Posamezna številka Din 1*— ŠTEV. 85.
V LJUBLJANI, torek, 12. maja 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO II.
dsa cpoldne, fevsemil sedel} te praznikov.
Baročnima: V- LjobHani te po polit Dte SXh—, teoaeaastve Dte 80*—.
neodvisen
m n ata lJMi i' i'
UREDNIŠTVO S BTRAVNISTVOt SIMON GRESORCIOBTA ULICA 8TEV, 18, C	‘VELl^Ol	BZKV. KR	^
— n ii mn
KofeopM n m vraSaJa — Oglasi po
vprašanjem naj se priloži za odgovor« pari pofitnem ček, orada štev.
■Ma
rm
Politika Male antante. Smrtna obsodba sofijskih atentatorjev. ! seja anketne komisije.
Včeraj je bila zaključena v Bukarešti konferenca zunanjih ministrov Male antante. Komunike, ki je bil izdan o tej konferenci, ne pove ničesar novega in je zanimiv le za diplomate, dočim bo pustil narode Male antante docela hladna In vendar se je odločevalo na konferenci v Bukarešti o stvareh, ki morejo postati usodne važnosti za vsakega državljana držav Male antante. Če kljub temu ni bilo za konferenco Male antante v ljudstvu nobenega zanimanja, potem je temu vzrok politika Male antante, ki nima nobene agitatorične sile in ki se tudi ne potrudi, da bi jo imela.
In kar je najhujše, je tudi imeti ne more. Ni Jugoslovena, ki bi ne pozdravil zveze s Češkoslovaško. Težko pa je tudi najti Jugoslovena, ki bi bil navdušen za zvezo z Rumunijo, katero smatra vsak za nujno zlo vsled madžarske irredente. Zveze pa, ki so nujno zlo, niso nikoli simpatične.
Pri tem igra še druga stvar nad vse važno vlogo. Rumunija stoji pred alternativo: Ali se odreče Besarabiji, ali pa mora računati s konfliktom z Rusijo. Nobenega dvoma ni, kako mora ta konflikt končati. Kakšna situacija pa nastane potem za nas?
Brez vsakega dvoma je, da bi ta konflikt hoteli Madžari izkoristiti. Ce bi imeli upanje Madžari, da obnove nekdanjo Madžarsko, potem bi bili pač toliko politični, da bi se ne branili niti Bele Kuhna. Ali naj nastopimo tedaj mi proti zaveznikom Rusije? Tako postaja jasno, da je za nas zveza z Rumunijo samo deficit in sicer tako velik deficit, da nas ne obvaruje niti pred napadi z bolgarske strani.
Vseeno priznavamo, da je v danem trenutku Mala antanta nujnost in da jo 1® treba ohraniti. Toda pozabiti se ne sme, da to ni nobena idealna zveza, temveč nasprotno nujno zlo. Pametna poli-tika pa ne more niti nujnega zla večno Prenašati — ker zlo je zlo — temveč ga
jnPreie likvidirati.
nartb da je dana možnost za
1? *'*■ Ta je d°»™
.»trim,a pote*. „ državah ^
Da govorimo najprej ra našo državo. Ce bo v MSI držav, .zveden .porazom vseh bratov m na podlagi tega sporazuma uveljavljena res demokratična politika, potem bodo naši sosedje gledali na našo državo z rešpektom. In naj se Hor-thyjeva vlada še tako trudi, vendar ne b° mogla zbrisati med madžarskim ljudstvom spoznanja, da se pri nas živi neprimerno svobodnejše, ko v režimu belega terorja. Naše svobodno življenje bo utrdilo madžarsko demokracijo, demo-kracija pa je največji nasprotnik revan-
1^, ^ibolj siguren izpolnjevalec mi-rovn obvez. Le imperialistom so pogodbe samo krpa papirja.
Isti recept velja tudi za Rumunijo. Kd je zasedla romunska vojska Besarabijo, le divjala v Rusiji državljanska vojna v vsej svoji grozoti in besarabsko prebivalstvo se je oddahnilo, ko je bilo ruskih razmer rešeno. Danes je stvar drugačna. Rusija se konsolidira, razmere postajajo vedno bolj znosne, Rumunija pa je z vsemi jadri v reakcionarnem vetru ln prebivalstvo Besarabije bi se danes oddahnilo, če bi bilo rešeno Rumunije.
Pa tudi s stališča Male antante same, je neobhodno, da prično vse njene članice z dobro notranjo politiko. Pa naj bo dr. Beneš še tako odličen diplomat, njegov
DANES BODO OBEŠENI PRED KATEDRALO SV. NEDELJE
Beograd, 12. maja. Naša vlada je dobila iz Sofije službeno poročilo, da je bila sinoči ob 10.30 izrečena sodba nad atentatorji v cerkvi sv. Nedelje. Obsodba je dolga in njena utemeljitev obsežna. Na smrt na vešalih so obsojeni: Fried-man, cerkovnik Zagorski in dr. Koev. Smrtna obsodba se mora izvršiti v 24
urah pred cerkvijo sv. Nedelje. Dalje so obsojeni na smrt in contumatiam zemljoradniki: Petrini, Kosovski (oba že ubita, glej današnje >Politične vesti«) in Dimitrov, pristaši edinstvene fronte. Na smrt je obsojen tudi atentator Aba-džiev. Daskalov in Kaburov sta obsojena na 6 oziroma 3 leta ječe.
Seja skupščine.
Beograd, 12. maja. Vsled smrti bivšega prvega podpredsednika skupščine ( Bakiča so sklenili šefi parlamentarnih J skupin, da se včerajšnja seja skupščine prekine in ravno tako tudi seje vseh parlamentarnih odborov.
Včerajšnja seja skupščine je bila zato zelo kratka. Predsednik Trifkovič se j® spominjal smrti Bakiča in nato a pristankom skupščine sejo odgodil.
IZPOPOLNITEV UPRAVNEGA
ODBORA HIPOTEKARNE BANKE.
Nasprotja med Pašičem in SDS. — Prečani prezrti.
Beograd, 12. maja. Včeraj dopoldne in popoldne so se radikali bavili z vprašanjem volitev petorice članov v upravni odbor hipotekarne banke. Na dopoldanski seji ministrskega sveta ni bilo v tem pogledu nobenega sklepa, ampak so sklenili, da se prej zasliši radikalni in samostojni demokratski klub.
Popoldne se je vršila skupna seja radikalov in samostojnih demokratov. Prvi je govoril Nikola Pašič, ki je naglasil potrebo, da se vrše volitve članov v upravni odbor hipotekarne banke izven parlamenta, ker je narodni poslanec odvisen od svojih volilcev in zato mora biti pristranski. Zato tudi ne more biti pravičen napram opoziciji. V to ustanovo je
treba izvoliti ljudi, ki bodo vodili račun o ekonomskih potrebah poedinih ljudi in krajev. Pašič smatra, da bi bil najboljši izhod ta, da se petorica članov izvoli izven parlamenta.
Samostojni demokrati so po svojih govornikih zastopali mišljenje, da se izvolijo člani parlamenta. Radikali pa niso usvojili njihova stališča. Zlasti so ostro nastopili proti temu Milorad Vujičič, Jovan Cirkovič, Milutin Dragovič in Pera Ivaniševič. Pojavili sta se dve struji: prva zastopa mnenje, da se favorizira v prvi vrsti Beograd pred interesi cele države, druga pa stoji na stališču, da se v tem vprašanju favorizirajo Srbijanci napram prečanom. Zelo majhno pa je bilo število onih, ki so v resnici zagovarjali interese poedinih krajev.
Na koncu je bil izvoljen odbor 12 članov, ki mora proučiti to zadevo do danes do 9. dop., ko se bo sestal radikalni klub in se bo posvetoval o sklepih tega odbora. Popoldne se bo vršila zopet skupna seja radikalov in samostojnih demokratov, na kateri se bo izvršila volitev petorice v upravni odbor hipotekarne banke. Samostojni demokrati bodo dobili v upravnem odboru enega člana, radikali pa štiri.
Danes se bo izvršilo tudi konstituiranje radikalnega kluba.
NAJPREJ REAKCIONARNE ZAKONE, POTEM SPORAZUM.
Beograd, 12. maja. Značilno je, da se je skupščinsko zasedanje nadaljevalo j pred ustvaritvijo nove politične situaci-j je. Odkrito so govorili o odlaganju spo-1 razuma s Hrvati na jesen, da bi medtem j mogla vlada PP. izvesti skozi skupščino vse zakone, katere namerava. Sporazum je v načelu gotova stvar in sedaj se dela le na nekih tehničnih težkočah. Dele na sporazumu se bo nadaljevalo v jeseni. Politični krogi tolmačijo to na ta način, da hočejo radikali skleniti sporazum s Hrvati šele potem, ko bodo sprejeti vsi številni reakcijonarni zakoni, pa čeprav bi se zelo otežkočil sporazum. Vztrajno pa se naprej govori o delu za sporazum in vidi se jasno, da radikali nikakor ne mislijo tega vprašanja spraviti z dnevnega reda. Predvsem pa bodo forsirali novi volilni zakon. S sporazumom pa radikali ne bodo hiteli, ker hočejo pred tem sprejeti one nove zakone, ki bodo za nje zlasti povoljni.
ZAKLJUČEK KONFERENCE MALE ANTANTE.
Beograd, 12. maja. Včeraj je bil zadnji dan posvetovanj zunanjih ministrov Male antante. S konferenco Male antante so vsi zadovoljni, zlasti dr. Nin-čič. — Sinoči je odpotovala naša delegacija iz Bukarešte in bo prispela danes zvečer v Beograd.
