčije. Lloyd George je včeraj pristal na konforenoo a Poincarejem ki ee vrši v Londonu 7. avguste. Poslal je kratko noto v Pariš a sugestijo, da aa na kon-ferenel raspravlja la e nemški odškodnini ln vsa druga vpraša nja-grške-turške hometije, 1 )sr, Ruaija iUU-aaj čekejo
avete, ki ss asjbrš vrši
___». ™
v septembru.
Italija in Belggs sta tudi pova bi jeni, de pošljete delegate v lxm don zz prihodnji pondeljek. ltall ja še nime vlede, torej ze ne bo mogla udeležiti, resen Še do tega čaaa ne reši zvoje kzbinetne krise.
Dunzj, 1. zvg. — B pzdanjem nomške merke leze tndi zvztrljake krona še vedno nevadol) adaj jih je več ko 40.000 sa ameriški dolar. Parelslno s psdsnjsm valute reatejo cene. Hlebeo kruha atane d s ne« 2800 do 8000 kron In jutri se sopet pod reži.
Skupina občinskih svetovalcev is Cbieegs, ki je dospela is Prage na Dunaj na svojem potovanju po Evropi v svrho, da prouči sisteme flcetnlh šeleznle, meče krone od zebe kakor pesek. Vsi čikaškl svetovalci eo milijonarji v avstrijskih kronah-—dokler so na Dunaju.
Spaaald kralj aakrlvtl katastrofo v Maroku.
Pariš, 1, avg, - V Madridu ae vrli ssnimiva sodne razprava pred aejvišjlm sodiščem glede po-raaa španske ermede pred Melll-lo v Meroku v juliju 1921. Sodišče ime nalogo dognati, kdo je kriv poraze in izreši keaeo. ftpsn skl poročsvslec Jusn Crisostomo pila v pariški "!/Humsnite", de glavni krivec, ki je edini odgovoren ss kstestrofo-v Meroku, ne bo alkder kesnovsn, ksr ta krivec ai nihče dragi kekor krelj Al-foaz. Krelj pe etoji aed vzaldai sodiščem,
"Alfonzo je bil daše vojne v Meroku," piše Crisostomo, "ia jo nadaljuje še denes na šsljo nekaterih plutokretov in rsaksionar jev, dočim je ogromaa vešine (pNnsksga ljudstva proti vojni. Maogi obtoženel pridejo pred so diiše od niskege korporale, ki ni hotel derovetl svojega življenje na hopu streliva, do mogočnega generala Berenguerja, toda Al fonzo. M je zepovedel generelu Sllveetru, de more nepesti Mouat Arrult aeglede ne posledice, je veren pred sodiščem. Silvestre je te plečal s svojim življenjem si kraljevo blesnost: izvršil js samo mer. Zdsj bo še ustreljenih nekej korporelčkov."	^
Chicago ia okolice i V četrtek jasno. Ukki. Iznreaiiajelo«! ee |votrovs
ZAKAJ PRITISKAJO I ZA ODPRAVO STA-. ROSTNIH PRAVIC?
KAJ SE SKBIVA PRAVZA-PRAV ZA TEM PRITISKOM ŽELEZNIŠKIH RAVNATELJEV?
Stavkokazl nizo potegnili Chioago
4 Alton Aeleznioe ia zmolel
Chioago, SI. Starostne pra« vice, o ksterlh so včeraj ras-previjali na koaferonoi želesrfU ških ravnateljev v Now Torku in ns konfsrenei sestopui ko v šeles« niških dslavoev v Chicsgu, pomenijo nekej več kot nevedno d is. kusijsko vprzšenje.
Stsrostne przvies so isvojeva-ni Ščit, ki varujs delavne in vns« te delsvoe ss orgsnisaoljo pred ssmopsšnostjo želesnišklh ravna-teljevjil redi priprsvljo tako de-lavos ob njih redni evanšms. l»o starostnem pravilu so tisti delavci zadnji odslovljeni, zko pri-primanjkuje delo, ki zo najdalj čass zsposljenl pri šeleiniški družbi. Hzvao tsko se mora njim najprvo ponuditi prednoatno delo. železnioe ne more starih de« lavoev odsloviti kot meuinič In teblnič, ako aposna vodstvo, da ao delavni aa organlzzeijo.
železniške družbe ze gotovo na prepirajo zzrzdi ztzrostnih pra« vio, da jih ohranijo psV Izdajal-asm, ki eo postell oesvesti svoji organisaoiji, ali ps psr importl-ranim stavkokasem, ki so pričeli stavkokazitl po prvem juliju. Družbe bi rade popolnoma odpravile starostne pravice, ds bi lahko pometala po tem s delavci, ki so dslavni v svoji orgsnisao ji. Kadar bi primanjkovalo delo, teo daj bi morali ostati doma tzki de-( ki egtirsjo sa dslsvsko .»r-•seljo m ae potegujejo xe da-tevske pravice.
Hardlngov kompromisni predlog glede starostnih pravic ohrani starostna pravice, ae daje jih importlraaim etakokasem in varuje le par organizirznih dslavo esv, ki se niso odsvsll posivu za stavko iz atrahu, da izgube pen-zijo. Za delevee je vašne, da stsrostne pravioe ostsnsjo,
Dasiravno so Žslsznlšks družba podajale izjave, da je promet re-dsa ln aormslcn, je meddržsvna trgovska komlsljs predložila privatno predsedniku tsko sliko o položaju ia ds hujše šele pride v dveh tednih, de jo Herding pod-vzel ekoijo,
Znano je, da js Chlosgo 4 Alton šelesniee nepele v neksterlk krajih sunaj Chlcsgs vse svoja moči, da dobi stevkokess in da stavkokesi uši vajo nsjširše varstvo. Ali ravno is tsh krsjsv prU hajajo vesti, da imsjo viski pa šest ur zemude fn dz so lokomotive oblešale na raznih postsjsh in čakajo na popravilo ali de jih draga lokomotivo potegnejo v de-levnieo. Nekej nevednege je, da vosi jo pesaž Irske vleke lokomotive, katere so vporsbljsll pri premi kenju vos. Uskokov ni med delavci, ampek vrste steyksrjev se še maole. Tsko poročsjo Iz Hi* Louiee.
Iz Bloomlngtone prihaja vaet, da je poveod videti vojeke, stev-kokesev pe nikjer. HUvkokeso so nsstenili kar v delavnici, v kete-rl popravljajo lokomotive. Stavkokazl aa aavedajo, da m dolgo Šaea oetell tukaj, zaradi | ga odhajajo bolj hitro, kol jih f» Šil jejo v Bloommgton.
Iz Veniea, III., nacnanjajo, da je v delavnici Ataeriesn Car In Poundry kompanlje sestevkelo ste petdeset delavcev.
Iz SJzterjz, Mo., so brsojavilli "Vae opice Imsmo v kurniku. Smešno ja videti, keko snperin-tendent Merquette in drugI star-kokasi skušej/i voditi vleke. Vsi peeeširskl viski so tukej osem do deset ur pesni, ker lokomotive odpovedujejo. Tovorni promet Je na psn." '	, •
Krlleako aahteva smrtno kasen aa aotlalBS revoluetonerjs
Meehva, 1. avg. — Obrevneva proti eorialnlm revoluelonsrjem ss bliža h koneu KHIenko, ki je toliko kot drževni prevdnlk. Je všeraj v ovojem govoru zahteval smrtno kazen ss trideset obtožen-aev. med katerimi so štiri teaeks.
'^KC.

iz DELAVSKEGA SVETA.
(Federated Pr«*.)« >
Oeneralna stavka t IUllji proti fašistom. Is Rims jsvljsjo, da je bUs 1. avgust s proklsmirsna generalne sUvka kot protest proti tsrorju fslistov r Kavenni, kjer so zadnji teden nbili več socisli-atov. Fašisti so Ukoj izjavili, da zdrobe stsvko v 18. qrsh, sko je ne vstsvi vlada. /
V New Torka je sasUrkalo 10,-000 krojsčev, ki ftirajo srajce. Or gsnizirsni so pri Amalgamated Clothing Workers' Union ia sa-btevsjo odpravo tskozvans "ao-cialne delavnice'f.
Henrj Ford, avtomobilski ms* gnst v Detroitu, je odprl svoj ie-lesni rudnik v Miebigsnu, na gornjem mieb i genskem polotoku. Rudnik dsjs 500 ton rude dnevno. 8 tem je Ford storil nsdaljnl ko-rsk v soeisliziranju svojo indu-strije. Zdsj ima svojo železnico, svoje premogovnike, svoje gozdove in ie par dr/gib industrij, ki mu služijo ži izdelovsnje avtomobilov.
Ne bodo plačali milioe Občinski svst v Concordu, K. H., je ettenil, ds občins ns bo plačala stroškov nerodne gsrde, katero je governor poslsl v mesto proti volji župens. Garda strsži želesnižke dalavniee, v katerih je stavka. . .Moštvo vlakov popravlja vozovi: Is Portlsnds, Ors., poročajo, ds je bilo sadnje dni več slučajev, ko se je moral vlsk ustaviti med potjo in moitvo je popravljalo p^ kvarjen mehanisem, ki je zanemarjen radi etavke železniških delaveev. Potniki, ki zo morali čakati, so olteli moitvo za skebe.
Razne vesti*
au železniškim drutbah
kaj zaleže uvažanje STAVKOKAZEV?
• < i	■	! • v	,!
,s w
Brainerd, Mlnn. — Mirna sredstva pomagajo sUvkarjev v Brai-nerdu izvojevati zmsgo. Po tri-dnevnem čakanju js dospel izreden vlsk s 1S0 stsvkokszl, katere so nabrali v Bostonu, Philadelphi-ji in drugih vzhodnih msstih. Vlsk js privosii na poetajo v soboto zvečer in sprejela ga je stavkovnih strsi.
Stavkovne streže niso grozile stavkoksscm, ampak prigovarjalo ao jim zlepa. Preden je minilo pol ure, je petdeset etavkokssev že splezalo Čez plot in ee pridružilo atavkarjem. Preden mine nadalj-nih itiri in dvajset ur, pobegnejo vsi itavkokszi in ss pridružijo itrajkarjem.
.Delsvei, ki so jih nsjeli kot atavkokaze, pravijo, da niso vede-1% da so jik nsjeli sa tako srs-motno delo, smpsk rskli so jim, df jih peljejo na delo nekam na zapsd. Poslužili so ss prilike, da pridejo na sspsd, ns da bi jim bilo treba plačati vosnino. Ves čss ns potu so jih stražili kot hu-dodelee in strsžniki so bili pripravljeni streljati v ljudsko množico v Brsinerdu, ako bi ljudstvo nlprsvilo ls znsmsnjs sa sovrsžno demonstracijo.
i Delavski dom je zdaj poln delaveev, katere so nsjeli kot stsv-kokaze, a so pobegnili iz stsvko-kaltvs. Odklonili so delo, ko so izvedeli, zsksj gre. Stavksrji zdaj rsvnsjo s njimi kot brst r brs-tdin.
■
ŽELEZNIŠKI MAONATJE Zl
KUJBJO NAČETE ZA PO
S VldANJl PEOP1TA.
NAJEDLA ji
SLEPARJU
Obljubil Ji Je, 4a jo oa
Waahlngton, D. O. — V pet le
tih se železnice Že drugič pod vlad-iif kontrolo. Odredbs, ki jo je ls-dgla meddržavna trgovsks komi-sija ni idsntična a prvo tako od-r »vlito v vojnem času, smpsk v adbi ima vse znske prejlnjegs po ln|aja. Isgube, ki nastanejo s raz dflltvijo želesniških vos po potre-bfc bodo preje sli kssneje taraču-nfrne vlsdl. In nsjbrž bodo is rs Č«|nili tudi izgubo ns vrednosti » pT'' T)\ vlsdl. Ds bodo ielesniiki lastniki tako postopati, je razu-Iti ia Izjave K. f. Loraeja, ki je laedoval vahodni konferenci »snilkih ravnateljev. Ksjtl Lo-jo taja vil, ds js leleznišks o. v briljsntnem stanju. R to Isfavo js takorrkoč pol o M podla gg sa kasnejle odškodninske rakavo.
OarUnvilk, flL — Aaa Kost jo pohotna ženica, Id verjame v ssoi molitve. Njen soprog pričakajo
tudi vae dobrote od gorele molitve. Pred nekaj daevi je kila Aaa aa policiji v 8t. Loaisa ia je predle, da ji possaga najti vedela ia "čarovnika", ki jo je osla paril aa dva tieoč dve sto dolarjsv.
V svoji pritofti jo Ana povedala, da se je semenih s na ksrnivslsksm eejmn v tega leta. Prodno je vodež raztegnil svoje mreže aa omreleaje svoje žrtve, js izvedel, da ss js Ana poškodovala aa hrbtenici pri neki avtomobilski nezgodi.
Na podlagi to proatovoljue ia-povodi ^jo navihani vodež izdelal svoj načrt, da jo oaiepari. Vedel je rekel, da lahko osdravi Ano s Molitvijo ia s pomočjo planetov, ako pUla sto dolarjev. Ana js bi-U zadovoljna. Ko je vodež opazil, da Ana rada plača, je povila! •troške za zdravljenje za ste dolarjev. Vedel je po karnivalu izginil, sli pisal je Ani, da so vsa "znamenja" za oadravljenje u-godna.
Ana m je dogovorila, da obilic "čudodelnika" v St. Louieu. Ko ss je Ana pripeljala v Bt. Louia, so jo odpeljali na neko adreoo na Washingtonovem bulevardu. "Čarovnik" jo je podučil, da aaj taj-ao zalije v telovnik dva tieoč dolarjev. Pripovedoval je, da oblak zakriva planet dne drugega julija in Ana ae je vrnila domov. Za-bičil ji je v spomin, da naj polije svojega soproga, ako ss bo nahajala v takem stanju, da ne more priti ssms.
Njen soprog je odpotovsl v St. Louis. "Čndodelnik" mu je takoj povedal, da ima v svojem telovniku šalit savitek. Soprog se je čudil, kajti le sam ni vedel, da mu je njegova aoproga zalila zavitek s denarjem v telovnik. Zdaj je verjel, da ima vedela pred zabo, kateremu ni nič zkritega na ave-tu. Kar mravljivei zo lezli po njegovem hrbtu, ko ae je prepričal, da vedel ve za take zkrivne reči. Vedež je pa izrabil ugodno priliko in mu dejal, da mu naj da njegov telovnik, ker ga bo moral nositi, ds osdravi njegovo soprogo. Anin soprog ja slgkal telovnik, v katerem je bilo zalitih dva tiaoč dolarjev, in ga izročil aleparju.
Minili zo dnevi, a zdravja ni bilo. Ana je piaala toda poita je vračala pisma. Koatova dvojica ■e je napotila v St. Louia in jc potolila svoje gorje na policiji, ki je uvedla takoj proiakavo in dognala, da je vedeji ie pred tremi tedni isginll is Wsshingtonovs-ga bulevarda, na da bi naznanil svojo novo adreso.
Kostova dvojica ss js sadaj sicer ozdravila za vraleveratvo, toda Ana ima ia vedno bolečine v hrbtu, kot jik je imela, preden se js sesnsnila s sleparjem ( dva tisoč dve sto dolarjev je pa ilo rakom žvižgat in žabam pot.
proporoijonalno zastopstvo misto primarnim to-UTBT.
Washlngton, D. 0. (Federated Press). — Narodna liga ss ljud sko vlsdo predloži republikanski stranki načrt sa proporoljoaalno zaztopatvo v zakonodajnih aborih, ki naj nadomeeti primarne voli tve. Po iajavi Judsona Kinga, tej nlka lige, bo proporeijoaalno z a stopstvo garantiralo vsem atran kam sastopstvo, ki jim gpf, obenem pa odpravilo težko postops nje, ki ga ematrajo starogardn polit ičsrji, katerim asčeluje Hsr d ing in vojni tajnik Weeks, ne vsrnim.
__kri nsdolž-
alh ljadi.
Pa. «r- Organizacija lastnikov rudnikov, ki js znana pod imenom National Coal Aaso-j jo aasaanila v pondeljek, da ie dokončala "temeljito in nepristransko preiakavo maaakrs" v Horrinu, IB. Poročilo, katerega je objavU A. M. Ogla, predsednik operatorske organizacije, ae glasi, da ao "znani vsi voditelji etav-korake drhali in 500 radarjev je lahko aretiranih vsak čas, kadar hoče illinoiaki generalni pravdnik Brundage.
Springfield, IU.—Frank Farr-ington .predeednik rudarske orga-v ittinoiskem distriktu, jc dajal v pondeljek, ko je slilal o poročilu operatorjev glede herrin-ske afere, da bi lastniki rovov radi spravili nedolžne ljudi ns večala, aamo da ao maičujejo. Operatorjem ni do tega, da dobe krivce —je rekel Farrington—pač pa jim je vseeno ,kdo je aretiran in obeda je mažčevana smrt atavkokazov in gardistov.
Naia organizacija je proti na-silju .obenem pa veruje v sploino doktrino, da je vsakdo nedolžen dokler mu ni dokazana krivda, zato bo financirala obrambo slehernega rudarja, ki bo morda areti-
p r o s VETA
Menonitje so nalB 0PBEA~Ki??MtAt
ran," je dejal Farrington.
Na poročilo operatorjev, da enajst stavkokazov ie danee po-grelajo, torej ae morajo itetl mod mrtve, Čeprav ie niao naili njihovih trupel, Je odgovoril državni" pravdnik Dntf pkraja Willian> son, kjer se nahaja Herrin, da ao operatorji nalaič povečali itevilo mrtvih s namenom, da skuhajo več tožb za odikodnino.
stavkokazi stavkajo.
Pravijo, da jo hrana sa nič, ki Jim I jo dajo želeanižka družba.
Daavffle, m. — NajnovejH tu kajinji dogodek je, da zo zastav kali stavkokasi na Wabash železnici. Sem je bilo poslanih 35 stav kokazcv, a 28 stavkokazov je za-stavkalo. "Stavkarji" pravijo, da hrana ni dobra ln tudi ne zadeetu-je za prehranitev človeka. Kompa nija je hotela "stavksrje" posla-1 v St. Louis, toda oni so odklo-' nill in sahtevajo, da ee odpel v New Tork, ker so jih isaporti Is tega meeta. Stavkovne straže so pregovorile dostijjudi, da niso šli stsvkokaziti.
Nsw Tork, K. T. — Vse kar plava pod vodo ni riba. O tem ao ss prepričsli tudi ljudje, ki so se zgodaj kopali ob Coney Islsndu. Nekdo se je zapletel v tanko vrvico, vrhu katere je bila privezana mala deičiea. Pričeli zo vleči vrvico in prikazala se je steklenica, napolnjena s dobrim Škotskim Igsnjem. Zdsj so pričeli vsi loviti ts vrsto ribe. In preden je poteklo pol ure, so ljudje imeli že dva zaboja iganja.
POlTNl OBLASTI ZAMIKAJO I
ČUDIfB HIBE.
Waehington, D. 0. — Poštne oblasti saalksjo, da bodo plače uslužbencev rsvidirsne nizdol, da
se tako Izravna deficit v poštnem departmentu.
Proračun poitnega departmenta je odkril, da bo $81,000,000 defi-elta v minolem fiskslnem letu. Ksr poročilo pravi, ds js deficit nastal, ker je kongres pred enim letom poviial plače nekaterih poitnih uslužbencev, je nastalo mnsnjs, ds se pleče poitnih u-sluibeneev revidirajo nisdol.
Ohicago, DL — "Mi amo naili mir. Mi amo srečni," ao glaai brzojavka, ki ao jo odpoalali menonitje iz Mehike, Id ao ae izselili iz K* nade, da ae naaelijo na 200,000 a-krih v mehižki provinci ftvavi
Na veliki goraki planjavi, ki ao jo saaedli preganjani menonitje, ao se po zatrdilu John F. D. Wio-ba, izvršile že velike zpremembe. Wieb je namreč bil voditelj meno-n it skih izseljencev v "obljubljeno deželo".
Divjina se je umaknila dvilisa-torinčemu delu. Velika zemljišča so bila preorana in obdelana. Na plsnjavi sc dviga malo Čedno mestece s svojimi prodajalnami in delavnicami, cerkvami in iolami Lepo rejena živina ae paae po dobrih pašnikih in na polju delajo pridni menonitje.
V Kanadi ac je odločilo tieoč menonitov, da sc izselijo v Mehiko. Komaj je predstraža dospela v Mehiko in na določeni kraj, takoj so bile iz nekega skrivnostnega vira razposlane vezti, da so menonitje padli v jamo razbojnikov. Te vezti ao bile lažnjive in ao imele namen oztraiiti druge menoni-tc, da se ne izselijo v Mehiko. Wie-be esm izjavlja, da JSi niti eden bandit ie dozdaj ni nadlegoval, da še ze celo ni prikazal v njih naacl-bini.
) Mehikanci imajo radi menonite in menonitje ao zadovoljni z jrvoji mi novimi domovi. Hitro ao se pri vadili mehižki metodi in nekatere hiie ao zgrajene iz ilovice po me hiškem načinu.
I" Menonitje ae počutijo zračnim", je rekel Wiebe. "Oni zo pri dni pri obdelovanju zemlje in kon strukciji. Njih otroci pohajajo i šolo, njih živina ze dobro redL Bolezni jc prav malo med njimi in hitro ao ae privadili goricega pod hebja.
"Tiaoč menonitov ze kmalu pri druži predatraži. Oni bodo imeli nekatere olajšave. Znižana jim bo vožnja in prihranili bodo na vaa kem vlaku okolu dva tiaoč pet ato dolarjev. Ko pa dospo na mesto, bodo nsšli že vse pripravljeno, da prično z delom." ■ In predstraža menonitov je br-javila nazaj v Kanado zvojim |, "Pridite. Delali smo a zadovoljni smo." Menonitje so stara veraka sekta ki jc bila zunaj v Evropi praga-njama. Večinoma zo njeni prbtaii Nemci in Helandci. Sekta se jc Ustanovila v Šestnajstem stoletju in ustanovitelj je Simen Menno. Sekta zametuje prisego in vojno, ravno tako tudi maščevanje in razporoko. Razporoko prizna le v slučsju nezvestobe. V Evropi so jih preganjali prav zaradi tega, ker so bili nssprotniki vojne. Veli ko menonitov se je izselilo v Brazilijo, Kanado in Združene države, kjer so ustsnovili svoje občine. Ker v zadnji iojni niao hoteli pri jeti za orožje, ao jih pričeli preganjati tudi v Kanadi. Naložili ao jim posebno veliko davke. Menonitje so pridni ljudje in izborni farmarji. Ker ao ta preganjanja poetala neznosna, so sc menonitje odloČili, ds se iz Kanado izzelijo v Mehiko. Tako bo Kanada izgubila svoje najbolje fsrmarje in pridne ljudi, Mehika jih bo pa pridobila, ker jim je obljubila popolno ver-ako svobodo.
(Nadaljevanja a prve stranL)
je grozen. S tem naralča tudi pri-tiek na operatorje, da naj glodajo sporasum s rudarji v svrho končanja etavka. •
To so saamenja, ki govore o bližajoči se zmagi rudarjev, samo če bodo rudarji do zadnjega trenot-ka složni in vztrajni kot ao bili prvi dan. Kocka lahko pade vaak dan.
Illinoiaki operatorji so dobili po nosu.
Rockford, 111. — John M. Glenn, tajnik Illinoioke zveze tovarnarjev in eden najzagrizenejiih nasprotnikov organiziranega delav-stvs, je pred nekaj dnevi a|>eliral na governorja, da naj akliče izredno zasedanje legialature v svrho, da se odpravi zakon v Illinoisu, ki določa, da mora vsak rudar v državi imeti spričevalo apo-sobnosti in dveletne izkuinje.
Podgovernor SterHng je pa v pondeljek odgovoril Glennu, da ne bo izrednega zaaedanja. Ster-ling je povedal Olennu med drugim tole: "Odprava zakona o sposobnosti rudarjev ne bi reiila sedanje kirze, ker z tem ie ne moremo priziliti rudarjev, ki ao zmožni zvojega dela, da bi ae vrnili na delo. Ne gre za vpraianje spričevala, temveč za vpraianje sposobnosti. Možje, ki gredo v globoke jame, morajo imeti izkušnje za to delo. Jaz ne verjamem, da bi mogli z zakonodaj-stvom kopati premog."
Pramaga ni, ni, ni! St. Paul, Minn. — Minnesotzki governor Preuz je 81. julija zkli-cal konferenco governorjev Iowe, Wisconsina in obeh Dakot. Gover-norji zo povabljeni, da pridejo v St. Pau} 10. avgusta, kjer bodo razpravljali, kako in odkod dobiti premog za njihove države. Preus je rekel, da v skladiščih ob Velikih jezerih ni več niti ene lopate premoga. Zima pa pride v dobrih dveh mesecih na Severoza-padul
/ruwcpnt
--koder uzivdju
5 E V E R A 5 REGULATOR
tonili« se Sen »K*
fialgije; pa)iji naravi elfepcafi oslabele ženske or$enein j;m
povrne nonsolne razinera.
CSMA S/.J*
I Vprsaajtt V loker,^ *
W. F. SEVERA CO.
CLLIAM RAPIDS. IOVVA
SLOVENSKA ZDRAVNIŠKA ..< KNJIGA
n klik« m lakko kvpt pri Or. Soak», mm ia N. T« Mhmvnik tu« U n.d.l •pnJmui im a«m>k* ▼ njesovo lolo u nfeaj« u bmiim. Om >pr«J«ma tudi boW sik« ¥ njiiortm stanovanju uik dmn i. ob vdorih; ob n«UlJ.b Mmo dopoldn«.
DR. A M. SOUKUP,
3639 W. 22 nd St., ««r. MiUard (Air.)	CHICAGO. ILL.
Kadar mislite na kraj, mislite na
slovaadko banlra
stari
l
70—0«b At.., N«w Tork City.

