IVOVO ARABSKO ZDRUŽENJE
SOVJETI ZNOVA PONUJAJO ROKO
Po večdnevnih pogajanjih je pretekli teden znova prišel na površje dolgoletni arabski sen. Načrt, ki ga je pokojni arabski vodja Nasser dvakrat skušal zaman ohraniti pri življenju, je v sedanjih razburkanih časih Bližnjega vzhoda znova našel pozitiven odmev: iNasserjev naslednik, egiptovski predsednik Anwar Sadar in libijski premier Muammar Kadafi sta sklenila obnoviti Združeno arabsko republiko.
Ideja obnovitve se je porodila v Libiji. Premier Kadafi sam jo je že letošnjega februarja predložil Sadatu, pa tedaj ni našel pri njem razumevanja. Sedaj pa, ko je Sadat prekinil ljubimkanje s Sovjeti, mu je ponovna ponudba kaj prav prišla. Tako je bila zveza sklenjena v sredo. 2. avgusta, dan potem, ko so zadnji sovjetski vojaki zapustili egipčanska tla.
Sklep o združitvi Egipta z Libijo mora biti seveda potrjen z obeh strani s plebiscitom, a opazovalci sklepajo, da ne v Egiptu, ne v Libiji, ne bo, prišlo ■do odklonitve, nasprotno, predlog bo gotovo večinsko potrjen. Prve komisije za praktična izvedbo združenja se bodo sestale letošnjega septembra. Dokončno združenje pa naj bi izvedli najkasneje do septembra prihodnjega leta. Oba arabska voditelja sta tudi posebej povabila v novo zvezo držav tudi Sirijo, katere predsednik Hafez Assad, naj bi tudi bil navdušen za idejo arabske edinosti.
S tem novo nastalim dejstvom pa
SLOVENEC DR. JANEŽ
(Nad. s 1. str.)
On ima največjo zaslugo za porast vsega bolniškega dela v mestu Lotung. S svojo nesebično prizadevnostjo je dvignil bolnišnico na tako visoko stopnjo. V misijonski reviji „Popoli e Missioni“ je napisal o njem izčrpen članek Nereo Venturini, ki med drugim omenja, da napravi letno okrog 3.000 operacij vseh vrst. S svojim brezplačnim delom za uboge pomaga dr. Janež misijonarjem pri širjenju evangelija.
Članek N. Ventuirinija, ki je izšel v reviji „Popoli e Missioni“, je naš zvesti' sodelavec Anton Vode SDB v celoti plrevedel in ga nam poslal v objavo. Kakor hitro nam bo prostor dopuščal, ga bomo v dveh delih priobčili v našem listu, saj je zelo zanimiv, a obenem v vsej širini pokaže požrtvovalno delo našega laičnega misijonarja zdravnika dr. Janeža.
se je delno spremenil tudi položaj Bližnjega vzhoda. Tako združena arabska republika je gotovo mončejša proti Izraelu, kot Egipt in Libija posebej. Zlasti ker se industrijskemu in vojaško dobro oboroženemu Egiptu pridruži petrolejska velesila kot je Libija. Ta država je namreč lani samo s prodajo petroleja zaslužila 2.400 milijonov dolarjev. Obenem so opazovalci sklepali, kaj bo sedaj storila Francija, ki Libiji prodaja svoja letala Mirage. V pogodbi je namreč sklenjeno, da lahko Francija preneha s prodajo, če bi letala šla skozi libijske roke v 'roke kake druge arabske države. Vendar je francoska vlada že objavila, da bo redno nadaljevala z dobavo (16 letal letno) dokler ne bo dopolnila pogodbe za 110 letal.
Zanimiva je bila tudi reakcija iz Moskve. Sovjeti so bili vedno navdušeni nad organizacijo enotne arabske države. Vendar to pot niso svojega navdušenja mogli pokazati, kajti Libija nikakor ne spada v njihovo orbito. Kadafi sam je že večkrat imel hude protisovjetske govore. Prav zato nekateri opazovalci smatrajo pravkar sklenjeno zvezo kot nov poraz Sovjetov na Bližnjem vzhodu.
Iz Moskve je torej prišlo Egipčanom vabilo, naj bi se sestala vrhunska konferenca, na kateri da bi preučili ponovno zbližanje med Moskvo in Kairom. Arabci so sicer sovjetsko ponudbo sprejeli precej hladno, vendar so vladni krogi objavili, da ponudbo Brežnjeva, ki je predlog stavil, resno preučujejo, da bodo pa odgovor še objavili. Vsekakor je zanimivo, da je Kairo poklical v pone -deliek, 7. t. m., svojega poslanika v Moskvi. Od njegovega poročila in pa gotovo tudi od mnenja Libije, so v precejšnji meri odvisni bodoči odnosi med Egiptom in Sovjetsko zvezo.
Kakuei Tanaka, novi japonski premier, je pred dnevi objavil, da bo še to leto, in sicer v septembru, obiskal Peking, ter se tam s kitajsko komunistično vlado pogajal o normaliziranju odnosov med obema državama. Japonski vladni krogi pa so izrazili, da bo potovanje med 20. in 25. septembrom.
George McGovern, ameriški demokratski predsedniški kandidat, si je izbral za tovariša na volilni formuli Sargenta Shriverja, bivšega direktorja organizacije „mirolvnih edinic“ in svaka družine Kennedy.
Mednarodni teden
Angleški pristaniški delavci stavkajo že od 27. julija, s čemer so povzročili državi okromno škodo in jo pripeljali na rob katastrofe. Nad 550 ladij stoji v 49 angleških pristaniščih in čaka, da poteče konflikt med pristaniškimi oblastmi in 42.000 delavci. Zaloge izginjajo, dovoz je mogoč le po zračni poti. Veliko izgubo trpi tudi država, ker blago, pripravljeno za izvoz v vrednosti 250 milijonov dolarjev leži v pristaniških skladiščih. Vlada preučuje razne ukrepe, če pogajanja ne bi rodiia sadov.
V Urugvaju je parlament preteki-nedeljo, 6. t. m., izločil levičarskega poslanika Washingtona Ferrerja. Dotič-nemu poslaniku so dokazali sodelovanje s prevratno skupino „Tupamaros“. Fe-rrer se je nahajal v zaporih varnostnih organov, ko je bil 8. julija poklican, naj kot suplent zasede poslaniško mesto, katerega je začasno zapustil naslovnik Luis Imaz. Ferrer, ki pripada Široki fronti, je še pred izglasovanjem v parlamentu izginil neznano kam, in ga sedaj vaimostni orgaifi ponovno iščejo.
Hude poplaye so prizadele ogromno škodo na Filipinih. Povodenj, ki je zadnje dni poplavila tudi šest mest v oli • žini prestolnice Manila, je na tisoče ljudi pustila brez strehe. V omenjenih šestih mestih, kjer je srednja višina vode dosegla 1.80 metra, prebiva namreč skupno 222.171 ljudi, ki so se morali umakniti na višje predele. Lakota je huda, pojavili pa so se v tem trenutku nesreče še tatovi in pa gverilci takozvane „Nove ljudske vojske“, ki je kitajsko maoistično usmerjena.
— Kdorkoli je srčan, je potrpežljiv.
Sv. Tomaž Akvinec, I, II, 66, 44 ad 2.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
RAZGOVORI IN POGAJANJA
Po zadnjem predsednikovem eksplozivnem govoru, v katerem je zlasti napadel v Madridu izseljenega Perona, pač nihče ni pričakoval, da bo naslednji vladni korak prikrito ponujanje roke. Tako so vsaj tolmačili razni opazovalci dejstvo, da se je v belem salonu vladne palače pojavil doprsni Peronov kip v galeriji predsedniških kipov, ki tam uprizarjajo argentinske predsednike. Skupno s Peronovim se je pojavil isto-tam tudi kip bivšega predsednika Fron-dizija, tako da sedaj manjkajo le še kipi zadnjih štirih predsednikov, ki so bili dr. Guido, dr. Ilia, gen. Ongania in gen. Levingston In pa seveda večni kamen spotike med klasisti in revizionisti argentinske zgodovine: Rosas.
Peronov kip seveda ne stoji prvič na svojem mestu, saj je bil tam že za časa njegovega vladanja* pa so ga od devoluciji leta 19-55 vrgli skoz okno da se je razbil. Delna razlika je v tem, da je bil takrat uprizorjen v vojaški uniformi, sedanji kip pa ga predstavlja v civilni obleki. Prav to pa gotovo izgnanca v Madridu najbolj boli, saj je ena njegovih glavnih zahtev, da mu vrnejo vojaško čast in uniformo.
Vlada pa je bila tudi na drugih področjih zelo aktivna. Naj omenimo le razgovore politične koordinacijske
Brez izgleda miru na Irskem
Potem ko so v ponedeljek, 31. julija, britanske čete navalile na položaje članov podtalne Irske republikanske vojske in jih pregnale, so številni opazovalci menili, da bo angleški vladi le uspelo, vsaj s silo, vzpostaviti mir v razburkani Irski. To upanje se je izjalovilo, ko je preteklo nedeljo, 6., zopet prišlo do hudih spopadov med katoliškimi manifestanti in rednimi britanskimi oddelki.
Katoličani so priredili manifestacijo v mestni četrti v Belfastu. V-ojaki so manifestacijo sicer preprečili, toda za cen-o hudih izgredov.
Poleg tega je istega dne, pa tudi že preje, prišlo do- številnih atentatov s strani IRA na posamezne angleške edl-nice, v katerih je bilo zopet nekaj smrtnih žrtev.
Britanski administrator Wiliam Whi-
telav je v poskusu najti rešitev zapleteni situaciji povabil na pogajanja predstavnike irske opozicionalne katoliške Social demokratske laburistične stranke. Ta stranka je izstopila iz ulstrskega parlamenta pred enim letom, preden je bil Whitelaw imenovan za administratorja.
Stranka je medtem objavila, da stav-Ija pogoje za razgovore z Whitelaworo, in ti naj bi bili v glavnem: osvoboditev ok. >300 pripornikov, za katere vlada sumi. da pripadajo podtalni organizaciji. IRA, in ki so zaprti brez procesa; zmanišanje števila vojakov v katoliških področjih, zlasti v „ghe+ih“ London-derrvja in Belfasta: ter odnravo nekaterih krivičnih dispozicij (n. pr. protestanti lahko dobijo dovoljenje za posedovanje orožja, katoličani pa ne) in nodobne.
komisije z guvernerji provinc zadnje dni preteklega tedna, s predstavniki raznih provincijs-kih strank, prve dni tega tedna, in pa z narodnimi strankami. Pogovori s strankami na držav-nem nivoju se bodo pričeli v petek, 11. in sicer z radikalno stranko. Še vedno pa ni jasno, če bodo na te razgovore prišle stranke združene v Ljudski fronti.
