Do Slo 16. »IX. 1930 2*»6tnina platana v gotovini. 'ntKVimmmmmm—mmmmmmmmmmmmmmm* IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. kaftš,.-- cgTBfj&gg”1 žt<>yilkl pin 15°- RGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 16. septembra 1930. Telelon št. 2552. ŠTEV. 108. Gospodarski kongres v Beogradu. Kakor vsako leto se je tudi letos ! ob pričetku redne izvozne sezone vršil v dneh 13. in 14. t. m. v Beogradu gospodarski kongres, ki ga je pripravila in sklicala trgovska zbornica v Beogradu. Kongres se ni pečal samo z vprašanji izvoza temveč »poredno tudi z drugimi za gospodarstvo važnimi vprašanji. Vodil ga je preizkušeni gospodarski vodnik predsednik beograjske trgovske zbornice gosp. Stanojevič. — Uvodoma je pozdravil vse navzoče odlične zastopnike vlade in gospodarstva, predlagal in odposlal pozdravni brzojav N j. Vel. kralju ter podal kratko in jedernato poročilo o gospodarskem položaju v sedanjih prilikah. Iz Dravske banovine so se kongresa udeležili med drugimi podna-čelnik zborničnega industrijskega odseka g. Ant. Krejči jz Ruš, zbornični tajnik g. Ivan Mohorič, zbornični kon-zulent g. Fran Žagar, glavni tajnik Šuklje i. dr. Po opravljenih formalnostih je pred prehodom na dnevni red povzel besedo minister trgovine in industrije g. Juraj Demetrovič, ki je v sijajnem govoru podal programatičnt-smernice svojega prizadevanja v pro-speh našega gospodarstva. V svojem govoru, ki so ga dnevni časopisi že priobčili v daljših ali krajših izvlečkih, se je dotaknil vseh važnejših gospodarskih vprašanj, ki se tičejo trgovinske politike. Naglašal je možnost razvoja naše domače industrije, ki se jasno kaže v tem, da pri nas od celokupnega uvoza uvažamo še vedno skoro 70% finalnih produktov; dotaknil se je smotrenih prizadevanj za sanacijo naših težkih agrarnih ne-priliik, ki kvarno vplivajo tudi na položaj v drugih strokah. Dalje se je bavil z vprašanjem preferenčnih carin, od katerih si obeta znatne koristi za našo državo, z vprašanjem ponesrečenega prizadevanja industrij-strijiskih držav za carinsko premirje in še z drugimi vprašanji trgovinske politike. Posebno pozornost je vzbudil njegov apel na našo javnost, da naj vendar v lastnem kakor tudi v splošnem interesu opusti mentaliteto, da je samo tuje blago dobro, domače pa manjvredno. Govoru g. ministra je kongres pozorno sledil in ga ob koncu burno odbraval. Po ministrovem govoru so sledili referati. Prvi referat o izvozu v pretekli sezoni, to je v času od 1. septembra 1929. do 31. avgusta 1930. je podal predsednik gosp. Stanojevič sam. Navajal je„ da je znašal izvoz samo 7’8 miljard dinarjev in da je za 300 miijonov zaostal za oceno. Zadovoljivo konjunkturo je imela v pretekli izvozni sezoni pšenica, slabe uspehe pa je pokazala koruza, ker ni imela prave cene. V zvezi s tem referatom se je razvila zanimiva diskusija o nujni potrebi, da se naše poljedlstvo reformira. V debato so posegli med drugimi ravnatelj poljedelske kontrolne ogledne staniee v Topčideru g. Oosič in načelnik ministrstva poljedelstva g. M. Stojkovič, ki je navajal zanimive podatke, koliko je še treba storiti za pospeševanje poljedelstva, da bo njegova produkcija vsaj za silo zadovoljiva. Omenjal je med drugim, da se obdeluje zemlja pri nas še vedno z lesenimi plugi, katerih imamo še vedno nad eno tretjino, to je preko 300.000. Za njim je govoril ravnatelj g. Anton Krejči iz Ruš, ki se je s prepričevalnimi besedami zavzemal za čim intenzivnejše poljedelstvo. Njegovim zanimivim izvajanjem so udeležniki pazno sledili in jih burno odobravali. Nadaljnje poročilo o pregledu naše zunanje trgovine in bodočih smernicah naše trgovinske politike je podal zbornični tajnik gosp. Ivan Mohorič. Njegova stvarna in zanimiva izvajanja, ki so bila samo en del obširnega referata, tvorečega celo knjigo, so med udeležniki vzbudila zasluženo pozorne st in burno pohvalo. Predsednik kongresa g. Stanojevič se mu je za njegovo odlično poročilo zahvalil v izbranih besedah. V diskusiji o tem poročilu so govorili načelnik ministrstva trgovine in industrije g. St ei n met z in glavni tajnik sarajevske zbornice g. Besaro-vič, ki je predlagal, da izda kongres poročilo gosp. Mohoriča kot posebno knjigo. Udeležniki so ta predlog sprejeli z živahnim odobravanjem. Nadaljnje poročilo: pregled naše izvozne žitne proizvodnje v pretekli izvozni sezoni je podal referent Udruženja izvoznikov v naši državi. Po tem poročilu so poslovale sekcije za oceno izvoza in se je kongre9 potem nadaljeval v nedeljo 14. t. m. s poročili zagrebške in osješke zbornice (gg. tir. Lunaček in dr. Belj.au) o reformi koledarja. Nato je podal poročilo o banovinskih in samoupravnih davščinah generalni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani g. ing. Šuklje. Njegovo zelo zanimivo poročilo, katero smo v celoti priobčili v našem listu, je dobilo zasluženo priznanje v splošnem odobravanju njegovih lepo podanih izvajani. O istem predmetu je nadalje poročal tajnik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Gregorič, ki je v zanimivo sestavljeni izčrpni študiji o tem za gospodarstvo jako važnem vprašanju, vsestransko premotril težak položaj našega gospodarstva! v pogledu bremen, ki se mu nalagajo v obliki samoupravnih doklad in pa davščin. 0 njegovem res zanimivem referatu bomo izčrpnejše poročali v eni prihodnjih številk. V diskusiji o tem poročilu je kon-zulent ljubljanske zbornice za TOI g. Žagar podčrtaval že od gg. referentov naglašeno nujno potrebo, da se občinske trošarine prilagodijo zahtevam zakona v tem zmislu, da se bodo pobirale res samo od blaga, ki se potroši na ozemlju dotične občine. V nadaljnih izvajanjih se je dotaknil še nekaterih drugih vprašanj v pogledu samoupravnih davščin. Nato je predsednik g. Stanojevič opozoril, da se bere ravnokar maša zadušnica za tržaške mučenike, kar terih se spominja v iskrenih besedah. V njihovo počastitev je odredil več-minutni molk. Med govorom ga je prevzelo ganutje, ki je kazalo, kako globoko ga je dimila žalostna! usoda naših bratov in kako od srca so mu šle tople besede, ki jih je govoril v njihovo počastitev in v njihov spomin. Kongres je nato nadaljeval svoje delo v sekcijah, ki so sestavljale oceno za izvoz v prihodnji izvozni sezoni in sestavile resolucijo. Sekcije so ocenile naš izvoz v času od 1. sep-tenibra 1930. do 31. avgusta 1931. na 7-4 miljard dinarjev, to je za skoro celo miljardo dinarjev manj nego na lanskem kongresu. Od te vsote odpade v primeri s cenitvami za prejšnja leta na posamezne skupine izvoza (v milijonih Din): 1928-29 1929-30 1930-H1 na ipoljske pridelke 1264 3022 970 na sadje in proizv. 