NOVA ZMAGA LEVICE V FRANCIJI. Pari*, 11. maja. Pri nedeljskih ožjih
občinskih volitvah je levica znova zmagala. Zlasti velika je zmaga na deželi in \ v novih pokrajinah, kjer je osvojila levica skoraj vse mandate. Najbolj značilno je to, da se je levica okrepila v Parizu, ki je veljal kot trdnjava desničarjev.
ZAKON O DRŽAVNIH PRAVDNIKIH.
Beograd, 12. maja. Odbor za proučevanje načrta zakona o državnih pravd-nikih je imel včeraj svojo sejo, na kateri je bil zakonski načrt v načelu sprejet. Prihodnja seja se vrši danes.
ugled še tako velik, Mala antanta vseeno ne bo nikdar reprezentirala pravega ugleda, če bodo notranje razmere v njenih državah tako razdrapane kakor dejansko so.
Najmanj pa je potrebno, da so v naši državi. Imamo vse gospodarske predpogoje za cvetoč napredek države, smo nacionalno skoraj homogena država, vsa manjšinska vprašanja bi mogli narav-
nost vzorno urediti in razpolagamo s tako svežim narodom, da bi mogli vzdržati v vsaki tekmi, skratka vodilna država Male antante bi mogli biti, če bi imeli izvedeno ne samo organizacijo države, temveč tudi naroda.
Šele v tej organizaciji pa je moč države in zato naj bi tudi njej enkrat posvetila svojo pažnjo konferenca Male antante.
ODLOČEN NASTOP BIVŠ. POSL. JAL-ŽABETICA ZA VERIFICIRANJE MANDATOV HSS.
Zagreb, 12. maja. Včeraj popoldne so se vsi člani anketnega odbora vrnili z izleta. Nekateri so prišli' kar naravnost na sejo, ki se je pričela ob 17. Predsednik je pozval bivš. poslanca Jalžabetiča, naj pripoveduje o poteku seje Hrv. narodnega zastopstva z dne 3. avgusta 1924, na kateri je bil odobren vstop Radiča v seljačko internacionalo.
Jalžabetič pripoveduje, da je seji predsedoval Valečič, kateremu je pomagal tudi Rudolf Herceg. Govoril je na seji dr. Horvat proti vstopu v seljačko internacionalo, toda Predavec ga je ostro zavrnil. On (Jalžabetič), dr. Horvat in Lovrekovič so bili odločno proti vstopu v selj. internacionalo. Vsi so se nahajali v zelo neugodnem položaju, ker v tem slučaju, ako ne bi odobrili Radičevega koraka, bi bil to znak nezaupanja napram voditelju stranke, kar bi imelo dalekosežne posledice za vso stranko. Na drugi strani pa je treba naglasiti, da je stranica ostala pri svojem programu in pri svoji taktiki. Vsi so glasovali za znano resolucijo in to tem bolj, ker so vedeli, da ta sklep ne bo polno-močen, dokler ga ne odobri glavni strankin odbor. Zopet smo se na ta način ognili notranjemu razdoru stranice. — Nato pripoveduje govornik, kako so na Hrvatslcem vsi radostno pozdravili uje-dinjenje s kralj. Srbijo, kasneje pa so prišli dogodki, ki so ljudstvo razočarali.
Stranka ni bila komunistična, ampak je pobijala komunizem. Ni upravičeno, da so mandati HSS sporni, treba jih je verificirati. Pred narodom so govorili, da se s tem prihaja v zvezo z ruskim seljalcom, nikakor pa ne s komunistično internacionalo. Naš seljak že po svoji naravi ne more biti komunist.
Jaz sem še vedno pristaš stranke, ali radi starosti nisem kandidiral. Vsi smo glasovali za vstop v selj. internacionalo, samo da ne desavuiramo predsednika, v katerega smo imeli neomajno zaupanje. Zavedali smo se, da vse, kar on dela, dobro dela. Smatrali smo, da je on tudi sedaj učinil nekaj pametnega in da mi ne vemo prav, kakšna je pravzaprav stvar. Poznavajoč njegovo miš-ljenje, smo bili prepričani, da ni nameraval dovesti naše stranke v zvezo s komun, internacionalo. Vsi smo delali v najboljši veri in želeli narodu dobro.
Nato se je pričelo zaslišavanje Vinka Lovrekoviča, ki je rekel, da je po njegovem mnenju hotel napraviti Radič samo politično demonstracijo, ko je najavil svoj vstop v selj. internacionalo. Horvat je stavil na seji protipredlog, za katerega sem bil tudi jaz. Predavec je govoril na seji, da mora vsekakor priti do pre-okreta v socialnem pogledu. Enako mnenje sta zastopala tudi Buč in Trnjar. Stojim odločno na stališču privatne lastnine. (Dr. Behmen je hotel staviti vprašanje, pa mu predsednik ne dovoli.) Predsednik vpraša Lovrekoviča, kaj misli pod besedo »politična deinonstraci-j'a«. Lovrekovič pojasnjuje in pravi, da je Radič mislil, da se bo vlada zbala vstopa v selj. internacionalo in jo je hotel tako prisiliti, da bi bila popustljiva.
Behmen vpraša govornika, kateri je bil glavni razlog, da se je opredeh! proti stranki. Lovrekovič odgovarja, da mu je bil glavni razlog k temu Radičev članek v »Slobodnem domu« pod naslovom »Jakost sovjetske Rusije.«
Mednarodna razstava za umetno obrt v
Parizu.
Pariz račetkom maja.
Da je Pariz in njegova okolica od časov Napoleona III., najpozneje pa od časov danes že mitologičnega predsednika Grevyja, v arhitektoničnem oziru zaostal, je dandanes že obrabljena fraza. Doživeli smo monstru-ozno razstavo leta 1900 in modemi stil »me-troeinskih hodnikov«. Velike trgovske hiše so tekmovale med seboj glede neokusnosti, in akademije so rekle k vsemu da in amen. Nato je vznikel malo pred vojno nov rod: Našli so se pogumni možje, ki so zgradili, kljubuje splošni brezokusnosti, drzne stavbe. Toda zaenkrat je bila dobra volja močnejša kakor možnosti realizacije: samo tu in tam v morju hiš velemesta, v kaosu po-merija, vidimo danes arhitektonske bisere z imeni, kakor Perret, Sauvage, Navarre, Mallet-Stevens, Le Courbusier. Sešteje se jih lahko na prste, širša publika hodi mimo njih brez vsake misli, in uvaževanja vrednega vpliva niso imele na splošni okus.
Za razstavo umetne obrti je bilo podano a priori vprašanje: Katera struja bo zmagala na polju arhitekture? Po statutih razstave bi prišla v poštev samo dela, »katerih funkcija dovoljuje ali suponira originalne forme*. Formula je nekako zagonetna ter je dala povod za najrazličnejše interpretacije. Končno pa je vendarle zmagala moderno-napredna misel. Akademija se je užaljena umaknila, in naravnost sreča je, da je zmagalo v boju med ministrstvom lepih umetnosti in ministrstvom trgovine poslednje. Vse, kar se je zavedalo v umetniških krogih oficielnih spon se je umaknilo oprezno čakajoč, v ozadje. Akademična parola se je glasila »ne verujte v uspeh razstave, mi vidimo v teh stvareh kvečjemu igro mladih megalomannih elementov.« Nepričakovana pomoč je prišla od strani javnega mnenja, ki je stalo takim razstavljali)im eksperimentom od leta 1900 dalje sovražno nasproti. Mesto ni hotelo dati na razpolago prostora, država je odklonila vsako podporo. Končno pa je prišlo do koncesije: mesto je dalo na razpolago invalidsko esplanado, država pa je prepustila Grand Palais, vsaka nadaljna materialna ali moralična pomoč pa je izostala.
Iznebivši se srečno varuštva vsegamogoč-ne akademije je korakala mlada umetniška generacija po svoji poti nemoteno dalje. Vsakemu pravemu talentu je bila dana svobodna pot, samo če si je vzel za muzo živo sedanjost. Prvič tekom mnogih let je treba ugotoviti v Parizu sledeče: Arhitektonika obvlada polje. Izvaja pravcato diktaturo in daje smernice za linije in forme, ki imajo služiti umetniškim predmetom v izgled. Na razstavi se vas polasti pravo bojevito razpoloženje. Publika se norčuje, čudi, celo jezi, oficielna umetnost je ogorčena, in končno poseza vmes celo politika: mari naj pogine stara latinska kultura vsled asiatizma in germanizma?