PolUi« itora lai
______v stari kraj
istnih direktnih zvez in zanesljivimi ban-
Oaa
potom a pošto kami,
prodaja m rob roda« listke sa vae važne prekmoraka linije za potovanje v stari krsj in od tam sem,
oaeb
no-
ladeliiJe bjeve aa dokero < iz starega kraja ln druga tarske listine.
Ze nadalje« pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov.
Poitreške tožna la solidna.
	
Maihom National Bank 550 Central Avenue, JOHNSTOWN, PENNA.	Predaš ss poslnilte kje drugj« pridite v nai usad oddelek aa ptujce, "Fortign Bzdianga Department" dragevoljs vaa vss pejssalmo glade pošiljanja denarja an ^'lltm^ denar v, draft-lh In do namlk nakaznicah v vse kraje svsU.
	
^ ^ </////*////////////////S///////S//////////////////////,	<//'////' • //////////////////////////M/////////,
ROJAK PAJK JE
V trgovini nad 16 let. nr tisoče dolarjev raspoiljs blaga po celi Ameriki pa sc ni nikdar sliialo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od naa enkrat kupi, ip kupi. Poiilja brezplačna cenike po celi Ama-hh .. A*. t i. ^bralna, diamante, —---- J w------«---
rikl za mre, zlatnina, srebrnina, diamante, prstane, dalje prave glasas Colnmbia gramofona, slovsnsks in v vseh drugih jezikih gramofonske ploMa, saatave. regidijs, kape Ltd.
On je edini pravi zastopnik v Conemaugh, Pa., ss Colsmbia gramofone In ploSče.
En som poskus ln prepričali ss bodeto.
IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa.
hivaaki KOKuman »odo dlpostdlain.
Milwsukee, W1s.— (Federated Press).—Pet hrvalklh komunistov ki so bili aretirani v januarju 1930 sa časa Palmerjevega progo-na tn obsojeni na deponiranje v staro domovino, js ssdnjl teden o-pustilo nsdslnjl boj proti dsforti ranju. Obveatili ao naaelailka ob lasti, da umaknejo apel na vrhov no sodišče In da eo pripravljen na odhod. Prizadeti komunisti so t John Antollč, N. JaaM, Pavsl Markovič, Sam Msrvovič la Stsvs Jeelng.
NAZNANILO ROJAKOM.
Ako hočete biti veeeli in sliistl slovensko godbo sli krasno pesem pilite nsm. Imamo slovensks in hrvstske gramofon plo-iče, gramofone, hsrmonike, gosli, ustne hsrmonike, ter vssko-vrstos godhene in musiksličns instrumente. Poprsvljsmo tudi gramofone. Pliite po nsž brezplačni cenik scenskih ploič. Se priporočamo vsem rojakom.
MANEVRI ZA CARIORAD. B 418 National Avenue
OOLOB * R0BI0H,
Mihraukee, Wia.
Anglija svari Chrks, da naj bodo pametni.
London, 1. avg.—Angleška vlada je včeraj posvsrila Grčijo, da bo Velika BrlUnija smatrala vss-ko gibsnje grških čet v smeri proti ("'ataldži nad Csrigrsdom za ao-vražni Čin in britzka armada v Csrigrsdu kakor tudi angleika
VOZNINA
-rov —
•TANK PIT OtU
T OKIOAOU!
tfleveiaad. O. — Vosmna na u-lilnik leleanieah je bil« rniiana od Šest na pet centov. , reatop nC listek bo troba le plsrati ea esRt.
10 romarjev e
Pariš, 1. avg. — Dva vlaka, napolnjena a romarji, ki ao IU na hof jo pot v I.urd, sta danes trčila bi i f u Villeeomtala. Atiride^t romarjev js bilo ubitih in M) je hranjenih.
PLINSKI NABIRALNIK JI BKBPLODIRAIs.
Ohioago, DI. — Eksplodiral je pllaskl nsblrslnik Peoples Gss
Idght and Coke kompanlje, ki se _______________________
■Skala na vogalu Pet in dvajeete 'floU T Dardanelah pojde takoj v ceste in Throopove ullee. Med ^keijo proti Grkom. Ijudatvom v bližini je nastala pa I U Csrigrads javljajo, da so ss nika, kajti plamen je Ivignil na pHčele pomikati angleške čete s vse strani Neketerl so ss kjtr^.sljatake strani Bosporjs v mesto. Tr«llL»t tU-™	oseb je ,]t	franro%Vo ^o.
».dobilo poškodbe^ tamo v dveinrftJ|ko ^	y ^
bolnišnici eo odvedli tri in Šest-!B5 pm] ZU(ini ro(roraJ,n drUfe
bojne Isdije se pomičejo po dsr-dsnelski ožini.
Psri«, 1. svg. Francoska vlsds se boji, da revoltira grško prebi valstvo v Carigradu in oevoji mesto Po najnovejilh poročilih je grški kralj Konltantin poalsl 25,-000 Vojakov v Trseijo in ts sruts-^s ee dsnes nshaja tik Čstaldie. Ksvezniki upajo, da Orki ne bo-
dsset oeeb.
Konec vladna krlas aa Poljskem
VaHara/1. avg. — Dr. Julij Nowak, rektor krakovske univer-so, je orgeairirsl novo vlsdo poljske republike.
ŽBLI VEDETI
kdo ims naprodsj dobra zveneči ..„„„„,	„. Mr„ w ^
prvi ali drugi brač (to je tambu do izgubili pameti ln napadli no-ralki mltrnmest). Naj mi p* <adke franeoaklh. anglelkih In
ns aealov aa eeoo In druga pojss^ italijanskih čet v rsrigradu ki
KrIi,^,U, V	Hr**n "»evtralnost m<«ta in Dsr
11W, Uibbing, IIion. (Adv.) JdsocL
VAS PODPIS
BO
imel tako vrednost, kakršno mu boste a svojimi prizadevanj i sami ustvarili. Vrednost odvki največ od vnšefa prizadevanja sistematične hraniti«
VI opraTičeni tudi nekaj imeti od v 1 vašega dela, zato ae odločite sedaj izplačevati nebi določeno rvoto is še«a tedenskega zaslužka in jo vlagajte v to"
SKLENITE
pisa bo naraščala sorazmerno s vašimi priaadevanjL
POŠILJAMO deaar e slere deaseefee pe deeeel esek
PRODAJKMO Mfkerte ae pefeveeje v ««ere mmwimm Im nem j, mm vm linij«.
kaspar state BANK
IslMd Aee^ vesel IS. eeme. Ckleafn. »
Nejeelje Umsifcs drievne Unke e Z«4ln)««a drievek.
PROSVETA
Knjigi obseg« 364 strsni! Mat siksteremu aa bo sdela majhna stvarca, kdor ja pa kdaj ekušal pisati podobno knjigo, bo prlsnal, da ja knjiga resni tat dolgega in veetnega dela, katerega je t A-meriki malokdo sposoben. Skoro žalostno je, da ni v knjigi avtorjevega imena, to je Z. Novak.
81ovniea obsega isgovarjsvo sngležkih besed, nsak o obliko slovju, skladnjo ter prav praktl žen dodatek o pravopisu, o rabi velikih črk, o ločilih, o lepopisju, keko pižamo angležka pisma, o s merižkem državljanstvu, o denar ju in ntožih Jer nekaj legalnih vsoresv sa pogodbe, mortgsge itd.
Cens knjlgsm js dolsr sa44 Jim-mie Higgine" ln dva dolarja aa Slovensko sueško slovnico, kar je vss prsmalo, da bi ae delo Izplačalo avtorjem in Književni matici. Novejših angleikih knjig podobne velikoetl ne dobite ispod dveh dojarjev, Se jih je tiakanih le nekaj tiooš isvodov. Književna matioa bi morala skrbeti, da ae bo isdsja knjig isplašovala, poleg tega mora imeti reservo sa morebitna večja dela, ki bi ae ni kakor ne mogla izdati s majhno naročnino. y,
Če so rojaki hočejo učiti ln i-meti isreden duševni vžitek, bodo nsrošill te dve najnovejše knjige Književne matioe. ' w ;< Pr. F. J. Kern.
slike iz naselbin
Slovenk« Narodnj
Podpori« Jedeeta
Novi knjigi Ka] ievne matice.
Flllte mani, da Vem naredim psa« ' vilae la dobre prošnje.
Oe oseba sO pride povrnem denar. .N* odlalajte de se be kvota aepe««
MATIJA IKSMDKIL V.S
javni motaš i ' . , M AuHkt |e stsH kre|. 1 {f,v
^^rnsouaoH, Va**1'
Dr. J. V. Grahek
ZDRAVNIK.
i
Uradne urs so* lOtOO zjutraj do 3 <80 popoldns.
Ml B. Oblo Strsst. Telefon Oedar UM I M. B. FITTBBtJBO, PA.
m^a^m srrsAjrrs gA vsa vam raassssiu aofAaa ia
JUHtUBaT^* n
FRANK OGLAR,
Bear Bžvor, Oolo. — Zelo mirno jc potekala dooedoj stavka v n«ši Rontt eountjju, dokler smo imeli podsut predor It 16, leles-n>šks progo. No vemo pa, kaj bo odsedaj sena prej, ko je rov popravljaj m izvažanje preaMga odprta pot ia je kosipairija »»po-vHala, da bo prišsla obratovati s ' open akopom". Takoj prvi dan, ko eo oO pripravili, da bodo ebra-!ovali po našrtu "odprto delov-n'ee", pe eo imeli omolo, da oe jim je na ML Harriou vse pokvarilo. Vee nnijake *ože ee pekli-"11 ven, daairavuo jih je ddolo 90 de 40. Te oo bili delavci pr "•elkak, kurjaši ia peetavljalci podbojev. Vsi eo postili delo ia ke j« nastopil prvi dan, da začnejo, »i bilo več kakor par prav belih
■fjmft (s (mm* m*m>, Am$. si
^Maamumlan
CM«r| le Hw*<r»i
m^hMTaJ ie, e«* iiiOM. ss
mommua ;;,Aee. >trk!'LX* i
t»WHiTE Star
c=
PROSVETA
GLASILO fLOVmML* IfADDHE fOOTOmi JZPHOTE
LAimiNA ILOVIHm MAZOPEZ foofomi JSPHOTZ cA« ogUaev po dopovorm.
"( •t..	po dogoTom- Sokogtd - — jggM^l—^
Naročnin.: MmiOsMI Chtogo) £.60 « m! toll.U m tri »mm«; Chtemm 16.60 n. tole, IMft ae pel leto, $1^6 « tri m—ee. to ee tnot—e^o 18.00__________________
SBP^^^^BEvaa vea, Ime Im e*fc alMm
P R O S V E TA"
-THE EMLIOHIENMEBfT"
•f tW
Orf	_ _	_
"csnr
Chluio
(»iKTlpMOll I
> fO.aO, en
J—
mnd for*) jn
? t* r**
"MKMHKK ef