Medtem pa je druga vladna veja vodila pogajanja in razgovore z delavstvom. Tako so delegacijo Glavne delavske konfederacije (CGT) sprejeli minister za delo San Sebastian, minister za socialna skrbstvo Francisco Manrique in pa notranji minister dr. Arturo Mor Roig. K temu zadnjemu so sindikalni vodje prišli zlasti z zahtevami o ukinjenju obsednega stanja in s prošnjo o izpustitvi političnih pripornikov. Minister jih je to pot prehitel, ko je objavil, da ima vlada v načrtu ukiniti obsedno stanje v trenutku ko bo uradno sklicala volitve (oktobra ali novembra). iPrav tako pa vlada preučuje tudi ukinitev dekreta po katerem pridejo na določene prekrške politični jetniki pod direktno odvisnost vlade, torej ne pod rednoi sodišče. Je bilo pa ponovno potrjeno vladno mnenje, da smatra gverilce kot „navadne zločince* in ne kot politične pripornike.
Z objavo, da bo ukinila obsedno stanje in izpustila na svobodo večje število pripornikov, pa seveda s povišanjem plač, o čemer se precej govori, skuša vlada zmanjšati socialno napetost in doseči primemo stanje za izpeljavo volitev. Čim bolj pa se te bližajo, tem -bolj se veča uganka, kdo bo sploh kandidiral. Kandidatov sicer ne bi manjkalo a sta dva važna činitelja, ki na splošno skrbita ljudi: njih sposobnost in zaslomba, ki bi jo dobili v večinskih strankah.
Glede kandidatur je bilo zadnje dni tudi mnogo govoric o ministru za socialno skrbstvo Manriqueju. Ta da naj bi pred 25. avgustom odstopil in kandidiral kot predstavnik združenja raznih provincijskih strank. Na provincijske stranke naj bi se opiral tudi general Osiris Villegas, ki je že odstopil s svojega poslaniškega mesta v Brazilu in se vrnil v Argentino. Njega naj bi podpirala Federalistična ljudska konfederacija.
Velikemu prijatelju in dobrotniku Slovencev
v spomin
Umrl je v Nemčiji 82 letni msgr. Božidar Tensundem, Nemec, a vendar eden največjih naših prijateljev, ki nas je rad imel in ogromno storil za telesno in dušno srečo slovenskih ljudi, ki so hodili na tuje iskrat kruha, ki jim ga domovina ni mogla ali znala dati.
Nam je njegova osebnost in njegovo delo že nekoliko odmaknjeno. Morda bo marsikdo šele ob tej žalostni novici zvedel, kdo je bil in kaj je za nas storil.
V desetletju pred prvo svetovno vojno je tudi v Nemčiji, po končanem kulturnem boju bohotno vzcvetelo katoliško politično, prosvetno in socialno delo. Mladi Tensundem je bil vržen kot novomašnik leta 1912 v središče vsega tega gibanja, ki je imelo svojo centralo v Miinchen—Gladbecku. Gospodarsko ugodno ¡stanje takratne cesarske Nemčije je dalo dobrega kruha ne le domačinom, ampak tudi tujcem, ki so se selili iz gospodarsko šibkih držav v Westfalijo, kjer so dobili zaposlitev deloma v rudnikih, deloma kot pomožni delavci v tovarnah. Kakor danes, so tudi takrat premnogi ostali za stalno v Nemčiji, drugi pa so hodili tja na delo pozimi. Ti bi se narodnostno in versko gotovo zgubili, če bi ne bilo nikogar, ki bi se zavzel zanje. Zanimivo je, da pri preobilici slovenske duhovščine v tistih časih, nihče ni čutil potrebe, da bi šel pastirovat med nje. V USA je še kdo šel, v Nemčijo pa nihče. Ra so prišli našim ljudem nemški duhovniki na pomoč. Prvi med njimi mladi kaplan Teodor Tensundem; za Slovence je vedno hotel biti Božidar! Pri modrem dekanu Lavriču v Vinavi je preživel nekaj mesecev, da ee je praktično vadil v slovenščini, ki se je je naučil do take popolnosti, da je ne samo govoril slovensko z vso
lahkoto, ampak je tudi pisal v našem jeziku tako dobro, da je bila njegova pisana beseda brez vsakega popravka zrela za tisk.
Kaj je ta mož naredil za naše ljudi v mrzli nemški tujini, bi vedeli povedati slovenski „knapi“ iz Šent Janža, Kočevja, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, kjer ¡so slabokrvni rudniki dajali skop košček kruha, dostikrat pa še tega ne. Vedeli bi povedati zdravi kmečki fantje, ki so za zimo, ko doma ni bilo dela, šli na sezonsko delo in bili sprejeti in postreženi v domačem jeziku in s prisrčnostjo in dobroto, ki ni poznala meja. Bil je za vse ne 'e duhovnik, ampak tudi zaščitnik, svetovalec, socialni delavec in uradni tolmač v vseh dostikrat zapletenih zadevah, dokler mu leta 1938 Gestapo ni uradno prepovedala vsako delovanje med našimi ljudmi.
šele nekaj let po koncu prve svetovne vojne se je za naše izseljence začela zanimati domovina. Tok povojnih izseljencev se je usmeril v Francijo, Belgijo in Nizozemsko, medtem ko je Nemčija hirala na posledicah izgubljene vojne. Začeli so se medsebojni obiski — duhovni svetnik Janez Kalan in župnik Anton Merkun Sta začela gibanje za skrb — versko in narodnostno — med izseljenci. Ljubljanska vlada, zlasti dr. Natlačen, je priskočila gmotno na pomoč; zaživela je Rafaelova družba v Ljubljani. Ta že ni imela več veliko dela z ljudmi v Nemčiji, kajti izseljenski tok tja se je ustavil. Kar je ostalo tam, je imelo v Tensundemu več kot najboljšega izseljenskega duhovnika, bil je za naše ljudi pravi oče.
Leta 1927 so nekaj mešetarili pri glavah v Ljubljani, naj bi jaz šel za
izseljenskega duhovnika v nemško West-falijo. Pa iz vsega ni bilo nič; zakaj ne, se nisem zanimal. Radoveden sem pa le bil, kako je tam gori, in sem se na svojo roko podal „na oglede“. Dr. Kulovec in Gabrovšek, sta ta del sveta ogledovala nekaj let prej in sta mi napravila potni načrt; kaj kratek je bil: Pri Tensundemu v Gladbecku se oglasi, ta ve vse in ti boi v vseh pogledih na razpolago.
Pridem v Gladbeck, ga poiščem — bil je dan pred prvim petkom v avgustu in se je pripravljal v cerkev. Pozdravim z „Guten Tag“ in z „Hochroiir-den* in povem od kod sem. Skoraj me je nahrulil, češ, če si Slovenec, govori po slovensko. Ko se mi je nasmejal v vsej svoji dobrodušnosti in ljubeznivosti, ki skoraj ni bila v soglasju z njegovo orjaško postavo. „Kot od Boga si mi poslan,“ mi pravi. „Boš pomagal spovedovati za prvi petek. Okrog 600 jih bo mož in fantov. Tudi slovenski bodo med njimi. Bom povedal, da bodo vedeli.“ Govoril je gladko, kakor bi poslušal kakega mojega tovariša v kakem slovenskem župnišču. In smo jih „prevejali“ tisti večer in naslednje jutro med 4 in 7 uro okrog 700. Po maši mi mi pravi, sedaj smo pa na razpolago slovenskim ljudem. Vodil me je po naselbinah in odprl mi je pogled v probleme slovenskega delavca v tujini.
Leto pozneje sva se zopet sešla, sedaj pa v Sloveniji, kamor je on prihajal od časa do časa kakor domov na oddih. Organiziral je počitnice za nad 300 otrok slovenskih staršev. Poseben vlak je naložil v Westfaliji in naslednji dan zjutraj bi imeli biti na Jesenicah, kjer smo jim pripravljali lep sprejem in pogostitev. Zaradi železniške nesreče gori na Salzburškem je pa vlak moral narediti velik ovinek preko zgornje Štajerske in Koroške, tako da je prišel na Jesenice šele proti veče-
ru in nas postavil pred neprijetno dejstvo, kako prenočiti to drobnjad in spremljevalce, ker v Ljubljani na 'o niso bili pripravljeni. Tensundem je bil ves v skrbeh, vendar se ni nehal zahvaljevati in hvaliti dobre Jeseničane, ki so se kar trgali, kdo bo dobil West-falčke na dom, jih pogostil in prenočil.
Ko smo po končanem „delu“ obsedeli pri čaši piva ob zvokih slavne Jesenike godbe, nam je ta veliki mož povedal besede, ki bi jih moral večkrat ponavljati marsikateri današnji pristaš vtapljanja naše krvi v tujem: „Čutim dolžnost do staršev teh otrok, da jim pomagam, da spoznajo svojo domovino, da se nauče do dobra slovenskega jezika, ki ga v tujini pozabljajo in da ne bodo pozabili, da so Slovenci.“
Leta 1935 smo imeli v Ljubljani veličastno prireditev: evharistični kongres. Brez pretiravanja je bila ta prireditev najveličastnejša v naši zgodovini in do vseh podrobnosti pripravljena, tako da je res ves program potekel v takem redu in s takim uspehom, da je bil presenečen sam glavni odbor, na čigar ramah je slonel ne le potek proslav ampak tudi dolga priprava na kongres.
Vendar pri vsaki še tako lepi stvari se lahko prigodi neprijetnost, kjer j'o najmanj pričakuješ. Žrtev te neprijetnosti je bil vprav Tensundem. Vedno se je s spoštovanjem izgovarjalo njegovo ime. Kot odličen gost je bil sprejet na škofijah in na vladi. Bil je odlikovan z naslovom konzistorialni svetnik tako v Ljubljani, kot v Mariboru. Kljub hitlerijanski kontroli je pripelial na kongres skupino „svojih“ Slovencev. A glejte: pri vrvenju tistih dni smo ga popolnoma prezrli. Ne na sla vnos* ni tribuni, ne na akademijah, ne na banketih, ne na sprejemih pri kardinal u-legatu ni bilo videti tega našega prijatelja.
šele po slovesnostih se nam je po-
svetilo! Čutil sem se kakor bi bil prišel v gojzaricah in ježkovcih na kako elitno prireditev. Kot vodja odseka za propagando sem se čutil osebno odgovornega za tako grobo obliko nehvaležnosti, s katero smo Tensundemu, četudi neprostovoljno, pokazali, kako malo hvaležni znamo biti Slovenci svojim dobrotnikom. Na svojo odgovornost in na stroške kongresalne blagajne sem naročil avto in povabil Tensunderna na ogled ¡Slovenije. Maševala sva pri Mariji Pomagaj na Brezjah, obiskala Lavtižarja pod Planico, Zabreta na Bledu, Bohinjska jezero in slap Savice, bPa v Tržiču, Škofji Loki in v Kamniku, na Cerkniškem jezeru in v Velikih Laščah. Seveda tudi Žužemberka nisva pozabila, kjer nas je ljubeznivo sprejel in pogostil junaški dekan Gnidovec. O zaključku tega dvodnevnega ogleda, ki je bil zadnji njegov pozdrav naši domovini, je, tako se mi je zdelo, pozabil, da je bil pozabljen.
