79. StBUlIfcfl.
, u sotioto g. aprila razi.
[IV. leto
IkXui|i vsak dan popoldne line mit aadolla la pramiae.
fnse atl t Prostor 1 mtm X S4 m/rn za mile oglate do 27 mm ^i5ine I K, od JO m!m višine dalje kupčfjski in uradni oglasi 1 in-''« K 2*—, notice, posiano,  preklici, Izjave In rekln-n? 1  m n K 3'—. Poro<e, zaroke Sv) K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri vetjih naroćIU.1! popj>L
Vprašanjem glede Inseratov m\ se nrtloli znamka za odgovor.
0pr vniitvo ,,Slor. Naroda1' la  .Narodna   rts'tira«1' inatio?«
alica it. 5, pritlično. — Talaton 4L 334.
„SloiansUI  Vtr>i« val}a v Jajosl*vi|li
celoletno napia, pla:an  .   K 300*-
polletno.   ....... 1 SO* —
3 mesečno.   •  .  .   . .  M   75* —
i      - .......25-
v   L'nbltarit  In  po poill i V Inozemstvo i
celofetno......K4*«K—
polletno.........240»«-
3 mesečno ...... „12<r—
40 —
Pri morebitnem awl3an|j se UM JaljSa naročnina dopMf.it*. Mo\H naročniki nai  pometo v urvl* tiaio* lino   vc Ino   iGtT   po n*jH.i?nici. *atno nisment naročila brc* oosl^tv- denatia se ne moremo ozlra't.
Uredništvo „Slov. Narodi4* Knaflova u 'ca it 5,  1« nadatrop'f
Telefon atev. 34.
Dopise   sprejema   te   poitplaano   in   zadostno frankosans.
Rokopltov ne vrača.
Posamezna številka velia V20 K
Poštnin? plačani \r gotovini«
Dr. Pavel Breznik:
Pismo iz Pariza.
Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev v Pariza.
Mednarodni kongres srednje« šolskih profesorjev, ki se je vršil od 5. do 10. aprila 1920 v Strasbourgu, je sklenil, da se priredi letos kon* greš v Parizu in da se vrši od 28. marca do 5. aprila. Udruženje sred' nješolskih profesorjev v Franciji je rade volje sprejelo organizacijo te*
§a kongresa pod  predsedstvom g. edela,     predsednika narodnega udruženja licejskih profesorjev.
Na pariškem kongresu je zbo* rovalo 72 zastopnikov 13. narodov. Jugoslavijo so zastopali g. Jeremija Živanović, profesor iz Beograda, gospa dr. Steinkuševa, profesorica na ženskem liceju v Zagrebu in g. gimnazijski ravnatelj dr. Valentin Korun iz Ljubljane. Razven tega smo se ga udeležili začasno v Pa* rizu bivajoči profesor Miodrjg Ibrovac iz Beograda, profesor Ante Debeljak iz Ljubljane in moja rua* lenkost.
Predsednik je po pozdravu ta* koj razvil program, kaj je vse treba urediti in napraviti: 1. sestaviti na* redbe in zakone o srednješolskem pouku, ki so v veljavi v različnih de* želah in označiti razne varijacije, kar se tiče osobja in zakonov; 2. re* organizacija srednješolskega po* uka; 3. vprašanje družbe narodov glede organizacije intelektuelnega dela; 4. istovrednost vseučiliških izpitov; 5. mednarodno zbližanje dopisovanje in izmena profesorjev in dijakov.
Na strasbourgškem kongresu so se stavili zastopnikom raznih na# rodov vprašanja o srednješolskem pouku. Tekom leta so posamezna profesorska društva izdelala odgo* vore, ki so jako zanimivi, pred* vsem radi tega, ker so skoraj vsi narodi z redkimi izjemami dali iste odgovore. Ti odgovori, ki so se na pariškem kongresu prečitali. so s1q? deči: Vsak otrok mora dobiti v ljudski šoli od enega in istega uči* telja isto izobrazbo po istih metodah. Sredješolski pouk se ne sme pričeti pred končanim enajstim le* tom. Izjeme niso dovoljene. Prvn tri leta ne sme biti v srednji šoli več kot 20 ur na teden. Otrok naj se uči samo najvažnejšega, ne pa vsega, kar je človeški duh našel in Izumil. V teh prvih treh letih naj se Otrok v šoli uči, kako se dela. Po*
uk bo obsegal torej predvsem prak« tiene vaje. Nevarno je zahtevat! od enajstletnega otroka, da dela sam doma latinske naloge. Domače samostojno delo se začni no tretjem razredu. Prva tri leta srednje šole mora biti za vse učence isti pouk in sicer za vse latinsko in en živi jezik. Po tretjem letu naj se pouk deli in sicer:
I. humanite classique (latin* ščina);
II. humanitć moderne (več ma* terinščine in tujih jezikov).
Torej enotna srednja Šola v prvih treh razredih, bifurkacija v četrtem razredu, ker se je tu že spo* znalo, ali je otrok boli nadarjen za latinščino ali za živi jezik.
Bifurkacija traja dve leti (če« trti in peti razred). Nato zopet de* litev vsakega oddelka v dva in si* cer bi se učile v prvem oddelku bolj naravoslovne vede (sciences), v drugem pa slovstvo (lettres). Sred* nia šola bi bila torej deliena v zad* njih razredih v štiri različne tipe: I. humanitć classique*sciences. II. humanitć classique*lettres. III. hu» manite moderne^sciences. IV. hu* manite modernedettres.
Vsaki razred naj ima razred« nika (professeur principa!) in to naj bo profesor za materinščino. Na koncu vsakega leta naj bodo izpiti, katerih namen je, ustaviti v napre* dovanju v višji razred one učence, ki ne morejo ali nočejo slediti po« uku. Izprašcvalna komisija pri zre* lostnem izpitu (baccalaurcat) naj bo mešana in naj sestoji iz srednje* šolskih in vseučiliščnih profesorjev. Telesnim vajam se mora posvetiti posebna pozornost, razven vsakda* nje telovadbe morata biti dva po* poldneva v tednu rezervirana za šport in igre. To so rezultati ankete na zadnjem koneresu.
Nato se je stavila delegatom raznih narodov cela vrsta vprašani, na katera so odgovorili naslednji dan. Evo vam par zanimivosti iz množice govorov: V skoraj vseh državah so srednje šole skupno za dečke in deklice, torej povsod koc* dukacija, ponekod tudi v ljudskih šolah (kakor v Holandiji), povsod je pokazala koedukacija najboljše uspehe in so dečki in deklice na« lašč pomešani med seboj in vedno
skupaj razven pri telovadbi, edina Italija jih skuša strogo ločiti. Ita« lija je edina dežela, ki v srednjih šolah nima internatov. Na I foland* skem so vse šole občinske in vse zastonj. Belgija nima mature. Poljska jo hoče odpraviti v drž. sred* njih šolah. Na Lu.vembourgškem morajo vsi otroci posečati do 13. leta skupno ljudsko šolo.
Razven tega se je obširno ob* ravnavala cela vrsta drugih zanimiv vih vprašanj, predvsem o reorgani* zaci ji in enotnosti srednješolskega pouka, a vedlo bi predaleč, da bi tu priobčil vse posameznosti.
Pod vodstvom francoskih tova« rišev so si udeleženci kongresa ogledali zanimivosti Pariza in raz* ven tega tri liceje: Lvcće Henri IV kot tip starega francoskega liceja, sprejem prisrčen kot povsod, Šam« panjec, napitnice ... Profesor Ibro* vac se je v imenu tujih delegatov zahvalil za krasen sprejem in orne* nil. da je lvcće Hcnri IV eden onih francoskih licejev, ki so za časa svetovne vojne mnogo sto srbskim dijakom nudili gostoljubno bivanje. Kot tip modernega liceja so si ude* leženci ogledali iveče Louis le Grand, kjer so zborovali, in kot tip liceja na deželi lvcće Lakanal v Bourg*la*Reine južno od Pariza. En dan se je napravil izlet v Versail* les, kjer so si ogledali zgodovinski grad in krasne kraljevske vrtove. Na kosilo so bili povabljeni v lvcće Hoche, kjer se je razvila prav ži* vahna zabava, h kateri ni samo pri« pomogcl izvrstni burgundec, ampak tudi jugoslovanske cigarete g. 2i* vanoviča, ki jih udeleženci niso mogli prehvaliti, in pa govori, iz* med katerih je oni gospe dr. Stein* kuševe poslušalec naravnost navdu* šil. S svojimi prisrčnimi besedami si je znala osvojiti srca vseh za Ju* goslavijo. Pred odhodom so udele* ženci položili v hišni kapeli venec na spominsko ploščo v vojni padlih dijakov in profesorjev.
Kongres je bil tudi spreiet od občinskega sveta pariškega v hoteTu de Ville in so imeli udeleženci pri« liko videti krasno notranjost pari« ške mestne hiše. Razven te^n so se skupno napotili pod Are de Triom« phe h grobu neznanega vojnika in tam položili vence. Jugoslovcnska delegacija je položila vence iz cvetk v barvah narodne trohojniee z napisom »La dćlćgation des pro* fesscurs voudoslavcs au soldat in* connu francais.«
Kongres se je končal s slav« nostnim banketom in na njem se ;c g. dr. Korun zahvalil v imenu juuo. slovanskega udruženja profesorjev
za sprejem v mednarodno udru/c* nje.
Prihodnji kongres so vrši av* gusta 1922 v Liucembourgu.
Ob lubilefu.
(Petinštiridcsetletnica akad. društva »TrigTava«). Dne 9. t. m. proslavi akademi* | zastonj vsenemški valovi.
Čno društvo »Triglav« v Celju SVO* jo 45 letnico.
45 let — lepa doba v človeškem življenju, a le redka v zgodovini in obstoju kakega društva. Zc ta doba, ki jo je društvo preživelo v vednem delu in boju za naš narod, ter dei* stvo, da ob proslavi 45 letnice dc* lovanja s svežimi in čilimi si' pripravlja v osvobojeni domovini nove smernice svojega dela, doka* zuje, kako trdna je bila podlaga, na katero je bil »Triglav« ob ustano« vitvi postavljen ter kako silne so srčne vezi, ki so ves čas društvene* ga obstoja spajale mlade in stare Trijilavane v pravo jugoslovensko družino.
Dne 6. novembra 1^75 vršil *e je v juridični dvorani IV. vseueili* šča v Gradcu ustanovni občni zbor društva, ki je bil zelo mnogobrnj* no obiskan ter je brez debate spre* jel pripravljena pravila in predlog, da se ustanovljeno društvo imenuj »Triglav«.
Naš »Triglav« ie stal kot novo; rojeno dete v velikem nemškem Gradcu navezan le na svoje člaae in njih podporo ter moč.
Namen društva je bil. kot nra* vi zapisnik, predvsem ta, buditi med člani narodno zavest.
To se je vršilo na ta način, da so se društveniki vadili v domači govorici, da so se v neprisiljenih se« Stankih pri zabavah in izletih medsebojno spoznavali, ter navduševali za narodno stvar.
Biti slovenske krvi, bodi Slo« vencu ponos, to je bilo geslo »Tri« glava nov«.
Prvotno brez strehe, je našel »Triidav« prvo zavetišče pri Slo* vanski čitalnici, ki mu :c enem zboru darovalo svoje pohi* štvo. s katerim se je »Triclav« na to preselil v lastne prostore.
Skupno z drugimi slovanskimi društvi v Gradcu je bil »Triglav« kmalu ona skala, na kateri te naša mladina zidala trdno stavbo slo« venske in slovarske misli in v to skalo so se zaletavali leta in leta
ki dnu
štva niti za hip niso omajali.
Preobširno bi bilo, da bi na« tančnejše opisovali delovanje »Tri* glava« do danes, saj je »Triglav« znan vsaj napredni inteligentni javnosti, sij je iz njega izšla malo* dr-.ne vsa štajerska slovenska inic* ligenca.
Društveno znamenje, ki ie bilo največ j i trn v očeh nemških bura šev, je bil trohoin rdcčc*modro*j beli (torej — srbski.) trak z zlatim napisom »Triglav«,
Drug društveni znak je bila za« stava. Slovesno razvitje zastave 60 je vršilo junija 1S90 v SreJiŠču.
Takrat je nkademični senat na zahtevo nemških akademikov pre* povedal na tabli vseučilišča slovan* ske napise in barve. Ker pa grK;v ni prepovedal, si je omislil »Triu cjlav« grb po osnutku člana Juvan* ca: v ozadju Triglav, ki ga obseva izza morske gladine vzhajajočo solnee, zdolaj trobojni trak. ob njem Minervina sova kot simbol vede. —
»Triglav« je na vseh poljih marljivo deloval. V njegovem okri* lju se ie osnovalo vse polno klu« bov, ki so se bavili z najrazličnc'* širni strokami. Posebno se Je gojil znanstveni, ki je v teku let prirce dil celo vrsto zanimivih predavanj in poučnih izletov, tehnični, ki je izobraževal naše tehnike, sabljaški, ki je skrbel za telesno in karakter* no vzgojo, elasbeni, ki je gojil petje tn glasbo. Imenujem samo nekatere nevovodje »»Triglava«, ki so danc.n ponos in dika našemu narodu: Ju« vanec, Schwab, Hubad, Krek.