332 227 276 na živino in proizv. 2146 1920 2284 na les in rudo 2047 2265 2118 na and. in obrt. izd. 552 683 647 na ostale proizv.________645 510_____745 Skupaj (iitsS 8627 7040 Naš izvoz poljskih pridelkov, zlasti žita bo v novem gospodarskem letu znatno manjši kakor je biil cenjen za j 1. 1929-30, pa tudi nekoliko manjši nego po cenitvi zai 1. 1928-29. Pšenice in moke bomo predvidoma izvozili za 375 milijonov Din (25.000 vagonov), koruze za 500 milijonov (50.000 vagonov) in fižola za 70 milijonov (2500 vagonov). Tudi izvoz sadja in sadnih proizvodov je nižje cenjen kakor za leto 1929-30. Največ bomo predvidoma izvozili svežih češpelj za 50 milijonov Din (2200 vagonv), jablk, hrušk in ostalega sadja za 80 milijonov (3000 vag.), grozdja za 20 milijonov (400 vag.), orehov za 31‘5 milijonov (700 vag.), suhih češpelj za 40 milijonov (800 vag.), pekmeza za 10 milijonov (200 vag.), vina za 20 milijonov (600 vag.) in špirita za 20 milijonov (400 vagonov). Izvoz živine in živinskih proizvodov bo v novem gospodarskem letu predviden višji. Izvozili bomo za 470 milijonov Din govede, za 380 mili j. Din svinj, za 140 milij. drobnice, za 100 mi lij. konj, za 42 milij. perutnine, za 130 milij. zaklane perutnine, za 340 milij. mesa, za 450 milij. jajc, za 117 milij. sirovih kož in za 40 milij. kož od divjadi. Vrednost izvoza lesa in rud pa bo najbrž le nekoliko manjša nego v letu 1929-30, in sicer znaša cenitev izvoza gradbenega lesa 1080 milijonov, drv 80 milij., pragov 158 milij., izdelkov iz lesa 83 milij., tanina in ekstraktov za strojenje 82 milij. 'in balkra 420 milijonov. Resolucijo, ki jo je kongres sprejel in k i se dotika vseh na kongresu raz-pravljanih vprašanj, pribčimo v prihodnji številki. Po sprejetju resolucij je g. predsednik kongres zaključil. PROŠNJE ZA UVOZ PLEMENSKE ŽIVINE IN PERUTNINE. Kor sc pogost« dogaja, cla osebe, ki se obračajo na kmetijsko ministrstvo zaradi uvoza v inozemstvu kupljene živine in perutnine za plemenske svrhe, ne navajajo v prošnjah potrebnih podatkov, opozarja kmetijsko ministrstvo (oddelek za živinorejo) vse interesente, da je treba v prošnjah navesti: 1. ime in naslov kupca in prodajalca, 2. na kateri naslov bo poslana živina ali perutnina, B. vrsta živine in perutnine, število, spol, starost, raso, 4. kedaj se ima približno izvršiti uvoz, 5. obmejno veterinarsko postajo, preko katere se bo izvršil uvoz in eventuelne tranzitne veterinarske postaje, pri prevozu skozi katero drugo državo. JUG0SL0VANSK0-0GRSKE TRGOVSKE ZBORNICE. Iz Beograda poročajo: V beograjskih gospodarskih krogih se sliši o započeti akciji, ki naj razvije gospodarske odno-šaje. med Jugoslavijo in Ogrsko. V ta namen naj se ustanovijo mešane jugo-slovansko-ogrske trg. zbornice; prva bi se ustanovila v Budimpešti. V ta namen se bo vršila že v oktobru v Budimpešti konferenca zastopnikov jugo-slov. in ogrskih gospodarskih krogov. Ing. Milan Šuklje: Banovinske in občinske davščine. (Referat za Vlil. kongres gospodarskih zbornic in organizacij) (Konec.) Za podeželske občine nimam podatkov izven Dravske banovine. V tej slovenski banovini pa je slika taka: Občinske daklade k direktnim državnim davkom se pobirajo v vseh občinah, ki pridejo v poštev za industrijo, bodisi da ima v njih industrijsko podjetje svoj sedež ali svoje obratovališče. V večini slučajev znašajo te doklade nad 50%. Sicer pa se gibljejo v teh mejah: o J 9% do 190%. Najvišje doklade se običajno odrejajo v onih občinah, v kate'ib imajo svoje obrate naše velike industrijske družbe. Velika železarna Kranjske industrijske družbe ima svoje obrate na Jesenicah, kjer znaša doklada 127%, v Koroški Beli z valjarno Javornik, doklada je 132%, v občini Zgornje Gorje, kjer ima ista družba tvornico elektrod, pa 190%. Za trboveljsko premogokopno družbo navajam: Trbovlje s 100%, Raj-henburg 140%, Kočevje 100%, Zagorje 60%, Sv. Krištof 150% in Litija 130%. Tako visoke doklade najdemo redoma samo v občinah z industrijskimi obrati. Ako tedaj pravijo nekateri govorniki z dežele, da industrija premalo prispeva za občinske potrebe, je to neresnica, marveč je res, da je industrija vseskozi previsoko obremenjena. K tem občinskim dokladam se mora najpreje prira-čunati 40% banovinska doklada, potem pa občutne doklade sreskih cestnih odborov, katere znašajo v Sloveniji najmanj 20%, a gredo do 85%, povprečno pa znaša ta doklada 47%. Prišteti je še 13% doklade Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Vsled tega znaša svota samoupravnih in drugih doklad k državnim neposrednim davkom v slovenskih občinah povprečno 150%, v nekaterih občinah pa, ki pridejo zlasti v poštev za industrijo, še znatno več. Tako n. pr. velja za občino Jesenice svota 245%, za občino Zg. Gorje 308%, za Kočevje 203%, za Trbovlje 210%, za Ljubljano 113% in Maribor 135%. Po prednjem je videti, da je obremenitev industrije po teh dokladah v Dravski banovini izredno visoka. Neznosna pa je postala ta obremenitev vsled novele k Zakonu o neposrednih davkih od 18. maja 1930 po določbi § 14., da se namreč samoupravne doklade k društvenemu davku ne morejo odbiti od davčne osnove. Po sedanjem stanju zakonodaje so samaupravne doklade zgolj banovinska in občinska doklada, ne pa tudi cestne doklade in doklade za trgovsko oziroma za industrijsko zbornico. Navzlic temu je povišanje obremenitve industrije po preje citiranem § 14. novele k Zakonu o neposrednih davkih preobčutno. Kajti svota samoupravnih doklad znaša povprečno nad 100% in se vsled novele poviša davčna osnova za 11 %, državni osnovni davek za 12%, za enak znesek tudi samoupravne in druge doklade, tako da se je v Dravski banovini s to usodno določbo zakonske novele povišalo davčno breme delniških družb za več nego 30%. To stanje je po mojem prepričanju neznosno. Potrebna korektura se mora nujno izvesti, najkasneje pa takrat, ko se realizirajo uspehi noveliranega davka na poslovni promet. Donos davka na poslovni promet se je do sedaj navajal z 200,000.000 Din, od katerega zneska je plačevala Dravska Otvoritev novih telefonskih zvez z inozemstvom. Otvoritev telefonskega prometa Vrhnika in Vuzenica Kiskorpad. Z odlokom gospoda ministra za gradbe št. 45.842 od 19. avgusta 1930 je od 1. septembra t. I. naprej otvorjen telefonski promet Vrhnika — Kiskorpad, Vuzenica — Kiskorpad. Pristojbina za navadno govorilno enoto je v relaciji Vrhnika—Kiskorpad 420 zl. fr. ali 46 20 Din, v relaciji Vuzenica—Kiskorpad pa 3-60 zl. fr. ali 3960 dinarjev. Otvoritev telefonskega prometa Maribor—Deutschlandsberg. Z odlokom g. ministra za gradbe štev. 48.933 od 23. avgusta t. I. je od 5. septembra t. 1. naprej otvorjen telefonski promet Maribor —Deutschlandsberg v Avstriji. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 150 zl. fr. ali 16 50 Din. Otvoritev telefonskega prometa Brežice—Graz in Brežice—Wien. Z odlokom g. ministra za gradbe štev. 40.717 od 25. avgusta t. I. je od 5. septembra t. I. naprej otvorjen telefonski promet Brežice—Graz in Brežice—Wien. Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Brežice —Graz je 2-70 zl. fr. ali 2970 Din, v relaciji Brežice— Wien pa 345 zl. fr. ali 3795 Din. Otvoritev telefonskih relacij Ljubljana —Maribor, Prevalje—Felsdmocsolad in Prevalje—pzekszard. Z odlokom gosp. ministra za gradbe štev. 49.193 od 25. avgusta t. I. je od 5. septembra t. I. naprej otvorjen telefonski promet med centralami: Ljubljana, Maribor, Prevalje in Felso-mocsolad po telefonskem vodu Zagreb — Nagvkanisza in pa Prevalje —Szek-szard po telefonskem vodu Koprivnica — Pecs—Nagykanisza. Pristojbine za navadno govorilno enoto v relacijah Ljubljana, Maribor— Prevalje —Felsdmocsolad znašajo 3-60 zl. fr. ali 3960 Din, v relaciji Prevalje —Szekszard pa 4 20 zl. fr. ali 46-20 Din. Mednarodni borzni indeks; skoraj vseskoz poživljenje. V zadnjih dneh preteklega meseca nastopivše zboljšanje v svetovnoborzni kupčiji se je v preteklem tednu nadaljevalo. Mednarodna borzna kupčija se je razvijala v tednu od 30. avgusta do 6. septembra ob živahnem prodajnem delovanju v znamenju skoraj splošne tendence na hausse. Tu podamo indekse glavnih svetovnih borz, pri čemer vzamemo za začetek leta 1927 številko 100. Berlin London Pariz Bruselj Amsterdam Stockholm Ziirich Dunaj Budimpešta Praga Milano Newyork Razen Milana so zapustile vse evropske borze prvi septembrovi teden deloma izdatno zboljšanem tečajnem stališču. Tudi v New Vorku se je pojavila proti koncu tedna trdnejša tendenca. Začetek 30. avg. 6. Hept. 1930 1930 1930 771 631 63'5 65'5 56'7 59'3 134'7 114'3 1156 82 0 66'7 701 80’8 62'5 63'9 81'4 780 79'7 78'5 79'1 80'2 78'2 64'8 65’4 790 67‘8 69'3 94’8 83'1 84'6 94'2 84’3 83'5 115'6 1151 1141 banovina prilično eno petino. Ako se pravilno izvede novelirani davek, se bo njegov donos predvidoma dvignil na 4-kratni iznos dosedanjega, to je na 800 milijonov Din. Tudi če država odstopi izvestne tangente donosa tega davka banovinam in občinam n. pr. v Izmeri 60%, se bo vendar dohodek države znatno povečal in se more brez pomisleka in brez težave priznati samoupravnim dokladam značaj režijskih postavk, tedaj odbitnost od davčne osnove. Velevažno vlogo pri finansiranju banovin igrajo doklade k državni trošarini na alkoholne tekočine. Navedli smo že, da je v proračunu Dravske banovine kalkuliran donos te doklade z Din 35 milijonov, to je 26-3% celotne proračunske svote. Tudi v občinskem gospodarstvu tvorijo trošarinske doklade znatno postavko. Tako smo videli, da občina Beograd kalkulira donos te doklade z Din 11 milijonov. V Dravski banovini je višina občinske trošarine na alkoholne pijače urejena v vsaki občini drugače in znaša na vino Din 10-— do Din 150-— od hi. Poslednja številka velja za občine Ljubljana, Maribor in Celje. — Občinska doklada na pivo se giblje v mejah Din 7'50 do Din 100'—, trošarina na žganje pa od Din 2‘— do Din 20-—. Nikakega dvoma ni, da je taka raznolikost neupravičena in kvarna ter da je nujno potrebno odpraviti jo s tem, da se trošarina na alkoholne tekočine enotno uredi za vso državo, pri čemer ni zadržka, da se napravita dve različni stopnji, katerih nižja more priti v poštev za izvestna področja, v katerih se | noče konsum vina ali drugih alkoholnih j pijač višje obremeniti. Sedanji položaj, da more vsaka selska občina po mili volji ustvariti svoj lastni davčni sistem, je absolutno nevzdržen. Nekatera velika mesta so uvedla poleg doklad na državno trošarino obsežen sistem občinske trošarine ali uvoznine na vse predmete, ki se v rajon občine uvažajo in tam konsumirajo. Dotične tarife so izdelane prav po vzorcu državne carinske tarife. Beograjska občina izkazuje v svojem proračunu predvideni donos te občinske trošarine z Din 58 milijonov, razmeroma mala ljubljanska občina si obeta v letošnjem letu donos take uvoznine po Din 22,000.000-—. Očividno imajo tukaj velike občine znaten vir dohodkov, ki je po sebi upravičen, ker imajo občine visoke upravne izdatke, ki pridejo v dobro vsakemu prebivalcu. Zakon o državni trošarini pa določa, da smejo občine nalagati trošarino samo na robo, katera se v rajonu občine konsumira. Ta princip se je opetovano kršil in se je celo zgodilo, da je ministrstvo financ samo odobrilo uredbo in tarifo o občinski trošarini, katera obremenja tudi transit in trgovski promet ter industrijsko produkcijo, ne glede na to, ali se industrijski izdelki v občini konsumirajo ali ne. Tudi banovinske uprave so v večih primerih odobrile podeželnim občinam take trošarine. Korektura dotič-nih uredb je nujno potrebna. Tudi je ministrstvo financ izdalo poseben pravilnik o izvrševanju določil o banovinski in občinski trošarini z dne 9. julija t. L, v katerem izrecno določa, da se banovinska trošarina plača v kraju, v katerem se trošarinski predmet konsumira in da se ta trošarina ne more pobirati na trošarinske predmete pri tvorniških podjetjih, pri skladiščih in trgovcih vse dotlej, dokler ti ne prodajo blago za po-trošek v področju dotične občine. V čl. 21. Pravilnika je potem še ponovno določeno, da morajo vse občine, ki pobirajo občansko trošarino, svoje obstoječe predpise prilagoditi temu pravilniku. — Navzlic tej