Kadar bo mogoče pisati zgodovino o naših velikih ljudeh, bomo morali med nje prišteti tudi msgr. Božidarja Ten-sundema.	Kk
Pok. župnik Tensundem se je rodil
23.	februarja 1890 v Gronau. V duhovnika je bil posvečen 23. februarja 1912 v Miinstru. Po novi maši je odšel za štiri mesece na Vipavsko k dekanu Lavriču, da se je učil slovenščine. Po vrnitvi je bil tri tedne grajski kaplan v Sendenu, naslednjega leta je postal kaplan in vikar v Gladbecku. Leta 1928 je bil imenovan za vikarja pri Sv. Pankraciju v Hoevelu. Tega leta je postal konzistorialni svetnik ljubljanske šk-fiie, leta 1934 pa tudi mariborske, leta 1938 je pa prišel na župnijo Naše ljuD-3 Gospe v Recklinghausen.
Pogreb je bil v sredo, 26. julija. Pogreba se je udeležil med drugimi tudi vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev msgr. Ignacij Kunstelj.
AÑO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 32
BUENOS AIRES
10. avgusta 1972
ESLOVBNIA LIBRE
POOSTRENI BOJ PROTI NACIONALIZMU JE BOJ PROTI SVOBODI
AKTUALNOST POSLANICE Ni O.
Nuevo caso de intervención soviética
Un nuevo caso de intervención de personal de embajadas soviéticas en asuntos internos de países latinoamericanos salió a la evidencia en Colombia.
La Cancillería de ese país confirmó el pasado sábado 5 del cte. la expulsión de tres funcionarios de la embajada soviética en Bogotá y advirtió que las vinculaciones con este país deben mantenerse dentro del espíritu de la no intervención.
La Cancillería expidió un comunicado confirmando las versiones de prensa en el sentido de que tres funcionarios administrativos de la embajada rusa habían sido “invitados” a salir del país, lo que equivale a la expulsión.
Los afectados son Bóris Mantionkov, Gunnadi Karpov y -Sergei Khourva-tov, quienes abandonaron el país el jueves. Versiones periodísticas no confirmadas oficialmente dicen que otro diplomático, Vladimir Obrouvov, también fue expulsado hace cuatro meses.
Los tres expulsados, al parecer, estuvieron en contacto con Karl Staf, periodista sueco expulsado! del país hace dos isemanas, acusado de haber entregado 70.000 dólares a las guerrillas comunistas que ise autodenominan Fuerzas Armadas Revolucionarias de Colombia (FARC), y que operan muy esporádicamenre en selvas del sudoeste del país.
Spoštovanje avtoritete in družba
Razne napetosti in silnice, ki človeško družbo od njenega početka pa do danes oblikujejo, prihajajo v današnjem času prav tako do izraza kot v preteklosti. Le da jim obseg moderne družbe daje še večji odmev in so posledice raznih kriz še vidnejše in usodnejše kot v preteklosti.
„Tiranija se razvija iz demokracije, če se svoboda dovoljuje v preobilju. Demokrat misli: svoboda za vse. Enakost je geslo. Anarhija postane zakon in to ne samo v državi, ampak tudi v zasebnem življenju. Starši in otroci, učitelji ■in učenci, stari in mladi, vsi so enaki. Oče se boji sina, sin nima nobenega spoštovanja do staršev. Učitelj se boji učencev in se jim dobrika, učenci pa zaničujejo svoje učitelje. Svoboda in enakost postaneta celo načelo med spoloma. Končno ne priznavajo državljani nobene oblasti in nobenega zakona, naj bo pisan ali ne. Ne trpe nobenega go-' spoda nad seboj. Posledica je tiranija, Preobilje svobode vodi v sužnost in čim večja je svoboda, tem večja bo sužnost.“
Gornji stavek je v svoji „Državi“ zapisal Platon pred 2.300 leti. In vendar ga lahko perfektno postavimo v današnji čas, še več, izgleda kot da ne bi govoril za Grke pred dvema tisočletjema, pač pa sodobni družbi po vsem svetu. 'Zrahljanost vezi vertikalnosti, izginjanje spoštovanja avtoritete in sploh reda v medsebojnem življenju moremo zaslediti ob vsakem koraku.
Tako ni voditeljev v mednarodnem redu. Dve, morda tri ali štiri velesile se bore za nadvlado in se pri tem poslužujejo vsakovrstnih metod, ne glede na njih nravnost. Svetovna mednarodna organizacija, ki naj bi skrbela za mir in red nima nobene moči, in je le igrača v rokah velesil. V posameznih državah ni pravih voditeljev, in tisti, ki države vodijo, ne uživajo spoštovanja državljanov, še manj njihove zaslombe. V notranjem redu držav, tako v gospodarstvu, kot umetnosti in vzgoji, vse teži k vodoravnosti, ki onemogoča vsak vzpon človeka in družbe.
Poglejmo osnovno celico družbe. Položaj je tak, ali pa še poraznejši, kot ga je v prej navedenem citatu opisal Platon. V neštetih primerih so otroci danes gospodarji družin, v katerih se dela tako kot si v svojih kapricah za-žele. In premnogi starši se iz komod-nosti, ali pa spričo teh pojavov, otrok sploh branijo ali jih še nerojene pomore.
In na vzgojnem polju? Nemški Novelov nagrajenec za medicino, profesor na univerzi v Oxfordu, Hans Adolf Krebs, je pred kratkim v nekem govoru opozoril zlasti na katastrofalni anarhični položaj med univerzitetnimi študenti. Opozoril je na porazne posledice, ki se iz tega položaja rode. V zvezi s tem je tudi opozarjal pred mo-bokracijo (vlado drhali), ki se danes polašča človeške družbe. Po Platonovih sklepih družba na ta način le drvi v tiranijo, v sužnost.
Celo v sami Cerkvi prevečkrat opažamo primere prevelike svobode, ki si je njeni člani dovoljujejo, ne zato, ker morda na vrhu ne bi bilo zmožnih voditeljev, pač pa iz golega kontestarnega navdušenja, ko v samoljubju mečejo spoštovanje čez plot in tako škodijo v prvi vrsti Ustanovi, pa tudi sebi.
Družba, ki bi v takem svetovnem položaju ohranila vertikalnost odnoso’ in spoštovanje avtoritete, pa tudi, kar Je bistveno, medsebojno spoštovanje, bi imela pred ostalim delom človeštva veliko prednost.
Kaj pa v naši skupnosti? Prav dejanski položaj naše izrednosti, to je ko nimamo zapisanih zakonov, ne organa, ki bi jih izvajal, je naša družba še bolj izpostavljena temu groznemu pojavu. In iz njega odtenke lahko tudi med nami zasledimo. Pa naj si bo v družinskem življenju, v posameznih okrajih ali na vseskupnem nivoju. Sem gotovo tudi spada potvarjanje in smešenje naše zgodovine, velikih trenutkov na
Kadar presojamo dogodke okupacije . in komunistične revolucije, moramo imeti pred očmi tale zgodovinska dejstva:
Ko so nacisti začeli po zasedbi Gorenjske in štajerske leta 1941 s preseljevanjem vseh uglednih in vidnih Slovencev, z zapiranje in odvažanjem v taborišča, so slovenski komunisti povsem mirovali. 'Nič jih ni motilo divjanje okupatorjev. Nasprotno. Celo odobravali so ta početja, ko so zatrjevali: „prav je, da vse to opravijo Nemci, vsaj nam ne bo treba, ko pride do revolucije.“
Ko pa je Hitler napadel junija 1941 .Sovjetsko zvezo, tedaj so postali komunisti aktivni in so začeli pozivati na boj. Toda ne na boj proti okupatorju. Njihov klic je bil: Boj za Sovjete! In tako so šli v boj za Sovjete, ne pa v obrambo slovenskega naroda.
V	luči teh dejstev se komunisti ob raznih proslavah ne znajdejo. Tako je bilo/ tudi z letošnjimi proslavami 22. julija (datum je lažen in komunisti sami si glede njega niso edini), ko so proslavljali obletnico „oborožene vstaje proti okupatorju“. Nič niso imeli povedati o grozodejstvih Nemcev in o trpljenju slovenskega naroda. Kakor so pred dobrimi 30 leti videli svojega glavnega sovražnika v nasprotnikih komunizma, tako so tudi te proslave izzvenele v boju proti nasprotnikom komunizma in komunističnega režima. Vsak korak, ki bi bil nevaren režimu, je zanje nacionalizem. Vidijo ga povsod: udira jim v njihovo komunistično zgradbo pri oknih in pri vratih. Zato ga preganjajo od Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije preko Hrvatske do Slovenije. Kakor je bil bojni klic pred dobrimi 30 leti boj za Sovjete in proti beli gardi, ki je nikjer še ni bilo, tako se danes izživljajo v boju proti nacionalizmu.
Proti pojmu nacionalizem pa komunisti nimajo enotnega tolmačenja,~ker sami vidijo, da je nacionalizem v bistvu boj za svobodo. Zato so prišli na pomoč razni veterani iz dobe revolucije, ki /so mojstri v potvarjanju dejstev. V Sloveniji je povzel besedo Kardelj in rohnel proti nacionalizmu.
V	svojem govoru dne 5. julija v Zadobrovi je posvetil veliko pažnjo emigraciji.
„Lažna skrb za usodo slovenskega naroda“
Ko je Kardelj pokazal na emigracijo, ki jo označuje kot okupatorjeve sodelavce, ki delujejo sedaj v tujini, je najprej dejal, „da so že leta in leta vrata v domovino odprta vsem tistim v tujini, ki jih ne obremenjujejo vojni zločini, pripravljeni pa so se podrediti ustavnemu sistemu in zakonom socialistične Jugoslavije in socialistične Slovenije“.
Nato je nadaljeval:
„Naša socialistična revolucija ne bo nikomur popustila, ne tistim, ki vsiljujejo svojo kontrarevolucionarno navzočnost s terorjem in bombami, in ne tistim, ki. poskušajo isto doseči s politikantskimi manevri. S tem naj računa vsakdo: tisti v tujini, pa tudi tisti naivneži v socialističnih vrstah pri nas doma, ki niso sposobni spregledati, kdaj jim kdo podtika rog za svečo.
poti našega naroda proti končnemu cilju svobode in samostojnosti. Da se taki pojavi skrivajo zA prikazom svobode, ali drugih idealov, nas preseneča. Prava svoboda more rasti le v ozračju medsebojnega spoštovanja in ideali cveteti le iz dovzetnosti in odprtosti.
