Uto LXVII., St. 17
ponedeljek 22. januarja
Cena
izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznika. — Inaerad do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst t Din 2 M), od 100 do 800 vrst S Din 8.-. već« tneeraU petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenakl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO 09 UPRAVNlftTVO LJUBLJANA. Knafljeva ■Bes tt i
TSlefon it 8132, 8134 8184. 8186 m 8188
ZASEDANJE MALE ANTANTE
Danes so se pričela v Zagrebu posvetovanja zunanjih ministrov — Jutri odpotujejo vsi trije ministri v Beograd, kjer bo konferenca
zaključena
Zagreb, 22. januarja, r. Danes dopoldne ob 10. se je pričelo zasedanje stalnega sveta Male antante. Zunanji ministri gg. Bogoijub Jevtič, dr. Beneš in dr. Tituleseu so se ob 10. dopoldne sestali v bivšem banskem dvoru, kjer so pričeli posvetovanja o zadevah, ki so na dnevnem redu te konference. Posvetovanja bodo trajala do 13., nakar bo zunanji minister g. Jevtič na čast svojima tovarišema priredil svečano kosilo v hotelu Esplanade. Posvetovanja se bodo popoldne nadaljevala. Zvečer priredi večerjo ban savske banovine g. dr. Pero vic.
Jutri dopoldne odpotujejo vsi trije zunanji ministri s posebnim vlakom v Beograd. Spotoma bodo nadaljevali posvetovanja in jih v Beogradu zaključili. Po avdijenci pri Nj. Vel. kralju bodo vsi
trije zunanji ministri sprejeli novinarje in jim podali daljše izjave o sprejetih
sklepih in o stališču Male antante do vseh teh aktualnih mednarodnih problemov, ki se tičejo držav Male antante.
Konferenci Male antante v Zagrebu pripisujejo v mednarodnih političnih krogih veliko važnost. Mala antanta si je v teku zadnjih let tako učvrstila svoj položaj v mednarodnem političnem svetu, da je postala eden najvažnejših čini tel jev zlasti v problemih Srednje Evrope, ki so v zadnjem času zopet v ospredju mednarodnega zanimanja. Glavno pozornost pa posvečajo mednarodni politični krogi konferenci Male antante še prav posebno zaradi najnovejše akcije Rima v pogledu Srednje Evrope.
Veliko zanimanje   za konferenco se
očituje že v izredno velikem stevihi novinarjev, ki so se pri tej priliki zbrali v Zagrebu. Poleg številnih novinarjev iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije so prispeli tudi zastopniki največjih svetovnih listov in novinskih agencij, tako iz Francije, Anglije, Nemčije m Italije, kar najbolj dokazuje, s koliko pozornostjo gleda mednarodni svet na Malo antanto.
Pariz, 22. januarja r. Francoski tisk posveča zasedanju Male antante v Zagrebu največjo pozornost. Vsi listi objavljajo program konference in mu dodajajo daljše komentarje. Med drugim poudarjajo, da bo Mala antanta tudi pri tej priliki naglasila nedotakljivost obstoječih državnih meja in se najodloč-nejše izjavila proti vsaki reviziji mirovnih pogodb.
Avstrija bo zahtevala zaščito velesil
Suvich in Dollfiuss sta se prepričala, da se Avstrija ne more sama obranili pred hitlerjevskim navalom
Dunaj, 22. januarja, r. Italijanski državni podtajnik Suvich je sinoči zapustil Dunaj in odpotoval v Kim. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, v kateri je podčrtal simpatije Italije do Avstrije naglasa joč, da ima Avstrija po svojem zemljepisnem položaju izredno važno nalogo posredovalca med jugom in severom. Zato se morajo zajamčiti v Avstriji normalne prilike in zaščititi njena neodvisnost. Tudi uradni komunike, ki je bil izdan o bivanju Suvicha na Dunaju, podčrtava, da je ta poset dokaz prijateljskih odnošajev med obema državama. V ostalem pa niti Suvich, niti komunike ne pove nič konkretnega o razgovorih, ki so se vršili.
V službenih krogih izražajo zadovoljstvo nad tem posetom, četudi je bil ta poset ves čas v zraku velikih narod-nosocialističnih demonstracij. Sinoči so priredili velike demonstracije pred Italijanskim poslaništvom, kjer se je mudil v tem času Suvich. V ostalem pa podčrta vajo pomen tega poseta še z dokazovanjem, da je bil Suvich na Dunaju ne samo kot zastopnik Italije, marveč tudi Francije in Anglije, ki sta prav tako odločeni braniti neodvisnost avstrijske republike. V zvezi s tem na-glašafo, da bodo morale velesile v primeru, da se bo nadaljevala hitlerjevska gonja proti Avstriji, storiti primerne korake, kajti to početje ni več samo avstrijska notranja, marveč že mednarodna zadeva.
Pariz, 22. januarja, r. Pariški listi se obširno bavi jo s posetom Suvicha na Dunaju in poročajo v zvez] s tem, da ni izključena mednarodna akcija za zaščito neodvisnosti Avstrije. Sauer-wein piše v »Pariš Solni«, da ie avstrijska vlada po svojem poslaniku v Berlinu zadnjič opomnila nemško vlado, naj opusti nadaljnje rovarjenje proti samostojnosti Avstrije. Avstrijska vlada je ob enem zahtevala, da se nemška vlada jasno izjavi o svojih namerah. Avstrijska vlada smatra, da je to zadnji korak za mimo poravnavo tega spora in je odločena, ako ostane tudi ta poizkus brez uspeha, prenesti ta nacionalni spor na internacionalna tla. Pri tem ie avstrijska vlada naglasila, da razpolaga z dokumenti, ki silno obremenjujejo nemško vlado. Prav tako je opozorila na okolnost, da izvira 80 odstotkov eksploziv, ki so jih uporabljali narodni socialisti v zadniem času pri svojih demonstracijah in atentatih v Avstriji, t Nemčije.
London, 22 januarja, r. »Sundav Re-feri« poroča, da namerava avstrijski kancelar dr. Dolliuss te dni izročiti vladam velesil spomenico, v kateri bo zahteval, da velesile zaščitijo neodvisnost Avstrije. »Observer« se bavi v daljšem članku s položajem Avstrije In predlaga, naj Angiila, Francija in Italija prevzamejo jamstvo za samostojnost Avstrije.
Razorožitvena pogajanja
Komunike predsedniitva razorožitvene konference — Ženevska pogajanja se bodo nadaljevala v februarju
Ženeva, 22. ian. d. Ožie predsednicvo splošne razorožitvene konference, v katerem so predsednik Henderson, podpredsednik Politis in poročevalec dr. BeneS, je objavilo po včerajšnjih posvetovanjih naslednji komunike:
Zaradi različnih naziranj o nekaterih važnih vprašanjih je sklenilo predsedniatvo splošne razorožitvene konference, da se naj zaradi odstranitve težkoč podvzamejo istočasna in dopolnilna pogajanja med posameznimi državami po diplomatskem potu. Razen tega je bilo sklenjeno, naj predsednik konference določi rok za novo otvoritev dela konference sporazumno s podpredsednikom in poročevalcem. Presednik, podpredsednik in poročevalec so sedaj prišli do prepričanja, da glede na razvoj dosedanjih diplomatskih pogajanj ne bi bilo primerno prekiniti to akcijo s takojšnjo otvoritvijo dela konference. Razen tega so soglasni o potrebi, da bi bilo predaednistvo konference, kakor hitro se sestane, v položaju zaključiti priprave za določitev dnevnega reda ter roka prihodnje seje glavnega odbora, ki ima za cilj zaključitev razorožitvene konference. Zato je bilo sklenjeno, naj vlade posameznih držav, ki ae med seboj pogajajo .obveste predsednika konference o položaju Se pred 10. februarjem tako, da bi moglo ožje predsedniStvo, ki ae bo sestalo 13. februarja, določiti — sedanje širšega predsedniitva.
Berlin. 21. jan. AA. V tukajšnjih vladnih krogih odločno demantira jo vesti, da bi bila nemška vlada v svojem odgovoru na francosko razorožitveno spomenico z dne 1. januarja t. 1. zahtevala demilitarizacijo po-renjskega pasa, kakor tudi izpremembo čl. 42 in 43 versailleske mirovne pogodbe.
Sestanek dr. Beneša z dr. Dollfussom
Praga, 22. januarja, d. Poset češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Sofiji, do katerega naj bi prišlo po zagrebški konferenci zunanjih ministrov Mala antante, j« moral biti odgođen zaradi zaposlenosti dr. Beneša drugod. Po nekaterih vesteh nj izključeno, da aa bo dr. Benei na povratku iz Zagreba v Prago zastal v Avstriji izven Dunaja z zveznim koncelarjem dr. Dollfussom v svrho izmenjave medsebojnih informacij.
Verska prisega v Netnčtfl neobvezna
Berlin. 22. lan. AA. Nemška vlada ie sklenila, da ne uved* verake prieeee kot obv^ane na sodiščih. Čeprav mora biti. kakor zatrUjek) uradni kroci v krščanski državi prisesa pravilo, bodo na podlagi teea sklepa tudi v bodoče priče In strofcovniaki lahko odklonili verafco prisago, če bodo to izrecno hoteli.
L univerze
Beog.-ad,   22.  januarja,  AA.  Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prosvetnega
ministra sta napredovala na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra i. v Ljubljani za asistenta v 6. skupini dr. Oskar Reja, asistent na isti fakulteti v 7. skupini ln na medicinski fakulteti univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani za izrednega profesorja na stolici za histologijo v 4. skupini 2. stopnje dr. Alija Košir, docent na isti fakulteti in v isti skupini.
Zborovanje notarjev
Zagreb, 22. januarja, n. Včeraj se je vršilo zborovanje notarjev kraljevine Jugoslavije, ki se ga je udeležilo okoli sto notarjev. Zastopane so bile vse pokrajine razen Bosne, Hercegovine in Srbije, kjer notarjev še ni. O pravilih udruženja je poročal notar Gajšek iz Maribora, dočim je notar Rado Jereb iz Konjic navedel, da so slovenski notarji izdelali načrt za izpopolnitev zakona o javnih notarjih, Id naj bi se izpopolnil še glede na potrebe ostalih pokrajin. V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik dr Svetislav Mthajlović, narodni poslanec iz Sida ter notar v Panče-vu, I. podpredsednik Rado Jereb Iz Konjic, II. podpredsednik Tomo Kojič iz Splita, tajnik dr. Andrej Gostita iz Zagreba, blagajnik dr. Dane Stanisavljevič iz Zagreba, odborniki dr Mlademvič iz Subotice, dr. Auer iz Siska, dr. Cervar s Sušaka in Pli-veršek iz Ljubljane.
Častno parlamentarno sodirce v Franci u
Pariz. 22. januarja r. Ministrski predsednik Chautemps ki je bil doslej proti imenovanju parlamentarne preiskovalne komisije, je sedaj pristal na to da se z dekretom imenuje posebno častno sodišče, sestavljeno iz vrst senatorjev in poslancev. To sodišče bi bilo sta1 na ustanova, in bi imelo nalogo, vršiti preiskave v vseh zadevah, pri ksterih oi bili vmešani čutni parlamenta. V aferi Staviskega bo to sodišče izvršilo preiskavo in v dveh alt treh mesecih predložilo poslanski zbornici in senatu svoje poročilo.
Francoske finance
Pariz, 22 januarja AA Včeraj je mel poslanec in bivši finančni minister Flan. din v Marseiliu govor o finančnem in gospodarskem položaja v Franciji Med dru gim je dejal, da bo leto 1934 bkratu leto proračunskega ravnotežja in ravnotežja cen in da se bo Francija morala v tem letu odločiti definitivno ali za deflacijo ali pa za inflacijo Govornik je orisal prora-čuaaki primanjkljaj za leto 1933 in ravnotežje za leto 1934 in dejal, da bo proračunski suficit za prihodnje leto znašal po vsej priliki več ko 6 milijard frankov.
Pohod gadnih v Angliji
London, 22. januarja, r. Včeraj opoldne so krenile iz devetih mest od komunistov organiziran«; kolone gladnih k pohodu na London, kjer nameravajo prirediti veliko demonstracijo brezposelnih. Oblasti zaenkrat niso izdale proti tej akciji nobenih ukrepov.
Schaf fer — evropski prvak
Dunaj. 22. januarja AA. Korbiro poroča iz Inomosta: Na včerajšnjih finalnih tekmah pri drsanju, ki so se vršila v See-feldu za prvenstvo Evrope, je zmagal Kari Schaf fer. Pri tekmovanju žensk fseniork) je zmagala g*. Lieselotte Landsbeck.
Nov guverner Rima
Paril. 92. januarja. AA. Iz Rima poročajo, da bo no informacijah verodostojnih kroeov dosedanji guverner Rima knaz Bon-com pašni odstopil m da bo na njegovo mesto imenovan knez Urbano del Drago.
Podružnica: MARIBOR, Grajski trg it 8. - NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon tt 6A podružnica uprave: K ocen ova ulica z. telefon št 190. — JESENICE Ob kolodvoru 101,
Račun prt poštnem čekovnem zavodu v LJubljani št 10.351.
Razdejanja v Indiji
potresnega ozemlja prihajajo vedno bolj strašne po-
v enem mestu izgubilo življenje 40.000 ljudi
Kafk trta. 22. januarja, r. Zadnje ve-st], ki so prispele iz potresnega ozemlja v okolici Katmanduja v pokrajini Nepal, potrjujejo, da je to zgodovinsko znamenito mesto v popolnih razvalinah. Stoletja stari tempelj je samo še kup razvalin, prav tako pa je docela razdejana *tidi slovita palača mahara-dže> Po potresu je vso dolino zalila voda ter jo pretvorila v eno samo nepre-
gledno jezero. Splošno sodijo, da je Izmed 80.000 prebivalcev te pokrajine najmanj polovica našla smrt pod razvalinami In pri poplavi. Tudi poslopje angleškega poslaništva v Katmanduiu le docela razdejano. Usoda osobja poslaništva in ostalih belih naseljencev je docela neznana m se boje. da so našli smrt pod razvalinami.
