1». štniita.                             i imm, ni,n mun ne.                              xu. ino.
4
/B—nnfc.i Narod" vdift: t LjwNfriri na don dostarijen:                               v upra¥ništvv pcejeflNtt:
Ok> leto.   ,.•...    K 24—            ćelo leto.......K  22-—
fd teli........  M-—           pol le*........   11 —
«it lc*a     .....'.    .    6—           ćetft lete     ..•_•,..    •     5*50
l^^^^fc       ••••••       »       * ^~                  Hi  i^VB^C       •     •             •     •      •       ■      * «*v
Dof^v t*»; «« frankirafo.    Rofcopfai se ae vračajo. ifeaflHlItv«:  KoaltoT« mile« M. S   v -ritfcčja Icto), t»le4— M. 14.
Inaerati  veljajo.   pelerostopna   petit   vrst* za enkrat   po   14 vm,  zsl   dvakrat po 12 viiL, za trikrat ali većkrat po 10 vio. Parte in zahvala vrsta 16 vio. Poslano
vrsta 2u viil Pri več jih inserđjah po dogovoru.
Upcavmšivu naj se pošilia^o naroćnine, reklamacije,  inserati itd.
to   e administrativne stvari.
--------------  PtuMim itcvtlka v«4i« 10 vtaarfftv.  --------------
Na pjumcni naroćila  brez  istodobne vposiatve na ročni ne se ne ozifp. „■ar»4ma tltkani* t«Ut+« ŠL SS.
.Slovenski Narod*  velja po pošti:
za AvstioOgrsko:                              #             za Nemčijo:
ćelo leto.......K 25*—          ćelo leto.......K 30*-*
pol leta   ....   4   ..    .  13-—                                                      .
četrt leta.......650              za A*»eriko in vse druge dezele:
na mesec     ......    »    2*30           ćelo le\t> ...        •   .   .   K 35*-*
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravalitro 'spodaj, dvonšče lero), Knaflora ulica: 4t 5 telefon ftt.8f
Albanci in albansko vpra-šanje.
Vsako spomlad. ko skokni sne«. postane živahno doli v albanskih gorah.
V zadnjem desetletju ni pretekla spomlad. da bi ne doživeL male vstajice doli v Albaniji. %
Vsake spomladi so se Albanci in Turki malo z lasa li. no, ob koncu koncev pa so se vendarle zopet po-botali   do prihodme^i        J     .\   .:j.
Evropa se je na le pretepe že rako privadila. kakor da bi bili ti pretepi nekak potreben rekvizit otomans1 c^ carstva. Zato tuđi ni nihče    ;          val   tem večnim kon-
fliktom med Turki in Albanci posebne važnosti, zlasti ker se je splošno rodilo, da imajo ti spori zgolj gospodarski značaj brez vsake nacijonal-ne primesi.
:>ele lanska vstaja Malisorov ie zavzela resnejšo obliko ter vsaj de-ioma razkrila gonilne moči. ki so na Uelu pri albanskem gibanju.
Toda tuđi ta vstaja je končaia kakor vse njene prednice: s konč-nim nekrvavim pobotanjem.
Turska vlada je obljubila Skipe tarom — tako se sami imciMjejo —, V5e, prav vse. kar so zabtevali. ka-Kor je to storila    tuđi že vsako leto preje.
Malisori  in  njihovi   sobojevnik: %o tem obljubam   verjeli ter odložiti »rožje.
Edini, ki tem obljubam ni ver-iel, je bil Isa Bolietinac. ki ie, vrnivši se lani iz Crne s^nre, obsedei na svojem 1. I9S<\ po tur>kih vojakih mu razrušenem gradiću na Sokolići, ne da bi odložil orožje, kakor so to storiii malodane vsi njegovi rojaki.
Ko soHani Malisori sklepali mir s Turki in ko se te šio za to, da upor-niki odlože orožje, se je Isa beg Bo-Ijetinac izrazil nasproti piscu teh vrst tako-le: »Naj vsi odlože orožje. jaz tega ne bom storil, ker turskim M"jbam nič već ne verjamem. Ob-am turske vlade bom sele verjei, kadar bo za izpolnitev teh obljub rrevzela jamstvo kaka velesila, predvsem Angleška.
In res Isa beg ni odložil oroži.i, marveč je vstrajal v odponi s čef.co svoiih vemih ter kljuboval celemn. 'urškmu carstvu.
V Mitrovici ob vznožra selice je bila zbrana turska arniaia 10.-4*1 uiož, toda nihče si ni uoal nii-5t-MMti proti drznemu uporniku, di:<i je imel le-ta pri sebi samo okrog 4^> bojevnikov.
Tako je pretekla zima in napučila je letosnja spomlad.
