Mostnin» ptmftan» v gotovini. Leto XVm., št. 1S1 Ljubljana, petek ž. julija Ì937 Cena s Din Upravniàtvok i^juoijana, (inafljeva allea 6 — Telefon fit. 8122, 3123, S124, 8125, 8126. Inserate) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al 6 - TeL 3392, 8492. Podružnica Marlbor: Gosposka allea St. 11 — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova oL fit. 2 Telefon fit. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana fit. 11-842. Praga «slo 7&180, Wien fit 105.241. Uiaja vsak das Naročnina wiafia inwwfiio Ola Za limwaimlw) Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka uHca 11, telefon fit 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon fit 65. Rokopisi se ne vračajo. Plaz nad Evropo? V svojem prvem velikem govoru, ki ga je imel novi britanski premier Ne-ville Chamberlain v poslanski zbornici, je za karakteristiko sedanjega političnega stanja v Evropi postavil primero s plazom. Situacija na našem kontinentu, je rekel, se more primerjati s stanjem v gorah, kadar se snežne plasti le še skrajno rahlo držijo podlage, tako da zadostuje najmanjši povod, najneznat-nejši premik, da se sproži uničujoči plaz ter zgrmi navzdol, šireč grozo in propad ozemlju, na katerega se zažene. Tako nevarna je situacija v Evropi, da bi mogla že prav majhna premaknitev v političnem območju, že neznatno prenagljeno dejanje sprožiti katastrofo. Ako prihaja tako resen memento iz Londona, od angleških državnikov, ki se ne odlikujejo po sangviničnosti in ne nagibljejo k pesimizmu, potem je stvar 4 Evropo vsekakor resna. Tako moramo Jaključiti že po samem dejstvu, da so $e izustile tako močne besede. Ni seveda 5 tem še rečeno, da bi morali postati pesimisti, zakaj priznavanje resnosti je fele znak modrega in pravilnega presojanja položaja, je šele opozoritev na £krajno previdnost. Vse to pa je še vedilo daleč od resničnega pesimizma. Vsa Znamenita seja angleške poslanske zbornice je potekla v znamenju take politične modrosti, opreznosti in preudarne previdnosti, kakor je primerno splošne-|mu stanju ter forumu, na katerem se je vršila velika diskusija. - Španija je še vedno poglavitni sod smodnika, ki ograža naš kontinent. Zdaj Se bolj nego dosedaj, zakaj v odboru za hevmešavanje se vsekakor pripravljajo Važne stvari. Napoveduje se po pravici kritična odločitev, od katere bo zavi-selo, ali bo razvoj zaokrenil v pomirjen je, ali pa v nove napetosti, v nove konflikte. Treba je na žalost priznati, da so dosedaj bolj v ospredju znaki, ki ne napovedujejo okreta na bolje, marveč kažejo, da je še nadalje računati z razburljivimi nasprotstvi in novimi težavami v prizadevanju, da se španska domača vojna ne prevrže v splošen evropski spopad. Toda podoba je, da je vendarle še vedno mnogo močnejša teža onih argumentov, ki zagovarjajo omejitev španskega požara na Španijo samo. Ta čas, ko so se konflikti okrog nemških vojnih ladij stopnjevali do nevarne višine ter obrnili nase pozornost vse Evrope, se v ostalih delih našega kontinenta in izven njega nadaljuje politično zbiranje in razčiščevanje, ki je oboje iako značilno za naš čas. Srednje Podu-navje je še vedno med naj živahnejšimi področji v Evropi; še vedno so tu na dnevnem redu diplomatska potovanja. Polisko-rumunski odnošaji so doživeli ta čas novo okrepitev s posetom kralja Karola v Varšavi in Krakovu. Poset je bil povsem normalna prireditev, vrnitev svoječasnega obiska predsednika poljske republike Mošcickega v Rumu-miji. Pomeni pa izraz prizadevanja, da se obnovijo tesnejši stiki med obema zaveznicama, da se ojači sodelovanje na vojaškem in političnem področju. Ta ojačitev ne more imeti značaja kake preorientacije in se ne more tolmačiti kakor da bi bila v njej prikrita ost zoper katerekoli stare obveznosti in prijateljstva. O tem more sedaj komaj še obstajati kaj dvoma in nedavni poset Češkoslovaškega ministrskega predsednika Hodže je na viden način osvetlil situacijo. Sestanek ministrskih predsednikov Male antante na Dunavu je še nadalje pripomogel k pojasnitvi položaja in k razbistritvi sodobnih stremljenj v vzhodni srednji Evropi. Tretje področje, v katerem se uveljavlja politično zbiranje in preurejanje, predstavlja baltiško-skandinavsko sfero. Tamkaj se čim dalje bolj vidno kažejo refleksi velkih evropskih nasprotij in vedno manj se more ta del Evrope ponašati z zatišnim značajem, kakor je bil «anj karakterističen še nedavno. Tu se prepletajo in križajo vplivi Rusije, Nemčije in Velike Britanije, dočim se Poljska doslej še ni mogla uveljaviti v toliki meri, kakor so to obetali nekdanji varšavski načrti. Zlasti se opaža, da skušajo v baltiških in skandinavskih državah priti v čim boljše odnošaje s sovjetsko Rusijo na eni, pa z Veliko Britanijo na drugi strani. Razen diplomatskih popotovanj, ki so postala tudi v tej sferi običajna, vzbujajo pozornost zlasti nekateri vojaški načrti. V Baltiku je pomenila največjo in najvažnejšo novost obnova nemške vojne mornarice. Baltiško morje, ki se more ob Danski brez težav zapreti napram Oceanu, bo postalo na ta način nemško »mare nostro«, zakaj nobena druga država ne razpolaga tamkaj s primerno velikim vojnim ladjevjem. Tod ri taka situacija postaja posebno nepri r | jetna obema velikima silama, ki ležita » ob Baltiku, Poljski in Rusiji. Zato je povsem umljivo, da je nova situacija pred obe postavila problem intenzivnejše oborožitve na morju. In tako je Poljska sklenila, da poveča svojo vojno luko v Gdinji, pa da poveča na veliko tudi svojo vojno mornarico. V koliki ji bo to mogoče, je seveda vpra- CHAUTEMPSOVE PRVE TEŽAVE Socialisti se upirajo načrtom finančnega ministra Bonneta in groze z izstopom iz Vlade Pariz, 1. juiija. r. Kakor se je danes zatrjevalo v vladnih in parlamentarnih krogih. je prišlo v Chautempsovi vladi do precejšnjih nesoglasij. Deloma so dali povod za nesoglasja davčni predlogi finančnega miiniistra Bonneta, o katerih bo vlada sklepala v prihodnjih dneh, deloma pa so odmev dogodkov v senatu. Socialisti so skrajno nezadovoljni in ne prikrivajo, da bi se najraje umaknili v opozicijo- če bi s tem ne riskirali popolnega razbitja ljudske fronte in propasti levičarsko usmerjenega režima Posebno je razkačilo socialiste postopanje desničarske opozicije v senatu, ki je sklenila izdati lepake z govorom senatorja Gar-deyja, ki je posebno ostro kritiziral Bhima in njegov režim v prvi vladi ljudske fronte Pozneje je bil ta sklep sicer razveljavljen, vendaT ni zgrešil svojega političnega cilja. Bivši finančni minister in sedanji minister pravde Auriol je zaradi tega zagrozil z ostavko, prav tako pa je tudi Blum sam zelo razdražen. Desničarska opozicija skuša vplivati na radikale, da bi se začasno odrekli nadaljnjemu izvajanju programa ljudske fronte, ki naj bi se z dosedanjimi reformami zaključil. Socialisti so seveda odločno proti temu in bi smatrali tako politiko Chautempsa za izdajstvo. Današnji listi pišejo, da se socialisti z Blumom na čelu tudi hudo upirajo od Bonneta predlaganim davčnim reformam- predvsem povišanju davkov, ki bi najtežje zadeli široke sloje delovnega ljudstva. O tem vprašanju je prišlo tudi na današnji seji ministrskega sveta do velikih nesoglasij in so morali predlagane reforme odgoditi. Chautemps poskuša naiti kompromis, da bi se vse finančne reforme izvedle sporazumno. Iz socialističnih krogov zatrjujejo, da bo ta odmor zelo kratkotrajen. Dne 10. julija se sestane v Marseilleu kongres socialistične stranke. Pri tej priliki bo odločeno vprašanje, ali bodo socialisti ostali v Chautempsovi vladi Kongres socialistov bo vsekakor odločilne važnosti za usodo druge vlade ljudske fronte. V parlamentarnih krogih smatrajo, da je položaj Chautemp-sove vlade precej nezanesljiv rn da utegne priti do nove vladne krize še prej, predno bo Chautemps utegnil izdati vse zamišljene ukrepe za sanacijo državnih financ. Vsekakor bi kriza vlade s takim ozadjem pomenila obenem razpad ljudske fronte. Socialisti ne morejo odpustiti radikalnim senatorjem- da so povzročili padec Blumove vlade in se bodo radikalom na ta način maščevali. Še bolj verjetno pa se zdi, da se hočejo otresti vse odgovornosti za d«-lekosežne finančne ukrepe, ki jih bo prisiljen izdati Chautemps, če hoče izvršiti težko nalogo, ki jo je prevzel. Socialisti bi se radi rešili odgovornosti tudi zaradi tega, da bi imeli svobodne roke pri svoji akcija za reformo ustave s ciljem, da se kar najbolj omeje pravice senata in spremeni volilni red za senat, da bi tako levičarske skupine prišle do večjega vpliva tudi v senatu. Devalvacija franka Prvi sanacijski okrepi vlade Pariz, 1. julija, r. Takoj po včerajšnji seji 3enata, na kateri je bil sprejet poobla-stilni zakon, se je sestala vlada v Elizejski palači k izredni seji ministrskega sveta pod predsedstvom prezidenta republike Lebru-na. Na seji so sprejeli prve sklepe na podlagi odcbrtnfh pooblastil. Sklepi se nanašajo v glavnem na začasno ureditev tečaja franka in na prohibitivne ukrepe proti špekulaciji, dokler ne bo premagana najh'..jša kriza in določen toöen progTam za nadaljnje sanacijske ukrepe. Najvažnejši med vsemi je sklep ministrskega sveta glede zasilne uredbe z zakonsko veljavo, ki se nanaša na razvrednotenja franka. Ta uredba predstavlja pravi fi- Poljsko-rumunska zveza Povišanje poslaništev v Varšavi in Bukarešti v veleposlaništvi — Kralj Karol se vrača v Romunijo Varšava, 1. julija. AA. Kralj Karol II. je danes končal svoj šestdnevni obisk na Poljskem ter se je opoldne odpeljal s posebnim vlakom s prestolonaslednikom Mihaelom-zunanjiim ministrom Antonescom in drugimi člani svojega spremstva iz Krakova. Na postaji so se poslovili od njega predsednik republike Moscicki, maršal Rydz-Smigly, zunanji minister Beck, poljski vojni minister in droge ugledne poljske osebnosti. Na temelju izjav v zdravicah dne 28. j un., ki sta jih imela kralj Karol II. in prezddent Moscicki, je bil dne 30. junija v gradu Wa-welu podpisan med Antonescom in Beckom protoko.1, ki povišuje poslaništva v Varšavi in Bukarešti v veleposlaništvi. Povišanje se naj kmalu izvede. Na ta način naj se tudi na zunaj pokažejo čustva, ki tako srečno vežejo obe državi, kakor tudi- da je obrambna zveza, ki veže obe državi," temelj stalnosti položaja in miru v Evropi. Po-ljski listi soglasno ugotavljajo, da se je poljsko-rumunska zveza okrepila in da se je koristno sodelovanje med obema deželama poglobilo. Kot dokaz navajajo ustanovitev , veleposlaništev v Varšavi m Bukarešta. Ra-, zen teg opozarjajo na nastop papeževega nuncija, ki je v krakovski stolnici osebno sprejel romunskega kralja. Nj. Vel. kralj Karol IL piše »Polska Zbrojna«, je dosegel mnogo več- kakor so splošno pričakovali. S svojo osebnostjo si je osvojil srca Poljakov! »Express Porany« poudarja, da sd je rumunski kralj v nekaj dneh pridobil srca vsega poljskega naroda. Zapisnik o ustanovitvi veleposlaništev v Varšavi in Bukarešti je prva mednarodna listina, ki so jo podpisali v Wawelu po 16. stoletju. Rumunski listi pišejo, da bo maršal Rydz-SmLgly na povabilo romunskega kralja obiskal Rumunijo uradno najbrže v jeseni med velikimi vajami romunske vojske. Kralj Karol obišče London London, 1. julija, o. »Daily Telegraph« poroča, da bo rumunski kralj Karol meseca avgusta na povabilo angleškega kralja obiskal London. Za časa bivanja na Angleškem bo gost angleške kraljevske dvojice. Volitve na Irskem Dublin, 1. julija. AA. Svobodna Inska je danes volila svoje poslance. Za 138 poslanskih mandatov se je borilo 254 kandidatov. Štetje glasov ee bo začelo šele jutri in v soboto bodo znani rezultati. Te volitve so obenem tudi referendum o ustavi svobodne Ireke. Madžarski regi zakon sprt Bidimpešta, 1. julija. AA. slanska zbornica z nenava glasnost jo v zgodovini lajmsmtarizma sprejela razširitvi pooblastil kraljeve niku. Zunanja slifca parlarne raz zgodovinskega pomena so bili skoro vsi poslanci stav. Po soglasnem sprejetji! načrta je govoril predsednfikf nyii ki je med drugim dejal, nest poslanske zbornice da so čmatelji ustavne sfci zakoi u je poredko so-ikega par-načrt o ■u naimest-je bila to-Navzočni sociali-zajkonskegai lade Dajra-je soglas-dokae, .je danes prav talko kakor v preteklosti sposobni uredi/ti odlcCilna praša&ja za bodočnost naroda na način, ki je vreden najlepših tradicij narodne zgodovine. Sklep poslanske zbornice je izraz soglasnosti vsega naroda. Predsednik Daramyi je dalje navajal velike zasluge kraljevskega) namestnika Hortyja, ki so mu pctslanci stoječ ploskaM. S španskih bojišč Bilbao, juh ja. AA. Nacionalistična pehota je zavzela severno od VaimacedD celo vrsto maejših krajev, med njimi tudi PrusBos, kjer se je Se pred tremi dnevi nahajal baskovski generalni štab. Po tem abkoljevatoem manevru je nacionalističnim četam, ki so po zavzetju Bübaa prodrle že več k» 40 News Chranicle« piše, da generala Franca doslej niso priznali samo zato, ker bi ta okolnost povečala vpliv Nemčije in Italije. Italija odklanja odpoklic prostovoljcev lionjon, 1. julija, g. V londonskih ofl-cialnih krogih je članek v »Popolo d'Italia«, A katerem smatrajo, da ga je spisal Mussolini, povzročil veliko skrb za bodoč, nost politike o nevmešavanju. V tem članku se poudarja, da Italija ne bo umaknila svojih prostovoljcev iz Španije. Sploh je povratek inozemskih prostovoljcev tako zapleten, da se bo to vprašanje težko uredilo. članek opozarja na to, da sta Nem* čija in Italija meseca avgusta 1936 predlagali odpoklic prostovoljcev, da sta pa Anglija in Francija ta predlog odklonili Danes nima nihče več one avtoritete, da bi odpoklical množico italijanskih, francoskih, švicarskih in židovskih beguncev, ki niso pod kontrolo svojih vlad. Italijanski prostovoljci, ki se borijo v Španiji, niso bili po-tslani od italijanske vlade, ki jih zaradi tega tudi ne more odpoklicati. Francija in Anglija ne bosta popustifi London. 1. julija, g. Angleška in francoska vlada sta odločeni, da ne bosta priznali nobenega kompromisa glede načela nevmešavanja. Ako bosta nemška in italijanska zastopnika jutri v odboru Za nevmešavanje odklonila reformo kontrole, bo angleška vlada najbnže sporočila Rimu in Berlinu,. da si pridržuje popolno svobodo. Izjavljajo, da priznanje obeh strank v Španiji kot vojskujoči se stranki ne prihaja v po-štev ker bi to le pomenilo podporo generala Franca, ki bi s pomočjo nemških in italijanskih ladij lahko izvedel popolno blokado Španije. Pričakujejo, da bosta Francija in Anglija v primeru odklonitve Nemčije in Iteli je glede nadaljnjega sodelovanja ▼ kontroli vložili v Riimu in Berlinu oster protest proti dosedanjemu stališču teh dveh držav v vprašanju nevmešavanja. Posvet med Parizom in Londonom Partz, 1. juiitja w. Zuaajepotitiöni poto-žag, ki je nastal zaradi izjalovljen ja delovanja londonskega odbora za nevmešavanje, je v tukajšnjih političnih krogih po-vzroea velike skrbi, zlasti, ker za sedaj še ne vidijo nobenega izhoda iz sedanjega položaja. Francoski poslanik v Londonu je imel ponovne razgovore z angleškim zunanjim ministrom. Gre za to, da se najde nova formula za nadaljevanje politike nevmešanronja. Kongres hitlerjevske Berlin, 1. julija. AA Letošnji kongres nacionalno socialistične ertränke se bo vrši od 6. do 13. septembra. Stavkovni izgredi v Ameriki Newyork, 1. julija. AA. Včeraj » v nekaterih mestih priredili stavkujoči delavci izgrede. Več ljudi je bilo ranjenih. V Cleveland u v pokrajini Ohio so se spopadli stavkujoči delavci in dekvoljni delavci ter redarji 120 oseb je ranjenih, od teh 25 hudo. Nova klirinška pogodba med Nemčijo in Švico Berlin, L julija. AA. Danes eo podpisali no*» nemško-švioaesko »JUTRO« iL 13t PcteE. 2. yjL I9Ä debata I v narodni skupščini Ministri so odgovarjali na tri interpelacije, ki so bile Vložene že v prejšnjih Beograd, 1. julija, p. V narodni skupščini so na današnji seji, kakor običajno ob četrtkih, obravnavali interpelacije. Na dnevnem redu so bile tri interpelacije: interpelacija narodnega poslanca JNS inž. Manfreda Paštroviča, ki jo je vložil pred 8 meseci na ministra za socialno politiko in narodno zdravje glede socialnega zavarovanja našega pomorskega delavstva, interpelacija posi. Hazifadiča o zadevi bivšega odvetnika dr. Miloša Ludajiča, ki mu je bil odgoden nastop kazni, na katero je bil obsojen, in končno interpelacija posi. Nikole Preke na finančnega ministra glede 600 hercegovskih kmečkih družin, ki jim lani ni bilo izdano dovoljenje za sajenje tobaka. Današnja seja se je pričela spet s celo ■uro zamude, ob 11. Tajnik Stojadinovič je prečital zapisnik. K zapisniku je narodni poslanec Voja Lazdč omenil, da je bila narodna skupščina o neki njegovi interpelaciji včeraj netočno obveščena. Tajnik te njegove pripombe ni hotel sprejeti na znanje. Nato se je oglasil k besedi posi. Aci-movič, ki je spet obširno govoril o incidentu, ki se je pripetil v narodni skupščini sredi meseca januarja, ko so ga nasilno odstranili iz skupščine in spravili v bolnišnico. Predsednik čirič je v svojem odgovoru na Acimovičeva izvajanja poudaril, da je bila stvar takrat dejansko zelo resna, da pa je postopal v interesu Acimoviča samega in da zaradi tega sedaj želi, da bi Acimovič omenjeni dogodek v takem smislu sprejel tudi na znanje. V ostalem pa je pripravljen i Acimo-viču i kateremukoli drugemu interesentu osebno pojasniti, kaj se je takrat prav za prav zgodilo in kako je nato kot predsednik skupščine postopal. V svrho osebnega pojasnila je nato govoril še narodni poslanec Obren Savie, nakär je skupščina prešla na dnevni red. Narodni poslanec Manfred Paštrovič je ▼ svoji interpelaciji na ministra za socialno politiko in narodno zdravje o socialnem zavarovanju pomorskega delavstva dokazoval, da ima naša država sodobno socialno zakonodajo le na papirju. Pomorsko delavstvo je bilo v tem pogledu doslej zelo zapostavljeno. Vprašal je ministra, zakaj se še zmerom niso izdali pravilniki, s katerimi bi se niihov položaj v smislu zakona končno uredil. Minister Cvetkovič je v svojem odgovoru rekel, da so se predlanskim in lani že vršile na Sušaku in v Solitu konference, na katerih se je razpravljalo o teh vprašanjih. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je prevzelo nalogo, da čimprej definiti vno uredi tudi socialno zavarovanje pomorskega delavstva. Vendar je ta stvar zelo komplicirana, zato je ministrstvo povabilo posebnega strokovnjaka mednarodnega delovnega uràda v Jugo- J slavijo, da bi proučil vsa vprašanja, ki,, so j v zvezi s socialnim zavarovanjem pomor- I skega delavstva. V ostalem pa so naši pomorščaki za primer bolezni že zavarovani. Pomorski oficirji so zavarovani tudi pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu. , Vprašanje starostnega zavarovanja pomorskih delavcev pa je bilo urejeno s splošno uredbo o delavskem starostnem zavarovanju, ki stopi 1. septembra v veljavo. „J.nterpelant se je z ministrovim odgovorom, le deloma zadovoljil. Zastavil je ministru še nekaj vprašanj, tako vprašanje zakaj je šele sedaj odgovoril na to interpelacijo, ki je bila vložena žc pred 8 meseci. Končno je predlagal resolucijo, v kateri naj bi se ugotovilo, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na* dovolj storilo za zboljšanje stanja našega pomorskega delavstva in da je zaradi tega narodna skupščina nezadovoljna s poslovanjem tega ministrstva. Skupščinska večina je resolucijo seveda odklonila. Sledila je razprava o interpelaciji narodnega poslanca dr. Hazifadiča na ministra pravde. Interpelacija sprašuje zakaj je minister dovolil bivšemu odvetniku dr. Milošu Ludajiču v Senti, ki je bil zaradi nekih prestopkov obsojen na 18 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, da je odgodil nastop kazni. Pravosodni minister dr. Su-botic je na interpelacijo odgovoril, da je v tem primeru postopal po svojih diskrecijskih pooblastilih in da so bili razlogi, zaradi katerih je izdal tako dovoljenje, pač dovolj utemeljeni in nujni. Predvsem je šlo za to, da bi dr Ludajic lahko likvidiral svojo odvetniško pisarno in v tem času zbral potrebna sredstva za poravnavo škode, ki jo je prizadetim prizadejal- nadalje pa so bili merodajni tudi njegovi družinski razlogi. Dr. Hazifadič z ministrovim odgovorom ni bil zadovoljen in mu je odvrnil» da prav rad verjame, da so bili za ta primer merodajni neki posebna rodbinski razlogi. Glede tretje interpelacije, ki je danes prišla na dnevni red, je posi. Nikola Preka zahtevaj nujnost ,ki jo je utemeljil s tem, da gre v že zgoraj cimenjenem primeru za življensko eksistenco 600 siromašnih hercegovskih kmečkih družin. Finančni minister Letica je izjavil, da omanjeniim dru-žimam ni izdal zaprošenih dovoljenj za nadaljnje sajenje tobaka zaradi tega, ker je na njih zemlji raetel tobak slabše vrste, tako da blago ni odgovarjalo predpisom. Na podlagi svojih diskrecijskih pooblastil, pa je odredil, naj se napram prizadetim kar koli ukrene, tako da jim bo zagotovljen eksistenčni minimum. Interpelant se je s tem odgovoretm zadovoljil in je izrazil na-do, da bodo ministrove odredbe pač kmalu uveljavljene, ker bi drugače prizadeti hercegovski kmetje marali z beraško palico po svetu. Seja jé trajala 3 in pol ure Jutri se bo začela ob 10. Na razpravo pride načrt zakona o Usoda političnih zakonov Kot zadnjega v seriji svojih Člankov o uspehih dveletnega režima dr. Stojadino-viča priobčuje včerajšnja »Samouprava« še članek s programom za tretje leto vladanja JRZ. Članek ima naslov »Brez prenagljenosti« in napoveduje, da bo vlada tudi v tretjem svojem letu nadaljevala svojo dosedanjo preizkušeno prakso. Liberalna bo in prizanesljiva,' kakor je bila zadnji dve leti. Ker ima za seboj stranko JRZ, bo lahko s potrebno avtoriteto nadaljevala delo za konsolidacijo države In normaliziranje političnega življenja. > Samouprava« v svojem članku ne pove, kdaj mi3li JRZ predložiti narodnemu predstavništvu takozvane politične zakone, za katere je v letošnjem finančnem zakonu že tretjič dobila pooblastilo. Iz članka »Samouprave« tudi ni razvidno, kdaj pride na vrsto uvedba širokih samouprav, ki so bile že ponovno napovedane in ki tvorijo eno glavnih točk delovnega programa JRZ. , Pač pa je o političnih zakonih govoril minister g. Djura Jankovič na shodu JRZ v Zemunu. Ostro je napadal bivšo HSS, da je uvedla v krajih, kjer ima večino, docela diktatorske metode in da je tam vsak v življenski nevarnosti, kdor ne misli tako, kakor ukazuje dr. Maček. Tudi mnoge druge stranke samo šarijo z demokratskimi gesli, JRZ pa resno dela na obnovi demokracije. Nato je g. minister nadaljeval: »Mi zidamo šele hišo demokracije. Politični zakoni pa so okna na tej hiši. Pri zidanju smo pustili prostor za okna, vendar ne bomo opravljali mizarskih del, dokler ne bo hiša pod streho. Ce bi vstavili okna že sedaj, bi se lahko zgodila velika škoda, če bi padel velik dež. SIcer pa politični zakoni sploh niso toliko potrebni ljudstvu, dokler niso razpisane volitve, saj smo sedanje zakone tako prilagodili, da docela omogočajo normalno politično življenje. To za enkrat zadostuje.« Kaj je zagrešil maršal Tuhačevski Vojaška zarota je Mia naperjena proti Stalinu Tuhačevski ni izdal nobenih vojaških tajnosti London, 1. julija, o. V tukajšnjih poučenih krogih potrjujejo vesti, da je moskovska vlada poslala vse spise, ki se nanašajo na afero maršala Tuhačevskega. francoska vladi, da se sama prepriča o pravem stanju stvari. Iz . teh dokumentov sc vidi, da je bila zarota, bi io je skoval Tuhačevski' sicer res vojaškega značaja' da pa je bila naperjena le osebno proti Stalinu, ne pa proti komunističnemu režimu. Tudi ne gre za izdajstvo važnejših vojaških tajnosti Duša zarote ni bil Tuhačevski sam, marveč general Kork, ki je nameraval s svojimi četami napasti Kremelj in ustreliti Stalina ter proglasiti začasno diktaturo. Med izročenimi dokumenti je tudi pismo, ki ga je poslal Tuhačevski nekemu svojemu prijatelju, ki je slučajno oficir neke tuje države. V tem pismu je napovedal, da bo Stalin skoraj strmoglav!jen in da bodo prišli na krmilo v Rusiji sposobnejši ljudje. Iz vsega tega je torej razvidno, da v stvari ni šlo za izdajstvo vojaških tajnosti, niti za. spremembo režima v Moskvi, nego da je bila vsa zarota naperjena proti Stalinu osebno. Polovične voznim na železnicah Beograd 30. junija. AA. Bovoli en a je polovična voznina na državnih železnicah: članom udruženja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije, ki se udeležijo glavne skupščine od 1. do 5. julija v Beogradu; popust velja za vrnitev do 9. julija; članom udruženja jugo slov e nek i h agronomov, ki «e udeleže glavne skupščine 4. in 5. julija t. 1. v Beogradu; Popust velja od 2. do 15. julija; delegatom podružnic hrvatskega kulturnega društva »Napredka« iz vse države, ki se udeleže skupščine tega društva v Sarajevu 4. julija t. 1.; popust velja od 1. do 8. julija: romarjem iz vse države in ir, Češkoslovaške in Poljske, ki se odpeljejo julija v Palestino na posvetitev spominskega oltarja Nikoli Taveliču. Popust velja od obmejne postaje do SpJite odnosno Dubrovnika ■in nazaj, in sicer za odhod od 7. do 10. •Julija öl za vrnitev od 3. do 7. avguèta t, i. Beležke». I ČSR in 20 letnica Prednjeazijski blok Ankara, 30. junija. AA. Poluradno se izve, da je bil Ruždi Aras včeraj na kosilu pri iranskem suverenu. Navzoča sta bila tudi zunanja ministra Iraka in Afganistana. Sestanek treh zunanjih ministrov je imel za cilj. da bi se podpisala pogodba med Turčijo. Iranom, Iraikom in Afganistanom. Včeraj je bil podpisan sporazum med Irakom in IraDo'm, ki urejuje obmejna vprašanja v pokrajini Satelarab. Iraška delegacija je včeraj odpotovala v Teheran, kjer se bodo nadaljevala pogajanja za podpis pogodb^ med vzhodnimi državami. Med Turčijo in Irakom so se gospodarska pogajanja zaključila ugodno. Mokronog dobi davkarijo Beograd, 1. julija. AA. Finančni minister je izdal sklep, naj se občine Mokronog, Sv. Rupert, Sv. Janez, Trebelno, Škooijan in Tržišče izločijo iz pristojnosti davčne uprave v Krškem in se zanje ustanovi posebna davčna uprava š Sedežem v Mokronogu. Nova daveria uprava bo začela uradovati s , "1. januarjem 1938. { Srednješolski tečaj ZKD prepovedan Za danes in naslednja dva dni je Zveza kulturnih društev pripravila prosvetno-organizatomi tečaj za srednješolce z lepim nacionalnim idejnim in delovnim programom, katerega deviza je bila. da je pozitivno delo v duhu jugoslovenske misli najboljša zaščita proti razdiralnem vplivom tujih idej na inteligenčni naraščaj. Program je obsegad predavanja uglednih kulturnih delavcev o ratznih aktualnih mladinskih vprašanjih, med njimi o delu tfijestva v stiku z narodom, o manjšinskem delu študenta, o odnosu mladine napram Sokolstvu, o socialnih nalogah mladega inteligenta, o novinarstvu in o počitniškem prometnem programu nacionalne mladine. Predviden je bil tudi ogled važnih socialnih institucij in tehničnih naprav. Včeraj popoldne je upravnik policije v Ljubljani tečaj prepovedal, poziva joč se na razpis ministrstva za prosveto z dne 25. marca 1930., ki določa, da mora Vge šolske prireditve odobriti ministrstvo za prosveto. Upravnik ljubljanske policije smatra, da so v smislu te določbe produkcije, predavanja, tečaji itd. za srednješolce dopustni le v okviru srednješolskih zavodov in le z izrečniim dovoljenjem ministrstva prosvete. V svojem odloku je uprav nik policije še izrekel, da eventualna pritožba z ozirom na javne infedele ne bi imela odložilne moči. „Celjski tabor JRZ" Na naše poročilo- ki smo ga prinesli v sredo- pod tem naslovom, smo prejéli od banovinskega tajništva JRZ v Ljubljani naslednji popravek: »V vašem listu od 30. junija t. 1. ste poročali, da se je vršil v Celju v dneh od 27. do 29. junija 1937 tabor JRZ. Prosimo, da v smislu določil zakona o tisku prinesete v prihodnji številki na istem mestu z istimi črkami popravek, da to ni bil tabor JRZ! S spoštovanjem! — Tajništvo JRZ v Ljubljani.« JRZ in jugoslovenstvo Citirali smo že izvleček iz govora odličnega voditelja JRZ, ministra Djure Jankovi-ča. ki ga je imel na nekem shodu JRZ v Beogradu in v katerem se je s poudarkom izrekel za jugoslovensko politiko in un-ita-ristično ureditev države. Sedaj objavlja glavni organ JRZ »Samouprava« tudi govor, ki ga je minister Jankovič govoril v Zemunu. Tam je med drugim dejal, da »osnovatelji in poborniki JRZ mso spremenili svojega stališča v pogledu notranje ureditve države. Mi smo vedno za spoštovanje gotovih posebnih lepih odlik vseh delov našega naroda. Nobene potrebe ni, da bi se odstranjevalo to, kar je ustvarila zgodovina in s čimer smo se ponašali. Vendar to ne sme biti razlog, da bi postavljali med temi lepimi odlikami posameznih delov našega naroda take zidove, da bi preprečili ustvaritev jugoslovenskega naroda. Mi spoštujemo vse te posebnosti, toda naša skupna težnja mora biti vsmerjena k ustvarjanju enotnega narodai kakor to delajo drugi narodi v raznih državah. Ne bomo ustvarjali jugoslovenskega naroda z zakoni in na umeten način. Naj bo vsak ponosen na svojo zgodovinsko preteklost, toda sleherni naj se zaveda, da je bodočnost Jugoslavije določena z življenjskimi zakoni in da se bo v njej stvoril enoten jugosloven-ski narod, pa če bodo s tem zadovoljni Hrvati in Srbi ali pa ne. Zavedajte sc, da je g lavna in edina skrb JRZ ustvarjati srečen jugos!cn>enski rarod in srečno Jugosla\njo Vojvodinski pokret Voditelj vojvodinskih avtonomistov narodni poslanec dr. Duda Boškovič je napisal v svojem tedniku »Vojvodinac« uvodnik, v katerem dokazuje, da vojvodinski avteno-mističnj pokret še daleč ni separatizem, kakor mu očitajo predvsem voditelji JRZ. »Vojvodinski avtonomistični pokret nc stremi za kako izločitvijo iz državne skupnosti, nego želi samo osvoboditi Vojvodino jerobstva izvestnih krogov. Vojvodina je dovolj močna in zavedna, da lahko postavi iz vrst svojih sinov vse državne nameščence od bana pa do občinskih tajnikov. Vojvodinski pokret stremi nadalje za finančno avtonomijo Vojvodine, da bo lahko igrala ta gotovo najbolj napredna in civilizirana srbska pokrajina v državni skupnosti tisto vlogo, ki ji pripada po kulturni tradicijii, gospodarski moči in številu prebivalstva.« Novi naslovi dr. Mačka Dr. Vladimir Maček je predsednik bivše Hrvatske seljačke stranke in kot tak tudi predsednik bivše Kmetsko-demokrat-ske koalicije. Zato mačkovski in tudi drugi listi skoro redno rabijo naslov »predsednik dr. Maček«. Oči vidno pa se ta položaj nekaterim prevnetim častilcem hrvatskega političnega voditelja ne zdi dovolj visok. V »Hrvatskem dnevniku« so zato proglasili dr. Mačka za »predsednika hrvatskega naroda«. S tem so ustvarili novo funkcijo, kakršne razen Hrvatov doslej še nimajo nikjer. Po svetu pač poznajo predsednike držav in voditelje narodov, o predsednikih narodov pa doslej še ni bilo slišati. Na neki mačkovski skupščini v Doboju pa so šli v svoji vnemi celo tako daleč, da so dr. Mačka, sina slovenskega očeta, proglasili za »očeta Hrvatov« ... Obnovljena ofenziva proti cerkvi v Rusiji Nemški listi poročajo iz Moskve, da pripravljajo sovjeti nov udarac proti pravoslavni cerkvi. Rcrmisartat za notranje zadeve ße je baje odločil zapreti v okviru tretje petletke okoli 3000 cerkva in 70 samostanov žirom Sovjetske unije. Večino teh cerkev in samostanov b:do porušili, nekaj pa jih bodo spremenili v muzeje, galerije slik in kinematografe. Samo cerkve, ki imago veliko zgodovinsko ali arhitektonsko vredncist, bodo ostale nedotaknjene. Nemška propaganda v Bolgariji V Bolgariji je nemška propaganda zelo aktivna Nedavno je bila na sofijskem vseučilišču velika razstava nemške knjige. Sledil ji je obisk nemških vseučiliških profesorjev, ki so predavali v Sofiji o »nemškem pravu« in »pomenu narodnega socializma za napredek prosvete slovanskih narodov«. bitke pri Zborovu Proglas prezidenta češkoslovaške republike dr. Beneša Fraga, 1. julija, d. V spomin na 201etnico bitke pri Zborovu. pri kateri ko češkoslovaški legionarji prvič sodelovali kot samostojne vojne edinice, je p{czident republike dr. Beneš izdal proglas na čsl. vojsko, v katerem pravi med drugim: Narod in država na ta dogodek in na tedanje nasprotnike mislita s sovraštvom. Danes koraka svobodni čaškoslovački narod in država boljši bodočnosti nasproti, novemu, boljšemu sodelovanju med narodi in državami, in i&Seta pot, po kateri bi ee bilo mogoče izogniti novim bojem. Nikogar ne ogrožamo. Nočemo rušiti miru in ga tudi ne bomo motili. Ne segamo po tuji lastnini in ne sovražimo nikogar. V miru in spokojstvu hočemo sodelovati z vsemi, posebno pa z vsemi nagimi sosedi. V moralnem, političnem in vojaškem pogledu pa smo dobro pripravljeni. da moremo v vseh okoliščinah braniti svojo last. Spor med poljsko vlado in krakovskim nadškofom Vzrok in razvoj spora zaradi odstranitve krste maršala Pilsudskega iz kraljevske grobnice Varšava, 29. junija«. Vsa poljska javnost živahno razpravlja o incidentu, ki ga je izzval krakovski nadškof knez Adam Sapieha. O aferi so mnogo pisali tudi inozemski listi, ki so jo tolmačili na najrazličnejše načine. Tudi širša javnost na Poljskem precej časa ni vedela, zaJkaj gre, pa so se tudi tukaj razširjale vse mogoče verzije, šele polagoma se je izvedelo, kako je afera v resnici nastala in kako se je razvijala. Nadškof Sapieha je eden izmed najpopularnejših cerkvenih dostojanstvenikov na Poljskem, ker je med prebivalstvom še v svežem spominu njegovo vrlo zadržanje med svetovno vejno. V tistih hudih časih je bil namreč nadškof ustanovil posebno aprovizacijo za Galicijo in je imel zaradi tega ostre spore z avstrijsko vlado, posebno pa z vojaškimi oblastvi, ki so zahtevala zbrana živila za prehrano vojske. Nsdšlkof se jim je na korist poljskega prebivalstva uspešno upiral. Zato je njegovo sedanje postopanje vsa ja/vnost tem bolj neprijetno presenetilo. Ko je bil objavljen program svečanosti za obisk vladarja zavezniške Rumunije. kralja Karcla, se je izvedelo. da bo kralj položil tudi venec na grob velikega maršala Pilsudskega, ki je podpisal poljsko-ru-munsko zavezniško pogodbo. Krsta z maršalovim trupldm je doslej počitvaila v sloviti vavelski grobnici poljskih kraljev v Krakovu. Za njo je bila sicer zgrajena posebna kripta. vendar pa krsta iz raznih razlogov še ni bila prenesena v to kripto. Cim pa se je zvedelo za program Karolo-vega obiska, je dal nadškof Sapieha brez vednosti vlade hitro in na skrivaj prenesti krsto iz va.velike grobnice v to ki'ipto. Pojasnil je ta svoj ukrep z utemeljitvijo, da bi mc-ral po sedaj običajnem ceremo-nielu sprejeti visokega, gosta na cerkvenih tleh v nadškofovskem ornatu, on pa po svojih cerkvenih predpisih tega ne more storiti, ker kraij Karol ni katoliške vere. Drugačna je situacija, ako se krsta z zemskimi ostanki maršala Pilsudskega prenese v novo grobnico, ki ni cerkvena lsst. Tam lahko prisostvuje polaganju venca tudi nadškof, vendar ne v ornatu, marveč navadni škofovski obleki. O svojem stališču in o svojem lik repu je nadškof Sapieha 20. junija za.upno obvestil tucJi poljsko vlado. Vlada je zaprosila za posredovanje preds>&onika republike Moècickego, ki je res poslal na3škofu lastnoročno pismo in ga prosil, naj pusti krsto Pilsudskega na mlini v vavelski grobnici. Predsednikovo pismo je odnesel iz Varšave v Krakov s posebnim letalom gemerai Schally. Nadškof pa ni ustregel želji državnega predsednika, marveč je 22. t. m. odredil prenos krste v novo kripto." Ko je vlada za to izvedela, je podala v znak protesta ostavko, ki pa ie predsednik republike ni sprejel. Pač pa je s tem prišla zadeva v javnost, ki se je vsa postavila na stran vlade in državnega predsednika. Listi so pri tem opozarjali, da so krakovski nadškof je že ponovno delali slične težsjve. Sapiehov predhodnik se je upiral, da bi bili v Va-velu pokopani zemski ostanki pesnika Mickiewicza, knez Sapieha sam pa se je t-ud prajv energično branil, da bi v kraljevski grobnici počival Slowacki. Oba nadškofa sta se sicer morala udati pritisku javnosti, tako da sta bila ta dva največja poljska pesnika vendarle pokopana v Va/velu. Enako je bilo oib smrti Pilsudskega ,ko se je knez Sapieha tudi upiral, da bi ga položili v kraljevsko grobnico, a zopet se je moral udaiti vse« narodni želji. Splošno se smatra, da so bili t)i protesti predvsem formalnega znaj-čaja, ker je hotela cerkev z njimi manife-stirati svojo lastninsko pravico do vavel-ske kraljevske grdbnice. Te pravice do sedanjega najnovejšega incidenta fcucR nihče ni osporaval, sedaj pa je zahteve vse javnosti, naj se to vprašanje končni razčisti in Vavel proglasi za narodno last Poljska je bila z Vatikanom v najboljših odnošajih, saj je znana stara vatikanska prislovica: Polonia semper fidelis — Poljska je vedno zvesta. Tudi neva PoljSka j* imela 'in še ima z Vatikanom nad vse prijateljske odnose, ki s<> tem intimnejši. ker je bil sedanji papež, ko je bil še vatikanski diplomat AMI Ratti, veó let nuncij i Varšavi. Poljska Vlada se je zato tudi t» koj pritožila na Vatikan proti ptstopanjv nadškofa Sapieha. Ukrepi še niso znani ve pa se, da je sedanji papeški nunci> Cortesi dobil nalog, naj se ves čas bivanj; kralja Kairola na Poljskem udeležuje vsel uradnih svečanosti. V Vatikanu bi bržčai s tem radi zabrisali mučni vtis, ki sta ge izzvsila ukrep kneza Sapieha m njeei:* kcmffikt s predsednikom republike. Vet> dar se zdi. da se javnost ne bo daJa takt hitro potolažiti. Značifcio je, da so v ten primeru na strani vlade tudi strogo katoliški časopisi. Zahevia podržavljen j--Vavela je vedno močnejša, težko pa jo b< izvršiti, ker komkordat med Poljsko f. Vaitikanom izrecno določa, da se noben-, cerkvena imovina ne sme razlastiti bre privoljenja cerkvenih oblasti. Nastali konflikt je mučen tako za vte do, kakor tudi za cerkev samo. Kljub tfc mu sa mu v inozemstvu pripisuje preveč pomen. Razmerje med poljsko in Vatika nom bo slej ko prej ostalo prijateljsko a nel j liba afera se bo spravila s sveta na tj sli na oni način. Tako Poljska kakor Va. tikan sta na glasu, da imata prvovrstno diplomacijo, pa ni dvoma, (Ja se bo diplomatom posrečijo urediti afero na načta, da ne bodo trpeli na prestižu ne predsednik nepubüke in vlada, ne krakovski nadškof. Belgijski bojevniki na Oplencu Beograd, 1. julija, p. Delegacija belgijskih bojevnikov je že drugi dan v gosteh pri našem združenju bivših bojevnikov. G-o«?je so se davi odpeljali na Avalo ter se poklonili pred spomenikom Neznanega junaka, od tam pa so odpotovali dalje na Topo lo in na Opienac. Gewrai Wilem je položil na prob pokojnega Viteškega kralja Uedinitel a krasen venec in žaro 7. zemljo belgije-kih bo-jičč. Zemljt> so prinesli r znanega bojišča na Izeri, kjer so se vršili odločilni boji za belgijsko svobodo. Zvečer sc je delegacija bivših bojevnikov vrnila v prestolnico. Belgijski poslanik Romree de Vichnv je danrs napisal lep članek, v katerem govori o podobni zgodovini našega in belgiiskega naroda, o prijateljstvu, ki se je med njima ustvarilo za čjsš svetovne vojne ter o usodi. ki je v vojni zadela. Belgijo in Jugoslavijo Nemci so zelo živahni tudi na gospodarskem polju Posrečilo se jim je. da so odkupili skoraj dve tretjini bolgarskega izvora- a tudi to. da so na prvem mestu kot bolgarski uvozniki. še ena „Slovenčeva" stori ja Včerajšnji >Slovenec* poroča, da se ie v torek zvečer vozil v Beograd poslanec g. Bajko Türk z istim vlakom kakor minister g. Miha Krek. >N"aenkrat ie Tur]< pričel kričati ia nato tuliti. Iz čudne rmede glasov, ki so iz njega izhajali, je bi.lo mogoče razumeti ,le eno: Na savge, na gavge 6 klerikalci. u"u-u-u-j< Očitno ie baje bilo, da g. Turka trese anliklerikalni krč. >Slo-venčev* sotrudnik ie skočil po.vrč vode, toda med tem ie lokomotiva že potegnila in glasilo Katoliške akcije se sedai boji, d« bi s« v skupščini napad ne ponovil. G. poslanec Türk nas prosi za ugotovitev, da spada poročilo ^Slovenca« v kategorijo one literature, ki se že vse dni sem uveljavlja v tisku Kopitarjeve ulice. G. Türk sploh ni Vedel, da se z istim vlakom vozi tudi g. dr. Krek. Do odhoda vlaka se je razgovarjhl s svojo družino in seveda ni rabil hes^d. ki mu iih podtika »Slovenec« Gospodie v svo'i pokvarieni fantaziji menda Povsod vidijo eavge ali kake druge mu čeniške instrumente Naj bi zaemkrat ostali nri svoiih znamenitih 'framazonp'Wih kle-sčah, ki še niso popolnoma obrabljene. Prvi ženski policijski uradnik v Zagretm Zagreb, 1. julija, o. Danes je nastop®» pri upravi policije v Zagrebu kot policijski pripravnik službo gospedične Josipi-na šagovac. Dodeljena je bila sociatoo-političnemu oddelku. To je prvi ženski policijski uradnik v ZagTébu. Iz državne službe Beograd, 1. j uiti ja. p. Na državni trgovsM akademiji v Ljubljani je napredoval v po-ložajno skupino 4/III. prof. Franjo Sič, n« državni dvorazredni trgovski šoli pa prof. Karel Dermastja. Dve nočni tekmi Beograd. 