Zborovanje slovenjebistriškega učiteljstva
V naši banovini imamo še 757 brezposelnih učiteljev in učiteljic, čeprav je 264 razredov brez učiteljev
Slovenska Bistrica, 21. januarja. Kakor navadno je bilo tudi drugo letošnje rborovanje v sobote 3C t. m. lepo obiskano Učiteljsrvo je s* p'*ebno zanimalo napovedano predavanje gvJ«pe Pirk-majerjeve o Lavtarjevi računici in njegovi metodi, ki pa jo je zarad, zedržanoati zastopal g. prof  Fink iz Mar!bora.
Po uvodnem pozdravu je predsednik društva g. Miloš" Tajnik obSimo poročal o zadnjem zborovanju vseh društvenih predsednikov JUU v dra\sk banorrr.i. kjer so se obravnavala zlasti naslednja važna in pereča stanovska vpraša; ie; namestitve nadzornikov razpis učiteljskih mest v trgih in mestih premeščanje med šol letom, učiteljice ročnih del vpokojitev učiteljic mater s 3 otroki m zelo važno vprašanje obmejnega učiteljstva Na obmejne šole naj se nastavlja najboljše učitflistvo s primerno posebno nagrado pogrešno pa je smatrati te šole kot kazenske postojanke Učiteljstvo naj se bolj zanima ra svoj dom v Omišlju in se na i b«»h opnrac svoje prevažne ustanove »Samopomoči«, ki sprejema člane »e do 45 leta Mnogi krajevni šolski odbori naj poravnajo članarino »Po-potnikaa .društveni člani pa članarino 2i vahna debata se je razvila glede brezposelnih, ki jih je v naši banovin, kljub temu. da je 264 razredov brez učiteljev, še 757 O mnogih gornjih zaucveh so bile predlagane primerne resolucije
Po tem poročilu je predsednik pozdravil g. predavatelja profesorja Finka. Njegovo
predavanje o preizkušeni Lavtarjevi metodi je bilo prav zanimivo. Dejal je med drugim, da je Lavtar Še prav tako sodoben kot nekdaj, saj to bt-rltnski pedagogi na nedavnem pedagoškem tečaju v Ljubljani razvijali v računstvu iato načelo kot Lavtar pred 25 leti Lavtar. ki je bil dober psiholog je predelal vsako najmanjšo stvar tako teoretično kot praktično. Nadalje )e poudarjal predavatelj najvažnejše ideje njegove metode, ki so: stevni princip, ustvarjen ie premis (brez številk), izogibanje nekonkrernim nalogam, podrobne stopnje, priprava za daljšo dobo sklep, vratna vaje. troični princip itd Za njegova zanimiva, z duhovito šalo osoljena izvajanja se je učiteljstvo prisrčno zahvalilo Glede Lavtarjevih računic bodi omenjeno da vet zdaj izšli v predelani izdaji računici aa 3. in 4. šol leto. dalje metodika m podrobni učni načrt (založila Učiteljska knjigarna), v pripravi pa je računica za viSJo narodno šolo in za l. in 2 šolsko leta
H koncu zborovanja se je predlagalo naj se doklade krajevnih Jolsfcih odborov izplačujejo direktno. Proračuni toga odbora, ki so itak minimami, naj se v celoti odobrijo. Predsednik je dal nato še pojasnilo glede ponovnih prošenj za napredovanja, onim, ki njih prošnje še n:so rešene, nakar se je določilo, da bo prihodnje zborovanj« v Poljčanah 19. februarja z začetkom ob 7. uri predvsem glede obravnave podrobnih učnih načrtov.
Posaarski plebiscit
Ugoden odmev ženevskih sklepov v francoski {avnoeti
— Izjava Paul-Bonccurja
Pariz, 22. januarja. AA. Francoska javnost kakor tudi tiaU so v aploSnem s potekom zasedanja sveta Društva narodov, na katerem so razpravljali o pripravah za plebiscit v Posaarju, d bo prihodnje leto. Svet je izvolil tročlanski odbor, v katerem so italijanski argentinski ln španski delegat. Njegova naloga je, da pripravi poročilo o ukrepih, ki bodo po njegovem mnenju potrebni za mirne plebiscitarne volitve v Posaarju Ta odbor Nd moral svoje poročilo o tem predložiti svatu Društva narodov do meseca maja.
Francoski zunanji minister Paul Bon-cour j« o tem sklepu izjavil novinarjem.
da pozdravlja ta sklep sveta Društva narodov. Svet bo moral skleniti vse ukrepe, ki bodo potrebni za svobodne volitve ln neoviran izraz volje prizadetega prebivalstva, kj ae ne bi moglo izreci po svoji pravi volji, če bi s« moralo bati pritiska aH kasnejšega maščevanja.
Prav tako so s tem sklepom sveta Društva narodov zadovoljni tudi listi, ki pri tej priliki poudarjajo, da je avet Društva narodov upošteval hude razmere v Posaarju in vzel zadevna poročila na znanje. Zaradi tega se je morala tudi razprava o teh vprašanjih vršiti za zaprtimi vrati in bran javnosti.
Japonska vojna ladja potopila
Parii. 22. januarja. A A. Iz Tokija poro čajo. da ae \e včera? na klečeh pri Sa^du potopila z vso posadko oska japonska voina ladja, ki je bila opremllena z najmodernejšim jrozj*m proti podmornicam. Ladja se ie potopila zaradi karambola z neko torpe-dovko.
Rusko posojilo Turčiji
Ankara. 22. januarja. AA. Anatotoka agencija poroča: Vcerai so podpisali pogodbo med Turčijo in sovjetsko Rusijo, ro kateri ae Turčiji dovoli kredit osem milijonov dolart*v. Kredit bo porabljen za industrijalizacijo dežele.
Akademski naskrvf v Rusiji
Moskva, 22. jan. Ruska vlada namerava sklenila  zopetno uvedbo akademskih na alovov, ki ao obatojali v času carska vlade ln ki ao jih odpravili   boljševikl. Kakor nekdaj, ae bodo v bodoče priznavali aa* varzitetn! naslovi  treh stopenj: asistent docent ln profesor.
Poklicna vlomilca
LJubljana, 22. januarja. V soboto in včeraj je policijski uradnik g. Macarol zasliševal vlomilca Albina Hlebaa ln Alojzija Menarta, ki so ju bili ▼ noči od petka na soboto aretirali bas, ko sta aa pripravljala na nov vlom. Preiskava Je pokazala, da se vlomilca profesionalno bavi ta z vlomi in da sta zadnje čase »vela izključno od izkupička od tatvin in vlomov.
Poleg te ugotovljenih vlomov v Torkovo ln Triplatovo gostilno sta priznala do zdaj Se več drugih vlomov. Tako sta nedavno na Borštnikovem trgu vdrla v Uaenikovo trgovino ter pobrala za 700 Din apecerlje, v Sil ves tro vi noči pa v klet Osrednje vinarske zadruge na Kongresnem trgu, kjer sta napravila okrog 800 Din škode. Neke noči sta s obiskom osrečila tudi gostilno >Roža« v židovski ulioi, kjer sta tudi odnesla nekaj plena, a policiji vlom ni bal pri javi len.
Vlomilca sta bila zlasti specijalista za
gostilne. V petek ponoči sta hotela vlomiti v MarinSkovo restavracijo ▼ Kolodvorski ulici. Nekaj časa sta pred gostilno opre zovala, ker jima Je bilo pa nekonko presvetlo, vloma nista tvegala. Hotela sta priti v gostilno čez dvorišče dr. Derganče-vega sanatorija, a sta ju pri poslu zmotila stražnika, ki sta ju povabila a seboj. Policija domneva, da imata ie več vlomov na vesti m da sta najbrž vlomila tudi v SokMčovo gostilno Pred konjušnico.
Borzna oornčKa.
LJUBLJANSKA BORZA Davke: Amsterdam 2302.07__lllt 43 Berila 1356 25—13*7 05, Bruselj 796 86 do $00.2*, Curih 1108.35__1112.86, London 179.08-130.68, New Tork 1541.81 ao 8W9.87, Pariz M4.38_225.50, Praga 169 79 do 170.65. Trst 299 90—302.30 (premija 28.5%). AvstrUaki šiling v privatnem kli-ringu 9.15.
INOZEMSKE BOBZR. Čarih, 22. januaria Pariz 20.2460, Loti. don 16.19. N*-wyork 822.— Bruselj 71J5 Milan 2710, Madrid 9270. Amsterdam 20770. Berlin 122.55. Dunaj 56.45, Prs ca 1532, Varšava 58.10, Bukarešto 8.05.
Stran )
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 22. januarja 1934
Jutri po dolgem času zopet med nami
RAMON NOVARRO, MADGE EVANS
V VELEFILMU ORIENTA
SIN INDIJE
TO JE FILM RAZKOŠJA, LJUBEZNI IN LEPOTE — ORUENT V VSEJ SVOJI TAJINSTVENOSTI IN CARU
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21—24
Socijalno skrbstvo
v rudarskih revirjih
Nujno potrebna bi bila posebna borza dela za rudarje, ki bi prevzela vso skrb za brezposelne
Trbovlje, 21. januarja. Kakor Je brezposelnost eden najtežjih problemov v rudarskih revirjih, tako je tudi socijalno skrbstvo ena najtežjih nalog naših rudarskih občin, število brezposelnih dnevno narašča ne toliko po re-duelrancih kolikor po doraščajoči rudarski mladini. MJadina dorasla, treba JI je hrane, obleke Ln drugih potrebžčin, zato rudarski starši s skrbjo gledajo v neizve-stno bodočnost. V dobi ugodne konjunkture v rudarski industriji teb skrbi ni bilo, kajti dokler je mladina doraščala, so jo starši lažje prehranjevali, kakor v današnjih težkih dneh, čim Je pa mladina dorasla in postala sposobna za delo, je bila brez nadaljnjega sprejeta pri rudniku v delo.
Danes pa je položaj mnogo težji. Odkar morajo še stari rudarji-družinski očetje praznovati, ni misliti na to, da bi doraslo brezposelno rudarsko mladino pri rudnikih zaposlili. Pa čeravno bi se že danee pričelo v rudarski industriji normalno ob-ratovati, se bi moralo Se vedno računati a naraščanjem brezposelnosti, ker bi bilo t dogledne m času nemogoče zaposliti vso mladino.
Že opetovano smo naglasili, da bi bilo nujno potrebno za rudarske revirje ustanoviti posebno državno borzo dela za rudarje. Ta rudarska borze, dela pa bi ne preskrbovala samo dela našim brezposelnim v krajih izven Trbovelj, marveč bi prevzela vso preskrbo dela tudi v območjih rudarskih občin. Vodila bi točno statistiko o številu, stanju in položaju brez. poselnih, da bi se lahko točno presodilo o potrebi raznih podpor ali zaposlitve. Treba bi bilo uvesti povsem nov sistem javne dobrodelnosti, uradnega podpiranja Ln aaposlovanja. Temeljni princip tega sistema pa bi moral biti, da si mora vsak za delo sposoben brezposelni svoj vsa.kdanji "kruh zaslužiti z delom. Denarne podpore ali živilska nakazila pa bi prejemali le orni, ki so povsem onemogli in za delo nesposobni.
Po našem mnenju bi bilo najbolje uve-ati bloke z listki po Din 0.25, 0.50 in 1 dinar, katere bi prejel vsak hišni posestnik, obrtnik, trgovec itd. Namestu denarja bi dobil brezposelni listek za odgovarjajoči anesek, ki mu ga hoče lastnik bloka nakloniti. S temi  zbranimi listki pa bi šel
na borzo, kjer bi mu nakazali s posebno nakaznico kosilo ali večerjo bodisi v brezposelni kuhinji ali pa v katerikoli gostilni, s katero bi se borza pogodila.
Prepričani smo, da bi bili s tem sistemom, ki so ga Jeseničani že lani uvedli ki ki se Je prav dobro obnesel, tudi naši pridobitniki, pa tudi brezposelni prav zadovoljni. Poročeni brezposelni pa bi dobivali živila na  isti  način  pri trgovcih.
Kakor smo že omenili, bi nova borza dela lahko prevzela če že ne vseh, pa vsaj velik del težkih socijalnih nalog z delom in socijalnimi bremeni že itak preobremenjene trboveljske občine. V tej novi socijalni ustanovi, ki je v današnjih težkih časih prepotrebna za rudarske revirje, bi se lahko koncentriralo vse socijalno delo in vse podporne akcije, ki so jih doslej posamezna društva, organizacije in korporacije vsaka zase ločeno vodile. Vsako društvo bi sicer lahko ločeno vodilo V6e dosedanje socijalne podporne akcije, toda vse podpore bi se pa lahko delile sporazumno z državno borzo de!a, ki bi na podlagi točne statistike društvom dokazala vsakokraten socijalni položaj posameznih podpirancev.
Pa tudi z raznimi darovi, t. j. z obleko, obuvalom in drugimi življenjskimi potrebščinami, ki jih darujejo razni dobrotniki rudarskim revirjem, bi se lahko racionalno postopalo, ker bi jih dobili le oni, ki so v resnici potrebni
Predvsem   pa   bi   morala  gledati nova socijalna ustanova na to. da bi uvedla v celotno socijalno skrbstvo nov sistem, katerega  temeljna  tendenca  bi   bila,  da se preskrbi   vsakemu  brezposelnemu   delo ln vsakemu jelo, brez dela pa nobenemu podpore, osobito onim iz drugih občin ne, ki jih zlasti ob plačilnih dneh kar mrgoli v revirjih, tako da drug drugemu kljuke po dajajo.   Previdnosti   pa  bo treba  tudi pri nakazovanju  življenjskih    potrebščin, pri čemer  je   priporočljivejše   nakazovati ku hana   živila,  bodisi   v   brezposelnih kuhi njah ali pa v gostilnah
Ustanovitev državne borze dela t rudarskih revirjih bi bila tako iz socijalnih kakor iz gospodarskih ozirov največjega pomena za rudarske občine, zato naj bi merodajni činitelji poskrbeli, da 6e čimprej realizira.