In vendar gre šele za začetke mlade am-bicijozne generacije, ki pa so prav kot taki
tudi za inozemstvo jako zanimivi. Prave harmonije ni bilo mogoče doseči: med drznim ekspresionizmom kakega Mallet-Stevensa in fino ustaljeno umetnostjo kakega Charlesa Plometa zija prepad! Zato pa tudi ni mogoče sklepamo iz tega, kar je danes, na kak enotni današnji ali prihodnji slog. Kvečjemu je mogoče ugotoviti, da vodi umetniško stremljenje par popolnoma elementarnih spoznanj. Na primer navpična črta, enotnost volumena, kubične mere. Potem seveda barva, ki žanje sedaj v francoski arhitekto-niki prvič triumfe. Keramična pestrost, pozlačeni bas reliefi in figure, vedno zopet rdeči toni na črnem ozadju, velikanska množica redkih svetlih barv: brata Pelletier in Sauvage. Zdi se, da so vrata izdelana v kakem preteklem stolitju. Patout je mislil gotovo alegorično, ko je ustvaril monumentalno — preveč monumentalno kolonado na trgu de la Concorde. Življenje je široko, odprto, brez skrivnosti. Ne samo na strani, marveč tudi od zgoraj. Strehe izginejo, na njihovo mesto stopijo terase. Arhitekt, kakor Sue, proklamira v krepki formuli »absolutno logiko stvari«. Triumfira čista filozofija namena. Samo, da se oddaljujejo zopet od neke gotove šole s tem, da poslavljajo vsak predmet v gotovo atmosfero. Mlada šola zaničuje pred vsem pridevnik: umetniško. Umetne obrti ni, je samo obrt sama na sebi. Oblika življenja je to, kar se je imenovalo »umetnost«. Hiša je torej oblika nas samih, v kolikor čutimo v sebi košček modernega življenja. Zato je modern slog pravzaprav nemogoč. Mogoči so za enkrat samo »laboratoriji«. Vsa esplanada je silno bogata na zanimivih poskusih umetnikov, kakor Sardou, Ventre, Dervany, Sauvage, Sicli, Mallet-Stevens, bratje Perret, Agache, Hau-bold, Plumet, Patout, bratje Pelletier. Marsikaj je seveda pogrešeno, mnogo stvari je tako otroških, kakor je to mogoče samo na Francoskem. Toda temu stoji nasproti zopet genijalna kreacija, ki zida dalje skoro nevede in brezbrižno, efemerna fasada, ki je skoro nihče ne opazi in, ki je po par mesecih ne bomo videli več. Pomanjkljiva organizacija je ustvarila nedvomno dela, ki bi sicer ne bila nastala, na drugi strani pa je podana s tem tudi nevarnost, da se bodo brez koristi uničile stvari, ki imajo največjo vrednost. Kljub hvalevrednim poskusom ni ustvarilo dvajset tujih narodov, ki so zgradili med invalidskim domom in Grand Pa-laisom svoje paviljone, niti daleko stvari, ki bi bile enakovredne kreacijam francoske arhitektonike. Italija nudi največji blesk, Avstrija boljši okus, Japonska bolj bogato originalnost, Rusija večjo ekstravaganco, Belgija najboljšo voljo: Kar pa so ustvarili francoski arhitekti, je bilo naravnost — to je treba še enkrat poudarjali — razodenje, ne nove umetnoške forme, temveč pol zavestnega in pol nezavestnega stremljenja po slavni »sintezi« življenja z umetnostjo, katere uresničenje mogoče ni daleč. P.
Obramba SSSR.
Kemična obramba.
»Izvestija«, glasilo sovjetske vlade, poroča
o	zanimivi akciji sovjetov proti kemični vojni.
V	ta namen je bilo osnovano posebno društvo Tovarišev kemične obrambe, ki se po običajni ruski okrajšavi imenuje »Dobrohim«.
Na ustanovnem občnem zboru Dobrohima je poudarjal predsednik društva, da more samo popolna pripravljenost sovjetske republike na kemično vojno obvarovati sovjetsko vlado pred imperialističnimi napadi kapitalistov. Vse sile je treba mobilizirati za razvoj Dobrohima. Svoj govor je končal z zdravico na Dobrohima, kot ono novo silo, ki bo obvarovala sovjetsko republiko pred napadi od zunaj in ki bo na znotraj pospešila zbli-žanje mesta in vasi.
Podružnice Dobrohima so bile ustanovljene po vsej Rusiji in skoraj vsaka vas je dobila svoj odsek. Obenem se je pričela velikanska akcija za gradnjo takozvanih »gazo-ubežišč« (plinuubežališč), v katerih bi se moglo skriti v slučaju kemičnega napada prebivalstvo, živina in kjer bi bilo tudi dovolj živil. Vsa ta ubežališča bi morala biti zvezana s posebnimi hodniki, da ne bi delo obrambe počivalo niti za minuto. Nadalje se misli na to, kako bi se zavarovalo vodovode pred zastrupljenji.
Nad vse zanimivo poročilo o kemični obrambi je podal velik znanstvenik in akademik I p a t j e v.
»Samo par mesecev je minilo,« je dejal Ipatjev, »ko je opozoril Trockij na nujnost Dobrohima in že ni skoraj vasi, kjer ne bi bilo odseka tega društva. Dobrohim sicer danes še nima sredstev, da bi organiziral vsa potrebna podjetja, toda vse govori, da
bo Dobrohim v kratkem s potrebnimi sredstvi razpolagal. V kratkem času je bila pre-diskutirana cela vrsta vprašanj, kako preskrbeti s potrebnimi kemikalijami kmetsko ljudstvo, ki je, kot znano, sila naše republike.
Če bi mi obdelovali zemljo tako dobro ko Nemci, potem bi pridelali toliko žita, da bi mogli prehraniti ves svet. V sedanjem trenutku se že delajo poizkusi za pridobivanje fosfora in raznih fosforitov v masah, pa bi tako na cen način dobili fosforne kisline, ki jih rabimo za gnojenje in za razne strupene pline.
Druga važna stvar, ki jo je pokrenil Dobrohim, so razne kombinacije z beljakovino, ki so v vojni stroki velikanske važnosti. Na tem polju smo že dosegli velike uspehe, toda še večje naloge nas čakajo.
Nato je opozarjal Ipatjev na sijajen razvoj ruske kemije, ki uživa tako dober sloves, da se nekateri tujci samo zato, da bi se seznanili z našimi uspehi, uče rusko. Kemično znanstveno delo je neobhodno za razvoj kemične industrije, od česar odvisi vse. Svoje poročilo je končal Ipatjev z besedami:
»Dežela, v kateri ne bo razvita kemična industrija, ta dežela se ne bo mogla dolgo braniti in doživela bo kolosalne izgube. Zato je treba podvzeti vse mere, da se razvije kemična industrija do najvišje stopnje. V nas obstoje za to vsi predpogoji. Kemična veda je na najvišji stopnji, surovin pa imamo v izobilju. Treba samo pričeti z delom in naša kemična industrija bo v stanu popolnoma zaščititi republiko.«
Morebiti ne bi bilo napačno, če bi malo manj omalovaževali sovjetsko Rusijo, pa tudi sami malo več delali!
Herriot o izvolitvi Hindenburga.
V	svetovnih listih je izšel v nedeljo zanimiv članek Herriota o izvolitvi Hindenburga. Glavne misli Heriotoveag članka so: Vprašanje, na katero mi je odgovoriti, se glasi: »Ali bo ta izvolitev povzročila izpre-membo na sigumostnih načrtih, na katerih smo delali dva meseca?« — Odgovoriti morem le z rezervo. Zunanja politika Francije se nahaja v rokah Poincareja in Brianda. V oba sme svet zaupati., ker se bosta oba ognila vsakemu koraku, ki bi ogrozil mir.
O	namerah Hindenburga se ne morem izjaviti, ker ga ne poznam. Za časa londonskih pogajanj pa sem se spoznal z dr. Marxom in tedaj sem se prepričal, da je dr. Manc resničen demokrat visoke moralne kvalitete.
Prijatelji Hindenburga trde, da bo delal Hindenburg za sporazum med Francijo in Nemčijo. Ta sporazum bi bil zlasti osnovan na zbližanju francoske in nemške industrije, kar bi pomenilo zvezo premoga in jekla. Ti prijatelji pripominjajo dalje, da bi taka zve-
za bila predpogoj za uspešen odpor revolucionarnim silam. Končno izjavljajo ti prijatelji, da bi Hindenburg odobril že započeta pogajanja o sigurnosti in da bi se Nemčija za vse čase odrekla Alzaciji in Loreni.
Bodočnost bo pokazala, če so te izjave iskrene ali ne. Kancelar Luther je na kongresu trgovcev in industrialcev predvsem pokazal svojo skrb za obnovitev nemške gospodarske moči. Izgledalo je, da se hoče ta problem popolnoma podrediti političnemu. Razumel je, da je stalnost prvi predpogoj za mir v Evropi. In izgledalo je dalje, da hoče dati varnostne garancije, da tako zasigura nemoten razvoj Nemčije in Francije.
Toda tudi tu ni mogoče izreči zaključne sodbe. Brez vsakega dvoma je, da se je v zadnjih letih reakcionarni pokret v Nemčiji okrepil. Ali se bodo njegovi elementi zadovoljili z izvolitvijo Hindenburga?
V politiki je prorokovanje napačno. Ne moremo trenutno reči, če odgovarjajo izjave nemških politikov njihovemu globokemu prepričanju ali pa so le sredstvo, da se razprše sumničenja. Ali je vse to rekla Nemčija v svoji duši ali pa le zato, da se najprej opomore in da izvrši potem svoje namene? Pred to tragično dilemo je postavljen svet. Zato moramo čakati in biti na straži. Luthe-rovo ministrstvo hoče ohraniti status quo. Počakati moramo, če se bo moglo obdržati.
Smemo pa biti prepričani, da bo Francija ohranila svojo hladnokrvnost. Največje važnosti je, kakor je poudaril Briand, da ostane Francija v popolnem soglasju z Veliko Britanijo. Čvrsta zveza med Veliko Britanijo in Francijo je danes bolj ko kdajkoli nujnim predpogojem miru.
V Franciji slavimo sedaj stoletnico smrti Seint Simona, ki je tako silno vplival na razvoj socialnih idej 19. stoletja. Za časa dunajskega kongresa je napisal pomembno knjigo o »Reorganizaciji evropske družbe«, v kateri je položil prvi temelj za Zvezo narodov. V tej knjigi je tudi dejal, da zveza Francoske in Angleške je predpogoj vsakega miru v Evropi.
Ta resnica je 1. 1925 ravno tako točna ko 1. 1814. Želim, da veruje v to resnico enako globoko tudi Velika Britanija in upam, da bo Amerika pomagala, da to zvezo vzdržimo. Na tem sem delal, ko sem bil minister za zunanje zadeve in verujem, da bo Briand v tem oziru še bolj uspešen.