t ef Tke FjMfciTM) PRESS"
"CHICAGO TRIBUNE" IN NJENI PREVAJALO. -
Pred nekaj tedni je dnevnik "Chieago Tribune" naznanil, da bo prinaial prevode člankov, ki so tažli v ne-angleškem časopisju, katero izhaja v Chieagu. Dnevnik je povedal, da je dobro, da m tudi tisti seznanijo z vsebino teh člankov, ki ne raaumejo teh jezikov.
Ako bi dnevnik ostal zvest svoji obljubi in prinašal dobre prevode člankov is listov tujezemskega časopisja, gotovo bi nihče temu ne ugovarjal. Dokler je dnevnik prinašal prevode člankov iz drtigih listov, nismo mogli do-
Vsaka stvar ima svoje meje.
Zdi oo, da jo Hardingov i adminl-oetalo prihranjeno, da ee v razmere, v kakršne ee dozdaj le ai vtikala nobena admini-■t racija.
Tam v Kobleneu r Nemčiji jc ameriška vojaška poaadka. Kjer oo mlidi fantje in- dekleta, oo razvijejo ljttbcaeneke afere, poeledi-ea katerik oo poroko.'In ker co terilki vojaki ravno Uko krvavi pod kdo in oo v ljubezni podvrženi tietim posUvam, kot vojaki drugih narodov, je logična po-aledieo, de ao ae nekateri zaljubili v nemška dekleta in jih poro-čili.
To eevede ni Bilo viol v Waeh-ingtonu In vojakom je bHo povedano na zelo razumljiv način, naj se nikar ne ženijo % nemškimi dekleti Seveda ukaz jc bil utemeljen a običajnim atrahom pred vo-
hunutvom.i ,|f>
Neveden vojak ve tako malo o vojnih tajnoetih, da nima kaj izdati. Pove lahko, kako iagloda njegov bejonet, čeblja, oemokree, polka ali top, kar imajo tudi drage armade. Zadnja vojna jc dokazala, de zavezniki niao zmagali aareditege, ker ao imeli boli-io oroije. Ampak aovrainik je bil izčrpan ne meterijaln in ljudeh,
ga doeti. Njemu ni kazalo drugega, da ee poda. In fcmpreje ae poda, toliko bolje zanj in za vje člo-voltvo. Torej resnega strahu ne more biti, de bl vohunke izbirale vprav med ameriškimi vojaki ovo-je lenine. Žene, ki oe udajajo vo-hunetvu, ai poiščejo druge poklice, ki jim omogočijo, da ree kaj lavohajo, kar Tbl v vojnem čaau koriztilo njih državi. Tudi v tem osira ime zgodovina Itevilne ne-pobltne dokaze. Deneo tudi ni le nikjer doka-da bodo Združene države
kdaj zapletene v vojno s Nemčijo. Nemčije jo danee republike/ in najbrž nima najmanjle željo, da zaplete v vojno s Združenimi driavami v bližnji bodočnoeti. Ampak če nemika dekleti saradi tega izbirajo ienine med ameri-Ikinti vojaki^de lehko vohtmari-jo za avoje drlevo, kejpe z dekleti dragih narodov f Nihče ne
> v pri-i. Sej al mi
ialnoetl v vojno. Tietl, ki oo da-' prijatelji, ao lahko v i njih oovrslaiKi. pred lttom 1914 tudi nihče alti, da bo minilo komaj par let in Zdrulene drževe bodo v vojni pro-ti Nemčiji Ncveraoot vohunstva, ako taka nevernoet ree poeto ji, ai ■amo v Nemčiji, ampak najde ee lehko povsod.
Ako ee mioli zabraniti vohunstvo, tedej je logično, da je tre-
gnati, ali so prevodi dobri ali slabi, ali so prevedeni teko, med tem ko ao zavezniki imeli Sa nam podajajo misel urednika, ki je spisal članek. Za- " —1	dr
radi tega smo tudi molčali o tej najnovejši napravi pri dnevniku "Chieago Tribune".
V izdaji z dna £6. julija je pa dnevnik "Chieago Tribune" prinesel tudi članek "Ali je čas tukaj, ko sta delavska organizacija in solidarnost potrebni?", ki je izšel v 161 štev. Prosvete.
2e prevod nAaiova pokazuje, da je bil prevajalec zelo površen. Ponekje Je prevajalec nekaj dodal v članku, drugje mu je pa zopet nekaj odvzel Sploh ni to več članek, Id je izšel v Prosveti, ampak je članek prevajalca. Ako bi ne bilo zgoraj nad flankom tiskano, da je članek prevod iz Prosvete, bi ga še v uredništvu Prosvete smatrali za samostojno delo, ki je površno podobno članku v
* TT i L ,tl ' ' -"'Ji ¥% 1 - • '^i •* X ' •	• n
rnpVmb
. Nekatere besede so prevedene popolnoma narobe. Ali je to storjeno nalašč ali nevedoma, ne vemo. Jasno pa je, da prevajalec ne ve ali pa ni hotel vedeti, kaj beseda boj v slovenščini, "der Kampf' v nemščini ali "la lotta" v italijanščini pomenijo v angleščini, ker drugače M v angleščini ne zamenjal besede "Btruggle" z besedo "fight". Ako se v angleščini piše o boju, ki ga vodijo delavci za zboljšanje svojega položaja, ali če se razpravlja o razrednem boju, ne služi beseda "fight", ampak pravilno je "struggle". V angleščini ne pišemo "da» fight", pišemo "class struggle". Delavci ss bojujejo za zboljšanje svojih iivljenskih razmer, ss ns pravi "are flgftting", ampak rečemo "are struggling". Beseda "izvojevati na tem mestu ne pomeni "obtain ali gain by fight", ampak pomeni "obtain ali gain by struggle".
i To je le ena primera, toda napake bi ss dale navesti v vsakem stavku, ker je prevajalec popolnoma nevešč v rabi Vo venskega glagola. Drugi stavki imajo zopet popolnoma drugo ntfael.
Nimamo nič proti prevajanju člankov v angleščino, ampak taka prevajanja smatramo še sa nekaj dobrega, ako so prevodi dobri. Odločno pa protestiramo proti takemu prevajanju člankov, kakršno je bilo v dnevniku "Chieago Tribune" dns 26. julija. Taki prevodi niso prevodi, ampak so potvarjanja. In proti potvarjenju člankov protestiramo najodločneje.
ZAKAJ Jte MORA DELAVSTVO ORGANIZIRATI?
Poeeči je treba samo par let nazaj in delavec dobi odgovor na zgornje vprašanje.
Premirje je bilo »klcnjeno, v Evropi je nastal mir, raskadU se js komaj smodnik in privatni bizniški.interesi so pričeli z novo vojno proti delavstvu in farmarjem. Zniževati ao pričeli cene poljskim produktom, kadar zapuste farmo, da odromajo v skladišča velenakupnih družb, obenem je pa pričela ofenziva proti delavstvu. Ako so v eni industriji isprli delavce, ker as niso hoteli pokoriti ukazom privatnih bisniških interesov, so jih v drugi toli-Wb časa provociraii, da so zastavkalt
In te privatne bisniike interese so podpirali profeei-Jonalni poiitičarji starih strank. Na uslugo so jim bili povsod, kadar je bilo treba udariti po delavcih. Znižati so hoteli delavsko mezdo in podaljšati delovni čaa. Predi« gali so 25-odstotno in *c višje znižanje mezde« Hoteli so, da delavci delajo zopet deset in več ur na dan, ko so po večletnem in trdem boju isvojevali 8-urni delavnik.
Imeli smo velike stavke. Štrajk jeklarskih železarskih delavcev je pokazal, k*j privatni bizniški interesi že-I le. Tej veliki stavki so sledile druge manjše stavke In
more daaea povedati, s kom bodo okrog poldragega miljone Združene države zapletene v bo- trielnih delavcev
dolarji spremene v premog, bodo kini oetali cekini,NdoUrji dolarji, premog bo pa ostal pod zemljo.
Z grožnjo, da bodo odpoelali vojaike lete v rasne premogovniške okraje je ravno tako. Minili so že lepi dnevi. Premog je ostal pod zemljo, ker so ruderji ostali doma. Pomanjkanje premoga pa postaja vodno bolj ob-čutno. Grožnja se Je pokazala kot velika zmota.	v
■Premogovniški podjetniki in profesijonalni poiitičarji so se lahko nekaj, naučili ie te zmoto, oko snejo deleti logične zaključke.	1 I I ■is tegs nauka sledi, da se morajo zastopniki premogovniških podjetnikov vsesti z zastopniki rudarjev k eni mizi in se poga-jeti o novi pogodbi, pa bomo kmalu imeU doeti premoga.
Dokler premogovniški podjetniki da^no izjavljajo, da se ne marajo pogajati z zastopniki radarjev, morejo biti oaj toliko možje, da noeijo tudi konsekvence evojega ošabnega obnašanja. Pred vaem morajo pa nese vzeti krivdo, de so zakrivili e ovo jo osebnostjo n trmoglavostjo pomanjkanje premoga v deželi, ■Zastopniki radarjev so pripravljeni ee pogejeti vjmkčaa o novi pogodbi, kajti ie nova pogodba jim daje gerancljc, de rudarji ne bodo opeharjeni. Ce pa kdo miril, da s* bodo rudarji vrnili na delo na prazne obljubo eli čc so jim grozi, oe je lehko prepričal iz dotikov, kl eo ae resvili dozdaj, a čaka zastonj na tak dogodek.
Rudarji imajo sa sabo izkušnje, iz katerih ao ze naučili delati ovoje zaključke. Zaradi toge prazne obljubo ln grožnje niso mogle v premogovnižki induetriji ustvariti drugačnega položaje, kot ge imamo.
■"'V J
reapoodentki. 'Ne w mdnstrializem na Japonskem
mlad Ampii^ari se bi*o učimo in kmalu bomo prckosiU delavsko gibon jc v Ameriki. Vaše gibanje se nam zdi zelo počasno.".
japonskih delavcev.
sa&fli
Tm
Vdic drfjatvu, de jsponski de lavci neprestano amagujejo v nc-brojnih stavkah, oziroma pridobivajo aelo dobro kompromise — poroča Očrt rude Haecsler, koroe-pondentke Federated Pressa v Tokiju jc komej deset odstotkov organiziranih. Japonaka ima ■SH IIMHBfliiiM Indu
»VTO, ICUBJ J« >V|>W»|	.. .. .---- .
ba otoriti dvoje. Uveati je trebe Akcija je navadno uejwi
...	■____i._____t ____ » ' i. J.l.ou a/I.IavHm la
^Japonski < ■ ni v krizi in k^ je kriza e organizacija razpusti. To je tejnoet njihovega napredka. Js ponski delavec ae obožuje organizacije, ne mara sa nK kljub tema pa ima vedno pred očmi svo, oflj. Kadar pride krlss eo deUv-cl takoj na nogah in v hipu jc or-ganlalrana akcija, pa naj bo gola aabotala ali etavka o atražami in S'običajnimi krvsvisii Jbtvami.
obširno kongreeno preiakavo, da' ae došene, katere narodnoati dekleta ao" opoeobna, da poetanejo žnna ameriških vojakov. Koder ee jo to dognalo in je bil oprejet tozadevni zakon aU iadan ukan, ee nsj tudi vaakemu vojaku pove predno prieele aveetobo, h keto-ri narodnoati mora pripadati deklo, i kateep d* cme zaljubiti.
Na ta^nalln bi dobili ofloijelne družine.
Uveati ee morajo torej oflel-jclnc družine, kajti dragega laboda ni, ako se hoče preprečiti, de vojaki ne poženi jo s vohunke-
ml
Pometal ljudje aeveda pravijo, 4e je tleti uetreUl velikega kozla, kl je priporotfl adminlatraeiji, da ae ifcde ukaz, da ee v Nemčiji na-atanjenl ameriški vojekl ne leni jo a Nemkami. Kaj takega ae do deneo le nI agodilc mende v ao boni moderni driavi.
L

Japonaki delavci so o
irganizira-i končana,
Književne vesti.
H^HHHH
vensko mladino v Ameriki. Iada-;a Slovenska narodna podporna , ednots. NaročniAa za^j člane SO eentov na leto, za pol leta 16 centov; aa nečlane 60 centov na leto. i inozemstvo 75 centov na leto. Pod gornjim imenom je izšla prva Številka* mesečnika za mladino, katerega jc pričela izdajati naša jednota za ovoje male člane in /lanico v Mladinskem oddelku, katerih je okrog 14,000. Liet je v obliki velike oemerke, ima 16 etra-ni ln se tiska na dobrem papirju. Veebina jo slovenska in angleške.
Prva številka ima aledečo vee-bino: Noš namen in eflj. Jote 25»-vertnfk: šolsko leto jc končano. Džami; Prijateljetvo. J. Zupenči^: Elektrika. Lincoln, prijatelj živa-lij.~Bila Wheeler Wil<Jox: The^čijo. Ah-Goo Tonguc. Jane Taylor: The SUr. Jakata: Hovr the vrorld ca-me to an cnd. H. C. Andereon i The Plax. Lucy Larconi: The Brown Thruab. Kathcrine R Foot: Jor-micky's Sacriflce. CJan you speli f Slovenian Alphabct.
List bo prinaial vA naprednost duhu spissne kratke povcoti, pe ami, kratkočasnice, navodila za učehje slovenščine in drago primera blago ter slike.« < -"(hm" ima v svoji julijski številki eledečo vsebino} Ivan Zor-man: Poročna zora, pesem. Prijatelju, pesem. Frank Kerlet Zs solncem, povest. F. Osendovskic Rumeni pepel. Luči tn veše. Rusija, začetnica nove dobe. Frank Kerše: Ooemnajoti amondmont. J. forbovee: 0, te oči. Najpotreb-nejll mineral. M. J. Olgin: Novo življenje nove Rusije. O mrzli lu li. Nevidne eile nelo zemlje- — Priloga: Gospodinjeki oddelek.
Naalov revije t Oefr1142 DeUss Rd. N. B., Cleveland, O.
ia vera. 8piaal Zvo-Bernot. Ljubljane. Dne 1. maja I922.y * ' ■• p| j Knjiga je namenjena preprosti' delavaki in^cmetaki mesi v stari domovini, ki tako zalo potrebaje podobnega čtiva v poljudni, lahko ' Ijivi obliki. Istotake pa Je dobrodošle slovenskim delavcem v Ameriki, ker ee ae omejuje aa no-
Pravica je mds. Moč je pravica. Pravica |e Um, kjer jc mož. Taka je danee in nič drugače.
*Kje pa Ja moč t Včaaih je biU moč v krepkih mišicah, ki M snelo silno udariti z najtežji* kolom. Od tiste dobe smo «e po. maknili naprej za on laa. Od 61* veka-brlogarja do Edisona je cer preteklo 10,000 let, ali to Je toliko kot eden dan v življenju človeštva. V krajih, katerih ie ni obliznila blažena civilizacija, <,d. očuje lo danee surov kol
Danes je moč V denarju, pro. vzaprav v kapitalu; denar je 1« zrcalo kapitala. Kdor ima kapi. tal — joeameznik, truat ali drža. va v pesteh trusta — ima tudi moderni ko}, kol civilizacije v po-dobi puške, kan ona, zakonov itd. v ovojih rokah, r	i
Delavci, ki zahtevajo pravico, morajo vedeti, da ae bodo imeli >ravipe> 4okler ne dobe moči. ločni pa bodo le takrat, kadar dodobi^a organizirani — lahko od-pravijo vse krivice, ki jih danee

Upton Sinclair, najboljši živeči pisatelj v Ameriki, ki piše zal trpeče delavce, ne sa denarne mo-gotce, jc spisal novo povest z naslovom "They tali me Carpen-ter". Kristus je prišel drugič na j svet — v Ameriko. In kaj ae je zgodilo a njim t Razglasili sogal
mmkmM
. . , ■■■ ta, med katere epada tudi na Kazimir, oo razgaljeni do mozga.
Veak, kdor čita angleško, bl moral pnečitati to strašno obtožni-eo kapitalističnega farizojstva. o o
nk reodaratvi ^ Štiri tnee
aopet velike, kot stavka rudarjev in železniških delavcev
Vsi ti štrajki govore reenico, da boj med privatnimi bizniškimi intereal in delavci še vedno poetoji in da delavsko Vprašanje le ni rateno.
Dokler deiavako vprašanje ni rešeno, ne bo miru in dokler ne bo miru, morajo biti delavci organizirali strokovno, politično in gospodarsko. Kdor v boju ni organiziran. prav zanesljivo podleže.
In če bi ne bilo nobenega drugega vzroka, da se	ST^
delavca prepriča o potrebi organizacije. . #m ' I Mrjem ia molijo, de oe eokiai la Ikot v^diug jikej
Drugače ni mogla priti.
Grožnje niao le nikdar ničeear prodoeirale. Pri produkeiji j* hi lo treba le vedno pridaik delav akih rok. Te ne velje le sa produkcije v tovarnak, ampak jc ravno Uko merodajno aa produk oijo v rudnikih, na polja in dru
cj«.
Ako ddavef ae gredo v avtomo bilako tovarno in ne delajo, ae bo-do V U vara i izdelali niti enega avtomobila. Oe farmar ae orje, aeje, žanje, mlati, mlinar ne am-Ije plenic, froapodinje ali pek ne pelo krake, ne boaao jedli kraka. Tako ja tndi e premogom. Dokler radarji ne grede v rada i ko In prične kopati premog, oftane premog pod zemljo, po magari lo se premogovniški podjetniki tako
ie delavec odslovljen bres Uhtnege vzroka lavol dobro vedo, kaj mora bit tehtno — gredo Ukoj vsi delavei s njim vred ia tovarne. Unije ni, da M daU direktno ss ttrsjk — je tu, tode delevel jo rssu-mejo, neetopijo coliderno in ne mirujejo, dokler ni odelovljen delavec sopot nastavljen; ali do-ni poravna kakšna draga kiivlea. ^ ,
Organiziranih deoet odeUtkov t^ori Japoneko deiavako federeei jo, lri je modelirana po Ameriški deUvoki federaciji. Suzuki Bu-nji, predeednik in vodje, je prije-telj Gomperee in ravno Uko je-konservstiven, ampak njegovo sUlille je Ulje kot Gompersovo, kajti bojavati ae more s večjo radikalno opozicijo.
V jsponski organizaciji jc bilo le vel poskusov industrialne unije, toda bres aepehe. Japonske Industrije co le mlede ln delo ie ni ni tako organizirano kakor v vi-■oko raaviUh ameriških induatrl-jok.
Policija na Japonalfcm ovire veako deiavako gibanje. Metropo-liški policijski biro v Tokiju in **Bmi birb notranjih atvari pod-pirata neko tajno gibanje, ki je podobno "kuklukuklatm" V^A-meriki Člani tega gibenja napa daje delevake škode s bodali, no M, peliesml eli pestmi tn včaaih jim pomaga policije. V tej orga nlsaeiji ee volinome igralci za denar, lactniki kil proeUtucije, do alnleni vojaki, ognjegaacl la dn kovaiki japonske vere "Mnto."
Isrssi. ki so sneni v emcrilkik 4*mdtih bojih, eo prevedeni ne jeponcki jezik ia oo ee Is odoms črti med japonskimi delavei. T r beeede ee: Hrajk, lapor, odprt* delavnice, Ima lieta, ekeb, eUv kokaa, kapKalisom. proletarijat itd.
** NikeVte pričakovati pvavs« M japonskega delavstva*', je re-....... o nagnjen* ko
ben kraj. Jako dobro dcl^, kl tolmači vero in aocializem ter raslike med obema na Uko izborni način, da ga mora razumeti veekdoj5 ,
naatolj pravi v predgovora, da naj bo U knjiga čiUUlja to, kar je verniku molitvenik, toda bognedaj, da bi jo imel ae Uk molitvenik kakršni oo vai dooedaaj — dabi liUl ia nje oamo Irke, besede in oUvke in mislil, de U le prinese arečot Knjige jc oamo kažipot tttUtelju, ki oi more eam kovati ovo jo srečo.
Nelenra narodu je treba le vel in le vel tekih knjig. SaU jo toplo priporofamo liUUljem ^Prosvete M. Dobi se pri upravnlStvu "Prolctarča" v Chieagu.
GOVOREČ KINO IZNAJDKN.
Profcaor Joeeph T. Tjkociner s ilHnoioko univerze jo po desetih letih dola končno iznašel kinoma-tofon, U ie etroj, ki jemlje kino slike in obenem reproducira glasove. Poakušnja so je dobro obne sle. Oeebe, ki ee gibljejo v sliki, govore s neravnim glaaom kakor med igranjem in slišati je tudi stopinje po trdem tUku, loputa nje a vratmi in okni, meUnje runih predmetov ne tle itd. Iznajdba jo>
patentirana in mogoče pride kmelu v gledališča.
LOVKO SI JB PKKHKANJK-VAL 22 DNI Z METO.
As Pss, Msa. — 72-lctni lovce Frank Hcvnard se je odpeljal v svojem malem indijanskem čolnu na oUk, de pobere jajce divjih rac. NesUl jo vihar, ki jc odtr gol lolniček. Lovec je oetal na o toku ia ni mogel s njega. OsUl jc na njem dva in dvajeet dni ln e« prehranjeval vee čee s divjo meto
USTM1UA UKKDVlSTVA.
—-O-------- B-
boljše vika 1 — Moderni piamar-farizeji ia duhovni alatUga tele-
OHnlon, Ind. — Uredništvo ne izdeje imen dopienikov. Omenjeni kot e njem pišete, ni pravi. Ni-ker no aaialite, ds bi ee človek, ki je storil kaj sloga, oglašal ie v j* vnotti. — Pozdta«*
Ohktelm. Mlaa. — AH sme a-redniltvo atavitl pod dopio Vsi poln podpis f Dragače bi bilo pro-ti pravilom SNPJ, ako bi bfl de-pia prioMen. — Pordrav!
a! Kdo ee ti ne klanjat
________jece eo produciroli in-
dšunkšne" namesto premoge.
Premoga ni, imamo pa cele gora "indšunkšnov". Kogar bo pozimi zeblo, naj naroči tono "indžunkš-nov" in zahvali Boga, da Uvi f deželi največjih smošnooti. . i o e o
Dvaindvajsetletni sin multim!-ljonarja DupmlU ao je ponudil oUvkokaza v leleaniiki delav-
ixebujo 20 centov, ki jih plačuje družba šUvkokazom
na uro, niti delo, ker drugače sa ki gs lotil v mirnem laou kli v tovarni, kjer ni etavke. Smrkolin smatra atavkokaštvo za aport. * Ampak U trste šport ee red grdo maščuje. Pred nekaj meaeci ao eUvkale delavke v tovorni u sUdščice v Chieagu, in hčere nekaterih bogatinov eo šle atavko-kazit. Ko je pa ztroj za rezanje tccta odrezal tri prste na roki bogate eUvkokarinje, jih je hitro minilo vso veOCljc do tega
Dejstvo, dk sinovi in hčere orne-rišklh dolarokratov, ki drugače nikoli ne primejo za pošteno delo, hodijo sUvkokazit is aabave, do-koauje moralno propaloet ameri-škega kapitalizma d^gola.
o e e
Je, le bo krščanski svet molil aa mir. Angleški vojelki isveden-ci napovedujejo eledečo grosoto bodočo vojne: letalo, katerega ne bo dišati, ne videti, ker bo pet milj vieoko v zraku* bo meUlo dvo toni telke bombe, napolnjene i takim plinom, ki bo lahko v pel uri pokončal vae prebivalstvo mcaU kot je London. — Ko to pride, Udaj bo krščenatvo izpolnilo svojo nalogo .
• • •
Čaeopiaje /poroča o ssmomorfl-cu v Angliji, ki ce je uemrtil ■ avtosugestijo, to je s Živo vero. Zavezal al je ruto okrog vratu, pe ne Uko čvreU, da bi ga bila da-viU in pdUm ai je domišljene visi ia umira in v tej veri jc res uaurl. ^•	-■>•
To ni nič novega niti ludnegs. Človek zboli in umrje valed avto-sugestije in narobe — oedravi. Mnogo "£udešev ozdravljenje" r romarskih cerkvah pride na ta način, ampak ljudje ne vejio tega, ljadoki aleparji, Id livo od noved-nooti, pa krilc, da ee gode deli". Znanoot Je pojaenila že mareikak čudež in jih bo lo več. Znanost odkriva rfonieo.
o e o
Vojoki ne kopljejo premoga a bajoneti, kopljejo pa nekaj drugega: politični grob otari-tepuMi-čeneki gawH, v katerega ae avrnc v prihodnjem novembru, oko nas
ae varajo vaa znamenja.
• • •
Pater Kkaimir je Uko velik pri-jetelj delavcev, da is eamegs prijateljstva do njik, posebne P« Amerilke delovske feSerodjc, ve dl — ekcbeko tiakerno.