Lep večer Jadranske straže
Obisk je bfl Izredno velik. — Krasne dekoracije in slike v unionski
dvorani
Ljubljana, 22. januarja. Včeraj je vsa Ljubljana govorila, kako aiijaino ie uspela sobotna prireditev Jadranske straže. Prostori Uniona menda še nikdar ntso biJi tako natlačeni in morda se ie nikdar množice niso tako dobro zabavale v njih, kakor na tem večeru, kjer so vsj sloji ljubljanskega prebivalstva in gostje x dežele na veličasten način dokazali, kako globoko se zavedajo velikega pomena idej JS. Najvišji dostojanstveniki našega mesta so se pomešali med narod, da je bil večer JS resnično narodna slavnosu Krajevni odbor s predsednikom g. Jos.pom Pogačnikom na čelu ter prireditveni odoor, ki se je z neumornim, čudovito iznajdljivim predsednikom g. Tonetom Kosom in vsemi člani agilnega mornarskega in ženskega odseka potrudil z največjo požrtvovalnostjo, sta srečna in zadovoljna, da se jo izteklo vse tako lopo in na splošno za-dovoijnost, zlasti pa JS smatra ogromen ob'.«k za dokaz največjega zaupanja in simpatij do JS v vseh slojih prebivalstva.
Prireditve se ie seveda udeležil ves ljubljanski Oblastni odbor s predsednikom podbanom dr. Pirkmajerjem, ki je zastopal tudi zadržanega bana, a iz Maribora se je pripeljal predsednik mariborskega oblastnega odbora JS g. dr. Lipold. Krajevni odbori iz vse banovine so poslali svoje zastopnike, posebno je pa z dežele prišlo več skupm narodnih noš. Zabavo so počastili tudi divizijska general g. Gukavac. general g. Pekić, ž-upan g. dr. Dinko Puc s podžupanom prof. Jarcem in z večino občinskih svetnikov, če§koslova§ki konzul g. ing. S&včik, soproga ministra ga Anči dr. Kra-merjeva s soprogo ministra go. Aloo Mo-horičevo, železniški direktor g. Ougmus. finančni direktor g. dr. Valjavec. prosvetni šef g. prof. Breznik, predsednik Zveze za tujski promet načelnik g. dr. Maru z ravnateljem g. Rntarjem, sreski načelnik g. Znidarčič, predsednik Narodne odbrane g. dr. Cenuder z večino odbornikov, predsednik Zveze kutturnifc dmStev direktor g. Jug, predsednik starešinske zveze g. prof-dr. Zalokar, predsednik Ferijaineca saveza g. prof. dr. Mihelak, predsednik Zveze trgovskih fremijev g. Josijp Kavčič s predsednikom ljubljanskega grermija g. Gregor-cem, predsednik MŽD g. dr. Pettich. direktor TPD dT. Loskot (ftrektor pivovarne Union g- Nemec in sptoh zastopniki najraz-ČneBib organ'«acij, gospodarskih, trgovskih obran in krogov ter državnih in pristnih tastaBbeocar, a ao vai prioebaii tudi
svoje soproge in družine s seboj.
Prav dobro je bu zastopan tudi oficirski zbor. pestro sliko ie pa najbolj povzdignila množica prekrasnih narodnih noš. ki so nam pokazale okus naše žene v vseh pokrajinah države, zlasti so se pa odlikovale Čehinje pod vodstvom soproge konzula g. Ševčika. ki je z vso gracioznostjo nosila prejkrasno nošo iz blatenske okoiice v iui.ni ČeSki. Med slovenskimi nošami je biJo &uda nekaj Korošic ter več Primork, a največjo pozornost sta vzbujali preprosta raševinasta noša ie oko ice Pazina, ki jo je imela gdč. Flego. in pa ronosna Crnogorka gdč. Pekičeve. Narodne dame so se veda prišle vse. saj so vse članice ženskega odseka, ki je pod vodstvom podpredsednice ge. dr. Majaronove in tajnice ge. dr. Kmetove poskrbel, da so bili paviljoni tako bogato založeni Ln množice tako dobro rostrežene. Damam so pomagale go-Jenke Mladike pod vodstvom ravnateljice gdč Zemljanove in prodale vse nageljčke. ki so zrasli v Splitu ob Jadranu, a tud' vse svilene robčke v korist JS.
Očarani gostje niso moglj prehvaliti krasne dekoracije ter slik v veliki dvorani, ki jih je naslikal akademski slikar g. Tine Gorjup, načrte za estrado je napravil arhi.tekt g. Hugon Schell z izdatno pomočjo stavbnika g. Miroslava Zupana, a deko-raoijo vse dvorane je vodil g. Filip Pri-stou. Mornarski odsek ie z največjo požrtvovalnostjo pomagal pri vsen dekoracijah, a belo dvorano je dekoriral popolnoma sam z velikimi, izredno dekorativnimi »karikaturami mornarjev, ki so umetniško delo poročnika g. Vladimirja Stolie. Za godbo ie skrbel orkester društva »Sloge«, a ptJes je vodit! prof. g. Jenko. Riazen dvoran so bili prepolni rudi prostori restavracije in ob tej priliki se moramo zahvaliti tudi direktoru Uniona g. Skriepu in resta-vrateriu g. Mastnaku. ki sta prirediteljem šla v vsakem pogledu na roko.
Uspeha Jadranske straže je vesela vsa Ljubljana, saj |e vse naše mesto v taboru varuhov Jadrana.
Dobro sredstvo.
— Ne morem ti povedati, prijatelj, kako trpim. Vse noči ne morem zatisni-ti oči.
— Jaz sem pa našel imenitno sredstvo proti taki bolezni. Če ne morem soati, si mislim, da moram vstati, pa takoj zaspim.
Skromna nedelja in meščanske težave
Med važnimi Je najvažnejši dogodek ta, da amo postali zadnje čase
vsi na hodni
Ljubljana, 22. januarja.
Meščani niso nobeno nedeljo skromni, a skromnih nedelj, kakršna je bila včerajšnja, je već. Radi bi te nekoliko rastiveti ter razgibali, toda tudi predpust ni ie začel dovolj vplivati na ljudi Zato je postal izredno reaen problem, kako bi naj meščani prebHi nedeljo. Kot pri vseh problemih, bi tudi v tem primeru moralo časopisje zaorati ledino. Ves teden bi lahko delilo nasvete ter prinašalo poučne članka kako naj meščani prespe nedeljo. To je važnot V splošnem interesu!
Nedeljski kroni«! je naleze 1 nahod, a takšno gorečnostjo je beležil včerajšnje važne dogodke. Izmed teh dogodkov je pa najvažnejši, da smo postali zadnje čaae vsi na h o dni ter se očituje povsod, da imamo zama&ene glave. Prizanesite si teT ne vprašujte po konkretnih primerih! Ne vprašujte tudi po dogodkih, kajti pri nas se ne zgodi ob nedeljah nič. razen tega, po čemer nas bole £lave! Važno je, da se nas je začelo polaščati predpustno razpoloženje ter da smo bili že precej Šemasri. kajti začela se je sezona kulturnih predpustnih prireditev — tega kronist ni prezrl. Toda ne more opisovati taksnih prireditev\ da bi jih ne profamral s skromnimi besedami.
Predpust naj vas ne moti! Kopalna sezona je bila včeraj na visku — ali v najvišjem zaletu — konkuriramo s Kalifornijo! Vsekakor je treba zdramiti poklicane iz poklicne zosranosti, da načno tudi v tem pogledu ledino. Nikogar na i ne moti, da smo proglasili Ljubljano za alpski biser, brez škode jo lahko proglasimo Še za naj-prijetnejše sredozemsko prezimovališče. Torej, novo tujskoprometno vprašanje! Zadev« je res zanimiva: ko se je razmahnilo tako pljuskanje po vsem mestu, poskušajo naši smučarji veslati s smučarskimi palicami. Tudi to bi lahko pritegnilo tujce. Povrh vsega so se tekmovalci še celo častno izkazali, čeprav je bil cilj m start prelo-
Kontrola mleka
Ljubljana, 2Z januarja.
Kakor druga leta je tudi lani mestno tržno nadzorstvo strogo kontroliralo vsa na trg ta v mesto uvožena živila, zlasti mleko in mlečne izdelke, meso. ribe in razne konzerve. Vsega skupaj je tržno nadzorstvo lani odvzelo 1126 vzorcev raznih živil, od katerih je bilo pozitivnih 888, negativnih pa 203 in 35 vzorcev, ki so bili pregledani v mestni klavnici
Največjo pozornost je tržno nadzorstvo seveda posvečalo mleku in mlečnim izdelkom. Lani je bilo odvzetih 721 vzorcev mleka m poslanih v pregled Higijenskemu zavodu. Med temi vzorci je bilo 123 primerov slabega mleka, in Sicer onesnaženega 79, posnetega, zalitega ali skisanega mleka pa 46 vzorcev. V odstotkih je bilo od pregledanega mleka 17 odstotkov slabih, od tega odpade 11 na onesnaženo, drugo pa na kvaliteto. V Ljubljani pijemo torej v splošnem dobro mleko, saj je slabega samo 6 odstotkov.
Vsem mlekaricam. ki so dovažale na trg slabo ali pokvarjeno n onesnaženo mleko, je mestno tržno nadzorstvo naložilo globo v iznosu po 80 Dm. kar je dalo skupaj fo.000 Din. Mnogo mlekaric je tudi kršilo prepoved pretakanja mleka, pri tem poslu je bilo zasačenih 51 mlekaric, ki so bile kaznovane z denarno globo.
Pregled masla je pokazal, da imamo v Ljubljani dobro maslo, odstotek slabega je bil le neznaten, pač pa je bilo več primerov slabega sira.
Glede mleka bi bilo treba še pripomniti, da je glede na razmeroma dobro kakovost uvoženega mleka popolnoma odveč centralizirati prodajo. Potrebno bi bilo edino, da se nadrobna prodaja odpravi in da kmetje >snujejo zadruge, ki bi zbirale mleko m skrbele, da pride na trg sveže, dobro in zdravo!
Družabni večer smučarskih tekmovalcev
LJubljana, 22. januarja.
Druža»bni večer v Zvezda je sinoči zbral vse tekmovalce, ki so dva dneva nastopali v medsebojni borbi za naslov prvaka LZSP Stekleni paviljon ie bul skoro premajhen Glavno mizo so zasedsli funkcionarji podsaveza s podpredsednikom dr. Kuh-ijem na čelu. navzoča sta bila pa tudi zastopnika bana dr. Marušiča načelnik dr. Orel tn dr. Prohlich ki ie zastopal župaiu dr. Puca. Ob obeh stranskih mizah so se razvrstat tekmovalci.
Sestanek ie otvorid dr. Kuhelj s pozdravom vseh tekmovalcev, nato pa se je zahvalil visokim pokroviteljem prireditve, tako banu dr. Marušiču, ki je daroval pokal za podsaveznega prvaka v kombinaciji, dalje divizijonarju generalu Cu-kavcu. ki ie osebno prisostvoval! tetkmam. prav toplo pa tud: županu dr. Pucu, ki je tudi daroval pokal in vedno podpiral stremljenja soort-nikov. S toplimi besedami je pozdravil zastopnika obeh protektorjev. Predsednik je razglasil pdrobne rezu'tate in je razdeli! darila. Viharen aplavz je pozdravil simpatičnega mladega Toneta Dečmana, ko mu je predsednik "aro C al poka! bana in pokal podsaveza kot prvaku v kombinaciji in v skokih. Dečman je bil sploh junak dvodnevnih tekmovanj. Postal je Štirikratni prvak, kajti poleg že omenjenih naslovov si je pridobil tudi naslov prvaka v skokih ljubljanske :n vseh ostalih univerz v Jugoslaviji Senčar, ki je zmaga! v teku na 18 km, je prejel lep pokal župana dtr. Puca. Po starem športnem običaju so pokale takoj krstili s tem, da so jih do vrha napolnili z zlato kapljico in je vsakdo moral napraviti roži rek iz njih.
V imenu bana je hzoregovor^ načelnik dr. Orel, ki je čestital prired:te'jem na prireditvi, tekmovalcem pa na disciplini. Poudari! je. da je banska uprava, prav posebno pa ban dr. Maruš'č. ki je sam navdušen smučar, vedno pazljivo zasledovala razvoj smučarsrva. Sport je tisti faktor, kš krepi zdravje in s tem generaciio. zato naj se ga mladina ok'ene z vsem srcem Želel je tekmovalcem, da bi doseeft še veliko uspehov
žen h gottnni (ali bas zaradi tega. ker te jim je mudilo nazaj). AH si moreta mieliti lepil izhod od tega: »Zarad! dežja start in cilj pri Čadu«? Mnogo ate lamudiH, če niste v soboto videli navdušenca športnega občinstva, ki se je vračalo v mesto od Čada. Pa tudi včeraj ni btto občinstvo nič manj navdušeno in nihče nI bil raiočaran. čeprav je marsikdo topet pričakoval start in cilj v gostilni, kjer j« etartai in obtičal on.
Vendar ja bilo včeraj dovolj občinstva tudi v Mostecu kjer je bilo včasih slavno knajpaiieče. Ljudje niso zamudili lepe prilike in so se navdušeno knajpali. kot da niso zadovoljni s knajpališči po mestu. Na vse zadnje je pa važno, da se spoirt Se vseeno razvija ter da ga ni zatrl nahod.
Kot vidite, so se meščani včeraj vseeno rzžiivljali. Kaj še pričakujete več. razen športnih dogodkov, predpustnih prireditev, občnih zborov, predavanj in brozge? Samo ob sebi se pa razume, da nedelje ni brez obligatne žeje. Včeraj nas je žejaJo Še posebno, ker smo se mastili z gosjo pečenko. Sočutni dobrodelniki nam hočejo odpraviti žejo baje na ta načn, da bodo odgnali prodajalca z gosmi Tako meščani neprestano doživljajo tragedije, vredne Sha-kespearejevega peresa.
Zadnje čase so se naše javne ure zopet zdramile, zato so prišli včeraj na račun tudi deželani, ki prihajajo v Ljubljano gledat na uro. Hkrati so si pa z meščani vred ogledali tudi razstavo predpustnih mask po vsem mestu. Trgovoi nedvomno računajo, da je v Ljubljani legi on šem, ker so tako dobro založeni s »posmrtnimi« maskami šem vseh časov. Sicer pa tako duhovitih obrazov navadno ne vidiš niti na cesti.