Turki so ostali tuđi to pot sami sebi zvesti:
Pozabili so na vse svoje obljube, dane Malisorom, dane ostalim Albancem.
In zopet je jelo vreti po alban-*.\i.h zorah: \!hanci so fc!i zapu^čati 5>vuja c^iij.i^a lii se zbirati v go-rovju. Toda to pot so bili pokonci vsi Albanci, ne samo kakor preje samo posamna plemena. Na čelo alban-skega gibanja pa so se postavili Isa beg Boljetinac. Hasan bej. Riza bej in Bajnam Cur, možje, ki so za lan-ske vstaje stali opazuje na strani in nišo aktivno posegali v tok dogod-kov.
Zdi se. kakor da bi vrvenje v turski vojski sami. osokolilo albanske voditelje, da so se lotili sistematičnega dela, da z orožjem v roki pri-silijo tursko vlado, da zadosti albanskim zahtevam.
Trenotek, ko so se pojavila v turski armadi silna nesoglasja, ko so posamni nezadovoljni častniki za-puščali svoje j>olke in se pridruže-vali revolucijonarjem. so spretno izrabili Albanci ter predložili vladi spomenico, v kateri so formulirali svoje fthteve:
1.  da se vse   albanske pokrajine združijo v eno upravno celoto — v albanski vilajet, ki bi naj ohsegal se-danji vilajet janinski.    vilajet skadr-ski.    sandžake Prizren.    Novipazar, Priština. Elbasan in Dibra:
2.   ustanovitev   albanskih    ljudskih sol s svobodnim poukom \- latinici    in    ustanovitev    učiteljišča v Klbasanu.   Stroski teh sol bi se naj pokrivali s posebnim    šolskim   dav-kom,   ki bi se naj pobiral   po vsem vilajetu;
3.   nastavljcnje uradnikov, ki so vešči ainanske^a iezika;
4.   organizacija  narodne  deželne bramhe in svobodno nošenje orožja;
5.   reorganizacija   kazer-kega   in civilnega prava ter nekaterih  davčnih doloćb in
^>. splošna amnestita za vse vstaše.
Par dni kasneje, ko S' Albanci stopili v javnost s svojo spomenico, je padel mladoturski kabinet in nr;£Tr> w. r.^ krmi1^    redanje ministr-
stvo pod vodstvom Muktar paše.
Kakor vsa prejšnja ministrstva, tako je tuđi to hotel« > uporne Albance ukrotiti z — obljubami.
Iz Carigrada je bila poslana posebna komisija pod vodstvom Ibra-him paše v Makedonijo, da se pobo-ta s Skipetart.
Komisija je prišla med Albance v Prištino s polnim košem obljub in je smatrala bitko za že dobljeno.
Ibrahim paša je v Prištini raz-glasil, da je vlada v bistvu sprejela vse albanske pogoje, ter pozval albanske čete, naj se mirno raziđe-j<> ter se vrnejo k svojim ognjiščem, ker so odpadli vzroki njihove neza-dovoljnosti.
Albanski voditelji so vzeli obljube Ibrahim paše in njegove komisije molče na znanje in tak rat je turska vlada zmagoslavno javila svetu, da so se Albanci že jeli »razha-jati in se vračati na svoja domova-nja.«
Par dni kasneje pa so Albanci že zavzeli Skoplje, glavno mesto kosovskega vilajeta, osvojili so Ve-les ter se naliajajo sedaj na zmagovi-tem pohodu proti Solunu.
Albanci ne verjamejo več turskim obljubam, zdi se jim. da so se že zadostikrat dali prevarati Tur-kom. zato so se odločfti k energične-mu koraku, da v osrčju Turčije. v Solunu narekajcjo z orožjem v roki turski vladi svoje pogoje.
Ravnajo se pri tem po svojem starem pregovoru »Lergh svve, lerjjh zemret« (Daleč od oči. daleč od srca), zavedajoč se. da jih bo turska vlada upoštevala sele takrat, ko se pomaknejo »izpred oči« naravnost k srcu, to je ko zagrabijo Turčijo tam. kjer je se vsaj nekoliko občut-Ijiva, v njenem osrčju.
Lani je rekel Isa beg Boljetinac, eden izmed glavnih voditeljev seda-njega albanskega pokreta:
Naj odlože vsi orožje, jaz tega ne bom storil, ker ne verjamem več turskim obljubam. Odložil bom orožje takrat, kadar bo prevzela jamstvo za izpolnitev turskih obljiib kaka velesila,  predvsem   Angleška.«
Ako uvažujetno te besede enc-jrn izmed glavnih voditeljev seda-Tiiega albanskejsra pokreta, potem homo morda uganili namen. ki ga 7asledujeio Albanci s svojim pohodom na Solun.