javna govornica.
Glasovi članov S. N. P. J. In ČiUtolljevJProsveta.
g pota. — Neki rojak mi js po-1 irrcrek "Mnoeti", češ, M K te p* J« ®al° počebljal. Ob« »cm me j« opozoril, rakaj m ni« Te5 De ogUsfe v Pro«veti.
Predvsem moram odgovoriti toliko ds prečutiti oče Kuimir, pi)d katerega vodstvom je "Edi-j« res že postal kramar z ^»kojako reč jo. Ne more kar Tef rakalljati, da bi m mene na dotaknil. Zato pa trobi in kliče, d i tem dela reklamo u svoje trgovine, katero jo že imel vssko-trstne, ssmo a slsbo bilo baje le Bi pričel. želim mu dobor ♦tteft', ker zadnjo Soao ima agente ki prodajajo njegove liste te pobsr-____"*l»tnino'\ Torai. novi nle-
75T'zlatnino'\ To*ej, novi pla-kar, hvala vam ss prosto rekls-uo. Le tako naprej, kar piiito v edini katoliki list napadajoče gpise in tako reži, ki ne spadajo v pošten list.
Zakaj ne poročim v Proaveto, je zsstav^jeno vprašanje. Zato, ker sem večinoma v gozdu, borom jagode in ribarim. &ja naj potem dobim kij sa poročilo f Ali naj o-pisujem solnčne roio ali kaj podobnega, kar je £a premleto in bilo opevanO tisočkrat T Novic ni drugih kot da se delo tu nekako odpira, da delaveev primanjkuje. Vzrok temu je, ker je ga sedapjo I draginjo pre mala plača.
V Gilbortu, Minn., bo SNPJ kmalu zopet dobila bratoa v mladinski oddelek. In to skoraj po čudesa, , ako pomislimo, da so po dolgih 18 letih zakona dobili pri Johnu Zupančiču (po domače Jurčkovem), krepkega, osem funtov težkega ainčka — prvorojenč-ka. Zupančič, kot atari član 8NPJ, ©koli njega obilo bratov in drugt^ prijateljev so se veselili. Va« j« bilo veaelo in zsatava je nekako ponosno plapolala pri Zupančičevi hiši. - Matijo Pogorolec.
Sepjana, u katero bi bilo pripo-»ročljivo, da aa pridruži drugim najeteiem, ki jo bodo gotovo apra-.ieli a odprtimi rokami, dasiravao je Primorka, kjer navadno ai takih ljudi ali pa ao aela redki. Primorskemu atavkarju is W«t Virginije čestitam, tfaj bo ugotovljen, da je rojakom in rojaki-njam naprednega mišljenja zna no, da ne rase Ijuljke med pjtaft-eo samb na Primorskem. Ča bomo hoteli po končani stavki dolati statistiko, kje so bolj rodovitna tla sa ljuljko, bi prišli do preobi-lih zmešnjav. Drugače bi bUo, če bi imele ienake večjo svobodo v političnem oairu in boljšo priliko do iaobrtizbe v socialnem livljo-nju. Tedaj bi gotovo snale še kaj drugega kot paati kokošice ito molsti kravice.
Pozdrav vaem naprednim rojakom in rojakinjam. — Porod«volka.
Ročk Sprta«!, Wjo. Prav čudne reči s« poročajo is delov
akega departmenta v Wuhingto nu, D. C. Vsemimo naprimer poročilo, ki je bilo v Proaveti, it 172. Da alovenski delavei i« bodo verjeli takim poročilom, moram malo pojasniti o stvari. Prav gotovo, ds so tudi drugo drŽav« pretirane rsdi štOvils, todo ju bom pojasnil ssmo o situaciji T Wyo-»ingu.
Glasi a«, da d«la v Wyomlngu 1000 prcmogi*jov. Rad bi vadil, kje delijo dotični ljudje, ker stpvka je v tej drlavi stoodstotna. Niti eden n« deli iO vsi rovi io uprti, tako, da i« stavkokazit nobeden no mor«. Premoga aa n« producira niti za eno lopato in za-loge ao akoraj, popolnoma pošle. Braeini ao tika poročila, a večina ljudatva jim verjam«. Če bi res toliko ljudi dalalo, bi n« ima-li tolikega pomanjkanja premoga. Harding bi potem* še Ulje delal načrte, kako bi uničil etevko, to j«, di bi izginila a površja U. M.
of A. Ta mol ae je dovolj iz-|kazal, kak« aimpitij« £ji do or gfiniziranega delavatva. In takega predsednika imamo v Združenih državah, da zapoveduje milijonom delavcev! Kaj bodo rekli drugod, posebno o tiatib, ki ao po-mahali, di je prišel sedsnji pred-eednik ni krmilo t
Operatorji s administracijo vred so razočarani, ker mislili so pač. da bomo mi rsdi prej šli de lat kot bodo oni to hoteli. P« pošteno so si zmotili, in i«dij, ko Ti<lijo, di ie bliia njih polom, U-»> ne vedo, koko bi noo ipravili nazaj v tiste zad^ble jame, ne da • nam plačali toliko, da bi m polteno preliv«!.
I* škodi, da so ravn« volitve pred durmi in v tako kritičadfc *«sU. Gotovo bi «e I« drugič« eb-■■šili proti nom, Uko po vauao »>»lo mislijo, ko bi sa pa 1« sbu dil neumni delavee la pomodel i njimi. Čas bi U bil so ki j takega, 1 la delava« j« tak kot kulek. C« f« bolj udaril, bolj «« ti prilisn«.
nekaj jih j« bres pameti, da u tajijo Ia «« n« upajo Israsitl la« ""no bi mislili kaj pametnega V^inoma so toki Amcričeai, ki ""•lijo, ds ao selo aaobraleni, i pa bo le dalol sa iooumci - Btavto.
*«d Lodff«. Btont. - Ni ml tro-*>« izročati glad« stavke; ker do-t0,j je bila le piaaaaga Is t« M|bine glad« poteke stavk*. Koli-k"r se j« pokazalo, so rojaki io rojskiaj« v naši naaelbiai selo aa prodat Ta s« j« peu lo pri ueteaovnem shodu V ,!r"n Bageaa Dota, la bolj po ' podpisovanja sa lerter •'♦""»vljaaega napradnoge hlebe Zal. da s« I« dobijo tak« W •ot j« naprimer oaa
hodnjih volitvah svoj glas, tedaj mu ni sa pomagati Edina pomoč nu delavee je v socializmu. Ako bi iaaali po sakonodajah in drugih mestih ljudi is delavakega razreda, n« bi padali količi feo do-lavskih glavah. Na«ionalisirati j« treba rudnika in vso industrija ker ljudstvo isto obratuje, toroj morajo biti liit vsegi ljudstva. Danes so Številni rovi last trotov, kj ao ai nagromadili bogaatvo od rok trpečogi delavatva. Kadar delavatvo a pozna avojo
Olencoe, Wyo. — Pri nas jc atavka stoodstotna, poteka mirno in tako mislim, da ie bo nadaljevala do nele zmage. Rojaki, ki le nist« pristopili k organizaciji, pri-atopite dokler je čaa. Po končani atavki vam n? bo pomagalo nobeno izgovarjanje. Rojak is Somcr-seta, Colo., m je zagovarjal, da ni bilo organizitorji, kikoršen izgovor pa no drli. Meni j« dobro snsn Somprset izza let 1915 in 1916. Boai ao nu tedaj mučili, da je bilo troba en din premog pripraviti, drugi dan, ko jo rov obratovil pa ga naložiti. Tako je bilo tjtobi deliti po 18 ur ss eno mesdo. Dobil sem slsb prostor, a če oem se kij pritožil, jc bos po-kuil ppt is rovi. Tedij tudi or-ganintorjem ni bilo moči priti v naselbino, ker kompanijski hlap-čoni io vaakogar aretirali, ako je prilel Fkempo ter ga vrnili nizaj, ako ni bil po njihovi volji. To je bilo leta 1915 in tedaj,> je prišel unijski premogar, ni dobil dela, ako rfi imel na ivoji atrani kakega kompanijskega prilis-njenca, da jo sanj govoril.
Bil um na obiiku svojih prijs-teljev v Scofieldu, Uteh. Veuli lo m« je, ko um jih videl, kako vztrajni so zs orgsnisacljo in iz-boljšahje svojega položaja. Zato čut vsem Slovonoem ia ostalim stavjkarjem. Izneveril pa so ja is organizacije L. M. Ali morda misli, ds ga bodo vedno spremljali vojaki na delo.1 Takega .varstvi bo konec v, kratkem. MialU ,je morda, da bodo rojaki veseli, d« jih je vibil ni delo, todi motil u je. On in Vil njemu eniki u bodo keasli po končani stavki, i bo pr«-pašno. ijV
V Scofieldu sem dobil dobro postrežbo, sa kar se zahvaljujem družinam L. Fern, F. Razburšek ia Joe Glagovšek. — Pozdrav vsem zavednim rojikom. Frank Kiren.