V društvu se ie ustanovil tud! tamburaški klub. Skrb za narodno delo kaže ustanovitev akademično podružnice družbe sv, Cirila in Mc« toda leta 1S.S6., gojitev gesla svoji k svojim ter znameniti pohod »Trt« glava« po raznih ponemčenih in ogroženih krajih posebno Spod. Štajerske in Koroške.
Tudi zabavne strani »Triglav* ni zanemarjal. Kdo ne pozna slava nih    »križcvaekih    statutov« J. R«
Alfonz Daudet: 4
Tart arle na planinab
Roman. Prevedel dr. I v o š o r 11.
Lahko si mislite, kako je dobrodušni naš planinec naletel, ko je vzel stol in se približal, z očitnim namenom, da bi bil tudi on takole od strani deležen njunega poučljivega pogo* vora pri prijaznem ognju. Z viška obeh teh 6tcbrov učenosti je bliskoma potegnila tista mrzla sapa, ki se je je on najbolj bal; in nič manj zato, da se spet ogreje, nego da pokaže svojo oliko, jo je z dolgimi koraki pobral in odprl vrata v knjižnico.
Tam je ležalo nekaj angleških romanov, pomešanih z debelimi svetimi pismi in raz* tresenimi letniki »Švicarskega planinskega društva«. Vzel je enega, da bi imel v postelji kaj brati, toda že na vratih ga je moral spet oddati, ker »hišni red« ni dopuščal, da bi se »biblioteka vlačila po sobah.«
Blodeč dalje je na pol odprl vrata k bi, ljardu, kjer je čisto sam igral italijanski tenor in se pretvarjal na vse načine, da bi se čim bolj izkazal s svojimi kretnjami in posebno že manšetami pred lepo sosedin jo. Ta je se* dela med dvema mladima gospodoma in jima brala neko pismo, a takoj umolknila, čim je vstopil naš planinec. Tu vstane večji izmed mladeničev. nekak mužik ,da. pravi psoglavec 8 ščetinastimi tacami in z dolgimi, črnimi, svetlimi, polizanimi, do razmršene brade pa*
dajočimi lasmi, napravi dva koraka proti do» šlecu in ga premeri tako izzivajoče in gro* zeče, da vrli planinec raiši niti ne vnraša. kat mu hoče, nego se obrne kar na peti in odpravi zopet ven.
— Prijazni pej niso videti na severu ljudje! vzklikne na glas ter trdo zapre vrata za seboj, da bo divjak vedel, kako malo se ga kdo boji!
Zadnje pribežališče je salon, in on gre zdaj tja... Orco! — mrtvašnica, prijatelji moji! Mrtvašnica kakor ie ona na riori Sv. Ber* narda. kjer očetje menihi razpostavijo izpod snega izkopane nesrečnike v prav tistih legah, kakor jih je bila zalotila mrzla smrt.
Povejte pa vi, če nI prava mrtvašnica ta salon na Rigi*Kulmu! Vse dame in »mi<;scs« leže strnjene, neme, v gručah po divanih ob stenah ali pa vsaka zase. kjer so reve pač otrpnile. Se drže v svojih rokah albume, mod* ne liste ali ročna dela, ki so jih držale, ko jih je stisnil ledeni mraz ...
Med žrtvami so tudi generalove hčerke, vseh osem malih Peruvank s svojimi žafrana* stimi obrazi, katerih poteze pa so zdai vse tako razdrte, da je le Še bolj čudno videti te živo kričeče trakove po njih angleških toale« tah kuščarične barve. Uboge male prekmorke so se človeku v tem mrzlem stanju še bolj smilile, ker si jih skoraj ni mogel misliti dru* gače, nego kako skačejo in se pačijo no vr* hovih kake palme v njih vroči domovini.
Tam doli na koncu dvorane pa lebdi str«* hotna senca starega diplomata.   Mrtve leže
njegove majčkene, orokadviecne roke na tip* kah, njih rumenkasti odsev igra na njegove m obrazu... Preveč zaupajoč svojim močem in svojemu spominu se je bil nesrečni baron von Stoltz izgubil v neko polko lastnega izuma, pa je ponavljal in ponavljal od istega motiva dalje, ker je bil zaman njcaov trud, da bi na< šel konec. Naposled ie sredi igranja zaspal, f njim pa tudi vse rigi^kc dame. Pa so še v s a« njah zibale svoie romantične frizure ali svoje Cinkaste čepice, ki jih imaio angleške dame talvo rade in se od njih niti na potovanju nr morejo ločiti.
Planincev prihod jih ne samo nI prebudil — Se on sam .omamljen od te splošne mrz-lote in ves obupan, da bi opravil kaj proti njej, se je bil zavalil na enega izmed diva* nov. T" naenkrat zadone zunaj v veži krepki, veseli akordi.
Troje muzikantov, troje tistih klavrnih prikazni v dolgih, skoraj dopetnih črnih suk* njah, ki so jih polni vsi švicarski hoteli, je začelo ubirati svoja godala: harfo, flavto in vijolino.
2e po prvih notah se je naš možak kakor clektriziran vzravnal.
— Orpo dindjo! Živio muzika!
In že diria. že odpira velika vrata, že po* zdravlja muzikante, že jih napaja s šampanj« cem, brez pijače še sam pijan te godbe, ki ga je poklicala v življenje nazaj. Ves iz sebe po* snema piščal in harfo, tleska s prsti nad glavo, obrača oči, poskuša plesati, da turisti, ki so
na ta izbruh pritekli od vseh strani, kar strme. In naenkrat se ne more več ustavljati sili ne« kega Straussovega valčka, ki so ga razžarjeni godci urezali s prav cigansko strastjo. Pa pla* ne k /eni profesorja Sch\vanthalerja, debc» lušni Dunajeanki s porednimi očmi, ki jo ostala mlada*tudi še pod svojimi sivimi, na*» pudranimi lasmi. Zagledal jo je bil na vratih salona in že jo drži okrog pasu in se vrti % njo.
— Alo, šu! Plešite vendar! kriči tudi drua
gim.
Led je prebit — ves hotel se otaja in so začne nehote vrteti. Vse pleše — v veži, v <tx* Ionu, celo okrog dolge zelene mize v čitalnici. Ta vražji človek sam jim je vsem vlil ognja po žilah! t
On pa že ne plc^e več. Zakaj komaj jo bil enkrat okoli, mu je zmanjkalo sape. Samo nadzira še ta ples, ta svoj ples: spravlja plesalce skupaj, vrže bonskega profesorja v roko neki stari Angležinji, vzvišenega Astier*Rć# huja pa najbolj navihani Pcruvijanki. Nilu*© se ne more ustavljati — iz tega strašnega pla« ninca veje nekaj, vrag vedi kaj, kar te samo zanaša in privzdiguje. In šu, šu — nobenega prezira, nobenega sovraštva več! Niti rižev« cev niti čcšplicvccv — samo še ljudje, ki plc* šejo in nore! Kmalu se to norenje še razširi, spleza v gorenja nadstropja, in v velikanskem stopnišču se vidi do šestega navzgor, kako se povsod sučejo težka, pisana krila švicarskih sobaric kakor da se obračajo lesene lutke pred avtomatom z godbo.
36
Mukoloveckega, znamenitega »Triglavskega« starešine? Kdo se ne spominja zlatih ur, ki jih je v prija« teljski triglavski družbi prebil? Gotovo so vsem v neizbrisnem spominu.
V poznejSih letih je rodilo versko in radikalno vprašanje v dru« štvu hude boje in razpore, dokler ni nastal razkol in kot plod tega razkola »Zarja« (klerikalna) in »Ta« bor« (radikalen). V boju za sloven* sko vseučilišče je zavzemal »Tri* glav« v Gradcu vodilno mesto.
Končno omenjam in pourfar« Jam, da je tudi v iugoulovenskem vprašanju zavzemalo društvo, po--sebno v zadnjih letih ono smer, ki Todi kot prehodna v sedanje raz* mere.
Svetovna vojna in prevrat sta spravila »Triglav« v kritično situ* scijo. Zanj ni bilo več mesta v nemškem Gradcu. Ni doluo oomiš* ljal, kam mu je oditi: V Zagreb, kamor so starešine že preje spravili njegovo zastavo, knjižnico in ves inventar.
Tu stopa oživljeni in pomlajeni »Triglav« novemu delu, i cvim nalogam nasproti. Dolgih štirideset let je vzgojeval v tujini svoje člane v značajne rodoljube in navdu« šene Slovane, odslej bodi v 6vo* bodni domovini ocnii*če uarodne* ga edinstva. žarišče, državne misli in vzgojuj akademsko mladino v vzorne državljane, v jeklene Jugo* slovene in Slovane!
Dr. Milko Hrašovec.
Podrobnosti o bo lih. —
— Trst, 7. aprila. Poročajo se nastopne podrobnosti: Okoli Krnice je še mnogo jarkov, pripravljenih skrivali^ in prostorov za strojne puške in druge vojne priprave, izvršene še od avstri skega poveljstva v Puli za slučaj italijanskega napada na kopnem. Dobro utrjeni so bili §es:otiči. Ko so fašisti na svojem pohodu, da »kaznji.-Jejo« Krnico in okolico, vse to videli, so poklicali vojaštvo na pomoč. Vojaki so streljali s strojnicami na vasi. kmetje so odsovarVi iz jarkov. Končno so se razoršili. Vojaki in fašisti so bili ujeli nck<*<ja dečka, ki iim je Dravtl. da so imel? kmetie velik sestanek na poti med Volim VareSkim in Šecrotiči. tTdrli so v Varcški. Vas je bila prazna. Prebivalstvo je zbežalo na polic in v Koz^iče. Fnš?ctt so na to za?eali vas. ki je jrorcla hitro na vseh koncih. Va«, te nonolroma uničena. Pri nohndu v Š^rntiče ie b*l smrtno zadet karablnfer ppTmer^do Simeoni, k? fe umrl v bolnici v Puh. Vas ^etrotri le b:la kakor trdnjava. Postavl:ene so bile pred va-slo vrHVe kamenite barikade. Vojaki In f°^icti so meli ogromno dela, da so ko""no pre<mMi br-j^ltefe, ki *o se m-naško obnašal!. F^si^t* so nato zažgali vas. Nato so šM do Cttko^ov. Tam kakor t*icH nri Cvekfh so prebivalci Izobesili bele riuhe in nrte v znamenie. d** se ne hodo upiral«. Posnele so ŠH faš!sfi v F'f:r»an ;n fam vnrll bombe na p*Vatere 1 ~. Sodi se. da ;e med hrvatskim* -    -VI mne?o mrtvih.
— T. ; 7. apri^. V^rnosr^e |j*st| so aretirate »Mcoll 60 l^udi. Pri M^Hnosanu ie prl^n v sredo o*o sr»o-pada med varnostnim o^^el^^m hi se-l?ak\ Fn *e*:ak fe b!l inVt okoli 'AS na Je b'lo vleflh in oddanih v le**. Vojaštvo preiskuje v*e kra*e elrMi Kr^oe In oorostooia naleti na nr»or^tVe. s katerimi prMe do s^onada. Vr*e se manjši fn večfl boji. Vojaštvo p1 eni orožje In streTf;vo.
Ttai?ian*v? p$fl do!*e neprestano ffsokošotca CiH*ro.   da   fe  fe on Vrfv
Novi spopadi. Aretacije.
kmetske ustaje v južni Istri. Pravijo, da je nc;trudno hodil okoli in napovedoval propad italijanskega režima, hn skal k ustaji In propovedoval za volitve osvoboditev izpod i tali ansketca jarma. Dalje pravijo, da ;e Čilima deli' orožje med kmete in sploh vodil vso ustaino akcho. Vsa ta akcija pa ie v zvezi s političnimi oreranizaciinmi v Ljubi ani in Zagrebu. Tako podtikaio in lažejo Italijani, da bi pokazali svetu, kako opravičen ie bil nastop vojaštva in fašistov. Ali z !a?mi ne bodo zbrisali svojih zločinov. Cilitra ie vršil voli'no delo m nič druc:es:a. Nobene ustale ni aranžiral in nobenega oro/ia delil. Nič ni storil, kar bi bilo Drot*, zakonom. Nietrova krivda ie v tem, da ie zaveden Istran, ki e nomacal In učil ljudstvo nri volitvah. Ali zato so era hoteli fašisti odstraniti, ker hočelo doseči pri volitvah }tali;anski uspeh, to je, da Istra ne pnštje nobenetja ju-fjos1ovcnske*2n zastopnika v rimski parlament. Ororatl isrrcke*a kmeta za vofllrro pravico fn onemogočiti Izvolitev jiijroslovenskih poslancev, to je nanotilo fašiste v Krnico. In '>rcti n>-kemu zločinskemu namenu fašistov so se istrski krnele uprli. Vse drujro. kar navaja o ftah'ani. ie ?ola laž.
