Posam. štev. Din 1 četrtkova In sobotna številka Din 1.50 x izhaja wak &in, rarven praznikov, ob 18. mi z J*™®0® nasiednjogn dne. Stane »«sečno po pošti D 12*50, za fno-®TOrtvo D 20*50, dostavljen na dom m » naizkaznice Din 12*50, ejaka knjižnica *todWHM¥I UST« {četrtkova .štev. »Tal>ora“) ie naroča kot tednik ™ »tano meseSno 2 Din, četrta •leb*> 6 Din, polletno 12 celoletno 22*50 Din se plaEojo v naprej. Posam. štev. Din 1*—, četrtkova In sobotna številka Din 1*50 OEEDKiSTVO »Tabora* la .N«-rodnega Iut%" je v Mariboru, Jur* čioeva ulica 4, L nadstropje. •— Telefon interurban £ k tov. 236*. —• Rokopisi sc ne vračaj©.1 «»■ OPRAVA v Jurčičevi' d-St.4, H pritKcje desno. — Telefon St. 21. i§£ SHS poštno-ček. račun za wTabor* M 11.787, za .Narodni lUt* 12-853. 'ga = Na naroHla brei denarja ee n* g ozira. Inj tratne cene po dojovM*. Leto: IV. (II). Maribor, četrtek 25. oktobra 1923. Stev: 242 (43). Neresnost klerikalne politike. [: • - , Maribor, 24. oktobra, / v . ,v Soboto 20. trri. jo Sila otvoritvetia Ja v tekočem! zasedanju narodne skiip-lne. Volitev predsedstva. Opozici jonal-,® skupine (demokrati, muslimani in . ^ikalei) «r> se sporazumeli za skupilo »!i 0 kandidatov za predsedništVo skup-^'ne 'hi tildi klerikalni klub jo dal svo-^ ?a kandidata. Velikega pomena je pri . er« glasovanju, zlasti1 z ozirom na u-j .Jla. Zurfaj, ako se pokaže, da ima vla-Jg režimi le Slabotno večino in še ti-■re.. lPljeno z nazriim1 obljubami iti kori protinarodninf Strankam1 (tur-je ^. ^em'jetovcem iri Nemtem). Zato takem glasovanju veliko važnosti, VS' P08!*®5* na mestu. Da se je to ;°' Ki bila kandidatska lista opozi-5l dobila nad 90 glasov namesto 70 lo j1??1 125 režimiskim. To se fti zgodi h vi ^ .^aSti' padlo V oči, 'da jo izmed ^^rikalftiK poslančevi bilo navzočih’ w *_in da je manjkal Colo klerikalni ffa opoafciia kari- 8, aIa v predsedstvo, r slabotnostjo Si radikalci veselo Sneli opozicije ter 80 zlasti, da so se slovenski kleri-Bl<* *&Blanci ali sprehajali lepo po <%*,•. J} ali pa sedeli po beograjskih Ij« * pa, kateri imajo ostrejši po-t^j Proniknejo nekoliko tudi za tat-.1 Političnih dogodkov, so si bili itijj •* ha jasnem', da odsotnost kl-erikal-ijj poslancev ni le slučajna, ampak da t4j%arjo ficka j tiči. Značilno jo namig ’ je že dan pred Sejo skupščine, dne prišla iz Beograda vest o skle-^.yla'de, »da se za gotov čas odgodi li-pokrajinskih uprav v svrho Pi začudenje jo bilo že 20. tiri. °d fceje*11" klerikalni poslanci So izostali ?°t^aKV* kateri 3e šlo za to, da Se iz-11 hi,]; Cj0 tla radikalski Strahovladi, tj ^Povedanih Radičevih poslari-'1°. j> .1 riaj pomagali to izvidi ti, ni °v ■'asot1- V imenu federa-'*ici ^ a “loka se je dr. Korošec z radi-^a^ji pustimo vas radikalce na I Slover,-0 Sedete Ha Hrvatskem in K^'iT)rav 1,11 ^oloSb' ustave o uvedbi §a-t ^ v.1%0 razc'°litvi države v oblasti. ° 0 ustavitvi likvidacije potnem • tlIrrav: v Sloveniji in1 na Hr-jt?C6TS .^oacesija radikalcev klori-t Sanir?, .^•T^1°v(y tiho podporo radikalom SftaBki vladi. In tako so kleri-* VGr- °stali lepo v zapečku w- e^°, da jo klerikalce e3o prevaranemu ljudstvu še ^. iie in.0 e^°’ da jo klerikalcem težko, 'i lnpsti Prevaranemu ljudstvu še jp-^arie ^ Jcroznišu ob času Volitev ob-jj^° z °non)i i;e> Zato Se zado vol ju- ti v<>ie -r«. rv]co> ki jim 30 vrže Pa-5e ^ 1Ze kakor beračem. Taka mr-,;r e»otria uprava za Sloveni-k Ovo V T^^i med l judstvom Vsaj nekako slovenske avtonomije. Samega sebe, ftaj- CNel3»° SJovei t VaTaai« » .“ai _ . *5amo! rrela‘ t*)dw‘^?Pr!!vara’ ^a^oršni se je V /JoWmia. ^atcra Polili čna sfcrari-\ , 6 ,V) r^°vdanske vustave bodo 5**> Hi • “••'“v % <11 * J*e vil.** ^°P!ti v življenje, u ^%'tnii, "t ^erikalcev, da je za-hoi-c ^riceai j radikalske vla-Z£'1 vsako ceijo vzdržati ga Češkoslovaški gostja v Mora. Izlet na Falo. Ogled viiiaršiko šole. * 1 G espodarska anketa v Narodnem domu. •— Prisrčn« slovo. M ari hor, 24. oktobra, Darics zjn- rat o mariborski industriji 'je podal co-traj ob 8. uri so se zastopniki češkoslo- neralni ravnatelj »Drave« g. A. Križ-vaških gospodarskih krogov peljali s nič. Veletrgovec g. Šoštarič je refe-posebnim vlakomi na Falo, da si ogledajo riral imenom trgovskih krogov. V ime-tamošnjo elektrarno. Spremljali so jih nu mariborskih obrtnikov jo izročil po-člani tukajšnjega Sprejemnega odbora, zdrave g. Fran N o v a k. Govoril je tudi Po natančnem ogledovanju našega naj- še g. Pirc. V imenu Čehov sta še ogla-večjega hydroelektričnega podjetja so sila k besedi g, Bartoc, ki jo podal Se ob 10. uri vrnili v Maribor. Takoj na- kratki ekspoze, in zastopnik tekstilnih to so Se podali v vinarsko in sadjarsko tovarnarjev g. Bednaf. (O anketi po-šolo, kjer jim1 je g. ravnatelj Žmavc raz- ročamo jutri natančneje). Bilo jo že kazal tamošn je sadjarske in’vinarske na- pol 14, ko jo predsednik g. dr. P i puš prave. Po ogledovanju So bili povabljeni zaključil anketo. Koj nato So gostje od na zakusek, ki ga je aranžiral sprejemni šli v Grajsko klet b kosilu. Okoli 15. uro odbor s pomočjo zavednega ravnatelj- jih jo brzovlak odpeljal v domovino. — stva. Po kratkem) pogoščenju irf prisr- Gostje so bili zelo zadovoljni z vtisi* ki čnih napitnicah so ob 12. uri odšli v Na- so jih dobili tekom kratkega bivanja v rodni dom. Ob pol 13. uri jo g. dr. P. Mariboru. Pipuš otvoril anketo. Pregleden refe- Težave v pogajanjih z Bolgarsko. Bolgarska Se upira višini reparacij. Beograd, 24. okt. V pogajanjih z sa vlada odklanja. Bolgari So sklicujejo Bolgarsko so se pojavile težkoče. Bolga- na to, da so zavezniki ravno te dni zah ri proglašajo svoto, ki jo zahteva naša tevali plačilo stroškov za svoje čete in delegacija na račun reparacij, za previ- da Bolgarska raditega ni v položaju, od Soko in zahtevajo redukcijo, kar pa na- nas, zahtevano svoto plačati. Krvave borbe s separatisti v Porenlu. Diržavne oblasti s pomočjo prebivalstva obvladujejo položaj. ^ K o b 1 e n z, 24. oktobra. (Izv.) Tekom’ ni h. Mestno hišo je nato zopet zasedla včerajšnjega dne so je posrečilo Sonder- policija. Belgijska posadka so jo držala biinidlorjo zopet izgnati iz vladnih pošlo- popolnoma nevtralno. Listi lahko od ju-pij. Glasom semkaj dospelih vesti bo tri naprej zopet izhajajo, izgnani tudi iz Rhe,ydta in Jiittioha. _ Mai nz, 24. oktobra.' (Izvirno.) Med Aachon, 24. oktobra. (Izv.) Včeraj navdušenim) pozdravljanjem' občinstva so se pričelo veliko^ protidemonstracije jo danes policija zopet zasedla peti o-proti separatistom. Zjutraj je velikanska kraj. Delavstvo je pripravljeno na Uaj-množica navalila na Glavni trg. Separa- Skrajnejši odpor. Boji Se nadaljujejo, tistično zastave je množica Snela ter jih Po mestu neprestano pokajo puške in uMičila. Separatisti so na to prihiteli v eksplodirajo granato. Gospodarsko živ-avtomobilih ter začeli streljati V množi- Ijenjo je popolnoma mrtvo. Govori Se, co. Pri tem je bilo 25 oseb ubitih, Mno- da jo policija, ki je koncentrirana v žica se jo nato razkropila in separatisti mostni hiši iri pri policijskem uradu, so zopet gospodarji položaja. sprejela od francoskih okupacijskih ob- Miinchen a Gladsbach, 24. okt. lasti prepoved, postopati proti separati-(Izv.) Vlada separatistov je trajala sa- stom'. mo en dan. Včeraj so ljudske maso na- M a i n z, 23. oktobra. (Tzv.)' V mestu valile ha mestno hišo ter snele separa- vlada veliko razburjenje. Danes zjutraj tistično zastavo iri razobesilo mestno, so bili po mestu nabiti lepaki, s katerimi Separatiste, ki so jih zasačili v mestni šo razglaša renska republika. Separati-hiši, jo množica pretepala in hotela Uri- sti So tekom noči zasedli policijsko pro-čatL. Množice So na to odkorakalo pred store v petem' okraju ter stražili oboro-glavni stari separatistov, ki so jih po- ženi s Samokresi. Tudi poslopje okrož-zdravili s streljanjem' iz strojnih pušk. nega urada so zasedli Separatisti. Za da-Po kratkem boju so Se morali separati- nes popoldne se pričakuje proklamačija sti preko streh umakniti. Na obeh stra- generalno stavke, ineh je bilo mflogo ubitih in tožko ranje- PO KRSTNIH SVEČANOSTIH. Beograd, 24. okt. Rumunski kraljevski par iri rodbina so Se danes ponoči vrnili v RumUnijo. Tudi grška kraljica Elizabeta jo s simplonekspresom! odpotovala v Atene. Tudi bojne ladje, ki So prispele v Beograd povodom sveča- Mussolini dal zadaviti SloVeriško časopisje v Italiji. Tudi čestitkal) KAJ JE Z IZPLAČILOM 20%NIH BONOV? Beograd, 24. okt. Demokratski poslanec dr. Grisogono je stavil fin. mini- nosti, zapuščajo beograjsko pristanišče. ZTL - ^ ^ mini' Včeraj dopoldne so odplule francoske T ^ ^ izr>!awla,2n%- P’’1- duje angleška tor- ^ "ar TnL°V 1°^' ki:°ne “ mnar. lnterpelant poziva ministra na.i ;iasnj) pove, kedaj Se namerava izplačilo torpedovke, danes odpluje angleška tor-pedovka Glavorn. MUSSOLINI.IEVE