Sigurnost! Francija ničesar drugega ne zahteva! Naj nihče ne misli, da hoče ostati večno na Reni. Ona želi samo sigurna jamstva, da se ne ponove grozote leta 1914. Ne moremo upati, da bi se zopet zgodil čudež ob Mami. Če bi dobila Francija ta jamstva za časa pogajanj o Versajskem miru, kako lahko bi ji bilo danes, žalibože mora na ta jamstva še čakati. Dovoliti, da postane Versajski dogovor vprašanje, bi se reklo otvoriti diskusijo, ki nujno vodi do vojne. Mednarodne morale ni mogoče vpostaviti, če ne bo slonela na spoštovanju dogovorov. S svojo modrostjo, moralno avtoriteto, nam more Amerika pomagati, da pospešimo in dovršimo deTo pravice.
Kako spoznati, če želi Nemčija iskreno mir z nami? Odgovor je priprost. Če hoče Nemčija pokazati svojo dobro voljo za skupno delo, potem mora stopiti v Zvezo narodov in sicer pod pogoji, ki so ji ponudeni in ka-' tere more sprejeti. Od vstopa Nemčije v Zvezo narodov zavisi tudi rešitev varnostnega vprašanja.
Prepričan sem, da bomo mogli oceniti pomen Hindenburgove izvolitve šele tedaj, ko se Nemčija odzove pozivu in vstopi v Zvezo narodov.
Politične vesti.
—	Hrvatski kmetje za monarhijo. Na večerji, ki jo je priredil na čast članom anketne komisije g. Prpič in katere so se udeležili skoraj samo radičevci in radikali, so pripo-vedali člani komisije zanimive vtise s svojega izleta po hrvaškem Zagorju. Kmetje, ki so srečali avtomobil komisije, »o vsi brez izjeme klicali: »živel Radič!« — Ko so srečali manjšo skupino kmetskih deklet in žen, so avtomobil ustavili in pozdravili kmetice s klicem: »Živela republika!« Kmetice so jih začudeno gledale. Slišale so namreč, da je prišla neka angleška komisija, ki ima oditi na Bolgarsko, ki pa se je ustavila na Hrvat-skem. Ena kmetica je nato dejala: »Gospodje Angleži! Mi smo bili preje za republiko, sedaj pa nismo več. Mi smo sedaj vsi za kralja. Živio kralj! Živio Radič!« Vse kmetice so nato zaklicale isto. Dr. Janjič je novinarju, ki ga je vprašal, če se je gododek resnično tako odigral, to potrdil in pripomnil, da so vsi člani komisije dobili vtis, da je kmetski narod v resnici opustil republikanstvo. — V istem zmislu se je izjavil tudi dr. Laza Markovič, ki je dejal, da je Radičeva stranka sedaj nekaj čisto drugega, kakor pa je bila preje. Z ozirom na vse te izjave se pričakuje, da bo anketna komisija verificirala Radičeve mandate.
= Izjava dr. Bcneša. Dopisniku »Vossi-sche Zeitung« je izjavil dr. Beneš glede zavarovanja proti Nemčiji sledeče: Garancijski dogovor more biti učinkovit le v tem slučaju, če ga vsi, ki so ga podpisali, sprejmejo iskreno. Anglija pa dogovora sploh ni podpisala, Nemčija pa bi ga podpisala, toda le z rezervo. Tak podpis s strani Nemčije pa je brez vrednosti, ker ne bi preprečil, da bi Nemčija začela v trenutku, ko bi se čutila dovolj močno, z novo vojno. Dolžnost državnikov je zato, da tvorijo dogovore in koali; cije, ki bi dale možnost, da se stvori proti državam, ki bi "hotele pričeti vojno, sila, ki bi jih v tem preprečila. Sigurno je, da se more stvoriti za vzhodno Evropo tak neagresiven pakt. V vsakem slučaju pa si mora Nemčija dobro premisliti, predno napade Francijo. To je za Češkoslovaško in Poljsko odločilne važnosti, ker sta obe zvezani s Francijo s posebnim dogovorom. Sigurno je,
da meje na vzhodu ne smejo biti spremenjene.
= Zemljoradniška voditelja Petrini in Kosovski ubita. Krvava vlada Cankova je prišla v mučno situacijo. Dne 17. aprila je ofi-cielni bolgarski dopismi urad javil, da sta bila aretirana prvaka bolgarske zemljodelske stranke Petrini in Kosovski kot krivca atentata na katedralo Sv. Nedelje. Deset dni pozneje je isti dopisni urad javil, da se ni moglo ustreči prošnji angleških parlamentarcev, da bi obiskali oba voditelja, ker ni to v skladu s kazenskim postopanjem. Dne 2. maja se je pričel preki sod. Med obsojenci pa ni bilo ne Petrinija in ne Kosovskega. Mesto tega je objavljen v »Službenih Novinah« poziv, da se imata oba zglasiti pred sodiščem. Jasno je, da sta bila oba ubita v zaporu in sicer kot popolnoma nedolžna, ker nobenega dvoma ni, da bi postavila krvava Cankova vlada oba pred sodišče, da bi bila le količkaj kriva. Ker na ta način bi mogla krvava Cankova vlada dokazati sokrivdo zemljedelske stranke in s tem utemeljiti tudi najbolj nečloveško preganjanje zemlje-delcev.
—	Dokument trinoštva Cankore vlade je
apel, ki ga je poslal vsem predsednikom evropskih parlamentov zemljedelski poslanec Tončo Velinov. V te mapelu popisuje Tančo Velinov umore, ki jih je izvršila vlada Cankova in nato opiše svoj slučaj. Čeprav je pripadal najbolj zmerni skupini v zemljedelski stranki, je bil od vlade Cankova vendarle obsojen na smrt. Vasil Atanasov, član vojnega izvršilnega odbora pri čustendilskem okrožnem načelstvu, v katerem okraju je bil V&-linov izvoljen, mu je javil: »Tončo! čuvaj se! Sedaj je vrsta na Tebi, da boš ubit!« — Istočasno mi je javila oseba iz bližine komit-skega vojvode Ivana Brle, ki je zelo intimen z vladnimi krogi, da bom ubit. Drugi dan po atentatu v katedrali Sv. Nedelje je sporočil član vladne stranke mojim znancem, da mu je dejal okrajni načel n i k v Custen-dilu sledeče: »Te dni bo ubit Tončo. Ubijalec je določen!« — V tem trenutku je bil izvrševalni odbor zemljedelske stranke v Čustendilu že aretiran. Uboji in aretacije So se vršile v masah. Jasno je bilo, da za mene ni bilo druge rešitve, ko da pobegnem. Apel posl. Velinova konča s pozivom, da naj evropski parlamenti s svojo avtoriteto preprečijo uboje v Sofiji ostalih zemljedelskih poslancev. — Žalostno za evropske razmere je, da moramo dvomiti, če bo apel zalegel.
= Trockijeva izjava. Trockij ge je povrnil v Moskvo in prevzame važno mesto v sovjetski vladi. V zvezi s tem so pričeli listi pisati, da je Trockij spremenil svoje nazore in da Je postal pristaš proste trgovine. Z ozirom na te govorice je Trockij izjavil: Vse te vesti so popolna glupost. Skupno z vso stranko sem mnenja, da je sovjetski siste mz diktaturo proletariata in z monopolom zunanje trgovine neobhoden predpogoj socialističnega sistema. Politika pridobivanja k sodelovanju najširših krogov brezstrankarskih kmetov in delavcev ni v nobenem slučaju približanja k
parlamentarnemu načelu, ker se vrši v okviru sovjetskega sistema. Te politike se nikakor ne sme smatrati, kakor da bi socializem priznaval prednosti svobodne trgovine. Sedaj se dela na postopnem in kolikor mogoče nebolečem prehodu vasi k socializmu in sicer z metodami, ki so prilagodene gospodarstvu in psihologiji kmeta. Potek historičnih dogodkov potrjuje osnovna načela proletarske revolucije, kakor so bila teoretično formulirana od Ljenina in praktično od komunistične stranke izvedena.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA.
V	LJUBLJANI.
Drama.
Torek, 12. maja: Zaprto.
Sreda, 13. maja:	»Narodni	poslanec«.
Red D.
Četrtek, 14. maja: Zaprto.
Petek, 15. maja: Zaprto. Drama gostuje v Beogradu.
Sobota, 16. maja: Zaprto. Drama gostuje v Beogradu.
Opera.
Torek, 12. maja: »Mignon«. Red A.
Sreda, 13. maja: »Glumači«. — »Cvetje male Ide« (balet). Red B.
Četrtek, 14. maja: »Carmen«. Red E.
Petek, 15. maja: Gostovanje Hudožestve-nikov »Na dnu«. Izven.
Sobota, 16. maja: Gostovanje Hudožestve-nikov »Ženitev«. Izven.
Hudožestreniki r Ljubljani. Prvo gostovanje znamenitega igralskega ansambla Hudo-žestvenikov pod vodstvom umetnice gospe Germanove bode v petek dne 15. maja in sicer se vprizori drama »Na dnu življenja«. Tej sledi v soboto 16. maja Gogoljeva komedija »Ženitev«, ki je povsod, kjer so jo še igrali dosegla največji uspeh. V nedeljo 17. pa bo na odra klasična igra »Medeja« z gospo Germanovo v glavni ulogi. Pri tej predstavi sodeluje tudi celotni operni orkester. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Veliko oratorijsko delo na našem koncertnem odru. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani izvaja na svojem koncertu v ponedeljek 18. maja slavno delo francoskega komponista Cesar Francka »Osmero blagrov«. Delo je tako obširno, da ga je nemogoče v celoti izvajati na en sam večer, vsled tega iir vaja Matica sedaj najlepše dele celega dela, in sicer: Prolog ter III., IV., V. in VIIL blagor. Celotno delo je napisano za 7 solistov, mešani zbor in veliki orkester. Solistično sodelujejo ge. Lovšetova, Thierryjeva in Wo-hinčeva ter g. Banovec, Betetto in Zathey. Orkester pa je sestavljen iz celotne Muzike dravske oblasti in dela orkestralnega društva Glasbene Matice. Vstopnice v Matični knjigarni.