1. julija. Snoči se je vršila no$-na tekma ined BSK in turinskim klubom Ju-ventusom. Tekmi je kljub dežju prisostvovalo okoli 8000 gledalcev. Italijani so zaigrali zelo lepo in so bili ves čas v premoči. Tekma, se .ie končala z zmago Italijanov 1:0 {1:0). Edini gol je bil lasten gol Bado-vanoviča, vendar je treba priznati, da so gostje zmago zaslužili. . . Na. tekmi se je pripetil neljub mcident. Italijanski igralec Monti je 7. nogo stmil ▼ trebuh Mošo Marjanoviča. Ta se je revan-žiral ter nasprotnika s pestjo udaril v obraz. Sodnik Sfefanovič oba izključil. V ostalem je Štefanovih sodil dobro, čeprav publika z njim ni bila zadovoljna. M ar ja. novič je zabil gol, ki ga pa sodnik ni ootel priznati. Zagreb. 1. julija. Lep uspeh je na pnočnji tekmi dosegel Hašk. ki je porazil budimpe-štansko Hungario s 5:0 (2:0). Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno in nekaj dežja na Primorju, v sredi države in v vzhodnih predelih, deloma oblačno v južnem in severozapadnem delu. Toplota je precej padla. Najnižja toplota Kraljevo 8, najvišja Koviljača 31 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Pričakujejo, da se bo po vsej državi razjasnilo. Ponekod utegnejo nastati nevihte s kratkimi plohami in dežjem. Toplota se bo nekoliko dvignila. Dunajska: Oblačno, od časa do časa dei, zopet topleje. »JUTRO« šl 151 Pefet i VIL 1937. Naši kraji in Ifndje Velik uspeh zadružništva sta oba domova nabavljalnih zadrug pod Martuljkom Gozd pod Martuljkom, 1. julija Kongres Zveze nabavljalnih zadrug državnih železničarjev je danes zaključil slavnostne dneve s svečano otvoritvijo že-lezničarskega Mladinskega doma viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja in Doma zveze nabavljalnih zadrug v Gozdu pod Martuljkom. Nebo, ki zadnji čas ni bilo naklonjeno kongresnikom, je danes v vsej svoji jasnosti gledalo iznad sneženih vrhov številne zadrugarje, ki so se zbrali k otvoritvi Ze zjutraj se je s posebnim vlakom pripeljalo iz Ljubljane več sto zadružnikov, mnogo jih je pa prispelo tudi z ostalimi dopoldanskimi vlaki in avtomobili, tako da je kralju Petru II. Za njim je spregovoril predsednik kuratorija inž. Kavčič iz Ljubljane. ki je opozarjal na zgodovino akcije za zgradbo, ki je dovedla do tako lepega uspeha. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri dokončni izvršitvi zasnovane misli, zlasti generalnemu direktorju inž. Naumoviču, pomočniku Cugmusu, direktorju dr. Fatur-ju, projektantu- podjetju, kakor tudi obrtnikom in delavcem. Stolni prošt dr. Na-drah je nato po daljšem govoru blagoslovil oba domova. Med obredom je izvajal primerne skladbe orkester in pevski zbor »SI direktor OUZD dr. Bohinjec, načelnik banske uprave dr. Orel, zastopnik župana mestni svetnik dr. Klinar, predsednik Zveze gostilničarskih združenj Majcen, dalje zastopniki vseh železničarskih organizacij s predsednikom ljubljanske sekcije UJNŽB inž. Rogličem na čelu, itd. Zastopane so bile tudi vse zadruge državnih nameščencev, prvi soustanovitelji Zveze nabavljalnih zadrug, kakor tudi zastopstvo Bolgarov in Avstrijcev. Ob 11. se je začela slovesna otvoritev im-pozantnega mladinskega doma. Godba »Sloge« je zaigrala državno himno, na hribu pa so pokali v pozdrav možnarji. Prvi je spregovoril predsednik Nabavljalne zadruge državnih železničarjev Klebl, ki je izrazil na-do, da bo ta dom prinašal poleg telesnega zdravja mladini tudi smisel za zadružno življenje in bo obenem pomagal pri propagandi lepote naše ožje in širše domovine. Občinstvo je nenehoma spremljalo govor z vzkliki pokojnemu kralju, čigar ime nosi dom. Na koncu govora je predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. ničarje, da so krstili dom po pokojnem kralju Zedinitelju, ki mu je bila skrb za mladino zmerom pri srcu. Na koncu je vzkliknil domovini in kralju in proglasil dom za ot vor jen. Še enkrat je spregovoril inž. Kavčič, da je kuratorij dovršil svojo nalogo in izroča s tem dom upravi Nabavljalne zadruge. Čestital je k tako lepi socialni ustanovi. Predsednik nadzornega odbora Nabavljalnih zadrug Petrovič se je zahvalil zadrugarjem za idejo, ki je dala pobu-do< da je tudi zveza Nabavljalnih zadrug kupila svet in zgradila ob domu svoj hotel. Čestitke sta nato izrekla še generalni direktor avstrijskih Nabavljalnih zvez Kar-ner in v imenu Zveze popularnih bank Bolgar Hristov. S tem je bila svečanost zaključena. Druž ba se je podala pred Dom zveze Nabavljalnih zadrug sredi smrekovega in borovega gaja. Stavba nosi po utemeljitelju slovenskega zadružništva ime »Dom Mihaela Vaš njaka«. Stolni prošt dr. Nadrah je nato blagoslovil še ta dom, ki ga je nato otvoril g. Petrovič. Sledil je ogled obeh domov, ki sta zgrajena po načrtu inž. Pretnarja, do-čim je načrte za veliki bazen pred mladinskim domom, ki ustreza tuda vsem športnim zahtevam, napravil inž. Bloudek, načrt-te za lično notranjo opremo v slovenskem planinskem slogu pa inž. arh. Serajnik. Nato je bil skupen obed v velika obedni-ci mladinskega doma- kjer so se nato vrstile napitnice, ki so jih spregovorili zastopniki oblastev in ustanov. Proti večeru se je začela družba razhajati v zavesti, da je naš prelepi gorenjski planinski kotiček bogatejši za dva prekrasna domova. Planinski na Lisci Zidani most, 1. julija. V nedeljo 4. t. m. praznuje posavska podružnica SPD 5-letnico otvoritve ličnega doma na Lisci. V Zasavju je Lisca najbolj obiskana gora, ki slavi po krasnem razgledu in jo vsak turist rad ponovno obišče. Dostop je lahka od vseh strani. Najbolj pripravna je pot s postajališča Brega. Od tam vodi lepa, enakomerno vzpenjajoča se cesta preko Rude v vas Lisco pod vrhom, od koder se pride na vrh v pol ure. Lepo markirane poti so iz Loke 9 km, iz Rimskih toplic 12 km in iz Sevnice 9 km. Zveze z vlaki za prihod in odhod z Lisce so ugodne v vse smeri. Vrh Lisce je pokrit z lepimi senožeti, ki so po zimi idealna smučarska vežbališča. Pred graditvijo doma je nudila primitivna Jurkova koča zavetje maloštevilnim turistom. Po vojni z razmahom turizma je prihajalo na Lisco vedno več ljudi, ki so obžalovali, da tako lepa postojanka nima svojega doma. To je dalo pobudo posavski podružnici SPD v Zidanem mostu, da je začela snovati načrte za zgraditev doma ^ aačrt je izvršila in julija leta 1932 je bil dom otvorjen. Celoletno oskrbovani dom ima prostorno obednico, več lepo opremljenih sob in skupna ležišča. Pred domom je lepa velika terasa s krasnim razgledom. Od leta do leta ima dom več obiskovalcev. Podružnica pa ima spet nove načrte in hoče v prvi vrsti oskrbeti dom s studenčnico iz izvirka pri Sv. Joštu in z električno razsvetljavo. Ako se to posreči, potem si ne moremo misliti ideal-nejšega doma, ki bi nudil vse ugodnosti v zimskem in poletnem času. V soboto zvečer bo praznik na Lisci naznanil velik kres. V nedeljo ob 10. bo pred domom služba božja, popoldne pa veselo planinsko rajanje ob zvokih godbe. Gostje bodo zadovoljni s sprejemom. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! U. vseslovanski pedološki kongres Ljubljana, 1. julija Se en važen kongres bomo imeli lete* v Ljubljani namreč IL vseslovanski pedološki kongres in sicer od 26. do 28. avgusta. Prvič se zbero letos v Ljubljani v večjem številu mladinoslovci iz vseh slovanskih držav. Stalni odbor pod predsedstvom našega rojaka dr. Mihajla Rosto-'harja v Brnu je že prejel več prijav predavateljev iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Pred ieti je bil prvi vseslovenski pedološki kongres v Brnu in prisostvovali so mu predavatelji samo iz treh slovanskih držav in sicer iz Češkoslo- vaške, Jugoslavije ki Poljske. Da bo IL vseslovanski pedologici kongres dobro pripravljen, je tofl ustanovljen ▼ Ljubljani pripravljalni odbor na četu s predsednikom dr. Karlom Osovaktam «rtv. profesorjem ter tajnikom Dragom Župančičem, strokovnim učiteljem in tajnikom JTJTJ. Prijavilo se je že mnogo predavateljev. v okviru kongresa bo vaft razstav in raznih prireditev. Stalni odbor za slovansko pedagogiko v CSR bo organiziral domoznansko razstavo Češkoslovaške, reformno Šolsko razstavo iz vzornih šol v Zlinu, kjer so mane Bat'ine tovarne ter mladinsko higiensko razstavo. Ljubljanska Slovenska šolska matica razstavi vsa svoja dosedanja izdanja. Naša mladinska Matica odsek JTJTJ sekcije na dravsko banovino pa pripravlja razstavo povojne slovenske knjige. Za m laddnoelovski kongres v Ljubljani vlada med poklicnimi šolniki zelo veliko zanimanje. Vse kaže, da bo privabil kon-gTes v Ljubljano več tisoč udeležencev. I šoSer-jubilant pripoveduje V njegovem taksiju so se vozili B. Shaw, Nlkola PaSic in mnogi drugi domači in tufi odličniki Split, 1. julija. Lastnik avte taksija Anton Benzia v Splitu je dopolnil te dni 20 let dela za avtomobilskim volanom. Ob svojem jubileju je zrvelikim zadovoljstvom naglasil, da se mu ni nikdar pripetila kaka nezgoda in da je vozil tudi mnoge domače in tuje odličnike. Z njegovim taksijem se je vozil tudi slavni pisatelj Bernard Shaw, šofer pripoveduje o njem takole: — Vozil sem ga do šibenika in do vodo-paxiov Krke. Sh&wov spremljevalec je bil naš publicist Lupiš. Na Krki smo se ustavili zaradi obeda. Ko je gostilničar pogrnil mizo ,me je slavni pisatelj povabil, naj prisedem. Bil sem pošteno lačen in zato še bolj hvadežen za prijaznost in počastitev. Kosilo me je pa hudo iznenadilo. Gostilničar je najprej prinesel skledo grahove juhe, potem skledo pečenega krompirja, za njim črno kavo in — to je bilo vse. Do takrat nisem vedel, da je slavni pisatelj vegetarijanec. Juho sem jedel, krompir pa mi ni posebno teknil. Slavni pisatelj je menda mislil, da sem tudi jaz vegetarijanec in pohvalil me je. — Po vaši zmernosti bi sodil, da boste še dalje živeli kakor jaz, je rekel in g. Luipds mi je te besede tolmačil. Z menoj in s kmeti je bil pisatelj zelo ljubezniv, vi- del sem pa, da ne mara beračev. Pozneje mi je g. Lupiš pripovedoval, da je slavni pisatelj govoril, kako bi morala narodna in državna Skupnost odpraviti beračenje s pametnim.1; socialnimi ustanovami. Tudi pokojnega Ni kolo Pašiča je vozil in sicer od pamika do postaje. Pašiča je spremljala njegova, soproga. Spličani so priredili Pašiču lepo manifestacijo, že pred parnik:m so ga pozdravljali omla-dinci. — Nisem vedela, da je v Splitu toliko Srbov, je dejala Pašičeva gospa Pašič svoji soprogi m odgovoril, samo zakašljal je, pravi šofer. < S taksijem jubilanta so se vozili tudi predsednik CSR dr. Beneš, bivši predsednik madžarske vlade grof Karolly, pokojni češkoslovaški državnik dr. Kremaf, vojvoda Peter Bojovič, pokojni Svetcaar Pri-bičevič, angleški admiral Fisher, baron Rotschild, pokojni italijanski pisatelj Pirandello, plesalka Becker, itd. Imena odličnih potnikev je že od nekdaj vpisoval v knjigo, ki je postala zelo debela. Pri vsakem je tudi zapisal kako opombo, v prvi vrsti pa to, kakšen tempo vožnje je hotel imeti. Veseli ga tudi, da je v 20 letih vozil 230 svatovskih parcv. Morda jih je bilo več. a za te ve, da so bili pran, ker jih je vozil v cerkev in nazaj. Izsleditev prekupčevalca z mamili V Poljanski dolini in tam okoli cvete trgovina z mono- polskimi predmeti Gorenja vas, 1. julija Zelja po hitrem zaslužku zavaja. Zato se kljub strogim predpisom z monopolskimi predmeti mnogo baranta. Te dni je zbudi! v javnosti mnogo pozornosti dogodek, k' sta vanj zapletena železničar Maček Alojzij in njegova žena Terezija od Sv. Duha pri Škofji Loki. Obveščeni od svojih zaupnikov, da se v okolici Škofje Loke. Gorenje vasi in Žirov izredno mnogo trguie s prepovedanim blagom. so se odpravili organi obmejnega policijskega konreariata z Rakeka v škofjeloški srez, da doženejo. kako ie s to rečjo. Do Logatca so potovali z vlakom, odtod naprej pa z avtom. Prišli eo v Poljansko dolino kot trgovci, ki žele nakupiti saharina in drugih takih predmetov. Imeli so srečo. Ni trajalo dolgo in že so se seznanili z dvema posredovalcema, Petrom D., po-seetnikovim sinom iz Brebovnice, in Janežem D., posestnikom iz Lučin, ki blaga sicer nista imela v rokah, a sta izjavila, da bi se lahko dobilo pri Mačkovih pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Družba namišljenih trgovcev in obeh posredovalcev je odbrzela z avtom do Sv. Duha. Pri Mačkovih jim je prišla nasproti žena Terezija, ki ie odvedla prišlece v spre-jemnico in rekla, naj nekoliko počakajo, ker moža ni doma, a da kmalu pride. Za seboj je zaklenila vrata. Po kratkem čakanju je prišel Alojzij Maček in izrazil svoje veselje nad prišleci. če« da jih je pričakoval že v nedeljo. Pristavil je tudi, na i bodo brez skrbi, ker da so prišli med dobre ljudi. V hiši da se ne bo nič zgodilo in da bodo z blagom dobro postrežem. Žena je šla po blago, a mož je pričel sklepati kupčijo. Maček je policijska organa prav strokovnjaško pestil glede cene in kvalitete blaga. Prepričan je bil, da ima pred seboj prave trgovce iz Italije ki hočejo nakupiti saharina, opija, kokaina in morfija. Čez kratko časa se je žena vrnila in prinesla v sobo pol kilograma morfija, tri četrtinke kilograma opija in nahrbtnik s 16 in tremi Invalidska tragedija Ljubljana, 1. julija. £e večkrat je »Jutro« opozorilo na krivice, ki se godijo vojnim invalidom, in na pretresljive tragedie . ki se odigravajo v vrstah vojnih žrtev, njihovih rodbin ter vdov in sirot. Mnogo takih primerov smo navedli iz brošure o »zaščiti vojnih žrtev«, ki jo je izdal oblastni odbor združenja vojnih invalidov v Ljubljani in za katero bi se morala zanimati vsa javnost. Zdaj smo prejeli od oblastnega odbora združenja vojnih invalidov, vdov in sirot opis pretresljive invalidske tragedije, katero objavijamo. kakor nam je bila dostavljena. Tragedija za tragedijo se vrsti med vojnimi žrtvami. Invalidski zakon je trd, invalidska sodišča pa počasna z reševanjem določb tega zakona. Lansko leto je umri vojni invalid Leopold Čonč iz Jerčina št. 15, občina Pristava, srez Šmarje pri Jelšah. Bil je 100% invalid. V decembru je žena zaprosila za pogrebne stroške, ki ji gredo po invalidskem zakonu. in za podporo. Do danes še ni dobila odgovora. V februarju letos je zaprosila za invalidsko podporo, ki ji tudi pripada po invalidskem zakonu. če umre mož invalid. Tudi ta prošnja še letži nerešena na invalidskem sodiSču. Žena je medtem od skrbi in obupa zblaznela in je zdaj v umobolnici. Ubogi otroci so prepuščeni sami sebi in trije od ntih so 7hežaH v gozd in žive tami kakor divie živali. To sporočamo javnosti v razmišljanje. četrtinkami kilograma saharina. Namišlje-i na trgovca nista več odlašala, marveč se zdajci predstavila Mačku v pravem evoj-stvu in mu napovedala aretacijo. Maček je v trenutku izpregledal spletko ki ji je nasedel. Mirno se je vdal v ueodo Zapljenje-no blago so spravili na avto. Med tem pa, ko so stopali iz hiše proti avtomobilu eo doživeli novo presenečenje. Skupina ljudi, ki se je bližala hiši. je očitno hotela Mačka osvoboditi. Mačkova žena se je namreč tacaš, ko se ie izvršila v izbi aretacija moža. pognala skozi okno sosedne sobe na prokto in hitela klicat ljudi, naj rešijo njenega mo ža. ki ie padel v roke ravbariem. Ljudje so v dobri veri res šli na pomoč, a eo prevaro takoj izpregledali, čim «o jih policijski organi pozvali v imenu zakona, naj «e razi de jo. Aretiranega Mačka so odvedli v zapore škofjeloškega sreskega sodišča, takoj nato pa so se vrnili nazaj k Sv. Duhu z močno orožniško asistenco in izvršili hišno preiska vo. Pri Mačku so našli v podertrešju še 1.25 kg saharina. vžigalnik in zavitek eksportnih cigaret Drava. Baie so pri Mačkovih od-eotnost organov izkoristili in odnesli neke predmete iz hiše drugam. Aretirani Maček ne prizna ničesar in zvrača vso krivdo na že no. Tudi o zaplen;enih predmetih mu ni prav nič znanega. Vse vali na ženo. Koliko so njegove trditve resnične, bo seveda dognala preiskava, Mačka imajo opisanega kot vnetega prijatelja tihotapstva. Maček je zdaj spet na svobodi. Takisto so izpustili oba posredovalca, ker se je izkazalo da eta nedolžna. Zaplenjeno blago so odposlali kemičnemu laboratoriju glavne carinarnice v Ljubljani. Mn poti zi zih Nenadna smrt na svatbi Polšnik, 1. julija 41-letni upokojeni rudar posestnik in mlinar Anton Fele iz Šklendrovca je šel v nedeljo na Otepe, občina Polšnik- igrat na harmoniko na svatbo nekega znanca. Stara je ponekod navada, da traja svatba po več dni in se vsak svat prizadeva, da bi bil čim zabavnejši. V prvi vrsti pa mora skrbeti za zabavo godec. To vlogo je Fele prav v redu vršdl. Na praznik pa so ga prijeli krči v želodcu in začel je prositi za pomoč. Svatje so bili spočetka prepričani, da uganja godec le burke. Šele čez nekaj časa so spoznali, da gre za res. in so poslali v Litijo po zdravnika, ki pa je prišel že pre-kasnoi ker je bil Fele medtem že izdihnil. Fele je bil doma iz vasi Šemnika pri Polš-niku in se je priženil v Šklendrovec. Bil je miroljuben m delaven mož. zaradi česar je bil splošno priljubljen. Pri zadnji večji redukciji je bil reduciran in je zdaj prejemal okrog 300 Din mesečne pokojnine. Zapustil je ženo in dva otroka. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina. 1. julija, i V nadaljevanju prekinjenih partij zadnjega kola je Ge-reben premagal Königa, remis so pa bile partije Nedeljkovič — Kalabar. Vukovič — Matvejev in Brödcr — Kostič. Foltys je bil prost. O partiji 14. kola med Pircom in Vukovičem bi bilo še omeniti, da je trajala nad 10 ur in imela 106 potez. Končno stanje: I Najdorf (Poljska) 9Vi točke, II. — IV. Foltys (Češkoslovaška), Pire (Jugoslavija) in Sämisch (Nemčija) 9, V. — IX. Bröder- Kostič- Gereben (Madžarska), Vukovič. dr. Trifunovič 7V». X. — XII. König, Matvejev, Schreiber 6V». XIII. Tomovič 5, XIV. Nedeljkovič 3'/«, XV. dr. Kalabar 3. Nagrad je bilo 8- v skupni vrednosti 13.300 din, razen tega pa še 6 posebnih nagrad po 500 oziroma 400 din. Zdraviliško ravnateljstvo je priredilo turnirskim udeležencem po končanem turnirju v Aleksandrovem domu poslovilni večer z razdelitvijo nagrad. Za udeležence se je zahvalil zmagovalec Najdorf.. Nove mednarodne zračne zveze preko zenninskega aerodroma. Ze prej je bila zračna potniSka proga mei Zemunom in Mcskvo in sicer preko Berlina, ker je Zemura v zračni zvezi z Berlinom, odkoder zdaj spet letijo nemški avioni v Moskvo, kar je pri znanem odnošaju med Rusfijo in Nemčijo zelo zanimiv?. Te dni pa je bife» otvorjena že dolgo pripravljena redna potniška in poštna zračna proga med Moskvo in Prago. Ker ima Zemam dobro zračno zvezo s Prago, je Zemun zda j na dveh zračnih progah zvezan z Moskvo. Te dni je bila podpisana tudi bolgarsfco-rumunska zraikoplovna konvencija, po kateri je urejen zračni promet na progi Bukarešta — Sofija — Solun. Službo na tej progi bodo opravljali rumunski in pc'ljdki avioni, ki pristajarjo na zemunskem letališču. Letos bo tudi obratovala lani ustanovljena zračna proga med Tel Avivcm: v Palestini in Varšavo preko Bukarešte. Kje je redna dnevna zveza med Zemunom in Bukarešto, je naš zrakoplovu! promet zvezan tudi s to mednarodno progo. CUVAJMO JUGOSLAVIJO! Pariško pismo Pariz, 26. junija. Izletniki iz okrilja ZKD smo srečno prispeli v ponedeljek popoldne na cilj svojega potovanja Vsi zdravi in židane volje. Po poti, kakor tudi že tukaj, smo marsikatero domačo užagali in dosti je bilo »kranjskih« in »štajerskih« dovtipov. Nekatere smo sami iznašli, drugi so »iznašli« nas. Toda to tudi o priliki posebno poglavje! Po poti smo marsikaj videli. Kmetsko kulturo lepšo v Italiji nego na Francoskem. To nam je samo še povečalo ponos in ljubezen do naše grude. Nekateri deli Slovenije, hrvatske Po-savine, Banat in celo Kràjine od Knjažev-ca do Zaječara stojé izpred Francoske od Švice do Pariza. Tudi lepote Gorenjske in Savinjskih planin niso prav nič za Svico, Boka pa je za moj okus lepša nego Ženevsko jezero. Seveda je tu lepše urejeno, večji komfort, kajti tujci v te kraje že dolgo prinašajo svoj denar. Pariz pa je pač Pariz. Dolgoletna zgodovina, znanost in umetnost, dolgoletni napori človeškega duha so napravili ob žilavosti in veliki življenjski moči francoskega naroda to, kar je: Edini in edinstven. Zdaj pa se bohoti v največji svetovni razstavi ta moderni Babilon. V njem vse vre in kipi. Razstava je otvorjena, ali ni dodelana in nikoli ne bo. Dimenzije tega ne dopuščajo. Najbolj ošabno so se razšopirili Rusi, Nemci in Italijani. 