jasni odredbi se naše občine ne pokoravajo, marveč pobirajo trošarino po dosedanjem načinu tudi od tran-sita in industrijske predelave. Sklicujejo se na to, da jim je uredba in tarifa odobrena po pristojni oblasti. Tako pride v običaj nezakonitost in nastane pravna nesigurnost, ki se morata brezpogojno in nujno odpraviti. Zakoni se izdajajo zato, da se jim pokoravajo ne samo poedinci, marveč tudi samoupravna telesa in banske uprave. Interesanten detajl naj še navedem: Štirje banovinski proračuni imajo v svojih dokladah vpošteto tudi odkupnino za uporabo narodnega dela (otkup oba-veze ličnog rada, kulačarina) in to v dosti visokih številkah. Urinska banovina kalkulira ta dohodek na Din 12 milijonov, Zetska na 3 milijone, Dunav-ska na 15 milijonov, Moravska na 1 milijon. Te svote se predvidoma v tekočem letu ne bodo realizirale, ker se do danes kulučariua ne pobira, izvzemši od javnih in samoupravnih nameščencev. Sicer pa je po mojem mnenju kuluča-rina tam nedopustna, kjer se pobirajo visoke cestne doklade. V Dravski banovini znašajo cestne doklade, kakor sem preje prikazal, okroglo 50 odstotkov na vse državne neposredne davke in je nemogoče, da bi se poleg tako visoke doklade še pobirala odkupnina za telesno delo. Vsaj velja to za vse one, ki plačujejo državne neposredne davke in z njimi vred visoke cestne doklade. Iz primerjave banovinskih proračunov za 1930-31 izhaja, da edino Dravska banovina pobira izrazito produkcijske takse na konsum premoga in elektrike. Kakor smo že svojčas protestirali proti takim produkcijskim davščinam, tako naj danes ponovno izrazimo našo zahtevo, da se načeloma zabranijo vse dav-! ščine, katere obremenjujejo proces industrijske produkcije, zlasti pa takse na premog in elektriko, kakor tudi občin- Zaključno poročilo o jesen ski prireditvi ljubljanske-ga velesejma. Letošnia jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, ki se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra L, se je zaključila 15. t. m. Obsegala je: šumarstvo in lovstvo, šum-sko industrijo in obrt, misijonstvo, higi-jeno ter industrijo in obrt v obče. Razstava je bila nameščena v 9. velikih razstavnih paviljonih in na prostem ter je zavzemala prostor 40.000 m-’. V naši državi se je posebno v zadnjih letih čutila potreba po primerni gozdarski razstavi, ker pokrivajo celih 305% državnega kompleksa gozdovi. Gozdarska razstava naj bi ne imela samo namena pokazati v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji I in posebno v Dravski banovini ter ra-| cijonalno gospodarstvo v gozdu, v po-gledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite ! gozdov, temveč naj bi nudila širšim slojem naroda tudi pouk in poznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda, kot eminentnega faktorja narodnega bogastva ter mu pokazala smotreno uporabo različnih gozdnih predmetov. Ker pa je bil cilj razstave tudi ta, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za gozdarstvo, to je največjo domačo industrijo, je bilo v posebni paralelni razstavi prikazano tudi delova-ne važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki medsebojni zvezi, to je, velika razstava lesne industrije in obrti in na to naslonjena posebna razstava pohištva. Lovska razstava naj bi nazorno prikazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjačine, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo ter industrijske panoge, ki so v zvezi i lovom. Prirediteljem obeh razstav se je omenjeni namen popolnoma posrečil. Razstavi je počastila s svojim visokim obiskom tudi naša kraljevska dvojica. Dne 31. avgusta 1930 je bila v okvirju gozdarske in lovske razstave prirejena enodnevna državna razstava lovskih psov. Higijenska razstava. Sledeč izreku: »Vprašanje narodnega zdravja ni mogoče reševati samo z naredbami od ske uvoznine na industrijske sirovine in potrebščine. V kratkem se bodo sklicali banovinski sveti, da pripravijo banovinske proračune za prihodnje leto. Ni mi znano, kako so te posvetovalne korporacije sestavljene v drugih banovinah. Kar se tiče Dravske banovine, moram ugotoviti, da ni uiti en predstavnik industrije imenovan za člana banovinskega sveta. To ne more biti koristno za vršitev nalog banovine v vidu gospodarske politike. V gospodarskem življenju Slovenije zavzema industrija tako prominentno mesto, da moramo ob tej priliki naglasiti našo željo, da pristopi kraljeva vlada čimpreje k izvedbi potrebne izpremem-be v sestavu te korporacije. Iz podatkov, katere sem mogel pred-očiti, izhaja jasen dokaz za pravilnost in upravičenost naših predlogov, katere sem uvodoma navedel. Enotna zakonska ureditev finansiranja samoupravnih teles, banovin in občin, je nujno potrebna in se mora izvršiti tako, da bo davčna obremenitev produkcije in konsuma izenačena v vsej kraljevini, ki naj tvori eno samo narodno in ekonomsko celoto. zgoraj, ampak s poučevanjem in ljubeznijo,« je državni higijenski zavod v Ljubljani priredii pod okriljem jesenskega ljubljanskega velesejma povsem na novo opremljeno higijensko razstavo z naslovom »Človek«. Ta, v 22 oddelkov razdeljena razstava je vzbujala občo pozornost tako pri znanstvenikih, kot pri lajikih. Številni modeli, slike, aparati in razna nazorila, so vodila obiskovalce v duhu skozi vse življenje človeka, od njegovega spočetja do smrti. Misijonsko-einološka razstava je vsebovala najrajličnejše zanimivosti iz vseh delov sveta, kjer so delovali in se še danes udejstvujejo slovenski misijonarji. Razstava je bila verna slika poganskih davnin in sedanjosti. Bila je pa tudi potrebna, da se seznanimo z misijonsko mislijo in njenim problemom. V danem okviru ta razstava ni mogla prikazati vsega, kar bi moglo misijonski problem docela osvetliti. Vsaj v manjšem obsegu pa je pokazala način življenja raznih narodov, napore naših misijonarjev, ponazorila z zemljevidi, s slikami in zbirkami sedanji položaj mi-sijonstva in dala zasnove bodočemu misijonsko - etnološkemu muzeju. Razstava je bila predmet stalnega zanimanja obiskovalcev velesejma. Letošnja jesenska prireditev ljubljanskega velesejma ni imela toliko trgovski, kolikor kulturno - gospodarski in vzgojni namen. Navzlic temu pa se ie upošteval še trgovski moment. Medtem, ko je razstavilo v