Usoda skupnosti, in po njej v precejšnji meri tudi usoda naroda, je v rokah posameznih članov te /skupnosti. Če bodo ti znali iskati v edinosti, spoštovanju in ljubezni prave poti, tedaj bo naše poslanstvo lahko izvedljivo, kljub težavam in zaprekam.
O vsem tem sicer ne bi niti govoril, če se tudi v našem domačem življenju, zlasti pa v zadnjih letih ponovno, kdaj pa kdaj ne bi vztrajno ponavljali poskusi šil stare, v revoluciji poražene slovenske družbe ter njenih zavestnih ali nezavednih ideoloških in političnih dedičev, da si — ob podpori oportunizma in konservativizma v socialističnih vrstah — znova ustvarijo pozicije za napad na našo revolucijo in socialistično samoupravljanje. Akcije te vrste se izražajo/ včasih v nacionalizmu oziroma hinavski, lažni sk/rbi za usodo slovenskega naroda (podčrtali mi, op ur.), včasih v bolj ali manj odkritih napadih na socialistični in samoupravni' družbeni sistem, včasih v diverzantski kritiki težav našega družbenega razvoja, da bi zanesli nemir v ljudske množice, včasih v boju za direktne pozicije v sistemu oblasti in samoupravljanja, včasih v neposrednih napadih na narodnoosvobodilno vojno in na revolucijo ter njeno tradicijo v slovenskem ljudstvu, včasih v liberalistični ali socialni demagogiji, včasih pod videzom obrambe svobodne znanosti ali kulture, izza katere skušajo dejansko postaviti pozicije za izrazito politično akcijo, vselej pa proti družbeni vlogi in politiki Zveze komunistov, proti uveljavljenju delavskega razreda kot vodilne družbene sile in proti vsakemu koraku v razvoju naše družbe na katerem koli področju družbenega življenja, ki utrjuje in dalje razvija pridobitve naše revolucije, bodisi de gre za razvoj družbeno-ekonom-skih ali pa političnih -odnosov in oblik socialistične demokracije. Ni potrebno, da bi precenjevali moč teh družbenih sil, vendar jih tudi podcenjevati ne smemo. Razmerje moči med temi silami in silami delavskega razreda, delovnega ljudstva in socialističnega ter samoupravnega progresa je tak-o, da bodo te sile današnje in jutrišnje bitke izgubliaie še bolj zanesljivo, kakor ?•> jih izgubljale v preteklosti. Vendar samo pod dvema pogojema.
Prvič, če bodo revolucionarne sile socialističnega samoupravljanja z Zveza komunistov na čelu znale razkriti nasprotne sile in se boriti proti njim. Kajti da taka reakcionarna ali proti-samoupravna ideološka in politična miselnost pri nas še obstaja in da bo še obstajala in se poskušala uveljavljati, ni nič čudnega, saj je naša revolucija, stara komaj dobro četrtstoletie.“
To naj bi bil Kardeljev odgovor na Poslanico, ki jo je Narodni odbor za Slovenijo objavil „v skrbi za bodočnost domovine.“
Nevarne iluzije
V istem govoru je Kardelj resno svaril domače komuniste pred emigracijo, ko je dejal:
„Toda če govorimo o tem, moramo priznati, da /se je zadnja leta marsikdo preveč dal uspavati, da bodo tekle stvari kar same od sebe in da se naši socialistični in samoupravni praksi pač ne more nič pripetiti. Potek dogodkov pa je pokazal — ne le na Hrvaškem, ampak povsod po Jugoslaviji in prav tako v Sloveniji — da je taka iluzija ne le škodljiva, marveč celo nevarna in da našo družbo pelje v hujše konflikte, kot pa bi bili nujni, če bi pravočasno reagirali na manevre nasprotnikov socializma ali socialističnega samoupravljanja zlasti pa še na odkrite kontrarevolucionarne pritiske, ki se poskušajo skriti za nacionalizmom.“
Predsedstvo partije na Brijonih
11.	julija se je zbralo predsedstvo komunistične partije Jhigosla-vijje, ki šteje 52 članov na nujno sejo, da /sprejme sklepe glede boja proti vedno močnejšemu nacionalizmu. Prišlo je do mnogih nesoglasij in je močna skupina ugovarjala, da bi nacionalizem uporabili kot pretekst za ostre mere, ki bi vodile v neostalinizem. Zopet je dvignil
svoj glas Kardelj in dokazoval, da pojav nacionalizma ni nič drugega kakor nadaljevanje protirevolucije, kar bi pa z našim slovarjem rekli nadaljevanje boja. za svobodo.
Takole je definiral Kardelj nacionalizem:
„Baza tega nacionalizma niso nacionalne pravice in koristi, marveč poskusi, da se z razbijanjem enotnosti narodov Jugoslavije napadeta revolucija in sistem socialističnega samoupravljanja. Prav zato bi po mojem mnenju morali odločneje poudariti, da je nacionalizem pri nas predvsem oblika izražanja kontrarevolucionarne ofenzive proti socializmu in socialistični revoluciji in da je ideologija nacionalizma ideologija protisamoupravnih teženj, tehnokratizma, opravičevanja notranjih ostankov kapitalističnih razmerij v gospodarskih odnosih v naši državi, še zlasti glede enotnega tržišča itd.
Če tega ne storimo, to je, če ostanemo premalo jasni glede tega, kaj razumemo pod nacionalizmom, ki ga napadamo, potem lahko pridemo v nepotreben spor z delom našega ljudstva. Nekateri so morda še zmeraj obremenjeni s tistim, kar bi človek lahko označil kot preživele kategorije nacionalne zavesti s tistim, kar je že mimo.“
Organizirana protikomunistična borba iz tujine
Milka Planinc, ki je po hrvaških dogodkih v hrvaški partiji priplavala na površje, je v svojem govoru na Brijonih tudi poudarjala, da /se pod nacionalizmom zbirajo vse tiste sile, ki so prori nadaljevanju odnosno nadaljnjemu razvoju revolucije. Končala pa je svoj govor:
„Ko govorimo o nacionalizmu in emigrantskih /silah v tujini, bi bilo treba povsem odkrito reči, da gre za organizirano protikomunistično fronto tujine, tako v strategiji kot v taktiki. To so tiste najbolj reakcionarne protikomunistične /sile sveta, ki v različnih variantah organizirajo sile zunaj in izkoriščajo naš položaj za svoje delovanje.“
Nacionalizma ni podcenjevati in ga je treba preganjati povsod
Član predsedstva partije Toda Kurte vič pa je na brijonski seji dokazoval, da nacionalizem ne bi mogel obstojati, če se ne bi naslanjal na sile iz tujine. Svaril je, da nacionalizma komunisti ne smejo podcenjevati. Naročal je takole-„Nacionalistične pojave bi morali enako odkrivati na vseh področjih, kjerkoli se pojavijo: v gospodarstvu, kulturi, izobraževanju, znanosti, zlasti v
zgodovini in historiografiji, pri ohranjanju tradicij, cerkva, na področju obveščanja in drugod. Nacionalizem se v dokajšnji meri obstoja pri izobraževanju in kulturi na sploh, ker je področje gledano v celoti, še vedno ločeno od samoupravnega vpliva delavskega razreda in odločanja na samoupravni osnovi. Način finansiranja založniške dejavnosti in publicistike včasih spodbuja nacionalizem.
Na univerzah je pogosto opaziti nacionalistične nastope in v zadnjem času se je tu le malo spremenilo. Tildi klerikalni krogi se aktivirajo in kličejo na pomoč nacionalizem, ker žele razvrednotiti marksizem kot znanost in pridobiti mladino ter prodreti v šole in sredstva javnega obveščanja. Stihijsko se sprejema teza „vsi vkup“, ker zajema nekritično razmerje do vrednot in možnosti za uresničitev interesov.“
Vse govorjenje komunistov nam dokazuje, da je težnja po svobodi še vedno močno živa v domovini, in da delo emigracije tudi ni brez pomena, da tej težnji da oporo.
Zadnja poslanica NO za Slovenijo je pokazala, da je slovenska emigracija v temeljnih pogledih enotna, in da se vedno bolj oblikuje tudi kot celota v pomemben dejavnik boja za svobodo domovine. Saj je poslanica dosegla tako publiciteto, kot doslej še nobena. Poleg Svobodne Slovenije jo je objavila Ameriška Domovina, Glas Slovenske kulturne akcije, obe borčevski glasili Tabor in Vestnik, Katoliški glas v Gorici, londonski Klic Triglava in avstralske Misli. Tako je dosegla 'Slovence na vseh kontinentih in bila deležna odobravanja in priznanja.
Enotnost /slovenske emigracije, predvsem pa jasnost zavzeto stališče do vseh aktualnih problemov Slovenije in Slovencev, sta močno prizadeli komuniste v domovini.
Iz te enotnosti pa je izstopila le trojica ali četvorica „krščanskih stalinistov“ v Buenos Airesu, kakor jo nekateri nazivajo. Ta si namreč domišlja, da ima v zakupu slovenstvo in protikomunistični boj, in skuša z najrazličnejšimi sredstvi onemogočiti vsakega, ki ne misli tako kot oni. Napadli so tudi NO in njihove člane, in jih smešijo-. šli so še dalje. Ironizirajo tudi temeljne ugotovitve v poslanici in smernice, ki so veliki večini slovenskih izseljencev skupne. S svojimi napadi na večino slovenske demokratične emigracije, ter na temelje in smernice poslanice NO so postali zavezniki Kardelja in tovarišev. Samoljubje pripravlja pot takemu zavezništvu,
Ds*. Janež duša misijonskega dela na Formozi
Dne 2. julija letos je vatikanski dnevnik L’Osservatore Romano prinesel poročilo o veliki bolnišnici „Santa Maria“ ns^ Formozi, ki jo vodijo redovniki kamilijanci in je v njej za zdravnika-kirurga Slovenec dr. Janez Janež. Iz skromne bolniške ambulante se je v dvajsetih letih razrastla ta ustanova v eno na j večjih bolnišnic, kjer je bilo v letu 1971 6.500 bolnikov, nad 180.000 bolniških pregledov, to je približno 600 na dan in kjer je za ubolžne znižana
vzdrževalnina na eno četrtino tega, kar plačujejo bolniki v državnih bolnišnicah.
Po poročilu o delovanju bolnišnice vatikanski dnevnik takole nadaljuje: „Duša in vodja vsega dela je zdravnik-kirurg dr. Janež, ki se je z vsem /srcem posvetil temu dobrodelnemu /apostolatu in uživa izredno spoštovanje ter zaupanje vseh redovnikov, bolničarjev, drugih zdravnikov, bolnikov in oblasti.
(Nad. na 2. str.)