2e zunanjost In obseg vseh treh kriče daleč iz razstavnega prostora češ: tu smo mL Ce vam zaupam, da sta kipa »robotnik« in »kolhoskinja« 8 svojim kladivom in srpom na pročelju večja nego šestnadstropna hiša, potem si vsaj približno predstavljate veličino paviljona. Vsebina pa je vsa posvečena propagandi. Povsod samo Lenin In Stalin. SKke, kipi. povečane fotografije, statistika samo v milijonih, stroji, želeoiice, industrija, zrakoplovstvo. Iz vsega pa kriči aamo: le mi komunisti moremo to. Vis-a-vis stoji nemški. Tudi tu je ista sila, ista moč in dimenzija, samo diskretneje. Nikjer Hitlerja, ne narodnega socializma, nego samo »die Arbeit des deutschen Volkes«. To mi je resnično imponiralo. Vedno je delo lepše nego osebe! Izgleda, da je Italijo vodila ambicija ostati sredi med obema. Tudi manjši narodi so pokazali lepe stvari, posebno Nizozemci, Cehi, Švicarji Finci in ne na zadnjem mestu mi. Kar nekam ošabno smo se zravnali, ko smo se prepričali, da smo enkrat res dostojno zastopani. Paviljon srčkan, kakor bel la-bud zunaj in kakor farno žegnanje znotraj. Dolinar, Rosandič, Strnen, Jakopič, Tone Kralj, Uzelac in drugi. Bodite pozdravljeni, fantje domači, in hvala vam! Ne veste, kako je prijetno v tej strašni konkurenci poslušati priznanje in pohvale. Smo, smo In bomo! Za paviljonom pa stoji drugi manjši iz lesa. Tu sta ruda in les in obeh industrija. Okusno in pregledno! Seveda na starega Eiffla, ki se je rodil pred 50-timi leti, smo tudi še splezali. Ta bo menda tako dolgo še mlad, dokler ne dobi večjega naslednika, časih se je smatralo to za nemogoče. Danes pojem »nemogoče« več ne obstoja. Seveda »Bekerica« zopet nastopa In da bi jo ml izpustili?! Zdaj ni več ona mlada hudičevega ognja polna »Bekerica«, zaradi katere so še starce pošiljali na opazovalni oddelek. Na podlaktju in na stegnili se že delajo police, ples je senti-mentalnejši in v vlogi matere se mi zdi imitacija Režija, barve In svetlobni efekti, to Da je vse pariško, model 37. Cene tudi! Bili smo nekje na peti galeriji, sedeži po 70 ti. Torej tudi to je svetovno. Pepe si je brisal pot. Pogledal sem ga. — Misliš, kajne, da mi je vroče zaradi »Bekertce« ? — — Ne, mislim, samo zaradi vstopnine! Galerija starih mojstrov pa nas je danes globoko potresia. Kaj, da je to delo Sorefldh rok?l F.Fi »JUTRO« St. 151 Petek, 2. VII. 1P3F, Domače vestì • Visoko francosko odlikovanje predsednice ženske zveze. Predsednik francoske republike je odlikoval z visokim odlikovanjem Legije časti g. prof. Lepoeavo Petko-vičevo predsednico Jugoslovensko ženske zveze in častno podpredsednico mednarodne ženske zveze. Gospa Petkovičeva predseduje zvezi že od leta 1925. in se posebno uspešno udejstvuje na socialnem, dobrodelnem in kulturnem področju. Zasluženo je njeno udejstvovanje tudi pri Rdečem križu in v Uniji za varstvo otrok, pri kateri zavzema že od ustanovitve mesto druge podpredsednice. Visoko odlikovanje je najlepše priznanje ne samo zasluženi predsednici, temveč tudi vsej jugoslovenski ženski zvezi za socialno in kulturno udejstvovanje. Odlikovanki je bilo odlikovanje izročeno v francoskem poslaništvu v Beogradu. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze ..-"Dotae plašče od 50 naprej Georgette enobarvni pralni, 90 cm Sir. Din 28.— Bamberg svila vzorčasta, gladka, za o^'efco In perilo 'po Dil./j2.— MANUFAKTURA F. KS SOUVAN MESTNI TRG 24 * Zlet dravske gasilske zajed ni ce. Gasilska zajednica dravske banovine priredi v dneh 17. in 18. t. m. letni obvezni zlet v Kamniku. Ob tej priliki blagoslovi kam-miäka, prostovoljna gasilska četa svoj novi četni prapor. Nad celotno veliko gasilsko prireditvijo je blagovolil prevzeta pokroviteljstvo vrhovni protektor gasilstva kraljevine Jugoslavije Vis. princ Tomislav. Za prireditev se vršijo že zdaj obširne priprave in je gasilska zajednica že razposlala prve pozive na vge podrejene župe jn čete. Podrobni spored pa bo objavljen prihodnji teden. Vse gasilstvo dravske banovine se pripravlja, da pohiti na slavnostne dneve v našo lepo planinsko mesto Kamnik, ki bo gotovo storilo vse, da dostojno sprejme gasilsko armado in številne prijatelje gasilstva • Narodna zavednost naših v Ameriki naseljenih rojakov, že tri dni se mudi v Beogradu skupina članov Srbske narodne zveze v Severni Ameriki, ki je poleg Slovenske narodne podporne jednote največja organizacija naših izseljencev v Ameriki. Na banketu, ki je bil rojakom prirejen v Beogradu, je vodja izseljencev Branko Pe-kič naglasil, da je v Ameriki naseljenih okrog 100.000 Srbov tz nekdanje Austro-ogrske monarhije, a da je od njih preko 20 tisoč sledilo svoji nacionalni zavednosti in se udeležilo bojev na raznih frontah med vojnami od leta 1912 do 1918. Mnogo se jih je borilo tudi na solunski fronti. Večina izseljencev je že v mladih letih zapustila staro domovino največ zaradi tega, ker ni hotela služiti v austro-ogrski voj:ki. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna » Fran z-Josef o va« grenčiea. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. » Franz-Josef ova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. S—I i?! •-•'« 8 r>r 15 485/35 * Foto razstavo planinskih slik priredi Zveza planinskih društev letos od 4. septembra dalje v Novem Sadu ob priliki letošnjega kongresa. Foto razstave se morejo udeležiti le člani v Zvezi včlanjenih planinskih društev. Za najmanjšo velikost je predpisana mera 18X24 cm. za največjo velikost pa 30X40 cm. Slike' je poslati najkasneje od 15. julija 1937 na naslov Zve za planinskih društev, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. Za najboljše slike so razpisane bogate nagrade. Planinci fotoama-terji. udeležite se v čim večjem številu navedene planinske foto razstave. * Ravnateljstvo državne tekstilne šole ▼ Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za I. letnik od 26. avgusta dalje. Prijavijo naj se kandidati z absolvirano nižjo srednjo ali meščansko šolo z završnim izpitom ali strojno delovodsko šolo. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso v tekstilnih tvornicah. Prijave naj kolkujejo s kolkom za 10 Din. Sprejemni izpiti bodo 1. septembra ob 8.30, vpisovanje učencev pa 7. septembra ob 8. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljnb-ljani je prejela meseca juniia od podružnic: Maribor ž. 3 500 Din. Celje ž. 1.536 Din, Beograd 1.108 Din, Slovenjgradec m. 1.231 Din, Ribnica na Pohorju Ì08 Din, Gornji-grad 600 Din, Ljubljana šentjakobsko-tr-novska m. 4.387 Din, Ljubljana šentjakob-eko-trnovska ž. 5.571 Din. Iz nabiralnika podružnice Ribnica na Pohorju 10 Din, za »kočevski dinar« od podružnice Beograd 458 Din. Razne prispevke: I. Zolnin, Ptuj. namesto venca na grob pokojnega A Sijan-ca 150 Din, Kolinska tovarna. Ljubljana, ud družbne kase 250 Din, dr. I. Lamut 150 Din. I. Rozman 70 Din, dr. I. Lamut 150 Din, skupaj 19229 Din. * Odbor za zgradbo kapelice na Peci vabi na Ciril-Metoiovo proslavo in prvo žeena-nje 3. in 4. t. m. na Peco. Dne 3. t. m. zvečer bo kresovanje. v nedeljo 4. t. m. ob 9. sv. maša v novi kapelici in na.to prosta zabava pred kočo. Vsi izleti planincev naj bodo usmerjeni ta dan na Peco. Popoldne poselite veliko veselico na letnem kopališču SPD v Mežici * Razbilo se je letalo beograjskega »Vremena«. Oni dan je nad okolico Trebinja krožilo neko letalo in videlo se je, da nekaj nI v redu in da išče pilot primerno mesto za pristanek. Letalo je opazovalo mnogo ljudi. Nekaj ur pozneje pa je vodovodna postaja Vrkljan, ki je na obali Trebišnjice, 3 km daleč od Trebinja. telefonirala v mesto, da se je v njeni bližini zrušilo neko letalo. Na pomoč je bil takoj poslan avtomobil reševalne postaje. Pilota so našli zdravega, le malo obtolčenega, letalo, ki je last beograjskega dnevnika »Vremena«, pa je bilo popolnoma razbito. Razbilo se je med pristajanjem, ko je zadelo ob kup kamenja. Zveza avstrijskih plavalnih društev posebno hvali TSGHAMBA FII, ker ubrani solnčarleo ter se po njem dobljena rajava koža nikdar ne lupi. Drogerlja Gregorio dr. s o.e. Ljubljana, Prešernova ul. 5. • Asfaltna cesta Zemun—Novi Sad—Suho tica bo končana do konca prihodnjega leta. Od Zemuna do Stare Pazove je že dovršena in izročena prometu. Zdaj delajo z največjo marljivostjo na delu od Stare Pazove do Novega Sada in bo to delo menda gotovo že do oktobra letos. Tudi na delu od Novega Sada do Subotice, oziroma do madžarske meje, bodo glavna dela že letos dovršena. • Slabi rezultati na šibeniški gimnaziji, šibenik se lahko ponaša z novim lepim gim nazijskim poslopjem, ne more pa se nikakor ponašati z učnimi uspehi. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 1.017 dijakov, od teh pa jih je bilo med letom izključenih 52. Od preostalih 965 dijakov je doseglo odlične uspehe 5 odstotkov, prav dobre uspehe 17 in pol odstotkov, dobre uspehe pa 39 odstotkov. Uspešno je šolsko leto zaključilo 597 dijakov, padlo jih je 131, ostali pa imajo popravne izpite. • Ekskurzije ZKD v Pariz. Udeleženci junijske ekskurzije so se ravnokar vrnili iz pariške svetovne razstave polni prijetnih in nepozabnih utisov in so izrazili popolno zadovoljstvo. Druga ekskurzija bo odpotovala že 11. t. m. in so prijave zaključene. Vsi prijavljenci zanjo ?o v teh dneh prejeli drugo okrožnico .vodič in listo udeležencev. Prijave za avgustovo ekskurzijo bomo sprejemali do 23. julija za zadnjo v septembru pa do 20. avgusta t. 1. Prospekte in pojasnila dobite pri tajništvu Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kazino II., (telefon 21-23). Ko je še Avstrija spletkarila po Balkanu . • Iz diplomatskih spominov barona Giesla na črnogorski dvor Avstrijski poslamik baron Giesl, ki je kasneje tudi izročil usodno a. o. vojno napoved Srbiji v Beogradu, je živel dolga leta prej na dvoru črnogorskega kneza Ni kite. V svojih spominih ie nemizal marsi-kaik dogodek, ki odkriva diplomatsko vlogo male Črne gore pred veliko vojno. »V času svojega nastopa, pripoveduje Giesl. je bil 1. 1910. na Cetinju najvidnejša osebnost ruski vojaški ataše, ki je skrbel, da so bile ruske oboroževalne subvencije pravilno porabljene, črna gora je bila, prej kakor poslej vojaška predstraža Rusije na Balkanu in Avstrija, ki je obdajala malo deželico s treh strami, je prišla šele v drugem redu na vrsto. Kaj je v tistih časih pomenil Kotor in njegov trg za Črnogorce, priča prislovi ca, ki so jo junaki skalnih gora večkrat naslovili name: Zakaj pTebiva vaš cesar na Dunaja, a ne v Kotoru? Po aneksi ji Bosne in Hercegovine so tudi Črnogorci zasovražili Avstrijo. Vlada pod predsedstvom Tomaanoviča, bivšega odvetnika v Kotoru, je porabila vsako priliko, da pokaže svojo nenaklonjenost do avstrijskega poslanika. Nikita je bil lokav. pa Ijubeznjiiv kramijač, izvrsten, junaški vojak, na vsa knačin pa najboljši član svoje družine, pravi Giesl. Princ Danilo je bil Avstriji mncgo naklonjenejši, drugi sin Mirko pa velik rusofil. Soprogi obeh princev, svetlolasa Mekleriburžanka Jutta in temnolasa Natalija, hči srbskega generala Konstantinoviča, sta bili izraziti lepotici. Vse dame, njim na čelu kneginja Milena, hči vojvode Vukotiča, so bile zelo sovražno razpoložene do osrednjih velesil. Prinčeve hčere, Vera in Ksenija, «o se kljub mladosti mnogo bavile s politiko. Prvorojenki Nikite, kneginji Milica in Anastazija, sta bili smrtni sovražnici Avstrije, dočim je najmlajša Jelena, kasnejša italijanska kraljica, živela bolj mirna sama zase.« Giesl pripoveduje dalje, kako se je avstrijska diplomacija trudila, da pridobi črno goro za Franc Ferdinandov trialistični program v katerem naj bi se jugcslovenske zemlje združile z Avstrijo in Ogrsko pod krono Habsburgov. Srbskim interesom v Bosni in Hercegovini naj bi bil s tem izpodbit klin. Poslanikova prizadevanja na Nikite vem dvoru pa v tem pogledu niso uspela. V aprilu 1910. je bil baron Giesl povpra*-šan po prestolonasledniku Danilu za mnenje, kakšno stališče bi zavzela Avstrija, , če bi se Nikita ob petdesetletnici vladanja m zlati poroki proglasil za kralja, štirinajst dni kasneje je sledil povoljen odgovor in Nikita je pri tem sijal od zadovoljstva, rekoč, da je tudi Italija že dala pristanek. Tisti čas je potoval ob črnogorski • Poletje tat zim» na Sar-planlnl. Med Črnim in Belim jezerom na dar planini je višinska razlika samo blizu 200 m. Kljub temu pa je že v začetku junija Belo jezero obrobljeno z bujnim planinskim cvetjem, dočim je okrog Črnega jezera na višini 2.112 m Se dosti snega. Ta dva planinska jezera sta najlepši del gorostasne gare. * Z nožem v trebuh. Na praznik sv. Petra in Pavla zvečer 6ta se pred hišo trgovca in sodarja Jožeta Homana v Podpulferci pri Škofji Loki sprla dva poeestnikova sinova. Završnik Anton je potegnil nož in ga potisnil Jakobu Kreku v trebuh. Krekov® poškodba je smrtno nevarna. Prvo pomoč je nudil ranjencu zdravnik dr. Hubad in odredil, da 90 nesrečneža odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Završnik je bil aretiran in odveden v zapore škofjeloškega sodišča. Eno srce — ena RADENSKA. Iz Littblfane u— Važno za reservne oficirje. Rescrvni oficirji, nečlani udruženja, ki želijo prostovoljno prisostvovati letošnjim vojaškim vajam tako v ljubljanski garniziji kakor na poligonih, naj se javijo najkasneje do 5. t. m. v mestnem vojaškem uradu v Ljubljani, Ambrožev trg 7/1, soba 4. u— Imenovanje. Za vršilca dolžnosti šefa ortopedičnega oddelka splošne bolnišnice je bil imenovan kirurg g. dr. Bogdan Bricelj. u— Promoviral je na zagrebškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva 2. Lojze Tifar. u— Na praznik sv. arila in Metoda, ki je tudi državni praznik, 5. t. m. bodo ljubljanske pošte odprte samo od 9. do ti. dopoldne za pisemske pošiljke, za pakete pa bodo ves dan zaprte. u— Ljubljanski Sokol bo priredil 3. t. m. ob 20.30 na letnem telovadisču tradicionalno telovadno akademijo ob svitu reflektorjev in umetnih ognjih. Nastopili bodo vsi oddelki z izbranimi točkami, poseben nastop pa bo imela vrsta, ki si ie priborila v Beogradu >Meč kralja Aleksandra I«. Kakor vsako leto, bodo tudi leto« žareli razni liki umetnih ognjev in pokale bodo številne rakete. Nabavite si vstopnice že zdaj v Narodnem domu. GOSPODJE ! Najnovejši vzroci za srajce pri K. SOSS. _ u— Akademski odsek JugosL-bolgarske lige javlja, da morajo vsi prijavljenci za letovanje v Varni poslati 3 fotografije 6X9 in 55 Din v gotovini do 3. t. m. Odbor. n— »Potnik«, Ljubljana, priredi od 10. do 11. t. m. dvodnevni izlet z avtobusom v Trst in z ladiio >Neptunijo? na otok >Brio-ni<. Cena vožnje z avtobusom v Trst in nazai z kolektivnim potnim listom Din 130. Cena izleta z ladijo na otok Brioni in ko-si'lom na ladiji Din 125. Prijave in vse ostale informacije v biletarnicah >Putni-ka«, izletniški pisarni jOkorn« in zastopništvu »Cosulich Line«, Miklošičeva cesta 15. n— V nedeljo bo na vrtu bivšega hotela »Tivoli« velika vrtna prireditev s plesom in srečolorom. Vstopnina samo 5 Din. Cisti dobiček ▼ socialne namene. Pridite. Društvo »Tabore u— Gradbeni odbor za obnorvifev zu-nanjščine župne cerkve sv. Petra v Ljubljani je objavil razglas o licitaciji za oddajo vseh del v Službenem listu, kos 51 z dne 26. junija 1937. Ponudbeni pripomočki ,kakor načrti in tehnična pojasnila se dobe v pisarni župne ga urada sv. Petra v Ljubljani dnevno od 8. do 10. ure dopoldne. Rok poteče dne 12. julija 1937 u— Tatica v cerkvi- Policija je postala pozorna na številne tatvine, ki eo se zadnji čas dogajale v raznih cerkvah in je poslala vanie svoje organe, ki so se pomešali med množico in opazovali ljudi. Uspeh ni izostal. Kriminalni organ je v frančiškanski cerkvi opazil žensko srednjih let v trenotku, ko je hotela izmakniti neki dami ročno torbico. Še preden je tatica utegnila pobegniti, jo je prijel in odvedel na policijo. Pri zasliševanju so spoznali v njej staro znanko, 36 letno Tončko iz Rogozni-ce pri Mariboru, specialistko za tatvilno ročnih torbic v cerkvi. Svoje »obrti« se je izučila v Zagrebu, odšla je pa nato v Ljubljano, ker je slišala, da 60 tam ljudje po božneiši Za rana je že bila v cerkvi in opre zala Njene žrtve eo bile večinoma starejše gospe, ki so iz klopi hodile k spovedi ali obhajilu in puščale ročne torbice v klopi. Tončka je spretno izmaknila torbico in odhitela nato še v druge cerkve. Posel je bil plodonosen, jo je pa napravil predrzno in iato je prišel konec. Tončko so obdolžili 30 takih tatvin, a jih je 20 zanikala, kar jo pa ne bo rešilo zapora. o— Tatvine kole« se množe. Kljub temu, da skoraj ne mine dan, da ne bi kriminalna kronika zabeležila tatvine koles, eo njih lastniki še zmerom dovolj naivni in puščajo kolesa brez nadzorstva na ulici. V poslednjem času je policija prejela prijavo tatvine desetih koles. Varnostne oblasti so storile vse, da bi zlikovce izsledile, 1 vendar je ostal njfh trud zaman. Zato eo prepričani, da mora biti nekje v mestu ali bližnji okolici tajna predelovalni ca ukradenih koles. Predelana kolesa prodajajo nato znatno pod vrednostjo kupcem, ki jih je vedno dovolj. u— Obleke In klobuke kemično čisti barva, plislra in lika tovarna Joe. Reich. 2 RINO IDEAL * Ma rika Rökk — Paul Kemp, Hans Stttwe v zabavnem filmu »Vroča kri« Danes ob 16., 19. in 21.15 uri n— Zaplenjen saharin. V sredo ponoči je stražnik pri obhodu po Bežigradu zapazil nekega moškega z vrečo na hrbtu. Neznanec je hotel izginiti v temno ulico, toda stražnik je bil hitrejši in je možakarja pograbil za ramo Mož je izpustil vrečo in skušal pobegniti, a se mu ni posrečilo. Stražnik ga je odpeljal na stražnico, kjer so v vreči našli 30 kg saharina. Pri zasliševanju je neznanec izpovedal, da mu e vrečo s saharinom nekdo prinesel iz Maribora z naročilom, na i jo odda moškemu, ki ga bo ob določenem času Čakal na dogovorjenem kraju za Bežigradom. Namero je preprečil stražnik- Nadaljnja poizvedo^ vanja 60 prišla na sled široko zasnovani tihotapski aferi. Saharin so vtibotapljali iz Avstriie preko St. Ilia, dobičkanosni po^ 6el so pa opravljali prebivalci ob meji, ki so delali po naročilu tihotapske centrale v Mariboru, k' le pa kljub iskanju do danes še niso mogli izslediti. Zaplenjeni saharin je vreden okrog 15.000 din. Aretirani ie priznaL da opravlja tihotapski posel večje število oseb, ki redno prinašajo v Ljubljano saharin v večjih množinah in ga tu razproda ja jo na debelo raznim zaupnikom, večinoma ženskam, ki ga nato v manjših količinah prodajajo po deželi. * K I N I 1 22% UNION Iz Celja e— Proslava mednarodnega zadružnega dneva v Celju. Nabavljalna in Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Celju bo6ta priredili v nedeljo 4. t. m. v prostorih zadružne restavracije v Celju proslavo mednarodnega zadružnega dneva. Pričetek ob 16. Ob 17. bo predaval g. prof. dr. Bizjak iz Maribora o temi »Zadružništvo kot novi gospodarski red«. e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v tOTefc 6. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Tujski promet in umrljivost V juniju je obiskalo Celje 1012 tujcev (770 Juero-slovenov in 242 inozemcev, med njimi izletnikov) nasproti 1056 v letošnjem maju in 1080 v lanskem juniju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 34 obes in sicer 11 v mestu in 23 v javni bolnišnici. e— Težka prometna nesreča. V sredo je hčerka nekega železniškega sprevodnika ki se ie učila voziti z motornim kolesom, povozila na cesti 50-lctnega delavoa Franca Zibiča iz Podvina pri Polzeli. Zibič je dobil težke poškodbe na glavi, rebrih in desni nogi. Prepeljali 60 ga v celjsko bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.15. 