Skipetari ne nameravajo s svojo smelo ekspedicijo proti Solunu ničesar drugega, kakor da izzovejo intervencijo velevlasti, ki bi naj pre-
vzele jamstvo za to, da bo turska vlada res izpolnila pogoje, ki Jih jl narekujejo albanski voditelji.
Albanci kalkulirajo tako-le:
Ako mirno brez odpora osvojimo Solun, potem smo gospodarji situacije in na vladi je, da se nam pokori.
Ako pa priđe pred Solunom do krvave bitke in ako tuđi v bitki pod-ležemo, intervencija velevlasti je v tem slučaju toliko kakor gotova.
'Iako računajo albanski voditelji in morda se v svoiih računih ne niotijo.
Vsekakor kaže vse na to, da priđe v najkrajšem času do odločilnega preobrata v albanskem vprašanju.
Štajersko.
Iz Trbovelj se nam poroča: Naša dolina se pripravlja na veliko slavlje. V soboto in nedeljo praznuje trboveljsko prostovoljno gasilno društvo petindvajsetletnico svojega obstoja. Vrše se velike priprave, da potečeta oba iubilejna dneva kar najsijajnejše. za društvo najčastnej-še. za veliki krog društvenih prijateljev pa najprijetnejše. Sobota je posvećena internemu slavlju, v nedeljo pa pricne že na vse zgodaj vrsta krasnih jubPejnih prireditev z budnico vrloznane pazniške godbe. Piece de resistance celega dne bo slavnostno dekoriranje dveh zaslužnih društvenih članov, gospodov načelnika Krammerja in podnačelnika Počivavšeka, ki prejmeta za 25Ietno zvesto službovanje častno gasilsko svetinjo. Pri tej priliki pripne v imenu trboveljskega narodnega ženstva gospa Županja Frida Vodušekova na društveno zastavo prekrasen spo-minski trak. kot znak splošnih sim-patij in občega priznanja. Slavnostni pohod zbranega gasilstva bo gotovo pokazal. kako velike simpatije vživa naša izvrstna, ne le na humanitar-nem, temveč tuđi na narodnem polju uspešno delujoca požarna bram-ba v najširsih krogih trboveljskega občinstv^a. V velikem obsegru prireje-na gledalna vaja pa bo pokazala iz-vežbanost naših požarnikov. katerih društvo je v tem oziru gotovo eno prvih na Slovenskem. Na priprav-nem občinskem travniku prične po-poldan velika ljudska veselica, ki bo vredna svojih prednic. katere je z velikim uspehom pred leti prirejalo gasilno društvo. Veselja in rajanja ne bo vstavila noč, katero bodo pre-
gnale elektrwne žarnice in obločni-ce, ne bo jo vstavil ne glad ne žeja, katere bodo z uspehom preganjale najrazličnejše in najokusnejše zalo-ge. za ples, zabavo in srečo je stote-rokrat poskrbljeno. K slavnostim so se priglasili odlični gostje; »Zaveza spodnještajerskih gasilnih društev« kliče ta dan svoje delegate v Trbov-Ije k občnemu zboru; mnogoštevilna gasilna društva iz Štajerske in Kranjske se deloma korporativno, deloma po deputacijah udeležijo pomembne slavnosti. V lepih Trbovljah bo ta dan vladalo nadvse živahno in pe-stro vrvenje. — Pred 25 leti je bilo ustanovljeno tuđi drugo gasilno društvo trboveljske občine v Hrastniku, ki je delovalo prvotno kot odsek trboveljske požarne brambe, pozneje pa samostojno. Tuđi to se udeleži tr-boveljskih slavnosti ter bodo štirje njegovi elani in sicer gospodje načelnik Podmenik, podnačelnik Dolin-šek, tajnik Sorčan in odbornik Ferdo Roš, bivši dež. poslanec odlikovani s častno gasilsko kolajno.