ČESTITKE. Beograd, 24. okt. Povodom1 krsta prestolonaslednika jo prejel minister za zunanje zadeve dr. Ninčič od predsednika italijansko vlado sledečo brzojavko: Ob priliki krsta prestolonaslednikapro izvršiti. BORZA. Curih, 24. oktobra (Izv.) Sklepni te-ča.ii. Pariz 32.72, Beograd G.80, London — •»-***•“* j-iu.iviuuasiBumii.ojjiu- 2;j--U Praga 16.60, Milan 24.97, Newvork sim Vašo ekscelenco, da izročite Nj. Vel. 562’ Dunaj 0.007875. žig. krone 0.0079. kralju Aleksandra in kraljevskemu Zagreb, 24. oktobra. Pariz 4.85—4925 dvoru moje in italijanske vlado Uajži- Švica 14.97—15 07 London 379—380 Du-vahnejže in najprlsrčnejSe čestitke. - naj 0.1185-0.1195, Praga 2 49 -2 505 Mi-Muggolini. !ri~ (Op, ur«. Istocasn.o pa je g, liin 3.74—3,75^ Ncwyork 84 -84.50. poVršju, ali- pa zaradi kakih iiorosnih’ po-skusov užaljenih politikov v Zagrebu, »avtonomija že na potu«, To jo iStotakoi drzno varanje ljudstva kakor so ga prak-lici rali klerikalci ob času volitev s Svojimi obljubami o znižanju davkov itd. Iz vsoga postopanja klerikalno Straško v zadnjih mesecih in dneh pa izhaja lo eno: našim' klerikalcem! teče voda V1 grlo in oprijemljejo so vsake bilke, da so rešijo. Levi, ki doma rjovejo V časo^ piših iri na shodih, so v Beogradu krotki', kakor hitro jih Pašič potolaži a kako drobtinico. Taka politika je neresna iif no moro in ftc ibo ostala brez kazni. Ljudstvo spregleduje, kako grdo ga ima za norca dr. Ivoroščova garda. Dr. Avg. Reisman: : Domača politika. (Iz govora na Sestanku zaupnikom S v KrižoVcih 21. oktobra.), Zadnji čas So je pričelo zopet Živah'« neje politično gibanje po Sloveniji ia s« zlasti naši demokratski pristaši pridno gibljejo. Sklicujejo občno zbore krajevnih organizacij, sestanke zaupnikov iri se posvetujejo, kako oživeti politično življenje in pred vsem, kako družiti Vse prave narodnjake in resnično napredno misleče ljudi proti nesrečni poplavi klerikalizma, ki nam s svojo protiljndsko politiko na vseh poljih toliko škoduje. Na naših demokratskih sestankih1 S« sicer zbirajo tisočero množico, kr pl o« skajo kričačem1, ki samo’ udrihajo zmerjajo po drugih in' obljubljajo sVeta nebesa, če so držijo njihove stranke. —* Zato pa je Pa naših zborovanjih1 Ve8 mislečih ljudi, onih, ki šo že kaj okusili Iri .razumejo, kaj je politika. Težaven jo danes položaj v gaši dr-žavh Vsak, naj si bo priprost deželall ali študiran človek, že Bevoljffo pravi, kaj mo briga politika, saj vse skupaj ni« no pom-aga, saj jo danes še slabše, kot j« bilo poprej, ko nismo bili v Svobodni dr« žavi.^ Drugi zopet hvali Vso povprolc ia obsoja^ one, ki nc gledajo na Svet V takt rožnati luči. Gospoda, ako lo malo trezno .premislimo, vidiriTo, da SinS« prav ne ederi, no drugi. Življenje rje že takšno, da haml nikdar rie koristi, če so prehitro iri brez globljega pomisleka za-i letimo v kako stvar. Tudi pri politiki nil drugače. I Res, da [smo Skoraj vsi razočarali. Toda radi tega Šo no Smemo vreči puške v koruzo in stati ob’ strani prekrižanih rok. Nikdar še ni deževalo v brezkončnost, da bi ne prišlo končno zopet Kolri-ee. In ravno tako je gotovo tudi v politiki, iri v gospodarstvu, ki končno tti nič druzega, naj si bo slabo ali dob'ro, riego posledica politike. Zato Se mora Vsakdo, naj si bo še tako Sit te grde politike,; zanjo brigati. Vsakdo je rTejevoljefl HS primer nad slabimi cestami. Če pa Hoče izboljšanje, So mora brigati za politiko v občini, iri če hoče imeti lepe okrajii« ceste, se ne sme odtegovati skrbi za o-krajno politiko, in ker Koče tudi voziti1 po lepih državnih cestah, Se mora udejstvovati tudi v širši državni politiki, ki sc goji v narodni skupščini. In takih primerov bi lahko našteli sto iri sto. Ne gre iri ne gre drugače. Ker niriTamo bogatih stricev v Ameriki, ampak smo vsi navezani na Korbo v življenju, se moramo boriti za. izboljšanje gospodarskega in vsega drugega življenja, To pa je mogoče žal seve vse samo S politiko la sicer z dobro, prevdarUo, pošteno. Sedaj nam ni ravno lurodrio postlano, kot sem omenil uvodoma. Mcseca marcu, ko smo stali v bojn zn volitve, je bila. Slovenija preplavljena z . r*TXBOTT<' C»:TA HODNI 1jTST«7. ' pil SLS, češ mi lcleriEalci bomo prinesli 'avtonomijo in sploh vso dobro, kar si Ižeti nikdar sito človeško srce. Ljudje so verjeli, ali vsaj želeli so si teh lepih !časoV, toda prišlo jo bridko razočaranje, SLiS-po H ti k ar j i so mislili, da je žo dovolj za srečo njihovih vplilcev, če izrinejo od vladnih mest demokrate in so ge zato zvezali v Zagrebu a podpisi na znanem! Markovem protokola z radikali. Vsled tega je bila omogočena nova sa-moradikak-ika vlada, s katero so se zvezali še Turki in! Nemci in v narodni skupščini So začeli fabricirati nove davke, stare so navijali v blazno višino, napravili novo takse, ki bodo marsikoga naravnost uničili.. Radikalci pa iz vladnih jasli pitajo svoje zaveznike Turke irt Nomec. Povišali so na velikansko SVote železniško tarifo irt uvedli nebroj drugih starokopitnih' zakonov, da izgloda, kakor bi zavladal avstrijski Stiirgkh, katerega So rin.ši klerikalci ravno tako i hlapčevsko podpirali, kakoT sedaj srbsko radikale. Odpor proti temn vladanju! je vsak dari večji. Ljudem so odpiraj« oči. Draginja raste, irfi vise mogoče gospodarske težave nastajajo, denarja pa nikjer. Vsi ee žo oklepajo treznih in izkušenih demokratskih politikov, ki bodo morali pograbiti vesla, ko bodo državno barko radikali s klerikalci že pripeljali na rob propada. Na oei se 'klerikalci lovijo še za avtonomijo, obenem pa onemogočajo, da bi začeli poslovati oblastne samouprave v Mariboru in1 Ljubljani, kamor bi lahko žo davno volili Svojo poslance, če bi 'ne bilo nesrečne dr. Koroščevo politike. Važnost olblastnih skupščin' smo že ponovno razmotrivali, na dlani ležijo koristi, ki bi jih lahko od tega imeli domačini. Kajti domačo razmere, gospodarske, šolske, ,'cestno, zdravstveni iri naštete drugo bi pač najlažje iri najboljše upravljali tu doma domači ljudje, poslani z zaupanjem! ljudstva v Maribor iri Ljubljano, toda £o koristno delo preprečujejo voditelji SLS, ker se b'ojijo. da bi v teh' skupščinah Ke mogli zopet Samo orii Sami yladati. Njimi jo pač vedrio samo za irioc, za Vlad arije, ljudstvo, ki ga le Hujskajo, pa naj trpi. Politične vesti. r'' ’* Kdo ima prav? Današnje radikalne '»Ijntranjo Novosti« prinašajo v zadevi poslanca Šiftarja izjavo okrožnega od-Šbora N RS v Mariboru, v kateri ta izjavlja, da je klerikalni poslance Geza Ši-fftar brzojavno profili 1 za sestanek s tukajšnjimi radikalnimi voditelji, ki »o se ,na obrtna dovoljenja iri odredil, da se dajo riove koncesije le onim, ki so politično zanesljivi. Tako hoče iz trebiti iz Reke jugoslovensko obrtnike in trgovce. rA. P. Čehov — Igriotus: V kolamici. Bilo je blizu desete ure zVečer. Kočijaž Stefan, hišnik Miliajlo, kočijažev Vnuk Aleška, ki jo prišel z vasi obiskat deda in Nikander, sedemdesetletni starček, ki se je večer za večerom pojavil v dtforcn in ponujal slanike, so sedeli v \Seliki kolarnici okoli Svetilke iri igrali »kralja«. Skozi na stežaj odprta vrata je bilo videti gospodski dom. široko duri, Moti in družinske sobo. Vso jo bilo potopljeno v temo, lo štiri okna so jarko Svetila V noč. Sonco kočij iri Sani z kvišku dvigrijc-fiimi ojesi So ležalo od stert k vratom, so spletalo s Sencami, ki so padale od svetilke in od kvartačeV ter nalahno trepetale... Za pregrajo, ki je ločila ko-Tarnieo od konjskega hleva, So stali kori ji. Dišalo je po senu, od starega Nikari-dra pa so neprijetno vonjali slaniki. »Kralja« je zadel hišnik. Zavzel je pozicijo, kakršna Se po njegovem mnenju Spodobi za kralja in so je glasno vseka-Val V rdeči, kockasti Tobec. »Če kdo Koce, ga lahko zdaj obgla-VnrPe, je dejal. Aleška. osemletni deček, belolas, rie-ostinžerT, ki mn je do »kralja« manjkalo dvoje kart, je meril hišnika s pogledi, ki 'So kazali zlobo iri zavist. Obraz so mu je HarrfTgodil iri sc je zdelo, ko da Korezi. »Naj vržem za fe, dedek«, je dejal iri se zamislil nad kartami. »Vem da imaš damo.