18.30 in 90.30 velefilm »Bela parada« z Loretto Younsovo in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »NJEGOVA TAJNICA« . ~ V grlavni vlogi pred kratkim umrla umetnica JEAN HARLOW. Iz Maribora a— Smrt v tvomici. V Ehrlichovi tekstilni tvornici se je nenadoma zgrudil na tla 47 letni tkalski mojster Rudolf Alliger, stanujoč v Jezdarski ulici 8. Poklicani zdravnik ie mogel ugotoviti le smrt, ki ie nastopila kot posledica kapi. a— Gledališka uprava prosi abonente, ki še niso poravnali dolžnih zaostankov, da to nemudoma store. a— Kolesarji pozor! Tukajšnja orožniška postaja poroča, da bo vsak kolesar, ki P* bodo zalotili na pešpoti na Mariborski otok, takoj ovaden 6reskemu načelstvu. Včeraj ie ovadilo orožništvo 32 kolesarjev. Kolesarji, ki bi se ne peljali, ampak šli poleg kolesa, bodo morali nazaj do otoka in od tam na banovinsko cesto. a— Petič je gorelo gospodarsko poslopje posestnika A. Braunčiča v Vrhlogi pri Pra-gerskem. Zgorelo ie z vsem inventarjem in znaša škoda preko 40.000 Din. V teku zadnjih let je A. Braunčiču zgorelo gospodarsko poslopje že petič. a— Okradeni »kralj Matjaš<. Pri Uleto-vi koči na Peči je, kakor znano, kip kralja Matjaža. Sedaj so ugotovili, da ima kralj Matjaž samo tri nakite okoli glave, dočim iih je prej imel 46. Škoda znaša preko 2000 Din in se vršijo poizvedbe, da 6e ugotovi, kdo ie ukradel bakrene nakite z glave kralja Matjaža. meji cegar Franc Jožef in Giesl je posredoval pri njegušu, naj bi se vladarju na poti v Ulcinj poklonila posebna črnogorska deputaci j a, da bi se tako potrdilo prijateljstvo do avstrijske naklonjenosti. Nikita je bil voljan, vlada s Tomamovičem se je pa odločno uprla, češ, da bi bila poklonitev Habsfcurgu izdajstvo slovanske stvari in je celo za pretfla z odstavitvijo kneza. Na Tamanovičevo izjavo je Giesl vpričo kneza odvrnil, da mu naj oprosti, ker je bil mnenja, da ima knez v svoji zemlji vendarie več besede! Nikita je zbadljivko brez besede požrl, pravi Giesl. Kraljevske svečanosti so se razvijale v vsem sijaju. Na Gieslovo posredovanje so prispele iz Trsta električne naprave in Cetinje so takrat prvikrat zablestele v sijajni razsvetljavi. Tudi je poklonil ztaito-pc»roč ene ernia v imenu cesarja dva krasna lipicanca, z lepo krčijo. Ko so Črnogorci oblegali S kader, je Giesl v imenu Avstrije posredoval pri kralju. Toda Nikita ni hotel sliäati ničesar: — Vse velesile skupaj me ne bodo pregnale iz Skadra, pa četudi bi se morali boriti do poslednjega moža, do zadnje koze! je pristavil m Se povprašal poslanika kaj bi rekla Avstrija, de se proglasi za albanskega kralja. Giesl je odgovoril, da je to stvar vseh velesil, predlagal je pa za naklonjenost Avstrije korekturo meje pri Kotoru in odstop Lovčena. Predlog, da mora ostati v strogi tajnosti, Nikita da se je prekrižal pri tem pa v imenu sv. Petra in Simeona obljubil molčati. Naslednje jutro se je oglasil pri posla- niku Nikttinov zaupnik Mjuškovič in zagrozil, da bi 'pomenil odstop Lovčena padec dinastije. Zahvalil sem se Mjuštooviču in obljubil, da ostane vse to tajno. A nekaj ur za tem je že vstopil italijanski poslanik in hotel vedeti, če je res, da Avstrija paktira glede Skadra z odstopom Lovčena. Seveda sem bil v nemali zadregi, priznava Giesl in potolažil kolego: — Saj poanate kralja in mene, on je — lagal! Žal drugače nisem mogel postopati, se opravičuje v spominih lokavi diplomat. Pomladi 1913. se je baron Giesl, ki je bil medtem poklican v posebni misiji na pogajanja v London, znova vračal na Cetinje. Po težki operaciji je dospel iz Tr^ta v Zader, kjer ga je že čakal odposlanec mestnega glavarja s sporočilom, da nameravajo Črnogorci ▼ Kotoru nanj atentat. V velikonočnem jutru je pristal brz>-pairnik v Gružu in poslanik se je odtod odpeljal v močnem varnostnem spremstvu v Kastel Novi. S tenderjem se je odtod odpeljal v sametni kraj Kotor a, odtam pa z avtom na Cetinje. Vsa cesta, do črnogorske prestolnice je bila zastražena z orožniki in v Cetinju je vrelo mržnje do njega. Črnogorci so bili namreč zvedeli za ajegev nastop v Londonu in zahteve na Dunaju, naj Avstrija poseže v črnogorsko-albanske boje. Teda Hötzendorf je to zavrgel. Ko je 3e bolni Giesl poslal v Cetinju po zdravila, se je lekarnar,, bivši Avstrijec, zadri: — Za avstrijskega psa nim%n zdravil! Obleganje Skadra se Je medtem nadaljevalo. Ko je mesto 22. aprila podlo Crno- PREMIJERA! Divna ljubezenska balada VELIKI EV MALI SVET v glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Heinrich George, Adela Sandrock Predstave danes ob 19.15 in 21.15. a— Nikar denarja v postelj. V Racah so se pojavili pri poecstnici Mariti Bergle z drzni vlomilci, k' so odnesli za 10.000 Din aotoviae. in sirer so iztaknili v postelji 3500, v omari 6500 Din. Iz Kranfa r— Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in ssmovozačev motornih vozil bodo v četrtek 15. t. m. ob 8. zjutraj pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Iz Gornjega grada gg— Skupščina sreske organizacije JNS za »rez Gornji grad bo v nedeljo 4. t m. ob pol 15. (ne ob pol 5.. kakor smo zadnjič pomotno poročali) v Majcenovičevi gostilni v Radmirju. Na dnevnem redu bodo poslovna poročila, volitve strankinih funkcionarjev in politično poročilo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. Za vse podrobnosti naj se delegati obrnejo na predsednika sreske organizacije. gg— Romanja na Oplenac, ki ga pripravlja Narodna odbrana iz dravske banovine v septembru, se udeleži iz našega srez« odlično število nacionalnih ljudi. _ Udeležence prosimo, da najkasneje do 3. avgusta nakažejo na naslov g. dr. Mejaka za stroške vožnje 230 Din (za U. razred znaša doplačilo 90 Din). Stroški so preračunani z izhodiščem iz Ljubljane. Državne uslužbence opozarjamo na odlok ministrstva, da »e jim odsotnost potovanja na Oplenac ne u Ste je v reden odmor. Podrobnejša navodila sledijo pravočasno. gg— Sokolski javni nastop, ki je bil zaradi neugodnega vremena preložen, bo v nedeljo 1. avgusta na letnem telovadisču z že najavljenim sporedom. ggt— Koncert Celjskega pevskega društva, ki se je vršil 27- junija v našem So-kolskem domu, je bila odlična prireditev. Solistki ge. dr. Heleni RajlKtvi, baritonu-solistu g. Gerželju in pevovodjj g. Seguii so domača dekleta poklonila šopke rodo-dendrona. natrganega na naši Menini V imenu občinstva je došle goste pozdravil g. dr. Mejak, v imenu CPD pa je govoril njegov pred s. prof. g. Fin. Po koruze rtu fo ostali gostje še nekaj časa skur>no v družbi z domačini, nafco pa se odpeljali v Mozirje, kjer so istega dne zvečer priredili enak koncert. Hvaležni smo Celjanom za pevski užitek in si želimo, da bi nag še obiskali. Vremenska ooročila Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konca meseca skrajša za 56 minut. P. 2. Obisk M.D. deževno od 3. do 9. zelo vroče in lepo, le ponekod deževne motnje nočni nalivi močni nalivi S. 3. Leon N. 4. Urh P. 5. dr. i Metod T. 6. Izaija S. 7. VHibald C. 8. Elizabeta Mlaj ob 5.12 P. 9. Nikolaj S. 10. Amalija N. 11. Pij P. 12. Janez T. 13. Marjeta S. 14. Bona ven t_ C. 15. Henrik P. krajec ob 10.36 P. 16. Marija K. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 1. julija Ljubljana 7. 765-2, 15.0, 76, Wl, 8, dei, 2-1 ; Maribor 7. 764-7, 14.0, 70, W3, 5, dež, 3.0; Zagreb 7- 765.5, 16.0, 80. NEI, 8, —, —, Beograd 7. 761.9, 15 0, 80, W2, 10, —, — ; Sarajevo 7. 764.1, 13.0, 95, SEI, 10, dež, 5.0; Skoplje 7. 758.3, 19.0, 90, W2. 6, —. —. Temperature: Ljubljana 18.6, 140; Maribor 25.0. 11.0; Zagreb 19.0, 15.0; Beograd 27.0, 15.0; Sarajevo 25.0, 12.0; Skoplje 280, od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, le redkokje malo dežja gorcem v roke, se je na vrtu avstrijskega poslaništva poja/Vil osel, s tablico krog vratu in napisoma: »Avstrijski zunanji minister«. Ker sem sklepal, pravi Giesl, da pripada osel kraljevim hlevom, sem odposlal žGvinče tja in dcstavil pripis: »da je samo respekt pred kraljevskim oslom preprečil, da nisem četvercmožca zaplenil« .. še tiste dni je Giesl posredoval znova na Dunaju, naj postopajo s črno goro kakor s kakšno zamorsko državico in zasedejo Cetinje. štiri tedne kasneje je bil poslanik poklican pred Niki to in ko se je poslavljal, ga je kralj povprašal po zdravju. Ogorčen je Giesl odvrnil: — Veličanstvo, prepovedujem si zdaj brigati se za moje zdraivje. Ko sam po težki operaciji priSel v vašo deželo, katere prijatelj sam bil zmeraj, se mi je odklanjala vsaka pomoč, celo zdravila, še pri Zuluksfrih bi bilo bolje! FVfciej so postajala črnogorska tla za Giesla zmerom bolj irroča. V vprašanju Skadra je Avstrija pritiskala in grozila z vpadom svojcih čet v deželo. Tomanoviče-vo ministrstvo je moralo pasti in Giesl se še pohvali, da je nekoč, ko ga je kralj poklical k sebi odvrnil: — če hoče njegova kraljevska visokost govoriti z avstrijskim poslanikom, naj se le potrudi k njemu! Seveda Nikita tega ni storil, pač je pa v zadevi Skadra le moral popustiti in je brao javil tedaj siru Edwardu Greyu: — Moja čast in čast mojih podanikov mi ne dopuščata, da bi se podvrgel zahtevam posameznika. Polagam usode Ska^T? v roke velesil.., »JUTRO« št 151 Petek 2. Vn. 1937, Gospodarstvo Francoski frank devalviran I Obseg devalvacije 11.2%. 8« v noči med sredo in četrtkom, takoj potem, ko sta francoska zbornica in senat sprejela poobiastilni zakon, je francoski ministrski svet izdal uredbo, s katero se ukinja veljavnost 2- odstavka § 1 devalva-cij£>kega zakona o dl. oktobra 1936. (2. odst., § 1 devalvacijskega zakona je določal, da bo znašala zlata vsebina franka 43 do 49 miligramov čistega zlata). Sedanje besedilo tega 2. odstavka § 1. devalvacijskega zakona pa se glasi: »Nova zlata vsebina franka, valutne enote Francije, bo določena pozneje z uredbo ministrskega sveta. Pogoji za zamenjavo bankovcev Francoske banke za zlato bodo prav tako pozneje določeni z uredbo ministrskega sveta.« Nova uredba nadalje določa, da bo do uveljavljenja omenjenih dveh uredb glede zlate vsebine franka in glede zamenjave bankovcev za zlato poseben valutni izravnalni fond urejeval razmerje med frankom in tujimi devizami. Kakor je iz besedila gornje uredbe razvidno, Se nI določena nova relacija franka nasproti zlatu, niti v obliki spodnje in zgornje meje, kakor je to določal devalvacijski zakon od 1. oktobra lanskega leta. Franco, ski frank torej zaenkrat ne bo vezan na zlato, temveč bo nova zlata pariteta pozneje določena. S tem si hoče francoska vlada očitno zasigurati možnost, da pozneje eventuelno še korigira obseg deval- vacije, če bi se izkazala za tu nujna potreba. Tako ima Francija sedaj prosto valuto. kakor Anglija. S tem pa seveda ni rečeno, da bo v bodoče frank prepuščen svobodnemu nihanju, temveč je zelo verjetno, da bo valutni izravnalni fond skušal de-fiiiitivno stabilizirati frank na novi bazi 125 frankov za funt, to je na stari pariteti nasproti funtu, ki je veljala pred krizo. Francija se je lani pogodbeno obvezala nasproti Angliji in Ameriki, da bo držala razmerje, določeno v devalvacijsfcem zakonu. Zato je sedaj prosila v Londonu in Washingtonu za pristanek, da devalvira frank preko meje, določene v valutnem sporazumu, in sicer do paritete 125 frankov za funt. V londonskih finančnih krogih pa zatrjujejo, da je francoska vlada obenem dala vedeti londonski in washing-tonski vladi, da bi eventuelno, če bi se za to pokazala potreba, šla navzdol do paritete 150 frankov za funt. Včeraj je funt zopet nottral na najvažnejših deviznih tržiščih, in sicer že na približni novi pariteti. V Londonu je bil zabeležen tečaj 123.50 franka za funt (nasproti 110.80 pred devalvacijo), v Curihu pa tečaj 17.30 švicarskih frankov za 100 francoskih frankov nasproti tečaju 19.50 pred devalvacijo. Obseg nove devalvacije bi znašal torej 11.2%. Včerajšnji curiški tečaj 17.80 ustreza novi pariteti 125 frankov za funt. Narodna banka In kreditno vprašanje Pod predsedstvom guvernerja dr. Milana Radosavljevica se je v sredo pričel« aasedanie širšega upravnega odbora Narodne banke. Na seji ie bilo najprej predloženo poročilo izvršilnega odbora, ki poudarja povoljno stenje Narodne banke in velik dotok zlata in deviz. V zvezi s .finančno krizo v Franciii naglasa, da Narodna banka nima terjatev v francoskih frankih in da zaradj devalvacij© franka ne more pretrpeti nikake izgube. Guverner dr Radosavlievič je poročal o inšpekcijskem potovanju v Južni Srbiji v zvezi z vprašali icm kreditne organizacije. Poudaril je, da Južna Srbija, boli kakor drugi kraji, trpi zaradi nezadostne kreditne organizacije. Ni izgledov za ustanovitev novih večjih denarnih zavodov na podlagi fuzije manjših zavodov, zato ie treba napraviti ukrepe la zboljšanje kreditne organizacije v Južni Srbiji. Gospodarski krogi smatrajo, da bi se že marsikaj doseglo s sistematičnim delom za ustanovitev samoupravnih hranilnic. Včerajšnji dan pa je bil posvečen načelni razpravi o ukrepih za ozdravljenje našega denarništva in denarnega trga, in sicer na podlagi zahtev, ki so jih stavile organizacije privatnih denarnih zavodov. Združenja denarnih zavodov namreč zahtevajo, da vzame Narodna banka iniciativo zlasti v pogledu vzpostavitve ükvidnoetl denarnih zavodov in krediinih zadrug, ki je postalo še boli aktualno po uveljavljenju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Udru-ženje tank v Beogradu ie poudarilo potrebo definitvnega razčiščenja odnošajev v denarništvu. Denarni zavodi, ki imajo pogoje za obstoj, naj izvrše, kolikor tega se niso storili, temeljito prečiščenje, zavodi, ki nimajo rentabilnosti, pa ne bi smeji zavlačevati neizbežne likvidacije. Organi; zacija denarnih zavodov v Zagrebu je zlasti poudarjala zahtevo, da Narodna banka Mattia prispeva k povečanju likvidnosti onih bank in kreditnih zadrug, ki so znaten del svoiih sredstev naložile v kmečka posojila in so terjatve nasproti kmetom izročile Privilegirani agrarni banki. Obenem poudar ja ta organizacija nujno potrebo, . da se razčistijo odnošaji med državnim in privatnim denarništvom, alasti pa da Narod na banka postane resnično zaledje vsem privatnim denarnim zavodom za primer napetosti na denarnem trgu in sezonskih potreb. Le na ta način bi privatne banke dobile možnost, da izkoristijo v popolnosti razpoložljiva sredstva za kreditiranje gospodarstva. Na ta način bi se tudi povrni lo zaupanje v denarne zavode in bi dobi lo naše gospodarstvo nov polet. Dobili bomo nov kovani denar Že včeraj je »Jutro« poročalo o nupiem zakonskem načrtu, ki ga je predložil narodni skupščini finančni minister Dušan Letica z namenom, da se postopno vzame iz prometa ves kovani denar, ki naj se na novo izda. Finančni minister je pojasnil, da je za to zamenjavo merodajna potreba denarnega prometa. Danes imamo preveč kovanega denarja po 50 din, ki leži pri Narodni banki, premalo pa imamo kovancev po 0.50 in 0.25 din. Ta zamenjava bo obenem prinesla državi dohodek, ki bo porabljen za izredne državne izdatke izven državnega proračuna. Zakonski načrt predvideva, da se podvoji število kovancev po 0.25 din, pa tudi kovanci po 20, 10, 2 in 1 din naj bi se izdali v večjem številu. V bodoče bodo iz srebra le kovanci po 50 in 20 din, kovanci po 10 din bodo iz niklja, ostali kovanci pa iz zlitine bakra in aluminija. Ne more biti dvoma, da so sedanji kovanci zelo nepraktični, ne samo zaradi tega, ker so preveliki in pretežki, temveč tudi zaradi tega, ker se po velikosti težko ločijo. Srebrni novci po 20 din so skoro prav tako veliki kakor nikljasti novci po 2 din, srebrni novci po 10 din pa so skoro tako veliki kakor novci po 1 din odnosno novci po 0.25 din. Pri izdaji kovanega denarja smo napravili hude pogre-ške. Novi kovanci bodo v splošnem manjši, nego so dosedanji. Pri tem bo država imela precejšen dobiček, ne samo zaradi tega, ker bodo srebrni kovanci po 50 in 20 din manjši, temveč tudi zaradi tega, ker kovanci po 10 din ne bodo več iz srebra, temveč iz niklja. Tudi druge države imajo denar v približni vrednosti 10 dinarjev skoro izključno v niklju. Tako so na primer iz niklja avstrijski novci za 1 šiling in nemški novci za 1 marko. Novi nikljasti kovanci za 10 din pa bodo tudi po obliki manjši nego dosedanji 10 dinarski srebrniki. Njihov premer bo znašal 23 mm. medtem ko znaša sedaj premer srebrnega 10 dinarskega kovanca 25 mm. Naša država je doslej izdala za 1 milijardo srebrnih kovancev po 50, 20 in 10 din ter za 200 milijonov nikljastih kovancev po 2. 1 in 0.50 din, vrhu tega pa imamo za 12 milijonov din kovancev po 0.25 din. Načrt novega zakona pa pooblašča finančnega ministra, da odredi kovanje 10 milijonov srebrnih novcev po 50 din, 15 milijonov srebrnih novcev po 20 din, 25 milijonov nikljastih novcev po 10 din, 75 milijonov bronastih novcev po 2 din, 100 miliionov bronastih novcev po 1 din, 100 m il i ionov bronastih novcev po 0.50 din in 40 miliionov bronastih novcev po 0.25 din. Nominalna vrednost novih kovancev bo torej znašala v primeri z vrednostjo doslej izdanih kovancev, kakor sledi: kovanci dosle j v bodoče po 50 Din 550 milij. Din 500 milij. Din po 20 Din 250 » > 300 » > po 10 Din 200 » > 250 » > po 2 Din 100 > > 150 » po 1 Din 75 » » 100 » » po 0.25 Din 12 » » 10 » » po 0.50 Din 25 » » 50 > » skunai 1212 milij. Din "1360 milij. Din Celotni kontingent za kovanje novcev znfša torei po načrtu zakona 1360 miliionov medtem ko smo doslei Izdal? kovancev za 1212 milijonov din Kontingent se torej še poveča za 148 miliionov Din. Kakor je na eni stran! pozdraviti zamenjavo sedanjih kovancev z novimi, bolj praktičnimi, tako se nam adi, da so novi kontingenti mnogo preveliki. Znano je, da je od doslej izdanih kovancev znaten del izven prometa. Ob koncu lanskega leta smo imeli od skupne količine 1200 milijonov izdanih srebrnih in nikljastih novcev v prometu le za 865 milijonov din, dočim, je bil v blagajnah Narodne banke ves ostanek v višini 335 milijonov din. Med letom pa je obtok še mnogo manjši. Zadnji izkaz Narodne banke od 22. junija pa beleži med aktivami za 428.8 milijona din srebrnih in nikljastih novcev izven prometa, tako da je bilo teh novcev v prometu samo za 771.2 milijona din. če tudi bodo novi kovanci manjši in bolj praktični, vendar ni verjetno, da bi se njihov obtok v znatnejši meri povečal. Z vsoto 800 do 900 milijonov din so potrebe našega denarnega prometa glede kovancev docela satorirane. Zlasti imamo že sedaj preveč srebrnih novcev. Od skupnega izdanega kontingenta 1 milijarde din srebrnih novcev je bilo lani ob koncu leta izven prometa za 295 milijonov din, poleg tega pa smo imeli izven prometa za 41 milijonov din nikljastih kovancev. Iz navedenih razlogov bi bilo priporočljivo, da se ti kovanci zaenkrat ne bi izdali v celotnem predvidenem kontingentu. Gospodarske vesti = Trgovinska pogodba z Rumimi io stopila v veljavo. Dne 1, julija t. 1. je stopila z razglasitvijo v Službenih novinah v veljavo pogodba t Rumunijo, podpisana v Beogradu 13. maja t, 1. Poleg trgovinske pogodbe stopita v veljavo še veterinarska konvencija in konvencija o obmejnem prometu. Ker doslej nismo imeli stalne trgovinske pogodbe z Rumuijo, se je pokazala potreba, da se vprašanje trgovine med obema zavezniškima državama uredi s stalno pogodbo o naseljevanju, trgovini in plovbi. Trgovsko razmerje je doslej urejal gospo-darsko-trgovinski dogovor, ki ga je bilo treba podaljšati vsakih šest mesecev. Poleg trgovinske pogodbe je sklenjena tudi zdravstvena in živinozdravniska konvencija, ki ureja prevoz živine čez ozemlje pogodbenih držav in določa vse potrebne zdravstveno-živinozdravniške ukrepe. Obenem »topi v veljavo tudi konvencija o obmejnem prometu. ki daje posebne ugodnosti obmejnemu prebivalstvu za prehod rz ene države v drugo v pasa 10 km na obeh straneh meje. Velika rumunska in švedska naročila sa češkoslovaško vojno industrijo. Med rumunsko vlado ter tvrdkama Škoda in Tatra-Ringhoffer je bila te dni sklenjena pogodba za dobavo vojnega materiala v vrednosti 560 milijonov Kč. Naročila bo z rumunsko državo garancijo financiral poseben češkoslovaški bančni konzorcij. Naročila se nanašajo na motarizacijo romunske armade. Vrhu tega je švedska vojna uprava oddala češkoslovaški tvrdki Češko-moravska-Kolben-Danek naročilo za dobavo 46 lahkih tankov za 14 miliionov Kč. = Rekonstrukcija desinfekcijske naprave na postaji Zalog. Prt gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani bo 15. julija Ob 11. mr{ i. javna «ferina licitacija za rekonstrukcijo desinfektfjske naprave na postaji Zalog. Pripomočki za to licitacijo so na razpolago pri referatu ni/2 od 1. julija naprej za ceno 200 Din za korm>letn5 elaborat. = Dobave. Gradben? oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. t, m. ponudbe m 2« 230 _ 240, »5« 210 — 220; »6« 180 — 190: >7« 150 — 160. >8« 110 — 115. Otrobi; baški. banatski 86 — 93. + Budimpeštanska terminala bona (1. t. m.) Tendenca nedoločena. Koruza; za avg. 11.39 — 11.40. BOMBA« + IivsrpeoJ, 30. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 6.75 (prejšnji dan 6.76), za okt 682 (682), za dee. 6.81 (6.81). + Newvork, 30. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 12.04 (12.16), za dee. 12.09 (1216). Iz Julijske Krajine Dve promociji. Na padovanski univerzi je pretekli teden promoviral g. Josip Kosovel. naš rojak iz Trsta, za doktorja literarnih ved. Na tržaški gospodarski in trgovinski- visoki šoli pa je promoviral za doktorja trgovinskih in gospodarskih ved g. Mi-hovil Bradamante iz Štinjana pri Puli. Novi grobovi. P-etekli teden »o umrli r Mirnu 58 let stari Leopold Lavrenčič, v Vipavi 30-letni Pavel Čermelj. v Desklah Alojzija Boltarjeiva roj. Velušček, v Gorici Andrej Kumar v visoki starosti 87 let. 67-let-ni Franc Kravan;a, 15 let stari Zravko Stric, 63-Iet.ni Jurij Abram. 67-letni Rudolf Valentin. 27-let.ni Fran Leštan. in 76-letni Ivan Col ja doma iz Spodnjega Cerovega ▼ Brdih. v Tmtu pa 70-letna Margarita Po-žru, 61 let stara Josipi na Križmačič in 62-letni Peter Vatovee. Njihovim rodbinam naše sožalje! Po 16 letih sojen zaradi umora. Konec prihodnjega ^edoa se bo vršil pred tržaško poroto proces proti 38-letnemu Danteju Sercu iz Trsta, ki je baie komunist. Obtožen je. da ie v maju 1921 pri Sv. Jakobu v Trstu ustrelil fašista Pasquala Napolitana» Po umoru je nobeemil najprej v Jugoslavijo in nato v Rusijo. Koncem preteklega leta se je nameraval vrniti domov. Potoval je preko Avstriie. na meji pri Trbižu pa so era miličniki prijeli in spravili v tnžaSke zapore. Preiskava proti njemu ie trajala naknadno še 7 mececev: prihodnji teden pa f© bo končno vršil« razprava. V Črnem vrhu nad Trfriio je bil pred dnevi na podla«-! razsodbe gori-ikeea sod'SSa proglašen konkurz nad vnem imetjem Aleksandra Premniia. Na osnovi te razsodbe je bn.a sedaj zaprta njegova znana gostilna »Pri lovou«. J A^lRJN SPREDAJ ZADAJ Oglas je reg. pod S. Br. 181 od l. III. 1937 Abitnrientom ! Mladina čuti v sebi neugnano voljo, da skuša spoznati in dognati svet okoli sebe. V svojem hotenju je in mora biti prosta predsodkov in ovirajočih tradicij. Slediti hoče samo neskaljenemu, naravnemiu etičnemu čutu, ki ji ne daje samo poleta, temveč je tudi temelj njenega idealizma. V tem stremljenju za dognanjem sveta se ji naprej postavljajo vprašanja svetovnega in življenjskega nazora. Pri reševanju vprašanj, ki so s tem v zvezi, hoče JXAD Jadran napotiti mladino k samostojnemu iskanju resnice 6reta in življenja. Pri takem stremljenju zadene na avtoritativne svetovne nazore, ki si na dogmatičnih temeljih laste upravičenost ugotavljati resni-co. Radi duhovne svobode, ki pa je ne pojmuje anarhično, odreka JNAD Jadran takim duhovnim tvorbam pravico določanja končnih in obveznih pogledov na svet in življenje. JNAD Jadran je nosilce nacionalne misli. Človeštvo ne tvori homogene celote, ampak je razdeljeno po svojstvenih označbah na narode, ki so najmočnejši kulturni, so-cialni in politični činitelji. S tecra stališča odklanja Jadran vsak koemopolitizem in internacional izem. Narodnostna misel je najprirodnej5a in zato najmočnejša duhovna osnova za drŽavo. V državi, ki ji daje narodna misel vp"-bino in radjo. ima narod najmočnejšo fizično zagotovilo za napredek svojih sil in izpolnjevanje namena. V jiugoslovenstvu vidimo našo narodno misel, v kraljevini Jugoslaviji pa njeno državno uresničenje. .Tugoslovenstvo je višja stopnja slovenstva, brvatstva in srbstva — je sinteza teh treh elementov, ki združeni dajejo vsebino jugoslovenski misli. Včeraj je bila program, danes ee gradi, jutri bo dejstvo. Druga je nj°n notranji program: utrjevanje in izgrajevanje jugosiovenske duhovne in materijalme kulture. V takem pojmovanju jugoslovenstva kot kulturnega, socialnesra in gospodarskejra programa na: še narodne celote ni nasprotstva med njimi in pravilno pojmovanimi interesi njej podrejenih kakršnihkoli edinie. ustvarjenih v naši težki in razdvojeni pretekloeti. Propovedujoč idejo narodnega edinsfva stoji Jadran na braniku unitaristične države, ki je edina sposobna, da brez škode za celoto zadosti posebnim upravičenim potrebam katerekoli pokrajine in plemena. V skladu s pojmovanjem naroda kot družabnega organizma propoveduje JadTan idejo nacionalnega solidarizma. Narod more socialno in gospodarsko napredovati le v soglasju vseh svojih delov. Interes celote določa okvir egoistični poedinčevi in stanovski svobodi ter popolen >caz®ah njihovi neomejeni altruistični tvornosti. Vzrok današnje gospodarske stiske in ikrivičnih socialnih odnosov posameznih stanov človeške družhe tiči v sedaj vladajočem kapitalističnem gospodarskem sistemu, ki dopušča izrabljanje širokih slojev v korist posameznika. V borbi za pravičen in pravilen gospodarski sistem in v zvezi z njim obstoječi družabni red. bomo vedno, zasledujoč zgolj socialne interese vseh stanov, stremeli za tem. da pripomoremo k čimprejšnji rešitvi tega vprašanja ter s tem ustvarjali pravično socialno sožitje na podlagi socialnega čuta. nikdar pa na podlagi socialnega srda. Naš gospodarski m socialni ustroj naroda moramo izpopolnjevati in graditi na svojstvenih osnovah. izvira;očih iz našega narodnega življenja, ne smemo ga prenašati od drugod. Vsakemu narodu gre pravica do samostojnega odločanja o svoji usodi. V tem smislu se_ Jadran bori proti krivicam, storjenim našemu narodu ter posveča svojo posebno skrb našim narodnim manjšinam v inozemstvu. Na gornjih programskih osnovah se razvija delo najmočnejšega akademskega kluba na Aleksandrovi univerzi. Plodov? sedemnajstletnega Jadranovega dela priča jo o nezlomlnvosti in borbenosti nacionalnih akademikov, ki se v niem zbirajo. V svojem delu se Jadran ni omejil samo na tla domače univerze, ampak je s svolimi akcijami poserei tudi na dirja tla tako. da danes ne slovi samo v Jujroslaviii. ampak celo preko mej kot najaktivnejše in naitrdneiše društvo v državi. Tudi Vas vabimo, da se nam pridružite v nesebičnem delu jn borbi z našim' nasprotniki za veliki Še nedograjeni idela — v blajrostanju živečo veliko nacionalno Jugoslavijo. Dali boste novih moči da to izvedemo! 'J. N. A. D. Jadran Dva sakolska praznika v Zasavju Litija, t. julija Nafi dve sokolski sosedi: Liti'a in Šmartno se vneto prinraviiata na sokolske svečanosti Litijski Sokol bo polagal obračun svojega dela v telovadnici in na letnem ieri-fcču v nedeljo 4. t. m. Zavedjroč g«, svojih sokolskih dolžnosti v«i oddelki neumorne vežbaio. da bo ned Hiška reviia r ss na viScu. Po priiavah sode? bo udeležba iz ostalih zasavskih pa tnxH ljubljanskih dru-šte^ častna. KliuH prinravam *n favni nastop so ni «i najmlais; člani — Sokoli te dni ur®d;1; lično iirrišče tik Aleksandrove lipe nri občini. Tcrišče. k? le zlas*; v večernih urah vse ž;vo ko «1» naš* ml-dina vežha r odbojki, leži Mt Save V oh'lioi ostalih načrtov ki p ni o »Oi uvetiV TT Petrovo nMlet.Vo n» Tv>stnvi- tev enomenika kralj" "MuSeniku Odbor tu-VaiSniftfo fiokols so V» obrnil n-> žunni prosvetni od1v>r 70 nofre^vm nov»«ni'n crlede no-stavitv« *r>n.minsfce plošče odnoeno spomenika. LjuViansH kipar g. Niko Pirnat ei .ie že ogledal v pošte v prihajajoče prostore. ▼ načelu je bilo sklenjeno, da dobi Litija- spomenik eokolskega kralja Aleksandra že to jesen. Takoj po javnem nedeljskem nastopu bomo pričeli s pripravami. Nedeljski nastop bo na ßportnetn igrišču v Švarčevi hosti. Vabimo vso litijsko narodno javnost in prijatelje Sokola, da okrase ta dan svoje hiše z državnimi zastavami. Teden dni kasneje v nedeljo 11. t. m. pa bo javni nastop v sosednjem Šmartnem pri Litiji Tamkajšnje društvo deluje kljub mnogim ovirani nad vse hrabro. Javni nastop bo na lastnem telovadišču na Uštju. ki loži ob vhodu v vas iz litijske strani. Šmar-■ sko Sokolsko društvo ima v načrtu petlet-j ke postavitev lastnega Sokolskcga doma. j Prostor je že izbran in zakoličen." 0 resni nameri zgraditve doma govori opeka, ki jo je društvo že nakupilo, pa tudi kamenje za zgradbo, ki je zloženo na, stavbišču. Vabimo vso sokolsko javnost, da se v čim večjem številu udeleži obeh nastopov to in prihodnjo nedeljo! Pomen tekstilne šole Kranj, 1. julija. Z razvojem tekstilne industrije v dravski banovini je postalo aktualno tudi vprašanje o vzgoji strokovno izšolanega domačega nara^aja. Zavedajoč se važnosti tega vprašanja, je kranjski mestni občinski odbor že leta 1925. začel akcijo o ustanovitvi tekstilne šole v Kranju. Končnoveljavno in pravno podlago za ustanovitev šole pa je izdalo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom z dne 14. maia 1930- ko je na podlagi zakona o obrtnih šolah rešilo- da se v Kranju otvori strokovna tekstilna šola za. razne panoge tekstilne stroke s tem, da delo te šole prične 1. septembra 1930. Namen šole je vzgojiti dobre tehniške uradnike za tekstilno industrijo. Dijaki dobe podrobno znanje iz tkalstva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Šola je organizirana po vzorcu sličnih inozemskdh zavodov. V šolo se sprejemajo prvenstveno kandidati z daljšo tvorniško prakso in absolviranimi 4 razredi srednje ali meščanske šole z završnim izpitom. Pouk traja 2 leti. Po dovršenem II. letniku polagajo absolventi za vršni izpit. Poleg dnevnega pouka sc vrše na šoli v c-černi tečaji, ki so namenjeni predvsem delavstvu tukajšnjih tekstilnih tovarn za pridobitev najpotrebnejšega teoretskega znanja iz tekstilne stroke. Absolventi večernih tečajev imajo prednost za vpis k rednemu obisku tekstilne šole, ako njih predizobrazba odgo va rja vsem splošnim zahtevam. Poleg večernih tečajev se na šoti prirejajo praktični tečaji iz tkalstva, katerih namen je izvežbati nezaposlene delavce in jim s tem omogočiti lažjo zaposlitev v tekstilnih podjetjih. V bližnji bodočnosti bo treba šolske delavnice izpopolniti s kompl. predilnico, barvarno in apre turo. Na ta način bo dijakom omogočena specializacija. Tako bo šola sčasoma vzgojila domače strokovnjake za vse panoge tekstilne industrije ter upa, da bo v tem prizadevanju našla' polno razumevanje in podporo pri vseh merodajnih činiteljih. Iz Zagorja t— Zadnja pot Vere Golobove. Po več mesečni bolezni je preminila gdč. Vera Go-lobova, hčerka edinka upokojenega straž-mojstra g. Franca Goloba. Čakala je na podelitev mesta poštarice in pritiskala na raz.lične kljuke, vendar ni uspela. Pričela je bolehati in jo ie smrt rešila vseh skrbi. Na njeni zadnji poti jo je spremljalo mnogo občinstva, kar priča, kako je bila priljubljena. Vsi ki eo jo poznali, jo bodo ohranili v lepem spominu. Preostalim naše sožalje! ž— Žrtev celjskega tabora. Te dni so spravljali gospodje skupaj mladino za celjski tabor. Ker so dobili mladeniči več kovačev na roke, se je marsikari zglasil, zlasti brezposelni. Med udeleženci je bil iu-di 16-letni Škrabar Jože iz Razlak, občina Zagorje. Z večernim vlakom se je vozil nazai, pa je zaspal in se pel.ia* do Save. Na Savj je stopil v letoviški vlak in se peljal v Zagorje. Blizu železniškega skladišča pa je skočil iz še vozečesra se vlaka in se^ tako nesrečno pobil po glavi, da je obležal v nezavesti. Ranjenca so ponoči prenesli do zdravnika g. dr. G ruma. ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico. Glede na to nesrečo 50 izvestne osebe začele trositi okrog laži. da so ga napadli nek; fantje. Menda bi radi imeli spet nekakšno politično žrtev. Čudno je, zakai udeleženci niso fanta zbudili v vlaku in da take nezrele fantiče sploh jemljejo s seboj. Iz Ljutomera 1]— Nagla smrt. Te dni je preminil orožniSki narednik v p. Franc Zweck, star Ljutomerčan, ki je služil pred upokojitvijo na tukajšnjem sodišču kot jetničar. Kupoval je v trgovini nekaj blaga, nenadno pa mu je postalo slabo. Omahnil je in v kratkem času izdihnil. Zadela ga je bila kap. Dosegel je starost 62 let. Zapustil je vdovo, dve hčeri in dva sinova. Slednja sta oba pri vojni mornarici. Nekaj let je pokojnik oskrboval kopališče Olepševalnega društva. Blag mu spomin! Hčeri angleškega kralja, skavtinji Obe hčeri angleškega kralja Jurija VI.. princesi Elizabeta in Margareta - Rosé sta postali te dni Članici skavfek*» organizacije. Tudi njuna mati. sedanja kra!j:ca Elizabeta, je bila kot dekle skavt inj* in da-e pri vseh sprejemih v kraljevi palači angleškega dvora prednost fcovarišicam iz tega gibanja. »JUTRO« IE. T5t BbHF. i Električna zapornica Neki inženjer je skonstruiral avtomatično zapornico, ki se pri spuščanju čez cesto sama zasveti in ostane v tem stanju dokler ne zdrdra mimo vlak Skrivnost dveh čutov Nos ne ve, kaj delajo usta •. • Že davno vemo, da je neka neposredna Kveza med vonjem in okusom. Toda še do danes ni uspelo odkriti popolnoma skrivnostnih činiteljev, ki tu sodelujejo, da dado z našega stališča kakšni stvari dober vonj In okus. Na holandskih vseučiliščih so delali zadnje čase v tem pogledu psihologične poskuse, in sicer brez posebnega aparata in poceni, če so komu nos skrbno zamašili, in sicer z vato in morda še s kakšno skobo, tedaj je zadostovalo poskusni osebi zavedati oči, pa so lahko ugotavljali presenetljive stvari. Takšna oseba potem, ko nI imelo možnosti, da bi jed videla in duhala, je bila namreč nesposobna povedati, kakšno jed so jji prav za prav dali. če so ji dejali, da je dobila krompirjev piré in so ji dali v resnici le stlačene repe, tedaj je verjela, da ima krompirjev piré v ustih. Sladkorja v prašku ni bila sposobna razlikovati od jetrnega praška. Največja senzacija pa je bila ta, da je nekdo trdil, da je dvakrat pil isto tekočino, medtem ko so mu dali prvič sladkega mleka, drugič pa ricinovega olja. Zaključki iz teh poskusov so preprosti. Človek okuša prav za prav zelo malo. Večinoma stvari duha. Duha dobro kavo, duha kisle kumarice in duha celo govejo pečenko. Z okusom samim je mogoče razlikovati le grenko od sladkega, kislo od slanega. V starejših letih se število živcev, ki posredujejo okus, zmanjša, tako da so gurmani še bolj odvisni od vonja. Kako zelo smo odvisni v tem pogledu od našega du-halnega organa, je najbolje razvidno iz tega, da nimamo po poštenem prehladu okusa za nobeno reč, enostavno zato, ker so nam nosnice tedaj zamašene. Rusko prezimovališče Severnem tečaja, kjer študirajo člani odpravke »vremensko kuhinjo sveta« Nevarne lepe vohunke Strah pred vohuni v Rusiji je podžgal višjega ruskega državnega tožilca Višinskega, da je imej govor v radiu proti lepim inozemskim vohunkam, ki so baje preplavile Rnsijo, kjer delujejo proti sovjetom in njihovim interesom. Napisal je tudi brošuro, v kateri svari Ruse pred lepimi tujkami, ki se zatekajo v kopališča in zdravilišča, kjer iščejo svoje žrtve med pripadniki rdeče vojske, uradniki in Sinitelji komunistične stranke. Takšne ljudi 6i vohunke izbirajo zat», da bi iz njih izvabile vojaške tajne rdečega režima. Farma Waterloo prodana Te dni je bila na javni draižbi prodana tarma Waterloo, imenovana tudi »Belle Ali-ance«. Imenje leži na ozemlju, kjer je bila rzvojevana bitka pri Waterfoo-u in 6ta se na njem sesia zmagovalca Napoleona, maršala Wellington in Blücher. Farmo je kupil neki belgijski poljedelec za sto tisoč belgijskih frankov. Smrt po 45 minutah zakona Samo tri četrt ure je trajal zalkon trgovca Johna L. Wyona iz Amerike. On in njegova žena sta sedla po prihodu iz cerkve v avtomobil, ki ju je odpeljal na poročno potovanje. Pri Šlaterg Ferrvju pa je avto zavozil v Mississippi. V reki et dele najprvo kakor Rodin eole, potem jih je oblačil v no?e njih dobe. Te slike so pre-fotografirali jn projicirali na platno, kjer so Dufyjevj sodelavci, med njimi njegov brat, izdelali vsak poedini predmet do konca. Niso uporabljali navadnih oljnatih barv temveč posebno snov, kj H daje indirekt na svetloba v palačj elektrike poseben žar. Po končanj razstavi pošljejo to ogromno delo v Newyork, kjer ga bodo po nekoliko retu-šah razstavili na svetovni razstavi leta 1939 Priprave za novo oltmpijado Dva japonska svečenika se peljeta z dresdna po zemljišču, na katerem bodo otvorill športni stadion za mednarodno olimpijado v Tokiju L 1940 ANEKDOTA Pariški kolporter je dirjal po ulici ta vpil na vse grlo: »Mouret je umrl! Abbé Mouret mrtev!< To je bila mistifikacija, kajti Mouret je živ in zdrav korakal po cesti, slišal vpitje in prisolil kolporterju krepko zaušnico, da si bo zapomnil njegovo »smrt«. Ko je hotel kolporter protestirati, je Mouret pojasnil zadevo: »To si prejel zato, da boš verjel v moje vstajenje!« VSAK DAN ENA »Kaj pa vam je prišlo na misel, da ste skočili v vodo zaradi klobuka?« Veste, bal sem se, da se ne prehladim, ie bom hodä razogiavpo cesti.« (»Le Rire«) »JUTRO« št BI Prfcfc Z STL 1937. Kulturni pregled Pojav Matice Rada Znanstvena organizacija dela dopa v vseh naprednih državah vedno bolj v ospredje. Če fe delo osrednji tehnični problem današnje družbe, prav kakor je obče blagostanje Osrednji problem njene ßoci-alne kulture, tedaj moramo ureditvi dela priznati primaren pomen za občestveni napredek. Ta ureditev mora biti izvedena po znanstvenih načelih, ne pa prepuščena posebnim interesom posameznih socialnih skupin. Če so metode ureditve znanstveno objektivne, mora biti tudi smoter občeve-Jjaven. Na Češkoslovaškem imajo že dokaj časa Ma^arykovo akademijo dela, ki zclružu.ie najodličnejše strokovnjake (tehnike vseh vrst, prirodoelovce, nac. ekonome i. dr.) in se posveča vsem problemom, ki so v zvezi s človeškim delom. Ta akademija izdeluje predloge in osnutke za velika javna dela, za izboljšanje delovnih metod, za racionalizacijo proizvodnje, za sanacijo delovnih pogojev itd. Po vzoru te akademije in drugih podobnih institucij v inozemstvu so ustanovili nedavno v Beogradu >Matieo Radat. Nje usta. novitelj in predsednik je naš slovenski rojak dr. Bogumil Vošnjak. ;\latica Rada« ie pričela izdajati enako imenovani časopis za znanstveno organizacijo dela, čigar prvi dve številki sta pred nami. Nedvomno bo treba še mnogo dela in propagande, preden se bo pri nas, zlasti v aerarnih in gospodarsko še najbolj staro-kopitnih delih države, razširilo pnimanje za vprašanje racionalizacije dela in za njegovo večjo znanstveno organizacijo. Pri nas vlada io v tem pogledu še kai patriarhalni odnosi, ki jih predvsem označuje ogromna potrata energij. Če bo lahko >Matica Rada s zanesla vsaj v inteligenčne sloie zanimanje za boj zoper neracional.nost, neurejenost in brezdelje, bo opravila pomembno nalogo in znatno izgladila pota našemu civilizacijskemu napredku. Časopis »Matica Radac pomeni v propagandi teh načel korak naprej. Prav je. da si list zastavlja tudi čisto konkretna vprašanja. Tako na pr. v drugi številki razglab-Jia R. V(ošnjak) v uvodniku problem obvezne delovne službe, ki ^postaja za Jugo- slavijo od dne do dne aktualnejši, važnejši in aeizogibnejšk. Praktična oblika te službe bi biia v tem, da bi vsak za vojno službo sposoben mladenič odslužil najprej šest mesecev delovne 6lužbe na velikih javnih delih. Tudi za žensko mladino bi bila uvedena obvezna delovna služba. Delovna sila 120.000 mladeničev bi lahko (v okviru dobro zasnovane organizacije ustvarjala prave gospodarske čedeže). Vsekako je to predlog, ki bi bil vreden široke diskusije. Zanimivo je, da je skupina napredno in ju-goelovensko usmerjene akademske in srednješolske mladine že prostovoljno sprejela nase delovno dolžnost in dosegla v svojih plemenitih prizadevanjih lepe uspehe, o čemer srno na tem mestu že pisali. V drugi številki >Matice Radac je izšel članek Milana Marjanoviča o enem izmed klasikov znanstvene organizacije dela Franku B. Gilbertu, dr. ing. Milan Marinovič razpravlja o racionalizaciji dela v gozdnem gospodarstvu, ing. Iljčenko pa o vprašanju: kaj je koristnejše: etedi ti al; trositi? Drug pisec nas seznanja ß češkim organizatorjem tega gibanja, dr. ing. Stanislavom Spačkom. O racionalizaciji dela, o Tavlorovem sistemu, o ruskem stahanovstvu, o telinokra-ciji itd je bilo napisanih že mnogo knjig in razprav pro et contra, kakor o vsem, kar posega globoko v človeške individualne in občestvene odnose. Vsekako gre pri tem tudi za nekatere filozofske in etične probleme, gre za temeljna vprašanja odnosa med človekom in tehniko, ki jih je nedavno tako lepo prikazal prezident- dr. E. Beneš. So ljudje, ki ne morejo najti prave meje in ki tudi v racionalizaciji dela pretiravajo v toliki meri. da zaradi znanstvenih načel ne vidijo živega človeka, njegovih interesov, njegovega življenjskega smisla. Taki ljudje delajo iz tehnične kulture strašilo. »Matica Rada«, ki je v Beogradu pričela propagando za znanstveno utemeljene preosnove dela, je nedvomno daleč od pretiravanj raznih enostranskih -amerikanizatorjev«. Njena naloga je. najti oblike, ki bodo ustrezale duhu našega naroda in značaju naše zemlje. V tem prizadevanju naj jo podPro vsi, ki so dobre volje! —o. Zapiski Monumenta arti« slovcnieae. Pravkar ;z-išli peti snopič prinaša poleg nadaljevanja francoskega teksta začetek tretjega poglavja dr. Steletove študije o baročnem slikarstvu Slovenije. V tem poglavju razpravlja pisec o baročnem oltarnem slikarstvu. Med reprodukcijami so: Bergantov portret barona Codellija iz 1. 