— Trst, 7. aprila. Generalni civilni kom'sariiat ie izdal o dogodkih v južni Istri uradno obvestilo, ki pravi da nastaja polagoma mir. Ufrotavliaio se krivci in zao'ram se orovzr^čitehi dogodkov. V bolnišnicah v Puh IeŽ:lo 3 ranienci. dva v tenkem stan"«*. Ohve-st;lo poudari a. da so š!l fašisti v Krnico na vnFIno STita^'i^.
Poročih italijanskih listov so silno pretirana. Danes poročajo, da so se oboroženi kmetje nonvfi nenadoma nri Filioanu in **o tam bate zafgali italijanske h«še. ženske in otrod se vrača io v opustošene va*i. Vo;a?*vo fmi ;e dalo na raznotero neka" šotorov. Kmetic se prtoravfjaio na:b«?e na nov odpor. Fašisti fz v*e Istre In !▼ Trsta so postali svoie oddelke proti K trd d
PnIItlCne nesli.
r= Zbor Eanpnikov JDS se vrši v nedeljo dne 10. aprila t. 1. dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubl'ani Dostop imajo v prvi vrsti zaupniki krajevnih organizacij in političnih društev JDS, sicer pa vsi organizirani pristaši JDS. Vsak se mora v svrho dostopa izkazati z izkaznico, ki jo dobi od svoje krajevne organi-7aci?e oziroma od svo;r a političnega društva, — Dnevni red je razviden iz vabila, ki so ga prejele vse krajevne organizacije in politična društva. V nedeljo bo ob tej priliki za posetnikp na razpolago tudi pouk glede občinskih volitev. Somišl'eniki, ki ga žele, naj se zglase v tajništvu JDS, Narodni d m, L nadstr.
= Kandidatne liste v Celju. V Celju ie vložila prva svo;o kandidatsko listo socialno-demokratska stranka, kot druga narodno-soclalna. kot tretia klerikalna in kot četrta demokratska. Nosilec demokratske liste je obrtnik Ivan Rebek, nosi'ec narodno-socialne liste Žahkar, nosilec socialno-demo-kratske Fran Koren, nosilec klerikalne liste odvetnik dr. Ogrizek.
= Klerikalne šanse v Cefla so zelo velike, ako uvažuiemo. da so Dri volitvah v konstituanto dobili klerikalci samo 58 glasov. Ni se torej čuditi, da so bili pri sestavi kandidatske Tiste v nemali zadregi, ker fe bilo treba dobiti za listo 64 kand;datov. Ker jih toliko pri najbol ši volM nfso mogli zbrati, so dali na svo;o listo osebe, kf so obenem na socialno-demokratični listi Znat* se mora!
= Radikale! proti prevratnim življem. Beograd, 7. aprila. Na seji radikalnega kluba :e bHo sklenicno glede »obznane«, da se imajo dolnčhe. ki Mb vsebuie, izvajati Se nadalie. ker gre za delo proti prevratnim elementom in ker se sredstva In oblika skladalo. Pa-dikalni kluh bo podpiral vlado In glasoval za zaupnico.
= Razprava o tfs*avi. »Samouprava« prinaša trvodmk od nekega radikalnega poslanca, v katerem pravi, da ni treba, da bi se debata o ustav! r^v'ačevala n't! preveč po*r»e*eva1a. Paz^n sbt?benTh. tovornikov bodo govorili Se mnogi drugi no«Jancl. Vlada H klubi bodo razoravP*1l. alf na' «e Usta irpvor-'Vov KaMmcI na predlog vlade pV 20 nost-^n-fv .
— Zamrn^ea Pn^neti. nemoVr^t^V1 jf|t.v» ?e na seli »fne 7. t. m. *Vf*»Ttfl z večmo glasov da ho M^rovjJ xa zaupnico vladi Nikole Pašića.
— Iz demokrat keara ^.clnba. Beograd, 7. aprila. Na današnji Feji do-mokr^tskega kluba je predlagal poslanec Kučič, da nai vlada premesti morsko oblast iz Sušaka ▼ Split. V ta namen naj se skliče posebna konferenca strokovnjakov, ki naj to vprašanje prouči, nato pa naj se vlada odloči za premestitev. Demokratski klub je ta Kučičev predlog osvojil. V dolini debati se je razpravljalo o vprašaniu vojn«* odškodnine ter sklenilo da naj se ▼ tozadevnih komisijah izvrši revizija, da ne bodo mogle te komisije postopati strankarsko. Končno se je razpravljalo o sklepu finanrijpko - ekonomskega komiteja glede zamenjave perperov po relaciji 1 : 4. V dcb.vti se je ugotovilo, da ee je popis lastnikov perperov dovršil že pred 2 leti in dn se je ugotovilo, da je v Crni gori okrog 12,000 000 perperov. Crna gora je stonila v svetovno vojno kot samostojna država, z«to je relacija 1 : 4 nepravična. Ta relacija ne more biti definitivna dokler o njej ne odloČi ministrski svet Sklenilo se je. da bodo člani demnkrrt-skega kluba v minstrakem svetu predlagali, da naj se svote do f>000 premerov zamenjajo al pnri, svote nad fjO^O perperov pa po relaciji 1 ; 4. Ob 8. uri zvečer ie bila seja zaključena.
=r 8eja radikalnega klnha. Beograd, 7. aprila. Danes Je imel radikalni klub sejo. na kateri se je razpravljalo o stališču kluba nnnram Markovičevi interpelaciji radi »obznane«. Sklenilo se je, da bo v imenu kluba govoril o tem predmetu poslanec Žarko Miladinovic. Nsto se je razpravljalo o vprasaniu agrarne reformo ▼ Južni Srbiji in o zahtevi tamošnfib muslimanskih poslaneev. Sklenilo se ie, da se ▼ tem vprašanju prepusti Nikoli Pasiču svobodne roke. V radikalnem klubu je 8, v demokratskem klubu pa 6 muslimanskih poslancev iz Južne Srbije. Glede agrarne reforme mo predložili pred par dnevi vlogo, ki znači izigravanje agrarne reforme v Južni Srbiji. Pogajania z niimi so dospela na mrtvo točko. Od 6 muslimanskih poslancev, ki so včlanjeni ▼ demokratskem klubu, zavzemata 2 pomirljivo stališče, tako. da je upati, d* ee bo dalo tudi to vprašanle povoljno re&itl.
= Drafckovičeva izlava o komunistih. Beograd. 7. aprila. Jutri ob 4. popoldne je seja konstituante, na kateri bo notranji minister Draškovič odgovoril na interpelacijo poslanca filme Markoviča glede komunističnih
spletk.    V zadnjih dnevih Je minister
urejeval materijah ki ae tiče tega predmeta, V Javnosti vlada veliko zanimanje za to sejo in so ie nade« vse vstopnice v konsiituanto oddane.
=r Radii(rs o<lpo*lanee v Beograda. Beograd, 7. aprila. Radičov odposlanec dr. Baaarirek, ki Je dospel včeraj
▼ Beograd, je imel danes daljše konference t poslancem Liubo Jovanovičem.
= 8oeijalni demokrati in republikanci proti vladni oktavi. Socijalni demokrati in republikanci bodo pri poročilu o sprejeti ustavi podali v kon-etkuantl avoje proti predloge, oziroma s. <>ie pomisleke. V prvem delu pravijo, da so radi kratkoeti ča«a in hitrosil dela izšli neknteri deM astave zelo skrajšani in da ie v njih mnogo proii-fllovij. Nadalje trde da je vladna većina v ustavnem odboru napačno tolmačila pojem opozicije, v kateri je videla sanvo oviro, ne pa tudi stremljenja za sodelovanje Nesoglasje m<vl socijalnim! demokrati  in republikanci vlada
▼ vura-anju sp 1 osnih oilredb in naslad-•tvenl monarhiji a goel.i£ak> z vladno večino gledo parlamentarnega nosto-panii. kakor pa predvideva vladni na-ČH. V odstavku 4 se ne strinjalo z od-redbo smrtne* kirni. K odstavku 12. ki poveri o verah, bodo st.jvili pr*>fipred-log. ker v tem odstavku ni določena Icr'itev cerkve od države in ker je t loli uveden tudi verski pouk. O socijalno * ekonom*Ven delu nravifo da ne odpovarfa so^jinlni pravičnosti in se-dpni°mu el'on^>m*kemu stanju, kf*r stiltTorija omosroča reskrijonamo le-pi-dativo v ekonomskih vprafi^njih. Xe zadovoljavalo se niti z sgrnmo re-formo, ker ie ta sad komorom i sa. Toč-k^ o unravi in sodstvu so po mneniii socijalnih demokratov in republikancev rea kri iona rne Nndalie se izr"Ž Jo proti stalni vo'ski in nroti odredbi, ki otcžkoču?e snr^memHo ustav** s tem, da se zaMeva dvotretjinsko večino In nove volitve. Tudi proti prehodnim na~ redbam imajo svoje pomisleke, k^r so po njihovem mnenju preveč re^k^ijo-narne. — V svoii tozadevni vlosri, v kateri irražafo svole pomi*l^ke si socialni demokrati in republikanci pridržujejo pravico, da v konstKuanti v tem smislu izn^selo svo?s predloge.
= Kdo verfame nemškim obljnbam? Arpak<^lo se pač se soominla. kako so se koroški Nem^i nred plebiscitom in no Izvršenem plebiscitu prilizovali Slovencem ter iim obliubovali ponoino narodno en a k on ravnost. No kakSna le obečana er>nkonra\-no«t v delanjih, čutijo koroški Slovenci s^d-j na svoji koži. Prav isto vlo^o irrajo sedaj Nem-ei tudi v Gorenji Slaziti, kler bi radi tamkajšnje prebivalstvo s sladkimi obljubami prfnobili na svo'o stran, da bi teko z večjim uspehom lahko zahtevali priklopitev vsecs glasovalnega ozem-b'a k Nemčiji. T»ko je izdala nemsT:a plebiscitna komisija na prebivalstvo ta V manifest: >Prnd vsem svetom se izjavljamo zs načHn prave demokracije. V ja^sni demokratski doslednosti zahtevamo, da mora vsak naš državljan, nai prinada tej ali oni narodnosti, tej aH oni veri. tej ali oni politični stranki, imeti pristop k vsem javnim uradom Proklamiramo znova ravnopravnost vseh jezivov v šolah, upravnih uradih in sodi-čih in zahtevamo, da naj v meiah na£e dežele, ki so stoletja o*taJe neizprenniene. odločuje volja večine, da pa mora biti m"n;^ina zavarovana proti vsakemu zapostav-llam'u. Zato rshfmo pre^rčno in icVre-no na£o poljske brate, naj z nami sknn-no derufefn za vzpostavitev teora, kar sta onueto*lla volna in plehfseitmi borba. Osnovati borimo republiko Zror-r.'o 6leziio kot svobodne zvezno državo v okviru Nem^ifc. Pođsfmo si kot svol>odni mož:e roko k mirnemu in plodonosnomu delu v blagor in bla^os^ov domovin'4 Bo«» čuval e1ožno nedMHvc Goren'o Slazilo1« — Kakor jo Iz terra mm' feeta razvidno operirajo Nemci v ftl^Tiii nrav t, ietimi fra^^mi in obltu-bsmt, kakor pred meseci koroški Nemci in pemSknt-rji. Toda tf^^r ti^ti, ki bi verjel tem nemftkim obečanjem.
Iz tomžz l^ra^sulni.
— Kolonizacija dobrovolicev. Ministrstvo za aCrarno reformo je od ministrstva za šume in rude za* htevalo potrebni materral za zr»rad* be dobrovoliskih domačii. S tem bi se kolonizacija dobrovoljcev znatno pospešila.
— Novi armadni poveinik. Dne 6. t. m. je dr-pel v Zagreb novi armijski poveinik »jercral Hadžič s svojo rodbino. Novcu poveljni* ka sta kot zastopnika hrvatske vla» de pozdravila podbnn dr. Teodor Bošnjak in dr. ZoriČič. S strani vo» jaških oblasti, ki so pripravile uc» neralu svečan sprejem *o sprejeli generala častniki zagrebške gami« zije in oddelek vojaštva z godbo.
— Kredit za zgradbo cest ▼ Srbiji in Crni gori. Ministrstvo za javna dela je zahtevalo potrebe kredite za zgradbo vseh cest v Sr» bi i i in Črni gori, ki so v slabem stanju.