« Važen napredek skega prometa. Po inicijativi agilnega šefa odt-cka za tujski promet pri ministrstvu trgovine in industrije, našega ožjega rojaka g. dr. Žižeka in po sodelovanju odličnih za tujski promet, zaslužnih osebnosti se jo v Beogradu dno 16. tm. osnovala delniška družba »Putnik« za saobračaj potnikov in turistov. Delničarji te dražbo so posamezne centralo tujskega promet v naši državi ter ličnosti, ki so si stekle posebnih zaslug za razvoj tujskega prometa. Kor jo vpisala tndi država znatno število akcij, bodo imela ta dražba poloficije-leri značaj. Glavna naloga to delniško* družbe je pospeševanje tujskega prometa po vzorcu velikih zapadno-evropskih tujsko-prometnih central, predvsem otvoritev modernih prometnih pisarn V vseh večjih contrih naše države. Te prometne pisarne se bodo bavile z prodajo železniških in parobrodskih vozovnic za tulu inozemstvo, prodajo kart za mednarod ne avijonske zveze in za avtomobilni promet, z odpremo irt osiguranjem potniške prtljage, z izdajanjer doznalc za hotelske sobe irt za mesta v spalnih vagonih, z dobavljanjem potniških Viz za potovanje v inozemstvo, s posredovanjem pri zavarovanju potnikov za slučaj nezgod, z vsemi trgovskimi in bančnimi posli, ki stoje v zvezi a tujskim prometom iri S pospeševanjem male domače industrije. Sredstva, ki se bodo rekrutirala iz tega poslovanja ne bodo šla v privatne blagajne, ko je to bilo dosedaj, ampak se bodo vporabila izključno za tujsko-pro-metno propagando v tu- iri inozemstvu. Družba »Putnik« bode vse te posle vršila preko svojih poslovalnic, katere bodo priključeno dosedanjim centralam' tujsko-prometnih organizacij v Ljubija ni, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Splitu in Dubrovniku- V doglednem času so bodo slične poslovalnice otvorile tudi v dragih ekonoriisko' važnih centrih naše države. Z izvrševanjem naloge to družbe se bode pričelo takoj. Predvsem Se bedo otvorile v najkrajšem času biljetarnieo te dražle v posameznih glavnih 'centrih, tj. v Beogradu, Zagrebu, Splitu. Dubrovniku, Ljubljani (biljetarnica v Sarajevu jo že začela poslovati). Te biljetarriice bodo imele izključno pravo predprodajo železniških kart, tor bodo potujoče občinstvo pri njih kupovalo železniške vozov nice za vse relaci je za tri dni v naprej in to brez prerivanja, ki je običajno pri kolodvorskih blagajriali iri brez nevarnosti za osebno imovino — po originalnih’ že lezniških conah. Poleg tega bode potujo čo občinstvo lahko dobilo od pcršonala te biljetarnieo vse potrebne informacije za potovanje, česar dosedaj železniško oSob-je ni moglo nuditi potnikom!. V Ljubljani bode poslovala kot podružnica »Putnika«, Zveza za tujski promet v Slo 'Maribor 25.' oktobre 192J*, MMMMMi ------------------- ■*** veniji (Tourist-Office) v svojem1 1°^’ na Aleksandrovi cesti št. 8. Biliara' bode otvorila v najkrajšem času se bo občinstvo pravočasno obvestilo ™ tom časopisov, kedaj so bodo pnce poslovanjem. »No, no, norček, še žal ti bo zanjo, Pa vrzi!« Aleška je plaho vrgel »fanta«. V tem hipu je na dvoru zazvonilo. »Da bi te...«, je zarenčal hišnik in so vzdignil. »Teci, kralj, in odpri vrata« Ko so je čez kratko časa vrnil, je bil Aleška »princ«, slanikar »vojak« in ko-čijaž »kmet«. »Slabo gre,« jo dejal hišnik iri Sedel h kartam. »Ravnokar sem odpiral zdravnikom. Niso je potegnili iz glave.« »Kako pa. Saj si lahko misliš. Če ti krogla prido v glavo, kaj je treba zdrav ni kov...« »Leži V nezavesti,« jo nadaljeval hiš' riik. »Stavim, tla umrje. Aleška, ne stikaj za tujimi kartami, ščene, dobiš po ušesih. Da, doktorji iz hiše, oče z materjo v hišo... Ravnokar sta dospela. To ho stokanja iri joka. — Gospod so nas usmili. Pravijo, da jo odini sin... Nesreča!« Vsi razen Aleška, ki je bil globoko zatopljen v karte,, so se ozrli na razsvetljena okrta, »Jutri nioramo ria policijo,« jo dejal hišnik. »Zaslišijo nas... Toda kaj jim naj povem? Mar sem bil pričal Pokliče me navsezgodaj, mi izroči pismo in pravi: »Vrzi ca, pravi, v poštni nabiralnik.« In vidim’, da ima objokane oči. 2erte in otrok ni bilo doma; šli so na sprehod. No, medtem ko sem odšel s pismom, si je pognal kroglo v Sence. Pridem v dvorec. Kuharica kriči, da s.e Tazlegapo vsej hiši.« »Velik greh',« jo pristavil hripavo Stari slanikar in majal z glavo. »Velik i greh.« ' r* »Od velike učenosti,« se jo spomnil hišnik iri pobral karte. »Učenost mu jo vzela pamet. Po noči je vstajal iri pisaL. neprenehoma pisal... Vrzi ga, kmeta!. Ampak gospod je bil. Lep, belega obraza, brunot, visok.« »Najlbrže bo kriv ženski spol,« je dejal kočijaž in udaril kralja s tramfovo devetko. »Zaljubil se jo v tujo ženo, lastna mu je postala zoprna Tako se dogaja « »Kralj se buni«, je dejal hišnik. V tqm trenutku jo na dvorišču zopet zazvonilo. Pobunjeni kralj jo prezirljivo pljunil irt odšel. Na razsvetljenih oknih je bilo videti sence, podobne plešočim parom. Na dvorišču so se (oglasili pr e strašeni glasovi in nagli koraki. »Menda So doktorji,« je pripomnil ko čijaž. »Naš Miliajlo si bo danes strgal podplatov, da!« V vzduhn se je Tazproštr! čudni, za-tesnjeni krik. Aleška se jo preplašeno ozrl na deda, ria kočijaža, pa na okna iri je dejal: »Včeraj rite je pri vratih’ pobožal po glavi. Ti deček, je dejal, iz katerega njezda pa si? Deda, kdo je tako zavpil?« Dedek Til odgovoril in1 jo popravljal štenj v Svetliki. »Izgubljeni človek,« jo rekel kmalu zatem iri zinil. »On je izgubljen, otroci šo izgubljeni. Otroci ittn.io do smrti sra moto.« Hišnik se jo vrnil In sedel k Svetilki. »Mrtev,« je dejal. »Poslali so po star ke S isirotišflico.« losfcno usodo. — Monto Carlo v SuSotici- puiicija je pred par dnevi lZS..0 neki tamošnji kavarni kockars ^ ^ štvo. Policija jo vdrla V proste^. rtntku, ko jo bila blagajna naj ?oPjr ^ žena Zaplenila je seveda ves pri i j i t> • *arril zaprla vtso udeležence. Pri teni P® .fl> P® šla na sled tudi načinu prikriva licija jo namreč že dolgo slutit^ J• i____________t__________j;.O tod* n dotični kavarni hazardira. ni mogla igralcev izneriaditi- _ o^ pan ih ide,*) za pokopabšč^ ,rfie sn j- spa, seveda, 'ni hotela Srairi0 pali ^p1 ila policijo in doktor^ jf •dilo. da je fijcn sin1^ f" p* roČniei, Tio vede, kaj del veda. c w -rt ~ 1 T L*A C ‘ v vr vse Pi Dnevna kronika* — Pošlo dvoriiega maršala jc daneš 24 tm. viceadmiral Dragotini Ffl _ — Vlom v Svetincih. Drie 13. bil izvršen vlom pri posestnika Cizerlu v Svetincih. Njegova hiša tik ob okrajni oesti, kar pa drznih ta ni motilo, da no bi vlomili pri bele® vu. Odnesli so nekaj gotovino id r_.]j obleko v skupni vrednosti krog 3.620 O storilcih ni še nobenega sledu. ^ Kravo ukradli. V Loki, občitf* ^ Janž pri Ptuju so doslej neznani swr ^ ukradli v noči od 19. rta 20. oktobr® . hleva kravo, vredno 15.000 kroti. je breja, rumenkaste barve z beli®^ w mi na križu. Komur bi bilo o kri znano, naj to sporoči najbližji oros^ postaji. Pred nakupom1 se svari! ^ — Zopet trgovina z dekleti v V Virovitici so te dni zasledili jjj družbo, ki trguje z mladimi lovi v svoje mreže ter spravlja it> ja v javne hiše v irt izven držav®- ^ virovitiški kolodvor je pred Par,lflio& prihitel pred odhodom vlaka nek_ rtji uradnik ter s silo odvedel svoJ° ^ ko, ki je hotela s še dvema varišicama odpotovati v Zagreb. ^' j 10 se je, da so se elani te družbe s* ^ med godbenike neke tamošnje ki: so obljubljali dekletom lahko nje in sijajno bodočnost brez del3- ^ koverna dekleta so se res dala w,J>6(Tf» ter hotela oditi v Zagreb. Oee j® vočasno, a le slučajno izvedel ro svoje hčere ter jo rešil. Tu<^ dve deklici je policija dala P^-^iU prihodnji postaji ter ju potem’ _ starišem', ki o vsem tem BeVeda ni^0 ^ < 11 niti pojma. Takih slučajeV 86 zadnjem čaftu zlašti v Banata ^ tilo zelo mrtogo. Dekleta neznan0^ ^ izgiriejo, a ko spoznajo, kamJ f*° ^ -po odrezana od sveta in Bi rte Tri^. it magati in Se končno ndajo V bot^ RH •-slcdii* policija je pred par dnevi »Nebeško carstvo, večetf H11 * petal kočijaž iri se križal. , 1(jj Aleška ga je gledal iri se 3® križal. . »TakiK sc fie smeš spominj ’ ^ ^ ( pomnil stari Nikander. • »Zakajl« ’^ »Greh.« »Res je,« se b'c pridružil h'^ ^ ** gova duša gre naravnost v P*5 čistemu...« _ /Taki »Greh,« je ponovil NikaTid^^^ grob11 majo iKigreba, rte pojejo J1 ^ n? ie mogoče. Pokopal^ so g!| gr0b 3C ‘ i«, « godbo irt vsemi castm’.. pod 'cerkvijo, ker je po . ;n •> .^gta Fastrie stroške Postavil^ tam’ pokopana VSa rod . bil« ljudje božji, dva meseca rf ^ žiti ničesar. Tretji tneS^^. ei rieralki, da so prišli c pa^c' Dovedejo jih k riji. 011 #1 rusko; Srna Piaša. r Maribor, 25. 6*tobW1§23F rs&wie Prikazala policija, opozorila igralce. Ti ko seveda karte in kocke po.skrili iri kili najnediolžnejSi gostje. Za to pa Be bo moral sedaj pokoriti lastnik kavarne. — Na smrt obsojen. Jugoslovani v A-iferild. Svoj čas smo poročali, da jo dne 2* novembra lanskega leta ustrelil v Prepiru neki Martin Sliškovič, doma iz Slavonije, svojega brata Ivana Sliško-viča in njegovo ženo. Zločinec jo nato Pobegnil v. San Diego, kjer ga je policd-'fo izsledila in izročila sodišču. Ameriški ^*sti poročajo sedaj, da je bil Sliškovič obsojen na smrt na vešalih. V Kaliforniji namreč šo ne poznajo električnega [Stala. ' *— Novi štajerski državni zbor. V rio- deželnem' zboru bo 34 kr.šč. Socijal-^v, 24 soc. demokratov, 8 Landhiindler-Oev, 4 Velenemci. L Nepriporočljiva ženska. Kakor pi-Seio pariški listi, živi v Reichhardshof e-neka mlada gospodična, hčerka ta-'feošnjega gostilničarja, ki ima izboren! ,*Petit, in je radi tega znana daleč na •°krog. Nedavno je Stavila z nekim tuj* ki je bil radoveden, da poje tri pe-piške v pol uri. Seveda jo stavo pobila, ker jo bila z izborno pečenko iz domačo kuhinjo še mnogo prej gotova. oBCer jo 7,a, j,a jziboron apetit marsikdo ^rida, vendar pa bi Si je pri današnji draginji gotovo ji ob en moški ne želel za .