Oprostite kronistu, da je postal nazadnje sentimentalen! Kdo bi ne vzdihnil, ko pomisli, da je splavala že polovica zime in predpusta po brozgi! Aaaah vse je minljivo, samo naša brozga je večna!
v čast sebi, svojemu klubu in državi.
Potem se je razvila prosta zabava, vendar so tekmovalci kmalu odšli, kajti spet bo treba pričeti z ostrim treningom, saj je državno prvenstvo pred durmi
Mladinski oder
viškega Sokola
Vič. 22. janjarja.
Mladinski odeek viškeea Sokola prireja za mladino possbne mladinske igre. pri katerih eodeluie sokolska mladina sama. Odsek vodilo mi starejši bratje in eeetr-, prpdvsem naše narodno učiteli«tvo, ki }e prvo poklicano skrbeti za pravilno vzeo-k) mladin?. Poleg sokolske telovadb* ie p« treba nuditi mladini tudi razvedrilo s prirejanjem mladincih popoldnevov. akademij lutkovnih predstav in  mladinskih iger.
Prav prijetno smo bili zato presenečeni, ko smo dobili v roke vabilo s katerim nas vabi mladina k prvi mladinski predstavi v letoinfi sezoni >V kralie<*tvu palrTcov<. To lepo RibičiČevo otroško igro s pMiem v režifi eestr? E. Jankovičeve in pod vodstvom p svakih prizorov pod taktirko br. Mirka Pr*»-melča. nam ie mladina uprizorila v soboto in včeraj ponoldne ob prav obilni udeležbi mladine in roditeliev.
Igra sama. ki ima mnogo vzgojnega v sebi. ie t^kla gladko ter so mlade igralke, sama ženska deca. izpolnile svojo nalogo nadvse zadovoljivo med navdušenim ndo-bravanjem gl^alcev Zelo lep ie bil nastop kralja palčkov Sta&r Furlanove, ki ie svojo resno vlogo podala nadvse častno, enako sta bila dobra oba kraljeva svetovalca Lik manova in KramariPeva. zelo zabaven pa ie bil norčik Marij* Simoneičeve, ki |e a svo-iim nastopom vzbuiala obilo prisrčnega smeha med mladino. Srčkan ie bil nastop male Anice. Nade Kogovškove. ki ie a svoiim nastopom in hn^penenrem po mamici privabila solze v oči mladih gledalcev. Izvrsten ie bil nastop vil, ki so e svoiim petjem in skladnim vilinskim ratanjem zelo poživile igro. Tudi ostali palčki in vile so se dobro odražali ter želi navdušeno pohvalo. Scenarija ie bila krasna, razsvetljava mestoma preslaba, odmori kratki. Prva otroška predstava ie torei dosegla lep uspeh, ra kar cre zahvala  rež:s*-nski s^stn Jankovičevi.
Želimo, da bi nas sokolska mladina Čim prej presenetila t novo predstavo.
Slovenci v Ameriki
Med zadnjimi žrtvami, ki Jih Je zahteval avtomobilski promet ▼ preteklem letu v C!eve!andu, je bila 301etna Roza Novakova Ko je šla ?ez križišče St Clalr Av ln E 69, je pridrvel avtomobil ln se s tak-Šno silo zaletel vanjo, da Je obležala mrtva Pokojna je zapustila moža ln 71etnega sinčka, za njo pa žalujejo tudi mati, dva brata in dve sestri Brezobzirnega -vrto-mobllista Je polletja zaprla.
Na novega leta dan se Je pa v Detro1*-tu smrtno ponesrečil Matija Praznik Vračal se je z družino zjutraj domov, na križišču neke ulice ga je pa prav tako podrl neznan avtomoblllst. Težko poškodovanega Praznika so prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam Pokojni je bil star okrog 50 let, doma je bil z Iga pri Ljubljani. Zapustil je ženo in tri poročene hčerke.
V Tamaracku se je peljal delavec Matija Čop na velikem tovornem avtomobilu na delo. V avtomobil se je zaletel drug tovorni avtomobil s tako silo, da je čop od-letel in dobil težke notranje poškodbe in si tudi zlomil roko Prepeljali so ga v bolnico v Calumet, kjer Je pa naslednjega dne umrl. Za pokojnim mladeničem, hI Je bil star 20 let. žalujejo poleg staršev tudi štiri sestre in brat.
V Clevelandn je umrl 431etni Alojzij Hrovatin, ki za nJim žalujeta dva brata V Ameriki Je bival 20 let. doma je bi1 tz vasi K!ek pri St. Petru, fara Slavina na Notranjskem. — Na novega leta dan je po kratki bolezni umrl Tomaž Zabjak Pokojni je bil doma i« Studenca pri Ljubljani, odkoder Je prišel v Ameriko pred 28 leti _ Po dolgi bolezni Je v Clevelandu pre minula Marija Puličeva. doma iz Dvom pri Krfckem, odkoder Je prišla v Ameriko pred 26 leti Stara Je bila 73 let. _ Na božični dan je umrla v Mllwaukeeju Ivana PugelJ, stara 40 let Pred tremi leti Ji je umri najstarejfi sin France, za katerim je zelo ža'ovala ln kar je tudi pospešilo njeno prezgodnjo smrt Zapustila je tri sinove in dve hčeri. _       27. decembra Je
v kraju  VVeaaLcne.    drŽava Wasnai*u. umrl 791etni Anton Paikovič. doma tekj* s Stajerakega.  Pokojni je zapustil precej denarja — V cleveiaadaki    bolnianici j« umrl Martin Škrbina, star 69 let  Pokoja i je  bil   vdovec  ter  eden  prvih tamoaajib pionirjev. Doma je bil z Brega pri Kr skem, v Ameriki je bival 4 let. _      I. januarja  je po  dolgi  bolezni  v Clevelandu umrla oa svojem domu Marija ta tiha'•Je va, roje&f P ; :t  Pokojna je bila stara 50 et, doma Je bila iz vasi Otave pri Cerkni oL odkoder je prišla v Ameriko pred 3-leti.       V Johnstownu. država Pensvlva nija, je umrla Marija Jene, rojena Sala' in doma Is Ivanje^a sela pri Rakeku P<> kopali so Jo 4. Januarja  Zapuatila Je m<> ža, Štiri  hčerke  Ln  dva  sina.   -  29 no vembra Je v Plttaburghu le/e! k večnem počitku Jože PetrlC. doma iz Planine pr Vipavi. Bolehal Je 2e delj časa na raki; Zapustil je teno m tri otroke, v stari do movini pa očeta in brata. _ V Chicagu J* umrl dobroinani rojak Lovrenc Ootrič, k: ga je zadela srčna kap v 47 letu staroati Pokojni  je  bil  doma   iz  Selc  nad škofj« Loko. Zapustil Je ženo. tri sinove tn hčer ko  _ V istem kraju so pokopali tudi Ja neza Pogačnika, ki je podle/el pljučnici Pokojni Je bil star 45 let, doma je bil iz škofjeloške    okolice.  Zapustil  je  ženo ln hčerko.
KOLEDAR. Dan*«: Ponedeljek. 22.  januarja fcatoli-cani: V in cene, pravoslavni S. jantiarin DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Sestra Arujeli^a. Kino Ideal: Nocoi ali nikdar. Kino Dror: Alahov zakon. Kino šiska: Ljubimkanji. Vajenski dom: predavanje tj. Puharia a alkoholu in (etiki ob 16 30.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva ce*ata 20. in Trnkoczv, Mestni trg 4.
{Jm&ccl sita
Oho, oho, tako, tako — kaj spaka, stvari prečudne se goda med nami; nov duh, nov svet Iz starega se drmmi in nova doba% pravijo, nas četka
Usoda borcev vseh je pač enaka da »hrabro* ramo se bore ob rami — a prav je dala zdrava pamet farni, da v novi skledi stara bo omaka.
Težko cigan cigana ocigani,
ie težje tat orožnika pokliče,
naj vzame plen mu ln ie krasti brani.
Nikar ne mislite, da vrana vrani oči ktjuvala bo za druge tiče, ko lahko vse drugače jih ukani.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 22. Januarja: Sonjkin tn nje
gova sreča. Red a Torek, 23. januarja: Gostovanje v Oelju
(Sonjkin ta njegova sreča). Sreda, 24. januarja: Kulturna prireditev \
črni mlaki. Red R. četrtek,  25. Januarja:  Karijera kanclletR Vlncika. Premijera. Red četrtek, e
Komedija   >KarlJera   kanolleta Vin clkac nam  kaže življenje malega uradni ka v finančnem  ministrstvu,  ki se rad-svojega  dobrega  srca toliko  pregreši zo per služi'eno dolžnost, da mu grozi kazen ska upokojitev. Da se nekako reši, začne Igrati  napol blaznega človeka  na nasvet ministrovega tajnika   Pri tem pa nima sreče, spoznajo ga za pametnega, dokler končno ne oklofuta  ministra samega. Minister, kmečki poslanec, ki že komaj čaka, da se reši ministrskega stolčka, mora  radi  Vlnclkove  klofute demisijonlrati, Vincika pa poviša v zahvalo za sekcijake-ga šefa. Premijera komedije bo ▼ četrte* dne 25. t. m. za red četrtek.
OPERA Zadetek ob 20. uri Ponedeljek, 22. Januarja: Zaprto. Torek, 23. januarja: Zaprto.
Prof. Osip Seat In kapelnik Nike štrltof pripravljata novo Abrahamovo opereto »Ples v Savoju<. Ta opereta, ki je bila igrana z največjim uspehom na vseh evropskih odrih, ima od začetka letošnje sezone dalje velike uspehe tudi v Zagrebu V eni največjih vlog nastopi ga OJungJenac.  Premijera  bo koncem tedna
Japonski sviloprejec pri nas
Škofje Loka, 20. januarja.
Znam entomolog škofjeloškega območja, davčni inapiktor e- Franc Adamič ie obogatil zbirko škofjeloške d^čke šole a posebno lepim in zanimivim darom, šola ie dobila tri škatle raznovrstnih met jI ev in hroščev, ki lih je zbral Adamič v neposredni bližini Škofje Loke. Pol*c velikeca nočnega pav-linčka, ki ao noši največji prelci in obenem metulji sploh, obsega zbirka smrtoelavoj. Crtavoe, kalinarje, nadalje slakov. borov, topolov in ev*»tlinov v^SČec. trtavca, rdečega trakarja. hrastovega zavijata, viličarja, ve-černjga pavlinČka. togasteg-a pedica. potom etrieoša, rosafa, žil sto rovko itd.
Posebna zanimiv ,st te zbirke pa ao japonski sviloprefei. i jih je zbral g. Ada mič za naš? naimla *e kar devet. Po vestnem opazovanju zbiratelja živj ti metulji, ki so po velikosti skoroda še veČii od pflvlinčkov. v škofjeloškem območju od leta 1990 dalie. dobiti pa iib ie zelo težko. Japonski evilo-Dr*iec ima namreč okrnele čeljustne orga ne in zato ne more iesti. Kot metuli fivl le neka' dni. kar mu omogoča tol&ča. ki si k> ie nabrala gosenica živeča na hrastu v no-letni. Metuli leta v zgodnji jeseni in so bili tidi v zbirki zbrani metulji polovlieni v tem času. V vzhod. Azili e* Ilud^vo p-oa z ref3 tega koristnega metulja. V 60 letih sn ae mMulji KJamamai« razleteli na n*»ki graščini na Dolentekem ter se v deeetletlih raziirlli po wei Sloveniii.
Ob tei priliki pripominlamo. da te im*l g. Adamič za ?olsko mladino Že v*? predavani >o drugih prebivalcih« ftkofie Lok* tako namreč imenuje ves ta mični in eaeo m»tnt Si v« tak i sv*t. ki fe le malokomu do podrobnosti znan
Dober odgovor.
— Lie pridno oči, sinko. Cesar so naučiš, ti ne more nibce vzeti.
— Se manj mi pa more vzeti to, če aar p* ne naučim.
tev 17
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 22. januarja 1934
^traua S.
DANES LJUBAVNA ZGODBA
Sestra Angelika
Zgodba dekleta, ki je šlo skozi ječo k sreći ln miru. To Je simfonija ljubezni,
trpljenja in sreče.
Predprodaja vstopnic od 11. do % 13.   NOV ŽURNAL   Predstave ob 4.n 7% ln 9*4
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Dnevne vesti
— Vse naše naročnike opozarjamo, da bomo 1. februarja ustavili list vsem, ki so z naročnino v zaostanku nad dva meseca. Prosimo, da nam jo takoj nakažejo in se tako izogne/o neprijetnostim.