— Roparski napad v Zagreba. Včeraj okrog 4. popoldne sta dva urar-ska vajenca vstopila v juvelirsko trgovino Knez v Strosmajerjevi ulici, ki je v ob tem času najboli frekventirana ter s bokseri napadla 501etno Knezovo vdovo in nteno istako 501etno sorod-nico. Prizadejala sta }ima težke rane ter hotela nato izronati treovino. Ker so ranione ž°ne klbsle na pomoč, je prišlo več pasantov v trgovino in zlikovca prijelo ter ju izročile   roki pravice.
Predrzen napad ob belem dnevu in ob naipromrtnejdem času in kraju je zbudil po celem Zagreba veliko senzacijo.
ti eo d resen a domo-ulna.
— Medalja za   krali a.   Con te
Noriš in Pitacco sta izročila 4. t. m. kralju zlato medaljo tržaške obhne za aneksijo. Kralj je bil z darom zelo zadovoljen in se je spominjal, kako je bil v Trstu slovesno spre* jet, ko je prvič prišel tja. Drugič hoče priti jeseni. A ko mu to dovo> lijo fašisti, seveda!
— »Consigliere sotto TAustria, barbiere in Italia!« Iz Zadrti p*.»ro# čajo, da vlada velika nevolja rned italijanaškimi uradniki vslcd na. redbe, po kateri so razvrščeni v no» vo službovanje pod italijansko < b» last j«>. »Zaratini« so mislili in hoteli, da ostane o lepo doma pa da bodo vlekli veliko plačo in nič delali, ka* kor je bilo pod Avstrijo, ko je bil consiijliere Krekich komaj eno uro na dan v uradu. Eden izmed teb ne» zadovoljnih italijanaških uradnikov je te dni izjavil, da on ne gre nika« mor iz Zadra, zahvaliti se hoče za službo pa otvoriti v Zadru brivnico z napisom: »Consigliere sotto t Au* stria, barbiere in Italia!« (Pod Av» strijo svčtnik, pod Italijo brivec).
— Republikanci proti volilnim okrožjem. Italijanska republiknn* ska stranka je imela v Trstu v gle* dališču »Eden« ob udeležbi tisoč oseb zborovanje, na katerem se je izrekla proti volilnim okrožjem v Julijski Benečiji, češ, da Salatova prikrojitev okrožij poostri razpor
med obema narodoma, služila bo buržoaziji in škodovala delavski masi. Sprejeta resolucija zahteva volilna okrožja, ki bi izključila boj med Italijani in Jugosloveni, kateri je v škodo italijanskemu narodu in še posebej delavskim razredom, ter ki bi dala možnost za razvoj zdravemu političnemu stremljenju, da se doseže izboljšanje družbe. Po shodu se je razvil ob petju in klicih proti vladi sprevod, ki ga jo pa policija takoj ustavila in razpr* šila.
— Iz Istre. Dvorazredna Ijud* ska šola v Livadi,   ki je pa imela
otrok skoro za tri razrede, stoji pu* sta in prazna. Učitelj in učiteljica sta morala oditi v Jugoslavijo. Ne. kaj otrok hodi sedaj v italijansko šolo, nekaj jih je bilo oddanih v dru^c občine, kjer se Še nahaja hr# vatska šola. V šolskem poslopju je bila tudi posojilnica, ki je dobro uspevala. Sedaj gre šola in ^ospo# darska organizacija pod zlo. To so žalostna poročila iz Istre, ki postaja vedno tužnejša. — Iz vseh kraiev pa poročajo o velikem zanimanju za volitve. Ljudstvo čuti povsodi, da treba iti volit, vsi morajo na vo# lišee, ker moramo pokazati, da smo tu mi doma in ne Italijani. Navdu* šenje za volitve je veliko ali rekla* macijskega postopanja ni bilo mo« goče izvesti, kakor je bilo želeti, ker je bil rok za reklamacije name* noma tako kratek. Ni dvoma, da je izpuščenih iz volilnih imenikov ogromno število jugoslovcnskih vo# liicev. Fašisti pa se pripravljajo, da preprečijo kar le mogoče naj* večjemu številu Jugoslovenov ude* ležbo pri volitvah.
TragikoRiedifa Hzrlsz Habsburžana.
KARLOV MANIFEST MADŽA* ROM.
—d Budimpešta, 6. aprila. Pred svojim odpotovanjem je naprosil razkralj Karel ministrskega pred* sednika grofa Telekija za objavo nastopne pismene izjave: »Povrnil sem se na madžarska blagoslovi je« na tla, ker mi je povzročal neznos« no bol vsak trenotek odsotnosti od vroče ljubljene domovine, na ka* tero me vezeta nerazvezna orisega in glas krvi. Vrnil sem se, uverjen, da more dežela, ki je mnogo trpela, le pod vodstvom zakoniro krona* nega kralja zopet zadobiti popi-lni notranji mir, zakoniti red in prejš* njo blaginio. Usodni dogodki leta 1918. in 1919. so bili naperjeni ob enem proti ustavi in zakonu deJele, kakor tudi proti kronanemu kralju. Toda zvestoba do ustave in trez* nost madžarskega naroda se ne da* sta dalje varati in z zadoščenjem vidim Madžarsko na poti prepo* roda. Po elementarnih dogodkih so ukinjene določbe nagodbe leta 1867., kakor tud* pragmatična sank* cija glede nedeljivosti države in vzpostavljena ie bila popolna ne* odvisnost Madžarske, čiie rhranrba je tudi moia glavna težnja. Sedaj dobiva življenje in razvoj naroda novo podlago. Mirna konsolidirana in neodvisna Madžirska je skupen evropski interes in naj\'ažnel?e jamstvo za mir. Zatoref ne mnrem misliti, da bi inozemske države ho* tele preprečiti moje stremljenje, ki je usmerjeno samo na vzpostavitev, varnost in kon«olidaci?o miru in reda. Ker pa sem uverjen, da bi pre« vzetje vladarskih pravic apostol* skega kralja doneslo narodu težko in veliko trpljenje in bi jaz tega ne mogel zagovarjati pred svojo vest* io, se zopet odstranim. Vendar pa bom tudi daleč od Madžarske do* svetil narodu vse svoie zanimanje in sko treba, domovini svojo kri, domovini, kateri se ne bom nikdar izneveril. Zaupam na božjo pravic* nost, da pride trenotek, ko bom to» pet bivp.l v ljubljeni domovini, ; združen z narodom v skupnem de* ! lu. Dokler ne pride ta trenotek. pro* sim madžarski narod, naj podpira moža, ki po zaupanju narodne skupščine sedaj vrši težko in od* govornosti polno službo državnega glavarja in od katerega tudi jaz zaupno pričakujem, da bo varoval interese, ki po prastari ustavi mad* žarskih zakonov zahtevajo harmo* nično sodelovanje kralja in naroda. Karel s. r.«
VSI SE PEREJO. — d Budimpešta, 7. aprila. Princ I Ljudevit  Windischgratx objavlja
potom madžarskega dopisnega ura« da, da so vesti, ki spravljajo njego* vo potovanje v inozemstvo v zvezo s korakom kralja Karla, nepravilne,
— d Budimpešta, 7. anrila. MU nistrski predsednik grof Tcleki ie izjavil časnikarjem na vprašanje glede krize: »Vemo. da je tudi med člani vlade dokaj različnih nazorov glede vprašanja kralja, vendar pa nas to ni oviralo, da bi ne bili rav* nali v popolnem soglasju. Nikoli nismo imeli vzroka za to, da bi si bili očitali svoja čustva. Kar se tiče objave znane kraljeve izjave, je ta izrazil željo, nai bi se po njegovem odhodu razglasilo, zakaj in po kaj ie prišel in zakaj je moral oditi Zame bi bilo moratično nemogoč©, da bi ne bil izpolnil te želje. Izpol* nitev te želje je bilo zame vpraša* nje vljudnosti, člani vlade so V9i vedeli za to, da bom objavil dotič* no pismo. Vsi člani kabineta so pri* volili v to, samo dr. Gratz ne, ki se je takrat mudil v Budimpešti. Nek* do je tudi izrekel misel, naj bi se objavila tudi izjava grofa Julija Andrcssvja in naj bi jaz privolil v to. Jaz pa se ne skrivam za drugimi, če je treba izvesti kaj takeaa, kar sem prevzel nase. Povrh vsega tega pa izjava kralja ni nikak čin vlade.
MALA ANTANTA JE REŠILA SITUACIJO.
— d Praga, 7. aprila, »čas« pl* še o koncu Karlovega puča in trdi, da je Italija nudila mali antanti si* jajno pomoč, dočim je bila uradna Francija lojalna, vendar pa nepri* stopno korektna. Oni francoski krogi, ki so ohranili svoje simpatije za HabsburŽane, niso mogli ničesar storiti. Službena Anglija ni prišla do tega, da bi označila svoje stali* šče, med tem ko je javno mnenje v Angliji jasno obsodilo politiko razkralj a. Mir Rusije je zelo znači* len. Tako je bila ravno mala an* tanta, ki je preprečila nevarnost katera je pretila miru.
ČSL. SOCIALISTI O KARLOVEM PUCU.
d Praga, 7. aprila. Včeraj so tukaj priredili socialni demokrati in narodni socialisti veliko zborovanje, na katerem so protestirali proti povratku Habsburžanov in manifestirali za ustavo republike in predsednika Masarvka. Dr. Benešu se je izrekla zahvala za njegovo pazno politiko, ki je na energičen način obvarovala interese miru na* pram Karlovemu puču.
naredba proti pangcrmanshi propagandi.
Predsedništvo pokrajinske vla# de za Slovenijo je izdalo to*le na* redbo:
Društvu »S ii d m a r k« v Grad* cu in »Deutacher Schulver* e i n« na Dunaju ie zabranjeno vsa* ko delovanje v kraljevini Jugosla* vi ji; takisto so prepovedani vsi zna* ki, publikacije, znamke« vžigalice, razt5lednice in diplome teh društev. Dalje so zabranjeni grbi bivše a v«
stro«ogrske monarhije in bivših kronovin Štajerske in Koroške. Ta, kisto je prepovedano javno nositi ali kazati znake in zastave, ki spo* minjajo na bivšo Avstro*Ogrsko in in sedanjo avstrijsko in nemško dr* žavo. Prepovedane so torej barve: črno*žolta, rdcčc*he!o*rdcča, (av* strijska), črno=belo*rdcča (bivša nemška), črnosrdečc^zlita (sedanja nemška), belo*zelena (štajerska) in
79. štev.
.SLOVENSKI NAKOU", anc 9.  aprila llffill«
3. stran
_ -- •
belo*rdeča (koroška). Prav tako so prepovedane slike članov bivše habsburške in hohenzollernske vla* darske rodbine, uniforme bivše c. in kr. armade, kakor tudi vse deko« racije te armade. Za veleizdajniške se proglašajo   te*le   pesmi: »Die
VVacht am Rhein«, »Deutschland, Deutschland iiber alles«, »Heil dir im Siegerkranz«, »Bog ohrani«, »O. du mein Osterreich« in »Hoch vom Dachstein an«. Prestopki te prepo* vedi se kaznujejo i najstrožjimi kaznimi.
Dneone oesti.
V Ljubifani. 8. aprila 192L
— Izpopolnitev pokrajinske vlade. »Riječ« poroča, da se bodo te dni pričela pogajanja med de* mokratsko in slovensko samostojno stranko radi izpopolnitve ljubljan* ske vlade.
— Smisel za ideale in načela.
»Slovenec« je pred par dnevi izja« vil, da bo kancclparagraf samo okrepil klerikalno stranko ter po* desetoril njene vrste. Na naše vpra* sanje, zakaj delajo potem klerikal* ci takšen hrup radi kancelpara* grafa, ako jim bo v resnici samo v korist, odgovarja »Slovenec« s pa* tosom, da klerikalci niso »kapital sti, ki bi gledali samo na profit, marveč da uravnavajo svoje delo* vanje 6amo po svojih idealih in načelih,« zato da so proti kancclpa? grafu. Ker imajo torej smisel za ideale in načela, ki ne poznajo no* benih koristi, zato se pritožujejo proti kancelparagrafu, zato so proti temu, da bi jim vlada potiš* nila v roke sredstvo, ki bi na ume? ten način krepilo njihovo stranko. To je logično, kaj ne? Zares, kle* rikalciu so vzor pravih pravcatih »idealistov«, ki se nikdar ne pehajo za strankarske, še manj pa za oseb* ne interese. Kdor tega ne verjame, plača — groš!
— Pomanjkanje stanovanj in Trboveljska premogokopna druž* ba. Pod tem naslovom objavlja celjska »Nova Doba« z dne 7. apri* la t. 1., ki je, kakor znano, glasilo g. ministra dr. Kukovca, daljši čla* nek, v katerem je govor o raznih nečednosti tega podjetja. Opo* zarjamo merodajne činitelje izrec* no na ta članek in pristavljamo, da tudi nam dohajajo vesti o zapo* stavljanju slovenskih uslužbencev v Trbovljah. Tudi mi čujemo, da v Trbovljah nastopajo s precej drzno glavo razni elementi in pa liudje, ki so, a la gospod lesni referent Huber, odhajali iz tega kraja na precej neslovcsen način. Prihajajo nam tudi novice o konsumnem dni* štvu. Če ne bo kmalu reda, bo tre* ba posvetiti razmeram vnovič per* manentno dnevno službo.