šumarskih, lesnoindustrijskih oddelkih 161, v lovskem paviljonu 182 in v lesnoobrtnem paviljonu 35 razstavljalcev, je bilo v splošnem in-dustrijsko-obrtnem in trgovskem oddelku 319 razstavljalcev, od teh iz Jugoslavije 227, inozemskih pa 92 in sicer: Nemčija 28, Avstrija 40, Belgija 3, Češkoslovaška 8, Ogrska 7, švedska 2, Holandska 1, Finska 1, Kitajska 1, U. S. A. 1; skupaj 92. Kupčijski uspehi so bili povoljni, uspehe beleži pohištvo, vozovi, sodi, furnirji, strugarski in norimberški izdelki, športne potrebščine in v splošnem izdelki domače lesne industrije in obrti. Dalje lovske in ribarske potrebščine, stroji za obdelovanje.lesa, gospodarski stroji in orodje, radio, pletenine, kožuhovina, čevlji, posoda in razne praktične novosti. Obiskovalcev je bilo do 100.000 iz vseh delov države. Prireditev je obiska- lo tudi mnogo inozemcev, predvsem odličnih gozdarskih in lovskih strokovnjakov. * * * HlllllllllilllllllHilillllHHIUlllHllllllllIllIlllHIllliHlllillliH^^P^iiiHlijlliMiriliilillilliiil Stavbna družba d. d. se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov na Vrtači s pisarno na DUNAJSKO C. 17, s skladiščem, stavbnim in tesarskim obratovališčem ter z žago pa na KETTE -MURNOVO (Šmartinsko) cesto štev. 44. TVORNICA CIKORIJE Priporoča svoje izvrstne izdelke Protest slovenskih čevljarjev proti Bat’i. V nedeljo se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljana. Občni zbor je imel namen, da protestira proti osnovanju Bafovega podjetja v Jugoslaviji. Zbor je otvoril zadružni načelnik g. Jernej Perdan, ki je pozdravil zastopnika Zbornce TOi, Zveze obrinih zadrug, zastopnike čevljarskih organizacii iz Beograda, Maribora, Tržiča, Ribnice, Zagorja ob Savi in Zirov. Načelnik čevljarske zadruge iz Maribora g. Anton Krajcer je kot prvi poročal o poteku kongresa avstrijskih čevljarjev v Celovcu. Povdaril je zlasti, da so razmere čevljarske obrti v Avstriji še težavnejše kakor pri nas, čeprav imajo tam dobro izvedeno čevljarsko organizacijo. Zatem je poročal g. Krajcer o davčnih težavah. Davek je za malega obrtnika huda zadeva, ker je slaba konjunktura. Malo je dela, šuš-marstvo se širi vedno bolj, a davki se rajši večajo, nego manjšajo. Zato se bodo odjave obrti množile in šušmar-stva bo vedno več. Zastopnik Zveze obrtnih zadrug gosp. Franc Iglič je pozdravil številne zborovalce in grajal dejstvo, da ni na občnem zboru tudi zastopnikov naše industrije čevljev, ki je prav tako prizadeta v zadevi, da se ne dovoli gradba Ba-fove tvornice v državi. Nato je g. Iglič govori! o pomanjkanju samozavesti med tovariši. Čevljarska organizacija se mora postaviti na višji nivo in ponosen mora biti vsak obrtnik na svoj poklic. Mi tudi radi plačujemo davke, ki jih mora pobirati vsaka država v korist nas vseh, seveda pa morajo biti davki pravilno odmerjeni. Nadalje je g. Iglič govoril o Bafi, češkoslovaškem tvorniškem podjetju za izdelovanje čevljev, ki namerava tudi pri nas zgraditi svojo tvornico. Prečital je spomenico Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani na ministrstvo za trgovino in industrijo proti taki nameri in izjavil, da bi z zgradbo te tvornice brezposelnost v čevljarski stroki, ki je že itak siromašna, še bolj narasla in bi bilo v vsej državi prizadetih nad 20.000 čevljarjev, čevljarskih pomočnikov in njihovih svojcev. K točki o protestu proti zidanju Ba-fove tvornice v Jugoslaviji je govoril nato gospod Anton Krajcer. ?.e šušmar-stvo uničuje čevljarski stan, ker obla-stva premalo zatirajo šušmarje. Poleg vseh drugih težav pa se nam obeta sedaj še Bafova tvornica. Cim bo Bafa zgradil pri nas svojo tovarno, bo postal domače podjetje z vsemi pravicami domačega podjetja in bo postavil v vsakem kraju svojo trgovino, s čemer bo uničen naš zadnji čevljar. Mi smo sami zmožni, da krijemo vso potrebo po obuvalu v državi, zato skupno s Srbi in Hrvati protestiramo proti temu, da se nam odvzame kruh. Govornik je še omenil, da se bo podala v zadevi v Beograd k g. ministru za trgovino in industrijo posebna deputacija, nato je pozval še druge čevljarske zadruge, ,naj skličejo podobne protestne občne zbore, nakar je prečital resolucijo: »Na izrednem občnem zboru Zadruge čevljarjev za sodni okraj Ljubljano, ki se je vršil 14. septembra t. 1. v Mestnem domu v svrho protesta proti ustanovitvi in zidavi tovarne čevljev tvrdke Bata v naši državi, je bila sprejeta naslednja resolucija: Navzoči in spodaj podpisani člani zadruge se obračajo na visoko ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo v Beogradu in kralj, bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani s prošnjo, da se ustanovitev in zidava tovarne Čevljev g. Bate v naši državi ne dovoli. Obračamo se tudi na Zbornico za TOI v Ljubljani, da nam v boju za nas zadnji košček kruha priskoči na pomoč ter pomaga naše razloge pri kraljevi vladi in drugih oblastvih podpreti in dokazati. Za naš upravičeni protest navajamo naslednje razjoge: 1. V delokrogu Dravske banovine se preživlja s čevljarsko stroko okoli j5Q0 čevljarskih mojstrov, ki' zaposlujejo prav toliko število pomočnikov; če računamo še število družinskih članov mojstrov in pomočnikov, ostane po ustanovitvi tovarne Bafe približno 20 tisoč ljudi brez zaslužka in brez kruha. 2. Tvrdka Bafa bo postala v trenutku, ko otvori tovarno v Jugoslaviji, domače podjetje ter bo dobila pravico otvar-jati v vseh krajih nele trgovine, temveč tudi popravljalnice, s čemer bo odvzela slehernemu čevljarju, tudi v najoddaljenejšem kraju, zadnji zaslužek. 3. Po osedanjih obljubah hoče tovarna Bafa zaposliti 5000 delavcev, medlem ko bo v vsej državi ostalo brez kruha in zaslužka še preko 50.000 mojstrov in pomočnikov, ki si bodo na stara leta morali iskati v tujih krajih ali v tujih podjetjih in službah svoj kruh, v kolikor se jim bo to posrečilo, vsi ostali pa bodo padli v breme občinam in državi. 4. Država bo izgubila na dosedanjem dohodku, tako na carini, ki jo je do-sedaj plačevala tvrdka Bafa za uvožene čevlje, vrhu tega pa ne sme računati več z onimi davki, ki so jih do-sedaj plačevali domači čevljarji. 