— Kongres notarjev v Zagrebu.   V Za-firrebu so ©e eedtali včeraj na kongresu notarji iz vseh krajev države, ki mu ie prid-sedoval zairrebski notar dr. Ceda Pavlovi?.. Ustanovljeno ie bilo Udruženje   javnih notarjev kraljevine Jugoslavije, ki ie pravila zanj sestavil narodni poslanec notar dr. Karel Gaišek iz Maribora. Pravila ie proučil Še posebni odbor, potem ©"> bila pa predložena ekuoŠčini. Predsednik ljubljanske notarske zbornice dr. Kuhar f? med obravnavanjem stanovskih  vnrašani naglašal.    da bi bilo trP-ba ustanoviti notarske   zbornice na področjih vseh apelacijskih sodišč. Zaenkrat imamo notarski zb>rnici ftpmo v Liubljani in v Splitu, \otar Jereb iz Konjic i3 omenial, da so slovenski javni notarji e stavil i osnutek elede iinrememb in izpopolnitve zakona o javnih notarjih. Osnutek bi bilo treba iz-noo->biiti po potrebah dnierih področii. Ko bo zbrano in jref*no vse crradivo v tem po-crl?du, nal bi notarji naslonili složno. Konč no }e bil izvoljen upravni odbor, ki so v niem med drueimi k rt podpredsednik notnr Rado J^reb iz Koniic. not.nrski prir>ravn;k Tvan  P1iber?ck  iz LJubljane,  med namestniki Da notarska prmravnifn Boža Kuhar iz Ljubljane. Pr*dspdnik udruženi« ie narodni poslanec. Javni notar iz Pančeva 9*eWelav Miha ilovi?. Zborovanje Je b:lo mestoma r>re-cei živahno, vendar je na poteklo v naflep-5pim  redu in  ie v oJnf meri do*ie?lo svol namen.    PrMs-Hlnik    lhib1im<s&e notnudte komore e.  dr. Kuhar se ie   ob zaklj ičku zahvalil predsedujočemu dr. Pavi ovi Ču, da le tako taktično in spretno vodil zborova nt-
— DrnStvo jueo«loven«Kih fteronnmor je organiziralo nfl poliod*Wkih fakuletih v Beograd i in ZacTftbu tegale za agronome, ki dpbi'eio m<v1 pi^n'vatetvom. V ta nam m fj drn&vo dobilo f>n 000 TVn od ministrstva na kmP'fij«tvo kot rod noro r.i sftroSke Pri cr gantzfranri t-»h tecafp*v. TenzJ v Beogradu se ie zač?l 15. t. m., končal se bo p« 31. ia nuaria. v Za žrebu se bo pa vršil v d rud m>-Tovici meseca februarja. V B<\xrradu se vr-sn tečai za agronome iz dunavske, morav ske. vardarske, drindc? in zetske banovine, v Zagrebu se bo pa vršil za agronome iz savske, vrbaske in primorske banovine. Tečaja v Beogradu se udeležuje 50 agronomov, predavaio pa profesorji poljedelske fakultete in odlični strokmmraki izven fafc iltete. Na dan f? najmanj 5 predavanj, ostati čas se pa porabi za skupne konference s profesorji in strokovnjaki. Namen teh tečaiev je osvežiti pri agronomih, ki 6o 6voje študije že prej končali in deluiejo zdai med prebivalstvom, staro znanje in da se serznanijoz novimi izsledki v raznih panogah kmetijstva, da bodo mogli v bodoče čim uspešneje delovati na veeb poljih našega kmetiistva.
Badiurov >Zimskl vodnik po Slove-nijl«. Končno smo dobili tudi zimski vodnik po Sloveniji, ki ga moramo pozdraviti s tem večjim veseljem, ker smo Čutili baš v tem pogledu prav izdatno rzel ki ker je zimski sport pri nas zadnja leta tako presenetljivo napredoval, da Je bilo vprašanje zimskega vodnika že več kot pereče. Badluro poznamo In odveč bi bila vsaka beseda o tem, da je njegov zimski vodnik delo, s katerim se lahko postavimo tudi pred zunanjim svetom. Lična knjižnica obsega 15Vt pol, 246 drobno tiskanih strani in stane 50 Din. naroča se pa na naslov R. Badiura, Knafljeva lica 9. Avtor nam sporoča ob tej priliki «>!cer samo >pro domo<, vendar nam bo pa oprostil, Če to tudi Javno povemo, da je to njegovo dvanajsto ln obenem zadnje Jelo, ki se z nJim poslavlja od dolgoletnega delovanja na tujskoprometnem polju v Sloveniji, čudna so pri nas pota ljudi, ki resnično delajo, ki sadov svojega dela ne obešajo na veliki zvon in ki ne pričakujejo za svoj trud nobenih Časti. Tudi ta primer nam priča, da je v deželi Danski nekaj gnilega.
— Natečaj za sprejem gojencev v pehotno podčastniško šola Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v IV. pehotno podčastniško šolo kraljice Marije v Zagrebu. Gojenci bodo sprejeti s 1. majem. Prošnje je treba vložiti do 10. aprila. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novin« št. 15. z dne 20. t. m.
— Prva jugoslovenska radio razstava. Beograjski Radioklub pripravlja zanimivo razstavo, ki bo prva te vrste v naši državi. Razstava bo otvorjena 18. februarja v prostorih tehnične fakultete m trajala bo do 26. februarja.
_ Udeleiba naše države na mednarodnih velesejmih. Jugoslavija se bo oficijelno udeležila v tekočem letj naslednjih mednarodnih veleseimov: Praga in Dunai od !1. do 18. marca. Lyon od 9. do 19. marca, Milan od 12. do 17. aprila. Vse potrebne infor-maciie dobijo interesenti neposredno od Trgovinskega muzeja, Beograd, Miloša Veli-koe 29.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno južno vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 13, v Mariboru 34. v Ljubljani 3, v Beogradu 2.5. Iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 781.1, temperature je znašala 0.6.
— >Z nožem v vrate. V soboto smo poročali, da ie nastala v neki gostilni pri Sv. Ani nad Tržfčem huda rabuka med vinskimi bratci, mad katero ie nekdo sunil ključavničarja Jožeta Štifta na v vrat in roko. Resnici na ljubo ie treba povedati, da Štiftar ni bil napaden med pretepom v gostilni, temveč raa ja v č>-Jatak zjutraj brez nraveca
povoda napadel z nožem Joie Meglic, s katerim sta se bila prejšnji dan 6prla. Stiftar-jeve poškodbe so lažje in je bolnico že zapustil.
— Huda nesreča. V Dravljah je včeraj 71etni Ivan Kutner. sin voznika ceetn? žsl-jz-nice. zvrnil nass lonec kropa in se popari 1 po rokah in nogah ter vsem telesu. Strašno opečenega fantka so reševalci pre-peliali v ljubljansko bolnišnico, kjer se bori e smrtjo.
— Napad. Ko se ie vračal 861etni užibkar Franc Ribič iz Žerenika, občina Moravče pri Kamniku, domov, so ga napadli fantje in ga poškodovali na glavi in po rokah. Ribiča s) morali prep*liati v ljubljansko bolnišnico.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se^ lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« errenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah.
Iz Litthliane
—Ij Malo so se potolažili priiaMtf zime ker jo postalo nekoliko mrzle-ise. Zadnie ca se se Hud je naiboli zanimaio za vremenska pojav* ter e skrb'o opazujejo padanje in dviganje  barom-tra.  Mirani so pač tudi TeTo odvisni od vremena, ne \p kmet. ker iim n* vseeno, če plavajo ali hodijo po ulicah- Sa mo ob sebi se pa razume, da «e še po#**bno zanimaio za vreme smortnfk?   Zato eo v<Wa< ves dan  proučevali barometer   Z ve^ljpm so   igotovili. da s? je barometrski pril'st-zelo zvišal že včeraj   Ponoči ie začHo zrn«" zovati. Vpliv   atlantske   depre^iie nolenhlle in morda nas bo 5p polteno z »No Vč^rai in danes sta dneva ^r>do7imcev. Npžp in Vin cenca. ki bi  morala b'ti  naimr7ipi5a. Smu carji se na ne navdušuieio   toliko   le za mraz. pač na f»i žsle  npkai metrov visoki novega snega, ker je stari občutno skorvnel Pogoji so ugodni za nov sne^. ml\ je oblačno in temp^ratnra fe bl:zu ledišča.
—li V Prešerno r? nlici    ni   ustavi j mi le vozni promet, temveč M tidi oviran osebni Ulica ie zelo okza. zato mora stati tovorni avtomobil na hodniku,   ko nakladajo nani zemljo od izkopanih temeliev. Tako ie da vi zapiral avto ves dcsni hodnik   pred poslopjem Mestne hranilnice Nekateri pešci so čakali, dokler ni avto odpeljal, drugi so pa "kakali čez nrelcopano cesto na levi hodnik Baj? ne  morejo urediti  odvažania materijala drugače, zato bodo morali   Ijudfe Še potrpeti.
—Ij Kongresni tr*   dosledno sapo«tav-Ijajo. V središču mesta skidajo sneg vslei v vseh  ulicah prei  kot na  Kongresnem tr-en. Včeraj j<? bil trg v spodniem del j sko ra» neprehoden, kjer je navadno najživah nejši promet. Upoštevati ie treba, da »e »anj prehod za pešce v smeri Vegove ulice. Ob delavnikih bredejo   brozgo tudi Številni di jaki, ki obisku;ejo gimnazijo v Vegovi ulici, in akademiki. Zdaj bi bil potreben brod za osebni promet med Zvezdo in univerzo. Teritorij nedotakljivosti univerze menda ne se-ea na Kongresni trg. da bi se ne smeli tam lotiti snega.
—Ij Tramvai na dolenjski prosi vozi zopet do magistrata. Proga U že obnovljena v Širšem delu Mestnega trga. naprej j>e pa zdaj ne bodo obnavljali.
—Ij »O mikrokozmuc bo predaval g. dr. Lavo Cermelj dne 25. t. m. ob 20. uri v dvo rani Delavs/ke zbornice. To bo 5. poljudno znanstveno predavani?, ki ga priredi Priro doznanstvena sekcija muzejskega drjštva za Slovenijo. G. predavatel? je znan kot avtor uspelih popularno-znanstvenih knjig in kot živahen govornik. V začetku lanske sezon* nas je popeljal v vesoljstvo. ko je predaval o mikrokozmu Letos pa nam hofce tolmačiti dogajanja v mikrokozmu, govoril bo o atomih, o sestavinah jeder itd. Predavanje bo spremlialo okoli 20 skiopt'čnih slik Sekeiia upa. da bo s tem presi a van jem ustregla »volim gostom in članom, ki Hh vabi v oim več iem številu- Vstopnina ie zopet običajna, po 4 in 2 Din.
—IJ Po naših kinematografih. Film >Sestra Angelika<, kd privablja od sobote v Elitni kino Matica mnogo občinstva, nam kaže tragedijo mladega dekleta v brezvestnih belih rokah. Da obvaruje svojo čast, rani brczvestneža ln pride v ječo, od koder pobegne. Sreča jd 1e mila, toda njeno samozataje van je je večje od ljubezni, odpove se njemu, ki ga ljubi. Film je pretresljiv tako, da se človek težko ubrani solz Jutri bomo pa videli v Elitnem kinu Matici nov krasen film »Sin Indije«, ki nastopata v njem Ramon Novarro in Magda Evvans. Film nam pokaže Orijent v vsej njegovi veličini in razkošju. Orijent je nam še zdaj tajanstvena nerazumljiva zemlja. — V Ljubljano prideta te dni Wil-ly Forst in Liane Haid v filmu »Nj. Vis. prodajalka«, s seboj prineseta mnogo zabave in razvedrila.
—li Trojica mladih, izredno nadarjenih slovenskih umetnikov koncertira jutri zvečer v Hjbadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Rupel (vio-ina). Leskovic (Čelo) in Lipov&ek (klavir) so se združili v komorni trio. ki na prvem svoiim večeru v obliki intimneca koncerta izvaiajo 3 komorna dela skladateljev Mo za rta, Schuberta in Beethovna. Po sestavi sporeda in po izvajalcih lahko pričakujemo leo umetniški večer, zato najtoplije vabfmj vse prijatelie komorne glasbe k temu koncertu. Sedeži po 10 Din. stojišč« po 5 Din so v predprodaji v kniignrni Glasbene ^fa-Ice. Ravno tam se dobi konrertni spored. Začetek koncerta je točno A> 20.
—li Izgubi tene plaketa. V tramvaju 6t 18 ie sinoči okoli 20. pri vožnii od Zvezde proti Viču nekdo pozabil zavitek a firmo Goreč V zavitkj eo bile Kravi rane plaket* aa zmaavvalce v emučarakih tekmah LZSP. Postani najditelj ae naproša, da proti na-gradi odda plakete, ki zanj nimajo nobene vTddnosti, v trgovini Goreč v palači Kreditne banke-
Iz Kranja
— Pozi*! Mladeniči, rojeni leta 1916 in pristojni v mestno občino Kranj, kakor tudi oni, ki ao pristojni v drage občine, pa bivajo stalno v Kranju, ae pozivajo, da se takoj, a najdalje do 1. februarja aclasj v občinski pisarni zaradi vpisa v vojaški evidenčni register. — Za mladeniče, ki so rojeni v Kranju ln bivalo izven tikaISnje občine, morajo to dolžnost opraviti starši ali drugi sorodniki Nadalje ee opozarjajo tudi starši onih mlade^ičev. ki niso rojeni v-Kranju in tudi seda.? ne bivalo tukaj, pa so si tekom let pridobili domovinatvo v tukaišnji občini, da iste pri i a vi io zaradi vpisa. Kdor se temu pozivu pravočasno ali sploh ne odzove, bo kaznovan po voi. kazenskem zakoniku.
Iz Celfa
—c Me«tno ajedališee. Ljubljanska drama uprizori v torek 23. t. m. ob 20. v Mestnem gledališči v Celju znano komedijo ruskega pisatelja Semjona JuŠkjevičeva^^Gospod Sonjkin in n'egova sreča« v režiji iz. Os! na Šesta. Predstava je za abonma. Xe-a bon en t s opozarjamo, da si takoj preskrbijo velopnice v predprodaji v kniigarni K. Gori čaria vrl ove.
—c Združenje trgovcev za mesto Celi« obvešča svoie članstvo, da pridobninskih prijav za leto 1984 še ni treba vlagati pri davčni upravi, ker zadevni razglas finančnega ministrstva Še ni izšel. Čim bo ta razglas izšel, bo združenje obvestilo 9voJ5 Člane.
—c V relfski bolnišnici sta umrla v petek dne 19. t. m. 61 letna mestna reva Magdalena Z:nnauerjeva i* Celja (Aškerčeva ulica) in f>91etui posestnik Karol Zdolsefc iz Sladke gore.
% Jesenic
— Nedeljska kronika. Miruula nedelja ie
bila deževna, pusta in dolgočasna. Ceste in nota so bila silno slaba in zato je večina li idi ostala doma pri radiu in gmmofonih-Elita smučarjev je šla tekmovat na Bled na ^x>dftaverne tekme, na katerih so na5i borci Smolei, Praček in Ziman dosegli najlepše uspehe. Tudi vodstvo tekme ie bilo no ve-'ini v rokah Jeseničanov Da oa je bilo na Bifvin veliko ori'atel'ev sporta, ie samo ob »ehi umevno Sokolski sankači pa so v ne-delio popoldne priredili eankaSke tekme na "esti >d Sv. Križa do Jesenic, vendar nam rezultati še niso znani.