PO ŠPORTNEM SVETU
Na evropskem mladinskem teniškem turnirju, ki je bil končan 30. junija v Mariboru, je še ne šestnajstletni Mariborčanka Mimi Jaušovec zasedla prvo mesto v skupini do 16 let, v skupini do 18 let pa je zasedla drugo mesto za Hueblerovo (ČSSR).
Prireditelji XX. olimpiade v Mun-chnu so sporočili, da so dosegli prvi olimpijski rekord: Sodelovalo bo na Olimpiadi natanko 10.500 športnikov iz 123 držav. Od članic mednarodnega olimpijskega komiteja le 8 držav ni prijavilo svojih športnikov za nastop na olimpiadi. Na XIX. olimpiadi v Menico je tekmovalo 5.059 športnikov iz 113 držav.
Najštevilnejše zastopstvo bodo seveda predstavili domačini: 657 športnikov. Na drugem mestu so Sovjeti z 628 čfani, ZDA pa bodo poslale na tekmovanje 625 tekmovalcev.
Ljubljanska Ilirija je na polfinalnem tekmovanju za državno nogometno prvenstvo amaterskih klubov -v svoji skupini osvojila prvo mesto. Premagala je Iskro iz Stolca, Arsenal iz Tivta in Premium iz Bosanskega Broda. V septembru pa se bo v Beogradu pomerila za naslov s prvakom vzhodne skupine,
Za dobro voljo
Žena: „Že spet si pijan. Da te ni sram! Pod zemljo bi se moral skriti od sramu.“
Mož: „Saj res. Daj mi ključ od kleti.“
„Tinčka, zate bi šel do konca sveta!“
„O, napravi mi to veselje!“
„Zakaj ste v zaporu?“
„'Ker sem prehitro vozil. Pa vi?.“
„Ker sem vozil prepočasi. Policija me je dohitela.“
■ „Mama, Mihca sem. pripravil do tega, da je vse špagete pojedel.“
„Kako si pa to naredil?“.
..Rekel . sem mu, da so špageti gl i-
OD DOMA
Kakšen vikend naj postavim, da ,ne bonj-. sumljiv?
Oku večji bo, tem teže ga lioij > opazili.
Kakšna razlika je med direktorjem in generalnim direktorjem?
SKA
SGBA
OBVESTILA
PETEK, 3 avgusta 1972:
V	Slovenski hiši ob 21 krstna predstava sakralne drame Alojzija Rebule „Pilatova žena.“
SOBOTA, 5. avgusta 1972:
V	Slovenski hiši ob 21 ponovitev drame „Pilatova žena“.
NEDELJA, 6. avgusta 1972:
Na Pristavi io 15 otroška tombola, ki jo priredita krajevna SDO in SFZ.
V	Slovenski hiši ob 18 ponovitev drame „Pilatova žena“.
V	Slovenski hiši po mladinski maši (9.30) zvezna sestanka SDO in SFZ. Govoril bo prof. Tine Vivod o uporabi prostega časa.
V	Našem domu v San Justo ob 16 otroški dan, ki ga prireja šola Franceta Balantiča.
SOBOTA, 12. avgusta 1972:
V	Slomškovem domu ob peti obletnici smrti g. Kalana se ga bomo spomnili s posebnim spominskim večerom.
NEDELJA, 13 avgusta 1972:
V	Slovenskem domu v Carapachayu mladinski dan.
V	Slomškovem domu ob 9. uri dopoldan sv. maša za raj. g. Kalana, nato pa bomo skupno obiskali njegov grob.
V	Slovenski vasi SDO in SFZ prireja kulturni večer posvečen Balantiču in Hribovšku.
NEDELJA, 20. avgusta 1972:
Vseslovensko romanje k1 Mariji v Lourdes. Pričetek točno ob 15,30.
SOBOTA, 26. avgusta 1972:
V	Slovenski hiši ob 20 pevsko glasbeni festival.
Odbor Slovenskega zavetišča sporoča, da nam slovenske žene in matere pomagajo pri nabiranju dobrovoljn-h prispevkov in tudi vpisovanju rednih elanov. Ne zapirajte jim vrat!
Ni razlike: oba sta dovolj visoko, db lahko govorita o socialnih razlikah.
Naši razvojni koncepti so vedno jasni, nejasen je -samo razvoj.
MLADINSKI ŠPORTNI DNEVI ŠAH
5. avgulsta:
19.— Morón	— Lanús SFZ (1)
19.— Berazategui — -S. Justo SFZ (1) 19.— Ramos M. — S. Martin SFZ (1) 19.— Berazategui — R. Mejia SFZ (2) 19.— San Justo — Morón SFZ (2)
I.	9— San Martin — Lanús SFZ (2)
NOGOMET
15. avgusta:
10.30	Morón — Lanús (Kategorija 2)
II.	35 Ramos Mejia — Morón (Kat. 1) 13.— San Justo — Ramos M. (Kat. 2) 14.15 San Martin — Lanús (¡Kat. 2)
15.30	Adrogué — San Martin (Kat. 2)
Krstna predstava drame Pilatova žena, katere avtor je Alojz Rebula, bo v petek, 4. avgusta 1972, ob 9 zvečer v Slovenski hiši. V dramatizaciji in režiji Nikolaja Jeločnika, na sceni, ki jo je zamislil arh. Marijan Eiletz, bodo igrali: Pavči Eiletzova, Marija Kačar-Finkova, Lučka Potočnik, Frido Beznilc, Janez Jerebič, Lojze Rezelj in Janez Zorec. Prirejata SKA in SGBA čisti dohodek nedeljske predstave je namenjen gradnji slovenske cerkve Marije Pomagaj. — Vstopnice so v predprodaji v dusnopastirski pisarni.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
13. avgusta MLADINSKI DAN Carapachay
Denarne naložbe, posojila
Pod najboljšimi pogoji!
KREDITNA ZADRUGA SLOGA z. 2 o. z.
Bme. Mitre 97	658-6574	Ranrns Mejia
"'.V	Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20.
dramatizacija in režija nikolaj jeločnik
fe rst na pr e d »ta v «
alojz rebula
pilatova žena
slovenska
hiša
scenografija in upodobitev arh. marijan eiletz
petek, 4., sobota, 5. avgusta 1972, ob devetih; nedelja, 6. avgusta, ob šestih
SFZ—SDO MORONi
bosta priredila na Pristavi v nedeljo, 6. avgusta ob 15
OTROŠKO TOMBOLO
Vabljeni!
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je dne 12. julija v 71. letu starosti nenadno zapustila naša predobra mama in stara mama, gospa
Katarina Pulko, roj. Beranič
Pokopali so jo na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Drago pokojnico priporočamo v molitev. Sv. maša zadušnica se bo brala v Slomškovem domu v Ramos Mejiji v soboto, 2. septembra ob 18.
Za njo žalujejo
v Argentini: hčerka Pepca por. Telič z družino; v domovini: hčere in sinovi: Slavka, Jože, Milan, Minka, Peter in Tone z družinami; sestra Matilda in brat Franc.
Ramos Mejia, Ljubljana, Maribor, Lovrenc, Majšperk.
*.......................
Vsem rojakom sporočamo žalostno vest, da nas je 23. julija t. 1. zapustil naš mož, oče, brat in sin, gospod
Janez Strah
K zadnjemu počitku smo ga položili na pokopališču v Rafael Calzada.
Ob tej priliki želimo izreči posebno zahvalo g. Prebilu za spremstvo na zadnji poti in veliko tolažbo.
Žalujoči;
Marija roj. Koppinger, žena;
Marija Magdalena in Janez Jože, otroka; Marjeta, mati;
Francka, sestra, z možem Lojzetom Lampretom; Tone, brat, z ženo Cvetko Rauh;
Tonček, Sandi, Metka, Milan in Marijan, nečaki; Lisi, svakinja; in ostalo sorodstvo.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga,
■ dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713	
Naročnina Svoj). Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju
po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada
13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko
Med porabskimi Slovenci
Ko je po razpadu Avstroogrske delovala v letu 1919 zavezniška razmejitvena komisija, je hotela med Madžarsko in Slovenijo potegniti mejo enostavno po reki Muri. Jugoslovanski delegaciji je tedaj uspelo dokazati napake in laži madžarskih zemljevidov in statistik, nakar je komisija potegnila mejo po razvodju med Muro in Rabo, toda brez slovenskih vasi v okolici Monoštra ob Rabi. Od tedaj ta del slovenskega naroda živi pod Madžari izven meja matične domovine.
Pred oaisom je v goriškem Katoliškem Glasu izšel članek-poto-pis, v katerem J. Jk. opisuje svoje vtise z obiska med porabskimi Slovenci. Danes ga predstavljamo tudi za naše bralce.
Tik pred avstrijsko mejo leži Monošter — Madžari mu pravijo Seent-gotthard — gospodarsko in kulturno središče Porabskih Slovencev. Posebni občutki so me obhajali, ko sem izstopil na železniški postaji. Toliko sem ze slišal o teh -Slovencih, ki jim tudi čas po letu 1945 ni prinesel združenja z matičnim narodom. Ostali so pod Madžari.
Porabski -Slovenci se morajo še vedno ukvarjati z najbolj osnovnimi vprašanji, ki so pomembna za obstoj manjšine. Najtežji je problem slovenskega šolstva in vzgoje otrok v materinem jeziku. V železni županiji, kjer Porabski Slovenci živijo, poučujejo slovenščino na 14 šolah, toda učiteljem manjka strokovna izobrazba, saj na nobenem madžarskem učiteljišču bodočih učiteljev ne pripravljajo za pouk slovenščine. Edino nadaljnjo izobrazbo in spo-polnjevanje v slovenskem jeziku dobijo ti učitelji na vsakoletnih tečajih za učitelje srbohrvaškega in slovenskega jezika v Jugoslaviji.
Monošter leži ob reki Rabi, ima okrog 4.000 prebivalcev, državno gimnazijo, tovarno za svilo, za tobačne izdelke, za kose, motike in lopate. Stopim v cerkev. Napis na pročelju pove, da so jo pozidali ciistercijanci. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Na eni izmed
spovednic najdem napis: ¡Spovedujem v madžarščini in slovenščini.
„Sem že dober,“ si mislim. Tu si lahko pomagam tudi s svojim jezikom! Poiščem mestno župnišče. Kakšno zadovoljstvo me prešine, ko mi odpre vrata sam župnik. Je Slovenec, doma iz Prekmurja, znan slikar. Piše se Ja-no!š Klonfar. Pogovor hitro steče.