5. Čevljarji Dravske banovine niso nasprotni napredku, zato tudi ne industrializaciji obrti, zaradi tega smo tudi že pripravljeni in hočemo takoj, ko nam kraljevska banska uprava Dravske banovine ugodno reši naša, že vložena pravila za ustanovitev zveze čevljarskih zadrug, začeti delati na ustanovitvi velike in moderne tovarne čevljev v Dravski banovini ter bomo to idejo razširili med naše tovariše v vsej državi, tako da lahko pastane v petih letih v naši državi najmanj pet modernih tovarn za čevlje, ki pa bodo tako v ceni kakor v kakovosti materijala nadomestovale to- varno Bafo. Na ta podjetja pa bodo lahko ponosni lako državljani kakor država, ker bodo domača ter bodo v korist in dobrobit vsem domačim čevljarjem. M koncu izražamo našo vdanost in zaupanje v Nj. Vel. kralja in kralj, vlado ter verujemo, da vlada ne bo zaradi tujega podjetja zavrgla četrt milijona zvestih domačinov in državljanov.« Resolucija, ki so jo podpisali vsi navzoči, se izroči Zbornici za TOI, ministrstvu za trgovino in industrijo ter kraljevski banski upravi. K besedi se je priglasil nato predsednik beograjskega Udruženja obučara g. Vlada Vasic, ki je burno pozdravljen izjavil, da so v zadevi Bafe solidarni s slovenskimi čevljarji vsi srbski čevljar)i od Gjevgjefije do Beograda ter da beograjska organizacija vodi borbo proti Bafi že več let. Tudi beograjski čevljarji nimajo ničesar proti industrializaciji obrti, vendar pa se morajo zaposliti domače moči in industrializacija naj se vrši z domačim kapitalom. Razvijal je tudi misli o izpolnjenju čevljarski organizacije v državi. V imenu Zbornice za TOI je pozdravil zborovalce g. Jurij Koce, ki je izjavil, da bo zbornica podpirala predlog proti Bafi, kolikor bo v njenih močeh. Oglasil se je ponovno k besedi še g. Krajcer, ki je grajal malo zanimanje nekaterih članov zadruge za skupne težave, govoril o zboljšanju organizacije in ponovno opozarjal navzoče zastopnike izvenljubljanskih zadrug, da store svojo dolžnost. Ko je govoril še g. Jože Breskvar o nevarnosti Bafove tvornice v državi za čevljarski stan, je načelnik g. Perdan zaključil ob pol 1. lepo uspeli zbor. PADEC PŠENIČNEGA PRIDELKA V BANATU. Po poročilu TOI v Vel. Bečkereku so letos pridelali v Banatu na 300.000 ha ca. 3 mil. met. stotov pšenice proti 4.500.000 v preteklem letu. Za izvoz je na razpolago 1,300.000 met. stotov, lani 2,800.000. — S koruzo je bilo obdelanih 260.000 ha, in ker bo prišlo na 1 ha ca. 22 met. stotov, pričakujejo pridelek 5.720.000 met. stotov. Pri izvozu 1,900.000 met. stotov računajo s skupičkom ca. 228 mil. Din proti 400 mil. Din v preteklem letu. PREMOG IN KOKS KOT BORZNA PREDMETA. Kolebanje cen na trgu premoga in koksa, ki je kazal v prejšnjih letih redno stabilnost, je napotilo predsedstvo borze v Bergenu na Norveškem, da vpelje notacije za ta dva predmeta. Tečaje bodo enkrat na teden določili in bodo merodajni za Bergen in okolico. Vsekakor je zanimivo, da se taka dva predmeta vpeljeta na borzi in bo treba počakati, če bo ta uvedba imela uspeh. NEMŠKA DRŽAVNA ŽELEZNIC^ REGULIRALA CENE. Potem ko je Nemška državna železnica naročila tračnice in železne pragove le s pogojeni, da se cene primerno znižajo, se pogaja sedaj tudi z jeklarnimi glede znižanja cen za vse ostale vrste valjanega železa. Zaključek teh pogajanj bn zelo vplival tudi na naročila glede vagonov, pri katerih imajo cene železa pomemben delež na nabavnih stroških. XjuMjanaha bona Tečaj 15. septembra .1930t š Povpra- ševanje Din Ponudbe Din Amsterdam 1 h. gioM. . Burita IM.......... ftru*«rij 1 bedgA.. Bodlmpeit* 1 p*pc< . 'Siiirioo' tr. 'rrr:.. , 1094-40 Dunaj 1 ..... Iroodoo 1 funt....... 274‘18 «owyork 1 doku .... 100 Ir. . . .... »A**1.S 22-74 13-4575 7-8797 9-8905 1097-40 7-9781 274-98 56-39 221-87 1G8;08 296-ft) K 0 N K U R Z L Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je Izdalo o otvorjenih in odpravljenih konkurzih, predkon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza naslednjo okrožnico za čas od 1. do 11. septembra 1930.*) A. OTVORJENI KONKURZI: Dravska banovina: Aljaž Janez, d. z o. z., Boštanj, sedaj v Kresnicah pri Štorah, Ban France, Jesenice. Savska banovina: Germaine parfumerija, Zagreb, Kovač Drago, Babi-nac, Škalič Musija Rok, Oborovo. Zetska banovina: Vuksanovič i Prelevič, Podgorica. Dunavska banovina: Džordževič P., D. Komarica. Beograd, Zemun. Pančevo: Džordževič Cvetko i sinovi, Beograd. B. RAM*LasiME PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Gjurgjevic Emil, Orljavac, Naumov i Vrška, Stara Pa-zova. Dunavska banovina: Leoporis Jovan, Vršac. C. ODPRAVLJENI KONKURZI.” Dravska banovina: Perc Ana, Maribor, Traun Pavla, Maribor. Savska banovina: Kučekovič Jave, Krapinske Toplice, Lowinger Jakob, Zagreb. Brinška banovina: Jankovič Ljubomir, Šabac, Obradovič Sr eten, Ba-grdan, Topič braca Dragoslav in Do-brivoj, Bačina. Dunavska banovina: Stevanovič Kadojica, Mali Požarevac. Moravska banovina: Mirkovič bra-ča, Kraševo. Vardarska banovina: Naskovič Aleksander, Skoplje, Sulimanovič Alija, Biliača. Beograd, Zemun, Pančevo: Bajče- vi č Lazar, Beograd. D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE.** I>ravska banovina: Pilih Viktor, Žalec. Priiflorfika banovina: P©r Josip, Split, Quien ^osip, Split. *) Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitve- ni narok, katero sodišfie je razglasilo kon-. kur;z (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj,'se izvedo v tajništvu društva. *•*) vVurok, zakaj je bilo postopfmje pd- . pravljeno, se izve v tajništvu društva. 1 Kolebanje na trgu srebra. »Trgovski list« je že par krat pisal o padanju cene srebra in kako se je to padanje v zadnjem času ustavilo. V svrho pregleda hočemo priobčiti nekaj člankov in člančičev iod lanskega septembra dalje, tako da imamo pred seboj zgodovino te važne kovine v zadnjem letu. I. 28. sept. preteklega leta poroča n. pr. »Prager Tagblatk: Od pričetka leta naprej je cena srebra na mednarodnih trgih močno padla. V sredi julija 1929 je nastopilo vsled .rusko-kitajskega 'konflikta zboljšanje, ker Kitajska, mi dosti ponujala. Sredi tekočega meseca je pa sledil le kratki dobi utrditve nov padec. ki je pahnil srebrno ceno v globino, kakršne ni bilo od lota 1915 dalje. Londonska notacija 14. 6. 1928 je bila 27 15. 12. 1928 261/4, 15. 5. 1929 25 3/1(i, 2. 7. 1929 23 «/1#, 15. 7. 1929 243/a in 25. 9. 