»Slovenski Gospodar«, »Straža« in — kaplan Berk. Poročali smo nedavno tega v >:Slovenskem Narodu«, novico, da je pobegnil tam od lepe Barbare v Halozah čez veliko lužo \r svobodno Ameriko — kaplan Antori* Berk. Duše je pasel in vzgroal mladino k vzglednemu krščanskemu življenju v Rajhenburgu, Starem trgu, Gornjem gradu in pri Sv. Barbari v Halozah. Lotil se je prav pogosto tuđi odraslih deklet in žen, ki so bile dotlej liberalnega prepričanja, da moralo biti poštene — in dosegel je si-jajne uspehe. Ustanavljal je po Spod-njem Štajerskem Krekovinke, ustanavljal izobraževalna društva in se posvetil s posebno vnemo Marijinim družbam deklet. Pisal je za »Sloven-skega Gospodarja«, »Stražo«. »Nas Dom« in »Slovenca« neštevilno notic in člankov, v katerih se je posebno boril proti liberalnemu pohujševanju mladine in proti neverskemu strupu, ki ga razširja liberalizem meč dobrim našim vernim ljudstvom. A ne-sreća in orožniki so ga dohiteli. pre-precili mu njegovo duhovniško delo-vanje — in šel je. »Slovenski Gospodar«. »Straža«. »Naš Dom« in »Slo-venec«, molčijo, dasi vidijo, đa se ie zgodila posvečenetnu in blagoslov-Ijenemu božjemu namestniku tako težka krivica. Molčijo in se ne briga-jo za to, da hudobni liberalni listi ši-rijo s komentarii o Berkovem slučaju pohujšanje med dobro naše ljudstvo — in se več, svarijo starše, naj ne
LISTEK.
I/ poletnem večeru.
Spisal Fr. 51 u d e n k o.
Kdo ne pozna lepote m miline poletnega večera, ko u ga sa ognjena krogla za dafjnimi gorami in žanjo gore v večerni zarji, po dolini pa le-ga mrak. prinašajoc blažilen mir in hlad. Cvetice sklonilo glave, čez polja se glasi večerni zvon in gozdi za-snivajo...
Ob takih hipih zasania tuđi čio-vek v neznane daljave in blaženost se mu naseli v dušo. Ćuti se srečne-ga, zdi se mu kot bi se većerni mir vlival v njegovo srce. Toda pridejo večeri, ki v njih ni več te poezije, \saj človek, obdan od trpljenja in ^krbi, je ne čuti. A če jih je doživel kdaj, živijo z njim, vračajo se na obisk — bledi odsevi nekdanje sreće,
Taki večeri so bili, ko sva se srečala z Marijo. Prišla je na počit-nice k svojim sorodnikom, kjer sva se prvič videla. Prav dobro se spo-rninjam: V nedeljo večer je bilo in midva sva stala na balkonu. Spodaj je valovalo morje ljudi, ki so šli na večerno zabavo, katero je priredilo tamkajšnje društvo. Ljudje so hodili največ paroma, mlajši skupaj, starej-
ši zase. Tiho šepetanje je plavalo nad glavami, kajti v tajinstvenem mraku postaja tuđi beseda tišja in milejša. Ik>lgo Časa se je vrstil sprevod in midva sva molče gledala pestro mno-žico srečnih ljudi, ki jim je življenje sladek sen.
Gotovo sva v mislih oba hlagro-vala te ljudi, kajti nama ohema ni kazalo življenje tako prijaznega lica kot šetajočim Ijudem pod balkonom. Kot sem že prej doznal. ie bila Marija hči nižjega uradnika. ki je le s težavo preživljal svojo številno družino, čakajoč leto za letom pomoći od zgoraj — v obliki kake draginjske doklade. Toda gospa država je stis-njenih rok in le redko pade kak milodar med njene hlapce. To je občutil tuđi Marijin oče s svojo družino, ob-čutila je zlasti najstarejša hči Marija, ki si ni mogla privoščiti ugodnosti, kakršne so uživale njene tovarišice U drugih meščanskih krogov. In zato je ostala na njenem licu neka res-noba, ki zakriva, kakor tanek paj-čolan. kot meglica, lepoto in svežost mladih let. Le ljubeče in čuteče srce vidi pod takirni trdimi potezami pravo sliko. .. Vem, da je moja nova zfemka Magrovala mimo hitečo mno-žico, ki ji je življenje sen in zabava. Tuđi mene so obhajale enake misli. Končal sem ravno svoje Studije, tr-njevo pot svojega življenja, in kot brezdomovinec sem se naselil za par
tednov v hiši Marijinega sorodnika. čakajoč dan za dnevom službe, ki mi je bila že zagotovljena. Dasiravno prost, se vendar Še nisem mogel iz-nebiti resnosti. ki mi je bila usoiena v proteklem živlieniu.
Ljudje so se počasi porazgubili, Ic semtertja je nrišel še kak zapoz-neli par. Z restavracijskega vrta, kjer se je vršila zabava, je bilo slišati glasno šumenje ljudi.
Zdaj se oglasi godba. Utopila je šum liudi in mrfgočni njeni glasovi so plavaii nad hišami kot bi vabili -njene prebivalce k veselju in uživanju. V začetku so bili ti glasovi mogočni in strastni, polagoma pa so prehajali v skrivno šepetanje, podobno onemu v večernem mraku, ko se sprehajajo samotni pari po osamljeni aleji. Vmes pa je bilo čuti čist in Rvonek Klas — kakor bi pel v grmovju slav-ček visoko pesem Ijubezni.