^ojo — ženo. w Znamenit .Tu gosi oven v Ameriki, gasilo naših rojakov v Buenos Airesu, jadram, poroča: V naši domovini je znano o našem rojaku Ivanu Vu- ALokSandrija ter KairO in1 Bagdad. Promet se bo otvoril na tej progi začetkom prihodnjega leta. — Obsedno stanje na Grškem ukinjeno. Z vladnimi dekretom je ukinjeno v Grčiji svojčas proglašeno obsedno stanje. — Siromaštvo — šport milijonarjev. Ameriški multintilijonar Francis Fretf-chi je postal v Newyorku navaden šofer. To je seveda tamošnje milijonarje zelo iznenadilo. Ko 'so ga vprašali, zakaj to dela, jim jo odvrnil.: Deset let sem poskušal svojo srečo na borzi, a do danes nisem zaslužil niti ene pare. Ker pa hočem na vsak način vsaj nekaj zaslužiti, sem si izbral drug poklic. Videl sem, da šoferji mnogo zaslužijo, pa sem tudi jaz postal šofer. — Prosil je za koncesijo, ki jo je tudi dobil in1 danes čaka v Newyor-‘ka s svojim avtomobilom na goste. Vidi rse, da je siromaštvo postalo naj novejši spori milijonarjev. 'H doma rz otoka Hvara. Njegovo ^ bkrvt v daktiloskopiji vsaj tako, ako !>, še Bolj kakor znamenitega Francoza jj^tilona. Vučetič, ki žo dolgo živi v jjJ^ntiniji. jo izumil nov sistem, ki ^°Soča najtočnojšo ugotovitev identi-8 Pomočjo odtiskov prstov. Dne 1. ^embra. jo poteklo •'XI let, odkar so je J**1 St Ameriki uporaibljati njegov ai-ki se zovc po svojem i Trumi tol ju ^®*tilowr)pi a Vucetich«. Znameniti »La Plata« je ob tej priliki otvo-Vn2%bed oddelek pod imenom »Museo brezžičnim potem. Doslej so v svetovni h mestih, kjer je brez-s*f ‘^zojav žo bolj udomačen, posiu-^ brezžičnimi potem koncerte itd. No-so Angleži prišli na idejo, da dal brezžični brzojav porabiti za to**6 svrhe. Osnovala Ro jo posebna dni-»rt-ki jo pričela B tozadevnimi poskusi, plavilo So .je krog 200 učencev, ki so so •?^a iz Francijo brezžičnim potom učiti v^Stoskega jezika. Uspeh jo bil zado-Vsi učenci »o bili odušovljeni za i brrv •pmčin’ poučevanja. 'Hism zračna linija. V Milnit 'So do- "Včeraj francoski inženerji, ki se Pogajali z italijansko delegacijo !|®do vzpostavitve zračno zvezo Marsoil-Sim - Brindisi - 'Ateno - Smirna w'“*’,Kžno noge. »No moremo, pravijo vašo prevoShoditoljstvo. . 1 Sl (llUt/rn .-r— n-1/, «00 TvO ITI ! ■* -------------- drugo čuvaje, nas pa milostno 22?* - sc - *No pravijo, za noberi denar ne ^ A y a š sin oelc noči tuli pod ccr- je vztrepetal in! skril obraz za >G Z(trV' da nebi vidci oken. Sljjggj^ralka jih izpočetka rti niti po-^■ni p* nadaljeval starec, »Praznost ate, prosti ljudje. Mrtvi člo- iri f 0 ^ro tuliti.« Minilo je nekaj časa he: ^kv, ,taIki. eni čuvaji ro bili zopet pri ge- j© prišel ž njimi dijakon W^trdil, da jo pod cerkvijo res čuti ^ *^*sove. In generalka so je zres-^'eo m ^ Poklicala čuvaje v Svojo spal- le v- Poči skrivoma, da nihče ne _ -J1 k dejala za zaklenjenimi vrati to dvl^ dajem 25 rubljev,« je ro-Pljite'*11^^0 Mesrečnega sina iri ga po , *Oh, q 7,1 P°kopališčem...« ^diht«?*^ °dpu8ti nam, grešnikom, v 'ctn . nd Zanikat. »Le en dan imamo ^iota S Rc ^bko pomoliš za take ljudi; riračerru • ’^f)3ico.., Ne smeš dajati j Pa v T^doŠčijie za njihovo dušo, lali-S^ Ko l-r naTnoft’ krmiš ptiča. General ■.n 5e krn -i *rptji dah na križpotje k Vd p,.,.1,1 a,P^i8e. Nekega dno so jo po-^Fr|i pes, ko da jo skočil h seiFC' je po kruhu in je 'k^ralkn ^'yrrwi’ kakšen' pes jc bil... »delala J^1 c'n' jedla in' pila in šo 0 da se ji je zmračdo v gla- ^i^okoipdjof Dopisi. Slovcnjgradee. Vse hujskače te 'celega okraja imamlo v evidenci, ker čez 7 let vse prav pride. Duhovniki, javni nameščenci in’ drugo vplivnejše osebe, ki šuntajo narod — Vsi ro zaznamovani. V zadnjem času prihajajo iz Šroiklavža glasovi o tamošnjem prečastitem. Kdo bi bil kdaj mislil, da si Bomo morali tudi tega gospoda zabeležiti?! Mož jo koroški begunec, ki bi moral vedeti, kako težko je naše delo ravno tu ob moji. Ne, nikoli bi si no bili mislili, da bodo delali koroški Begunci-duhovniki konkurenco našim! duhovnikom v ščuvanju brata proti' Bratu. Iz Podsredo. V noči od 21. do 22. trn. so neznani zlikovci razbili starodavni zgodovinski steber, znan' pod imenom »pran-ger«, na katerega so nekdaj biriči prive zovali zločince in' ki nosi letnico 1447. Steber, ki jc kamerPit, so prcvrgli, da se jc skoro ves razbil. Za ta pranger je bil že pred 40 leti boj med Podsredo in Št. Petrom. Šentpctorčani So ga nekoč že odpeljali, a so ga morali vrniti. Mozirpe. V našem prijaznem' trgu bi našel dober zaslužek in Bodočnost pošten in umrljiv sedlar, v prvi vrsti značajen napredni narodnjak. — Bivše -Jungsehutze« 5rf avtst.rofile odklanjamo, tudi za radikalce nam’ hi mnogo. Za primerno Stanovanje in’ delavnico fie bode skrBelo. 1 Celjske vesti. Uršuli liski Sejem v Celju dno 22. tnt 'jc bil zelo dobro obiskan od trgovcev in obrtnikov, pa tudi od kupcev, ki so Se pa držali pri obstoječih cenah nekako rezervirano. Morda je temu krivo tudi pomanjkanje denarja. Živine so je prignalo zelo malo, najbrž radi nalezljive Bolezni. Tedenski pregled za naročnike »Narodnega lista«. Petek, 19. oktobra. Radikalskc »Jutr. Novosti« so prinesle vest, da je radikalna stranka kupila klerikalnega prekmurskega poslanca Šiftarja, da je prestopil v radikalno stranko. — Iz Beograda prihaja-vest, da je radikalska vlada zopet z novimi koncesijami na polju šolstva v Sloveniji kupila Nemce, da bodo glasovali za vlado. Sobota, 20. okt. Vršila se jo prva seja narodne skupščine. Izvoljeno je bilo staro predsedstvo {radikalno). Za nje so glasovali tudi Turki iz južne Srbije in Nemci. Opozicija je postavila enotno listo, toda od 21 klerikalnih poslancev jili je bilo pri glasovanju komaj — pet. (O tem govorimo v uvodniku!) Nedelja, 21. okt. V Beogradu so je na slovesen način izvršil knst prestolonaslednika na ime Peter. Ta dogodek Se jo slavil tndi po ostali držav L — V Avstriji so se vršile volitve v narodno skupščino in v deželne zbore. Največ poslancev so dobili kršč. tsocijalci, za njimi soc. demokrati, nacijonalne stranke so izgubile. Slovenci na Koroškem niso dobili mandata za narodno skupščino, pač pa 2 poslanca za deželni zbor. Izvoljena sta zdravnik dr. Petek iz Velikovca in’ župnik Poljanec. Hrvati v Burgen-landu so dobili le pičlo število glasov. Pondeljek, 22. tm. Na priprost način 'se je izvršila v Beogradu poroka, princa Pavla, člana naše kraljevsko rodbine, z grško princeso Olgo. — Vlada namerava — da sc vzdrži čim delj na površju — pustiti izvoliti le še razne odbore v Skupščini, na to pa skupščino odgoditi za 2 meseca. V krogih opozicije, zlasti pri demokratih, vzbuja ta načrt vlade velik odpor. — V Nemčiji so zmešnjave vodno večje. Draginja še vedno blazriO raste. Posamezne nemške države so prišle med seboj v ostro nasprotje, zlasti Bavarska, Pruska in' Saksonska. V Porenju so separatisti proglasili Samostojno republi ko. — Na Grškem je zopet izbruhnil vojaški upor proti vladi. — Klerikalni listi trde, da je vest o prestopu klerikalnega poslanca Šiftarja Ir radikalcem lažniva. 3DS. vi... Bogsigavcdi, kaj jo bilo: sredi vrta je padla na kolena in' molila, molila... No, z Bogom, bratje, Bog z Vami in nebeška Carica. Pojdiva, Mihajluško, da mi odpreš vrata.« Stari Nikander in hišnik sta odšla. Kočijaž in Aleška sta tudi stopila na dvorišče, da ne bi bila sama v kolarnicL »Živel je človek in je untrl,« je dejal kočijaž, oziraje So na okna, kjer so še plazile nejasne sence. »Danes zjutraj je hodil tod, zdaj pa leži mrtev.« »Pride čas in pokosi šo ffas,« je rekel hišnik, odhajajoč za Nikander jem’, tiato pa sta oba izginila v temi. Kočijaž in Aleška sta Bojazljivo sto pila proti razsvetljenim’ oknom. Zelo bleda dama z velikimi, objokanimi očmi in Sivolasi gospod leme zunanjosti 'sta se trudila okoli dveh igralnih miz, da bi jih spravila v Sredino sobe in položila nanje pokojnika. Na zelenem’ snkrru jc bilo videti s kredo napisane številke. Kuhari ča, ki jo zjutraj vpila po hiši, jc stala na stolen in zagrinjala zrcalo. »Dedek, kaj delajo tam notri?« jo vprašal Aleška Šepetajo. »Na mizo ga polagajo,« je odvrnil de dok. »Pojdiva, dete, vleževa 'si h' počitku.