Dnevne vesti.
DVE ŠTEVILKI.
Pred vojno je imela samo dežela Kranjska »aslužbenih 49 inženirjev, ki so skrbeli za go-■3podarski napredek dežele. Danes je v celi Sloveniji zaposlenih samo 26 inženirjev.
Prvi in glavni vzrok tega^ nazadovanja je "vedno padajoča skrb vladajočih za gospodarski napredek Slovenije. Iz tega pa izvira drugi vzrok, ki je v slabih plačah državnih inženirjev. Vse se izogiblje državni službi in posledica tega je, da izgublja dežela delovne roke.
Skoraj za polovico je padlo število deželnih inženirjev v par letih. Gospodarske posle-•dice tega dejstva so tako evidentne, da jih ni treba razlagati.
In nihče se ne gane, da bi v tem oziru do-•segel zboljšanje, apatija je objela vse. Po ■vsem svetu pa narodi tekmujejo v napredku, le mi stalno zaostajamo.
Kljub temu pa deklamirajo pri nas mla-■ dinski listi stalno o neverjetni sposobnosti svojih šefov, ki vladajo nad našo deželo. Samo dve številki — in ta »sposobnost« je nazorno fotografirana.
— Cestna zbirka Siidmarkc na Dunaju prepovedana. Dunajski občinski svet je prepovedal z glasovi socialnih demokratov in krščanskih socialistov cestno zbirko (nekak
-naš cvetlični dan), ki ga je hotela prirediti .»Siidmarka«. Prepoved je bila utemeljena s ‘ tern, da sme na Dunaju samo pet korporacij prirejati cestne zbirke in bi dovolitev novih zbirk prebivalstvo samo ozlovoljila, kar bi Imelo za posledico, da bi ravno najbolj obče-koristne institucije trpele. Socialni demokrati pa utemeljujejo prepoved še s tem, da je Siidmarka čisto politična organizacija, kjer se zbirajo tudi hackenkreuzlerski elementi. Med vojno so Siidmarkovci prevzeli vlogo denunciantov pri vojaških sodiščih. Po vojni Pa je njihovo delo tudi čisto odveč. V Avstriji je ustanavljanje nemških šol dolžnost države, izven Avstrije pa so take šole samo vzrok k narodnim sporom. Zvezni kancelar dr. Ramek, ki je sicer krščanski socialist, je Razveljavil sklep dunajskega občinskega »veta, po intervenciji dunajskega župana pa Spoznal, da ga je polomil in svoj sklep umak-nil. Prepoved cestne zbirke za Siidmarko je torej veljavna. — Zdi se nam, da je princip, ki ga zastopajo dunajski socialni demokrati, zelo umesten tudi za slovenske kraje. Cvetlične dneve bi smele prirejati samo karitativne organizacije, ki skrbe za vse prebivalstvo in katerim nihče ne nasprotuje. Na Dunaju so dovoljene zbirke za usmiljene brate (bolnica), zaščito mladine, dunajsko reševalno društvo, zvezo društev slepcev in za dunajske reveže. — če bi se pri nas prelomilo -s tem načelom, potem bi se smelo edinole v korist Jugoslovenske Matice ter, da smo čisto modemi, — političnih preganjancev. Jas-■■®o pa je, da ima o tem odločevati edinole ljubljanski občinski svet, ker drugače bi še iz cvetličnih dnevov nastala strankarska špe-•kulacija.
— Za naše »državotvorne«. V Turčiji je '»pozicija proti vladi zločin. To je moral okusiti lastnik lista »Tanina«, ki je bil od sodišča v Angori vsled protivladnih člankov ob-■Bojen na dosmrtno deportacijo v neko mesto Anatolije. — Ali se morajo našim mladinom •■cediti sline po —• turških razmerah!
— Ix učiteljske službe. Vpokojeni so šolski upravitelji Matija Kenda v Smledniku i-pri Kranju. Alojzij Sežun v Mavčičah in Pran j o Rojina v Šmartnem pri Kranju. Učitelj Ernest Mayer v Konjicah je premeščen
v	Laško in prideljen v pisarno prosvetnega
Referenta.
.	— Faliifikatorji 1000 dinarskih novčanie.
Fančevgka policija je izročila novosadskemu državnemu pravdništvu pet ponarejevalcev Snovik tisočdinarskih novčanie. To so: bivši ;P"lcliski komisar Dragotin Gjurgjevič in satiri gospodične, od katerih je ena slušatelji-*sa trgovske akademije.
— Fakultativna prepoved alkohola na Ruskem. Sovjetski komisarijat za notranjo trgovino je ukinil odredbo, ki je prepovedovala privatnim osebam trgovino z alkoholom. Na mesto ukinjene odredbe je stopila fakultativna prepoved alkohola:	Tako državna, kakor privatna trgovina z alkoholom je prepovedana tam, kjer se izrečeta dve tretjini prebivalstva zato. Sedaj torej določi vsako mesto in vsaka vas po svoji svobodni volji, če se sme prodajati aikol ali ne.
— Samomor zeta angleškega kralja. Dne 9. t. m. je izvršil v Londonu samomor vis-count Francis Lascelles, soprog princezinje Mary, edine hčerke angleške kraljevske dvojice. Ustrelil se je v glavo. Samomor vzbuja v londonski družbi ogromno senzacijo. Moti-
vi	dejanja so popolnoma neznani. Sir Francis Lascelles se je poročil s princezinjo Mary leta 1923 ter ima ž njo dvoje otrok. Zakon je veljal kot jako srečen.
— 107 tisoč Din pozabil v vagonu. Ekonomski uradnik na drž. teologiji v Sremskih Karlovcih P. Maksimovič je pozabil dne 8. t. m. na potovanju iz Beograda v Sremske Karlovce v železniškem vozu taško s 107.000 Din državnega denarja, raznimi dokumenti in akti. Ko je opazil, da je pozabil taško v vagonu, se je vlak že odpeljal. Takoj je obvestil telefonično policijo v Novem Sadu, ki je preiskala ves vlak in vse potnike, taške pa vendarle ni našla.
— Poziv na dvoboj. Pavel Grabovac, mizarski mojster, je imel te dni opraviti na rudarski direkciji v Sarajevu. Uradnik je imel mnogo posla ter je sploh precej nervozen človek, zato se je zgodilo, da je Grabo-vaca nekoliko nahrulil ter mu dejal, naj pride drugikrat. In odšel je Pavle hudo razžaljen iz pisarne ter napisal uradniku pismo, v katerem ga pozivlje na »dvoboj na boks«, s pripombo, da ne nosi pri sebi nobenega orožja, ki bi bilo nevarno za življenje, zato naj prinese tudi uradnik seboj samo svoje pesti. Podpis se je glasil »s spoštovanjem razžaljeni Pavao Grabovac«.
— Ljubavna tragedija dveh 151etnih. Lansko leto je pobegnila v Desenzanu ob Gardskem jezeru takrat 141etna deklica s 151et-uim fantičem. Ko jo je pritirala policija nazaj k roditeljem, je poskusila samomor. No tekom časa se je njena vroča ljubezen naj-brže nekoliko ohladila. Zakaj te dni jo je zasačil njen bivši zapeljivec v nežnem razgovoru z drugim, takisto 151etnim fantičem. Zapuščeni ljubček je potegnil nož ter ga zasadil nezvesti devojki v vrat. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico ter je malo upanja, da okreva.
— Nevarna vlomilska tolpa pod ključem.
V	soboto se je posrečil orožniški postaji v Gorenji vasi pri Kranju dober lov. Postaja je dobila od kmetov zaupno poročilo, da se nahajajo pri kočarju Boštjanu Dolinarju v Podgori trije potepuhi, identični z onimi, ki so jih videli iti na dan vloma v poštni urad v Kranju proti meji in, o katerih so sumili, da so vlomilci. Na lice mesta se je podala močnejša orožniška patrulja, ki je dobila dva tička v listju na kozolcu, enega pa v hiši za pečjo. Pri aretovancih so našli orožniki najmodernejše vlomilsko orodje in zelo obremenilno korespondenco. Iz te korespondence je razvidno, da morajo imeti lopovi na vesti neštevilne in izdatne vlome, med drugim gotovo tudi znana dva vloma v Kranju in Tržiču — dasi trdovratno taje. Razvidno je pa tudi, da so jih nameravali izvršiti v kratkem še več. Njihova korespondenca kompromitira tudi druge osebe. Živeli so dobro od samih vlomov, brez vsakega drugega dela. Sedaj sede v škofjeloških sodnih zaporih, pozneje jih bomo pa videli v Ljubljani. Svedrovci so vsi trije Primorci. Njihova imena so: Josip Marušič iz Mirne pri Gorici, izučen čevljar, znan vlomilec in tihotapec, Izidor CigliČ iz Števerjana na Goriškem, konjski mešetar in tihotapec ter Josip Moravec iz Gorice, bivši strojni ključavničar.
P. n,
DOM. ČEBIN,
Ljubljana.
z.Vašim angleškim kovaškim premogom in angl. livarniškim koksom, ki ste ga nam dobavili , smo bili povsem zadovoljni. Cena je z ozirom na kakovost in v primeri s ceno oglja vsekakor nizka.