1762 in sliki istega umetnika -.Prestar« in »Ptičar«;,_dalje J-h. Krackheria podoba moža iz knežje rodbine Auerepergov, lastna podoba slikarja grajske dvorane v Brežicah, Val. Metzinger ja podoba grofa Lamberga iz leta 1746, slika h gradu Bokalce pri Ljubljani (17. stoletje), Rainwaldiova lastna podoba, Metzi.n-gerjevo »Čudežno nasičenje množice v puščavi« in njegov triptifc s sJiko zgodovinskega dosodka, Franca Jelovška la«tna podoba v cerkvi na Sladki gori in Andre a J e lovska lastna podoba v zagrebški cerkvi gv. Katarine. Iz revij. V julijskem zvezku zagrebške »Hrvatske revije?: je izšla lirika Stanislava S i mica, V j. Majera, Side Košut i é, Josipa Tursana ter Simičevi prevodi Rilkeja hi Hofmannsthala. S pripovednimi prispevki so oglašata Stjepan Mibalič in Ivo Kozarea-riin. Iliia Jukič razpravlja o vprašanju >Po-d una vije i evropske velesile«, dr. Mate Uje. vič začenja študijo >Omladina na počeiku 20. stoleča<, dr. Julije Makanac pa razglablja odnos Hegel — Spengler. — »Savreme-ii i k prinaša v julijskem zvezku esej Tina Uieviéa o Markantoniju de Dominisu, A. liaterieve --Bilješke iz Shakespeareat, Ante Petroviča študijo o Leopardiju in odlo-mekja^eseja F. X. šalde >0 tako zvani nesmrtnosti pesniškega dela*. O pokojnem F. A. Saldi piše v istem zvezku Božo Lovrič. Za duhovno svobodo. Minule dni se ie vršil v Parizu mednarodni kongres Pen. klubov. Sedanji predsednik izvršilnega odi-ora mednarodne federacije teh klubov, pisatelj Julee Romains je v svojem govoru poudarjal, da ima duh svoje zakone, nravi in navade ter da ga ni mogla nikdar zaustaviti nobena meja in noben zgodovinski dogodek. Romains je dalje naglašal, da pisatelje raznih narodov in ras veže spoštovanje do duha in duhovnega življenja ter priznavanje pravic duha po vsem sveli). ?Ne sprejmemo nobenega razloga za odpravo pravic, ki jih ima svoboden duh, kajti zavedamo fe. da bi se jih takoj pojavilo tisoč-, če bi bili priznali enega samega z. Romains je omenil duhovito besedno igro rouenskega župana, ki si je angleški naziv Pen (Poet, Essayist. Novelist) razložil takole:>Paix Entre Nousc (Mir med nami) in prav v tem je poslanstvo te or ganizacije in pisateljev sploh. (Poslanstvo, ki so ga marsikje temeljito pozabili. Op. ured.). Na kongresu so bila predavanja o sodobnem stilu v današnji literaturi (Thomas). o bodočnosti pesništva v modernem svetu (Gabriel Andisio), o čisti pesnitvi (Fr. Werfet). James Joyce je govoril o literarni lastninski pravici, k posameznim vprašanjem pa so se oglašali Guglielmo JVrrero! F. T. Marinetti, Fr. Heilerts, Lion Feuchhvanger, Karel Čappk in drugi. Karel Čapek je v imenu Češkoslovaške povabil mednarodno federacijo za prihodnje ie-to v Prago, tako da bo 16. kongres v češkoslovaški prestolnici. Med protesti sta biia posebno toplo sprejeta protesta zoper usmrtitev španskega pesnika Federica Garcia Lorca in zoper postopanje z Nobelovim lavreatom Carlom von Oasielzkym. Študija o zakonu in rodbini v sovjetski Rusiji. Kot šesti zvezek v Ljubljani izhajajoče ruske zbirke »Biblioteka Russkoj Matici-r je pravkar izšla študija profesorja ljubljanske univerze A. V. Maki ecova -Brak i e o m j a v Sovjetekoj R o s s i j i « (24 str. v. 8°, naroča se pri Ruski Matici, Ljubljana. Jurčičev trg 3). Pisec ie že I. 1930 v nemški reviji »Iloebland« obširneje opisal eksperimente sovjetskega režima z zakonom in rodbino. V tej knjižici, ki je namenjena predvsem ruski emigraciji in je zaradi tega spisana v poljudnem slogu, prikazuje prof. Maklecov stališče komunističnih ideologov glede zakona in rodbine, navaja v kratkih obrisih razvoj zakonskega (bračnega) prava in opisuje na podlagi sovjetskih virov dejansko stanja rodbine, fe »slanice občestva«. Posebej prikazuje pisec položaj, ki je nastopil po.zna-nem zakonodajnem aktu z dne 27. junija 1936. Po piščevi sodbi so tudi ta »prelom v sovjetski rodbinski politiki« vodili politični momenti, kajti sovjetski- režim slej ko prej ne mara priznati zakonu in rodbi- , ni duhovne, nravstvene in občeslvene vrednosti. Njegovi eksperimenti s to institucijo so naleteli predvsem na odpor kmetov, t. j. ruskega ljudstva, >kj je tudi v tej najbolj občutljivi točki pokazalo trdovraten odpor zoper vse posege, ki so se drznili dotakniti se samih korenin narodovega življenja«. Pasteur. V založbi Jugo-istoka (Beograd) je pričela izhajati zbirka ^-Biografije znamenitih ljudi«, katere urednik je_ znani zgodovinar prof. Stanoje Stanojevic. Kot prva knjiga nove, mnogo obetajoče zbirke je izšla biografija ustanovitelja bakteriolo-gije in iznajditelja seruma zoper steklino Louisa Pasteurja. Življenje in delo slove-čega Francoza ie dovolj izčrpno obdelal beograjski biolog, prof. dr. Ivan Gjaja. Življenjepis Pasteurja je tipična biografija znanstvenika 19. stoletja, tega velikega veka prirodoznanstva.. Pisec podrobno opisuje znanstveni razvoj moža, ki je iz minera-loga postal biolog in je potlej s svojimi odkritji razSiril možnosti ne samo medicine. marveč tudi narodnega gospodarstva (pasteriziranje vina in mleka, bolezni svi" loprejk in domačih živali). Biografijo ne kaže samo Pasteurjeve znanstvene veličine, marveč tudi njegovo človeško plemenitost. — Zbirka ie lepo opremljena. Med tem sta izšJi dve novi knjigi: biografija Stambolij-ftkega in življenjepis avtorja iDon Quijotac Cervantesa. Pri Cervantesu je treba še zabeležiti, da je zagrebška Binoza pravkar izdala v hrvatskem prevodu življenjepisni roman Bruna Franka: »Miguel Cervantes«. Renan. O znamenitem pisatelju >Jezuso-vega življenja« Erneetu Renanu je izšla pri Plonu v Parizu knjiga njegove vnu-nje Henriette Psichari »Renan d'apres lui-nič me«. Kritika poudarja, da je -a publikacija bistveno vaŽDa za razumevanje tega lucidnega duha, vernika znanosti in zagovornika svobodnega mišljenja, ki je bil zlasti e človeške strani dokaj malo znan. Njegovi sijajni spomini na mladost segajo le do odločilnih let, ko je bogoslovec Renan izgubil vero v Jezusovo božanstvo, poznejša leta pa osvetljujejo samo splošni biografski podatki in množica anekdot Henriette Psichari ie v svoii knjigi zbrala toliko novega gradiva o velikem francoskem iskateliu resnice in mojstru esejske-ga sloga, da je Renan kot človek dobil povsem nove poteze. Tej človeški strani pisatelja »Jezusovega življenja« je posvečen prvi del navedene knjige (Connaissance intime de Renan). V drugem delu pa razpravlja avtorica o njegovi spiritualni naravi in zlasti prikazuje, delno na podlagi neobjavljenih dokumentov, razvoj verske krize pri Renanu in njegovo nadaljnje filozofsko iskanje vse do smrti. Tako je postavljen v novo luč tudi Renanov eklektici-zem. Vsekako je Ernest Renan oseba, ki lahko 6 svojo strastno resnicoljubnostjo, pošteno doslednostjo ter etičnim mišljenjem in življenjem vzbuja zanimanje dobnega človeka. Skrb za francosko knjigo. Finančni ukrepi Blumove vlade, med njimi uvedba šestodstolnega davka na ves blagovni promet, so zadeli tudi francoske založnike in povzročili podražitev knjig. Ta sprememba je vzbudila v javnosti široke odmeve ter izzvala pisatelje in intelektualce k akciji za obrambo knjige. Posebno skrb vzbujajo pariškim kulturnim krogom slabe posledice, ki jih ima podražitev knjig za konzum francoske knjige v inozemstvu, saj se zavedajo, da je francoska knjiga še vedno najboljša in najuspešnejša posredovalka med Francozi in drugimi narodi, ter da je ni moči z ničemer nadomestiti. Pariški časopisi »Microinegas« je za svoj junijski zvezek priredil zanimivo ankelo med parlamentarci v duhu »obrambe literature«. Dobil je 357 odgovorov, ki se vsi zavzemajo za knjigo in izrekajo zoper tolmačenje vladne naredbe. češ, da je tudi knjiga trgovsko blacro in ie torej podreiena novemu davku na poslovni promet. Med parlamentarci »Micromégasove« ankete so člani vseh parlamentarnih skupin, tako da so se v obrambo knjige in literature pred fiskalnimi ukrepi strnili zastopniki vsega naroda. Take solidarnosti ni bilo že dolgo časa v nobenem drugem, zlasti fiskalnem vprašanju, tako da ob sedanjj negotovi politični večini obstoji vsaj — literarna večina v francoskem parlamentu in senatu. Vsekako potrjuje to dejstvo že znamo francosko liubezen do knjige, ki ie — kakor je izjavil bivši ministrski predsednik Flandin. — »neobhodno potrebna duhu in bi ji šla popolna oprostitev vseh taks«. S P O Danes: otvoritev troboja R T Popoldne ob 18. se začne na igrišču Priraorja lahkoatletski troboj mestnih reprezentanc Beograda, Zagreba In Ljubljane Današnji spored lahkoatletskega troboja . Beograd—Zagreb—Ljubljana obsega 5 s točk, od katerih so 3 izločilne. Prva točka bo tek na 200 m izločilno. Zagreb bodo zastopali Hatalinič, Hegolj, Avguštin in Tauber, Ljubljano šter, Skušek, Gabršek in Pleteršek, Beograd pa Kling, Bauer, Stevanovič in Novakovič. Favorit je Ka-talinič (22.9), dočim sta Beograd in Ljubljana precej izenačena. V finale se bo plasiralo 6 najboljših. Izločilen bo tudi tek čez zapreke na 110 m. Tu so visoki favoriti Zagrebčani v postavi Hanžekovič, Ehrlich in Svježič, za mesta se bodo pa borili Ljubljančani Zupančič, Pleteršek, žorga in Beograjčani Banščak, Bakov in Mikič. Najboljši bo bržkone Hanžekovič, za drugo mesto pa prideta poleg Ehrlicha v poštev Pleteršek in Banščak. Sledil bo prvi finale v metu diska na helenski način. Favorit je Beograd s Kleu-tom, Vučevičem in Bojovičem, imel bo pa v Zagrebčanih Manojloviču, Narančiču in Kovačeviču hude nasprotnike. Ljubljančani Dobovšek, Jeglič in Stepišnik se bodo morali boriti za zadnja mesta, ki so pa za končni placement izredno važna. Drugi finale bo v teku na 10 km. Tu so Ljubljančani Bručan, Krevs, Krpan visoki favoriti za vsa prva mesta. Za njimi je pričakovati Zagrebčane Krajcerja, Talmo in Raka, dočim se Beograjčana V i ld in Borisevič najbrž ne bosta plasirala. Zadnja točka današnjega sporeda je izločilni tek na 400 m čez zapreke. Za favorita moramo po izidu praškega troboja smatrati Beograjčana Banščaka, ki bo pa imel težak posel z Ljubljančani Skuškom, Pleterškom in Žorgo. Za Beograd nastopita še Stevanovič in Petrič, za Zagreb pa Ehrlich, Svježič in Junek. Beograjski atleti so prispeli v Ljubljano že v sredo, prva skupina Zagrebčanov pa včeraj. Hašk in Ljubljana bosta v nedeljo v Ljubljani igrala revanžno prijateljsko tekmo Čas od zadnje ligaške tekme je naš ligaš izkoristil za resen trening. Ker ga loči samo poldrugi mesec do začetka novega tekmovanja v ligi, mora začeti s prijateljskimi prireditvami. Prejšnjo nedeljo je po večini mlajša garda Ljubljane po lepi in požrtvovalni igri izgubila tekmo proti Hašku v Zagrebu s pičlim rezultatom 3:4. Če bi bil vratar Ljubljane bolj razpoložen, bi to moštvo v Zagrebu brškone slavilo zmago nad Haškom. — Eno lahko trdimo, da so minili časi, ko smo iz Zagreba prinašali na koše golov. Naš nedeljski gost je trenutno v izredno dobri formi, v čemer se bodo lahko prepričali posetniki nedeljske tekme. Svoje vrste je izpopolnil z novimi igralci, ki jih je verificiral preko transfera. Hrbtenico moštva tvorita še vedno Gajer kot srednji krilec in popularni Ico Hitrec, ki vodi napadalno vrsto rdečih Ljubljana hoče v teh tekmah nig igrati svoje novo, pomlajeno moštvo in za to bo nastopila najbrže v postavi, ki bo tvorila bodočo ena j storico za tekme v ligah. V nekaj vrstah V nedeljo je bila na Amaterjevem igrišču v Trbovljah odigrana prvenstvena tekma med mladinama SK Celja in Amaterja, v kateri je Amaterjeva mladina zmagala z visokim rezultatom 9:1 (4:0). Tekma pa bo najbrž razveljavljena; ker je Amater igral na svojem igrišču, ki je pod zabrano. V tem primeru bo dobila mladina Celja tekmo 3:0 p. f. V torek je bila na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju povrat- na tekma, ki se je končala neodločeno 2:2 (1:1). Prva kvalifikacijska tekma med Sa-škom in Železničarjem je določena v Sarajevo, in ne, kakor smo objavili pred dnevi, v Maribor. Železničar bo moral torej po kostanj najprej na tuja tla, kar pa mu je deloma lahko tudi v uteho, ker bo imel teden dni pozneje vsaj še priložnost, da na domačih tleh poravna morebitno nesrečo, ki bi ga zadela v Sarajevu. Vsekakor mu na tej hudi preizkuànji želimo čim več uspeha! V Beogradu bodo imeli jutri in v nedeljo zopet odličnega italijanskega gosta v nogometu, in sicer prvorazredni profesionalni klub FC Torino iz Turina. Gostje bodo oba dni igrali proti BSK, ker Jugo- nepremaKnjeno 4i Premaknjene «like bodo Skoro Imele cmm> reAoetl. kajti novi gumb na oklopu »KODAKOVEGA JUKIOBJA« t2» omogoča tudi daljša trenutna snet j« iz roke — a vendar a «premaknjena! čudovito praktično: obe roki držita, aparat, pogled skozi iskalo, kot sam od aebe ae znajd« kazalec na gumbu — lahen pritisk — in »lika je Vaša! Sedaj lahko solmate tudi v rokavicah. ^ Kodak ^ ■Bm Različne izvedbe ! Zahtevajte ponudbe od Vašega fototr-govca ali naravnost KODAK D. S O J. ZAGREB, ILICA 21 slavija ni hotela sprejeti ponujene tekme. V Parizu bodo od 22. do 29. avgusta velike dijaške športne tekme, na katerih bodo prvič nastopili tudi Jugosloveni. Kolikor je znano, so se dosedaj prijavili za plavanje, skoke v vodo, veslanje, sabljanje in boka. Zaradi najboljših predstavnikov v teh panogah je šel na pot po naših športnih središčih ministrski referent g. Miroslav Milin, ki bo uredil vse potrebno za sestavo in odhod naše dijaške reprezentance. Kakor se zatrjuje, bo g. Milin prišel tudi na lahkoatletski troboj, ki se pravkar vrši v Ljubljani, da si bo na njem ogledal naše dijake lahkoatlete. Ministrstvo za telesno vzgojo je za udeležbo na pariških dijaških tekmah odobrilo in obljubilo 40.000 din kredita. V Wimbledonu sta se v četrtfinale v doubleih plasirala čehoslovaka Menzel— Hecht, ki sta prej izločila našo dvojico Palado in Punčeca, z zmago nad Jamai-nom (Francija) in Metaxo (Avstrija) s 6:3, 6:4, 6:2. Semifinali v singlu pa so se končali naslednje: Budge (Amerika): Parker (Amerika) 2:6, 6:4, 6:4, 6:1. Cramm (Nemčija): Austin (Anglija) 8:6, 6:3, 12:14, 6:1. Wimbledonska finalista v singlu sta torej Američan Budge in Nemec Cramm. V sredo se je začela tradicionalna kolesarska dirka >Tour de France«, v kateri dirka 97 dirkačev, zastopnikov osmih držav. Službene objave LNP (V smislu sklepa zadnje seje upravnega odbora LNP in glede na dolgoletne zveze z na£o športno publiko objavljamo v naslednjem nekaj službenih objav LNP, ki jih zaradi štednje pod sa vez ne bo dal natisniti v »SI. Glasniku«.) • (Iz predsedstva mesto seje p. o. 29. VI.) V smislu sklepa u. o. 20/16 se objavljajo naslednji sklepi: 1. Spored 4. julija: V Trbovljah, igrišče Amaterja, ob 17. Amater—železničar jun., službujoči g. Poznič, Amater postavi rediteljstvo. — Na Vrhniki poskusna tekma Vrhnika—Kamnik. 2. Spored 11. julija: železničar—Amater jun. 3. Verifikacije igralcev: S pravioo nastopa 9. julija t. 1.: za SK Mars Javornik Josip, Javornik Ivan. Pleäko Anton; za SK Amater Jerin Anton, Gračnar Stane; za SK Disk Pire Ferdinand. 4. V registracijo po § 8, HI spi. prav. se predložijo izjave: Pleško Anton za SK Mars do 31. XH. 1942, Jerin Anton, Gračnar Stane za SK Amater do 1. I. 1943, Pire Ferdinand za SK Disk do 31. XII. 1945. 5. Ostale zadeve bo reševala seja p. o. 6. VII. t. 1. Iz seje s. o. LNP 26. VI. t. I. Delegirajo se k tekmam 4. VII. t. L: Amater—železničar jun. g. Arhar; Kranj—Sparta g. čamernik; Mladika—Moste g. Dorčec; Slovan—Ljubljana g. Vrhovnik; Ljubljana—Hašk g. Pečar, predtekma g. Kos. — Ostali sklepi bodo objavljeni v prihodnji št. Službenega vestnika. SK Svoboda. Juniorji igTajo v nedeljo proti Kranju predtekmo Ljubljana - Hašk. Članski sestanek rmajo drevi ob 30. v mali dtvorani Delavske zbornice. Istočasno is prav tam bo tudi važna seja vsega odbora. Prosimo polnoštevilne udeležbe! STK Moste. Ob 19.30 seja, ob 20 važen sestanek. Iz Škofje Loke Pevska in glasbena akademija Škofjeloške mešane meščanske šole na praznik sv. Petra in Pavla j«e zaključila šolsko leto. Spored je obsegal skoro 20 to<3c, ki eo se hitro rrst.ile. Lhorana je bila popolnoma zaželena. Otvoritveni govor je imel upravitelj šole g. Sovre. Nastopajoči so bili deležni viharnega priznanja. Akademija je pokarala. da posveča Sola veliko pozornost glasbeni vzgoji mladine. R A~D~I O Petek 2. julija Ljubljana 12: Odmevi i z naših krajev (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, epored. obvestila. — 13.15: Vesele pesmice s kitaro. — 14; Vreme, borza. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.5(): Slovenske šole v Ameriki Cp. Kazimir Zakrajšek). — 20: Urbach: Iz Soh liberto ve skicirke. fantazija (plošče). — 20.10: Beg z domače grude (gdč. Kristina Hafner). — 20.30: Po domače (Magistrov trio). — 21.15; Pevski koncert ge. Evgenije Valiani. — 22: čas, vreme, poročila, spored. _ 22.30: Angleške plošče. Sobota. 3. julija Ljubljana 12: Pester program s plošč-. — 12.45; Vreme, poročila. — 13; Čas, ßpored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Za delopust igra radio orkester. — 18.40: Psihoanalitična teorija gonov (prof. E. Hrovat). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura; 0 pomenu zadrugarst va. — 19.50: Pregled sporeda. _ 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratàka za mesec julij. Besedilo oskrbel g. N. Kuret. izvajajo člani rad. igr. družine. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Vesel konec tedna (radio orkester). Beograd 1".20- Koncert »listov. — 18.30: Plošče. _ 20.30: Pester program. — 22.20: Lahka in plesna muzä k a. — Zagreb 17.15: Koncert, orkestra. — 20; Klavirski koncert in orkester. — 22.20; Lahka glasba. — Praga 19.15: Koncert solistov. — 20.20: Operetni večer. 