_ S iajno uspeli gasilski ples. Gasilski četi K ID Jesenice in Javornika sta priredili v soboto zvečer v vseh prostorih Sokolske a« doma ples pod de«vizo >Kaleidosk>p svetovnih dogodkovc. Na ples ie prišlo okrog 90o ljudi, kar je največji ob^k, ki ga ie kdai imel Sokolski dom. fce ob 9. uri so bdi vsi prostori zasedeni do zadnja kotička tako da tretiina lj idi sploh ni mogla dobiti 'nobenega sedeža. Ples ie bil snaino aranžiran, atrakcije so bile na višku, godba izvrstna, le gneča je bila prev-lika. Pn-rediteliem. predvsem pa načelniku g. Luck-manu, na vsestransko uspeli prireditvi vso :ast in priznanie.
SAMO »E DANES Simfonija jazza
NOCOJ ALI NIKDAR
Zvočni kino IDEAL
Predstave ob 4., 7. toSU
Cene 4, 6 In 8 Din
Iz Trbovelj
_ Tragična amrt mladega rudarja. V
soboto zgodaj zjutraj se je zgodila na žičnici Neža-Plesko-Rfctje težka nesreča, katere žrtev je postal 301etni rudniški strojnik France Gačnik. Po tej žičnici se prevaža v železnih cickah. visečih na žični vrvi, zalivalnJ materija! od drobilnika na Neži preko kotne postaje na Pleskam 1o lijaka v Retju, kjer se zalivalni materi jal 2 vodo zaliva, odnosno zasipa v jamske odkope Žična vrv je napeta deloma po le senih. deloma po železnih opornih in nosilnih konstrukcijah, ki so zgrajene točno po oblastvenih predpisih žičnica je namenjena izključno prevozu materijala :n je osebna vožnja s strani rudnika in ob 'asti najstrožje zabranjena Kaj je torej zavedlo nesrečnega Gačnika, da je pri enem opornih stebrov skočil na visečo clc-ko in se na njej peljal v strašno smrt? Kakor se domneva, je hotel Gačnik po žičnici hitreje dospeti na službeno mesto b kotni postaji na Plesko, ker je peshoja radi precejšnjega vzpona preko takozva-nega Skalovca dokaj naporna. Usoda na je hotela, da je Gačnik sicer prej, toda mrtev dospel na služteno mesto. Cicka, na katero je nesrečnik sedel, je bila namreč polna materijala in ko se je pripeljal do naslednjega opornika na višinskem vzklo-nu, ki je nekako v sredi med drobilnikom Neža in kotno postajo na Pleskem, je nastala katastrofa. Nesrečnik v temi in megli ni opazil okvir na oporniku, katerega cicke tesno pasirajo. Zagrabilo ga je čez prsi, ki mu jih je dobesedno raztrgalo. Tako razmesarjenega je vlekla žičnica dalje skozi drugi opornik ter ga prinesla mrtvega na kotno postajo Plesko, kjer so ga presenečeni in užaloščeni tovariši vsega razmesarjenega sneli iz ogrodja ličnice in cicke. Pokojnik, ki zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otročička, je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen. Pridno ae je udejstvoval v narodnem delavskem pokretu, ki utrpi z njegovo smrtjo težko izgubo. Bodi mu ohranjen trajen spomin, težko prizadetim naše sožalje.
_ Kako ae bo pri rudniku obratovalo
do konca me*eca Sedaj je že znano, da bo rudnik v tem mesecu obratoval vsega skupaj 22 dni. Poleg nedelj se bo v tekočem meseca praznovalo še 22., 25. in 29. t m. Toliko delavnih dni nafte delavstvo nI imelo že od januarja 1930, ko se je nehala doba ugodne konjunkture Lz leta 1929 in začela stagnacija v rudarski industriji Pričakuje se, da ae sedanje ugodnejše stanje tudi v februarju ne bo poslabšalo, dobro razpoložeuje med rudarskimi ~tano-vi kvari le aedanje južno vreme, ki pa te bo se nedvomno spremenilo v hudo siaoo.
Glavna skupščina
Sokola Ljubljana m
To mlado, izredno marljivo sokolsko drušvo Šteje 640
pripadnikov
LJubljana, 22. januarja Marljivo sokolsko društvo LJubljana 11T kl vsorno skrbi za pravilno sokolsko vzgojo svoje mladine v severnem delu Ljub ljane. Je Imelo včeraj dopoldne redao skupščino, na kateri so društveni funkc:-jonarji polagali obračun svojega dela v minuli poslovni dobi. Skupščino je otvori! starosta br. Danilo S a p 1J a. ki je no uvodnih formalnostih toplo pozdravil odposlanca Sokolske župe Ljubljana br. tn' B e v c a, zastopnika Sokola II br. Horvata ter zastopnika naprednega časopisja. Kratko je poročal o delovanju društv.i v zadnjih treh letih ter izrekel toplo zahvalo vsem merodajnim činiteljem, kl so na katerikoli način podpirali društveno delovanje. Med navdušenimi ovacljami zborovalcev so bili poslani pozdravi Nj. Vel. kralju, starosti SKJ prestolonasledniku Petru, upravi Saveza SKJ ter banu dr. MaruŠiču. S pijeteto se je spomnil umrle sestre Bratušove in zadnjega sokol-skega veterana br. Petra Gra6sellija, katerih spomin so počastili zborovale! s sla-va-klici.
Čitanju poslanice Saveza SKJ So sledila izčrpna poročila društvenih funkcionarjev Se prej je brat starosta podal pregledno poročilo o delovanju društva v mi. nulem letu v gospodarskem pogledu ter poudarjal veliko pozornost, ki se je posvečala pravilni sokolBki vzgoji v telovadnici Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Iz tajniškega poročila br. Andreja P r -s to v a je razvidno živahno delovanje društvene uprave. Uprava je Imela 12 rednih, 2 Izredni, 1 slavnostno sejo ln 1 sejo društvenih funkcljonarjev. Vse delo se je vršilo v posameznih odsekih, katerih je bilo 7, pod vestnim vodstvom predsednikov Delo je bilo posvečeno predvsem društvenemu prazniku — razvitju sokolskega prapora _       in pripravam za pokrajinski zlet
? Ljubljani. Društvo se je udeležilo vseh važnejših sokolskih in nacijonalnih prireditev v Ljubljani in okolici, samo pa priredilo več društvenih prireditev, ki so vse lepo uspele. Končno je tajnik apeliral na društvene pripadnike, da se z ljubeznijo oklenejo sokolskega dela tn uspehi tudi r letošnjem letu ne bodo izostali Poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto.
Iz poročila blagajnika br. Roberta S e t i n ca je razvidno, da si je društvena blagajna kljub težki gospodarski krizi dokaj opomogla, saj izkazuje 98 961 Din dohodkov ln 88 139 Din izdatkov, orej 10.139 Din prebitka Društvena imovina je vredna 228 570 Din, katero obremenjuje dolg 61.308 Din, tako da znaša čista dru. štvena imovina 157 508 Din iz poročila gospodarja br S u s t e r j a pa je razvidno, da znaša vrednost vsega društvenega premoženja 202.568 Din Končno je blagajnik opozarjal članstvo na točno plačevanje članarine, saj je to edini dohodek, s katerim more računati društvena uprava.
Prosvetno poročilo je podai prosvetar br. Ferdo Kokot Delovanje prosvetnega odbora Je precej oviralo zlasti pomanjkanje društvenih prostorov Tako dramaki odsek ni mogel zadostiti svoji nalogi ter sploh ni prišel do delovanja. Za pravilno sokolsko vzgojo so se vršili • telovadnici redno nagovori pred vrstami ln predavanja, prirejena je bila proslava br Gangla. skupna proslava 1 decembra na Taboru ln interna društvena proslava z zaobljubo novega članstva Lepo napreduje nanovo preurejena knjižnica, katere se članstvo dokaj pridno poslužuje V letošnjem letu bo skušal prosvetni odbor svoje delovanje kar najbolj poživiti, lasti dramski o d Bek
Zelo pregledno in izčrpno poročilo na-čelništva je podal načelnik br Stane J u r J e v I č Prednjaškl zbor. ki je vodit redno telovadbo, je štel 7 bratov ln 9 sester Vse tehnično delo je bilo v znamenju priprav za društveni javni nastop in pokrajinski zlet V začetku leta 1933 se je dru. štvo udeležilo smučarskih župnih tekem na Črnučah ter loseglo dokaj zadovoljive uspehe Vižmarskega tabora se je ldelo-žilo 107 pripadnikov najlepše pa je uspel društveni javni nastop z razvitjem prapora Pri popoldanski javni telovadbi je ns-stopilo 232 telovadečib iz lastnega Iri-štva Društvo se je udeležilo zleta na Sušaku, pokrajinskega zleta v Ljubljani, proslave v Ptuju ter prireditev bratskih društev Telovadni obisk je bil prav za-lovoljiv ter je obiskovalo telovadbo v le. tu 1933 15.106 oseb Za izpopolnitev pred-njakov se je društvo udeležilo župnega prednjaškega tečaja, samo pa priredilo društveni prednjaški tečaj ob prav lepi udeležbi članov ln članic Iz poročila jezdnega odseka je razvidno, da šteje >dse* 46 članov, ki je imel 48 rednih vaj Odsek je sodeloval pri vseh važnejših sokolskih In nacionalnih manifestacijah. Smučarski odsek šteje 54 pripadnikov ter se je udeležil s 43 tekmovalci okrožnih tekem na Škofljici s prav povoljnimi uspehi. Ob zaključku svojega poročila je pozival načelnik na smotreno delo v telovadnici, kajti čakata nas dva pomembna zleta v Sarajevu in v Zagrebu, kjer mora biti tudi Sokol m častno zastopan.
Za prireditveni odsek je poročal brat Jazbec. Odsek je štel 8 bratov in sester ter sodeloval pri raznih odsekih na pokrajinskem zletu, društvenem javnem nastopu ter pri nabiralni akciji za brezposelne rudarje v trboveljskih revirjih. Priredil je Miklavžev večer, božlčnico in Silvestrov večer z lepim finančnim uspehom. Celotni prebitek prireditvenega odseka je znašal 22.575.75 Din.
Iz poročila staroste br. S a p l J e o so-cUalnoskrbstvenem odseku posnemamo, da je odsek posvečal pozornost zlasti vzgoji mladine ln vodil otroško zavetišče, katero Je posečalo okrog 50 otrok. Veliko naklonjenost sta pokazala temu odseku ban dr. Marušič in župan dr. Dinko Puc, katerima je izrekel starosta toplo zahvale Odsek Je pomagal svojemu članstvu tu li pri raznih osebnih zadevah, v bodočem 'e-tu pa bo skusil zboljšati težak položa:' svojega najbednejšega članstva.
Za gradbeni odsek sa zgradbo Sokolskega doma je poročal br. Ferdo A c e 11 o. Iz poročila je razvidno, da stremi Sokol in za tem, da čim preje pride do Tastn« strehe ter so se v tem pogledu že vršili razgovori z mestno občino, ki je pokazala veliko razumevanje za to akcijo To poročilo je bilo sprejeto z velikim odobra-
vanjem. »Iz statističnega poročila s»eatre Jerajeve je razvidno, da šteje mladi Sokol III 414 članstva, 61 moškega in 46 ženskega naraščaja, 62 moške ln 67 ženske dece, skupaj 640 pripadnikov, 0d katerih je posečalo telovadbo 340 oseb.
V Imenu nadzornega odbora je poročal br. Ivan Zore, ki Je pohvalil delovanje uprave ter predlagal razrešnico, ki je bila s odobravanjem in soglasno prejeta Starosta br. SapUa se Je bratsko zahvali! vsem sodelavcem v upravi ter jih pozval na vztrajno m nesebično sokolsko delo v prospeh Sokola III.
Proračun za leto 1934  izkazuje 45.844 Din dohodkov ln toliko Izdatkov, članarina pa bo znašala za članstvo Dlo 62. za telovadce pa Din 22. Oba predloga sta bi-la soglasno sprejeta. Nato je bilo sprejo tih  več samostojnih  predlozov članov tako glede univerzitetne knjižnice in pre-memfce pravil, nakar je bila izvoljena soglasno   naslednja   društvena   uprava: sta rosta   Danilo šaplja,    podstarosta Janko Blasanje,  načelnik  Stane JurjeviČ,- načel niča Mara Gregoričeva. tajnik Andrej Pri-stov,   namestnica   sestra   Eleonora Furla nova. blagajnik  Robert  Šetinc, matrikari ca  sestra  Ruža Jerajeva,  gospodar Juri; Jugovič.    prosvetar   Ferdo Kokot: člani uprave:  Vlado Jazbec, Ferdo Acetto, dr Janže  Novak, dr.  Ervin  Suher. Svetovid Avsec. Evald Sitar. Avgust Sulic, Hrabro-slav   Sever,   inž.   Mirko  Sušteršlč. Vlad« Ličen; namestniki: Anita Acettova. ^on«' ka   Cihlafeva,   Marija   Steinerjeva, Ivan Dorčec. Karel Sitar, Joško Lutman: nad zorni   odbor:   Vilko  Smerdu,  Ivan Zoreč. Alojzij Klofutar; namestniki: Joso Pleter-šek, Josip Koren, Jože Suster; častno razsodišče: dr. Janže Novak, dr. Bogdan Kur-bus, Tomo Kalin, Dorčec »Ivan, Janko Rla-ganje;   namestniki:  Jože Ličen, France Pristov, Stane Jurjevič; delegati za župno  skupščino:     Blaganje,   Inž. Sušteršlč. Smerdu ln Jurjevič.
Po volitvah se je starosta zahvalil vsem udeležencem zborovanja ter zaključil občni zbor s pozivom na novo in vztrajno sokolsko delo.
Danes poje
Don Jose Mojlca
španski tenor v
Alahov zakon
Razkošje harema, plesi in zabave. Nedovoljena ljubezen mladega šejka.