Na nasprotni strani ceste, kjer sem takrat stanoval, je bila navadna gostilna. Iz nje je prihajalo zdaj pa zdaj po par ljudi, pijanih in razgretih, v sobi pa je bilo čuti kričanje. prepir in razbijanje. To so bili ljudje iz dalj-Tiih hribov, ki so prišli v trg k maši tn spotoma nakupili potrebščin za dom. Nekai teh liudi je sedelo tuđi zunaj na vrtu, a bili so enako glasni |n v njihovi govorici je bila izražena vsa trdota nekultumega človeka. Ko je igrala godba najlepše melodije, se-
gajoče v taine globočine človeške duše. se ta množica ni niti zganila in zdelo se mi je kot bi bil razlit po ce-iem vrtu prezirajoc nasmeh ...
To je motilo harmonijo poletne-ga večera, prav kakor če se oglasi sredi najlepše melodije hreščeči glas pocestne harmonike.
»Kako čudni ljudje so to,« je opomnila gospodična Marija. »Prav kakor da bi ne imeli duše; nobena stvar jim ne šega do srca, če ostane-jo pri teh zvokih neobčutni.«
»Da. popolnoma mrtve duše,« sem odvrnil jaz. »Toda takih hodi še mnogo po svetu, ne samo po hribih, kamor ne pade dostikrat niti senca kulture, ampak nahaiajo se tuđi tam, kjer šumi svila in se svetijo zvezde na zlatotkanih ovratnikih. Pri najlep-ših dramah in operah v gledališčih so odsotni vredno le oni, ki stojijo po svojih službah in ugledu najvišje — v resnici st) pa največji pritlikavci, plazeći se nizko, nizko pri tleh, prav kakor masa, ki se ceni samo še po številu glav...«
V tem se je stemnilo in naša go-spodinja naju je prišla klicat k ye-čerji. Odšla sva na vrt v utico, kjer sva ostala zopet sama, kajti gospodar, ki je bil navadno v najini družbi, je odšel po svetu za opravki.
Po večerii sem prosil gospodično, da bi zaigrala na citre, s katerimi
nam je večkrat sladila mirne večer-ne ure.
»Jutri odpotujete, gospodična,« sem rekel, »in rad bi še enkrat slišal glasove, ki mi bodo zveneli v duši, dckler bom živel.«
Pogledala me je začuđeno, kajti do tega večera še nisem toliko po-hvalil njenega igranja, dasiravno je pila umetnica. Spoznal sem takoj, da ji hvala ni tako ljuba kot navadno ženskam, kar sem jih do takrat spoznah
Začela je igrati. Trepetajoči glasovi so napolnili mrak in se gubili neznano kje v daljavi. Zdaj so bili glas-milejši, prav kakor hrepenenja naših milejši, prav kakor hrepeneja naših src, ki se porajajo močno kot hudo-urniki, a zopet umirajo, ko se jim po-stavijo nasproti neprodirne zapreke ...
Igrala je dalje škotsko narodno melodijo »o zasneženi poljani in ne-vesti odpeljani^. Slišati je bilo buča-nje burje. vmes pa Čisti glas zvonč-ka — kakor bi pozvanjal k pogrebu... fzraženo je bilo v melodiji nevestino žalovanje in plakanje tako lepo, da se je tresla roka igralkina, ubirajoča strune, ki so bile videti od bolesti napete do meje, kot bi se hotele zdaj pa zdaj utrgati...
Ko je končaia, je bil videti tru-den njen obraz in naslonila se je na roko. Videl sem, da se je stresla po
Stran 2.                                                                                               SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              190 štev.
dado svojih otrok v đnhovniška iz-obraževalna društva, iz samega strahu, da se ne bi preveč izobrazili, in pozivalo šoiske oblasti, na] strožjc zasledujejo delo tak;h veroučiteljev, kakor sta bila Sorn in Berk. — Pri-poročamo klerikalnim listom v vsej resnobi, naj se brigajo za gnjilobo v lastnem taboru, kakor da pišejo o »proticerkvenem in »protiverskemc delu Sokolov. Kadar ne bo med duhovnik i več Šornov in Berkov, med čuki pa ne več tatičev, ki bi izrab-Ijali kakor v Št. Jurju, čukarske zle-te za svoje rokodelstvo, takrat bodo imeli eventualno kaj pravice do kritike nad Sokoli.