1929 23 7/1(.. Od pričetka leta do konca septembra je padla ceua srebra za ca 12 odstotkov in je bila globoko pod predvojno višino. Vzroka za to trajno padanje sta v prvi vrsti dvig produkcije in padec porabe. Leta 1913 je znašala produkcija čistega srebra 7002 ton, leta 1928 pa 8023 ton. Padec porabe srebra je posledica manjše njegove uporabe za kovanje novcev. One dežele, ki so v povojni dobi prešle k stabilizaciji valute in s tem tudi h kovanju novcev, so po večini spravile v obtok take srebrne novce, ki so imeli pogosto samo 500 tisočink čistega srebra in ne kot v predvojni dobi 800 do 900 tisočink. Vrbutega je obtok kovanih novcev v večini dežel napram predvojni dobi vobče dosti manjši. Evropske industrije lepotičja so v splošnem nezadovoljivo zaposlene. — Sedanji položaj ni talk, da bi bilo do nadaljnjega pričakovati kakšne spremembe. V sredi januarja t. 1. beremo iz Londona: Cisto srebro notira danes 201/2 pence za unčo, kar je najnižja dosedanja cena za srebro. Povprečna cena lanskega januarja se je glasila še na 28-34 pence, nato je polagoma padala in je bila v sredi decembra 1929 samo še 221/0 pence. Omenimo, da je 1. 1920 doseglo srebro z notacijo 98i/2 pence svojo najvišjo višino, kair je imelo za posledico, da je svetovna produkcija narasla leta 1920 za 50 odstotkov. Zadnji padec ima svoji vzrok v načrtu kitajske vlade, da se na Kitajskem zopet vpelje zlata vrednota, s čimer bi zadnja velika dežela opustila srebrno vrednoto. Na drugi strani je poraba srebra za industrijske namene sicer velika, a za lepotilno blago se srebro zmeraj manj uporablja; vrhu tega pa svetovna produkcija še vedno raste. Padec cen srebra je močno zadel tudi producente surovih kovin, kajti nič manj' kot 80 odstotkov svetovne srebrne produkcije prihaja iz dobave stranskih produktov v tovarnah ali topilnicah bakra, svinca in cinka. Padec srebrnih cen je torej močno vplival tudi na finaranče zaključke suro vokov,inskih producentov. V drugem poročilu iz Londona ob istem čaku beremo: Vzroki padca so deloma politične narave — kot nemiri v Indiji in na Kitajskem —, deloma je padec povzročen po padajoči porabi srebrne posode, na katere mesto sta večkrat stopila steklo in kristal; a glavni vzrok je namen kitajske vlade, da vpelje zlati standard, potem ko .je Indija že pred dalj časa opustila srebrno vrednoto. Hhraiti je večina evropskih držav razvrednotila svoje srebrne novce s povečanim pridatkom bakra. Angleški šiling, ki vsebuje ina polovico srebra in na polovico baker in ki je kot drobiž enak dvajsetitn zlatega funta od 240 pence, faktično ni vreden 12 pence, ampak samo 2i/2. Še 1' 1920 je stala unca, srebra ca 8 šilingov in je stopljen je angleških novcev po 5 in 2i/2 šilingov dalo takrat lep dobiček. Strokovnjaki pravijo, da bo cena srebra še padla, do 1 šilinga za unčo. Edino sredstvo, da se ©ena srebra drži, bi obstojalo v teni, da bi države kovale novce iz čistega srebra, nakar bi cena srebra itakoj narasla; a za to je majo ugledov. Angleška novama je nako- vala v letih 19*28 in 1929 za 5 mdljonov funtov srebrnih novcev letno. Istočasni poročilo iz Nankinga na Kitajskem pravi: Vsled padca cene srebra je naročila vlada generalnemu direktorju carin, da od 1. lebruarja dalje pobira uvozne pristojbine na zlati i>azi. Fiinannoi minister je i/jjavil, da Kitajska drugače ne more izpolniti svojih posojilnih obveznoisitd v znesku ca 9 milj. funtov. — šanghajski dolar, mednarodni plačilni novec Kitajske, je prišel na doslej še inei doseženo tečajno globino; vlada v Nankingu se je morala odtočiti za odredbe v ©vrbo omejitve Spekulacije z zlatimi palicamii, ker vsled padca srebrne cene življenje ljudstva močno trpi. A tudi v Zedinjenih državah ra Kino tri vajo vprašanje prepovedi uvoza srebra, ker ogroža ponudba inozemstva ameriške srebrne rudnike v njih eksistenci. II. V sredi junija t. 1. je izšel v »N. W. J.« kratek članek z naslovom: Ziveza narodov naj ščiti ceno srebra — in tam beremo: V zadnjih dneh se je na londonskem trgu padanje cen srebra kar prekopicnilo. Skoraj vsak dan je prinesel nove zgube, 'in razvrednotenje srebra je napredovalo v naravnost grozljivi izmeri. Položaj' trga je tak, da konca baisse ini videti. Za novce se srebro zmeraj manj Uporablja, za lepotiila pirav tako, produkcija pa neprestano raste. Ker je srebro stranski produkt pni producira- li ju drugih kovin in ker je produkcija teh kovin vsled njih mnogokratne po-rabne možnosti izredno velika, rastejo tudi zaloge srebra. Razvrednotenje srebra je dovedlo tudi večino držav z dosedanjim srebrnim standardom, da prehajajo k zlatemu standardu ter da odvzemajo na ta način zlatemu trgu pač ogromne množine. Bati se je tenkih narodnogospodarskih posledic. Oporni poskusi niiso imeli doslej nobenega uspeha, ker naleti omejitev produkcije na izredne težkoče. Zato se vršijo poskusi, naj bi Zveza narodov izvedla stabilizacijo cene srebra. Ti načrti so pa seveda šele v prvem stadiju 'razmotrivanja. V istih dneh je priobčil dr. I. Hans na Dunaju članek »Razvrednotenje srebra«, iz katerega posnemamo sledeče: V sredi junija je notirailo srebro v Londonu 15do 15s/4 pence za unčo, kar je najnižja notacija v zgodovini srebrnega trga. Srebro mutira v Londonu redno /.e skoraj sto let. V prvem če- trtletju 1930 je bila najnižja notacija 18y2 pence, v drugem je zopet zelo občutno padla. Nastane vprašanje, 6e so dežele z zlato valuto — torej ves svet razen Abesi-nije, Arabije, Perzije, Notranje Azije, Afganistana in Kitajske — na oblikovanju cen srebra desinterisirane ali ne. To vprašanje se mora zanikati, kajti padec cen srebra zadnjega pol leta pomeni za gospodarstvo dežel s srebrno vrednoto prav isto kair je bila za evropske dežele povojne dobe inflacija papirnega denarja. To velja tudi za dežele kot Britanska Indija in Indokina, ki so svoje denar st vio stabilizirale sicer na zlati podlagi, v katerih je pa nakopičenega veliko likvidnega premoženja v gotovini v obliki nabranih srebrnih zalog. S stališča svetovne trgovine mora-raino smatrati razvrednotenje cene srebra kot občutljivo zmanjšanje nakupne moči v deželah s srebrno vrednoto. S to doslej še ne zadosti upoštevano posledico srebrnega problema se obširno pečata letni poročili Nizozemske in pa Nemško-azijske banke. Obe poirooili prideta do