Z odličnim spoštovanjem
Lovro TEPINA, žzdr. upr. drž. podkovske šole SELO-LJUBLJANA
—	Obsojen pisarniški	ravnatelj.	Subo-
tiški juvelir Desider Friedmann je bil ovaden policiji radi tihotapstva. Da bi se ustavila preiskava, je ponudil policijskemu šefu 150.000 Din. Policijski šef je denar vzel, ga deponiral pri oblasti ter ovadil Friedmanna radi	podkupovanja. No,	sedišče je	Fried-
manna oprostilo, nakar ga je izgnala upravna oblast iz naše države. Predno je odšel, je pregovoril Friedmann direktorja pisarne su-botiškega sodišča Lazarja Sebežina, da mu je vrnil deponirani znesek .150.000 Din, čeprav sodišče še ni izdalo zadevnega rešenja. Radi tega je bil obsojen Sebežin nedavno na mesec dni zapora. Državni pravdnik se je pritožil radi prenizke odmere kazni, in Sebežin je dobil na drugi instanci v Novem Sadu 1	leto, poleg tega izgubi seveda tudi	službo.
—	Posnemanja vredno.	Iz Novega Sada
poročajo: Upravnik lista »Jedinstvo« Bogoljub Rapajič se je stepel dne 9. t. m. na ulici z bančnim uradnikom Božo Varičkom. Prišla je policija ter odvedla oba nasprotnika v policijski zapor. Toda kmalu nato sta bila zopet na cesti, in sicer s krvavima glavama. V lepi slogi sta se napotila nato k policijskemu šefu ter prijavila, da sta jih dva policijska stražnika pretepla. Šef policije Mihaldzič je obsodil policijska stražnika vsakega na tri dni zapora, poostrenega s postom. V ponovnem slučaju pa bosta odpuščena iz službe.
— Usodepolna ljubezen velctršca. Neki veletržec v Hamburgu, 52 letni mož, ki je živel s svojo soprogo in 5 otroci v lastni razkošni vili, se je zaljubil pred tremi leti silno vroče v 33 letno hčer svojega soseda ter pričel zanemarjati svoje kupčije. Tudi, ko se je sosed preselil v Berlin, ni bilo nič boljše. Veletržec se je vozil pridno v Berlin, samo da je mogel biti v bližini svoje ljubezni. Polagoma je zapravil svoje lastno in premoženje svoje soproge. Nedavno je prišel zopet enkrat v Berlin. Ostalo mu je še ravno toliko denarja, da bi se bil lahko vrnil domov. Toda prisedli na kolodvor, se je zopet vrnil. Ilrepenenje ga je gnalo nazaj v naročje prijateljice. Da bi mogel ostati dalje časa v Berlinu, je ukradel v D-vlaku kovček, v katerem je upal, da bo našel velike dragocenosti. Pri tem so ga zasačili, in obsojen je bil na nekaj mesecev ječe. Ko je odsedel kazen, je ostal v Berlinu ter pričel krasti zimske suknje. Tudi pri tem so ga kmalu zasačili, in sedaj sedi nekdanji kavalir zopet radi j tatvine.
— Železniška tatvina. Pretekli teden so ■ vlomili neznani zlikovci med Rajhenburgom 1 in Zagrebom v plombirani železniški voz ter j odnesli tri kovčeke perila v skupni vredno- i sti 69.255 Din. Perilo je bilo last dr. Wemer-ja Hohna iz Zagreba.
— Potop japonskega parnika. Iz Tokia poročajo, da se je potopil dne 8. t. m. ob silni nevihti japonski osebni parnik »Togu Maru«, ki je oskrboval redni promet med Šangkaijem in Jokohamo. Vse moštvo in pa-sažirji, skupaj kakih 100 oseb, je utonilo.
— Prodaja kvasa na korist Jugoslovenske Matice. Tvrdka M. Žigon v Škofji Loki je letos že ponovno nakazala Jugoslovenski Matici 1500 Din kot procente za prodani kvas. Tekom zadnjih let je imenovana tvrdka nakazala Jugoslovenski Matici nad 15.000 Din. Zato jo toplo priporočamo vsem trgoveem,
pekovskim mojstrom in gospodinjam. Kupujte kvas pri tvrdki Žigon, ker s tem podpirate Jugoslovensko Matico.
— Kovače, kleparje, ključavničarje in sorodne stroke opozarjamo na pohvalno izjavo drž. podkovske šole, ki jo je prejela tvrdka D. Čebin, zaloga koksa in angleškega kovaškega premoga v Ljubljani, in ki jo danea priobčujemo v našem listu. Našim eenj. čita-teljem toplo priporočamo, da se pri nakupa koksa in kov. premoga vedno poslužujejo te solidne tvrdke.
— Apel na usmiljena srca. Reven lOOod-stotni invalid, oče 6 otrok, v starosti od 2 mesecev do 11 let, se obrača tem potom na usmiljena srca s prošnjo za podpore v obleki in denarju. Mož je težko bolan, brez premoženja in zaslužka. Darove sprejema iz prijaznosti uprava lista.
Ljubljana.
1— Uravnava Gradaščice, Glinščice in ](*-lega grabna; cenitev zemljišč. Da se ocenijo
prizadeta zemljišča, ki se imajo razlastiti odnosno obremeniti s služnostmi ob priliki uravnave Gradaščice, Glinščice in Malega grabna ter da se bo mogla v tem pogleda izdati razsodba, se snide uradna cenilna komisija v ponedeljek dne 18. maja 1925 ob devetih pri jezu v Kosarjih ter bo cenila ta dan ter naslednje dneve, dokler ne zvrši svojega dela, na Malem grabnu vzdolž do izliva v Ljubljanico; Za ocenitev zemljišč ob Gra-daščiei in Glinščici se komisija snide v potek dne 22. maja 1925 ob devetih dopoldne pri jezu v Kozarjih ter bo cenila ob Grada-ščici do izliva Glinščice ter Gradaščiei do izliva v Ljubljanico. Če ne bi končala deta. tega dne, bo nadaljevala prihodnji dan. —
1-— Ogled steklarne v Zagorju priredi Slov. trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani na praznik dne 21. maja. Odhod z glavnega kolodvora ob 7.50 zjutraj. Zbirališče pred kolodvorom ob 7.20. Obvea-ne prijave najkasneje do sobote 16. t tu. — Odbor.
1 — Sah s živimi figurami. Agilna »Atena« je razveselila v soboto Ljubljano s Šahom z živimi figurami. Za prireditev, novost za Ljubljano, je vladalo splošno zanimanja in da ni nagajal dež, bi bil hvalevreden trud »Atene« sijajno poplačan. Pa tudi tako je bil obisk dober. Vsa prireditev je bila ljul>-ka in zelo okusna. Bele figure so predstavljali Belokranjci, črne pa Gorenjke. Zlasti posrečeni so bili konjički, toda tudi ostale figure so bile dobre. Pogled na šahovo desko z živimi figurami je bil nad vse slikovit in posebno nastop ko razstop vreden vse pohvale. Z belimi figurami je igral kvoto vni mojster dr. Vidmar, njegova nasprotnika pa sta bila inž. Zupanc in g. Mržlikar. Zmagal je po 25. potezi beli. — Na priro-ditvi je treba »Ateni« čestitati in mislimo* da bi ponovitev igre imela lep uspeh.
1— Zakaj je bila preložena planinska tombola? 1. Radi premalega števila razpečanfh srečk. 2. Radi prevelikega števila prireditev« ki so bile 10. aprila na dnevnem redu. K Radi dežja. Vsi ti in drugi momenti so tako tehtni, da se je bilo bati izgube. Naj to naši prijatelji vpoštevajo. Tombola se pa mora odigrati 17. aprila. To je zadnji Belokranj-
Idgar Riee Burroughs;	53
larzanovi doživljaji v džungli.
Lelo med vejami se nahajajo dobro izhojene '-aleze, natanko kot sledovi na zemlji, a gori v drevju ■se večkrat cepijo in sečejo, ker je pot bolj odprta, 3kot pa v goščavi pri tleh. Tarzan in Taug sta sledila po dežju eno teh dobroznanih stez, ker je opičji -človek vedel, da je to edina pot, ki jo je mogel ro-ipar logično ubrati; a ko se je steza cepila, nista več •vedela, kaj naj storita. Počakala sta in Tarzan je Paskal vsako vejico in vsak list, ki bi se ga bila bežeča opica mogla dotakniti.
Ovohal je deblo in iskal z ostrimi očmi po ■skorji, če ne bi mogel kje zagledati znamenje za pot :«begle opice. Delo je bilo zelo počasno in Tarzan -I® dobro vedel, da se opica iz tujega rodu medtem -■neprestano oddaljuje, — da je pridobil dragocene minute, v katerih je mogel priti na varno, predno • bi ga mogla s Taugom dohiteti.
Najprej je Tarzan preiskal prvi del križpotja, •potem drugi ter uporabljal pri preiskovanju svoje čudovito džungelsko stezosledstvo. A ponovno se je zmotil, kajti huda ploha je izmila vse sledove na dostopnih plateh. Pol ure sta iskala Tarzan in Taug, potem pa je Tarzanov fini nos zasledil na doljni strani lista slaboten duh Toogovega sledu, ki se ga je s kosmatim hrbtom dotaknil na begu.