22.20; Plošče. — 22.35: I>a-hka in plesna muztka, — Varšava 19: Lahka godba orkestra. — 21.05; Zborovski koncert in recitacije. — 21.5o:"Mala opereta. — Dunaj 12; Koncert orkestra. _ 16.25: Zborovsko petje. — 16.55: 10 minut zabave. — 19.25; Prenos Jos. Strauwove operete »Spomladanski zrak«. — 21.40- Beethovnov koncert. — 22.20: Plesna nvuzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.20- Lah k a godba orkestra. — 20: Prenos Donizettijev« opere »Regimentova hči«. — 22.50: Plesna inuzika. — München 18; Lahka glasba. — 19; Vesel sobottii program. — 21.10: Plesna glasba. — Stuttgart 19: Glasbeni kabaret (plošče). — 20: Spored za vsakršen okus. V nedeljo, dne 4. jnlijs prične Izhajati naš novi tekoči roman R« Sabatini: MORSKI KRflGUU R. Sabatini, ki je vkljub svojemu italijanskemu imenu angleški pisatelj in učenec slavnega R. L. Steven nona, odpira v tem romanu nenavadno, tragično razgibano rodbinsko kroniko iz dni, ko so vladali v Attiro še arabski paše in a svojimi gusarskimi galejami okrutno »trahovali Sredozemlje. — »Morski kragulj« je napeto, hkratu pa z umetniiko kulturo pripovedovano delo, bogato z vsem, česar si želijo naše bralke in bralci. »JUTRO« st. 151 8 PefcE 2. Vn. 1537. Anton ädamU; Tekmeca Jesih je imel branjarijo na levi, Pipar na desni strani cerkve. Grdo sta se gledala. Kadar sta se srečala, je Jesih zagrčal kakor pes, Pipar pa kar pljunil vstran. Jesiha, sivega in skopega starca, je bolj grizla zavist ko skrb za obstanek, mladega in bahavega Piparja pa neutešljivo koprnenje po bogastvu in časti. Ko si je ta omislil ko-leselj, je dal tudi Jesih takoj prepleskati svoj zapravljivček z živozeleno in rumeno barvo. Ko si je Pipar nataknil nad vrata belega orla za tobak, je skočil tekmec takoj v trg k notarju, da mu spiše pritožbo. Ali nima kot starejši večje pravice do tobaka? Ce mu pa že te pravice ne dajo, naj bi smel prodajati vsaj kolke in državne srečke. Kdo je le dovolil tistemu bahaču, da se je usedel poleg cerkve kakor izkušnjavec! Pipar si je vtepel v glavo novo miseL In res: kupil si je tovorni avtomobil. Seveda, še prej se je bil v mestu naučil voziti. Ko je bil trden za krmilom, je neki dan v oblakih prahu in smradu pri ropotal v vas in mimo Jesihove hiše. »AH me vidiš, skopuh plesnivi! Mi napredujemo!« Piparju je poskakovalo srce, Jesih je pa grdo gledal. »Ga bo že minilo!« je zagodrnjaL Zaprl je štacuno pol ure prej ko po navadi. že drugi dan je hodil Pipar po vsej soseski, ter se priporočal vaščanom, naj mu pripeljejo mleka, Id ga bo vsak dan vsega pokupil. Z vseh strani so mu dovažali mleko in ga točili v velike cinaste ročke. Pipar je vozil mleko v trg. Toda kam naj tržani s tolikšno poplavo mleka! Pehal se je in pridigal vsakomur, kdor ga je hotel poslušati, naj napravijo mlekarno. Pa tržani so bili zaspanci. Pipar je premišljeval, kaj bi. Ali v Ljubljano ali na Sušak? Na obe strani je zelo enako daleč. Pa se je odločil za Sušak. »V Ljubljani ga imajo dovolj, in še dobrega, na Sušaku pa menda samo kozjega«, je dejal. In tako je odrinil neko poletno jutro s polnim avtom bleske-tajočih se rdCk po prašni cesti proti vročemu Primorju. Pot se je vlekla, vročina je pritiskala. In tako se je zgodilo, da se je že spotoma vse mleko skisalo. Na Sušaku je Pipar obupaval, vendar pa je pogumno ponujal skisano mleko od hiše do hiše. »Prosim, vzemite ga, še bolj zdravo je. Dam ga po dva, po dinarju liter.« Ljudje so ga podili od hiše. Nazadnje je moral še na policijo. Da pa je bila mera nesreče še bolj polna, je moral najeti in plačati še postopača, da mu je pomagal zmetati kislo mle-čece v morje. Nobene reči ni moči svetu prikriti, tudi o tej zamotani kupčiji je zvedela vas. Prva je pritekla s to novico k Jesihu botrina Mica. Kakojo je ves srečen udaril po rami! že se je okrenil, da ji podari Franckovo cikorijo, pa se je gredoč skesal. Pipar ni prav nič obupaval. žena je stregla ljudem v štacuni, mož pa se je lotil kupčije z živino. Vse vasi je oblezel, da ga je tudi trški mesar klel. Pipar je zaslužil, kajti vsak teden je pripeljal poln voz telet v Ljubljano. Nekoč pa je v mestu pogrešil eno živinče. Ukradeno mu menda ni bilo, prejkone ga je izgubil. Jesih si je mei roke, kar požiral je, ko je slišal o tej novi nezgodi svojega tekmeca. In še nekaj drugega je slišal, pa menda le bolj zvoniti. Dejali so, da je zahteval Pipar od policajev, naj mu tele vrnejo. »Saj mu ga niso ukradli!« se je hohotal Jesih. Pa ni bilo res, kar so raz-našali zlobni jeziki, pač pa je Pipar šel ter naznanil izgubljeno tele pri gosposki v mestu. Pozorno so ga poslušali, potem pa vprašali: »Kje ste pa vendar izgubili tele?« Pipar se je odrezal: »Gospod, ko bi to vedel, bi šel kar sam ponj.« Ko so čez nekaj dni povedali Jesihu, da so tele vendarle našli, ga je ta novica zelo potrla, kakor da so njemu živinče ukradli in ga onemu podarili. Tretjič gre rado. V Lazih je bfl sejem. Jesih jo je primahal na sejem peš, Pipar pa se je pripeljal s svojim motovilom. Po sejmu in že pod noč sta se znašla oba tekmeca v eni in isti krčmi. Pri tej mizi je dajal Pipar za pijačo, pri oni pa je sedel Jesih in si dal od soseda polniti kozarec. Da bi ga tekmec ne imel za. prevelikega umazanca, je naposled tudi Jesih dal za polič. Neznansko pa ga je jezilo, da Pipar tako kriči in se širokousti, kakor da je ves svet njegov. Pljuval je predse in pod mizo udarjal z okovano gorjačo ob tla. Že se je znočilo, ko je Jesih planil pokonci in plačal zapttek. Divje je ošinil bahaškega ttfcmaca in se izgubil iz pivske sobe. Preuen je krenil na pot, je stopil še za krčmo na dvorišče. Ko je ondi pod drevesom ugledal avto, naokoli pa po tleh črno redkev in hlebčke, mu je šinila nemarna misel v glavo. Kar hitro je pograbil za lopato ob hlevu ter zmetal nekaj te dišave na osovraženo vozilo pred sedež. In še zlezel je na voe, da je s polenčkom vse lepo zravnaL Nesrečnež pa v toni ni opazil, da mu je ob čednem poslu zdrknila iz žepa na vse te rožice Ustnica. Ko je prišel domov, je kmalu pogrešil listnico % denarjem. Prestrašil se je in se za trenutek zatopil v premišljevanje. Zdajci pa se je stresel in se prijel za mizo. Prav nikjer drugje mu ni padla listnica iz žepa, kakor na tistem nesrečnem vozu. Ko se je pripogibal... V gostilni jo je še imel, spotoma mu pa ni mogla zlesti iz suknje. Pri priči se je zasukal, pograbil za palico ter jo urezal nazaj po poti proti Lazom Pipar se bo zapil čez polnoč, v poldrugi uri bo pa že v Lazih, samo pohiteti mora. Spotoma se je že kesal, da ni rajši zapregei. »Sicer je pa bolje, da nisem ,tako me vsaj v krčmi ne bodo opazili. Rajši pospešim korak, da poberem denar, ki leži tam nekje na tistem neumnem vozu. Hitro, hitro, da se Pipar prej ne odpelje!« Ura je že odbila polnoči, ko je ves zno-jen prišel do Lazov. Tedaj zasliši drdranje voza v daljavi in cesta se razsvetli. Jesihu ohromi koleno, toda že se mora pognati čez jarek ob cesti, kajti kmalu bi ga bil Pipar povozfL Bog in iMiifff! Potit ta se Jesih zasuče ter Jo globoko upognjen maha nazaj proti domu. Kakor je bil zbit, vendar mu žalost, skrb in sramota niso dale, da bi zatisnil trudno oko. Proti jutru se je odločil. Zaradi denarja se je moral ponižati. Ves »krušen in majhen je prikašljal do Piparjeve štacune. Pred pragom mu je zastal noga. Ko je Pipar zjutraj pregledoval vozilo, je zarentačiL Oko pa mu je že tudi obtičalo na listnici, ki je ležala pod sedežem na nesnagi... »Ha!« je vzkliknil in se pognal na voz ter jo pobral Pogledal je, pobrskal po njej — glej, dva tisočaka in nekaj sto-takov mu je zašumelo med prsti. »Kdor je bil, bo že prišel k maši!« je zagodrnjal predse. Tedaj je pa tudi že zagledal Jesiha, ki se je s plahimi korak ibližal hiši in si brisal potno čelo. Pipar je hitro vzel stotak iz listnice ter ga spravil v žep. Hotel j« oditi. »Dobro jutro!« je za njim zakrehal Jesih, kakor bi ga bila zgrabila naduha, in si tiščal robec na ustih. «»Listnico z denarjem sem izgubil... Ne vem prav, kje M jo iskal...« je Spregovoril z mrtvaškim glasom. »Ah, vi ste tisti!« je zahreščal Pipar. »Ha-ha! Ampak meni gre naj dnina in pa za snažen je, vsega skupaj najmanj deset od sto. Nisem si vzel toliko«, je rekel, vrnil nerodnemu listnico, se obrnil in šel. Nekaj tednov kasneje se je starejši umaknil mlajšemu tekmecu na oni svet. CENE MALIM OGLASOM Pm 60 par za besedo, Din S*— davka m vsak ogla» in enkratno pri« ■tejfbino Din S.— za Mfro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek m enkratno objavo oglasa Din 13*—« Dopisi ha ftenitve w zarsčnnajo po Din t- aa vsako bcocdo. Din S.— davka bi vsak ogla» in enkratno pristojbino Din 5.— aa šifro aH dajanja Mrtowf. Najmanjši znesek a» enkratno objavo oglasa Dia 380*—» Val ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo» Din 3.— davka ■a vsak oglas bi enkratno pristojbino Dia 8.— aa Cifro aH dajanj ■ Vse pristojbine aa male oglase Je plačati pri predaji naroČita, oziroma je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poStni položnici na čekovni račun, LJubljana štev. 11.842, sicer aa zaračuna k «garaj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.- Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Otf—^odM***™™ Dia odgovor, priložite Je* v illuminiti Vsa naročila ia vprašanja, tičoča m oglasov, Je naslavljati aa : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Siuzbo dobi Beseda 1 Din, d»vek S Dta, «t Šifro ati dajanje naslova 6 Dbu Najmanjši tneeek 17 Din. Karoserijske kolarje samostojne in dobre in pomočnike, iščem po možnosti za takoj. Prav tako dobrega kovača, ki zna lepo izdelovati štele (prednji trap) Prva Jugosl. Twrnica Kola i Karoserija,, Bodolf Reich, Novi Sad. 16904-1 Pisarniško moč iensko, potrebujemo takoj, do konca septembra z znanjem strojepisja in knjigovodstva. Ponudbe :ZdraviIi-ška restavracija Dobrna pri Celju. 16Q&M Službe iščecs Vsaka beseda V NULA WR3U3 UV (BT, W vek S Ko, za ž tiro ali dajanje naslova 6 Dan; najmanjši znesek 12 Din. Pri mali fini družini išče mshržbo. Stara sem 25 let, vešča gospodinjstva. — NajrajSi k samostojni oseW. Naslov v vseh poslovalm-»h Jutra. 16900-i Šivilja prafctSSna za pripravljanje us starih oblek v najmodernejše, gre na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »20«. 16977-2 PoUk Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova C Din. Najmanjši znesek 17 Din. Ponavljalni tečaj za srednješolce s ponavljal-nimd izpiti se vrši pri prof. dr. L Rožmanu, Ljubljana, Bleiweisova eesta 5. Prijave od 25/YI. do 10/VTL od 10.—IS. nre. Cene zmerne, nspeb zajamčen. 229-4 Prodam Beseda 1 Din. davek 8 Dta, za šifro ali dajanje naslova 6 Din, Najmanjši znesek 17 Din. Dober pianino naprodaj radi selitve. Ein-spilerjeva 30. Joeip Bajd«. Na ogled od lö.—17. ure. 17006-6 Naprodaj pločevinasta stara kad, pobarvana, miza, stol, velik orolast poalačen okvir, majhen umivalnik z marmornato ploščo in ogledalom. — Naslov v ve eil poslovalnicah Jutra. 16056 S Zajkljo čistokrvno, belo orjaiinjo, z mladnči, poceni prodam takoj radi selitve. Alttha-ler, Večna pot 14. 16967-6 Kokos preprogo dobro ohranjeno, strešno opeko, kompletno posteljo tod., prodam. Gradaška ul. fW. 16080-6 K NajboljSi trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telet. 20-58 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa skoraj nova in stana, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve). 36979-11 Stroji Beseda 1 Din, davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Elektrolux hladilnike bres motorjev na električni plinski ali petrolejski pogon prodaja na ugodno odplačilo TESNA, Ljubljana, Mestni trg 26/1. — Telefon 35-80. 331-28 Med mestom In deželo posreduje »Jutro v« mali oglasnik Obrt Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naelcrva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel, ažur, predtìsk, mono-grame, bitro ìtvtSì Matek 6 Mikeä, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. 86-30 POSOJILO morete dobiti r roku 4 dneh r gotovim in blagovnih bonih HERMES Informacije: Tavčarjeva 2. 8&-J6 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam. Gledališka 7/10. Trisobno stanovanje s kopalnico, Zrinjskega 7/lu. Več trisobnih stanovanj s kopalnicami. Beethovnova alioa 15/1. 16072-31 Štirisobno stanovanje lepo, komfortno, s vrtom, oddam v vili. Cesta v Rož-oo dolino 9. 16892-31 Štirisobno stanovanje lepo, v centru, Din d.000 oddam takoj aH za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16986-81 G. Tli. Kothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine 39 Ko sem nasekal drva in hočem pod-knriti ogenj, stopi Hinko v kuhinjo. S svojimi drobnimi, potuhnjenimi očesci gleda Šilonoski čez ramo, češ da se ne bi juha prismodila. Uboga Šilonoska, ki ne more trpeti, da bi ji kdo gledal na prste, postaja nervozna. Sirota v svojem razburjenju meša čedalje hitreje... Naslove od malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mesarijo in prekajevalnico brezkonkurenčno, moderno, velik obrait, oddam radii bolezni premožnemu strokovnjaku. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvanredna prilika«. 16907 Jj9 Lokal z modernimi izložbami, oddam v centru. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 16081-110 Beseda 1 Din, davek 8 Din, za Šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dve štirisobni stanovanji s kopalnicama, v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6. 16037-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, cer.oer mesta, odstopim avgusta onemu, kateri povr.^e polovico mojih investicij. Ponudbe pod »600. na ogl. odd. Jutra, 1699'.-21 Enosob. stanovanje solnčno, oddamo takoj. — Stori trg 9/1. 16076^1 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Iščem stanovanje 3-sobno in kabinet ali 4-sobno s kopalnico in posebnimi vhodi, v centra za 1, avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto 966«. Plačam do flOOO Din. 16966-3!« Enosob. stanovanje i kabinetom ali dvmsobno s pni tik Hnami, blizu centra, išče državni uradnik za 1. september. Dve osebi, točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod »Za september«. 16071-21a Sobo odda Beseda 1 Wn, fevek S Dia, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo s štedilnikom in dve opremljeni sobici po eni osebi — oddam. Stare to va 36. Trnovo. 165X77-33 Sobo opremljeno, vhod s stopnic, oddam Etalni solidni osebi. Streti ška ul. 22. 16980-33 2-sobno stanovanje lepo, s popolnim komfortom oddam. Streliška nI. 32. 16088-21 Stanovanje 2 sob in pri tik lin, takoj oddam. FLorjanska 39, piitKčje. S6078-21 Stanovanje 3 sob m kopalnice, oddam aa avgust v vili. Zarnikova št. 9. 16835-31 Solnčno stanovanje 3 sob in kopalnice, oddam 1. avgusta. Podrožnik, Cesta L št. 7. 16974 21 Trisobno stanovanje s kopalnico in enosobtvo stanovanje, oddam. Lepo-dvorska 3, od 10—18. ore. 16075-31 Boljši dami ali gospodu oddam lepo opremljeno sobo s kppalnico ra vso oskrbo. Ma'.gaje va 2/II., levo. 16068-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Bleiweisova c. 18, parter, levo. 16967-33 Sobo strogo separirano, na Miklošičevi cesti, oddam boljšemu gospcdo 16. t. m. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16965-33 Sobo lepo, solnčno, opremljeno ali prazno, s strogo seperi-ranim vfcodom, oddam mirnemu stan ovaler. Novi trg št. 6/11, levo. 16070-33 Sobe išče Opremljeno sobo « uporabo kopalnice, išče uradnik pri samostojni go-spej event. tudi kosilo od 16. julij» ali 1. avgusta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Silno »Ozbiljan«. 16093-33a Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mala papiga (Wellensittich) temnomodre barve, je ušla. Pošten najditelj dobi oft Wn nagrade. Oddati Frančiškanska ulica 8/1. 1608&-S8 Vsaka bes. da 2 Din; davek 8 Din, n dajanje naslova 6 Din; najmanjši znesek 20 Din. Zdravnik S7 led, katol., živeč v Beogradu, želi dopisovati v svr-ho ženitve z izobraženo gospodično vitketra stasa, m»-terijalno osigurano. z znanjem 2—3 jezikov iz ugledne rodbine. Diskrecija «tro-50 zajamčena. — Ponudbe stavit:, če mogoče s fotografijo na Propaganda d. d. Beograd, pošt. fah 409 šifra 734«. 13681-25 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zdravilna zelišča armika cvetje, lipovo cveti«, spod'eskovo seme, češminjo-vo lubje itd. itd. kupujem v vsakih množinah in plačam najvišje cene. Pošljite ponudbe z vzorcem in navedbo količine na Ed. Pišler Vrhnika, Dravska banovina. 16006-37 ►uret ister in vsa lahka letna oblačila elegantni izdelavi nudi ceneno PRESKER, |Sv. Petra cesta 14 gnrnm rmnnnD f V Bogu vdano nam je po dolgem trpljenju umrl ljubljeni oče, tast in stari oče, gospod Ivan Leskovlc pošt. zvaničnlk v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 3. julija, ob pol 5. uri popoldne, iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani na viško pokopališče. Svete maše zadušnicte se bodo brale v kapeli Zavetišča sv. Jožefa in farni cerkvi na Viču. LJUBLJANA, KRŠKO, dne 1. julija 1937. Dr. STANE, RUDOLF, LADO LESKOVIC — sinovi; VIDA roj. MEGUŠAR, SLAVA roj. ŠIBIC — snahi; NICKA LESKOVIC — vnučka. Sokol Sokol v Črnomlju priredi 4. julija javni telovadni nastop. Ob tej priliki bo na svečan način razvil društveni prapor. Praporu bosta kumovala s. Marija Vrankoviče-va in br. dr. Josip Malerič, prvi starosta našega društva. Bratske edinice vabimo, da se naše prireditve udeležijo v čim večjem številu. Udeleženci naj pridejo v krojih. Društva, ki imajo prapore, naj jih prinesejo s seboj. Železniške zveze so zelo ugodne. Gostje iz Ljubljane se lahko odpeljejo z izletniškim vlakom, ki odhaja na Dolenjsko ob 5.25, nazaj v Ljubljano pa ob 18.20. Vozna cena polovična. Bratje in sestre, gostoljubna Bela krajina vas pričakuje! Sokolsko društvo Mengeš ima svoj letni javni telovadni nastop v nedeljo 4. t. m. ob 15. uri. Vabljeni vsi prijatelji Sokol-etva iz bližnje in daljne okolice. Železniške in avtobusne zveze ugodne. Iz Ptuja j— Smrtna kosa. V ßtarosti 59 let je umri upokojeni finančni preglednik g. Geč Janez. Pokojnik je bil dolga leta v elužbi tukajšnje finančne kontrole. — Na Bregu pa je umri v «tarosti 61 let pekovski mojster g. Josip Ludvik. — Pokojnikoma blag spomin! j— Kaj je s koncertom v parku. Junija smo imeli nekaj koncertov, ki jih je priredila m€6tna godba. Tudi gasilska godba je enkrat nastopila. Reklo se je takrat, da bodo koncerti redni, in sicer vsako nedeljo, pozneje tudi v sredaii. Na žalost je pa ostalo kar pri besedah. Morda je vzrok v tesm, da je vstopnina malo vrcrla. Menimo, da bi ee vstopnina sploh morala opustiti. Da ee omogočijo redni koncerti v parku, bi moralo Tujskoprometno in olepševalno društvo zadevo podpirati Od občine pa mestna godba že tako dobiva subvencijo. S tem bi se izdatki godbe lahko krili j— Nočni požar. V Skorbi je v nedeljo ponoči pri po6eetniku Martinu Mišku nastal požar, ki mu je upepelil domačijo. Posestnik se je 7, ženo in otroki koma j rešil iz goreče hiše. Zgorelo je tudi vse pohištvo in razno gospodarsko orodje. Miško je hSo šele pred kratkim ktrpil. a jo je k sreči takoj zavaroval. Na kraj požara je prišla prva ptujska gasilska öeta, nato pa še gaeiki iz Hajdine. j— Kino Ptuj. JuEja in avgusta v sredah in četrtkih ne bo predstav. Od 3. t m. naprej bodo predstave le v sobotah ob poi 21. in v nedeljah ob pol 19. in pol 2L Dobro vpeljano avtotaksno podjetje z avtomobilom v dobrem stanju s koncesijo naprodaj. MARIBOR, Garaža VÖLKER. =M O DAMA=L^ ODPRAVI PPHL7A1EKCEME JÄCIIMHDAH LÀ'Sinf.TAKO: USTAVI IZPADAtìJE LA! LASJE PORASTEJO TUDI HA PLEŠASTO!" MESTU.— ' STA PLEMIČA PO PQVZEDU ;t DIH 4Q.-P0STMIHA DIN ».— MODFPNAI/OZMETIKA-SPUT I Naročniki,Jutra* so zavarovani za 10.000 Din» Obvestilo! Ko odhajam v svojo lastno gostilno v Celje, se čutim dolžnega, da se tem potom najiskrenejše zahvaljujem vsem cenj. gostom, ki so mi v teku 15-letnega mojega obratovanja rudniške restavracije izkazali s svojim obiskom zaupanje. Prepričan sem, da boste tudi mojemu nasledniku izkazali isto zaupanje. Zagorje, 1. julija 1937. FRANC in STEFANA VODLAN. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel rudniško restavracijo. Potrudil se bom da z dobro postrežbo, pijačo in Jedjo nadomestim svojega prednika. V pričakovanju, da mi bo cenj. občinstvo izkazalo isto naklonjenost, kakor mojemu predniku, se najvljud-nejše priporočam za obisk. Zagorje, 1. julija 1937. IVAN in PAVLA DRNOVŠEK. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti gospoda FRANCA K0BALA PROF. m. DR2. REAL. GIMNAZIJE kakorkoli izrazili svoje sožalje in ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo g. drju Otonu Bajcu, ki je pokojniku do zadnjega požrtvovalno stal ob strani. Dalje se zahvaljujemo gg. dr. Otonu Fettichu, ravnatelju Kunu Hočevarju in prof. Franu Grafenauerju za poslovilne besede, dijaškemu bežigrajskemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke in vsem darovalcem cvetja. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. LJUBLJANA, 30. junija 1937. LEA KOBAL s hčerkama in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Rorijes, •-> izdaja » konzorcil »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Vran Jeran. — Za tnaeratni del Je odgovoren Alojz Novak <-* « frfabljazi» •Ž-■ ' W . -