« Kočijaž in Aleška ista so vrnila v ko laruico. Pomolila Sta So irf so Sezula. Što fan so jc vi ogel zadaj za vozovi’, Aleška pa je zlezel v sani. Vrata so bila zaprta in v Vzduhu je Smrdelo po dogorelem stenju. Čez kratko časa je Aleška vzdie nil glavo in Se vzrl okoli Sebe, Skozi Špranje je šo zmiromi pokuk^vala svet 'lota z opili štiri'" rkv Turistika in šport. : Planinski koledar za I. 1924 je pravkar izšel. Cenj. mariborske planince prosim, da si po istega pošljejo v Krekovo ul. št. 5 I. nadst.r. levo, kor jiml letos koledar ne bonu pošiljal po pošti in se ga tudi v knjigarnah pe bo dobilo. — Br. Rottcr. V SOBOTO, 27. OKTOBRA VSI V NARODNI DOM na manifestacijo mariborskih podružnic Ciril-Metodove družbe! Oblastni z.bcr .1DS za mariborsko oB> last se vrši v drugi polovici novemtfra A Mariboru v svrho izvolitvo novega ob« lastnega načelstva. V Ljutomeru v nedeljo 28. tm1. oB lft uri dop. pri Seršenu okrožna konferenca somišljenikov iz Ljutomera in okoli< lice v navzočnosti dr. Žerjava, dr. Li, polda in1 Petovarja. , 27. oktobra: Murska Sobota, pop. konferenca zaupnikov iz Prekmurja, zveče* sestanek somišljenikov iz Murske gobo« te; ' •, 28. oktobra: oB pol 8. uri zjutraj de: mokratski sestanek v Veržej«; ob 10. nri dop. demokratski Sestanek v Ljutomeru; na Vseh Sestankih bo navzoč tudi dr. Žerjav. 28. oktobra: oli 10. uri 'dop. kojjjfereSH ca zaupnikov v Dol. Lendavi; j 28. okt: občni zbor organizacije raj Zrkovce — Pobrežje — Tezno; 4. nov.: Ustanov. oBčni zbor kraj. org. JDS v St Petru pod Sv. Gorami (dopj 4. nov.: javni shod v Podsredi (pop.)* Politična šola .TDS. Ko sklepu Ekse-kntivo oblastnih organizacij JDS v, Man ri bom itr v Ljubljani se ima vršiti od 9. do 13. novembra 1923 v Ljubljatri polt tičen tečaj, ki naj izvežba večje število mlajših mož (od 20.—36. leta) iz pripro-stoga ljudstva za politično 'delo. Na tečaju bodo po načrtu predavanja iz p-stavnega in državnega prava, o programu .TDS, o delu v samoupravnih zasfcop. stvili, o Movinstvu, o voliMh redili, O pomenu, ustanavljanju in1 Vodstvu Hepo-lltičnih društev, O govorništvu itd. Predavanja bodo zvezana g praktičnimi vajami in izleti. Udeleženci bodo iifleli Bre*-plačno prehrano in’ stanovanje. Sprejmejo sc le zanesljivi možje, za katere jamčijo krajevne organizacije, oziroma zaupniki, j n ki imajo n', pr. vsled prakse vi nepolitičnih društvih priizrfaOc KpoBobrto-sti in veselje za javno delo. Bilo Bi u-mestno, da bi napredno misleči nftjžjn fj' vseh naših občinah, storili vse potrebno, da se vzgoji naraščaj. Bližja pojasnila fJaje ljubljansko tajništvo JDS. VedfW se oujo želja, da Bi naprednih organizaciji nc vodili samo »doktorji«. Evo. z"da| jo prilika, da Se izVežBajo delavci, kmeb-je, obrtniki in njih1 sinovi, 'da! Ro pote« razvijejo v Ijudfcko voditelje, 'doKro župane. zastopnike v raznih korporacija!?, govornike na shodih', občinske Svetovalce, voditelje narodnih' 'drnšfoV in sploh’ glasnike ljudskih želja itf zahtev. Kultura in umetnost x Knjige Slovenske Matice so doRpp, 'e. Mariborski člani Baj jih’ 'dvignejo pn poverjeniku g. R. Pleskoviču (StroRS-maverjeva ulica 26) proti doplačilu 10 D in poštnini 1.30 D. OBenefrt se Bo pobirala članarina za leto 1923 v znesku 30 D. »Dedek, Strah me je!« jo zavpil, »No, spavaj, tiho...« »Če pa me je strah!« »Česa so bojiš? Razvajen si.« Trenutek sta oba molčala. Zdajci jc Aleška skočil iz sani in jokaje planil k dedeku. ^ »Ti? Kaj ti jel«, se je prestrašil kočijaž in so napol vzdignil. »Tuli!« »Kdo tuli?« »Strašno, dedek... Slišiš?« Kočijaž je jel poslušati. »Tam1 v sobi jokajo,« je dejal. »No, pojdi spat, norček. Žalostni so, pa jokajo.« »Domov hočem, na vas...«, jo nadaljeval vnuk, stokajo in tresoč se po vsem životu. »Deda, pojdiva na vas k mamici. Pojdiva, deda mili, bog ti da za to nebeško carstvo...« »Kako si ti neumen! No. molči, molči... Počakaj.. Prižgem luč.. Bedaček!« Kočijaž jc tipaje poiskal vžigalice, nato pa jc napravil luč. Tudi svetilka ni mogla pomiriti Aleška. »Dedek Štefan, pojdiva tla vas!« jo prosil jokaje. »Bojim se... ah’, ah, kako so bojim. 'Čemu si, nesrečnež, pisal, da nuj pridem?« »Kdo jc nesrečnež, kaj? Ali Se spodobi, da govoriš lastnemu dedu takele besede? Čakaj, dam ti!« »Udari me, deda, tepi me kakor Sido-r.ovo kozo, le da me popelješ k ipaoiici *>oJr'V&Liaod. Koii »No, no, Aleška, tio!« je zašepetal kočijaž prijazno. »Nič, le nc boj se. Tudi meni jc strašno. Moli Boga!« Zaškripale so duri in1 med odprtino Sej jc pojavila hišnikova glava. »Ne spiš, Štefan?« je vprašal. »Vso noč ne morem spati. Zmirom odpiraj itj zapiraj. Kaj pa jokaš, Aleška, kaj?« »Boji se,« je odgovoril kočijaš w» vfiuka. »V tem1 hipu je bilo slišati Bov krik, podoben obupnemu joku. Hišnik je dejal. »Jokajo tam v hiši. Mati H e veruj« lastnim očem. Irt joka, neprenehoma joka.« »In oče? Je v hiši?« ' ’ ' ' f *' tij »Da, v hiši jc. Njemu' ni Bič. Sedi fi kotu in' molči. Ot.roko So Spravili k Sorodnikom. No, Štefan, ali še vzameva karto? Kaj?« »Daj jih,« jo odvrnil kočijaž t« se praskal po laseh. »Ti, Aleška, pojdi spat. Saj zaspis ko klada in smrčiš, IenoBa, 'da je kaj! No, no, le pojdi!...« Hišnikova navzočnost je fanta pomiri la. Potihoma Rc je vrnil k svojim1 »a-nem in je Jegel. Ko ga je že obdajal spanec, je slišal šepetajoče glasove: »Čaj. zadenem ga!« je govoril dedek. »Zadenem ga,« je ponavljal hišnik’. Zunaj je zazvonilo, zaškripala so Vrata' in šepnila: »Zadenem ga...« Ko jo 'Alefi-ka videl v sanji mrtvega gospoda iB prestrašen od njegovih pogledov skočil' na nogo in zajokal, jo bilo že jutro. Do-dek je smrčal v svojem kotičku in kolar-'nica pi več izglednln strašna. BtftR 'Maribor; 25. oktobra 1923^ Mariborske vesti. Maribor, 24. oktobra 1923. ČEŠKI GOSTJE kV MARIBORU. Z včerajšnjim ljubljanskim vlakom ob 22.07 so dospeli v Maribor dolgo pričakovani gostje, češkoslovaški industri-jalei, trgovci in obrtniki, Kljnb slabemu vremenu irt pozni uri so je zbralo na kolodvoru mnogo obrtništva, predvsem zaistoprriki tukajšnjih gospodarskih krogov. Goste jo pozdravil predsednik Zvezo industrijcev v Mariboru, g. dr. Pipuš, povdarjajoč velik pomen tega obiska, ki bo dovedel do medsebojnega spoznanja itS tesnejših vezi med jugoslovenskimi in’ češkoslovaškimi gospodarskimi krogi. V imenu gostov se je zahvalil za pozdrav predsednik češkoslovaško-narodrto gosp. udruženja v Pragi, inžener Bar ta. Nato igo se gostje podali v Narodni "dom1, kjer 'še je razvilo pravo prijateljsko kramljanje in izmenjalo več pozdravov. V imenu mesta je. pedžJravil goste župani Grčar, ki je V izbranem' govoru na-glašal pomeri! Maribora kot izhodišča češkoslovaške trgovine V 'Jugoslaviji in’ češkoslovaškega izhodišča k Jadranskemu morju, ki jo prav tako češkoslovaško, kakor je jugoslovansko. Za pozdrav sejo zahvalit predsednik češkoslovaške Zveze industrijcev g. Ta n cer, ki je naglasil potrebo gospodarske vzajemnosti med obema) državama. Govorili so na to še gg. Bnreš v 5m!erfu Kluba Čehov v Maribor«, dr. Tveisman v imenu Češkoslovašk.-Jngn&lovertske Lige, Weixl v imenu Trg. gremija, Šoštarič v 'imenu Slovenskega trgovskega društva in Novak v imenu Slovenskega obrtnega društva. Še le po polnoči iso Se začeli razhajati gostje ria pripravljena prenočišča. — O bivanju Češkoslovaških gostov v Mariboru prinesemo vi jutrišnji številki obširnejše poročilo. i = ! I r r'fiw H3- h Dve zanimivi predavanji bo imel (St Ljudski univerzi g. inž. J. Kukovec. iPirodaval bo o sodobni Rusiji. Na prvem predavanju vi pondeljek dne 29. tm. bo iiaapravljal o razvoju Rusije v 19. stolet-iju H posebnim ozirom na revolucijonar-go gibanj«, izhajajoče iz razmer pred Svetovno vojno. Na drugem predavanju jr pondeljek dne 5. novembra bo podal Sliko sedanje Rusije. G. predavatelj Se (jo potrudil, da je natančno predelal vse gradivo iii l>o skušat podati kar Haj-Bolj objektivno sliko ruskih1 razmer, gledano ztaslfci s psihološkega vidika. O-ipozarjamo občinstvo na ta važna predajanja. O Rusiji Se toliko piše in govori, &a inlora predmet zanimati čutečega Jugoslovana. Pristavljamo, da Se bodo od-fdej vršila predavanja vedno ob pondelj-kihi oh pol 8. url zvečer V Mali kazinski "dvorani. Ker je vstop popolnoma prost, upamo, da bo dvorana zasedena. •Bifi Tihotapstvo v tranzitnih vlakih. Nedavno smo poročali, da je bila radi 'tihotaplatna v tranzitnem1 vlaku aretirala neka Pavla Supanz. Naprošeni smo, 3a objavimo, da orta ni bila aretirana in tudi fii bila V zvezi d kakimi tihotapci. Slo je za neko drugo osebo. Sni Inozemski tatje v Mariboru. Pri no-fcojšnji raciji je aretirala policija med 'drugim1 tudi dva mlada fanta, eden do-toa iz Rerlifla, drugi pa iz Gradca. Pr-voiiio sta trdila, da prihajata s Krfa preko Italije. Ker pa so našli pri njima samo avstrijski denar, jima tega niso iVerjeli. Končno sta priznala, da prihajata iz 'Avstrije. Prvi, Berlinčan, je ukradel v| Berlinu nekemu sosedu pred par tedni IH milijonov mark ter zbežal s plenom k svojemu prijatelju, nekemu čevljarskemu sinu v Gradec. Tu sta skupso izvršila več tatvin ter nato pobegnila preko meje v Maribor. Radi prekoračenja meje bosta izročeifa sodišču, po prestani kazni pa oddana avstrijskim oblastem! V Hadaljno postopanje. W Preveč božje kapljic© so jo EaSrkal včeraj nek' Jože