Zopet sta pričela zasledovati, a sedaj je bilo vdelo bolj počasno in dosti zastojev jima je jemalo
pogum, če se je sled zopet in zopet izgubil. Mi tudi pred dežjem ne bi mogli odkriti nikakega sledu razen morda na krajih, kjer je stopil Toog na tla. Na takih mestih je bil tudi za navadnega zemljana viden odtis močnega gležnja in široke noge. Iz teh in enakih znakov je spoznal Tarzan, da opica še vedno nosi Teeko. Globina odtisa je napovedovala veliko večjo težo, kot jo je mogel imeti največji samec, kajti stvorila ga je skupna teža Tooga in Teeke, dejstvo, da se je na zemlji poznal le odtis ene roke, pa je razodevalo, da je bila druga roka zaposlena z drugim delom, namreč z nošnjo jetnice na kosmati rami. Tarzan je mogel na posameznih mestih celo dognati, da je opica prekladala breme z ene rame na drugo, namreč zato, ker je prehajal globlji odtis na drugo stran, odtisi gležnjev pa so obenem prehajali. Potem so zapet prišli predeli na ravnini, kjer je hodila opica le po nogah — tako, kot hodi človek. A to so delale vse opice vrste človeških opic, kajti, različno od šimpanza in gorile hodijo te vrste opice prav tako rade brez podpore rok, kot pa po rokah. A vse to skupaj je pomagalo Tarzanu in Taugu, da sta spoznala, kod je ropar licdil in s temi neizbrisnimi personalijami v glavi bi ga pri srečanju mnogo lažje spoznala, tudi, če bi bil Teeko že preje odstranil — dosti lažje, kot pa moderen detektiv, ki z vsemi mogočimi, sredstvi in znanjem zasleduje zločinca.
A z vsemi razvitimi čuti je bilo obema samcema iz Keršakovega plemena težko, včasih le po sledu hoditi in, čeprav sta se kar najbolj potrudila, še drugi dan popoldan nista zasledila beguna. Sled
se je med tem zopet ojačil, ker je bil nastal šele po dežju. Tarzan je vedel, da morata v kratkem dobiti stik z roparjem in njegovo žrtvijo. Nad njihovim, previdno se plazečim telesom je čebljal Mami s svo jimi tisočerimi tovariši, kričali in žvrgoleli glasni ptički, nebrojni mrčes pa je šumel v zelenju. Mal sivobradec, ki je kričal in zmerjal na tenki veji, je pogledal navzdol in jih opazil. Naenkrat je dolgo-repec utihnil in jo odkuril, kot bi imel Sheeta krila in mu sledil za petami. Po vsem je bila le mala, zelo prestrašena opica, ki si je hotela rešiti življenje — torej prav nič posebnega.
Kaj pa je počela Teeka med tem časom? Ali se je končno udala v svojo usodo in je spremljala svojega novega soproga v spodobni pokornosti ljubeče in voljne neveste? En sam pogled na par bi celo hudega obrekljivca popolnoma pomiril. Bila je razmesarjena in je krvavela iz mnogih ran, ki jih je prizadejal hudi Toog, ko jo je hotel prisiliti svoji volji. Toog sam je bil tudi pošteno zdelan in ranjen, a v svoji prirojeni trmasti divjosti ni hotel spustiti sedaj ne več presladko breme.
Izsilil si je pot skozi džunglo na lovišča njegovega plemena. Upal je, da je njegov kralj pozabil na izdajstvo, a čeprav se to ne bi zgodilo, se je hotel udati svoji usodi — vsaka usoda je bila boljša, kot pa še dalje prenašati družbo te strašne samice. Razen tega si je želel, pokazati jetnico svojim drugom. Morda jo je tudi hotel kralju obesiti — mogoče je, da ga je sedaj taka misel priganjala na pot
(Dalje prih.)
cem rezervirani datum. Ta dan se vrši tudi
V	hotelu »Tivoliju« velika vrtna veselica. Natančni program sledi.
UMOR V BUBGTHEATRU.
Umor v Burgtheatru na Dunaju še vedno ni popolnoma pojasnjen. Na vsak način pa je ugotovljeno sledeče: Umorjeni Todor Ar-navtovič-Panica je bil morilec macedonske-ga voditelja Borisa Savarova. Njegovo pravo ime je Todor Dimitrov. Bil je član macedon-ske organizacije, ki je prišla 1. 1906 v konflikt z najvišjim maeedonskim svetom v Sofiji. Organizacija je obsodila takrat Savarova na smrt. Todor Dimitrov je stanoval na Dunaju v stanovanju znanega dr. Filipa Atanasova, ki ga je policija izgnala z Dunaja. Nedavno je prišlo baje v skupini ma-eedonskih emigrantov na Dunaju do spora. Pri tej priliki je nastopil Todor Dimitrov zoper dr. Atanasova. Zdi se, da je bila eksekucija atentatorici naročena, dasi vstraja pri •vojih prvotnih izpovedbah in trdi, da je umorila Dimitrova iz lastne inieijative, ker ni bil dober Macedonec. Vsekako pa je dokazano, da so obsodili Dimitrova njegovi politični nasprotniki že opetovano na smrt. Neka prijateljica atentatorice trdi, da je bil izvršen umor mogoče v trenutku duševne zmedenosti, ker je Mencia Camizin težko bolna na ledvicah ter ima vsled tega večkrat groznico. V kratkem je imela biti operirana. Opetovano se je izrazila, da si hoče vzeti življenje. Todora Dimitrova je spremljala v zadnjem času na vseh njegovih potih cela telesna straža. Na cesti so mu sledili neopa-
ženo vedno trije ali štirje dobro oborožen' somišljeniki. Bil je znan kot eden najbolj, odločnih nasprotnikov današnjega bolgarskega režima. Tudi Bogadinov, ki je spremil Dimitrova v gledališče, je spadal k njegovi telesni straži. Imel je, kakor vsi drugi, pri sebi velik samokres, naboje pa je nosil celo v žepih telovnika. Atentatorica je izpovedala, da je izvršila atentat med drugim tudi radi Jega šele sedaj, ker je čakala, da se je poročila Dimitrova svakinja, njena prijateljica, češ da bo imela vdova v rodbini vsaj enega moža, ki ji bo šel lahko na roko. Kljub temu je mislila neprestano na umor ter je nosila samokres vedno pri sebi. Dejala je: Veseli me, da sem ga umorila, sedaj rada umrem.
Glede vprašanja, če je bil Paniča morilec Saratova, bi bilo omeniti še sledeče: Preiskovalni sodnik M. Kusov je izdal 2. janu-arija 1908 tiralico zoper sledeče »macedon-ske zločince«: Jan Sandanski, 35 let star, Aleksander Bujinovič, 29 let star, Todo Paniča, 28 let star, o katerih je dokazano, da so slovesno sklenili skupno a takrat že zaprtimi »roparji in revolucijonarji« Petrom Popom Arsovom, Korsto Bulgarijato in Cerno-pejevom — umoriti Borisa Saratova in Ivana Gervanova ter določili potom žreba za eksekucijo Todora Panico.« V tej tiralici je poživljal Kusov vsakogar, da izroči imenovane, mrtve ali žive, bolgarskim sodiščem.
Kar pa se tiče smrtnih obsodb, ki so jih izrekli avtonomistični Macedonci glede Paniče, je ugotovljeno, da so sestavili po umoru njihovega pristaša Aleksandrova smrtno listo, na kateri je naveden na prvem mestu
laek London:	(si)
Burni doživljaji.
Boman z lužnega morje.
In vendar je 5e okleval in ni mogel verjeti vse te zgodbe. Zagledal se je v znano mu pokrajino in v morje, ki se je penilo pod lahnim, a stalnim vetričem. V smeri od Tulagi je videl bela jadra dvojadmice, ki je plula proti Berande. Doli na obrežju se je pasel konj in Sheldon si je v duhu predstavljal Se drugega konja. Za trenutek je uprl svoj pogled v dim, ki je vstajal iz sušilnice za kopro, nato pa je ogledoval barake in kolibe z gospodarskimi orodji, šupe za čolne in bungalow in naposled se mu je ustavilo oko na mali Joanini koči, ki je stala v kotu dvorišča.
Skrivaje se pod drevesi je prodrl še četrt milje dalje. Če bi Tudor prodiral z enako braino, bi se morala na tem mestu srečati; zato je Sheldon sklepal, da je oni napravil ovinek. Najtežavnejše je bilo ugotoviti mesto, kjer se nahaja tekmec. Vrste dreves so se pravokotno raztekale in vsled tega je mogel pregledati vedno le po eno ozko progo. Njegov nasprotnik pa je lahko prišel po so-
sednjem drevoredu ali pa še dalje na levi ali na desni. Morda je bil oddaljen sto čevljev, morda tudi pol milje. Sheldon je korakal dalje in ugotovil, da je bil navadni, starokopitni dvoboj mnogo priprostejši in lažji, nego to dolgotrajno igranje na skrivalnico. Nato je skušal napraviti ovinek in na ta način presekati krog svojega protivnika; toda nikjer ga ni ugledal in zato je stopil končno na odprt prostor, kjer so mlada, komaj do pasu segajoča drevesea nudila le malo zavetja in kritja. Komaj se je pokazal m stopil korak naprej, je počila na desni puška; krogle sicer ni slišal, čul pa je tresk, ko se je par korakov od njega zarila v deblo palme.