„Kakor povsod po svetu, tudi pri nas doživljamo neprestan dotok ljudi z dežele. Mladi zapuščajo kmečko grudo in se preseljujejo v mesta. Tako imamo tu v Monoštru že cele ulice Slovence'-z dežele. Pohvaliti jih jfa moram, da se takoj po prihodu prijavijo v župnijskem uradu in dajo izjavo, da hočejo imet-i za svoje otroke v šoli pouk iz verouka.“
Na Madžarskem je namreč pouk verouka v ljudskih šolah dovoljen za vse tiste otroke, ki jih starši ob vpisu prijavijo za verouk. In isem si mislil: „Partijski vijak je v tej deželi močnejši kot v Jugoslaviji, pa imajo verouk v šoli, v Jugoslaviji pa ne.“ Res čudne so stopnje verske svobode v raznih' vzhodnoevropskih socialističnih državah!
Ko župnika Klonfarja vprašam, katero slovensko vas v Porabju bi se ¡splačalo obiskati, mi svetuje vas šte-fanovci. Župnija je čisto slovenska in tudi slovenskega župnika ima.
,JČez dve uri. odpelje avtobus v šte-fanovce,“ mi reče župnik (Klonfar. „Pospremil vas bom na avtobusno postajo.“
Rečeno, storjeno. Ko čakam na avtobus, se župniku približa mož, star . okrog trideset let.
„Kaj pa ti Orehovec tukaj?“ ga župnik nagovori.
-Mož odvrne v lepi prekmurščini: „Obiskal sem ženo, ki r.ii je tukaj v mestni porodnišnici rodila tretjega o-trojka. ¡Sedaj pa se vračam domov.“
„Ravno prav,“ nadaljuje župnik. Tale gospod, naš rojak, v Lendovi onstran meje rojen, bi rad pozdravil plebanoša
v štefanovcih. Daj, delaj mu družbo in pokaži mu župnišče.“
„Prav rad,“ pristane Orehovec na župnikovo prošnjo. Medtem je pripeljal avtobus. Zahvalil sem se župniku Klon-farju za izkazano gostoljubje in se prisrčno poslovil od njega.
„Ko se boste vračali skozi Monošter, ne pozabite, kje stanujem,“ mi je še rekel za slovo.
V štefanovcih
štefanovci (so hribovita vas, ki ima najlepšo lego v vsem Porabju. Od Monoštra je oddaljena 7 km. Zaradi slikovite lege je zares prikladna za letovišče. Vedno več je vikend hišic, kamor prihajajo gostje iz raznih krajev Madžarske.
Domače hiše stoje ob levem bregu Štefanovskega potoka. Ustavimo se sredi vasi. Orehovec me seveda povabi najprej na svoj dom. če bi tega ne storil, bi sploh ne bil panonski Slovenec. Pozdravim domača otroka po slovensko. Sprva ista začudena, da ju je tujec po slovensko pozdravil, potem pa se hitro privadita. Vsa vesela mi prineseta šolske knjige, med njimi tudi slovensko čitanko-. -Slovenščina je namreč v šoli obvezen predmet.
Potem me Orehovec pospremi k župniku (v Prekmurju in Porabju mu rečejo plebanoš). Z zanimanjem prebiram napise, ki so na javnih zgradbah vsi dvojezični: Osnovna šola, Knjižnica, Proisvetni klub, Otroški vrtec, Gostilna.
Pa sem si mislil: Sem hi se morali priti učit trgovci in gostilničarji iz Gorice in okolice, ki še danes nimajoi toliko poguma ali pa interesa, da bi postavili dvojezične napise.
¡Po stisku roke in prisrčnem pozdravu z župnikom Ludvikom Markovičem je takoj stekel živahen pogovor. V lepi slovenščini je gospod „plebanoš“ začel pripovedovati:
„Župnija je slovenska. Njen zaščitnik je sv. Štefan, cistercijanski opat. V štefanovsko župnijo spadajo naslednje vasi: ¡Slovenska ves, Sakalovci, Ot-kovci, Andovci in Verice. Leta 1943 je štela župnija 2.677 vernikov, leta 1954 še 2.400, leta 1960 že manj: 2.169, sedaj pa samo 1.900. Verniki ise selijo v mesta.
Somboteljski škof, kamor spadamo, želi, da mašujem tudi v dveh podružnicah, v podružnici sv. Florijana v Slovenski vesi in v podružnici obiskanja Device Marije v Sakalovcih. Zaradi bolezni in starosti ne morem opravljati božje službe na treh mestih, zato bodi tja maševat madžarski duhovnik. Namesto latinščine uporablja (sedaj madžarski jezik. Pritožil sem se škofu. Osebno sem odnesel pismo, ga položil na mizo pred škofa in dejal: „To je pismena pritožba užaloščenega župnika!“ No, pa zaenkrat dovolj o tem. Gotovo boste ostali pri meni čez noč, pa se bova še druge stvari pogovorila.“
Rad sem sprejel prijazno vabilo. Pri večerji je tekel pogovor naprej. Pred mano se je razgrnila vsa boleča zgo-
dovina tega najbolj zapuščenega dela slovenskega narodnega debla.
„Kaj mislite, gospod plebanoš, kako bo s porabskimi Slovenci v bodoče?“ sem zaskrbljeno vprašal.
„Bojim se,“ je bil plebanoš Markovič zelo odkrit, „kaj bo takrat, ko bova gornjeseniški gospod in jaz umrla. Naj ne da Bog, da bi z nama izumrla tudi slovenska beseda, najprej v cerkvi, potem pa doma.“
Nato je za hip premolknil, obraz mu je postal otožen, pogled se mu je nekam zazrl. Potem pa je prišla čez njegove ustnice tožba razočaranega srca, ki je bila istočasno obtožba zoper tiste, ki bi se morali zanimati za zamejske Slovence, a tega ne storijo.
„Ne pravim,“ je dejal čez nekaj časa, „da se nihče ne brigb za nas, a vse je ¡samo prehodnega značaja. Pridejo, pevski zbori iz -Slovenije, zapojejo in nato odidejo. Zbiratelji narodnega blaga prav tako: posnamejo na trak narodne pesmi, povesti in pravljice, se zanimajo za običaje in šege, potem pa se zadovoljni odpeljejo. Plebanoš pa mora naprej ostati med svojim ljudstvom v sreči in nesreči, v miru in boju, v zdravju in bolezni, dokler ga smrt ne loči.“
Ko sem že bil v postelji, še dolgo nisem mogel zaspati. V duši so mi odmevale župnikove besede. Naobračal sem jih na razmere, ki so piri nas na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, Nima naša matična domovina enakega brezbrižnega odnosa tudi do naših ljudi v teh pokrajinah? In niso končno tudi pri nas slovenski duhovniki tisti, ki še najbolj ohranjajo plamenico narodnega ponosa in zvestobe v materinem jeziku med našim ljudstvom? Koliko jim dolgujemo in istočasno, kako malo cenimo njih delo!
Pil
3gIow«BanSj«e
HRASTNIK — Akademski slikar Leopold Hočevar iz Trbovelj je odprl v Hrastniku razstavo svojih novejših del. Razstavil je 20 olj, ki predstavljajo zasavsko industrijsko pokrajino.
LJUBLJANA — Prorektor ljubljanske univerze prof. dr. Janez Milčinski je 30. junija promoviral za doktorje znanosti dr. Franca Vrega (sociologija), dr. Bojana Držaja (kemiji), dr. Julija Kovačiča (ginekologija), dr. Janka Kostnapla (psihiatrija), dr. Janka Muellerja (paradontopatijh) in dr. Viljema Merharja (ekonomske znanosti).
RIBNICA — V' ribniškem letnem gledališču je bilo 24. junija „Srečanje z ljudskimi pevci, godci in plesalci“. Za uvod srečanja so se oglasili zvonovi ribniške cerkve s prazničnim pritrkavanjem, nato. so itastopili na odru ko-ranti in orači s Ptujskega polja. Sledilo je piskanje ribniških fantičev na lončene žvrgolce in konjičke. Od godcev so nastopili trije: domačin s harmoniko, Dobrepoljec iz Zagorice na violinske citre, Haložan pa je piskal na orglice iz trstike. Haloško petje so. predstavile pevke iz Velike Varnice, dobrepoljsko fantovsko pevsko izročilo pa skupini iz Dobrepolja in Zagorice, pevke iz Preloke so zapele belokranjsko kresno kolednico. Z ljudskimi plesi go nastopile skupine iz Beltinec v Prekmurju, iz Preddvora na Gorenjskem, dve belokranjski skupini iz Pred-grada in Preloke ter štajerska iz Cir-kovec.
LJUBLJANA — Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev je sporočil, da bo kljub finančnim težavam in znižani subvenciji izvedel program desetih koncertov v novi sezoni. Izvajana dela slovenskih ustvarjalcev bodo Večinoma krstne izvedbe, izvajalci pa znani umetniki.
DOL PRI HRASTNIKU — Sevniška Jutranjka je v tem kraju s podporo hrastniške občine odprla nov obrat za izdelavo otroške konfekcije. Trenutno je Zaposlenih v novem obratu 96 delavk, v nekaj mesecih pa se bo njih število povečalo na 200.
LJUBLJANA — V Sloveniji so bile
3.	julija mesnice še vedno prazne, čeprav so zagotavljali, da bo preskrba
NOVICE SLOVENSKE CERKVE (Nad. s 2. str.)
dan v Mariboru in v Celju, 2. julija pa še v Ptuju in Sv. Emi.
Nova župnijska cerkev v Grosupljah
V	nedeljo, 18. junija, je bila zjutraj
v grosupeljski stari cerkvi zadnja maša. še isto dopoldne je namreč ljubljanski škof dr. Pogačnik blagoslovil novo cerkev, sezidano, po načrtih .arhitekta Janeza Fuersta. Več tisoč ljudi je prihitelo od blizu in daleč, da bi se z grosupeljskih farnim občestvom poveselili tega izrednega dogodka.
Nova cerkev, ki je gotovo najmodernejša v Sloveniji, je bila res potrebna. Župnija Grosuplje šteje danes štiritisoč ljudi, stara cerkev pa je bila sezidana kot šmarska podružnica za okoliš s 300 ljudmi.
Baragovo slavje
Prav na Baragov rojstni dan, 29. junija, se je • v njegovi rojstni vasi, Dobrniču, zbralo več tisoč ljudi k proslavi 175. rojstnega dne velikega misijonskega škofa. Slavnost je bila kot nekakšen uvod v glavno proslavo, ki je bila 30. julija.
V	nabito polni dobrniški cerkvi je škof Lenič najprej posvetil nov oltar, nato pa imel slovesno mašo. Slavnost je dvignilo ubrano petje pevskega zbora iz Trebnjega.
z mesom kmalu zadostna. Podražitve mesa tudi niso prinesle zaželenega učinka.
LJUBLJANA — Maja je bilo v Sloveniji 307.196 prenočitev ali 12% manj kot lani v istem času. Prenočitev tujih gostov je bilo 118.715 ali 29% manj kot maja lani. Znižanje tujih prenočitev naj bi bila kriva epidemija črnih koz. Avstrijcev je bilo najmanj, kar za 51% manj kot lani, gostov iz Italije pa za 47% manj. Koz pa se niso ustrašili Angleži, Američani, Finci in Čehi ter Slovaki; Sovjeti so prenočili v Sloveniji 597-krat.