V. iz Pragerskega — Vince Wu je tako zlezlo v Boge. da so mu popolnoma odpovedalo in je na cesti obležat Policijska straža ga je morala nesti v zapor, kjer še ja streznil in -moral za (o plačati 100 Din. globe. — Enako se je godilo Heketriu Francu P., ki je počival V Strossmajerjevi ulici. Tudi on je moral v luknjo in povrh še plačati pri-itSerHo denarno kazerf. m Zgodefl začetek. Policija je včeraj •rotirala neko Matildo L. Dasi de dekle staro komaj 12 let, je bilo že večkrat radi raznih tatvin aretirano. Tokrat pa je začela kar na veliko. Ukradla jo dijaku srednje kmetijske šole Ljudevitu Plav-šaku zimsko suknjo, vredno 5000 kron, Ker dosedanji ukori očividno niso nič zalegli in je postala Matilda že prav nevarna tuji lastnini, ho izročena sodišču in! oddana v zavod za izprijeno mladino. m Še vedno tihotapstvo z vžigalicami. Kljnb poostrenim1 odredbam1 obmejnih' oblasti tihotapstvo z vžigalicami in cigaretnim1 papirjem1 še vedno cvete. Dnevno zasačijo obmejne oblasti in' mariborska policija po več takih ptičkov. Deloma prinašajo blago avstrijski železničarji po železnici, deloma pa ga pretihotapijo »profesionalni« tihotapci; preko meje. Včeraj jo bil zasačen nek Karol Krahovnik iz Celja, ki jo bil dobro založen z avstrijskimi vžigalicami. Predan jo bil finančni oblasti v nadaljno postopanje. m Nevarna ptička zopet pod ključem. O priliki zadnje amnestije Sta prišla zopet na prosto med drugimi tudi nek Ribič in1 Fajt, ki ni nič več kakor dvajsetkrat radi tatvin1 predkaznovan. Seveda sta se takoj zopet podala na »delo«. Včeraj ponoči sta vlomila v kolarno pogrebnega zavoda ter zrezala z vozov več platna in usnja. Imela, sta že vse. spravljeno V nahrbtnikih in hotela oditi, ko je prišel stražnik, ki je oba spoznal in ju aretiral. Udala sta se v usodo ter nekaj ča-sta Šla mirno s stražnikom^ Ko pa so prišli na inost, se je Fajt vrgel Ha tla ter začel kričati in’ razbijati. Šele, ko je prišel na pomoč drugi stražnik, so ga obvladali. Med teni pa je Ribič pognal tiar hrbtnik v Dravo. Oba sta bila. izročena sodišču in bosta po prestani kazni oddana v* prisilno delavnico. m Izgubljeni predmeti v Mariboru. Od 1. do 15. oktobra 1923 so bili priglašeni pri polic, komisarijatu v Mariboru ' sledeči predmeti kot izgubljeni: na ime Marija Kunšek glaseča se hranilna knjižica; škatljica vsebujoč 97 srečk invalidske tombole; na ime Anton Marin glaseča se hranilna knjižica podružnice Ljubljanske kreditne banke; denarnica vsebujoč 100 D 75 para; denarnica vsebujoč 390 D; na ime Franjo Herman glaseča se legitimacija in razne listine; zastavi jalni listek št. 8568 tuk. zastavljalnice; sivi rujavo obrobljeni volneni šal; rujava usnjata denarnica vsebujoč 75 D in razna pisma; orna usnjata ročna torbica vsebujoč 200 D, srebrno žensko uro, moško srebrno dvokrovno uro z verižico, zabeležno knjižico in razno na ime Marija Božičnik naslovljena pisma; rujava ročna torbica vsebujoč stetoskop in mrzlični termometer; ženski jopič rujave barve s sivkastimi črtami in1 veliki ru-jav. gumbi; črn' lisičji ovratnik (boa); 300 D in žepni nož z bisernimi platnicami; zapestno srebni o uro z zlatim okvirjem in kazalci; zlata zapestna verižica; ponošena usnjata listnica vsebujoč približno 25 D; črna usnjata ročna torbica vsebujoč 4 majhne ključe, lasno mrežo žepni robec, razne znamke, približno 25D in ria Josipirto Fabretto naslovljeno pismo; baržunasta ročna torbica vsebujoč 3 ključe; črna usnjata listnica vsebujoč približno 10fl D gotovine in' urarski listek; Srebrna ženska ročna torbica; usnjati ženski klobuk rumene barve; svilnati damski črni klobuk. m Najdeni predmeti v Mariboru. Od 1. do 15. oktobra 1923 so bili oddani pri policijskem komisarijatu v Mariboru 'sledeči predmeti kot 'najdeni in so za-morejo od zgubiteljev dvigniti: pletena ženska jopa; črni ženski naglavni robec; zlat uhan; ponošen' moški dežnik; tem-norujava usnjata denarnica vsebujoč večjo svoto denarja; temnorujava usnjata listnica vsebujoč manjšo svoto denarja; zlati uhan; deško pelerino: žepni rto-žek; vrtne škarje; večjo Svoto denarja. Naredn® sfedališče. REPERTOIRE: Sreda. 24. oktobra zaprto. Četrtek, 25. oktobra Zlatorog, B. Petek, 26. oktobra ob 15. uri Kralj Ha Betajnovi, izv. Dijaška predstava. »Zlatorog«. Pri četrtkovi predstavi »Zlatoroga« dne 25. okt. poje partijo Janeza ki jo je pel doslej g. Knittl, g. A-leksa, novoangažirani član našega gledališča. ^ » —, Sokolstvo. F. e. i i,*, Sokol, kdo si — in kaj hočeš ? (Dalje). 1 ■ ■ 'V'*-'! ^ Glejte, bratje i» setre, kako milodo-neča je slovanska pesem, ki sega celo tujcem v srce. Ta pesem je zrcalo značajne in plemenite slovanske duše. V njej skače in vriska naša radost in veselje. V. njej se zlivajo pestre barve naše lepe domovine, v njej živi naša čista, nepokvarjena ljubezen in slovanska zvestoba. V njej zveni kakor srebrna struna vsa naša žal in bol, naša srčnost iu pogum. V njej duhti kakor pomladansko rože naše zdravje, naša moč, v njej vidiš krasno sliko slovanskega obraza, našo miroljubnost, našo zdravo dušo, — vse, vse, kar je našega, kar je slovanskega In mi smo ponosni, da emo mi to; zato ljubimo Svojo domovino, ljubimo svoj narod in svoje slovaniske brate. Svet jo širok in mnogo je ljudi Ha njem. A ti niso vsi Slovani; različne narodnosti so in1 različne vere. Ali bomo to sovražili? Ne. Ti so ljudje kakor mi. Imajo tudi lepe in plemonite želje; seveda je tudi dosti slabega vmes, a mi hočemo potom svoje vzgoje in1 lastnega kulturnega napredka priti do njih, jih navduševati za vso lepo in dobro, a slabo opuščati. Hočemo tudi njim podati roko, da gremo skupaj naprej, da spoznavamo drug drugega, da se medsebojno podpiramo im v bratski Slogi iH ljubezni hrepenimo po življenju, ki bo pokazalo človeku Ha zemlji pravo pot iH pravo luč. Hočemo, da bo človek ga zemlji zdrav, silen1 in lep! Lep, He gamo telesno, temveč tudi duševno. Tej ideji gradi Sokolstvo pot. Naša Haloga jo plemenita, naš cilj je viSok. 21. Posledica redne in sistematične telovadbe pa je, kakor Smo že slišali — poleg vzgoje značaja •— tudi našo telesno zdravje. Telesna utrjen ost, zdrav organizem ima večji odpor proti raznim! boleznim1. Telovadec (telovadkinja) lažje prefiaša razne štrapace, vreme, nalezljive bolez-nL Ima več moči za izvrševanje svojega poklica in Svojih dolžnosti, drži red iH snago ter živi zmerno. Da smo reg vsestransko utrjeni, imamo v 'svojem telovadnem sestavu tudi lahko atletiko irt razne vsestranski telesni vzgoji primerne športe, kakor: pešizlete, vztrajno hojo in tek brez ovir in z ovirami, brez bremena, z lahkimi in težjimi bremeni, lahko in koristno turistiko, kopanje in' plavanje, smučanje in drsanje, metodično vežbo v prenašanju žeje in lakn* mraza in vročine, Ha cilju zdravo in' tečno brano, požirek bistre studenčnice, da o-krepimo tudi želodec po utrujenem delu itd.; to so v glavnem smernice za o-krepitev telesne lastnine. Pri tem pa je treba seve previdnosti. K tej okrepitvi in utrujenosti je treba prehajati polagoma in' redno, od lažjega k težjemu, kajti prevelika izprememba nam lahko prinese ravno nasprotno. Bratje in sestre, ne iščite zdravila pa raznih lekarnah za drag denar; iščite ga raje v sokolskih telovadnicah irt v sokolskih higijenicnih pravilih. Tukaj dobite zdravje zastonj irt telo se bo samo branilo. Seveda, priti morate po to zdravilo, predno se vas- še bolezen loti. Hočemo torej telovaditi, da smo in ostanemo zdravi in čili! 22. Sokolstvo uči o veri, da moramo vsako vero Spoštovati in nobene zaničevati, ker vsako versko prepričanje kaže 'vero, zaupanje in ljubezen do Boga, do višjega in vsemogočnega bitja. Ni ga naroda na svetu, ki bi ne imel kajti je instinkt v človeku, da išče in hrepeni po nekem božanstvu. Ver je nekaj svetega, nekaj notranjega, dni ševnega, nekaj skrivnostnega. Vera je v srcu, a ne na jeziku. Sokolstvo zato spoštuje vsako versko prepričanje. Neso-kolsko in prepovadeno je. spodtikati s-nad tem, če kdo izpolnjuje verske dolžnosti, ki mu jih nalaga njegova vera. Onjent. je naklonjen po večini misticizmu, okcident bolj liberalnemu verskemu prepričanju, a pri obeh nam je versko prepričanje dragocena svetinja. Verski čut Ham je nokaj Svetega; zato tudi Sokolstvo ne zametuje resnične morale — zgrajene rta njem. Klerikalci (posvetna cerkvena oblast) .nas imajo za brezverce. Voditelji že ve^ do, zakaj irt kje je treba Sokola ©orni Njihovo politično in fanatično vzgoje®• ljudstvo pa seveda mora tako ^ mish ^ kakor gospodje hočejo. Bratje in ses/£' zapomnite si, da je že od nekdaj tako* kdor pride s Kristom med ljudstvo, a tt obenem z vsemi kardinali, škofi in ^ hovrtiki, ki jadrajo na političnih ladja ta je brezverec. Kdor uči pravo vero, J® krivoverec. Mi pa dobro vemo, da M' stud rti učil, da bo le tisti zveličan, trobi v politični