— Prometna banka v Ljubljani ni nacionalizirana, kakor smo vče* raj krivo poročali. Narobe, tuji element, in sicer nemško*židovski, se je celo mogel In smel pomnožiti za časa, ko je bila ta ljubljanska filialka pod »nadzorstvom«. Dovo* lili so ob času strahotnega pomanj* kanja stanovanj prihod in bivanje bančnemu uradniku nekemu gosp. Deutschu. V zahvalo za bedasto obzirnost so se časopisi morali pe* čati s tem gospodom zaradi raznih netaknosti. Mož Še danes krasi na* še mesto. Podjetje ni nacionalizira* no. Čemu tudi, si pravijo dunajski vodniki, saj se nam v tej Jugosia* viji godi naravnost sijajno. Dali so jim celo pravico kupčevati z devi* zami in valutami. Neverjetno! Ka* ko je to šlo, še ni čisto jasno. Pro» metne naprave so jim seveda toč* no na razpolago ob času, ko se je smelo dogoditi, da je imel konzulat bratske države največje težave, da dobi telefonsko zvezo v občem in* teresu. Hudobneži pravijo, da dobo v slovenski Ljubljani telefonske zveze tudi ljudje, ki znajo le judov* ski žargon.
— Avtomobil bivšega poverfe* nika. Ing. Remec je bil po prevratu poverjenik za javna dela in pred* sednik Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Med de** mobilizacijskim blagom je bilo tudi več raznih novfh avtomobilov za osebno vožnjo. Enega izmed teh si je zbral g. inženir ter ga kupil od Gospodarske komisije. Kupnina nam ni znana, zlobni jeziki pa za* trjujejo, da je bila nižja kakor med brati. No. nesreča nikdar ne ruje. Sedaj se je namreč zglasil lastnik dotičnega avtomobila, ki trdi, da je avto njegova privatna last, da mu ie bil po krivici zan e* njen in da torej ne spada med de* mobilizacijsko blago. Ta lastnik, Hausner se baje piše, je vložil sedaj pri sodišču proti Remcu tožbo za izročitev avtomobila. Pravda bo. kakor vse kaže, vrlo zanimiva. O njenem izidu bomo poročali.
— Opcija učiteljev. Glede učlteU-stva Ludskih in meščanskih šoL ie višji šolski svet odločil, da stalno nastavljenim učiteljem v Sloveniji ni potreba optirati za našo državo. Glede začasno nameščenih pa ni glede tejra optirania nič omenjeno. Samo po sebi pa se umeje, da začasno nameščeni učitelji morajo optirati. Če niso bili že dosedaj v našo državo pristojni, odo,
če  hočejo  še  nadale V naši državi
službovati.
— Madžarski politik grof Ka* rolvi v Ljubljani. Kakor znano, so koroške oblasti pred mesecem v Beljaku aretirale iz Italije izgna* nega madžarskega politika grofa Karolvia. Na intervencijo madžar* skih »demokratskih političnih kro* gov je centralna vlada v Beogradu dovolila grofu Karolviu bivanje v naši kraljevini. Karolvi je snoči ob 7. zvečer prispel z gorenjskim vlx* kom iz Beljaka v Ljubljano ter se nastanil v hotelu »Union«. Danes dopoldne se je zglasil pri dežeU nem predsedstvu ter se v spremstvu dr. Golie danes ob 11.45 odpeljal dalje proti Zagrebu.
— Iz politične službe. Okraj* nemu glavarstvu v Logatcu so do* deljeni: dr. Dionizii M a r a ž , okr. komisar, doslej prideljen za civil* nega komisarja komandantu za* padnega odseka v gorenjem Lo* gatcu; Dominik D e r e a n i, kon* ceptni praktikant pri politični eks* pozituri v Cerknici; Fran Jurca, okrajni tajnik, doslej dodeljen v službovanje komandantu zapadne* ga odseka v Gorenjem Logatcu in Alojzij Cevna, kancelist pri poli* tični ekspozituri v Cerknici.
— Imenovanja. Matija S v i * g e 1 j, računski oficial pri okraj* nem glavarstvu v Ptuiu, in Blaž Naglic, računski oficial pri knii* govodstvu deželne vlade, sta ime* novana za računska revidenta na dosedaniih službenih mestih.
— Nemška predrznost. Iz Ma* ribora poročajo: Ko je dospel da* nes z Dunaja brzovlak, je neki Fran Habit, nastavi j enec v Mariboru, pri* čel zmerjati stražnika z: »Halt die Goschen, windlscher Hund!« Neki železničar je predrzneža prijel in oddal stražniku.
— Verižniški arad preneha. Kakor doznavamo, preneha v kratkem >Centralni urad zoper navijalce cen, tihotapce in verižnikec. V zadnjem času ni ta urad imel nikakih uradnih poslov. Ustanovljen ie bil dne 1. januarja 1920. Sprva je urad zelo agilno nastopal proti raznim verižnikom in obsodil tudi nekaj znanih veleverižni-kov, pozneje se je omejeval samo na male verižnike in tihotapce tobaka.
— 13 družin na cesti. Iz Mari* bora poročajo: Nasproti frančiš* kanski cerkvi je velika hiša, v ka* teri se nahaia tudi »Ljudska kavar* na«. Lastniki te hiše so oo. fran* čiškani. Pod pretvezo, da namera* vajo v tej hiši nastaniti društveni dom, so frančiškani te dni odpove* dali vsem stanovalcem, to je 13 družinam stanovanja. Poslali so vsem pisma s potrdili in smatrajo vsako potrdilo sprejetega pisma za priznano odpoved. To hišo je med vojno kupila neka katoliška ti* skovna družba, ki je zbirala pri* spevke po celi Štajerski, zgraditi pa so hoteli baje veliko tiskarno po vzorcu »Katoliške tiskarne« v Ljubljani, pa tudi hotel itd.
— Kaj je z zaplenjenim bi a* gom? Iz Maribora nam poročajo: Na tukajšnji carinarnici leži v skla* diščih mnogo blaga, ki ga je naša obmejna carinarnica zaplenila v teku zadnjih dveh let. To blago bi se moralo prodati na javni dražbi. Med tem časom pa se je mnogo blaga pokvarilo in ker se blago ni prodalo, trpi škodo tako država, kakor organi, ki bi za zaplenjeno blago morali dobiti nagrado.
— Požar v Smledniku. V noči dne 1. aprila ob z« 10. je nastal nenadoma ogenj pri posestnici Katarini Jeraj, Smlednik št. 8. ki je v teku IX ure uničil vsa. njena gospodarska poslopja. Kešiti ni bilo mogoče nič. Pogorelo ji je vse poljsko orodje, seno, slama, razni poljedelski stroji, vozovi itd. Velika sreča je bila, da ni bilo nikakega vetra, sicer bi se ogenj razširil na vso vas. Na pomoč je takoj prihitela požarna hramba iz Mavčič. Vzrok požara (e ni popolnoma znan. Eno osumljeno osebo so orožniki na mestu aretirali.
— Vendar enkrat! Počasi, pa sigurno so začeli izginjati iz prometa raztrgani in umazani avstro-ogrski bankovci po 10, 2 in 1 krono. Bil je pa tudi že zadnji Čas. zakaj teh eunjastih bankovcev se je že vsak berač branil in vsak snažen človek ogibal, ker se jih je držala že po več milimetrov debela maščoba in bacili.
— Po ljubljanskih ljudski* Šolali se stavijo te dni mladini kose s prav povoljnim uspehom.
— Pogreb Frana Oblaka, Pišejo nam: Včeraj popoldne smo spremili k večnemu počitku na pokopališče na Viču Tončkovega Francelia. Zbrala se je nebrojna množica ljudi, zlasti iz krogov ljubljanskih obrtnikov, pa tudi od drugod,  saj ga ie posulo m
Spremil ga je »Sokol«, pevci »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona« so mu pa pred hišo in na grobu zapeli žalostinki.
— Solne ni mrk. Danes po 8. uri j© nastopil v naših krajih solnčni mrk. le delen in nepopolen. Na Gradu se je zbralo več gledalcev, ki so skušali opazovati mrk skozi temno, barvano steklo. Vsled zelo oblačnega neba je bilo opazovanje težavno in se je solnč-na obla prikazala le mestoma. Po mestu so tupatam šolarčki smotrili solnč-ni mrk. Po šolah so že včeraj mladini raztolmačili pojav solnčnega mrka na nazoren in praktičen način, večinoma v zaprt h, temnih telovadnicah, kjer so z lučjo (solnce) in dvema ob'ama predočili mladeži vse faze nastanka mrka. Malčki so potem doma živahno razkladali staršem  »šolnčni mik«.
— Požar na Kodelfevem. Ljublian-*ka policija je aretirala tri bivše hlapce barona Codellija in neko ljubico hlapeev, ki so osumljeni pozipa. Dognano je. da je bil rožar podneten. Celokupna fekoda enaSa poldrugi miliion kron, samo na strehi ie čkode 200.000 kron. sena je zgorelo 95.000 kg. Baron Codelli je bil ca varovan pri >Assicu-razioni Generali« za 30.000 K.
— Mestna zastavljalnica ima to-mesečno dražbo dne 14. aprila ob 3. popoldne.
— Kolo jtigoslovenskni sester prosi za siromaka - inteligenta dobrosrčne gospode, da bi darovali do volni obubožanemu siromaku kako obleko, da more nastopiti svojo službo. Prijazne ponudbe spreiema tajnica V. Beniger. Mestni trg 24, III.
— Mestno tržno nadzorstvo poroča, da so se za poskusnlo do nidalinojra ukrepanja ukinile maVsimnlne cene za goveje meso in pripustila prosta trgovina z goveiim me«om.
— Aretirani ubijale!. Orožniki na Grosupljem so sedaj tretirali ubiiilee posestnikovega sina Jakoba Nučiča in sicer pet kmečkih fantov: 261etncga Franceta Pajka, 24letnega Ivana Cimermana, 251etnega J aneza Z r i m S k a in 221 crnoga Franceta Dremelja, vse iz Ilove gore. Številni kmečki fantje so na velikonočno soboto pili velike množine žganja v Bukovčevi gostilni v Mali RačnL Zaradi godca so se sprli in stepli.
— Aretirana tatica. Včeraj je bila aretirana lT.letna brezposelna bIuž-kinja Emilija Polič, rodom iz Kotora, ker je pred prazniki odnesla svoji nekdanji gospodinji mizarjevi soprogi Mariji Andlovič, črno obleko, vredno 2000 K. Poličeva je pri gospodinji prenočevala. Zakonska Andlovič sta drugi dan zaklenila stanovanje, pustila Poličevo notri, a ta je obleko vzela in }o popihala skozi okno.
— Stekel pes na Igru. Po ižanskih vaseh se je v sredo popoldne pojavil STednjevelik, črn močan pes, ves peneč in dirjajoč v divjem begu od vasi do vasi. Grizel, popadel in klal je vse, kar mu je prišlo na pot. Ponekod je poda vil nekaj kokosi, drv;rod in posebno v I ski vasi pa osem domačih psov-ču-vajev. Teh psov se jo tudi polotila steklina in na Igu je nastal pravi direndaj in lov za psi. Kmetje so drvili sa njimi in jih pobijali. O steklem psu obveščeni orožniki na Igu so takoj počeli streljati in so ustrelili več psov, dočira jim je pobegnil >črni pes«. Pes je
opadel tudi več oseb. Ugriznjena sta ila med drugimi rudi 13Ietni sin po-stačke Martin Gradišek iz Drage in 131etni sin delavke Alojzij Rotar na Studencu. Oba sta bila včeraj pripeljana v Ljubljano k okrajnemu zdravniku.
— Vzaied lenobe. Neki svinjski hlev na Poljanah. Zapuščen. Na kupu smrdljive slame leži leno in malomarno znan ljubljanski berač Janez Zab-jek. Je skrajno zanemarjen. V svoji veliki lenobi se mu ne ljubi niti premakniti se z mesta v znduhlem hlevu. Okoli njega pa mrgoli velikanski roj živih uai, ki tvorijo kar bele grozde. Da ga izkopljejo iz svinjaka, je bil poklican mož rešilne postaje,
— 251etnicn obstoja praznuje letos znana ljubljanska tvrdka z avtomobili in kolosi I. Goreč. Ustanovil jo je leta 1896. oče sedanjega lastnika. Iz skromnega, malega zaretka se Je razvila v veliko podizetje, ki je danes znano tudi izven Slovenije. Domači tvrdki Želimo tudi v bodoče lepega prospeha,
— Smrtna kosa, Umrl je v Ljubljani v 87. letu starosti g. Jomei T r e -h a r, zasebnik, tast g. Janko Popovi-ča. P. v m. I
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama,
Petek. 6\. aprila: Gospodična Julija Don Pietro Caruso. Red C.