Umrli so od 27. junija do 5. julija 1972
LJUBLJANA — Anton Gris, 91, b. trgovec z živino; Martin Biščanič; Marija Božič r. Grasserbauer, 83; Marija Šuštar r. Klančar; Anton Zbašnik. čevlj. mojster; Marija Kozamernik, up. učiteljica, 86; Emil čeper; Stanko Stanič; Marička Mušič r. Vidmar, up. učiteljica; Errna Standke r. Miklavčič; Marija Zrinšek; Ivanka Furlan r. Rodič: Helena Žandar; Dušan Reščič; An-irela Japelj r. Hren; Ana Srpčič r. žučko; Viktorija Sajko r. Kumer; Alojz Smole; Mihaela Zajc r. Grabrič, 70; Marija Goršič r. Novak: Marija Jalovec: Franc Košiček; Ludvik Tabor; Franci Kunc.
RAZNI KRAJI — Lado Artač, Notranje Gorice; Lado Judež, Krško; Lojze Rauh', Lesce; Metod čižman, 51, frizerski mojster v p., Kočevje; Andrej Vovk. 73, Moše; Danica Andoljšek, 42, Ortnek (prom. nesreča); Iva Jager, upok. učiteljica, Zagorje ob Savi; Sonja Kardoš r. Sosič, 57, Murska Sobota; Jožefa Golob r. Blaznik, Trbovlje; Avguštin Fabjan, 86, organist, Višnja gora: Jože Petrovič, Trzin; Cvetko S!e-levšek, Radeče: Janko Bokal, kuriač, Litija; Alojz Mestek, Sodražica; Jože Markovič, Predoslje; Peter Fajflar, Bre-zie pri Tržiču; Janez Smrke, strojevodja, Cesta (žel. nesreča); Marko Zalokar. Trbovlje: .Tpžica Kuder. b. gostilničarka, Maribor; Marija Mežnarič, 63.' Stojnci (prom. nesreča); Tončka Habjan. Mošnje: Antonija Potočnik r. FfCmože. Kamnik; Jože Cvar, Ribnica: Franc Drvarič, Petanjci; Amalija Zupan r. Kristan, Cerklje; Henrik Bitenc, up. miz. mojster, Vižmarje; Miloš Spačal, pismonoša, Kostanjevica na Krasu: Marija Vallant r. Petrič, Maribor; Slavko Gražek, 76, Kamnik; Franc Kuralt, Gorenja vas; Anica Renčof, Zagorje ob Savi; Marija Tomšič r. Novak (Hlistova), Ilirska Bistrica; Andrej Bevk, Koper; Marica Majer r. Se-rianz, Novo mesto; Angela Galič r. Pungartnik, Novo -mesto; Franc Gačnik. Podgora; Rudi Predan, Maribor; Maks Logar, Srpenica; Ivanka Remic r Čarman, Dravograd.
AMERIŠKI CENTER V LJUBLJANI
Veleposlanik ZDA v Jugoslaviji Malcolm je ob otvoritvi ameriškega informativnega centra v Ljubljani in proslavi 196-letnice ameriške neodvisnosti priredil sprejem v prostorih centra. Sprejema so se udeležili razni predstavniki slovenskega družbenega, kulturnega in gospodarskega življenji. Povabljeni pa so bili nanj tudi slovenski škofje.
Ameriški informativni center v Ljubljani, na Cankarjevi cesti, je po Beogradu, Zagrebu in Novem Sadu četrta informativna ustanova ZDA v naši državi ter ima nad 4.500 knjig ameriških avtorjev z raznih področij, 500 priročnikov in enciklopedij, 135 revij vseh vrst, 1600 gramofonskih plošč ter okrog 500 pesmaric s področja ameriške narodne glasbe.
Francitu Mr amoriu v slovo
Okameneli smo, ko smo zvedeli žalostno novico o tvoji smrti. Nismo se mogli zamisliti, da si res odšel od nas, še sedaj ne moremo verjeti, da te ne bo več med nami.
Še pred kratkim ves vesel in zdrav, poln življenjske sile, toliko volje in načrtov za življenje, z besedo in pe-smije si nam hotel povedati svoje hotenje svoj čisti ideal. Kruta bolezen te je uničila v nekaj tednih, nihče pa ni pričakoval najhujšega. Zakaj se je moralo zgoditi to, zakaj si moral zapustiti drage starše in sestre, zakaj le si moral umreti tako mlad prav ti in le zakaj si moral zapustiti nas prijatelje, med katerimi isi se tako dobro počutil, težko bi razumeli vse to in ne bi
našli odgovora, če ne bi imeli žive vere v Njega, ki vodi vsa naša pota. Ker pa živo verujemo v Boga, vemo, da se je zgodila samo Njegova volja. On te je poklical k sebi, predno bi te osvojil pokvarjeni svet, da tako pri njem uživaš večno mladost.
Dragi Franci. Ko se v duhu poslavljamo od tebe, te prosimo samo eno, prosi pri Bogu za svoje starše in sestre, za nas vse rojake, posebno pa prosi za nas tako ogroženo slovensko mladino, da bomo ostali stanovitni v veri in v vsem dobri in pošteni, da bomo tako enkrat zopet skupaj uživali veselje v večni domovini.
Carapachayska mladina
SLOVENCI V
Osebne novice
Krščena jp bila v cerkvi Inmaculada Concepción v Belgrano Karolina Boltežar, hči Janeza in Marije roj. Ramos. Krstil jo je g. Matija Borštnar.
BUENOS AIRES
Cerkev Marije Pomagaj
Pretekli teden je bilo končano ze-lezobetonsko ogrodje cerkve Manje Pomagaj in drugih prostorov, kot je bilo nakazano v Oznanilu na prvo adventno nedeljo v letu 1971. Cerkev z zakristijo meri 261 m2. Pred cerkvijo stoji ogrodje dvonadstropne stavbe, pod njo pa je kletni prostor. Prostori so v prvi vrsti namenjeni šoli. Letos je npr. v Slovenski hiši samo srednješolcev 14U.
gelez^betonsko
E&Í SS»2!*?- Ir
kal j.
jem predavanju prikazal izklesano da
vedi izgoreval sam v sebi — za urug; Besedo je predavatelju podala ga. IV a
ka Rezelj-Pezdirčeva.
Y prvem delu svojega predavanja
je prof. Verbič označil dobo, v katez e živel prof. Ehrlich, m naloge, a mu jih je zastavljala. Jemal jih je k S božje volje in jih reševal, ne da bi uri tem iskal niti svoje časti, se manj pa koristi. Do konca prve sveco-vojne je bil duša vsega slovenskega narodnega življenja na Koroškem. Leta 1919 ga je slovenska vlada imenova. za člana etnografske sekcije pn mirovni delegaciji SHS in za spremljevalca Milesove razmejitvene komisije. Ko tak je zbiral dokazilno gradivo za slovenske meje, pripravljal spomenice, predloge in se boni proti razkosanju Slovenije. Zbiral je tudi gradivo za zgodovino Slovencev na mirovni konferenci. Pri tem delu je spoznal usodno dejstvo, da svet Slovéricéy n¿ pozna, ker nismo nikdar nastopili pod svojim imenom.	.
Po nesrečnem koroškem plebiscitu se je specializiral v Parizu in Oxfordu v primerjalnem veroslovju in etnologiji in postal 1. 1922 profesor teološke fakultete v Ljubljani. Tu je poleg temeljitega znanstvenega dela našel sé cas, da je postal „oče slovenske misijonske akcije“, velik karitativni delavec in pomočnik v dušnem pastirstvu (med reveži na Ljubljanskem gradu). Nekaj let je izdajal tudi s skupino mladih izobražencev bilten v francoščini za seznanjanje svéta s slovenskimi vprašanp.
Predavatelj je nato opisal dobo po letu 1930, ko je Prof- Ehrlich postal dušni pastir med akademiki prav v času, ko je RP postala vedno bolj aktivna in se skušala vtihotapiti tudi v akademske vrste. Temeljita narodna vzgoja in poglobljeno duhovni življenje med študirajočo mladino sta bili gotovo sad Ehrlichovega dela. Ob izbruha vojne je zlasti pomagal slovenskim beguncem iz Štajerske in Gorenjske, pošiljal v svobodni svet poročila o okupatorjevih zločinih ip ves čas razkrinkaval komunistični značaj OF in opozarjal narod na nesrečo, ki ga bo zadela, če zmaga komunistična revolucija. Napisal in izročil je tudi svoje poglede na povojno rešitev slovenskega narodnega vprašanja.
KPS je pravilno precenila prof. Ehrlichov vpliv na mladino in proti njemu ni znala najti drugega sredstva kot zločin. Pod morilčevo roko sta obležala v svoji krvi 26. miaja 1942 dva slovenska idealista, mučenika: prof. Ehrlich in akademik Viktor Rojic.
Borba •¿a. slovensko svobodo je- še zelo aktualna. Podpirati moramo vse, kar jfi pozitivno, pa naj bo navidez še tako skromno. Borba bo končana šele tedaj, ko bo narod lahko svobodno odločal o svoji usodi.
Proti praktičnemu materializmu sodobne tehnološke in sekularizirane družbe, ki je smrtno nevaren predvsem malim narodom, moramo gojiti smisel za duhovne vrednote in požrtvovalnost. — Pomagati moramo Cerkvi pri njenih naporil za približanje sodobnemu, raz-kristjanjenemu svetu in stati zvesto ob strani učiteljstvu njene hierarhije. — Počastitev velikih mož mora biti ustvarjalna, delati moramo tako, kot bi oni na našem mestu in v naših okoliščinah storili.
Po predavanju se je razvil zanimiv razgovor, v katerem so udeleženke želele več pojasnil o podrobnostih, o katerih zgoščeno predavanje ni moglo govoriti.
SAN MARTIN
Škof dr. Rožman in njegovo delo za Slovence“ je bil naslov predavanja, ki ga je imel g. dr. Filip Žakelj na sestanku Lige Žena Mati, ki je bil v nedeljo po m&ši v prostorih Slovenskega doma. Poleg žena se je sestanka udeležil slovenski dušni pastir v San Martinu g. Jure Rode ter tudi več mož m deklet.
Predavatelj je v svojem skrbno sestavljenem predavanju orisal lik našega mučeniškega škofa, poudaril zlasli njegovo odločno stališče proti brezbožnemu komunizmu, njegovo skrb za slovenske begunce in emigrante in njegovo globoko versko gorečnost. Predstavil je zbranim udeleženkam in udeležencem sestanka obširno knjigo „Pastirjev glas v tujini“, ki je pravkar izšla in ki jo je on uredil, založil pa Rožmanov zavod v Adrogueju, in ki vsebuje pisma, govore, pridige, duhovne misli in članke škofa di'. Rožmana v zdomstvu. — Vsi navzoči so se s krepkim ploskanjem
ARGENTINI
zahvalili predavatelju za njegov lepi govor. Nato so bili vsi pogoščeni s čajem in pecivom.