klerikalni rog, tisti, ki živi po njegovih naukih in1 d® dobro. * To jc Haša pot in mi gremo in mo, kakor zahtevata Haša vest i* n l prepričanje, a se no zmenimo za te, rtas imajo za brezverce. Sokolstvo ^ ve, kdo jo pravi brezverec ali krivoV. rec irt rušitelj verskih' Svetinj, kdo 3 kriv, da vlada med ljudstvom! verS£ mlačnost. Mi dobro vemo, da je versko prepričanje Hekaj rtajsvetej®*J v človeški duši, zato ga spoštuje^,, no da bi ga zlorabljali. Sami Bratje irt Sestre, kakšni morajo je, ki jini je politika m! vora, . Bog vseeno! priSr Objave. te«1 § Pevci iz Maribora lig okoli_ Glasbeno društvo »Drava« HaznanJ®. ^ potom vsem pevskimi »borom, Se odzvali povabilu za skupen S dart Vseh svetnikov Ha pokopali*®9^ Pobrežju, da se vrši V petek, dne 3^, olb pol 20. uri skupita vaja v mali Hi Narodnega doma. Sekirice p j Se vsak zbor Sebo j. § IuStrukcije za višjo Ja fifžjo zijo daje revefl osmošolec. Naslot! v" iz prijaznosti uprava »Tabora«. _ ^ § V. izkaz darov za avtomobili Proštov, požarne hrambe fta pri Mariboru. Renčelj Štefan, Pobrežje 100 D; Keršnik Jakob, nik, Pobrežje 100 D; Požarna ^ Zrkovci'100 D; tvrdka Klančnik et & p. para, leSrta industrija, Maribor, " o()0 občinski zastop Dolgoše pri Mari^ D; Jartčer Ciril, hišni posestnik, P°' , je, 100 D. Lepa hvala! Zbirka se ^ je. — Načelstvo, l... Gospodarstvo« GOSPODARSTVO IN POLITIKA. ^ Ugloderf zastopnik maribor*^^ fr spodarskih krogov je priobčil v stu od 18. tm. pod gornjim resno razpravo o škodljivih P° 1. vplivih Ha naše gospodarsko z1 f/P Glede uradno zabranjene stav ^ - - -SS* — _ narne tvrke Naissimbeni ob zapfl ji posestva drž. vinarske in _.6aiV/» šole v Mariboru, je potrebno kra jasnilo, ki si ga dovoljujem' S te«1 ti. Navedena tvrdka je postavil3 co brez prav n o vel javnega “ ^ (,ff* kompetentne stavbne oblasti i prejšnjega sporazuma S P°sC" jfajb0 jaši, od kojih je na tem men^^ ioJ interesirana vinarska irt - _ , la. Po prevdarnem regulacijske tu mesta Maribora ne Spadajo ofgi ški predel (v Ipavčevo ulico)^ ^ ampak iz znanih razlogov h0® pod9 ^ vanjske hiše, ki bodo rtekoc ^ ^ jpe šano Samostanlsko ulico *VCf oj-ni®6 % stom. Ugodna stavbišča za pi* v bližini železnice irt Drave,_ e ^ vsem v Melju in na Teznu, k3®^ jpj» ka primernega sveta. V M6 kroglo dva orala za to naJPr ga zemljišča tudi vinarska tf šola, ki bi ga prav rada zamcn ko bližjo ležeče zemljišče, b' g0 Nassimbenijevo stavbišče; obema .strankama ustreženo. kvari dobresra regulacijske egtni^l mesta. Fabriški irt nefabnski naj se ne mešajo po neotrc’ ge ^ stvo vinarske in sadjarske s bo razkomadalo. dokler 0 av0' ».d pol *> M st»ri sredi fabrik — ali^ sre • ,fl, vanjsklh hišic z lionjmi n ^ - ni vseeno za bodočnost. p0 o čaju bi vsilod okuženia ' ku^'1^^0 itd. trpele poljske in je tako, imamo ^pbivalc^’ t»lfl bi zdravje okolišk i, - množevale bi se T,n_^. , tri bi aova poljska pota J* ^ to, tar doživlja poSesfiniE v bližini tvornio: vznemirjenja, sovraštva, procesi boj trez kono;u Srodteja kmetijska šola v Maribora je ustaniovljoria k po-kebnint zakonom ter ima letos že dva letnika. Začasno je ‘nastanjena v prostorih vinarske in' sadjarske šole. Načrti iri Proračuni za njo zgradbo so izdelani iri s° morajo izvršiti, ker tak zavod: rio mori* obstojati iri prosporirati brez lastne streha Prostor za to je določen na <3x65. tnsestvu, ne daleč od riove zVonarrie. ravnateljstvo vinarsko iri sadjarske Ne je storilo le svojo dolžnost, da je protestiralo proti tej t.vorriiški zgradbi, ' jo pa sioer iz vtsega srca pozdravlja 'vsakem dragem primerriorri mestu. O *pkih hudobnih in škodljivih političnih poahinacijah tn ne more biti govora. • ■Kraotijs.lci ravnatelj Arildrej Žmavci. -**» -O- 0 VPORABI klosterneuburške TEHTNICE. H Ob času trgatve se pogdstoma kupo* 3eW inošti po stopinjah sladkorja, ki 86 navadno izraža v stopinjah kloster-^nbnrških tehtnic. Pogdstoma se pri-da kupec in prodajalec merita mošt j83* « svojo tehtnico, kar poVzroča rcpire med obema, ker vsaka tehtnica drugače. Ali so ti prepiri potrebni! jrtovo n®! Ker če bi znala rabiti klo-fnenbursko tehtnico, bi se njuno pre-^ kmalu ublažilo. Predvsem bi ta**? Pametnejši opozoriti drugega, da kanti ^^biiice ne kažejo prav1. Saj sta l»Vi ^btnico pri zakotnem1 trgovcu in bila je zelo po ceni. to ce fahtn k,tt"iUWUC° Po ceni ponujajo, najdejo Yr„, Koceni blago je pogoštoma riič- 50LBo- Kupec ni dobil s tehtnico vred -riega navodila o vporabi. Zato meri rixladnW irr iri ^ajalec in kupec vsak po svoje še s krivo tehtnico. Ni čuda So ^ 80 no vjemajo stopinje. Saj celo ti - ki vha prodaj nalašč take tehtnice, Hq*Vk^° ugodno za kupca. Koliko .trgovcev je s tem1 obogatelo! Iz- or*iv'* dotr,a ^ 50 nevednost vedorna ali neve. krs«.. Wa producenta. Zato hočem' na ta kih ^^niti, kako riaj 'še ravna v »lučajih glede stopinj havir/'1,8, Obi, ki so bolj previdni iri 31 > so bodo zatekli K kakefffn btojt ®w* zavodu s prošrijo, da se jim tav Preišče. Plačali bodo malenkostno j]. 0 dveh dinarjev, če So člani kmetij-?n). družbo iri bodo dobili zanesljiv re-ki bo zadovoljil obe stranki. Dru-n^’ ki smatrajo to pot za prenerodno, j Prestaja nič drugega, kakor da si ■ °dijo boljšo klosterrienburško teHt- % n Jn tehtajo ž njo. Najprvo naj Se pa So' Pri iri- ,Vv okoliškerrl vinarskem! rju, kako se čita ‘s pomočjo klo- j^euburške tehtnice. Pri vinarskem v., ktorju bodo zvedeli, 'da morajo veniti široki stekleni valj1 z Moštom'. Pla btora bit čist. V njeni' ne siriejo SiUe Inščine ali peške. Mošt se ne iri se mora takoj tehtati, ko t»o stiskalnice. Kdor na to rio pazi, Rovari pri prodaji. V mošt vtak- lebo 'S*° moštrio tehtnico tako, da bo - nia' dota,]. dV0*a srpdi mošta iri tl Jtjjj . ' valjčnih šteri. Oni del tehtnic, da Sc rie bo _________________del tehtnic, *z mošta, mora ostati popolnoma H, ^ ; - -____________- _______ 4o ^e> bo zopet prodajalec imel ško-vSu ^ l^dajj. Recimo, da se nam: je nas čaka še najtežje ?a m °no, ki se tiče pravilne- Htati n;,n' Kdv°Vne riauke iz fizike, je na boljši *«-* ki smo podedovali avstrij- i WiC1n Vitanja klostemeuburskih b,. > cit vVV?*?«* m,f!d dvema stopi-,J%o ,i.‘a moramo posebno paziti, da N,Ži>0 črto najvišjega menis-v^tlba - F^’crnct|tnirških tehtnicah je s 5 ^b>nir,)'’n,a'a 'h s'1 zapomnili natančno 'ML 0' do W :_____________________________________T„ posebno paziti, VCS katere sega meniskus. Le dfo,8*°PiniJ 86 to v jemalo S celoštevil-navadrio bo treba ceniti še W nko ’ Hvaono bo treba ccmti se l ba i"T ^Ptrijc. V slučaju, da smo ' ^ riačiri 17.2 stopinj, ni to ni- te °r Še -n, ----- — t,^° do? i' a-Va teža Pri moštu, ker se v °to, v, . °zirali so nič ria moštno Xr • H^dua, Cpa^na stopinja bi bila le 00r .,] mošt imel ravno 17 iri pol ” fcl- V. X v T' 1 ‘foBi^t|čaiii!,'10VBKa toplomera. Le v red-. stor- J|u jtuq v»_ |)0 Jma mošt to toploto. Po-'c,ta. 7 emperatura manj ali več ^ki , I)o®t S^vd; iti manj si Moramo, da bo Wfira, Vi Popinji Celsijevega to- ^l)a 1’ »t jU, , J1 ucifjcvc«« »r diati mošt nad 17 iri pol, ^•1 odstot. feladkoria od- tegovati pa ravno toliko, če bo temperatura nižja kakor 17 in pol stop. C. Inž. Mohorčič. Državna trošarina iia žganje. (Opozori tov interesentov.) Minister financ je predložil Narodni skupščini predlog zakona o izpremembah in dopolnitvah zakonov in odredb o državni trošarini. Predlog vsebuje poleg določil, ki so se dosedaj uveljavljala z vsakoletnimi finančnimi zakoni, tudi odredbo, da se pobira trošarina samo na ono žganje, ki prihaja v promet iri prodajo, dočim so žganje, ki so kuha za domačo potrebo, brezpogojno oprošča obdačenja. Dosedanji načiri pobiranja trošarino povodom kuhanja so po zatrdilu ministra nblaža-va zaradi tega, da se preprečijo šlkario od Strani firiančnih organov pri obdačeva-nju žganja, kar je pa mogočo edino lo na ta riačiri, da sc pobiranje trošarine omeji lo na žganje, ki dejansko dohaja v promet iri trgovino, oprosti pa ono, ki se porablja za domače potrebo. Postavka 15. dosedanje tarife (čl. 6. zakona o državni trošarini z dne 27. junija 1921, naj bi se v izpremenjenem! besedilu glasila sledeče: »Državna trošarina se pobira: 15. ria žganje v oblastih, kjer se je že dosedaj pobirala trošarina, za vsako hektolitersko stopnjo 20 D. Pripomnja. Trošarina na žganje so pobira povodom dohajanja v promet iri porabo, pobiranje (povodom proizvajanja) po izmeri kotla se ukinja. Za žganje se smatra destilat tropin iz f.ridja, korenini (razen sladkorne peso), dinje (melone), buč iri vode pomešane z medom1. Od žganja, kuhanega iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lastnem zemljišču) plačuje trošarino lo oseba, ki tako žgapje od producenta kupi ali pridobi na katerikoli drug način. Od žganja kuhanega iz kupljenih ali ria katerikoli drug načiri pridobljenih šuroviri (snovi), plača producent trošarino le, ako to žganje proda ali ga iz kateregakoli razloga odstopi drugemu. Proizvajalci, ki kuhajo žganje iz kupljenih surovin in za trgovsko namene, plačajo trošarine na alkohol po št. 14 tarife (20 D za eno hektolitersko stopnjo). Ako se lastniki surovin (snovi) za kuhanje žganja iri proizvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo ali drobno, alrtočijo ali se bavijo s predelovanjem alkoholnih pijač, se posebej odredi, katero množino žganja se. jim dovoli porabiti za domačo potrebo brez plačila trošarine. Natančnejša navodila za pravilno izvršitev iz-premembe pri obdačenju žganja predpiše finančni minister.