zaključka, da je uvozna trgovina v dežele s srebrno vrednoto močno 'oškodovana, ker domače cene in domači dohodki niso narasli razmenno z razvrednotenjem srebra. Kriza svetovnega gospodarstva je torej kolikor toliko tudi posledica prodajnih težkoe eksportne trgovine v azijskih deželah s srebrno vrednoto. Opažajo se često motenja, ki jih je povzročilo seveda v veliko večjem obsegu — svetovnogospodarsiko posebno stališče Sovjetske Rusije v povojni dobi. Če bo »beg pred srebrom« z vrednotnimi reformami v... dosedanjih deželah srebrne vrednote zakonito sankcioniran, če l)jodd torej te dežele prešle od srebrne vrednote k zlati, lx> postalo aktualno vprašanje, če spričo neizpreme-njene zlate produkcije ne bo nastopilo skrčenje za novčne namene razpoložljivih zlatih zalog. — Člankar govori o neki podobni nevarnosti pred par leti, dalije o Indokini, Kitajski in Perziji, ki so že prešle (Indokina) ali ki prehajajo (K. in P4 k zlati valuti, ter nadaljuje: Vse te reforme in priprave zanje pomenijo najprvo nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po srebru, obenem je pa pričakovati tudi pomnoženega povpraševanja po zlatu. Na to je treba že sedaj misliti. Naravni i zli od bi bilo razmerno po-ninoževanje zlate produkcije, bodisi z racionalizacijo v produkciji zlata kot z izkoriščanjem novih zlatih najdišč. — Kljub mnogim novim najdiščem zadnjih let — Avstralija, Nova Gvineja, Panama, ob Leni — prihajata slej ko prej dve tretjini svetovne zilate produkcije iz Južne Afrike. Racionalizacija se pa tam v višji izmeri ne da izvesti, za izkoriščanje novih najdišč so pa potrebne danes ogromne investicijske vsote. (Konec prihodnjič.) Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. septembra t. I. ponudbe glede dobave 100 m2 navadnih šip in 7 m2 keramičnih plošč; do 22. septembra t. 1. pa glede dobave 40 kg šivalnih jermenov, !5000 komadov toporišč, 400 komadov smrekovih drogov ter glede dobave 700 kub. metrov gramoza. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 m žice iz silicium bronze, 500 kg železne žice, 50 žebljev za podkve, 20 komadov žag, 500 komadov žag za kovino itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Direkcija državnih rudarksih preduzeča v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe glede dobave vozne električne žage za rezanje jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 27. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 41.000 kg rebrastih plošč iz železne pločevine in 9401 komadov žebljev za iste; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 51.045 kg rebraste pločevine; dne 29. septembra t. 1. pa glede dobave lesenega materijala; dne 29. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv in firne-ža. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 23. septembra t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizij- ske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave testenin, zdroba, riža in ješ-prenjčka; dne 24. septembra t. 1. pa glede dobave fižola, krompirja, loja, olja, čebule, kisa, kave, čaja, sladkorja, maka, konzerviranih paradižnikov, zelja, suhega grozdja, moke, raznih dišav itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljuljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Karlovac se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Prodaja lesa se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. septembra t. 1. pri Kr. direkciji šum v Vinkovcih. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Trim poročila TRG JAJEC. Zadruga ze eksport jajec v Št. Juriju ob j. ž. poroča: Vsled močno padle produkcije v vseh zadevnih deželah so se cene razvile nadalje navzor. Tendenca je zelo trdna. Omembe vredno je, da koraka sedaj tudi Italija z Nemčijo in Švico vštric. Povpraševanje iz teh treh dežel in iz Čehoslovaške je zelo živahno. Kar se letos še ni zgodilo, je nastopilo sedaj, namreč, da so cene enake lanskim cenam analogne dobe. Nakupna cena je bila zvišana na Din 1-05. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 21 konjev, 12 bikov, 171 volov, 313 krav in 36 telet. Skupaj 553 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 9. septembra 1930. so bile sledeče za 1 kg: debeli voli 8‘50—9 Din, poldebeli voli 7—8-50, plemenski voli 4-50—6-50, biki za klanje 6-50—7-50, klavne krave debele 6—7-50, plemenske krave 5—5'50, krave za klobasarje 3-50—5, molzne krave 5‘50—6-50, breje krave 5‘50—6-50, mlada živina 7-50—9, teleta 11—12. — Prodanih je bilo 364 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 3 kom., v Italijo 12 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste za 1 kg 18—20 Din II. vrste 14—16, meso od bikov, krav telic 10—14, telečje meso I. vrste 24—35, II. vrste 16—20, svinjsko meso sveže 15—28. - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ■3T ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICBS JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE • i I. T. D. KUVERTA DRUŽBA Z O. 25.__ Tvornica kuvert in konfekcija papiria LJUBLJANA Vožarskl pot 1 Karlovška c. Z KASTELIC NI DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9 PRITLIČJE L. VO GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Združenih 'papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh TISKARNA MERKUR - LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 se priporoča za naro čila vseli trgovskih in nradnih tiskovm. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, štatute. tabele i.t.d. LASTNA KNJIGOVEZNICA fTrgovski lisi L "1. Časopis ia trgovino, ibh>usthi)Q ih obrt se priporoča p. n. trgovcem, industrijcem in obrtnikom ta naročanje in inseriranie LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900 I v. ' i 11 {' ■ r. Detniilca glavnica t Din 50,000.000*— fil Skupne rezerva cca. Din 10,000.000*- CENTRALA: UUBUANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: BraSice, Celje, Črnomelj, Kreni, Maribor, MetkovM, Novlsad, Novomesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Siovenjgradec, SpUl, Šibenik, Zagreb_ Se priporoča za vse bančne poste USTANOVLJENA 1900 Brzojavni naslov: v BANKA Brzojavni naslov podružn.: Ljubljanska banka Telefonska itavilkei 2861, 2413, 2502, 2503 Urej B dr. IVAN PLESS. - Zn Trgov.ko - md