Pobota, 9. aprila: Mrakovi. Red A.
Nedelja, 10. aprila: Gospodična Juliia Don Pietro Caruso. Ob znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 1L aprila: Mrakovi. Red D. Opera,
Petek, 8. aprila: Zlatorog. Red A. Sobota, 9. aprila: Thaia. Red D. Nedelja. 10. aprila: Tosca. Izven. Ponedeljek, 1L aprila: zaprto.
— Pevs&i zbor »Glasbene Marice«. Jutri v soboto, dne 8. t. m. pevska raja za b a ■ ob pol 8. zvečer, ob pol 9. za moški in ženski zbor skupna vaja.
— Pevsko dmStvo »Ljubljanski Zvon«. Danes, pol 8. moški zbor, v nedeljo dopoldne ob 10. skupna vaja, — Polnožtevilno! k
— Koncert ljubljanskega u&iterj-skergra zbora, ki se je vršil snoči v skoraj polni veliki dvorani hotela Uni* 1
ona, Je uspel Častno v vsakem oz i rtu Na
vzporedu so bile skladbe učiteljev E. Adamiča, J. PavČiča, F. Juvanea in Ni-dveda. solistka je I ila učiteljica, takisto pianistka in pevovodja tudi učitelj. Edino Rieto Ravinovi samo^; evi so tvorili Izjemo. Izrajanje jo bilo prav dobro; zlasti so ugajAle izmed Adamičevih >V saneh« > Zbiraj se, lopi zbor!« in »Ne maram trbe«. ki pe ji je 2. del moral ponoviti: takisto se je ponovila Juvaneeva» Slovenska zemlja« ter je Juvnruev »Izcnblieni cvet« žel mnogo priznanja. Oči vidno Je narodni duh, ki veje iz teh kompozicij, našel mno^o z.Miimnn.ia in razumevanja. Savir.o.i samospevi ■ klavirjem so krasni, ne-lahki ter so n.r»£Ii dol ro Interpretko. Kot zaključna je Nedvedova »Nazaj!< zopst elektiizirala o1 ein«tvo. Koncert se ie vr^il naglo, da je bil še pred 10 gotov. Občinstvo je bilo prav zadovoljno: pevovodja Juvanec je dobil venec; solistka ga. Sadarjeva in pianistka gdč. Cepudrovs pa Šopek. Koneerta se •e udeležilo poletr učiteljstva tudi odlično občinstvo, meil drugimi g. general Maister. Zal, da io Kilo v dvorani zelo hladno kar je zlasti za dome skrajno neprijetno.
LjeSanna WM m KiMI testi.
Danes po polnoči ie j« na Kar'ovskl ce*ti v pritlični hiši št 6, ne daleč od Ka*n-ničana odigrala ljubavna tragedija, povzročena v*ied ljubosumnosti. Z včerajšnjim zagrebškim vlakom je dospel iz Zagreba
mlad Botal narednik .Tanko K ! i b a, rrS deljen tehnični trupi IV. armije. S kolodvora Je v hitrih in nervoznih korakih stopal proti Karlov ki cesti ter navidezno miren vstopil ▼ stanovanje >• p zaročenke. V kuhinj sta pila nekaj vina in sc rar-govarja a o vsakdanjih stvarci . Naenkrat je začel narednik svojo znrelc- i trdo iz» prsievatl Rekel li je: »Kdo ic bil pri tebi včera|?€ Zadnje dni |o je namreč obiskal neki znanec iz Logatca in to je dalo povod naredniku za ljubosumnost. Govoril }i Je dalje: »Ali mc IJnbB? AM si m-ia^- MlaJa epa zaročenka mo Je v fenskl kaprici odgovorila: «Ne*< . . . Narednik •! ! raz-burjen odvrnil: »Ustrem te bom! Rad te Imam!« Mladenka v sali: »Pa me dal!« Nato |e potegnil narednik hipoma vojaški samokres in ustrelil proti nj~i Takoj M Je nezavestna zgrudila na tla. Z drugim spolom pa si je pognal narednik krog!'r> v glavo. Sesedel se je ob ktiMn^kih vr.Vlh nz tla in obležal v ležeči pozi mrtev. V mali prijazni hl*icl ie «Prn odmeval samokresov n^k Bučna detornicffz je vzbudita vse sfa-novalee. Zavladalo Je silno razburjen|ei Po preteka ene ure Je bilo zcret vse mirno .. .
O tragičnem dogodku so bfle takoj oŠ* veSČena po1? ija. rešilna postna in vola* ika oblast Po odredbi komande mesta so mrtvega narednika prcr>c!jnli v gandzijsko bolnico, odnosno mrtvašnico lavne bolnije, Z rcSilnlm vosom ra so odpeljali težko ranjeno zaročenko Pranj o Ivančič, 21 let staro uradnico Cekovneca orada, p listo no v Logatec. V botnld so jo tprejell na M-ru-'^ićni oddelek, kjer so jc tal  •; operirali
O DRŽAVNEM PRORAČUNU.
—d Beograd, 6. aprila. V finan* čnem ministrstvu se je danes na* daljevala razprava o predlogu dr* žavnega proračuna za 1921/1922. Na dnevnem redu je bil proračon ministrstva za trgovino in industri* jo, ki znaša v onem delu, ki pred* videva izdatke 55,850.000 dinarjev, dočim je iznašal lanski proračun v vseh delih 13,367.000 dinarjev za Srbijo in Črno goro. 13,577.000 db narjev pa za ostale kraje. Ta povi* šek je nastal vsled tega, ker je bilo predvideno mnogo denarja za ob* novo industrije in za izdajanje kreditov za obrtne šole in industrij* sko*obrtne muzeje. Ker so ti iz* datki za našo državo radi njene majhne finančne moči preveliki, je finančno ministrstvo odklonilo ne* katere izdatke, kakor rudi gotove izdatke vsled Izdajanja kreditov trgovcem, obrtnikom in industrij al? ccm. Kar se tiče dohodkov v pro* računu za trgovinsko ministrstvo, znašajo ti dohodki 17,000.000 di* narjev, t j. šestkrat več kot lani. Od te vsote vplačajo samo tovarne za svilo 14,000.000 dinarjev, ostali trije milijoni pa so bili doposlani od uprave fondov in oddelka za za* ščito industrijske lastnine. Ker je ostalo nekaj poglavij proračuna, o katerih se Še ni razpravljalo, se bo razprava o teh poglavjih nadalje* vala jutri. Debata o vsem držav* nem proračunu bo končana do 20. t. m. 2e sedaj se je pričela se* stava proračuna državnih dohod* kov. Glavni vir državnih dohodkov ostanejo tudi še v prihodnje davki in razne pristojbine. V tem zmislu je finančno ministrstvo že izdelalo načrt, ki predvideva znatno zviša* nje dosedanjih pristojbin. Poleg že obstoječih pristojbin se uvedejo še nekatere nove. S temi novimi se v prvi vrsti obdavčijo dedščine, manjše za 12 odstotkov, večje pa 20 odstotkov. Zvišajo se tudi takse za oglase v časopisih, za brodarstvo itd. Od dosedanjih taks so ukini e* ne samo one na mineralne vode, ker se je pokazalo, da so bili stro* ški države pri mineralnih vodah večji, kakor dohodki iz pristojbin. Računajo s tem, da bodo zvišane stare pristojbine prinesle državi naj* manj pol milijona dinarjev več. Ker bo načrt zvišanja in ureditve državnih taks v kratkem končan, se čimprej pozo vej o delegati iz vseh pokrajin, da podajo svoje mišljenje o pristojbinah, nakar se bo o proračunu razpravljalo na seji gospodarsko * finančnega komiteja.
OSVOBODITEV DALMACIJE,
—d Drniš, 6. aprila. Včeraj predpoldne je naša vojska svečano vkorakala v Drniš. Prebivalstvo jo je navdušeno sprejelo. Ob eni po* poldne je vkorakala vojska v Ki* stanje in Obrovac. Vlada je dobila informacije, da se bodo najbrže še v prvi coni, t j. do 20. aprila iz* praznili tudi nekaterih otoki, kakor Korčula, Hvar in Vis.
AMERIŠKE LADJE ZAPUSTE JADRAN.
—d Split, 6. aprila. Ameriški admiral Andrews je naznanil tu* kajšnji deželni vladi,   da je dobil iz Washingtona nalog, da ameriške I ladije zapustijo dalmatinske vode. j Ameriške ladje bodo torej ostale samo še dva do tri tedne na Jadra* nu.   Vlada   in meščanstvo se pri* pravi jata, da se čim prisrčne je po* • slovita od ameriških vojakov« i
ITALIJANSKI PARLAMENT RAZPUŠČEN.
— d Rim, 7. aprila. Poslanski! zbornica je bila z dekretom razpu# scena. Nove volitve so razpisano za 15. maj. Senat in novoizvoljeno zbornica se sestane ta 11. junija.
RAZPUST ITALIJANKE ZBOR* NIČE.
—d Rim, 7. aprila. Od'ok, s kas terim se razpuSča zbornica, utemes ljuje ta svoj sklep s tem, da so so Italiji pridobile nove pokrajine, do se je položaj v Italiji od leta 1919 daljo temeljito izpremenil in da jo nastopilo mirovno stanje. V odloku ie izražena tudi želja, naj bi se de* lavci udejstvovali v političnem živ* ljenju namesto, da se omejujejo sa* mo na kritiko političnih razmer.
RAZKOL MED LAŠKIMI KLERIi KALCI.
~~ d Rim, 6. aprila. (Stefanll Nekateri ekstremistični demcnđ ki jih je ljudska stranka izključila« so sklenili ustanoviti novo krščans sko delavsko stranko. »Corriero della Sera« meni, dii zaradi tego ljudska stranka ne bo nič slabša, STAVKA V ITALIJI.
— d London, 7. aprila. Raz£o* vor, ki Ca je imel danes angleški ministrski predsednik L!oyd Geors ge z zastopniki rudarjev, ni ime! uspeha. Zaradi tega ne pride do se# stanka z zastopniki rudarjev in lastniki rudnikov.
ŠVICARSKE ODREDBE PROH RAZKRALJU KARLU.
—d Bern, 7. aprila. Kje se rnz* kralj Karel nastani med časom, ki je določen za njc^o\o provizončnfl bivanje v Švici, še ni določeno. lz# ključeno ie, da bi Karel stanoval ▼ kantonu \Vasdt ali v obmejnih kan* tonih. Dalje se mora kralj obvezati, da sc ne bo pečal s politiko in da bo svoj odhod iz Švice naznanil 2i ut poprej.
STAVKA V ANGLIJI, —-d London, 6. aprila. Vsa po* ročila iz severne grofije York j a v* Ijajo, da se ie delo povsod nchal<\
V mestu Cowdcn Beath (Skot* ska) je med stavkajočimi in med policijo prišlo do spopadov, pri cee mer je bilo mnogo oseb ranjenih« Ko je policija hotela rešiti tovariši, ki so ga stavkajoči delavci odvlekli seboj, je prišlo do novega spopada, pri čemer je tekla kri. Tekom VO* čera so se nemiri ponovili.
—d London, 6. aprila. Spodnfo zbornica je na svoji seji razprav* ljala o resoluciji, ki je biia včeraj predložena po vladi z ozirom no določila izjemnega stanja. Spodnjo zbornica je vladna določila odo* brila z 270 proti 50 glasovom.
GORNJEŠLEZIJSKO VPRAŠA* NJE.
— d Pariz, 6. aprila. »IntransI* geant« doznava, da se angleške če*> te odpokličejo iz Gorenje Šlezije in da se odpeljejo iz glasovalnega ozemlja danes ali jutri.
— d Pariz, 6. aprila. V debati v senatu glede proračuna zunanje* ga ministrstva je izrazil Ribot SVO* jo bojazen, da bi Nemčija gotovo poizkušala spraviti vprašanje repa* racij v^zvezo s šlezijskim vpraša* njem, če se to ne reši do 1. maia« Ministrski predsednik Briand je iz* javil, da se bo Šlezijsko vprašanje
V najkrajšem času rešilo na način, ki izključuie vsako dvoumnost, in da bo medzavezniška komisija v nekaj dneh dokončala svojo delo«
GRŠKO TURSKA VOJNA. —d Carigrad, 6. aprila. Zadnja turška poročila javljajo, da Grki izpraznujejo Brusso, ker se Kema* listi približujejo mestu z veliko Lr* zino. Grški krogi v Caricradu pri* pisujejo kralju Konstantinu krivdo in odgovornost za Grške poraze.