Pa. —. Kot je razvidtfo k dnevnih poročil, pribajijo sa nu rudarje odločilni dnevi. Ad-miniltricija v Waahingtonu jo sagrozila nam, ki u borimo sa pravično stvar, da nam preti avl-nec mesto kruh«. Slepo nu j« gledala ikozi tri meuee In pol, nito pa hoče da ee utre odpor delav cev in da nu zopet polenoio i podzemeljske prostore v senci bi j«n«tov. Njih hlspci bi nu ridi prisilili k delu s simokreii v rokah, kot so nekdsj grsjski velpe-ti s biči lužnj«.
Vprsšsnje je, koliko delsvuv je pripravljenih iti v Uko sul-ofost. Gospoda nsj niksr ni priča-kuje, da bo lahko s brutalno silo pognsla rudarje na delo. Obžalovanja vredni bodo oni, ki u jim bodo podsli. t
Sotrpini, k«r smo stali le skosi štiri meuee trdno na stMl, stoj-mo I« sedaj v odločilnih dneh. Nikar ne pustimo, da bi bilo po-gsžene naše pravice do livljca sluga obstoja, do č«ur smo uprs-vičeni po naravnih ia Človslkih posUvsh. Naj oai "prostovoljni delavei". pretepači, depotiji ia bosi umi grado v rove, uj orod-ja jim M manjka. Kar S puškami la «rotj«m naj U aprsvijo bid premog, s koli« ia bajoaeti aaj odstraoijo debele plasti kamenja.
Ka u bo vaaga sita go.pods atrosnUo ia po<ipisali^godba s našimi .m.jakimi vaditelji, taVraf u bomo vrnili ao delo ia aH prej, ok« prav pokličejo na po-moč vao zvezno rezervo.
Vprašanje nutano, kdo j« kriv, da administracija rožija s bajo, neti proti aom. T odgovor ao te vpraša«je moraau odgovoriti le, da j« krivo delavstvo urno. N« brigam« u dovolj u 'drlavlja* Bt#0 io drugi aa daa volitv« volijo na odgovorna amate tak« lja-di. kot nam daa«s pošiljajo oho-rožene sUt. Kakor hm bi poatUH, tak« pešaš«. £* daa as ae spregleda sMatrni d*Uv«e in ae še na sa Is veda, u koga mora oddati «b pri-
Ne grdite svojega imena s pridev-vkom, ga črti vsak uvoden delavee in aa prime onega, ki oprav lja delo medtem, ko njegovi drogovi stavkajo. Oni hrvaški Uat oglaša, da.tam ni. stavke. Kako mora trditi urednik oaaga lista tako budilost, če vendar Ž« celi avet ve, daje po širnih ZdruŽ«uih drŽavah stavka pramogarj«v. In vi v MoDonaldu, ako le vedno delate, izdsrite bruno ia vaših očes isperit« ai oci in poglejte v delav-ake časopise, pa boste videli, ds
moč v glasovnici, in bo uvidelo, ra&i sotrpini vsepovsod itevkijo.
da lih ko odpri vi gnil« rasmir«,
trgavanju plič in industriji kot m to dogaja din sa daom, da mora d«lavč«va družina pošteno preživeti s tako "sMatao" plačo » Os bi bilo delavstvo složno, bi danes sedel na onem odgevornom mestu Debs, Uko pa, ko u da preslspiti od rasnih plačinih po-stopičiv, dajo glasove svojemu nasprotniku in i tem isdajs svoj lastni rured. L« • vzijemno pomočjo nam bo tasijal lepši dan.
Sprevideli bosta, kaka ao nakane,
tedaj bo tudi konco v«dn«mu u-|s katerimi hočejo u vedno sosuž
njiti ubogo dalsvatvo.
Vsakdo lahko tna, da j« sUvks sodaj povsod poJ&družvnih drŽavah in posvani m bili v sUvko tudi po majnah ,kjer u pozivu niso odzvali ter Is nadalje delijo. Tudi ti so učeii zapuščati rov« in jih lapuščajo vodno bolj, uto nas stavka vsaki dan v«& Savodamo s«, da potem tak «m moramo sma> ti Tudi vi, ki delate po lolssni-deiavnieah ter delavei po vuh organizacijah, as Ihoditte sa-daj delat« v delavnic« kj«r drugi sUvksjo. Sodaj jo prilika, da poskrbite svojim otrokom molo Jbo ljši obstoj in jim < na pustite, da nmgotot vsamejo lo to, kar ste il potom svojim or«aniza«ij« a tru dam pridobili Ali ljudi«, ki io d«-lajo po promogovniklh ali v Že. teniških delsvninoah ter š« vedno pripadajo k organizaciji,ne vodo, da s tem kršijo pravila! Č« bo pri Slovenski porodni podporni jedno-ti. Hrvotski zajo<luici ali kateri drugi bratald podporni organiza ciji, kršijo pravila tudi Uko orga-nizacije. Samo pogledajo naj pra vila svoje orgsnisacljs In vldail bodo, kaj ista v tem osiru sahto-
- S ^
Sploh pa, iko io t katerikoli organizaciji, vidijo in sliiijo, kako danes potoka sUvks in kaksga značaja jo. Kdorkoli sna čiteti, bi moral biti naročsn ia • pazljivostjo čitati delavsko časopise, ako M zna, moral bi io naučiti čltanjo, u kar pa bi morali poskrboti njegovi tovarlU, da bo informiran o vum razvoju stavko in bo vodol, za kaj u gra. Pozdrav atavkarjam.—
li. '« f;/®BSi
St. Loviš, Ho.—Bližajo se primarno volitve po oslih Zdru ženih dr|avsh, kjer bode nomini-rani kandidati u vsa služba razen predsednika. Ravno i času pa ja okoli milijona ia pol delavoev ao sUvkl Človek no moro koasUtireti, kdaj in kako bo-sU atavki končoni in na kateri atrsnfbo zmaga. Kakor raz vidim, si kandiditi republikanake in do. mokrateko stranka v St. Louisu prav nič ao rubijajo glav radi !e-lezničarske ia pramofarska sUv ke^Oni pač vodo, da bo zmaga na-njihovi atrani o priliki volitev, kajti organisiraai kakor neorga-nisirami delavci ▼ St Louisu u prav nič aa brigajo, kdo bo no-miniran u prihodnji dve leti. So-daj samo dru« drugega sprsluje-jo, kdaj bo aUvka končana. Predsednik Harding objavlja, da bo počakal lo 14 dni; njemu u no mudi, ima lo dobri dve leti čua. To jo pač predudnik, sa katerogi so volili Železničsrski in premo-gorski delavci. Zdaj pač ni trokA tožiti, jo proposao.
V St. Louisu jo okoli »0.000 de-lovcov. Vsaki dan aam mod njim}, pa |a nisom slilal 10 M njih, du bi vodili kako propagando v korist delavskih ksndiditov. Mogo- , čs bv si kdo mislil„ kako da hi ni: kdo ao volil u to sUtokot čs ima svojo kondidato. Da, bratje, ima jih nominirane sposobr\o ljudi, ali delavci jih aa marajo, kar ti kandidat js sa bodal proleUrci; ropu blikancl ao aa dolavco dobri, M imojo vuga dovolj ia so bogati. Tako misli Is večina članstva pri naših unijah la odtod prida vae gorje. Člani naših unij odo pgiti rajo m ti dve nasadnjalki itran-ki: na njihovih ovtomobilih vidim napise: Votc for RcpUblican ali pa voto for Demoorat. Nekateri imajo tu^i doma po svojih Uano-vanjih take napisa.
Rojaki ,kij ai mislit^ o Ukih delavcih f Ali smatrate teles ljudi kaj manj Ikodljivs kot so stavko kui so čuu stavkat Po ikodi, ki jo povsročijo oai kakor drugi bi jih lahko amatral aa brata. Kaj si mora zavedam delav©« misliti o Ivojih tovariših, ki sgitirajo u naradajilko kandidate, ki so u vsikdar pokazali, da so ao strani kapitalistov. Taki nczavadnstt M po oni strani borijo so svojo ekzi stenco ,po drugi strani po agitirs jo sa kspkalistc ,ki u glavni po vsročitdji, da jc eksistenea delav-
Stva UKrožonOt ;v , u .:
Človek U po vssm tam lahko bo-dil, da dalavoi umi na vsdo, ksj hočejo. Dnevno beremo v Čaaopi sih, kaka m delavstva celo Kvro po bori prati burlvsziji ia kspi Ulismu. Pri au v Ameriki tega ai, pal pa js narobe. Človek mora sgraloU nad propogaado,ko-tara vodijo omerilki deUvci. Zo Um stremijo oai, to pa bom pissl potem, ko bo otevko končons. Pre mogsrji bi morali bUi te dni v St Louisu ia mnogo M u lahko naučili. No svojo oi( bi u lahko pre pričali, koko u pri au propagira so sla vao demokracijo. —
Veliko Žensk trpi as bolečinah I trebuhu vsled pretegnjenja pri porodih. iUlodee, jetra in dostikrat obistl jim padejo doli proti medenei. Takim pomaga koraet a-li pae. (Abdominal bslt). Zoper upo la psčsnino v želodcu naj članica | do ali Milk
poskusi krniti baking so* Klik of Magntsia.
nji dva dni um šo slabši; ves pi riga u mi, di m« j« kar 'špotTrs" trebuh m« boli posebno okoli m«-ll)ela imam dosti; Imamo pet| burja in vodo moram puščati vu- trok, najmlajši dve leti etir. ke pol ura. Zdravnika ne morem več plač«viti, ker aem bru denarja. Ali« mi morete ksj svetovati!	.''-v
Ja psč težko dati v t*m slučaju nasvet, ds bi kaj ulegel. Za pekočo vodo ia vnet mehur damo skoro Vil zdravniki sna in liti zdravila: Urotropln. Dobijo u v lokami, vendar je nsjboUše da jih »•lan vživa pod nadiorstvom zdravniku. Lahko ima pa la kako dhi-go boloaen, ki bi potrebovili drugih zdravil.
C lanici ml piši: Nsj Vam nekoliko opišem avojo boioun, ki me muči le leto HWk Dva mcseca um bila boljša, zdaj me je pi sopot prijelo» kar upo mi upira, temi ss>ii neradi prad očmi, ustraši nt ae vuke najmanjše itvari in iroe mi učne hitro biti. Kidir u me uraa poloti, mislim, di bom kijaguarUi ko mo puati, ja pa spet dobro. Ob meuou um tudi jiko ilaba. Tu kaj mK doktorji pravijo, di imim krč f žel odo u, drugi di um ner vozna. Prosim, dajte ml kak na-•vct{ um še mlidi in bi ne umrli le rada. ■ ..';:. f y f ■
Veliko itviri lahko povsroči nervoznost, če« kstero u prltolu je člsaioi. Nekatero u nervozne viled ženskih slabosti, druge vslsd premilo počitki ali valed prepl rov v družini. Boleun in atenja bolnica ni dovolj podrobno opi uno, di bi človek mogel izreči avojo aodbo. *
; *........
^lanloa mi piše:
Vač let me že boli želodec, di komij izdelujem svoje dalo. Ka dar pora«, so moram stUkit okoli pasa s rokami. Peče me v želodeu,
i
f.Hr Pozor Ju ia delavci vaifcfj<)r<i(/ narodnosti. Dosti rojakov jc, ki ne čitejo sploh »».kakih čoaopiaov.VM dar pa jim lahka prida v raka list ki jim noUmorao škodajs V roke aam dobU hrvaški aorodnjaški list, v katerem aam videl ogls« da Iftš« dražb« The New Rfvrr O 4 MaeDonalda, H. Va. V" r«.d-» jev ao Sate v premsiaiatn. "kjer ai stavk« ' Wojo hin <n* premo terja la teU, ki u telijo wkii h« panja prva^go. tkalje alrvatja. Šavajte h prad lat«o«mt. ki W gs Mdoiiil^ H bi III detet v oai rov.
mmjm
PJše vrh. sdramik F. 9. Sam,
. < ,
Izgubila vonj. Člsnico ml piše t Zbolelo sem 1. 1911. na španski inflasnei ia um posacjo Isto dni trpela na njenih posledicah. Spi. la um galone mcdeein ia pojedla veliko plini, do uk te živa ostala. Eno loto poznej um izgubilo vonj, da ml nič n« diši, n« smrdi. To j« zalo hudo u žensko, ki mora povsod imeti svoj nos, zlaatl idij po-lati. Domač zdravnik mi ja rekel, da js od bolezni sli vslsd prs vsi zavžitih zdravil. Prosim, g. doktor, aH bi bila kaks pomoč u to, ds bi so mi povrnil vonjf t *
To je pač redek slučsj. Dozdsj fic niaem videl bolnika, ki bi prilel ob vonj radi influene« ali vslsd zavlfvanjs sdravH, Vonj tgubijo ljudje, ki imejo ketsr v nožu, pra velike turbiaatne koetl (turbina tes) ali eploh gnojitev v nosu ali v'bližnjih kotlinah (ainus infec t iona). Članici bi svetoval, da gra k zdravniku u nosne bolezni. Včasih u da pomagat, zlasti če tfte nosnici satlašani vsled vnetja v nosu ali vslsd polipov.
Član mipilcr \ ■ '
Molim Vu, dani date uputu u mojoj volikoj aoldl. Imam klsr bolestno vad dva mjasuei store jest 12 godino. Se uvjek tuli, da glcva boli. Sod vd loži n kreveto 6. tjedoa. I mali amo dve doktors, jedoa js kazoo, ds njoj treba doli, drugi da joi treba opesuljc na vrata. AU oaa kale, da ju aišta uma kad ašteaa, postane
iilK'1^ tM*;,
n padalajaga plesa ja bi skle. pa), da je aodleguje tadi kašelj. Imelo ie lofloeneo ia odtadaj ai bila vsi sdrava. Morda ima d«kll ea bolesea ao pljadih; domač adfSttftrftt pol Ishko te dokosol, le j" aoteočao preišče. Ne verjamem. da bi bile toliko slobo odi. n« vsled slabih oči ali vnetih tam •d.
Čtea mi pllsi
bololiae f krilo ter aaprej de kol-k a. ao ebah stroaohi no 6* •traai je boUdiaa hajša ko aa te-vf. Zdravnik ml pravi, do sem bof laa aa obisllbi vsak tedea grete enkrat k ajema, pa a^ ajegovo zdravite as pomogojo dooU. Zod-

TUDI V WASHINQTONU OB-0UTIJO STAVKO tlLlZKI-
0ARJKV. Washinfftaa, D. O. —v Da pri* hsjsjo lokomotive, lelesniški vo. aovl in druga Islesnižka oprema vedno bolj aa psa, odkar ja pričeli atavka železničarjev, govora vlaki, ki prihajsjo v Wuhingtoa in odhajajo is njega
Kurilnloe u netličene i loko« mot ivaml, ki u potrebne nujnega popravila. Drugo lokomotive so« pet oblals kar na progi, ali pi na wiihingtoBiklh kolodvorih. Valih* r število vlikov vosi i zimudo, na« kitari so punl colo po devot ur. In kaj pravijo višji kolodvorski uradniki f Rasmara ao pormalaci
11
Proctituoija na Dunaju.
Dunsj. — (Foder. Prem.) Dr. Demahl, polioijaki sd**nik. .C ja objsvU statistiko glade proatl. ' " t učijo na Duasju, ki js posledlo#,:': bankrotiranega gospodarskega al« i-stsma. 1800 prostitutk je ragiatrUr..^ ranih no policiji, poleg tege je pa. * 11 Ujnih prostituk na vukih 10/ktD 000 Žena, ki šiva aa Dunaju. Lota 1910 js bilo arat)ranlh 7687 žena , ? in deklet, ki eo ss pfodsjale bres policijskega dovoljenja la polovi*, u teh ja bilo apelao bolnih, že ' ns vojažkih čutnikov In aplob Iona prejšnjega eradajaga atanu,: yi katerega je uničila vojaa, tvora.
večino proatltutk.	£
.....
■■ H ■ mM I Gk
Velika vrzel je zamaienal!
Ali se hočeta nsučiU angleščine bres učitelja?
Ali telite rasnih dobrin informacij o ameriškem državljanstvu in navodil, kako m piltjo angleška pisma in kqko se delalo rasne legalne listine (prodajne in najemninske pogodbe, in-tabulaciie, oporoke itd.) v angleškem jeziku? »JTedaj naročite najnovejšo knjko, katero Je Padala Književna matica S. N. P. J. i f

t'.
SLOVENSKO-ANGLEŠKA ifSLOVNICA. #
Prva knjiga to vrsta sa Slovance! — Ima 364 atrani in ie vasana t platno. Staae $2.00 s poštnino vred.
aem
m
i 4
i
t
njene. T
Dalje so v knjigi navodila, kako ee pišejo an-
SleHku trgovska pisma, prošnje sa službe, pisma o prijateljev, čestitke, šaljiva in pohvalna pisma, sožalna pisma, snubilna pisma.
Nadalje so informacije o poštnem sistemu sa pošiljanje denarja, o ameriški vladi in osebnih pravicaK* prošnjah SS ameriško državljanstvo, Izdajanju potnih listov nedrtavljanom itd.; o denarju, merah in utelih.
Končno eo v knjigi navodila in primeri sa sestavljanje legalnih listin, kol so prodsjne in najemninske pogodbe, intabulacije (mortgage), oporoke itd^vjjig^gn^JesikiL^^^
liati in napredovati, mora anali pravilno angU-ško govoriti, čitati in pftaatL Ta knjiga je najboljši uči tal j ia informator. Slovenski delavci!

Na saoatalajta aa drugimi!	■ I
ška slovnica" ja namenjena vam t Naročiti ai
3°ih* "ah Van>	vošerih ln drugih pro-
Druga knjiga, katero > istočasno Isdala Književna mstjcs S. N. P. J., Js
JIMMIE HIGGINS"
.Spirat UpSen
To delo sisvnegs ameriškega proletarskega pisatelja je prava sliks razmer, v katerih je si-vel ameriški delavec sa čass velike vojne. V Higginsu je pooeebljen ameriški proletarijat, ki j< ^aral za profltarje v munidjaklh tovarnah, se velbal v vojaških taborih, potoval čez morie, Izpostavljen submarinom, trpel ns bojiščih Francije Mza demokracijo"—In kaj Je bilo njegovo plačilo? — Naročite si in čitsjte to ssnimlvo pciveKt. *
Knjiga ima 481 strani in je vezana v lične trde platnice. Cena
Vsa naročila, katerim Je pridejsti denar, pošljite na:
KNJI2EVNA MATICA 8. N. P. J.
2667-S9 So. Uvndnle Avo., Chicago, III.
•♦28 „1
J. f *•»•
|
V 1*1
LJ-'v
OHCIJLLNA NAZNANILA SI P. J.
VOZOR OLAHI MATICI S.
KBJltSVVB M. f. J.
»
* Vljudno M oposarjajo vsi šla-ni Književne matice, t. J. oni ro-