Zvočni kino DVOR
Tel. 27-30
Predstave ob 4., 7. In 9. uri Cene 2.—, 4.—, 6__» 8-— Din
valno društvo dolini
Rožna dolina, 22 januarja. Olepševalno društvo v Rožni do+ini j« imelo v nedeljo popoldne v gostilni gosp. Franca Nereda svoj XXIX redni občni zbor ob polnoštevilni udeležbi članstva. Otvoril ga je društveni predsednik gosp. Janko Klasinc, ki je po uvodnih formalnostih toplo pozdravil predsednika Sadjarskega društva g Prvoslava Rebeka in zastopnika časopisja, nakar je prečital pismeni pozdrav častnega člana in župana gosp. Jurija Petrovčiča, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti občnega zbora. S pijeteto se je nato spomnil med letom umr3ih članov in članic, katerih spomin so zborovalci počastili s slava-klici. G. predsednik Kla sine je nato kratko poročal o delovanju društva v minulem letu, nakar je tajnik g. Franc Tesar prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet in odobren.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je bilo društveno dedovanje kljub gospodarski krizi dokaj živahno. Odbor je imel 11 rednih ln 3 izredne seje. Gibanje članstva je bilo naslednje: med letom jih je umrlo 7, izstopilo 13, pristopilo 149, tako da šteje danes društvo 3 častne člane, 23 ustanovnih in 484 rednih članov. Druatvo je med letom imelo 2 prireditvi, ki 6ta v moralnem- pogledu lepo uspeli, dočim je bU finančni uspeh, zlasti Martinovega večera zelo nezadovoljiv. V svrho olepšave vrtov je društvo razpisalo tekmovanje ter ob tej priliki razdelilo 18 diplom; sodelovalo je tudi pri akciji viSke občine za bo-žičnioo revni deci z znatno denarno pod-poTo. Poročilo g. tajnika je bilo i odobravanjem sprejeto, nakar je blagajnik gosp. Viktor Dereani podal točno in pregledno blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo Din 2°.0°3 dohodkov in Din 9.606 izdatkov, tako. da znaša letni prebitek Din 19.486; blagajniško poročilo pogrebnega odseka, ki šteje 418 članov, pa izkazuje dohodkov Din 9.535, izplačilo posmrtnin Din 5.600. tedaj čistega dobička Din 3.935. V imenu revizijskega odseka je podal obširno in izčrpno poročilo g. Oroslav Hočevar, ki je pohvalil delovanje odbora in blagajnika ter predlagal razrešnico, ki je bila soglasno spreieta Pri nato sledečih volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Klasinc Janko. podpredsedn;k podpolkovnik Maseh Dragotin. tajnik TeSar Franc, blagajnik Dereani Viktor, odborniki: Zigon Josip. Pretnar Alojzij, Dimic Stanko, Ambrož Anton Sede j Ivan Turšič Josip, Ze-leznik Jakob, Reanik Andrej, namestnika: Zupančič Avgust. Slapar RlaŽ. Deisinger Ludovik. Vered Franc. Kranjc Viktor. Vrenjak Viktor, revizorja: HoČevaT Oroslav in Sluga Franc
Po volitvah se je predsednik Klasinc zahvalil za izkazano zaupanje, nakar je bil med slučajnostmi sprejet sofiiasno predlog g. Hočevarja, da se ustanovitelj pogrebnega odseka g. Rudolf Gale imenuje častnim članom društva. G predsednik Je nato z zahvalo vsem udeleženi em zborovanja zaključil lepo uspeli občni zbor. Tudi mi želimo agilnemu društvu rm procvit Rožne doline obilo uspešnega dela.
C it a)t e tedensko revtio „ŽIVLJENJE IN SVET"
»8LOVEN8KI NARODc, dne 23. januarja 1934
A.UEnoery: 274
(Dve siroti
Boom
Roger ie premagal občutek groze in studa. Vzel je sekirico Ln jo začel ogledovati
— Gromska strela! — je dejal Gašper, — Indijanci bi nam biii vedeli povedati, kateremu plemenu je pripadal nesrečnež, ki je nosil ta tomahawk. Jaz vsega tega ne razumem.
— Ne glede na vse drugo bi bilo važno vedeti, ali so naši vodniki zmagali ali podlegli, — je pripomnil Roger.
— Tudi jaz sem mislil na to in šel sem po stopinjah, kar najhitreje sem mogel da bi kaj zvedel, ali bi našel ranjenega Indijanca, ki bi mi vse povedal. Sporazumela bi se bila s kretnjami, s tem jezikom, ki ga razume ves svet in ki sem se ga dobro naučil kot potujoči komedijant.
— In se vam je posrečilo?
— Deloma, gospod vitez ... Najprej sem našel v travi mrliča, ki sem ga takoj spoznal.
— Kaj?
— Bilo je truplo enega naših vodnikov in sicer tistega, ki mu je šla francoščina še najbolje.
Roger je zadrhtel.
— Iskal sem dalje, — je nadaljeval Gašper, — ko sem naenkrat zaslišal v daljavi stokanje. Krenil sem v tisto smer in našel ranjenega Indijanca. Ko sem se sklonil nad nesrečneža, je spravil iz sebe nekaj indijanskih in francoskih besed. Razumel sem. da je žejen.
Sklonili sem se k njemu. Zopet je bil Indijanec iz Wati-Po\vove družine. Biti je moral težlko ranjen, kei e že boril & smrtjo.
— Piti... piti! — je ponavljal.
— Kje najdem vodo? — sem vpra-šal.
Zaman je poskušal dvigniti se; za-grgral je nekaj pretrganih besed, izmed katerih sem razumel samo tri:
— Tam ... gozd... voda...
In nesrečnež je pokazal z roko proti goram na obzorju. Toda tako daleč nisem mogel po vodo. Kar sem se spomnil da imam še nekaj kapljic riževega žganja v svoji steklenici. In vlil sem mu ga v usta... Zdek) se je, da mu je malo odleglo.
— Seveda ste ga vprašali, kaj se je »godilo.
— Da.
Vitez ni skrival radovednosti. In Gašper je začel pripovedovati, kar je vedel.
Veliki orel je bil zasledil v preriji svoje smrtne sovražnike Siouxe. In krenil je s svojimi Indijanci za njimi. Pustil je samo tri, da bi vodili vitezo-t# vojake in skrbeli za njihovo varnost.
Vest mu je sicer očitala, da ni storil prav, pa ga je tolažila misel, da bo od francoske čete odvrnjena nevarnost, Če razžene Siouxe.
Upal je seveda in se neizrečeno veselil, da bo lahko zataknil za pas zopet nekaj skalpov zakletih sovragov in da se vrne ovenčan s slavo k francoskim vojakom, še predno bodo opazili njegovo sumljivo dolgo odsotnost.
Ranjenec, ki mi je vse to pravil, je bil zadnji izmed Indijancev, določenih za vodnike francoskih čet. Pa tudi on se ni mogel premagati in hitel je pomagat svojim bratom v boju s sovragi.
Videl je, kako so Siouxi najprej obkolili številčno šittkejše Delaware in dva izmed njih ranili.
Videl je, kako so njegovi bratje junaško odbijali vse napade. Potem je pa zadela tudi njega pšica in mu prodrla prsa. Spretna in močna roka jo je bila vrgla iz neposredne bližine.
Ranjenec se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je bilo že vse drugače. Veliki orel ni bil samo odbil sovražnega napada, temveč je Siouxe že potiskal nazaj Nekaj Siouxov je bilo že padlo pod njegovim orožjem in hrabri vojščaki so navdušeno posnemali svojega poglavarja.
Videč, da ni nobenega upanja na zmago, so začeli Siouxi bežati. In tedaj se je ves boj odmaknil ranjenče-vim očem.
Potem   je   pa   potrpežljivo čakal,
prenašajoč možato bolečine in strašno žejo v nadi, da se bo Wati^Pow kmalu vrnil po isti poti z bogatim plenom! Toda čas h tekel, ranjenec je pa izgubljal upanje in potrpežljivost.
Priznal je, da se boji, da Wati-Po-wa sploh ne bo več nazaj. Veliki orel ze bil preveč slepo hraber in hrepenel je samo po sovražnikovi krvi, tako da trezno sploh ni mogel misliti, če je videl pred seboj sovražnika. In kadar je zasledoval bežeče sovražnike, se ni mogel ustavita dokler ni dohitel še zadnjega aH pa če bi bil se bil sam ujel v past.
Komaj je spravil ubogi Indijanec iz sebe zadnje besede, se je izvil Gašperju iz rok in se zgrudil na tla. Potem se je njegovo telo še nekaj Časa krčevito treslo, končno je pa mirno obležalo. To je bil konec. Indijanec je bil mrtev.
Gašper se je potem vrnil k svojim tovarišem.
To je bilo vse, kar je mogel ranjeni Indijanec povedati-
Toda o koncu boja in zasledovanju ni mogel povedati več, nego je bilo izraženo v njegovi bojazni, in niti pojma ni imel, kako se je vse končalo.
Wati-Pow je dolgo zasledoval be-žečega sovražnika. Sele ko je bil tako daleč, da ni mogel več misliti na takojšen povratek k četi, četudi bi bil zasledovanje takoj opustil, se je s svojimi Indijanci ustavil.
Toda bilo je že prepozno. Ta čas je bil prišel v past bežečih Siouxov, ki so se bili znova zbrali in mu pripravili nov napad.
Bilo jih je še vedno mnogo več nego Delawarov. In dočim so jih Ie-ti zaslepljeni z zmago zasledovali, so se Siouxi pripravili in, baš ko je hotel Wati-Pow opustiti zasledovanje, so napadli Delaware od treh strani.
Delawari so se junaško pstavili v bran. Toda divje zasledovanje jih je biilo tako izčrpalo, da se niso mogli uspešno braniti. Pod njihovimi toma-hawki je padlo sicer še nekaj Siouxov, toda kmalu je ostal na bojišču samo še Wati-Pow, boreč se ko lev.
Tolika hrabrost je zadržala celo sovražnika in poglavar Siouxov je stopil k Wati-Powu ter povesil svoj toma-hawk v znak premirja.
— Poglavar Delawarov. — je dejal, — pogumen in bojevit si. Priznam ti pravico, da si končaš življenje sam. če nočeš biti naš ujetnik. Odloči se!
Wati-Pow je pa mislil tisti hip bolj na francoske vojake, ki je bil za nje odgovoren, kar se mu je poznalo že na obrazu.
Toda poglavar Siouxov je bil primoran misliti, da Veliki orel odklanja njegovo ponudbo.
In znova je povzel besedo:
— Poglavar Delawarov naj odgovori ... Mar sem se zmotil? ... Strahopetni Delawar hoče raje živeti v suženjstvu v zmagovalčevem wigwamu? Ce je tako, naj odgovori-
Toda Wati-Pow je odločno zamahnil z roko, rekoč:
— Veliki orel se ne boji. kajti po njegovih žilah se ne pretaka kri strahopetnega siouxskega psa.
Sioux je srdito kriknil in v odgovor na nečuveno žalitev je planil na Wati-Powa.
— Torej naj ti pa Siouxova roka zada smrtni udarec! — ie zakričal.
Indijanci so takoj razumeli, da bodo priče groznega boja obeh poglavarjev. Takoj so napravili širok krog okrog obeh nasprotnikov, trdno prepričani, da bo zmaga>l njihov poglavar.
Nasprotnika sta se najprej premerila z očmi. Potem sta se pa takoj srdito spoprijela.
Nekaj časa je padal udarec za udarcem, ne da bi se videlo, kdo ima več izgledov na zmago. Oba sta bila enako močna.
Toda Wati-fow je bil spretnejši. S nekaj trenutkov srdite, neodločene borbe, potem je pa padel njegov to-mahawk na vso moč na Siouxovo ramo, nasprotnik je divje kriknil in se zgrudil.
Ali si ie član „Vođnihove družbe"?
Skoti meglo se vidi
občutljiva plošča omogoča fotogra« rastje skozi meglo
Pred leti se je posrečilo sestaviti fo-tografično emulzijo, ki je občutljiva za infrardeče žarke. Tako pravimo žarkom, čijih val je tako dolg, da ga človeško oko ne dojema, kakor ne dojema ultravijoletnih žarkov, ki imajo prekratko dolžino vala. Ce bi človeško oko prestreglo ultra vi joletne žarke, bi nam megla ne zastirala pogleda in soln-ce bi videli tudi skozi dokaj goste ob-iake. Poleg tega bi nam migljanje zraka in vodni hlapi skoraj ne zastirali pogleda v daljavo.
Ko je začei letati v Južno Ameriko zrakoplov »Grof Zeppelin«, so se pojavile zlasti v francoskem tisku vesti, da delajo iz nemškega zrakoplova na eni strani posnetke na veliko daljavo, na drugi strani pa posnetke v gosto meglo pogreznjenih predmetov. To je pričalo, da so kemiki v Nemčiji že dosegli cilj, ki je dolga leta lebdel pred očmi fotografski industriji vseh držav. In res se je čez nekaj časa pokazalo, da smo že dobili za infrardeče žarke občutljivo ploščo in zdaj nje sestav kemikom ni več skrivnost. Vprašanje je bilo. kako bi se dala ta plošča praktično najbolje porabiti. Nobenega dvoma ni, da prinese mnogo koristi znanosti, da bo igrala važno vlogo v vojni in da bo posebna privlačnost za foto-amaterie. Toda kje se še čutijo pretes-
ne meje razgleda? Kje še pomeni me-gia hudo oviro? V prometu, posebno v pomorskem in zračnem. Šlo je za to, kako storiti še en korak naprej, da bi namreč služile za infrardeče žarke občutljivejše plošče kapitanom na morju tam, kjer odpove človeško oko.
Zato so sestavili takozvano megleno fotografično kamero. Zdi se, da to ni nič drugega, nego izpopolnjena foto-grafična kamera sejmarskih fotografov. Ce pride ladja v me<rlo in če meni kapitan, da mora biti v tej ali tej smeri morski svetilnik odnosno druga signalna naprava ali pa celo ovira ne nevarnost, usmeri tja to kamero in fotografira. V kameri so vse naprave, da se skrita slika hitro in avtomatično razvije ter izpremeni na plošči v vidno. V pičli minuti že lahko pogleda kapitan na svojem mostičku v zrcalo kamere in tam se mu pokaže to, česar pred pičlo minuto ni mogel videti z očesom.
Očividno ne gre za noben izum, ki jih nam prinese vsak dan vse polno in ki jih vsak dan tudi na sto in sto izgine, temveč za važno pridobitev. S tako fotografično kamero je že opremljen luksuzni parnik »Manhattan«, ki mu je navigacija s tem zelo olajšana, obenem je pa varnost vožnje po morju mnogo večja, saj vidi kapitan tudi v megli 60 morskih milj daleč pred seboj.