— d London, 7. aprila. (Brez* žično) Po turških poročilih izpraz« nujejo grške čete Kara Hissar.
— d Rirn, 7. aprila. (Štefani) Uradna izjava grške vlade demen* tira turške vesti o grškem porazu v Eski Sehirju.
—d Atene, 7. aprila Častniki in podčastniki letnikov 1901 do 1913 so bili pozvani k orožju. Vojni poročevalci označujejo vojaški položaj kot zadovoljiv. Ofenziva se prične, ko bodo končane vse priprave.
—d Atene, 7. aprila. Vojno porodilo od 6. t m.- Severna skupina: Položaj, kakor jo bil pred početkom operacij. — Južna skupina: Na vsej fronti mir. Ogledniki poročajo da se dova-iajo močne sovražne čete iz Eski Se-nerja in Cilieije. Sovražno poročila jgovore o naših porazih in mnosrih ujetnikih. Ti obstoje samo v njihovi fantaziji.
PORAZ GRKOV, d Pariz, 7. aprila. »Temrjs« poroča iz Aten: Zadnja poročila ;avljajo, da je grški poraz pri Eski Sehirju naravnost katastrofalen. Grki so izjnibili 8000 mož in mnoso častnikov. V Atenah vlada velika   poparjenost. Poraz
pripisujejo dejstvu, da se ni vedelo za pravo moč kemalističnih čet kakor tudi dejstvu, da je po nastopu kralja Konstantina odstopilo mnogo častnikov.
BELA KUN NA KRIMU. —d Berlin, 7. aprila. Kakor poročajo listi iz Helsingforaa, je bil Bela Kun, bivši predsednik boljieviške vlade na Madžarskem imenovan za višjega poverjenika sovjetske vlade na Krimu.__
SeStatetUD.
— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da se bodo odslej naprej izdajale taverne legitimacije in znaki samo ob torkih in sobotah od 6. do 7. popoldne v odborov i sobi v Narodnem domu. Vsak mora priti po legitimacijo osebno in naj prinese seboj sliko, format 6X9. Članarino l>o v bodoče pobiral sluga, na kar se članstvo opozarja.
— Izredni obl-ni zbor Sokolskoga društva ua Viču se vrši dne 17. t. m. ob 9. dopoldne v Sokolskem domu. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Izpopolnitev odbora. 3. Slučajnosti, k
— Društvo za zgradbo doma Sokolu II. priredi dne 8. maja svojo pomladansko prireditev v »Hribarjevem sraiu«. na kar se bratska društva in občinstvo opozarja. k
Tnristllsa in sport.
— Gradjanski ŠK.. Zagreb : Utrlja. V nedeljo. 10 .t m. igra v Ljubljani claso-
viti Gradjanski $K. \e Zajreba. ki velja ra najmočnejši klub v Jugoslaviji. V moštvu Grad anskess je 9 latontactonalcev, to Je Isralcev, ki so nastopali representa-ti\uo v mednarodnih tekmah Najbo'iAi in najpopularnejši isialci Gradjanskeca so notranji trije Rapadld Heinlein-Perška-Granec, halfa Rivpec in Vragovlč. branilec Slfer in golman Vrdiuka. IzvzemSi Mein-leina so zastopali vsi ti igralci Jugoslavijo tudi na Olimpijadi v Antwerpenu (k) — Gradjanski : Iliriji. Vstopnina: numerirani sedeži din 7, sedeži II vrst« din. 5, sto;i5čo din. 3. č unske in dijaške vs: ;■-niče din. 2. Predprodaja sedežev v drote-riji Kane, židovsku ulica, st<r>}lšfi v trgovini Pevalek, Židovska ulica. Članska in dijaške vstopnice se izdajajo I« v nredpro-daji pri Pevaleku in v nfdello od 10. do 12 na igrišču. — Pričetek tekme ob ln., oh 14   predigra   llinia  rez.   :  Hermev (k)
ĐrnSfn^ne »jsst^.
— Tnmburašlto drnStva »Trijfclas v T,iwht'j*ni namsrava izpopolniti svoj tambui«ak\ i'mr k aanenom, da doseže svoje nedovršene r\\\$ na te/u polju glasbene   umeri     i.    V t»» svrhe otvori brezplačen r«*oretič>n pouk. ^im se prijavi radostno število članov, osobito  naraščaja   Prijave se sprejemalo v soboto 9. t   m   r,i\ 7   rlo 8   nre zv<» rer ter v nedoljo, dopoldne od  10. d<> 1°. ure v društveni eobi.   Pred iurri-^r*m (jro«tilna pri Ru^i. pritli \o. lrv<>).
Oospoif^rske 17651!.
—g Ceikos'ovaikl depoziti. Po uradni statistiki znašajo depoziti v vseh češko-
slovaških ban'»ali 2521 milijonov napram 1484 nvlijononi v I. 1910.
— g Iz ekonomsko financijskoga odbora, ii oo g r a d, 7. aprila. Na
financij*ko - ekonomskega ministrske, ga odbora to je sklenilo znižati takso za izvuz. lignit* na 5 dinarjev, to pa za to ker je v naši državi dovolj premoga, da j»e lahko mi? I i na izvor K- t-dalje se je sklenilo. da *o i/ plače profesorjev na trgovskih soltih « enimi srednješolski h profesorjev«
Borzo.
— d Zagreb. 7. april... De vire: Perlln 233J50—234J50, Italija 610 614, London 5o0 563 Newyork h2j5 - Hl 1'a'i IG05—1010, Praga 193.50 1«J4. Budimpešta 51—52, Dunaj 2115 2140. Bukarešta 200 do 208. Valute: dolari 119 50 HO, av.tr krone 25 2.1.50, carski rubljl 70- SO. 20 kron v zlati 475—0. franc. franki 10 < do 1030, Rspoleondor 475 0. h omike rni-.r!>? 210—231, ror»   IcM  195 -197. lta1 Ur«
do 0, bnlg  lovi \m  0, turSka lira v zla) 515—550, an^l   funti 0—560, češ ki one 186 1«0.
— d   Dunaj.   T. aprila. Amsterdam 22.875—22.975, 459—462,   Berlin  107I 10*0, peštn   238—240, Bukarešta London    2590—2610, Milan
coslovaške
Devize. Zagreb Hudim-950—960. 28*5 do
2885, Newyork 658 6r>2, Pariz 4692.50 do 4732.50, Pra?i soi—897, Sofija 7P7.50—797.50, Varšava 79.40 81 40, Curlh 11.425—11.475. Vabite. Ameriški dolari! 653 657, bolsrnr<ki levi 765- 775. nemške marke 1074—1080, anz!e*ki funti 2570 -2590, francoski franki 4660—4700. holandski goldinar-
ji 228.25 -229.25, italijansko Tire 28^7.50—2877.zn, juROslovcnski dinarji (tisočaki) 1820—1840, poljsko mmke 8J —85, romunski 1 e j i 945—955. carski rublil 272 -278, češkoslovaške krone 890.50—8%.50. madžarske krone 230 do 236._
— I/glnila sta Otokar Ba|ec In Fran O mer za. trinajstletna d'jaka drugega gimnazijskega razreda v Ptuj i. Beg se le izvršil v četrtek, dne 17 maca i i. In sicer na prav čuden na'in. Pobes a dečka sta se nnjorej skrila In poćaka'a noči, tolp Selo sta na skrival odvezala oli Pravi *nln in ae odpeljala z namenom, podati se pn Dravi In Donavi na morje. Ifl od tam v dal nI svet na Kfctajako. K sreči je bila Drava majhna In kakih 10 km od Ptuta sta morala čoln zapustiti in Iti na suho. Toliko sc Ja dognalo do sedaj, nadalje je Izginil vos sled za njima. Otokar Balcc SOSi ra obleki (na perilu) Štev. 3*. njegov t varil Omer7a pa 92. Ako je komu ko!l?la| rra^o o uhernikih. naj IzvrM to naznar-IM aH Dlfaškem domti v Ptuj ali pi obupanemu očetu pod naslovom: Alojzij Bajec, učitelj na mestni šoli v Ljutomeru.
Glavni urednik: Pasto Pustosfemšck.
Odtrovorn! uredniki Božidar Vodeh.
Kuverte S^nđ.
rćane Itd. t-idf s tiskom tvrdne, najceneje pri L. Peralvk, Ljubljana.
		
r: v. ■.■ \ - >.v^		
Brc* posebnega abrcsttl*.
i
Krstni p«gre%al raved t LjnMJsal
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl danes ob 1. pop. naš srčnoljubljeni oče in stari oče, gospod
Jernej Tr
zaseb jih
po doTpi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 87. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v soboto, dne 9. t m, ob 4 ori popi is 3?eiweisev9 ceste 5t. 32 na pokopališče k Sv. Križu kjer se truplo položi v začasno grobnico.
Sv. mase zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJubljani, dne 7. aprila 1921.
Evgeolfa Popovlč, roj. Trebar, hči; — Jsnko Popovic,   zet:  — Ja« o,   Evald,   Verd, vnuki.
■ea
i
a družabnika cerljskm in kolonijalnim blagom Želi vstopiti mlad rrg vec te stroke z dol^otctno pfakso Ima sam neka! premoženja. Doris: pod .Družabnik 2463" na uprav. Ibta .
niem Bi ^u,;raorv,«
fraiane^a koiača za vsa kovaška de a. Ponudbe pod »St 2438« na upravn štvo Slovenske^n Naroda. 2436
Angleški premog in angleški koks
ga vsake vrste Industrije kakor za plavže,  plinarne  etc.   dobav'Ja tvrdka
^Eageolo   Gblerini11 Trsi.
Izvorna dovol enja la§ke države preskrbi tvrdka sama.
Svinčnike
sviaenike, kreda navadna ln v 'ei i sa kavarne, perean. radirke, ćroUo. tekočI gnml pofcatcl vosek, klo« «o*oi papir itd. na debelo In drobno na«- f T}n»*]r>\( 1'nbllana. teneiepri f ^v«^»*> Zidov^kt al 4. Kupim rabljene jugoslovanske znamke.
Svilen papir  a* £££ ,n
v raznih barvah        najcenrje pri
Plavi papir L pEVALEK
ovojni u Zv«ke   ^      g pspt„em(
Kisarski papir i..nbii.n.,
Židovska nI. 4.
raznovrstni
l&e ie ? Lidijin! praiii3 10I11
za pisarno. Ponudbe na pis^^no f*r. Ivan Tavčar a. Eodna -ji.  2 2431
M;
I£3f >t/3 r"b^.i
izrisi
otodaj. 35 00 . Nas'ov pove upravni Slovenskega Naroda 2430
!}fnfU Pfl lepa SB'on^Va oprava, cena riliUd »K 7000 K. Naslov pove uprav* Slov. Naroda. M05
f jnlljn z* ^nc oblek-, sa^r-o prvovrstna Bifi|*l mo^, se sprrjme tako| proti dt>-bremu plafllu. — 2dfnka l^odć. modni atelie. Ljubljana. Oradiicc i^tev 8 I. 3
I
iitiifnoilM n
(H cldrncU-Evolvettennumpe^ »opolno-ma n-ranllem, iz pred ojnega mater i -n% 3 sto^n|e, N.'iiminnovera tipa r. o.. Ki d«je 300 1 vode na minuto pii rno-Jorn1 sili .5 konjskih < I. Ogleda se ri g*«s Incm društvu v Šc. Vida nad Ljub-kiano. '24fl
Hala MRim m.lTLm~z'rZl
Nb»U>v pove upravnlitvo Slovena e°» Naroda 2440
Natakar, £j
če mefto v hotelu ali vami, pre tudi v letovišče. Sta: 2* let, pošten, zanesljiv. Govorim slovensko, hrvaško, nc^Jko 'n mad'arsko. V* >o** \. a'l !3. ms;.. Pcnu.be nod .Kaiattšf 2464* aa upravo Slov. nike^a N.^rtda.
čebulno szm
or'jfinalne italijanske vrate, gente Ma-
mouth, jaun* geant — R cca, r« uge pent Ro ca Bru^n. se dobe pri ?";er dt Kamp., L,obijana. Ifolfevi vliea it 12
Nemebiovano so&o
iščem za takoj ali pozneje. Istotam s» proda  tlegantna   celotna   ob eka za ^redojo  sloko postavo  ft*o0  K) A\ blTsa Blty( OrndU6a S/H. 2439
Stare
k o ¥ i
fbaker,  medenino, cink trgovina   z Jelfznino rrltsch,    L nbUaai nanret|s St. 1.