jAkl, ki so vplešeli $3 ia U so upravičeni ie do dveh knjig, da aasnanijo nenadoma ivoje' sedanjo naslove tajniku Književne matice.
•	Peter Bernik, tajnik Kajižev-ne matice SKPJ, 3667 So. Levrn-dalo Are. _
ZKIOUAOTA.
' Drultvo Hov. 288, 8. N. P. J., Kokomo, Ind., je po temeljiti ras-pravi pnAlo do prepričanja, da je točka j), člen 27. nalik pravil nepravilne in krivična, sato os poeluluje pravice zajamšene v členu «, (INICIJATIVA IN BB-FEKKNPUM) in predlaga sledeče t
Člen 27„ točki f) pravi S. N. P. J., ki se glssii j) odrešenje roke ali noge valed bolesni (ne vsled neereče) . .. .1100, noj ss spremen,! v toliko, da bo ss glasile j) odrešenje roke sli nogo
.....1100.
Baslogi:
1.	Ker je nala jednota brat-oka organizacija, sato amatramo, da bi ae ne emelo delati resliks, ksdar je kateri njen član v nesreči, ia če sgubi nogo ali roko, Bi nič več kot prsv, do ss mu ple-la operscijsks odlkodnine. po naj bo potem sguba roko ali aogs vsled boissni sli poškodbe.
2.	Ksr js B. N. P. J. dslavsks
podporna orgsnizscija, katSOS ;članstvo sestoji po veliki večini '4s delavcev Mppslsnik v tovar-isuh in rudniki^ kjer eo vsskl dan izpostavljeni nevarnoatim in kjer se vasld dsn lskko ponesrečijo tsko, da sgubs roko sli no-f*
*	3. T odškodnldlki sklad mo-ramo prispsvati vsi enako, kar v resnici isgleds kot enekopravao ia po bratako, ssto ps naj bo šs enakopravno in brstsko, kadar
r* prids ggftbe udss »smatramo, da je nesreča, še človek sgubi tako vsšea ud, kskor js roka ali noga la to — velika nesrc-šs, posebno le sa dslavse, pa naj bo potem vslsd bolezni ali pOBO-mečcnja. Delsti pri tsm razliko, torej ni prsvišno ia ns brstsko.
4. Oe nastane primanjkljaj v poikodninakem akladu. ae bo moral zopfij razpisati isredni ment, in rsspisel ss ns bo ns neksters, temveč na vse brsta ia ssetrs enakomerno. In ad smo prepričani, de ss no bo nikdo brcnil plačati, kajti vsi člani eme-trajo, da je ta sklad aeobhodno potreben pri nsšl organizaciji in *% ga je treba vsdrlati v dobrem etaijju. Vaak pa tudi pričskuje, da bo v alučaju, da gs sadsns taka nesreša oziroma, če sgubi roko ali aogo na kakrlenalbodl nsšln, delešen te podpore.
Apeliramo na vsa društva 8. N. P. J., da o tem rasprsvljsjo ns svojih sejah in da podprejo našo imeijativo v dovoljnem številu, da bo Ha lahko na splošno glaso-vsnjs.
Društvo "Cvetlica napredno Sti", štev. 218 8. N. P. J.
Kokomo, Ind., dne 9. sprils 1922.
Praak Stuler, tajnik. Ignao Uršlš, predaed. Anton Medved, srag.
Ta inlcljativo je bUa predlo« lena seji glavnega isvrševslasga
odbore SNPJ, ksters ss js vršila dae 17. sprils L L la kstsre jo
riasšls, ds je društvo postops-v smisla pravil ia da prsdiog soglaša a nsčelno Isjavo in prsvill SNPJ, sato grs sedaj na jevao razpravo.
V toku devetdeset dni od de-nešnjege detuma moro predlog podpirati toliko društev, de ekup-no representirajo najmanj dvaj-eet odstotkov vsega šlaaetvs jed-nots, ker sicer ne more Iti as splolno glaeevaaje.
Vsako društvo, ki podpira predlog, mora sanj gtaaovati s najmanj dvetretjiaako večina na eejt aavaočih člaaov, To je treba gl. tajniku do dae 21
JUG.
E1STOBI6B* BOMAB.
" Spisal < t Poslovenil H. V.
I f f ' ,	~	mmmm—mmm
(Dalje.)
In sultan se je nagnil pred vezirjem, Id je s navdušenj.m po slušal njegov govor. - Bil« so to besede, kskoišpih še nihče ni čul is Bsjesetevih ust; in tudi njegovo vranje je bilo tako, da ss js awgel Mehmed po pravici čuditi; toda ob jednsm je mogel biti prepričan« kako veliko uslugo je storil padUahu s tem, ds je ocredotočil njegove lete, okoli glevnege mesto v turški Asiji, razkošne, da, čarobne preatolnicc sultanov, okoli Brussc. "Ds," jo govoril Bsjazet šs se->nafše, "prav si storil, ti trdni steber moje dršove, ti si bdet nad mojim sencem. Toda, čemu obotavljajo ti bolgarski psi/' je vprašal naenkrat sopet sultan, ta zaniševalec podjarmljenih krščen skih narodov, 5,ali so tudi oni le na pogodu f In kaj Stefsn srbski, katerega trpim radi njegovo sestra f Nsj ne greši na raeun moje ljubesni do te ssstra!" je doetavil grozeče, ae da bi bil pričakoval odgovora vezirjevega.
"Štefan Lazsrcvič jc pokoren tvojim ukazom, vsemožnl gospod." js rakci vesir, "jn prodno eolnec drugič ugosns na obzorju, bo stal s vsemi svojimi bojevniki tebi ne razpolago, jasni gospod, da to s Bolgari in Grki spremlja no bregove Asije."
"Resničnot' je vprašal sultan, kakor Vi ae verjel svojemu sluhu. "Bisfcillaht torej j)K*»odea, da gs vsprejmem, kakor svaka sultana f" Tm rfMflfSMt
"Da, gotovo," jo pritrdil Meh-med, "kajti ns smem tajiti prod svojim gospodom, da js samo on vsrok, da Srbija ni do sedaj dvignila vojsks proti Al koranu."
"Naj ls poskusi," js sevpil sultan, "v puščavo spremenim to de-	______ -
šolo gaurov, da ne bo celo večnost svstli gospod, katerega modrost
da mi je ljubše, če eta ta dve s nami, nego da bi bila proti naiu. Bedi tege eem skušal privezati ge na ae, dodeli v* mu nejšeotnejšo slulbo: de je v sslštto moji prvi leni, iultanici-materi, hčeri njegovega carje, junaškega Lazarje; in menim ,da sem tako prsv storili" Vesir ni odgovozil V zadregi jc zrl predse .dajajoč a tem očitno na znanje, da ne »oglasa s^svojim mogočnim gospodom, de pe oe obenem tudi boji, israči svoje mne-nje.
"Kej premišljošf" je vpralel sultan, opazivši vezirjevo zadrego, "govori jasno in brez obotavljanje; eej je tvoj padišah tvoj prijatelj, Mehmedel Povoj, aH oo ne strinjaš z mojim mnenjem f"
Vezir, kateremu ae je alo, da selo volno premišljuje o nočem, je sedaj ssm eebi prikimal t glavo, kakor da je sakljušil ovoj namen, in je, obraivši ee k sultanu, rekel pokorno:
"Tudi jss sem prepričan o hrabrosti in nevpogljivi volji obeh vojvod, jaeni moj goepodl Toda, ali ai ti prepričan lo njiju sve-stobif" je vpralel na lahko, da si dosti trdno. '
"Somi" je odgovora Bejeset vzvišeno.	• ,L ' 1
"Naj ml no preneha evetiti solncc tvoje milosti," js govoril vesir dalje, položi vši roki na prti in potem na glavo ia globoko klanjajoč se — "če svoje vprašanje ponovim pravseprov spopolnim."
"Govori!' 'je zdpovedal sultan kratko.
"Ali je moj vzvišeni gospod prepričaj), de nista U nikakih drugih vzrokov ,nego is naklonjenosti do tvojs vzvišene osebo, Obe vojvode opustilo svoj upor, in ravno sedaj, ko js njiju upor prej, nogo kedaj drugič, moral ostati bres kasni Jas m vprašujem: sekaj sta so ravno sede j satskla v senco tvoje visoke po rte, proseč milosti in ponujsjoč svojo službo?"
"Kako vprašanjsje toH!' jc "Nsj ms dobro rasums moj
šuti človeškega glasu po vsej njeni dollinl in širjavl"
"O tem se ne da dvomiti," je menil vesir, "toda' pomni* moj gospod, da nas vsa tvoja državo ai vsljala toliko žrtsv, kskor odi. na smaga na Kosov sml ftc sna taka smege in tvoja država vsahns vslsd notrsnjs izmoga* nos ti."
Sultan ni odgovoril in je po-vecU glavo*..	ru
"In rasven tegs," js govoril previdni vesir dalja, "M ta v ss-dsajem tranotku ustaja Srbov ne ssmo oropala najboljših bojevnikov v boju proti Timuru, mais umolknil je ln si ni upal naprej govoriti
"Todo ti si dsjal ,da js Lezarc-vič s svojimi bojsvniki ne pohodu nam v pomoči" je vprašal sultan, ki ni hotel do konca ' poslušati vesirjevegs mnenja.
."Tako eem dejal in tako je," jo odgovoril le ta, "in\lobro bo, če mu bomo mazali a medom okoli ust, gospod moj t vkročen bo s tem tudi njegov narod, kakor medved
"Podle duše naj ee prilizujejo tam, kjer sovražijo," jo rekel iul ton vzvišeno; "meni ne prietoje, da bi s pretvarjanjem sakrivsl svojo mnsnjs; nisem rob, Mehme-dc, da bi a prllimvenjem akrival avoje čutetve; take hoŠom in tako so moro sgoditl Toda jaa pri/ana šam knesu Lezareviču," jc nada l/s val, 11 rodi tega, in sato, ker bi rabil njegovo posioš, ga vsprej mem kakor svojsga brata; kajti še oedgj ljubim njegovo ssotro s vnemo prve gorečnooti; oaa edias skriva doka v krasnem tsUt«.| drugimi ss igram, ljubimSamo •K" jo govoril sultana vedno
napolnjuje vest s občudovanj jc rekel vesir naglo, da kako morebitno neeporasam^e-njs," ne govorimo knezu Štefanu, niti o njegovih srbskih bojevnikih, govorim samo o dveh upornih vojvodih, o Ivann Milanu Topličaninu, kateriks nji so niti šs .pokazal ni i Holnčnim bteekom tvojih oči,' pristavil premeteni vesir.
Bej&zct ss je vidno zdrsnil rudi vezirovih besed; njegovo liee je potemnelo, z nemirnim ošeoom je
ml toliko« razeodnoeti, da ni obrnil svetoakrunako svojih oči aa eno izmed žene sultana in to še celo v njegovi nsvsočnostl r ,
"Slišala sem jo, gospod moji" je govorila kseeotioe, "in drage volje ee pokorim tvojemu izreku, ko bo obvarovene šest tvojega ležišča, padišah l"
Vezir ee je nssmchnll. kakor v sporazumijen ju. Bojaset pe seje zdrsnil in je naglo skočil naprej, potem pa se jo ustavil ter rekel s nasmehom: "Ah da, sanemarjel »cm te nekaj čase, Irene I Vem to, vem in sam si le pripisujem krivdo. Sc bolj pa eem sen cmeril — >*b<v gosud^rksl Samo potrpi, vse popravi in preženem tvojo ljubooumnoet; v tvojem objemu ti bom sopst pripovedal o svoji ljubezni, kakor tedaj, ko si bila prvič pripeljana is Bisanca (Carigrad) za po jo leno v moj eorefl, in som jas, očaran od tvojega razkošja, tebe, sestrišino ceearja Manuela, menoval se svojo drugo ženo, tslbj prvo za Milevo srkako."
Te skoro porogljivo izgovorjene besede eo ae kakor trn globoko zarile v srce etrastne goepe, ki po ni z nikako kretnjo izdela, da ee Čuti razžaljeno. Samo njeno oko jc vzplamtelo le strsstneje, da eo njeni udi ze trenotekvetrepetali v jezi, ki je divjale v njeni notra-njosti: "TI si gospod nod življenjem in smrtjo." Je dejala zopet mirno, toda nekoliko rezkeje je zvenel njen gles. "Gospod tudi nad svojimi dejsnji, in proti tebi n tvoji mogočnosti greli, kdor te hoče zalezovetl v tvojih dejanjih ali besedsh; ne drznem 'oo misliti na oo, kadar gre za tvojo Čast; jas sem so do sedaj zadovoljevala s ostanki tvoje ljubezni in sadovo-jevala oe bom tudi v bodočo, ko mi odvzamd le te; samo za ae bom oblalo+ala to nesrečo; tods tega no morem gledati, da oo mojemu gospodu in sultanu grabi čast leži šča, čast njegovega harema."
"Bismillshl" js sakrišal sultan divjš, "Sena, ti noriš 1 kdo bi sc drznil kaj takega t \ "Prva tvoja žena« Milova srbska," js odgovorila Irana pogumno,ln zdelo ee je,kakor bi ae lahen zaemeh gibal v njenem glaau. Mehmed vezir'^pam prcatrsšefl po teh beeedah, je uprl svoj po-glsiLaa sultapa, ki je, kakor bi ga bila gromovita strela omamila, obstal a napol odprtfaai ueti, iabnlj* nimi očmi; njegovo čelo4n Beo sta ss mu zaliv sla s vedno tsainejšo rudcčico do po veem temno rndoše barve. Očividno M mu je vsa kri
glavo in ee, odgmivii lica, škodoželjno emokijata; t»o tam jo obrnile avoje odkrito lice k vezirju in jc precej čaaa meh zrle panj.
; Bilo je to k razno lice, pravilnU potez, de ae jc Človek, Ai je zri vanje, kosnej ubranil nagonu, da bi ae vrgel v njen objemlf poljub- •	^
ljal krasno liecia lagodne uatOe. ki ao eHčile rezcvitajoeemu se nemu kelihu; toda to aamo tako dolgo, dokler ac ni naaitiis strast
i ono bolečino, ki * ^ »u. Zena ee.Una, mili njegovega otroka, Aodoce-a ^ telje domovine in Kriatove ni več Mileva srbska. ^ Goapa že stoji ob njegovem k* ku, deaaico polaga na n^J z levico odgrinja pajč^
mu trdno v obra/.. prozornem notnem mraku moril tudi ogovo/jeni opaziti zamiilj*.
na norost, kajti nekaj demonična- ***** bol1°,ti' po nja, je žarelo v njenem očesu, je
gs je žarelo v ležalo v izrazu njenega lica, kar jc zopet odvračalo od nje. Človek je moral nehote občudovati njeno kraooto in se je klsnjati, toda ijd hitijo...t1	"i
Vezir se jc z navdušenjem vtopH v krasote, ki se mu jc tako nalašč nudila v občudovanje. '4 Irena t" je vskliknil opo jsn. Ts js ssupno stegnila desnico proti njemu, in Mehmed oe ni pio-gcl vstavljati temu čaru; prijel je ponujeno mu roko, podel je ns colenl pred Ženo prasne in sape-jivo, in on, sulenj sultanov, jc gUskal roko njegove Žene k svojemu delu, k svojim ustnam. Ona te ni branila« mirno je trpela ta izraz goreče strasti od služpbnika evojega moža in ovojega gospoda; da, cele smohljela sc jo; toda dobro je, da Mohmed ne vidi tetfa smehljaja, sicer bi se bil preplešil in leden hlad bi bil pretrceel njegov drob.
"Zveži se z menoj v njeno uničenje, Mchmcde!" jc govorili medtem, "in nagrada ti ne izosta oeJ"
"Jez fem bil poslušen tvojemu migljaju, gocudarka," je odgovoril ta, "in proti gvojO^u prepri čanju aem vrgel nezaupnoet v prai svojega padišaha. Kaj fco**'|e več, moja huriif"
"Bedi tega eem ti tudi naklonila zahvalo sa to uslugo," je rekla Irena .izmaknivši avojo roko iz njegove In zakrivši sopet svoje lice s pejčalanom; "ostalo pasem izVržila jaz sama," jc doetavila.
bfl pijan; potem M je dvignil in je grl topo predse. Isras goreče strasti se jo počasi umaknil s njegovega lica izrazu njegove hladne razsodnosti.
^ J: Ali si pa tudi prepričana o ovojem istslp»wosudarka^ije vpm-šal naenkrat previdni vesir.
"Seml" je; odgovorila ^IreOs trdno, "kar zvijača nI zsmogta, jc , w	. dokazala ljubosumnost otroka.
valUa proti možganom in mu jo^o j^nuel je sin bi^vntinakih cc-
svojlm tokom stisnila nrai, da jo težko, skoro krčevito dihsl. Stisnil
zrl okoli ssbs; videlo m je, da ne je pesti; in že se je hotel vre« ns
more ngjti odgovora, ki bi njemu samemu sadoatoval.
Lahen ropot ee je oglasil a stranskimi vratmi, ki so bila oi in nizko, da m jih jo opažalo Mo po pozornem opeeovadju dvorane. Očitno ae alužile sa psivetan vhod; in kdor je "ho tel akosi nje, je moral dobro posneti padilahov aa» rail, in je moral faasti. pravico, Koditi po tajnih hodnikih, pepsi-stopnih vsakomur, isvaemši sultana ln njegovih evnuhov.
Bejazet jo butnil s nogo ob tla in se vsled ropota neetrpno obra-Čel etrknekim vratam: "Kdo ao dr-.ne, vsiljevati ae k meni bres vsbllef" js vskUknU jezno. "Blo* millehl trpko poploča avojo pre-drgnoet."
Da si jc avojo grolajo spregovoril tako glasno, da jo je moral 4i-Nuti tudi oni» ki je se vratmi ropotal, so m vrata vendar la odprla, in skosi nje js vstopila v dvorano IskM.postavo; morala m jo pti-pognlti pri svojem vstopu, aedsj pe se js vara vnele, in njena visoko postave se je počeei pomsknils psr kosakov naprej. JPttltt(J|
BUa jo to imoozatns poeta va, gibčnih udov in tako sorazmeflH da je Ugledala vaaka njene kretnje kakor nelno kretnja v plesu. Z razkošjem je polivale ne njej oko, Še je atelei s navdušenjem, .'•o oo Jo premikala. Okoli njenega teleea je valovita dragocena haljo in ker je bile popolnoma zakrita s gostim pejčolaaom, ai nudila v občudovanje krasot svojega lica; samo njene oči so bliskelc škod pajčolan, kakor iakrc Is loreloga
gu mora prenehati geslom, t L
J
gola
|* prinaša det ras pravo 'Ban
večjo vnemo, "in ne sahtsvam za ss druge aagrede pri vstopu v raj sa vas sssags ia širjenje pro
mkove vere nogo da mi ona tudi tasskaj v edemi kakor hnrio stopi nasproti" Umolknil jo sa treno-tok, veeeM m v mislih svoje ljubezni de krasno, duhovite carske hčere. "Bedi tege prenolam tudi vss, kar je Ujcj ljubo; Štefan Brbaki bo etal ob moji desnici pred
mojimi lastnimi sinovi In rasven I oglje v noša! tmini. dajejoš toga," jo govoril pressHljono da-1tam svojim prodirljhrom svitom
manje, da ee zreelo otreater dole, polmtnih poleljrnJ. •
"HElišals eem tvojo grožnje, sultan I" je šolale govoriti ln njen glaa, de ei m je treoel valed aotre-ejega nemira* je svoael po dvorani kakor trepet srebrnih Jkonov, teke. de jo euMan v prljetaefe raa pololenjn nagnil glave nepraj. e vesir Mehmed m je ad ranil ter je v navdušenja ari r riževo, kakor W m ob teh gleeovih odpirala pred njim vele edeM. VsBe temu svojemu aavdušcaju pe tš je chre
mm m
Ije, "čislam tudi arbeke bojeval avgusta ti	----|kti resnMno se vredni, de b«jnj.
Jsvaa razprava je dovoljeaa *J ^	"J?
devetdeeet dai in o te« prilo- ^	V **** B,u4t
tu.li s 22 av-1*** **** *"<*tat	oaega
upornega vojvode, ki m jedlni s
al t&inik	v kribih ia
tajam.	grMj# apirft| roljl sve.
jege knsee ia moji nsoM. Poznam
obe le od davno, Metoede! TO eta mola hrabrih are ta nevpoglji VS volje. Vel. de jes m ne prili-snj^s. tede reaaiee tudi aikoli ae
neprevidno tožiteljico; vezir, prestrašen po tsko naglem izbruhu etrasti, so je osmelil stopiti bližje "Jssni goapod t" je prosil prestrašeno-
Irena pa jo stala mirno vspričo Isbruhs sultanovo jese; In pripravljena na najhujše, jo .prekrižala roki nad pni in nagnila glavo.
Toda sultan se je ssvsdsl; ogso msn trud ga js veljslo, venda^sc jO m vedel.
"Irene!' 'je spregovoril a hri-pavim glasom, "pasi, ksj govorili Če mi ne podsl jasnih dokssov, umreš strašne smrti sakonolomllk v objemu gadov in modrasov. Pro-kliči, in potem to ssmo se vržem v krdelo sednjih robkinj harema. Tako aem rekel in tako ao zgodi, pri bradi prorokovi priaegem to In pri grobovih svojih prodni-kovl"'
"Pojdi na vrt cenila, neercčnl liane!" je odgovorile Irene po-komo ,toda nogumno, "in v kiosku pri labodjem jezeru Mjdsš ■odej svojo prve ženo, Jfilevo arbeko, z Milanom Topličaninom, ki jo je ljubil praj, nego Ti." H Bajezet se js opotekcl vznak, in je, zakrivši si obraz s dlanmi, zdi ho vsi globoko ln boleetno; od kri v M si potem Mee, jc islostne pogto
•Mehmcdc t* je dejal trpke, * lo je strešen odgovor aa tvoje vpra šenjel In jaz sem jo tako ljubili I Sklonil je glavo in eolza je bleetels v njegovem očesu, da so obrvi ksr vst repe tale nod tem od prvih let mladoetl neponavljanlm prizorom a pozneje je morda samo takrat ksdar ni mogel, zbegan od etraeti. doecčl saželjenega ellje. kskor poreden otrok lekel v solssh olsj leve svoji ^d.
"ASehr je vskliknil "potem, "kskor velike je bilo moje ljebe-aea. tako etraleo be moje malče ▼aaje; prepričam eo eem in gorje petem onema. ki me js varal. Ali tebi Irena, aH pe ujel" hi le je odhBel akosi stranska vrata U Svoreae, pnativB e ovoji aoeH tvojo leno Irene samo a
MPii^^ "Prišel »i ti Sfj; po trinsjetih letih se videvaj zopet, in zopet v tekem poloisjJ ln času, pod okriljem jasne it] krssns noči, kskor sva se shsjalg tam v Prizrenu v vrtovih moje« SeUJW| "8e-li opominjaš onih treaoul kov, gosudsrksf" je vpraisl HU lan začudeno, in ni bilo gotev3 kaj več prevladuje v njem, ali veeelje, da gospa že ni pozabila nO dobe njiju prve, svete ljubes.] ni, ali žalost, da spominja nanj»: žena sultanova. "Hm! zakaj rav-j no šele eedaj, pO trinajstih letid misliš nanje?" je vpraial na peg njo, as pol aebe.	|
"Se-le cedej, MUanet" jc po. novila aultanka vprašanje z lak, nim očitanjem, "toda pustiva taj Prišel si in jaz ac ti zahvaljujea; I pojdi za menoj in povsem ti, m, kajf"
Vrnila ee je ter je šla pred njiu] v senco kioska ip v kiosk sam;" pustivši vrsta odprta je odprle tudi Vsa okna. de je mračna lu«,3 ki so jo zvezde, goreče na azurs j svods, bile ns zemljo, prodirala; počasi tudi notri.
"Tako!" jc dejala, obstavši pd oknu, "sedaj se lahkp varno ra* govarjava o minulih dobah in t onih, ki nama naetajajo."
"O minolih dobah, praviš?' j« del Milan, "in zakaj o teh? AU si žo videla kedaj, da bi se vods vračala nazaj k ovojema izvirki! | obe slšvne in bleženosti is pokopsne, dobe bleženosti za ved. ito, dobe slave pa — sj, kdojg
vsf Bodočnost nsm bo govorili In še psr trenotkov jc Mehmed ?*e.m' radi tega ne kličiva mino-l klečal a povešono glavo, kakor bi ^ Prodaj iz groba; glej*
bodočnosti v obra?!" Molče jo gospa prikimala i
* Milan je obmolknil za treno-tek; zagledal se je v gospo, stoj«i čo pred njim; bila je ista, a kate. ro se Jc nekdaj milil i 1 jubsvneii šepetu, na katero je zr! kakor nt' svetnico, y katere objemu je s* pal dobiti nagrado za svoje js* naške jfine. Da, bila jc ists, t^ds Išna drugega, žena premagoval, ou domovine, ubijalcu KristovC vere, za katero je on krvavel avojim carjem in vojvodo, svojin j očetovskim prijateljem, z na ve-; ke slavnim Milošem ObiliČen; zavzdihnil je za.se'in potem Ji j vprašal sočutno:
"Reci mi Mileva, nekdaj mi. ljenka mOjs, alf si sedsj srečnal Ali si srečna, de ai sultanova že. no?" '' ': - ' . t -i -"Srečne?" jc ponavljala Mi. leve zamišljeno, "da, srečna sen v spominih ns minolost, sreSna f j zavesti, da sem ljnhila in biU ljubljena od glssovitsgs junaka, plemenitega moža, iz šegar srca J niti leta niao zamogla iztisnid , spomina nsme; šc eijkret: zshvs-ljujem ss ti, Milsne, zs tvoj pri- i hod!"	.]
"Ti sc izogibaš odgovoru", fr rekel Milsn, jas eem vprsisl: aU si srečna kakor šena sulUnovegs hareme f"	i
"In čemu to vprsšsnje'" )• I vnisilil mileva. ^
"Odgovori," je silil Milsn. "od j tvojega odgovora, gospa snltsae. j va, je odvisno, kij storim."
m^ffmm. '
"Gospa sultanlca", je pon^ ljale Milcvs očitajoče, "da taks j me je imenovel pobratim vojvoda Kosančič; seveds on, fods ti. Milane?^	i
' "In zakaj ne jasi Saj nisi vel Mileva, oorjeve hči, ki sem j* aekdej v svojih očeh povzdip«"« kskor svetnico. Sedsj si ens med stoterih lena in odsliak k* rama, žena eultanovaf" 1o dejoL dočim nI di ogel aedrlsti * isra« zaničevanj«.
Gospe ee J» vsrevnele: stop« jc ze korak Mišje k njemn to ti meni, Milene?!" j# ae pol z nejevoljo, ne pol * ^ leetjo. "ke, togo oe nisem Mla. Jas eeas hotela fasgovsrjstf
• Ko ae njegovi koraki po hodni ku vtikuiH, js kune povadlgafio
sarjev, katerih srce in rasam do soravata predčasno; neznatno dete je dokazalo to, aa kar sem se jas dooedsj brezuspešno budile, in pri porodu jutra ne zagledam več ovoje nasprotnice v haremu sultana!" jo govorila zmagovalno in je lahnih stopinj odhajsla iz dvorana.
Da, seveda! to je bila noč juga, ki js počivale nad Drinopoljem, nad serailom padišaha, nad vrtovi eeraila a njihovimi kioeki, vodometi in umetnimi jezeri; noš krasna in ihta, ko na temno-modrem svodu gori nepregledna množica nebcenih luči, ko vetrovi, plavajoči tiho po snku, dihajo vonjavo; ^ katero ao ae napojili na avb-jem potu z ambro rož in jssmias dreves po višsvah in evetjs po planjavi; noč čarokraana in opojna, kakor kreootioa, ko je satisni-U ^voje oši k počitku. Kdo ne bi ttžehl ljubezni v taki noši! k fA
In glej I Temkej pri kiosku, p* stavljenem ob jezercu, je sliSSla korake, ki ee blllejo proti sebi s dvsh strani. Dobro so, rszločsts močan, ds-si psolen korsk molki ln lahen lom fehskih korakov; saj ee ne giblje niti valček ns vodni glsdini, niti list drevesa ne zašumeva v slabotnem diha Vfc-trs; tako je tiho, tako milo! M Mož, prihajajoči, e etrani vrtnega obsldjs, se je naenkrat vstavil; bras dvome je čul lahne korake, ki mu prihajajo naeproti; naglo je otapil potem per korakov na-prej. da stopi v senco kioeka. Ia ko je ssgledsl žensko postavo ko-maj dvajeet korakov oddaljeOo bližati ae proti njemu, eo je po-nefno vstavil, nagpil glavo naprej, vzdignil roki kviikn kakor k objemu, iui "Mileva!" Ji*ve. kliknil z glasom, ki ee topi v sle-sti ia krepenenju.
*cne je vstrepetaU pri ^veku tege gleeo. kakor de bi mAz ne prišekovsno objemel njeno t^de lbi spomin: kajti z aogo. aa pol privzdignjeno v Ttrivdi ta. ker eem; toda ti - P* koraku, adje vstavil ee trenotek; bolje je. de ee rodova. jj potem je je poeta vile ne tla i #Se atopele naprej s počasnim trdnim
mri**	{ š«
Mo* jo povesil glava Hi Wt'l privzdignjeni reki t
"Ah. possbll eem", je relpl po-1 oglasno, vendar le dosti zvešno, <io jo coepe dobre šala vsake
11»% »v&	i
se « teboj, da ai sagotevim pri t^
M	nltrn' no
kost te are ne iskrile pepele^ laiaele dobe is najinega Bodi a Bogom, vojvodo Topi'* alnl"
Odstopna jg nazaj pnt» f** In v meglenem svita svesd js ^ lo videti, kaka bleeti eolza na aem licu; kitp pe je tegs rr«*
PROSVETA
h,roj« bolesti zakrila • psjčoia-m/p in je i rokaaia prekrižani-
J7ires prsi, štele ne pol odvr-mbi od Milene.	j ji
»•Odpusti Mileve, moj epas!" V vfkliknil Milen strestno Ur se JLl pred njo ne koleni, "odpu-H,rmoji žalosti ned zgubljenim pojim rsjem tnksjšnjefe življe--jt, ki mi ge je ngrebil oni, ki se Pov« tvoj nu* Kekor _ Tvoj m0H samo sroje strasti deli s te in s drugimi ienami in sužnjami ivojiasi v sramoto srbskega ioens in eerje tvojega očete, u podleži — Mileve, odpusti mi te besede radi spomina na minola tte!"
ona je sopet odgrnile pej-iolso S svojege lica, nagnila gls-to k klečečemu Ur ma podajale |Tojo desnico ▼ dokas avoje apra-
t«. In Milen jo je poprijel Ur jo itrsstno stiskajoč k svojim ustnam, šepetal: "Hvala ti, Milevs, gosudarks mojal Časi Prisrenski K zopet vračajo; kako sem hišica!"
"Ne tszo, Milane 1" je odgovoril« gospa zerudevti, Ur potegnili roko nazej, "oni deei ee ne vrnejo več. Is ognjenege mladeniča ai postal mož, vojvoda, in jes žena in mati sultana in eulUnov; vstani in govoriva, s raaaodkom o bodočih česih."	*
Mož, strestno razburjen po be-icdah, je povesil glavo; seveda se je morsl po njih ohladiti, kakor na zimskem mrazu; toda vdal se it njenemu vabilu; vstal je in je ©flstopivfci od nje, rekel Umno i
"Prav govoriž! Mrtvih ne prikličemo iz grobov; govoriva o b> doeih stvareh. — Toda čuj!" jc obrnil naenkrat oko na atran. "kaj je to?"
"Nsjbrže ptič, ki stresajoč nočno roso s svojih perotnie, giblje z listom," je menila Mileve.
"Ne, ne," so je upirsl vojvoda, "v gorah Balkana, v katerih živim s svojimi junaki od nesrečnega dne na Kosovom, kakor uničevalec bisurmanstva, naučil sem se ' Že bolje, nego seth znal popreje, razlikovati treaenje ptičjih perotl od lumz lisičjega koraka; to pa je bi) Človeški korak, kar je prišlo meni za uho," je rekel s prepričanjem.
"Človeški korak ne, razun brez moje vednosti, v Uh vrtovih, ki sem jim jas neomejena vladarice," js odgovorila Mileva s ponosnim dostojanstvom; "mene carsko hčer, ne straži krdelp ostudnih polmož; Bajazet ve, <fe mi sme zaspati. in da njegovega zaupanja ne bom varala nikdar."'
"Kdo bi ti ne zaupal?" je rekel Milan," in da ti Bajazet zaupa, to je samo en dokaz več, da je tudi nanj delovel čar tvoje ljubeznivosti. Oo pz te ljubi, to je drugo vprašanje; kejti kaj more mož mnogih žena, goepod ztoterih rob-kinj,vedeti o ljubezni o njenem •vetem viru, kakor jc nekdaj vrtel iz vsega mojega erca, iz vae duše in misli moje t Radi Uga U za ki in jam Še enkrat, da mi odgovori«. ai li srečna!"
"Rekla eem ti že," je rekla Mi-leva, "de zem srečna v spominih na minolost ,zrečna tudi v zavzeti, da som Bajazetova žena, prvegi mod junaki zvoje dobe, da zem mati bodočih eulUnov."—
"Torej s Bogom sultanova," je govoril vojvoda, trpko in na po odvrnivši se od nje, "radi tega b me ne bils morala klicati, da ml ♦o poveš; toda tudi tako je dobro." je nadaljeval s rsstočo trpkostjo, "saj zem čul na laatne u*. sa, da si se že davno odrekla »roje domovine in evojega Boga. Kdor se čuti srečnim ob boku morilca svojega o£eU in avoje domovine, u je že izbrisal vaako eled minolost i iz svojega spomina, ln ksr s® o tem govori, je leš ln goljufija." ,
Znamenje (Julija 31-22V pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovita jo pravočaano, da vam liatn na uatavimo. Ako liatn no prejmeta, ja mogoča veta v-I jen, ker ni bil plačan. Ako ja val Hat plačan In ga no »rejmeto, ja mogoča uetav Ijen, valed napačnega nnalo-va, pišite nam doplanico in navadita atnri in novi naelov.
Naši zastopniki ao val društveni tajniki in drugi na-ztopniki, pri katerih lahko plačata naročnino.
Naročnina sn celo leto jo $5.00 in sn pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo sn pol leta $1*90 in sa celo loto $3.80.
Za mesto Chicago jo sn loto $6.50, pol leta $125.
Za Evropo atane aa pol lota $4*00, sa vaa loto pa $6.00,
Tednik stane i in Evropo $1.70. člani doplačajo eame 50c sn poltnino.
Naročnino Inhko tudi aaral pošljete na naelov t *
UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
2657 S. Lawndale Ave., ' CHICAGO, ILL.
H. J. F1TZGERALD
OSKRBNIK POGREBOV
T«lafl'r*0l R!*Uc!r.ktlm*'MU..
Prodajam rasnovratns sveže eveUioe, sltks ia okvirje.
JUGOSLOVANOM V. CHISHOLM IN OKOLICI.
PROLETAREC
jO Slovensko glasile socialisti*-ne stranke v Ameriki. Vsak dala vae in rojak, ki se ssnima sa soetalisem, bi ga moral redna čiuti, kar vam kale
mogoče aa neša skušaja in moči vam na faapolatfo.
Vaš rojak i. Osbolt js tukai ss vaa vaše potrebe, aglaalta ss pri njemu.
Kadarkoli mlallte a bančnem pod-latju tedaj ss spomnite nei
FIRST NATIONAL BANK, Chlsholm, Minn.
BREZPLAČNO
ljudem, ki bolehajo na KILI.
10,000 IhJ^^P^	jp^^®
bašajo PLAPAO la Mr. gtaaHava kajlšiao a kili aaataaj.
T» aaoaZte m aad t»na|SltaUa Me-»UMa-MSia Saa-e«iaJsSKhai«4 ae mM m »*•«•»)• nUI^iiIi arifU. aa ašatoe-
IMPORTIRANB
KRANJSKE KOSE
la aajbeljšafe Jakla Velikost •• la 70 centimetrov. • Cena $S.M e Hnlkem.
MATH. PEZDIR,
S*a 7TS, Cllf Hali tU« NSW VORK, N. V.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Jttft 638 Penn Ava., Pittsburgh,Pn.
In odvrnil se je popolnoma, ho z zaničevanjem oditi od nje. Milane t" jo saklieela «oepe e pridušenim glasom, kekoršen jc Popreje njegovo srce in glavo napolnjeval s blaženostjo do opoj-ao« i. In niti eedej ni isgubil popolnoma svojega Čeeaj veUvil se J« nehote, la ee je proti svoji volji •brnil k njej. "Kej mi hoče še povedati, sreč mati bodočih eulUnov f" je prešel s groakoetjo. -
^ aem bila do Uga tre-r • " je odgovoriU U ia njen risa se jc treeel valed notranjo bo-ksti, f* resnične eli eazse Igrane k '* vet Kdo je eploh le razrdil U Veliko bajko — žensko eroef I—
"Da," ja odvrnila goepe dalje, "do taga trenotka, dokler eem al domnevala, da je moje prve Ijabe cen prišla v dar plemenitemu bsa ki me ni ljubil is eebifnih vam kov; gorje mi, da eem ee varale ▼ tebi!"
Jez da aom U ljabil Is eeblčnP tzrokovt" ia vakliknil Milen aa
UMIt """1 *
. UPRAVBlfTVO
• ja vaa aarošalko Is drsgo je. aaj nikar ae kupt^ejo
v, fdee nahaja ja f lista, kar d aa direktna aepeijm aaj bo zelo previden la aa da la ssogoše predno kaj
DOBRE $ot
$800 eli #00 vam zedoetuje, da za^neU kmetijstvo aa rodovitni zmiji v Wiaronainu. Družba vam postavi potrebna poslopja, vam da potrebnega erbija la aekej li viae aa ssdetak. M let fcke ze (»Jedevanje. Kraj je lop. semlje I lahka ss Mit. dobre poU, dobrs voda In blizo do lelosaies. Za ns
DOMAČA ZDRAVILA.
DOMAČI ZDRAVNIK
pomagajo pladati list. kateri Jo raak daa dražji v tiskarni la vse pevaod. Torej bedHe previdni, lo aa pa aabdšeu. tedaj vee U pri-p»šU aaml sebi la ao nam CT:	Upravitelj.