Skočil je nazaj v zavetje večjih dreves. Dvakrat se je pokazal na tak način in obakrat je nasprotnik ustrelil nanj, ne da bi ga on sam le za hip ugledal. Tedaj pa ga je pričela stresati jeza. To bi bilo pa vendar prokleto neprijetno, si je mislil, da bi mu človek služil za tarčo; stvar je sicer neskončno bedasta, toda hkrati smrtnoresna. Tu ni bilo nikakega izhoda; ni bilo mogoče streljati v zrak in potlačiti stvar, kakor pri staromodnih dvobojih. Ta medsebojni lov dveh ljudi je moral trajati tako dolgo, dokler eden ne pogodi drugega. In če eden za-
Čavljev, na drugem Bojnev, na tretjem Paniča in na četrtem Šahov. Doslej so umorjeni že vsi razven zadnjega. V krogih na Dunaju živečih macedonskili emigrantov se smatra kot popolnoma gotovo, da je aviziral Antonov avtonomistične Macedonce, da se mudi Paniča trenutno na Dunaju, kamor je prišel obiskat svojega sina. Zato govori tudi dejstvo, da je pisala atentatorica meseca januarja naenkrat sestri umorjenčeve žene, — s katero se je seznanila pred petimi leti v Sofiji, in s katero ves ta čas ni imela nobenih stikov, da je bolna ter jo je prosila, da naj pride na Dunaj, kar se je tudi zgodilo.
Popolnoma pojasnjen pa ta umor še ne bo tako hitro. Preiskavo otežkoča zelo tudi dejstvo, da nastopajo emigranti, iz strahu pred atentati, pod različnimi imeni ter imajo dostikrat izstavljene tudi potne liste na neprava imena.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 11. maja.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 bi. 62; Loterijska 214% državna renta za vojno škodo den. 176; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 2C0; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, blago 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805, bi. 825; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 380,
nemari priložnost ter ne uniči nasprotnika, poveča s tem sovražnikove izglede na zmago. To je bilo nesporno in vsaka pretirana čustvenost je bila odveč. Saj je Tudor predlagal ta način dvoboja, — je dokončal Sheldon svoje razglabljanje ter pričel polagoma napredovati v smeri zadnjega strela — »in s tem je dokažal svojo vražjo premetenost« —
Ko je dospel na ono mesto, Tudorja že ni bilo več tam. Opazil je le še sledove njegovih korakov, ki so kazali, da je odšel globlje med nasade. Približno deset minut pozneje je hipoma zagledal Tudorja, ki jo je, oddaljen kakih sto metrov, mahal skozi isti drevored kot Sheldon, toda v nasprotni smeri. Sheldon je dvignil puško, toda oni je medtem izginil. Dasi ni upal na uspeh, je vendar Sheldon na »lepo srečo nameril svo-jo avtomatično pištolo ter v dveh sekundah izpalil osem strelov v ono smer med drevje, kjer je izginil Tudor. Potem pa je legel za nekim drevesom na tla, želeč si, da bi imel puško s svinčenimi drobci. Vtaknil je drugi naboj v prazno pištolo, premaknil varnostno zatvomico ter napolnil prazni naboj.
Kmalu potem je poskusil Tudor isto sredstvo proti njemu in krogle so sikale mimo
I	bi. 385; Združene papirnice Vevče, Goriča-?oom ^edrode d' d-’ Ljubljana den. 110, bi. 265 bf280113 drUŽba< d' d'> Ljubljana den.
Blago: Les: Cerovi krlji od 25 cm prem. napr., od 2 m dolž., fco nakl. post. 12 vag., den. 18, bi. 18; trami od 5/6—6/8, monte, fco meja den. 3<5; hrastovi frizi od 4—9 od 25 ! do 60 cm, fco meja den. 1380; bukova drva, j suha, 1 m dolž., fco meja den. 25. — žito iBs
I	poljski pridelki: Pšenica Rosafd, rinfusa*. par. Ljubljana bi. 470; pšenica avstralska rinfusa, par. Ljubljana bi. 465; pšenica Hard: Wmter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490; otrobi pšenični, drob., fco. vag. Ljubljana bi. 1UU; koruza promptna, par. Ljubljana den.
nfn’ ™ukedonski’ rešetan, fco Ljubljana, den. 350, bi. 367.50; krompir rumeni, fco-štajerska post. bi. 115; krompir roza, fco* štajerska post. bi. 135.
BORZE.
-	Zagreb, 11. maja. Devize: Curih 11.90-' oSk S-’ Praga 181-90-184.30, Pariz 320 do-f5’ Newyork 61.31-62.11, London 298.25 j	drst 252.25-255.25, Berlm 14.635-
do 14.785, Dunaj 0.0864—0.0876. o Lurih, 11. maja. Predborza: Beograd; ok o®_ok ov ’ wPariz 26.85—26.90, London 9?9o~i?o l' Newyork 516.50-517, Milan. 21-20-21.23, Praga 15.30-15.32, Dunaj-0.007260—0.007280.	1
An atentat.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander., Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
njega kot zlovešči dež, udarjajoč ob palmova debla in odbijajoč se od njih z glasnim cviljenjem. Zadnja krogla se je dvakrat od-bilai °d dveh različnih dreves ter je, izgubi vsi večji del svoje moči, zadela Sheldon®-krepko v čelo m mu padla k nogam. Za hib. Je izgubil zavest, ko pa je zopet spregledal* je opazil, da rana ni nevarna in da mu je. ostala le grda bula, ki je naglo naraščal*-do velikosti golobjega jajca.
Lov se je nadaljeval. Ko je prišel enkratna rob gozda, blizu bungalowa, je videl sluge in kuharja, ki so se zbrali na zadnji verandi ter zvedavo gledali med drevje, pri čemer so se smejali ter govorili vse vprek a-svojimi čudnimi, visokimi glasovi. Ob drugi priliki je naletel na četo delavcev, ki se-, trebili plevel. Ko je prišel k njim, so se komaj zmenili zanj, dasi »o dobro vedeli, kaj. se godi. Ce so ti zagonetni beli ljudje skušali ubiti drug drugega, je bila to stvar, ki: *e m črncev prav nič tikala. Ce pa so vseeno imeli kaj zanimanja za to zadevo, so ga znali pač spretno prikrivati pred Sheldonom.. Odredil je, naj kopljejo plevel na oddaljenem-kraju ter zasledoval Tudorja dalje.
(Dalje prihodnjič.)
ALI OGLASI
nftii— 4# J* bmmmd Ote 3K mita —daljna b—4m
ammttKn*
Suhe mavrahe ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Vrtnice
visokodebelno, priznano lepih vrst, kakor tudi vrtaice-pleulke in vrtalca - ialajke nudi cenj. občinstvu Anton Forant, trgovski vrtnar, Ljubljano, Ambrožev trg št. 3. Naročila •e »prejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu.
Trgovci zaslužijo
dobro pri patentiranih javorjevih pralnikih 28 X 31 cm kot »lonoko-Heni, trpežnejši od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vreško, Polsela.
Š valni stroj
dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo pod »Tako j«.
Znanja želi
gospod it krogov inteligence. Poznejša lenitev ni izključena. Reflektira na dame do 40 let. Ponudbe pod »Izobrazba in samostojnost«.
Kupi se
pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro »I. B.«
Miren gospod
kateri je celi dan odsoten išče sobo
z separatnim vhodom, najraje v bližini opere. Ponudbe do 21. maja na upravo lista pod »Soba«.
Vera in Rolpha.
Ker je bil zadnji sestanek, kakor znano, radi vremenskih neprilik nemogoč, prosiva za novega če še re-flektirate. Odgovor z vajinim naslovom na upravo »Narodnega Dnevnika« pod »Kastor in Pollux«.
Gospodična
vešča vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo pod »Delo«.
Upokojenec
bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka-sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vesten«.
Josip Peteline, Ljubljana
R> vcUlto! (Mira fwSmwH	Ob	vodi Blat malo 1
Pripori. potrebSCIne »Da SIvUJ«, krojače. Čevljar)*, sedlarje, Md» M«««, pletenine, žepm rabe«, SCetko, nkuuc, toaletno blago.
i «3	-	*	Telefon	*1S
	
GAMAUFOVI |e izborno učinkovito sre bujnega razvoja in vzbudi Cena zavojčku Din 3'—. »VRTNARSK Stalna zaloga: Herzman:	J umetno gnojilo za cvetlice
	dstvo, katero omogoči rastlini do izredno v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Razpošilja društvo: A ŠOLA« V KRANJU. iky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Kanc.
dobite pri tvrdki M. TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
po sledečih cenah:
Beli platneni	na	1 špango z leseno pelo..................Din	120'—
Beli platneni	na	2 špange z leseno peto..................Din	120'—
Beli platneni	na	trake z leseno peto.....................Din	120‘—
Sivi platneni	na	1 špango z leseno pelo..........
Sivi platneni	na	1 špango in usnjeno peto ....
Ot«,! mImIm	o	a	lltalm • — nonlnMO o a! A
oivi piaineiii na j. bpanyu 111 usiijeuu |
Sivi platneni na trake in usnjeno peto	............
PoSll|a se tudi po poltnem povzetju.
Din 120’-Din 120.-Din 120--
Odvetnik
dr. Ciril Kraševec
je oboril svojo pisarno ;! CERKNICI PRI RAKEKU, f
Kupi se
dobro ohranjeno moško kol. Ponudbo na upravo pod šifro »Kolo«.
Abadic
etgaretnl papir sopet stalno na »alogL A. Lampret, Krekov trg 10.
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70’— do Din 150'—, otroške od Din 50'— do Din 70'- nakileni od Din 100’-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT. Ljubljana,
Start trg'štev. 21
Instrukcije
v vseh predmetih daje dijak gimn»-zije. — Naslov se izve v upravi..
Naročajte in razširjajte »Narodni Dnevnik" I
isam d.d.
TVsftca knjtoe, pravila, oanlka, račune, Make, čašo	(
avfla, oanlk«, račune, latake, brošur«, posetnic« iti rat|jlai dulce, e tr0OV8ks» kakor tudi vst Lastna knjlpovt
TELEFON 552
vse drug batinaLastna knjigovoanic
CpEiLjANA - SIMON OHEOORClČRVA Ul*. 13