Itd) ktiptre Breislk Jk Cankarjevo
827
smrekove, ho eve In borove od S—10 m dolee, kuptm vsako vaponsko množino v Sloveniji. D' ba a do konec anr la. Ponudbe na Ivsts flrebofntak, lovna trgovina. Sv. Petar, Sar. delna. 2317
Mi $a f Icit wAn potKiii
?rond ranih 18.5 oralov, 30 oralov nj v n tr-»vnisov drupo krasen bakav go*d do M) let star Lesa ca 20.000 m1« Napraviti se r*a najman; 40 000 žel. nra-U>v in 150 vatTonov ACj'|a. Kme"*< hiša ln crg. rdar-ka roslooja v ciohrem stanju. Inventar 2 para koni. i oiovi itd., <am vreden 150,000 K. Posestvo ii\ na Dojenjskrm, IS k:n od 2rl. po-•^t^je, cesta rrav t*o jjozdi, premet a tfnorn m aviom mo/- t Prikupiti st daj* <e sosedne caTce •
C«-3' jon hr»n Pa'iiii poboji ugodni Nj ero jaj samo do 10. t. m. Podrobnost1 «dv. p;«arna tr. !v3-na LovrsačUis, Ljubljana, Miktoi'č^va cesta 8. 2372
Spretne  pis:r Uke mat
dobijo stalno mtito in dob'o rla^o
v Lju? jani Or-;ra se aamo na take z dali-o rraKa  ; fcle^.ini zmofnl in?a|..
rednost Naslov v sprav. Snoven ke« ■ Naroda. 2306
varnima cn v rrairo ^r!n nr^re-•>pl Z Uit »ne? >rešlval\i« In ••č dobrih čavljarsklh gomočnl-kev. Pača za romočni' e akord a nrtre^sf <n o'c^iva ka ro d govoru. J^ako Ježe, Cesta ca loko št. 23, L|ab-Itana. 2441
Xf\ff>\yp0 Cf? vc^'' ek«p rtni tvrd-jprCJiTlC «5* ki dobro verziran kni'-
jr,ovodja ali knj e<»vt dkim%, izurjen v amerika-i kcisi knj-tjovoistvu in siroi--p s ju. Takojšnji nastop in manje kakega tujega jezika ima prednost. Ponudbe z navedbo  rcier*nc in  plac"? pod
f sport JI53"   na  upravnlštvo Slovro sk^tga J4aroda. 24.53
nrnd5 n dn* l7- *prl* t] oh 1 ,jri
rlulla Vi popoltidne v Mooswafdu 11. p;i Ko^ev-i: </ prof e roke !«▼ ki *ox ahka kocifa, % asseri. vee sodsv. sal-! Cka7 in raz*eT8t«o b^lje^eljska orodj«.
v m
Prodi se čistokrven pss
(«š»m ca) d German 1 leto star, krasno razvit   izvrsten  Čuvai.   Cena    0/X) K vrraliti rrl eotnodu Rhdia, rila Trrer* Satljc ari LJsbijasi. 2385
Ceno se proda
celo g*:n tara t* 12 rseb jedilne^-orodja ('< na srebro) in mofi/a iltta 'ira. oizve se od 10. do 4. Breg 6'. 4. 1. nedm. desno. 2370
ae'o malo rab :en. ar asmenia  Ta lanske kolo ali §'valni stroj. Nsslov pove nnr | •ua Naroda. 2450 j
'Mm vk.
Slovenskega
I5če se za tako šnii nastop
kontoristinja
z večletno prakso vefča slovenskega aH h'va'kea^i in n*m5ke^a icika ler zm')*na kore^ondenc^, str- jepis a tn ^tenojjmfije Ob*irna ponudba t navrd-ho ni»*e j« poslati .Žt ez.vni ra Mim ob Dravi". 2321
leoa, na na;i«!?odne|I m kiaiu, «• orldi 6:arel>e« mu r o podu.  ^es 40 let staremu. Po nudba p<^d .Lena velika soba"  Ljub' a-na, postno ieieče. 2443
■ komi
o*en|en
Kuumiull lOUlNIoltfUil, brez otrok žeb v na e»n majhno meblovano s bo v m*stu ali izven mrsta. Dobrotniku, ki mi jo odstnpii pou?*?|?m eventjnlne »troke    klavir   a!l   violino brezplačno,
Donvidbe na upravnl'tv.) Slovenbkega Naroda pod »Samec 2449«.
>\ b*r.v\ ^cca;a iš^e s!u>be pri t-akl I trgovini.   Ponndbc pod   »Dalavtii 2419' r.a nnr. Siov. N roda. 3116
z dobro plrč", brana v h'«. 23. F. Mestni trs t*! T- ;J 1
Pr-da se po 7cfe ugodni ceni ve(]a mnoZ na belfga E^ce usn ko*tcr r e r.ad S kvadratov. Plima iz 'elek. Vpa-<;»tv* je nasloviti nt A. Jclf>«ia, Tržič. 2 9y
Lokalna železnica Grobelno - Rogatec potrebuje takoj 3000 reci tritisoč normalnih železniških zdravih hrastovih pragov v demen-Jrijah 2-40 X 0'\5 X O'15 X 0'26 ter S50, reci tristopetdeset žrle-jiiških zdravih hrastovih pragov za tirne sklepe v dememijah 2 40 X 018 X 016 X 0-30.— Dobava se ima izvršiti takoj.
Ponudbe z navedbo cene in sprejemne postaje ob železnici je vložiti
do dne 20. aprila t* 1. na
SUni nrtistvo Jolne Železnice f Uljani ođM. 755.
Obrat malih in lokalnih železnic, glavni kolodvor.
se bo prodajalo pri
Kastner  &  Oehler«  Grai, Sackstresse.
f gf rtiina ju tisk aNarodne tlskaxu©e ----
Ugodna priliks!
Pr,' da »e po zelo n^zkl ceni ler dam-jkl knZub (Pclzmantel), nravi ruaki sil-%W\. Oc'eda ii! ceno aepcizve v Dalmi-:ino*t alici M. lero. 241*
Fotofircflčni opont
18X24
lako fine vrste, skrtro Čisto nov, ve* fotofT. oroda in kemikalil st rinfodne roda. L K'nn N;»vl Vodmat, DiaJtreea alka 23, pri Ljabljanl. 2448
Zenitna ponudba!
M'ajsa izobražena dama tihega, mirnega anača;a, s prevođenjem K 80 000, se v svrho poroke želi srzna-
z uradnikom, starim 2*»—44 !et. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe rod .Pomlad 1921 Ml' na u. ravo Slov Naroda. 2462
Švedski scmensbl oves
priporoča trgovina s semeni Isvtr A lom?., Llnslfans, WoiIo?a al. 12.
2?67
Stavbena purceta
v rf.'i.i jev^nlu IHr^ke u'ice s« pr •
t K  Sastal. i*. Pelra testa
3 il 24i7
Raspis natječaja.
Kot političkih vlasti u području pokrajinske vlade za Dalmaciju ima;u se pokriti razna mjesta kotarskih povjerenika, vladinih kenci^ista i bonseptriih vfeibeoiha a IX, X 1 XI
rezrodn čina sa sistematskim prinadležnostima.
Kao konceptnt vježbenici i privremeni pr!m3ju*e državljan? SHS, koji su svršili pravničke nauke te su položili povoljnim nspjehom barem 2 državna ispita, a p'ema raspoloživim mjesu-ina imaju se i privremeno imenovati vladnim koncipistima.
Ako imaju sva 3 državna ispita bit će privremeno imenovani vladnim koncipistima iii kotarskim povjerenicima a stalnim i kad polože političko-prakt:čki ispit za političku službu.
Oni koji imajo taj ispit, moć: će se odmah imenovati stalnim. Prednost im^ju om, koj; se već nalaze u političkoj službi ili drugoj državnoj službi ili su bili u političkoj službi te su položili praktičko-pohtički ispil.
Propisno biljegovane molbe snabdjevene krstnim listom, svje-dožbom pripadnosti i svršenih nauka te poznavania jezika imaju se prikazati predsjedništvu pokrajinske vlade u Splitu do konca aprila 1921.
Oni natjecatelji, keji se već nalaze u službi, imajo motbe prikazati putem svoje star.je Vlasti.
Troškovi za putovanje na odrejeno službeno mjesto bit će plaćeni,
M pieft'
Bratovska binga ■■> iM. rudnika Liubija pri  Pr jed ru v Boani  ii<v babtco z najmanj 6 'etno prakso.   Mci' > st.= lnr» ;. ^rčnn p ?ča K & 0. »iaiT<v. an;e, e!t*k-
tilraa razavel a.a In kOT|sva aaiionl a t«.ve5! n rud^iJ^fca Uoozumi po zel • si in cen.jH (nulerica po tri krone kf). P.oi je, katerim mora h v p« lofen rop stii' in kr«»ni l i», domovnica, zdra'ni-<ko iii r čevalo In doknmrntl o d'soda-nl prak*i do najkaa'e|-  20 a^nta t. I
Proda se t Tržiča na Corea'skcm
hiša i vrtom
v h?Si vodovod in  elek nOna luč. Ponudbe na L'pravpitto Slovenskega N* roda pod .Blts 2W. 2461
Papir
plsenasal v nan-psb n iksll ah
velika i bi a, baasajil mxt bel gladek, črtan in kockast, trgovski p*r»»r. pladek I ksrir.at priporoča na debalo in drobno
■rgovina s paph em
L. FtUfLER. LiSiljans, Zidova GL4
Tovnma antamotilus sirale i ZaoreliB
potrebnie
pcpolnoma samaslalnega
SESP09DE1ITA
za hrvački nemikl in će ie mogoče tudi slovenski jezik. Piednost majo k^respondentl « tehnično nao-braibo. Pl.iča po dogovoru. Slufba se nnora nastopiti kakor hitro le mogoče p.smane ponudtv na opravo S ov. Naroda   pod   .AUTO • STROKA'2'6i*.
Družabnik
se iiče za ustanovitev prvovrstnega, brezkonkurenčneca in zelo dobičkanosnega podjetja. Strokovno znsn:e ni poirebno, zadostuje kapital Dop si pod .Jadranska 2410" na upravo Slovenskega Naroda. 2419
Nabavka drv za kurjavo.
Ni podlagi naredbe Komandama IV. Armijske oblasti E. Br. 4201 od 25. marca tega leta, vršila se bode prva o!ertalna roHaoUa* za nabnvo in oddalo drv, v pisarni intendanture Komande Dravske divizijske oblasti, v poslopju .Društva Kazino* ua dan 21. nprtla fotia leta, pri Komandi Mariborske polkovne okrožne Komande dne 23. aprila le??* leta in pri Komandi Celjske polkovne okrožne Komande dne 23. aprila tega leta«
Ta oferialna licitacija za nabavo in oddajo 30.476 kubičnih metrov drv za kurjavo, vršila se bode na podlagi predpisanih poeojev, kateri so ns popled vsakega delavnega dne, v pisarni intendature Komande Dravske divizijske oblasti v poslopju .Društva Kazino* L nadstropje soba štev. 3 ;n v pisarnah Polkovnih okrožnih komand v Mariboru in Celju.
Drva se morajo ocUajati po določenih količinah otkazanih in predpisanih terminov, kakor je to v pogojih označeno in to postavljena franko skladišče in sicer:
V Lfnblfaso sknpaj 13-437 knbtcath metrov drv.
V Maribor akopai 10.187 kobioaih metrov drv za to rja m'* H o.
V Cnlie skopat 6.802 k n bi črn* motri drv (o 1 te količine odpade na okrožno Komando Celje 4.362 kubičnih metrov, a po zasebni oferti za £imizijo Ptuj 1.710 kubičnih metrov, in zi garnizijo Slov. Bistrica 730 kubičnih metrov drv).
Pravico do *e ofertalne licitacije imajo v prvi vrsti podaniki Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri imajo položiti kavcijo od 10" „ vrednosti celokupnega zneska, a drugi tuji podaniki morajo položiti 20' a kavcijo od skupnega ofertalnega zneska, v gotovini državnih ali državnocarantiranih vrednostnih papirjev, a!i z garantnim pismom kateregakoli denarnega zavoda v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev registrirano po predpisu od strani Ministerstva Financ — Generalna direkoja državnega računovodstva.
Oferte morajo biti poslane do navedenega dne do 11. ure odrejeni komisiji dotičnih komand, katere jih prejemajo samo do navedenega roka; oferte morajo biti v zapečatenem pismu, opremljene s predpisano kolekovino v znesku od 10 dinarjev. V vsakem ofertu mora ponujač izjaviti, da so mu pogoji poznani.
Za vsako garnizijo mora biti posebna oferta.
Na vsaki ofeui mora biti označeno: Ponudba za nabavo in oddajo drv za dobčno garnizijo, za katero ponujač oferira.
Ponujač ostane v obveznosti z dotično komando takoj, a Komanda Ž njim takrat kadar ;e pogodba odobrena od strani Gospoda Ministra Vojnega in Mornarice.
Povabijo se vsi interesenti da se udeležijo teh ofeitalnih licitacij.
Iz pis me intendature Komande Dravske divizijske oblasti E. broj 4316 od 1. aprila 1921. leta v Ljubljani
Za iiiseratui del odgovoren Vaicotla Kooliac
8A