SEJE IN SHODI. RAZNA NAZNANILA
- Mclnture. Pa. — Naznanjam čla-ao*\ulft* AI. m SNP/. d. M bodo od sedsj naprej vrllle dru-fttvene seje v prodorih drultveae-ga pr«-d»ednika br. nerja ln ne ve« v poljakl dvoren!
* ' Opozarjam člane »olj redno udeleiu-se) ia
SraAftv«« da »e bo;
drultvenih
redao pla-prispevke. Ases-
čujejo mesečne p.. —,---,
ment mora bili »lačen. torej le vae-eno. če plakata malo pre)e. Udele-Ste ae v polnem ttevilu seje doe 13. avgusta. — Tajnik.
Reitt, Pa. — Naznanjam članom
Hltve It. 339 SNPJ, de m bo pri-aj. mesečna seja vrAila dne IS. fcefuria, katere naj ae vsakčlan u-deiell. Vrli I« se bo v prot oni ao-iNrata Jotefa čebron. Beliti lo ukroti imamo o doatl valnlh rečeh, bno glada tlatib čleoe*, ki ne
koli i
po>tbuo~'fde& tlatib člsao*. morejo plačati mesečalr PrUpe*" SrTlsn. ki ae ne udfleii prlhod-nje mesečne seje, bo kasaovnn po pravilih, člane tudi opozarjam, de vaak<1 o rum« na »nanje to aeaaa-ullo. da »e ne bodo potem izgovarjali. de je predsednik kriv al taJ-iiJk, da ao suspendirani. Teki na|
i .l i__f_ii.;,. l.liia in n*
umi sebi prlpllejo krivdo In oe predsedniku ali tajniku. — Martin Ular, tajnik.
f Keetvatin. Minn. — Opozarjam 4lene druitva It. 1$4 SNPJ. da pri-»ost vuiejo dru It veni m sejem, sicer »do kaznovani po Pravilih kot Je lo zaključeno na zadnji seji. lalo-ko ae to tiče drultvenih odbornikov. ki ae ne bodo udelelevall aej. Ni lepo od tolikega Alevila člana va, da J in pride oa sejo Jedva toliko.
ae more" seja pričeti. Na vsaki ' valnrga za relevetl in
vljatl, zato Je treba, da .je malo bolj zanimajo. Mialtm. __ tudi ni tako telko, vsakemu članu utrgati ae enkrat na meaeo in priti na sejo. Toliko ne snsnls vsem. ds bosneje ne bo kdo MO, da ni vedel. Frank Zldarleh. tsjnik.
•• St. Loult. M o. — Druitvo It. 107
Chicago. III. - Mbdjnaki tam-buraAkl »bor "Cmrir Je sMeall vzeti si m slo počitnic mesecs avgusta in prenehati v tem BMiescu »rednimi vaiami. Mm vaje bodo pričale sope! v gepten.bru vsako soboto kot doscdaj torei bo dne S. septembra prve veja. Mladi tambn-raii. ki niste bili pri zadnji vaji ter imate s.oja «o<lale sprevljens v pro»torih, kJOT se učimo, pt»dite ponj in vzemite jih domov Ur sku-kiic kdaj med počitnicami, da bo-mo v prihodnji sezoni tembolj as-
Mladi tamburali so pokazali, ds imajo veselje do sodbe, kar ie bilo opalati aa obiskovanju vsi In v sploAnem uspehu pri rabi instni-mentov, ki ga Je dosegel »bor v tako kratkem času. Veadar ps bi naoran le bolj veslaeile prijeti se učcaja. ■fl bi nikdo ne smel niti ene
I počitnicami, mladi tamburali, pridobite le druge dečke in deklice slovenskih atarilev, ds »e bo nal »bor spopolnU- Pripelji te lih a
mI>oj k prvi z borovi vsli.. tla bodo
Rr i »topili k »boru, sko jih bo veselo. Slovenski stari AI, dajte svoji mladini priliko do dobre In zdrave zabsve. Rea. da prlatopnine k zboru stane neksj dolarjev, sli onegs densrjs ne boste vrgli v strao, če gs iidaste sa zab«eo ia poduk »voji deri. Asesment Je bil dosedaj po $14», od keteregs Je zbor plačeval 75c sa učlteljs. Mc pa Je tlo v sborovo blagajno. Učitelj zbora mr. Frank Psvlich, ps Js svojevoljno znižal svoj dohodek od vsakega učenca samo na 25c ns mesec. S tem bo torej i. mesečni prispevek Članov tsmburalkegs zbora snslal samo ftOc. In sicer 25c ss »borovo blagajno ia 2&c zs učitelja. . .
Učitelj nam Je s tem noksssl, da njemu nI sa drugo kot da ustanovimo močan tsmburaikl »bor, v katerega bodo luhko pristopili dečki ln deklice vsakegs. rojska — delsvea. Delujte čes počitnice ss okrepčl-" • — - -«-— "črorljl"!
IORE, TCONCERTI IN PLESNE ZABAVE.
Ulf, ao. —• i/ruaitu mi. i»i
sklenilo ns sadnjl seji dne S, Julils, ds emozorlm člsnstvo, ds redoejle sehsjs na drultvene tele. Ako .se ČlaBstvo sej ae bo udelele-
vslo, bo vsek člso, ki se ne bo ude-lelll vss J vsske tretje lOje. kes bo-všn po pravilih. Torej Člani In čls-
Sce, vzemite to bssbsbJc ter »lote avojo dollnost. — John Br-tOneelj. tajnik .
Detrolt, Mlch. — Članom dru-Ivs /veza detroltsklh Slovencev, |»v. 121 SNPJ s« naznanja, da se
vrie drultvene seje v bodoče vsako dpigo nedeljo v mesecu, in pričenjajo ob 10 uri v Hrvatskem narodnem domu na 1*21) Kirby Ave. Asesmeal se prlčn«- pobirati ob deveti url In se pobira do treh popoldne. Asesment tudi lshko plsčs-ie vsakega 24. v mesecu i isti dvorani sli ps vsaki dsn ns mojsm domu. Mesečni prispevek tudi ls-ltko potljete po polti. Clsnl upo-AievHjte tol prvs seja se bo vrllls dne 19. avgusta. ~ Andrej iemrov, •130 Helen ave.
mtmmmmmm	/
Star Clly. W. Va. — Naznsnjam • * i— SNPJ v
član
Ionom m
r ClirJu,
vs At . sta ■ Va., se bo ; rty unl
nje aeja vrtlla r tlSe dvorani, vabim Člane, da se ftevllno udelelljo seje doe tei ovgusts. ds bo vssk lshko oe povedal, Če se mu vidi kaj
Nekateri se boj kritizirajo čes
neprev seje. potem vo pri ne-
aih la po čssoplsih. Ravno tek laa, ki Bsirajle druitvo kritislra,
»rad ob času drultvene seje spre-a srsven dvorane. Ns sejo ne jtiara^po časopisju pa se oglsla. —-
Sa. Broivnivllle, Pa. — Druitvo II. 301 SNPJ v So. Brownsvillu dale na »nanje vsem članom, ds se bo seja drullvs vrtlls doe 13. avgusta. Val ČIsbI sls posvsBl, ds se udele-lile le seje, potebco pa bsI ne Iso-stsBe noben druAtvenl uradnik, ds stori svojo dollnost In pride ns se-io. Kdor se seje ne bo udelelil, ho kasnovsn, kskor Js to nsvedeno v H||
ličevlč In Ans fhornlk. Kdor ne bo prilel ns se|o, bo haznovsn po pravilih. Imamo mnogo vslnih slvari sa rssprevl|sll. — John Pe-Tkilf, tajnik.
bovbb, kakor je to Bevedcno v Isnlku. Izgovora aej bo bo nI-egs. Da pridejo na aejo se po-Ivajo br. Pranjo »orle, s. Ans Bo-
BA OABA STARIH
MOV.
RIKLJA
lev tsmburalkegs
— Tajnik. .
zbora
Peorla, lil. — Vsem znancem, prijsteljem In sorodnikom nssna-njam žalostno vest. ds Je druitvo It. 311 SNPJ izgubilo prvegs člana, brata Alojsa Turka. V»rok smrti
K dne 23. julija v U Sallu, 111., ns Jo ojegovega brata. ^ okojnlk je bil devet let čIsb SNPJ pri drultvu It. 311. v PeorlJI, III. Star Je bil 33 let; BcoienleB. Ilojen Je bU v vasi Ostrog, fsrs lentlernej ns Dolenjskem, kjer sa-ulčs meter, Itlri sestre In en
Ostroi kjer
euses meter, štiri sestre in enegs rata. tudi v Ameriki enega brata. I Nate druitvo se sshvaljuje vsem členom in člsnlcam v Ls Sallu, III
ki so ae udeležili pogreba in nam pomagali spraviti pokojnega brata Alolsa Turka k zadnjemu počitku. Počivaj mirno, pokojni brst v sme-rlftkl zemlji. — Frank Wolafinuth, tajnik.
Granville. IU. -r članom druitva JuBoslovaalf lk<lM SNPJ, v. <k*o-villu, 111., ln glavnemu odboru naznanjam, da Je meeto dr, TOrnande Izvoljen dr. P. Jlartman, ker |o dr. ' »dAel v stari krai. — le bil Izvoljen l»r meaeca frb prlobčen m le obvs se liflp|a7
nsta Novak, predsednik,--------
nech. talnih; Stive Mahnich, blagaj nik In or. P. Hartman druAtvenl »dravnlk. Seje se vrtijo vsako trejo nedeljo v mesecu.
Opozorjeni člene, de se polnoite vilno udeležujejo sej, sko se kdo ne udeleži enkrat v treh mesecih, kot določajo pravila, bo auapendi-ran. — Tajnik.
Goutanda, N. V. Naznanjam članom ln člsnlcsm druitva II. 325 SNPJ. da sem bil na ssdaji redni aej! Isvoljen sa drultvsnega tajnika. V drultvenih ssdevsb, ae torej obrsčsjte na mene o tmeno. Moj nsslov Jc: 21 Broadway, Gowsnds
Chicago. IU. X DruMvp Frsnc* sco Ferrer, It. 131 SNPJ. bo priredilo v nedeljo «ae 0. svgusta piknik as farmi brats Stertinsrja v W»Uow Springsu. Na čJaae dns-fctva ao bile rszposlane dopisnice » vpraAenjl, kdo »e bo udeležil pik aika, ds bi to tskoj sporočil odboru sa pikal k. Posivljajo se torej vsi ob! člani, ki Ae niso odgovorili ns stavljena vprslanjs glede pik Bika, ds to store nemudoms, ds bo odboru mogoče ukreniti vse potrebno.
Ns kraj piknika bo vozil "trukN, ki bo čskaf oa udeleteacc pred poslopjem SNPJ as So. Lawadale Ave, do devete ure dopoldoe. Sploh Je či nom le is kart razvidno, le ko se bo islet vrlil. Pridite vd fts Bi iB članice as ta islet in pripeljite s seboj tudi svoje ožje prljstelje, predvsem pa o tem obvestite odbor »a piknik. Vstopniae sa piknik al Bikske, vzllc temu. da je druitvo celo določilo primerno vsoto sa nagrade. ki Jih bodo prejeli najbolj pridni. Zabsve se obeta dovoli. Vse članstvo in ožje prljstelje uljudno vabi — odbor.
osebno sil pl-ii Leon Skube, ida, N. f.
NOVO! NOVO!
Narollte la se preprilajte.
Dobro Kalifornijsko kapljico, ki stans le Sl.tl sa en galoa in 93.00 sa tri galone, Hmalovl Ječmenovac stana sa ft galoae fl.fl r Ikatlah la aa 4 galone $1.00 v komadih. Vaa to ao pripravi bres vaakaga kuhanja Navodila poMjcm s vsakim naročilom
FRANK SIMOK a mi COMPANV, . P.O. Im 17. N. 1. PltubOTflk, Pa.
ZNIŽANA CENA.
Dospelo je novo suhe gresdje.
Mulkatel salo sladka debele jagode, baksa 10 funtov...! <!
Ciper gresdje, aaj večje ia aal-sladkejle jagoda, bakaa «•
faatev	4.
M sle črno grtko grosdjs. aelo • Udkn, bakaa f>0 funtov....I t.
Plas v rattah. bakaa 110
funtov ..................910
Briajeve jagoda, vrela 1IS funtov.................9 9
S naročilom poHjlte denar.
MATH PE2DIR,
•ea 771, Cltf Mali Sta* Ne« Taafc. N. T.
NAPREDEK.
ZASTONJ
paiiMM aaS* SLOVENSKO kmjUU* • toMjdSah la P«tMtik. UmJSIUUI
vokatl« sa aaUatiraaJai »««Ual, taS-al ia humsIJIvI.
A. M. WILSON, IM.
911 VUler BaUdiag. w ashinoton. o. c
KAP BI IZVIDU.
za naslov mojega prijatelje Mihael Ključe vlek doma is Zaverlja na Dolenjakem. Pred desetimi leti je bil pri meni da stanovanju in od tukaj je iel na Wintcrquortee, Utab. Od tega čaaa pa ni nič pisal in ne vem, kje se naheja. Cenjene rtojake proaim, U kdo ve ca njegov naslov, naj mi to jevi, eko bo pa sam čital te vrstice, naj ae oglasi na moj naslov. Poročati mu imam nekaj celo važnega. Joaeph Bajda, P. O. Bo* 55, Majnerd, Ohio.	(Adv.)
RAD BI BVSDSL,
kje ae nahaja moj brat Jože Krme-doma ia Vaei Oeredek, fara Smar-jeta na Dolenjakem. Pred 14 leti ave ae zadnjič videla v Chicegu, 111. Cenjene rojeke uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga nezneni eli pe nej ec mi aem prijavi. Poročati mu imam več zelo vainlh stvari. Anton Krme, 237 Greenbush St., Milwau-kee, Wia.	(Adv.)
iftdBH
mojega brata John Barich, doma ia vaei Obrh pri Černomlju na Dolenjekeaa. Pred letom aem sprejel poet keHo od njega brez naslova iz St. Louie, Mo. Ako jc iiv, oglasi se naj na moj naslov. Hvaležen bom tudi tiatim rojakom, kateri mi morejo dati kakino informacijo od njege ali naelov. — Peter Barich, 2830 Dobinaon St., I.o t Angelce, Oalil
VABILO NA VESELICO.
DRUŠTVO "SLOVANSKI RUDAR" 5TEV. 182, S. N. P. J. V GILBERT, MINN.,
priredi
f PLESNO VESELICO T nedeljo dne 13* auguoU, 1922 t Anton IntihairjoTi dvorani, Gilbert, Minn. Pričetok reeolico točno ob 2 uri popoldne.
Vatopaiaa aa a aika a»afca je SOa, iaaska ia atraal aa praati vatapaiaa.
Uljudno vabimo vae rojake domače is dllberta ln blilnje okolice, da se polnoitevllno vdaleže te nal« zabave in prireditve. Za dobro In točno postrežbo bodo »krbel veselici odbor. Pridite vsi vabi
ODBOR.
*0«>
T«
RIVERSIDE HOTEL
1100 Rivar Ava. na vogalu Plaa St. poleg H«jbz tava*e.	Pittslmrgh, Pa.
Na ra!M»g<> (mahi vedno čiste sobe, svda in ekuaaa jedila In vsakevrstas pijača.
Rd)a«b« M Miaaeem se toplo priporočam.
FRANK ERŽEN, Prop.
*>4 V.,I 1 1 " '. "
Phone Cedar 0088.
ANTON ZBAŠNIK
JAVNI NOTAR,
_
206 Bakewatl Bldg., Corstar Diamond and Grant Sta., >v Pittakysli, Po. ,
dr
Sa prjporoča Slovencem v Vaeh notarskih poslih. 3otnlM|
____Izdeluje pooblastila, kupne pogodba, pobotnici, dolžna pisma, oporoka In prol-nja sa dobavo svojcev is ataregs kraja. . Sprejema v Isvrlilo vsakovrstne aeaUJilke i ndruge pretakava tukaj aU v starem kraju. Posreduje tudi v tolbsnih zadevah med atrsnkaml tukaj ln v domovini In dajs vsakovrstne informacije zastonj.
. Ob čaau stsrih Kimljsnov je Ulo v nsvadi, da eo žalovali ae airtveeom in se toliko jokali, da flo se njih solse stehsle v stekleni oe. Navadno ao računali, da oni lolovalec, ki je največ napolnil steklenico s svojimi eolrami, jc aajbolj goroče ljubil pokojnika V sedanjih nalih bolj praktičnih taoih se uporabi js jo steklenice sa ver kej drugega in bolj koristne fa. Rabi se pri daljnogledih sa| epoanavanje svetovnih prohljc mov. V laboratorijih ae uporablja I jo etakleniee za sdrarila. katera, kadar je »dravje upalo, da nam pomagajo vrniti nale moči. Ne katere atrklenice uporabljene saj edra\ila ae uporabljajo le leto in leta l»re* vsaka prereembe in eo •elo poenane m<d ljudstvom, tak je naprimer slučaj pri Trinerje-iein grenkem vinu. Tisoče in tiso le htimh gotpodinj v P.druleaih drlavah In Kanadi, drle te *tck-lemee v avojih omaricah re zdravila, to pa her vedo. da je t* zdravilo \aa dobro in vselej kori«tno, Oko je član drullna h«lnn \sle«1|	—
«tu»»e slaati do je«lil. »aba anoatl. . Pro,v#u..	blaco.,.,
gapriniee, glavobol., pl.nov > u J.™ '^ L ttriniJlTnkn, p davnih delih telraa nfrvo.n« jUd4't? Ah°	'
atl ali splolne ualabeloeM. ,td Tr m\	podpiraj trgoeee. ki
nerjevo grenko vino ^ d,d„ na	"J **
K-Hlajv v«4i lokomeb ali pri " "	^ sa v^kdanje po
trgovrih , Zdravili. M—- -	^
Odvetniška in jovno-notnrako pisarna F. A. B0GADEK,
S00-S03 \Aslah Balldlav, 404 DfauMed Slraet	-i-	PlTTSBURGH, PA.
Iagotavljam pooblastila, kupne ia darovalae pogodbe, prolnjs aa dobiti »vojoe ia stara domovine in vae druge atarokrajske uradne »pisa. Poeredujem pri aapuAČlaakih razpmviih Moja pisarna Je bllaa korta.
Poelovadja aa slovanski oddelek t LOUI8 K VEDER, IKRAJU* intTUTU*1 ™ ? ndUrAI •P^J^* »Piee v STAREM
7t
tO
F. KERŽE
1142 N. E. Dallaa Rd CLEVELAND, O.
S. N. P. J. druitrozn:
Kadar naročaU saatova, rega-Uje la dr«r>, pazita aa moja ime In naslov la hočeta dobiti naj belJ4a blago sa najniže ceae.
Naleti ia vaoral ZASTONJ.
mmmmmmmm
G
R
A
E
L
E
Z
A
T
A
V
E
dr,i«v*ne
tako
in
dohro
blafo
cen«
EMIL
J I 07
CHICAGO.
Frank Sakser State Bank,
82 CortUndt StarMt	NEW YORK. N. Y
t Gaaaralaa Zastopstva |
* JADRANSKE BANKE
» ia vsah aja»ib pmdrmkmU,
JUG03LAVIA,
Baagrad, Calja, Cavtat, Dabrovaik, Er^aori, Jol«, Kar£«U, fc.ter Kraaj, Ljabljaaa, Maribor, Mathavič, Sarajavo, Split,*Siba»ik i arab
ITALIJA:	. NEMŠKA AVSTRUA
Trst, Opatija. Zader.	DUNAJ.
lavrlaiaaso hitro in poceni denarna izplačila v Jugoslaviji, lu lijl in Nemlkl Avstriji, ter Isdajamo čeke v kronah, dinarih. lirah in dolarih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki la vseh njenih po-družnicah.
Prodajam« parobrodne tn lelesnilke vosna listke na vse krai« in sa vse črte. Kadar ste na potu v staro domovino in se nahajate v New Yorku, ae Vam bo iaplaftaio, ako ae sglaaite glede vreditve Va fcih denarnih aadev pri ravnateljatvu nale banke v prvem nadstropju
bodo posluževali nale banke.
FRANK SAKSER STATE BANK
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
mm	^^^^
Frank Cerne,
6033 ST. CLAIR-AVE., CLEVELAND, O.
t Zvez, broike, zapestnice, diamantne ^ protone in lovoiirje, rerižice Ltd. ^
POPRAVLJAMO: uro in drugo zlatnino po nizki ceni. PODRUŽNICA
Columbia Gramofonov
In gramofonskih plolč. Slovenskih ln drugih. Prodajamo na lahka mesečna odplačila. Pilita po cenik, kateri aa Vam pollja brezplačno, ali pa oafbno vpraiajte sa cene predno drugod kupite.
Najboljie blago.	Najnižje cene.
Največja slovenska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna
2146-48-50 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Mi tiskamo v slovenskem, hrvatkem, slovaškem, čeikem, poljskem, kakor tudi v anglelkem in nemlkem jeziku. Nale posebnost ao tisko-T	----0SVETA" se tiska v
vina sa druitva in trgovce.—"PROSVETA" se
nsli tiskarni.