PaberkS iz »Straže«. Po z^or-nji Savinjski dolini straši že vec časa državni in deželni poslanec dr. Verstovšek. Kako sodijo priprosti kmečki Ijudje takrat, kadar ni vse-framogočnih fajmoštrov blizu, o nje-govem delovaniu in o njegovih sho-dih. smo porocali v »Slovenskem Narodu« že minuli teden. »Straža- po-roča o nfegavem shodu v Solčavi in o nekem rokodelskem sestanku na L.jubnem. V Solčavi se je dr. Ver-stovšek silno razkoračil nad davčnim referentom pri eeljskem okrajnem glavarstvu Pototschnikom. To je prav in letos. ko se nam je vsem na-ravnost nesramno zvisalo osebno-dohodninski davek. prav popularno. Drugače se klerikalci in z njimi vred dr. Verstovšek ne upajo niti ziniti proti nastavljanju nemškega in nem-čurskega uradništva v naših krajih. Taki Ijudje ne poznajo niti naših raz-mer, niti naših ljudi in postopajo ne-u^miljeno z njimi. Pa tega ljubi sol-čavski kmetfe ne vedo in tako dalee ne ini>iijo. Pot crn pa nam je tuđi znan odgovor dr. Verstovška nekemn me-sarju. ki ga ie prosil za posredovanje zaradi previsoke odmere ose^bno-dohodninskega davka. GlasH se ie: »Ne morem pomagati, država rabi denar!* Za — dijete in plače takim uradnikom. ki nič ne delajo. temveč poslančujejo. kaj ne. spoštovani dr. Verstovšek? Na Ljubnem so se zbra-li pri nekem Korošcu naRokovo obrt-niki. Prežvekoval jim je dr. Verstovšek to. Cesar se je na eeljskem obrtni-škem shodu iz liberalnih referatov naučit. Končno so sprejeli zborovalci
—  na čigavo komando,   »Straža«   k sreći ne pove — resolucijo. v kateri se zaletavajo v »organizacijo slovenskih obrtnikov za Spodnji Štajer^. da ne srne biti liberalna. Kolikor nam je znano,    take    »organi zaci je «-    doslej
—  sploh ni. Eksistira doslej Ie »Splo-Šno obrtno društvo«, za katerega pa žrtvuieio in delajo večinoma Ie »li-heralci*.    Ljubenski  klerikalno-nem-škutarski obrtntki se nišo plaćali niti cne krone udnine. torei nimajo nobe-nc pravice do kritike.    Nameravane zveze obrtnih zacfrvg pa ni bilo doslej mogoče oživotvoriti, ker ustano-vitve ista nemška vlada, katere zvest podanik je dr. Verstovšek. ne pripusti. Naj bi raje dr. Verstovšek pove-dal, kaj je za ustanovitev te zveze že storil in dosegel! Politizirati med repoučenimi ljubenskimi rokodelci je ševe lahko.    Pripoirmimo še,    da je predsedoval temu    shodu tišti nem-škatar Fludernik. čegar gostilno pri-poroča »Sudmarkina* brošura *Deu-tsche und deutsctifreundltche    Gast-5tatten« in ki je    posredova!    tuđi v Logarjevi dolini   prodajo    slovenske zemlje    nemškemu    »Alpenvereinu*. Fludernik i in  njemu sorodni Ljuben-eani pa ne bodo nas učili, kako treba slovenske obrtnike    organizirati! — V L j u t o ni e r u so priredili    kleri-kalci veliko slavje ob priliki 40letnice tamošnje okrajne posojilnice. »Liberalna« ttstanovitev je to.    »liberalci« so zavod spravili do današnjega raz-
voja. — Klerikalci imajo doslej Ie to zaslugo, da so ukradli iz posojilnice za zloglasni verženski klošter, katerega zida nemški stavbai podfetnik, nad 20.000 K denarja, namcajenega za slovensko meščansko solo v Lju-tomeru. In pokradli bodo fajmoštri iz zavodov počast še več, zato so si ga silonia in zvijačno osvojili! — V Vrbju pri 2 a I c u je zborova 1 dr. Korošec. Po »Stražinem« poroČilu je ta poštenjak »mnenja«, da se Še doslej nišo vršila nobena pogajania za delazmožnost štajerskega deželnega zbora.« Si borno zapomnili! Oče Ter-glav so po istem poroČilu »opozorili zborovalce na liberalne laži glede dohodninskega davka.« Skoda, da »Straža« ni nič več povedala o tei veleinteresantni Terglavovi oslariji. Predsedoval je skromno obiskanemu shodiču — žalski mežnar. Kot govornik je bil napovedan tuđi dr. Benko-vič, a po »Stražinem« poročilu sodi-ti, ga ni bilo na shodu. Menda ga je zopet kak dunajski obisk zadrža! in ni bil o shodu pravočasno obv^eščen kakor zadnjič o seji občinskega odbora v celjski okolici.