« — Nameravana izprememba sega globoko v interese industrije, ki se bavi s kuhanjem in prodajo žganja in v interesu trgovine, ki prodaja žgane opojne pijače. Prizadeti industrijci iri trgovci so vabijo, da pomisleke, ki jih imajo s svojega stališča proti uveljavljenju omenjene izpremerri-be, nemudoma priobčijo Trgovski iri obrtniški zbornici v Ljubljani. —O— TRŽNE CENE. Vrednost našega denarja. Dne 23. tm. Se je na zagrebški borzi dobilo: 1 franc, frank za 4.80—4.85 D, 1 švicarski frank za 14.75—14.85 D, 100 avstr, kron za 11 in pol para, 1 češkoslov. krono za 2.46 do 2.47 D, laško liro za 3.70 D, 1 dolar za 82-83 D. Blagovtte borzo 23. okt. Novi Sad: pšenica bačka 337.5, ječmen bački 270, oves bački 215—217,5, turščica bačka 240 do 245, fižol bački 225. Žitni trg v minulem tednu jo bil rac-deL Porast dinarja je vplival neugodno na izvoz žita in mlcvskih izdelkov. Daljni povod je tudi pomanjkanje gotovine. Cene so bile za pšenico krog 330 D, za koruzo krog 230'D, za oves krog 210 D, moka ki pada v corii — krog 550 D, se-voda Vse postavno bačka postaja. Zaloge so velike, ponudba obilna. Pšenica pada v cenah bolj počasi ko moka. Tudi koruza je padla tekom tedna v ceni od 265 ria 255 D. Cena fižolu jo padla. Cena mast-i ria zagrobš* ■■ * > trgu je bila zadnje dni sledeča: Zaimučeno čista svinjska domača mast up debelo skladišče Zagreb 38.50—39 D plus 20 odstotkov embalaže. Soljena debela slanina 37.50 D. Zagrebški tedenski sejem (20. tm.) Srednji dovoz iri dogon. Kupcev je bilo zelo malo in se je zato slabo prodajalo. Največ je bilo bosanske živine. CcrTe volom nazadovale, 'svinjam narasle. Za 1 kg žive t plačalo: voli bosanski I 10—11.5, Tl 9,5—10.5, III 9—9.5, svinje:3-—, fižol lušten 4-50, fižol rajčni — sremske 27.5—28.5, bosanske, slabše 22.5 igrah —1, leča ■•—. 24.5. Krina: seno 109—315, otava 110—325,* 12. M1 e v s k i i z d el ki: PSenična moka 0 detelja 315—125. [6-75, 1 6-50, 2 6*—, 3 4 , 5 Cene svinj »o bile ria naših' glavnih j6 7 —, kača 7-50, ječprenj 6-50, otrobi trgih koncem minulega tedna sledeče: v|2’25, koruzna moka 4-—, koruzni zdrob 6—6*86 B e o g r a d u od 100—120 kg težke 21—22,, Ps#nifini zt|rol> 7*50, ječmenova moka —, do 350 kg težke 23—23.50, preko 380 kg . ajdova moka 1 10-—. 2 8*50 ajdova kača (liter) 24—24.50 D za 1 kg žive teže franko po-;’—’—: r2ena kava lO—, cikorija 26—. staja Srbija ali Ranah — V Zagrebu. 33. Krma: Seno gladko 75—100, seno mastne debele svinje 25—28, slabše 22 do kislo —, otava 75*—, detelja —, ovsena 23 D ze 1 kg žive teže. — V M a r i b o r u ; slama 65 — 75_. pčenične slama —*• , riena 26—28 D, v Ljubljani 25—27 D za 1 kg;“lama —*—, (za 100 kg). žive teže. Cene so sc zvišale ria vseh trgih za 1 do 3.50 D. Ceno krompirju so narasle; prošli teden so je nudil po 85—90 D, sedaj ga ni dobiti niti pod 100 D. Tržno cene v Mariboru dne 15. oktobra 1923. (Cone v dinarjih). 1. Meso: Govedina I 26*50, II 2t*—( III 20*—. sveži jezik 24—25, vampi 8, pljuča 6*—, ledvice 22*—, gobec —*—, m ožgan. 22*—, parklji 6*—, vime 10*—, loj 15-20_ Teletina I 32*50, II 30'—, jetra 24*—, pljuča 23*—. ledvice —*—. Svinjina: PraSičje meso 35—40, salo 36*—, črevna mast 30*—, pljuča 15-, noge 44*—. meso 10-, 32 -. jetra 15'—, ledvice 25*—, glava 25*—, 17*—, slanina sveža 38—40, papricirana prekajena 43*—, mast 40*—, prekajeno 45—48, šunke 50—55, prekajene noge prekajen jezik 48*—, prekajena glava 2. Klobase: krakovske 50—55, debre* cinske —*—, brunšviške 27*—, pariške 32*—, posebne 38* — , safalade 32*—, hrenovke 36*—• kranjske 52*—, prekajene —*—, meseni sir 32-—’ poljsko salame —*—, pretisnjene klobase 32—. 8. Konjsko meso: I 12—15, II 8—10, 4. K o ž e: konjsko, komad 150*—., goveje 20*—‘22 50, telečje 30—32*50, svinjske 7*50—10, usnje gornje 105—120, podplati 100—140. 5. Perutnina: Piščanec majhen 20—25, večji 30—40, kokoš 50—55, raca 30— 40, gos 60—80, golob —*—, zajec domač (majhen) 20*—, zajec domač (večji) 40*—. 6. Mlečni izdelki: mleko (liter) 3*50i smetane 15—16, surovo maslo (kg) 46—47 čajno maslo —*—, maslo —*—, sir ementalski —*—, polementalski 66*—, trapistni 36’—, grojerski 40*—, tilsitski 40*—, parmezan ?00'--sirček (komad) 7—10, jajca (komad) 2—2*25 7. Pijača: Vino novo 6*—, vino staro 15*—, pivo 6*50, steki, pive 8*25, žganje 20-25. 8. Kruh: Bel (kg) 7*—, črn 6*—, rfen —*—, žemlja (5‘/4 dkg) komad —*50, mlečni kruh —*—. 9. Sadje: (kg) Črešnje —*—, jabolka I —’—, II 6"—, III 3*—, slive 4—5, suhe 7—8> marelice —, breskve 6—6, (liter) kostanjev surovih 2—3, kostanj pečeni (liter) 5*—, hrnške I —’—, H 7*—, III 6*—, limone (komad) 0*75—1*50, oranže —*—, rožiče 1*—, fig 13—16, datoljni —*—, mandeljni 60*—, orehi 8*—. orehi luščeni 30*—. 10. Sp ecerij sko blago: Kava 1 70 — II 40*—, kava pražena I 70*—, II 45*—, soj 350, poper celega 35*—, poper mlet 45*—. paprika 50—100, testenine 14*—, sladkor v prahu 25*—, sladkor v kristalu 23*—, sladkor v kockah 54*—, kvas 32*50, škrob pšeničen 15*— rižev 25—, koruznega —*—, riž 6*50—14, kis navadni (liter) 2*—, vinski 3*—, olje namizno 31*—, bučno 40*—, špirit denat. 15*— milo 9*—, 11. Žito: Pšenica 4*—, rž 3*—, ječmen 3*—, oves 3 25, koruza 3*75, proso 4*—. ajda 14. Kurivo: Drva trda 200*—, mehka HO*— (za m*), premog, trboveljski 40—42 velenjski 27—29, (za 100 kg), ogjje 2*—, koks 1*25, (za kg), liter petroleja 7*—, liUr bencina 17*—, kg karbida 6*50, kg sveč 14*—. 15. Zelenjava in p odz e-ntbjftMf*1 •Salata glavnata (kg) —*—, štrnenata ■—*—^ endivija 1 — 1.25, berivke —*—, motovilfcm —, zelje zgodno (kg) —*—, zelje pozno (kg) . spremljevalca ra spretnij »nje-trsmsport ot itvaga Ibtasn, zmotim in zanesljiva, ?'tar imžbaaa. pri hranenj* f*waB, s« iiie.Vpra&eti je p*i Vnpnm-lkU. »88 forejme>«;-aeSnee-'k» obrt-takoj. R**l*r Franc. &3b*baxi^(a«0tui mlja, Zg- Sr., P«t»n*o*fc’ ' •' J ' 8363 ' tibMev- psr,- srn JtoCij« -hr težjo; na predaj. Saslor v- . , npravniitvu. 3330 2—1' ; Ijbzort 'Trgovina v Mariboru ,^na prometne« kraja je radi Vselitve ««no ut prodaj. Na-^•vipov* Trprave, 5866 4—1; lp dobro domačo hrano *• epre^me1. novembrom 10 foaapioda^Pod-mostom, tt. 18. 3355 Glavni trg 9. 134G «AJCC«63iA mmmmuRA ~ y/y\AJwsoa^«rWtt«s»^ & M Vsako količino prvovrstnega S12( se dobi .v trgovini za drva In premog v Fran* Člškanskl ulici štev. tl. čevlje, dokolenice, dežnike ter razno moo’* galanterijsko blago najugodneje pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni «K i NoJ»oč|« Izbira | mUm tlaia za damaingospode srajce v,- ^ samovezntce klobuki čepice nogavice rakukra tm 'Jj ivvstna Čevljarska damica R. Ntonja«, Mari-r, JBr»e*ra mhca 9, apr*-.. o» v*e vra*e*areiii p* mari vaakomstna ževljarska po-■ni«. Cona x«a*rn«. P»str«ž-^aBdua. Ul« 8 minut od glavnega kolodvora, s tremi stanovanji, lepo zaprto verando ter vrtom; vse v najlepšem stanja. V hiti je vodovod in elektrika. Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Naslov v upravi .Tabora*. 2338 3—9 pa tod! najlepše blago za obtoke, Ka* kor sttkno, hlačevina, volneno blag4* phaviae, ceffr, Sifon, platno, i*gotovli®n# obleke, srajce, predpasniki, nogaV‘®^ robci, odeje Itd. se dobi prvovrstne P* brusilni apa-i|;..'*rok*les • vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ^ V menjen predvsem šolski mladini. Cena 1 [jjf kratkem bo izšel isti zemljevid izdelan v 0 vah. Naročuje se pri ^ J A Mariborski tiskarni o- pleteno In volneno blago iumperl svilene bluze vedao aajnevsjle In naj. boljie blago pri 3. Karni&tik Gosposka ulica 15. Zamenjava stanovanja. Zamenjam svoje dvosobno stanovanje s kuhinjo v Ljubljani za enako ali večje v Mariboru. Ponudbe pod .Ljubljana—Maribor" na upravo lista. * e za pranje aa\vzame dom po znižani eeni. — raiati pri Mariji Škrbine, M»aaaya(jova ulica S. . Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjamo, da smo s 25. oktobrom 1923 cene vsemu Diay im* znižali za 15°|0. Vsakdor, ki si hoče svoje potrebščine za jesen in zimo po res nizkih cenah nakupiti* nW toraj ne pozabi si pred nakupom ogledati našo zalogo. Mastek & Karničnik, manufakturna in modna trgovina, Maribor 16 Glavni trg 16 'V^od&iateli: KottaorcU »Xajwi^ “ Odgasor« uuaniaik; Psiia. — Tiska; MariUortk* tiaksra*