MENDOZA
Športni dan slovenske mladine v Mendozi — 16. 7. 72
Naši fantje in dekleta so nas že v soboto, na predvečer svojega običajnega športnega dneva v zimski sezoni, povabili v Dom na prijateljsko čajanko.
Ko smo posedli v dvorani za pogrnjene mize, so nam dekleta postregle is toplim čajem in pecivom. Zahvalil se je uvodoma za odziv povabilu predsednik Fantovskega odseka g. Miha Bajda.
Ko je čhj pognal toploto v premrle noge, so nam fantje nudili na odru s šaljivimi prizori obilno mero posrečene zabave, ki je prav po besedah predsednika zbudila med vsemi navzočimi neprisiljeno domačnost.
Glavni narrten večera pa je bilo nagradno žrebanje prešička, ki so ga mlhdi pripravili darovalcem prostovoljnih prispevkov, s katerimi so nabavili ploščice za tlakovanje našega igrišča. Sreča je malega krulca naklonila g. Martinu Bajdi.
Naslednjo nedeljo je bil verski nagovor med mašo namenjen naši mladini. Po sv. opravilu pa smo bili povabljeni na športni nastop, ki so nam ga vsi mladi pripravili na igrišču v Domu. Ob urejenih vrstah vse mladine pod argentinsko in slovensko zastavo so vsi navzoči zapeli obe himni, nakar je sledila pozdravna beseda predsednika Fantovskega odseka, g. Mihe Bajde, ki je v imenu vseh mladih izpovedal željo po tesnem in razumevajočem medsebojnem sodelovanju med njimi in starejšimi.
Sledili 80 posamezni nastopi z ra-jalnimi vajami in odbojko. Po končanem sporedu pa so številni udeleženci posedli k pogrnjenim mizam pod soncem, ki je v prvih popoldanskih urah postalo že vse radodarnejše. Okusno kosilo je zadovoljilo vse in so s pravcatim nepočakanim zanimanjem sledili tomboli z mnogimi dobitki.
Sledilo je še polaganje prve ploščice na igrišču; nato pa so vsi, ki so še vztrajali do konca celodnevne prireditve, posedli za mize v zavetje tople dvorane, kjer so, jim bile na razpolago domače okusne krvavico in so imeli še lepo priložnost za domačnostno družabno razigranost v pozno nočno uro.
Bb
Sli?I«CI M SVITI
KENIJA
Slovenke v Nairobi
Pet poročenih Slovenk je našla misijonarka dr. Janja žužek v okolici Nai-roibija, glavnega mesta države Kenij'a v Afriki. Vse so poročene z izobraženimi črnci, Ki imajo tam svoji izobrazbi dosti primerne službe. Nekdaj so bili ti črnci študentje na ljubljanski univerzi, kakor še več drugih črncev iz raznih afriških držav. Teh pet črncev se je zaljubilo v Ljubljani; pari so se poročili in Slovenke so odšle s svojimi možmi v Afriko.
KANADA
Slovenska nova maša v Torontu
Sredi junija letošnjega leta je slovenska skupnost v Torontu doživela nadvse lep dogodek, ko je v njeni sredi dozorel nov duhovniški poklic. V duhovnika je bil namreč posvečen in je daroval novo mašo g. Matija Balažič, ki je bil rojen v ¡Sloveniji, v Prekmurju, doma končal dober del svojega stadija ter se potem preselil v Kanado, kjer je po krajšem premoru študije nadaljeval in sedaj dokončal.
Dne šestnajstega junija so se ¡slavnosti pričele, ko je g. Matija Balažič položil redovne obljube in se včlenil v ¡Misijonsko družbo sv. Vincencije Pa-velskega. Takoj naslednji dan je bilo duhovniško posvečenje. V cerkvi Marije Pomagaj ga je novomašnik prejel iz rok torontskega škofa Francis Allena. Slavnost je bila nadvse lepa. Iz daljne Prekmurske so prihiteli tudi novomaš-nikovi starši z namenom, da se pridružijo sinovemu veselju.
Novomašna slovesnost pa je bila v nedeljo, 18. junija. Nova maša je bila darovana v cerkvi Brezmadežne v New Toronto. Spored je bil zelo domač, resnično slovenski. Pred cerkvenimi vrati sta novomašnika pozdravila deček in deklica z deklamacijama ter v belem oblečeno dekle s toplim pozdravnim govorom. Cerkev je bila za to priliko ¡slovesno okrašena. Pevski zbor pa je ob mojstrski spremljavi organista prof. Osane zelo dobro pel Mozartovo mašo. Slavnost je vsem prisotnim segla globoko v srce.
Po končani novi maši pa je bila, po stari slovenski navadi, še novomašna gostija v cerkveni dvorani.
Slovenci v Montrealu
V poletnih mesecih se težišče dogodkov v skupnosti prenese na župnijsko letovišče. Tako je bila na Pristavi v nedeljo, 25. junija, ponovitev nove maše g. Matije Balažiča. Novomašnik je ¡po evangeliju tudi sam spregovoril zbranim vernikom. — Popoldne pa je bil na Pristavi piknik, katerega se je tudi udeležilo veliko rojakov.
S prvim julijem je šele župnijski Pristava prav oživela. V počitniškem domu je bilo središče, kjer se je za ves mesec zbralo kar 25 otrok na počitnicah. Sedem študentov in študentk pazi nanje. Vodja vsega pa je Rudi Seliškar. Zvezna vlada v Otiawi je s svojo podporo pripomogla pri uresničitvi te zamisli.
V s uh teden ena
MI S LI Dragotin Kette
Tihi gaj, mrtvi gaj že nič več ne šumi, le še malekedaj skozenj ptička leti, le še malokedaj lep spomin se vzbudi:
Kako smo ljubili, živeli!... Tudi tebe, moj gajek borovi, tudi tebe so danes odeli snegovi...
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
31.	julija 1952 - Štev. 28
NOVICE IZ SLOVENIJE
V Sloveniji in drugod po državi so imeli Titovi komunisti v začetku maja praznik svoje vrste. Slavili so svojo tajno policijo, bivšo Ozno, sedanjo UDB-o, s pomočjo katere se drže na oblasti in strahujejo večino naroda, ki je proti njim. .. Ozno je pred osmimi leti ustanovil sam Tito kot poveljnik kom. oboroženih oddelkov „za boj proti vsem mogočim bkndam in špijonom, ki so hoteli preprečiti zmago naše revolucije,“ kakor piše ljub. kom. list. Ozna je bila od vsega začetka pri komunistih posebni državni organ. Najprej se je imenovala Oddelek za zaščito naroda, pozneje ise je preimenovala v Upravo državne bezbed-nosti. V Sloveniji je bila predhodnica Ozne VOS (Varnostna obveščevalna služba), ki so jo komunisti ustanovili že proti koncu leta 1941, za „boj proti domačim 'izdajalcem, proti tistim izvržkom slovenskega naroda, ki so se podali v hlapčevanje fašističnim okupatorjem in pričeli organizirati boj proti enotnemu svobodoljubnemu slovenskemu narodu in njegovi Osvobodilni fronti“, piše ljub. kom. list... V članku tudi beremo priznanje koriiunastov, da je Ozno ustanovila komunistična partija, da se je pod njenim vodstvom ,razvijali in krepila.“ ¡Pove tudi, da je „VOS že tedaj postali oborožena pest slovenskega ljudstva v boju proti narodnim izdajalcem in izvrši-lec obsodb slovenskega ljudskega sodišča...“
Od vsepovsod
Razlike med Arabci in Izraelci so velike tudi na zrfanstvenem polju. V vseh arabskih državah imajo vsega 750 znanstvenikov, in od tega jih je v Egiptu 443, najmanj pa v Siriji, kjer imajo samo enega znanstvenika. V Izraelu pa živi in dela 1739 znanstvenikov. Nobena arabska država ne kaže posebne pripravljenosti, da bi za znanost odštela več kot 0,5% ¡svojega narodnega dohodka, Izrael pa dhje več kot 3% za razvoj znanosti. Zanimivo je tudi, da za nafto dobe arabske države letno 6 milijard dolarjev, a nimajo niti enega instituta, ki bi se temeljiteje ukvarjal z naftno industrijo.
Sovjetski znanstveniki so ugotovili iz podatkov in posnetkov, ki so jih poslali na zemljo sovjetska „Mars 2“ in „Mars 3“ ter ameriški ¡satelit „Mari-ner 9“, da so tako imenovani marsovski kanali zgolj optična prevara. Na nobenem posnetku ni videti kanalov, pač'pa pokrivajo kraterji velik del marsovske površine. Raziskovalci pravijo, da se ti kraterji pod vplivom marsovske atmosfere razkrajajo dvajsetkrat hitreje kot podobne tvorbe na Luni.
žavah je v letu 1971 naraslo za 176.261 kot pove katoliško letno uradno pore čilo. Koncem leta je imela katolišk Cerkev y Združenih državah 48,390.00 katoličanov, t. j. 23,3% vsega prebival stva. Odstotek je nekoliko manjši ko leta 1970, ko je znašal 23,5% vseg prebivalstva, število duhovnikov se j v letu 1971 zmanjšalo za 740 in jih j sedaj le 57.421. število redovnikov i redovnic je padlo na 146.914: v ener letu se je zmanjšalo za 6.7S1. Prav ts J50 i® * * * * v. letu 1971 katoliških šol man kot jih je bilo v letu 1970. število učer cev v katoliških šolah pa je bil 4,067.413, to je 317.000 manj kot prej.
Smrt dveh ruskih pisateljev v Parizu. Januarja letos je umrl v Parizu najstarejši književnik v ruski emigraciji pisatelj Boris Konstantinovič Zajcev, mesec dni na to pa pesnik Georgij Viktorovič Adamovič. Prvi, rojen 1881, je bil Slovencem poznan dobro še iz časov med obema vojnama, ko je Dom in svet prinesel študijo o njem. Spadal je med tiste z rta n e ruske pisatelje, kot sta bila Remizov in Bunjin, zadnji Nobelov nagrajenec, Zajcev je napisal svoja glavna delo med emigracijo, ter je v njih odločno pokazal na svoje neskladje z boljševizmom, ter je dobro opisoval rusko emigrantsko družbo. Prestavil je tudi Danteja v prozi. Pred leti je izdal svoje ¡Spomine v INaw Yor-ku. — Adamovič, rojen 1894 pa je bil predvsem^ pesnik, in to globoko religiozen. Verjel je v rusko krščanstvo in njega vesoljno preporodno moč. Izšla je posebna Antologija njegovih najlep-sih pesmi.	*