Iz Ljutomera nam pišejo: Nedavno tega ste porocali. kako je raz-delila rogaŠka nemška hranilnica svoj čisti dobiček za leto 1911. Naša Ijutomerska ni nič boljša. Dala je za trska nemška društva in ustanove 1800 kron, ptujskemu Studentenhei-mu 50, Schulvereinu r*\ Sudrnarki 50, avstrijskemu nemško - nacijonal-nemu Pressvereinu 20 K. Cisti dobiček te hranilnice izvira iz izkljačno slovenskega denarja, zlasti se nala-gajo v ta zavod denarji mladoletnih otrok- Za slovenske kultun n gospodarske namene nima ta hranilnica niti enega groša.
Iz Rogaške Slatine nam pišejo: V proslavo 1>. avjiusta je priredilo ravnateljstvo kopališčnim gostom izre-den užitek. Na predvečer se je vršila običajna tombola in za tem v gleda-liški dvorani slavnostna predstava s pestrim sporedom. Prolog je govoril v vznešeni dikciji režiser F. Lassen; temu je sledila cesarska ouvertura ped spretnim vodstvom ravnatelja zdraviliščne godbe Klietmanna. Z dramo iz vojaškega življenja pa je dosegel ansambl graškega gledališča z Lari \Veiser posebno priznanje. Ob 9. zvečer je prisostvovala tisoče-ra množica briljantnemu umetalne-mu ognju in čarobni razsvetljavi. Lep večer je zaključila godba s sintonijo »Sen avstrijskega rezervista <? od Ziehrerja in končno s cesarsko himno. V nedeljo ob 9. dopoldne je cele-briral dr. Kok>man Belopotockv na prostem med Donati- in Tempelvrel-cem slavnostno cesarsko maso. Od 11. dopoldne do I. ponoldne se je vr-šil promenadni koncert, zvečer pa elitni ples. Ker je vreme leno, je sezona še zelo živahna; zadnja kopa-liščna lista izkazuje 2737 strank s 4136 osebami. Naj več posečajo slatino Ogri. dočim so Hrvati. Slovenci, Nemci in Lahi v manjšini. Poleg gle-dališča. koncertov itd. imajo sedaj tukaj stalni kinematograf
Drotooe novice- Iz poštne službe. Poštni praktikantje Tomaž M a j h e n, Oton V i d r i c h. Rudolf List. Artur Verzan in Janez / a -hradnik so imenovani za poštne asistente v področju graškei^a r-ošt-nega in brzojavnesca ravnateljstva. — \r Šmartnem pri Slovtnj-g rade u so pri jeli nekega Antona Konstiča. ki je pobegnil iz prisilne delavnice. in izvrŠil po Smar* em več tatvin. — V P a m e č a h je spal kmečki iant Pavel Cesar na domaćem podu. Ponoči je v za^nanosti w»kal zglavnik in padel pri tem skozi odprtino   na   mlatilnivrno   kolo   in   od
vsem životu, kot bi občurila mraz, ki vlada na zasnezeni poljani. V njenih lepih očeh pa se je porajala v ti-stem hipu soiza in kanila pred njo na mizo...
Sklonil sem se k nji in ji hotel pogledati v oči, rekoc: »Gospodična! Kaj vam je?«
»Prosim, pustite me!« Vzravnala se je kvišku in dala z roko znamenje, naj k> pustim. V hipu pa so bile njene oči zopet suhe in dobite so preišnji izraz.
»Premagalo me ie,« ie rekla čez nekaj časa.
»Kaj vam je s tako silo vznemi-rilo dušo, gospodična?^ vprašai sem io tiho.
»Ah, pustimo to!«
»Prosim, povejte! Morda bi vas mogel potolažiti... z besedo...?«
»Ni je besede!« je rekla krepko, >Ampak, da vam ne bom uganka, ko rididem od tod, vam povem, zato, ker vidim, da imate dušo, toda s prošnjo, da mojih čustev ne izdaste nikomur.c
In začela je: »Tuđi Jaz bom y kratkem nevesta. Ne bodo žvenketali konji čez zasneženo poljano, ampak hiteli bodo tiho po gladkem mestnem tlaku in kočij ne bo niti slišati. Kajti moj ženin je bogat in ugleden. in vse bo šio po najvišjem merilu. Zagledal se je vame in vanj sta se zagledala moja mati in moj oče, moji sestri in
bratje. vse ga onožuje. ker je bogat in ugleden. med prvimi trgovci v mestu- Poznam ga že dolgo časa, a ne pozna ga moja duša ... V njem vidim samo človeka, ki mu ie edini užitek. — vino. ženska in denar. Morda je pošten človek. a popolno-stim se ne bliža. — Vsi moji domači so nekako zahtevalu da privolim vr zaroko. In storila sem to na njihov ukaz in na njihovo upanje v boljše čaše. ki iih jim bolj želim kot sebi... On je čisto navaden človek. Prišel je menda s hribov v mestno prodajalno še kot deček, tam je varčeval in morda skoparil, odprl prodajalno, napo-vedal konkurz — in v enem deset-letju prišel do velikega bogastva. To je povest njegovega življenja, nič drugega ni v njej...