Z dvema se je poročila
Zelo praktično je uredila 19 letna Američanka Rita Geotrvjeva svoje ljubavno razmerje z dvema kavalirjema. Ker se ni mogla odločiti ne za enega, ne za drugega, rada je pa imela oba, se je omožila kar z obema in tako je bila zadeva, vsaj kar se nje tiče, pametno urejena. Toda če ni imela Rita skrbi prej, jih bo imela zdaj. Njen način ureditve ljubavnega razmerja do dveh fantov namreč ni v skladu z zakonom ioi zato sedi Rita zdaj v zaporu. Vse je pokvarila njena mati, ki je šele te dni zvedela, da ima mena hči kar dva zakonska moža.
».Mlada Rita si je uredila zakonsko življenje »na dva šihta« kaj praktično. En mož je delal ponoči in bil doma čez dan, drugi je pa hodil na delo podnevi, ponoči je bil pa pri ženi. Tako se nista nikoli srečala. Vse bi bilo šlo gladko, da ni posegla vmes njena mati in spravila hčere v konflikt z oblastmi, ki takih stvari nočejo razumeti. Ko je mati silila v hčerko, naj ji pojasni svoje čudno zakonsko življenje, jo je hči zavrnila, da je to njena zadeva in da naj nikar ne vtika nosu tja. kamor ni treba. Rita pride seveda pred strogega sodnika in tam se bosta prvič srečala njena moža.
Dedščina in spomin
Angleški zakonski možje in žene, ki so tako srečni, da še kaj premorejo, so si začeli beliti glave, kaj bo po smrti, Če se jih ne bo nihče spominjal. Posebno zvite so tudi v tem pogledu žene. Mnoge bogate Angležinje so v zadnjem času iz-premenile svoje oporoke tako, da možje ne bodo mogli zapravljati njihovega denarja z drugimi, če bi se po njihovi smrti drugič oženili.
Tako omenjajo angleški listi primer pisateljice H. Macdonaldove z literarnim imenom Harriet Kaudalyjeve, ki je zapustila svoje premoženje v znesku 3,000.000 svojemu možu za primer, če bi umrla pred njim, toda pod pogojem, da mu morajo denar takoj vzeti in ga izročiti dobrodelnim ustanovam, če bi se drugič oženil. To pomeni, da je vdovec obsojen na dosmrtno vdovstvo, kar ni posebno prijetno, če je mož še mlad. Manjka samo še določba, da izgubi vdovec vso ali pa velik del dedščine po ženi, če si izbere ljubico.
Neki londonski milijonar je pa določil v oporoki, da dobi univerza po njegovi smrti 5 milijonov. Prišla je pa kri-
za, milijonar še živi in od svoje zapuščine univerzi jemlje vedno več in več, tako da je ostal samo še en milijon. Zlobni jeziki govore, da bo morala končno univerza skrbeti za milijonarja.
Težka industrija v Sibiriji
Predvojna Rusija je imela moderno industrijo samo na svojem evropskem ozemlju, dočim je bila njena azijska dežela izključno poljedelska. Po padcu carizma pa vidimo vedno bolj, da gradi Rusija industrijo obenem tudi v Aziji. Prvotna domneva, da gre pri tem v prvi vrsti za strategične ovire, ki silijo Rusijo, da osredotoči svojo težko industrijo v Sibiriji, se mora umakniti ugotovitvi, da igrajo tu odločilno vlogo poleg premoga še ugodnejši delovni pogoji. Po zadnjih cenitvah geologov znašajo zaloge premoga v evropski Rusiji samo 8 milijard ton in še od tega je velik del slabše kakovosti, nasprotno je pa v azijski Rusiji 147 milijard ton dobrega premoga. Največja ležišča premoga v evropski Rusiji so le neznaten del prvovrstnega premoga in sicer v zapadnem delu. dočim je v vseh drugih premogovnikih evropske Rusije slab premog.
V azijskem' delu Rusije je pa kot rečeno mnogo dobrega premoga. V kir-giski stepi so bogata ležišča premoga, ki je pa močno pomešan z razno navlako. Bogata ležišča premoga so tudi med Irtišem in Išimom, dalje pri Akmo-hnsku in severno od Altaja. Samo kuz-necska kotlina hrani v sebi več premoga, kakor vsa evropska Rusija. In to je baza sovjetske industrijalizacije Sibirije. V Sibiriji je toliko premoga, kolikor ga ima Anglija ali Nemčija, samo da je angleški in nemški premog boljši.
Iz Metlike "~
_ Smrt vzornega učitelja. V Radatovi-
čin, v našem Zumbcku, Je umrl vpokoje-ni učitelj    Mi Vidnjević, ki je dolgo
vrsto let služboval na tamošnji ljudski šoli in ki ga je prebivalstvo ljubilo. Pokojn.-ka so po vsem 'kraju poznali zlasti ker je gojil slovansko cerkveno pesem. V pokoju sf je uredil vzorno Čebelarsko gospodarstvo, ki J    bilo za vzgled vsemu okraju
_ Ukradel  revežu  edino kravo. Orož
nlki so zaprli znanega sleparja Jurija .a-jakovič^ iz vasi Cilitovcev, ki je v noči od starega na no o leto ukradel iz hleva nekega revnega vasčana iz Liješča kravo Tat jo je Se iste noči prepeljal čez Koli>o in jo prodal nekemu mesarju, ki jo Je takoj zaklal Ker Rajakovič nima nobenega premoženja, ne more okradeni kmet lobi-
ti odškodnine razen ako najdejo mebtuja ki je kravo kupil, ker je tudi on odgo voren.
— Kolpa zopet raste. Vse kaže. da letos prave zime sploh ne bomo imeli. Ma lo sneži,  malo   ležuje. a  vreme je ~icei precej južno. Kolpa je seveda zopet aara sla.   kar  občutijo   najbolj   kraji   pri Karlovcu  in Še dalje ob njej.
_ Pust je v krizi. Letošnje naše pustne zabave nimajo preveč uspeha, ker ljudem primanjkuje lenarja tudi za iaj bolj potrebne stvari Tudi porok nI .oii-ko, kolikor jih je bilo v prejšnjih letih, ko so bili naši gospodarji na trdnejših nr. gah
_ Naše  dramske  družine,  ki  Jih ima
mo v Metliki in Črnomlju prav dobre, b: storile prav, ako bi včasih izmenoma go štovale v  Metliki in Črnomlju, kar bi za ntmanje ljudi za predstave gotovo poveča lo. a stroški bi ne bili tako občutni, da b: jih  prireditelji  ne  mogli  utrpetl   Celo v Karlovcu,  kjer živi  mnogo Slovencev, izražajo željo, da bi večkrat doživeli oblak naših    malih    odrov, ki  pa po kakovost: igralcev in režije ne zaostajajo prav nič za večjimi   Stvar je vsekakor vredna premisleka.
— Duhovi  so zvonili.   Sosedni Hrvatje se že nekaj dni srr^jtjo smoli svojega va ščana. V Leskovcu pri Karlovcu so mladi fantje pili in je neki Andrej, ki sicer ni pijanec, odšel po svoji navadi proti večer i
v cerkev molit. V klopi je zaspal in ga mežnar zvečer, ko je cerkev zapiral, ni opazil Fant se je zbudil okrog polnoči in mu je menda r ostalo tesno pri srcu, l.er je začel na vse pretege zvoniti, da bi se rešil neprijetnega zapora. V vasi so mi slili,da gori in o prihiteli do cerkve, da jim mežnar pojasni zvonjenje, on pa nit: sam ni vedel, odkod in kako zvone zvono
vi sredi noči kar sami od sebe. V cerke\ se nihče ni upal od strahu pred duhov . kar jim je še potrdilo zamolklo bobnanje po vratih in kričanje. Prišli so tudi oroi niki, ki niso duhovom kar nič verjeli, nego so odprli cerkev in našli za vrati pre strašenega Andreja, ki je zvonil ln razb jal  v  strah evojih vaščanov.
Iz škofje Loke
— Za ureditev nesoglasij v Gasilskem društvu. Na seji 2. t. m. je razpravljala uprava gasilske Župe v Kranju o pritožbi proti   škofjeloški   četni   upravi, Izvoljeni na letni skupščini lani 5. novembra. Ga silska župa je sklenila razrešitev te upra ve in je Imenovala začasno upravo, ki bo vodila posle do Izrednega občnega zbora, ln trna nalog izvesti organizacijo Sete v smislu zakona o gaBUcih. V začasni upra vi so  gg.   Kavčič  Ivan,  Potočnik A_ndre; Kavčič Jože,   Kramer Friderik, kapetan Otmar Sever in uradDik s reske izpoetave Milan  Okorn,    kot    zastopnik političnega oblastva.  Občino Je zastopal  na prvi se*i g. Vojteh Debeljak. S to odločbo gaillek^ župe je bilo ^ad    eno veliki nejevolji, k Jo je povzročila prejšnja uprava ln ki se je zbralo   proti   njej nad 60 podpisov iz vrst  nacionalnega    podpornega članstva Nova uprava je posle že prevzela in bo skušala nenormalno stanje gasilskega dru štva spraviti čimprej v pravi tir. Gasi1, ska Samopomoč je likvidirala in se Je ra? delil denar med članstvo.
_ Škofjeloško   Olepševalno  društvo «
polagalo svoj obračun v petek na občnem zboru v mestni   posvetovalnici. Poročila društvenih funkcijonarjev so bila zelo ve stno sestavljena, le škoda, da Je bUa ud« ležba članstva  tako  pičla.  Društvo štej* 75 članov,  smrt  je  ugrabila  med letom vneta    prijatelja OD  ravnatelja Antona Lapajneta in posestnika Franca Komani OD je imelo dovolj dela. največ škode p<* s paglavci, ki so potolkli društvu nad 20f> opek v kopališču, ki pa Je letos kljub vr« merskim neprilikam Še kar dobro procvi talo.  OD bo tudi    v    bodoče popravlja« gozdna pota, bo skrbelo za klopi, skušal* se bo dvigniti reklama za letovlščarje. Za predsednika je bil zopet izvoljen prosvetni referent g. Zahrastnik.
_ Sresko učiteljsko društvo za škofjeloški okraj bo ziborovalo v soboto 3. februarja ob 8. v prostorih deške šole v Skofji Loki. Na dnevnem redu ao poročila predsednika, tajnika in blagajnika, predavanje predsednika JTJU g. 'Ivana Dimnika o izvenšolskem delovanju učiteljstva, predlogi ln slučajnosti.
_ Krajevna organizacija JNS v Zmi.i
cu od zadnjih občinskih volitev dalje, ko je prešla občina v nacionalne roke, urav pridno deluje. Člani so se seBtali v petek k večurni seji, ki so na njej do podrobnosti prerešetali ves gospodarski, kulturni, socialni in politični položaj tega območja. V vseh pogledih se je doseglo enotno naziranje. Daljše politično poročilo Je podal navzočim tajnik sreskega pododbora JNS g. Berčič Občni zbor krajevne organizacije bo 28. t. m. ob 10. v Prajerci na Spodnjem trgu v škofji Loki. Organizacijo vodi g. Ivan Mrak iz Loga.
Mladina brez iluzij.
— Kaj bo iz tebe, ko končaš študije?
— Starec.
PRODAM:
8700 stare strešne opeke bobrov-ci; 15.000 stare zidne opeke; suha bukova žagana drva m3 Din 90; krajnike po m3 Din 60 in butare iz krajnikov 1 kom. 4.- Din. — A. TrŠkan, Ljubljana, Streliška ulica 33. 556
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
is lekarne DR, G. PICCOL1JA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam
91 fL>
TELEFON 2059
F K K MOG
SUHA DRVA
Bohoričeva o.
ČESEN
po Din 3.50 nudi Lah, Oslušev-ci pri Ptuju. 548
JCli
v
vseh   vrst enobarvne  in  večbarvne   izdeluje ktišarna
I £ j ubijana |
4*
9f
Sr
MOTORNO KOLO
kupim. — Cvelbar, Prekope, S t. Jernej. 546
TRGOVINA
z mešanim blagom in trafika na prometnem kraju, z vsem inventarjem in zalogo naprodaj. — Ponudbe pod »Šiška 491« na upravo >Slov. Naroda«.
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKE R. LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 14.
6VT
BRIVSKI SALON v Zagrebu naprodaj. — nič, Zagreb, Nikoličeva 15.
547
POHIŠTVO
spalnice, jedilnice, kuhinjske oprave iz raznovrstnega lesa v najnovejši obliki in tudi tapetniške izdelke vam nudi najceneje Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ulica št. 6. 551
HIŠO S TRGOVINO
z mešanim blagom in trafiko na periferiji mesta prodam ali oddam v najem. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Periferija 490«.
JABOLKA
najokusnejša, 5.- Din postaja kupca od 50 kg povzetno: Po-stržin, Maribor. 11/T
NAJCENEJŠI ZAJTRK toplo mleko, domač kruh. — Se priporoča   Mlekarna zadruge »Naklo« (nasproti dramskega gledališča). 566
ŽELEZNIŠKI URADNIK
mlad, dobrosrčen, išče znanja v svrho ženltve s pošteno gospodično z nekaj premoženja. — Le resne ponudbe s sliko pod »Pošten 567« na upravo »Slov. Naroda«.
TRAŽIM UČITELJSKU SILU diplomiranu, za 2 hčerkice. — Dr. Ftlrst Vera, Novivrbas. 565
POSESTVO z gospodarskim poslopjem proda Marolt, Brege Leskovec pri Krškem. 561
POSESTVO
pol ure od kolodvora Slov. Bistrica
obsegajoče 26 oralov njiv, travnikov, vinogradov, sado-nosnika in gozdov, s niso, gospodarskimi poslopji, z vsemi pritiklinami (par volov), s potrebnim živežem ter krmo za govedo in svinje do novega pridelka se radi smrti
ODDA V NAJEM
Potrebna pojasnila pri Fr. URLEPU, L:uMjana, Komenskega ulica štev. 16
VA v Ljubljani