Denar v staro domovino.
&&
Ze Jugoslavije:
is.......... • $ 1.90
«....«. s je M.oo
Za Itelljai
100 Ur . •. • .......$ 5 50
000 lir...........U 0°
10000 Mr...........60.00
Isdslujemo notarska dela ss tukaj ht stari kraj. Posojujemo In vsacteno posojils na prve vkniibe (Mortgage). Prodajamo lot« in fsrme.
MLADIC & VERDERBAR,
1334 West:i0th Straat	v	CHICAGO. 1LL.
lasaas aa aalogl prava
LHBASOVE HARMONIKE
tri in Itirivntne, dvakrat, trikrat in Itirikrst, nemlko ali kranjsko uglaiene, kakor tudi chromatična z 12 baai; pilite po cenik.
. . i " Nadalje lasa i aa aalagi todi prave .
STAROKRAJSKE KOSE
kovana na roko, Is avatovnosnans tovarna 3EN3ENWEKK-KREN. HOP is Štajerskega, v dolgosti od 26 do 88 InČev, kakor tudi kle-palno orodje in bruailna kamna po aledečih cenah:
Paaanaaaa kaaa a rtebo la Idjalaas..	...............62.50
6aat bas skupaj ali val ...........,...,..•..••..«•<.$2.00
Klsfalaa orodja, dvoja vrsta, garnitura....................61-26
bergamo brasilai kanal, dva haaiaa....................61.00
Srpi i	••••........616®
Motlka, dvoja vrsta ....................................81
rrt Uh ranah ja v»uta lu4f poltnlna; a aaralilMM rra4 Ja poaUtl t«« Saaar vnaprej. Bajl ko« vprataH« rajali«, ki — Jih ts aaratlll o* man«.
ALOIS SKULJ, 323 Epoilon Plače, Brooklyn, N. Y.
ZASTAVE
eami In tudi elriig« o btdekib.
jlczminit Trm»-r ,c\ IS \A,|v.)
ANTON lOftVlE.
! VICT0R NAVINSEK,
Fl Mia ■ ■ ■ I m	________
Rogallja la
___^ ladaluja pa
Joh	^
331 OKKKVK STRKKT, CONgMAUOH. PA
STAROKRANJSKE KOSE.
Edina agentura sa Zdrulen« drlave aa najboljie vrsta sU rokrajske kose, srpa, bruse, klepanja, kotilča, oeclnik in Strelka motlka, ročno kovans pri Dobrem polju na Doleoj akem. CKNK SOi
Kose močnejie MOLDOUIE s rinko in kUačem po 82.60, 6 hoe ali več skupaj Pa ?o 82.00 vaaka. VeUke ao 26, 28, 80 ia 32 Inčev.
Druge vrste kOee ssalo oi « izdelana na Stajerskam tske-svene POLEEANKE ene ali vri po $2.00.	. ..
V velikosti se pe 20. 82 In 24
j?rp*sa hkpet ........I*:?0
k JMgM ■*K ■ *
Bergamo brusi.....60c in
Klapalno orodje dvoje vrste..............po 81.26 in večje 6l-JJ
Koahča tovarn lik aga izdelka............................. 1-66
KoriMa ročno delana na Kranjakam......................«-JJ
Oaalalkl ia nlo/ovin* po. . .	.	.........W
H nleov dalga '•••••*••*. 1 * i.........,
izdelka 61.00, u večje..................\
»čae kovana .........................J-"
Oariaihi is pju^rvm«
Pile atarokrajaka po L _____
Motike tovarnHkega izdelka
Motlka "StruAka" mh« kn
""" . ■ .........................
Ribatni aa rapo ribati po........'.......................
Prodajamo blago tudi na DEBELO trgovlaam. Pilite pe aal cealk
- m f1***0 Pe*»hio se vaako naročilo. Pelljtto deaer aU P» Moaer Order s naročnino ae aaslov:
STEPHEN STONICH,
106 Lake Street, Chieholm, Minn.
la psklil i iss.
Prije-
lo dr agiai