Da bi se mnlo razvedrila, sem prišla sem, v tem času pa se priprav-Ijajo doma na mojo veliko komedijo.
Jutri grem, naj bo karkoli hoče. Če se še kdaj srečava v življenju, prosim vas, ne obujajte v meni sentimentalnosti, ampak govorite z menoj kakor z drugimi mrtvimi dušami...«
Podala mi je roko in odšla v sobo. Naslednje jutro se je odpeljala na vse zgodaj v mesto, niti njenih ko-rakov nisem več čul- Nje nisem sre-čal več v življenju, a v jasnih večer-nih urah se često spomnim na njo in mislim, kje begajo njene misli, iska-i joče miru in sreče ...
tam na kota Lcvo nogo ima čisto zmeČkano in na kosi je dobil grozne rane po telesu. Spravili so ga v slo-venjfraiko bolnico. — VSlovenj-g r a d c a je ukradel neznan uzmovič gostilnićarki Krenker 270 K. — Iz Kozjega poročajo: V Imenem Ie kregal posestnik Pranc UriiČ svo-iega sina zaradi njegovega malo-vrednega življenja. Sina je to tako vjezilo. da se je vrget na očeta in ga z nekim železom hudo pretepel. Imel se bo za to pred sodnijo zagovarjati.
—  V St. Pavlu pri Preboldu so potegnili iz Savinje truplo    neke neznane, 60 let stare ženske. Mrlič je moral ležati že dlje časa v vodi.
—  Strelaje udarila dne 14. av-gusta v romarsko cerkev na gori Ur-suli. Razbila je nekaj oken in poško-dovala en oltar.
Roroško.
Podržavljenje     policije     v     Đe-
ljakir. Kakor poročajo iz Beljaka, se pripravlja v Beljaku z vso resnostjo podržavljenje policije. Kot vzrok podržavljenju navajajo blizino avstrij-ske državne meje in vedno narašča-joč promet tujcev Avstrijcev, posebno pa inozemcev.
Pri|et ljubljanski prisiljenec. V Celovcu je aretirala policija prisiljen-ca Franca Nirschelna, ki je pobegnil 16. t. m. s tovariiš Spieserjem, riuter-jem, Lacknerjem in ciganom Tarb-manom iz ljubljanske prisilne delavnice. Nirschl je priznal, da je izvršil med tem časom že več tatvin in vlomov.
Pri igranju z lovsko puško ie ustrelil 171etih kmečki fant v Jezer-niku 151etno uslužbenko N. J. Zadel je deklico v glavo, krogla ji je prodrla lobanjo in povzročila takojšno smrt.
Mrtvega so našli na neki cesti v beljaškem predmestju 591etnega de-Lavca Martina Jadrašnika, ki je iskal dela in onemogel na cesti. Jadrašnik je priscl baje peš iz Kranjske.
Plemenita darovalka. Posestnica in vdova mizarskega mojstra Elizabeta Čuterjeva v Celovcu, je zapustila meščanski bolnici lO.OOf) kron, mestni in deželni hiralnici pa vsaki po 1000 kron.
Za ribiče. V Jezercu je vjel ribič Malv izredno veliko posterv, ki je dolga 61 cm in tehta 31 kg.
Primorsko.
Umri je v Slivnem pri Nabrežini posestnik, oncinski odbornik in pod-predsednik okrajnega cestnega odbora, vri in napreden mož, Ivan Perič, star 57 let.
Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakonski nacrt goriške-jja deželnega zbora glede izsuseva-nja močvirja okoli Ogleja in Terza. I>elo je res potrebno, vendar pa se prebivalci slovenskega dela dežele opravičeno pritožuiejo kot davkopla-čevalci, da "se razdajajo ogromne vsote. ki bremene na vseh davkopla-čevalcih, po klerikalnem prizadeva-nju vedno Ie za laske pokrajine, med tem. ko se za najvažnejša dela in za naprave, ki so vitalnega pomena za slovensko prebivalstvo v sloven-skem delu dežele ne dovoli nič.
Za župana v Sem pa su je bil iz-voljen kljub vsemu ruvanju klerikal-cev posestnik in trgovec Josip Hvala. Prvi podžupan pa je Peter Batič. V obćinskem starešinstvu je 16 na-prednjakov in vštevši župnika, dva klerikalca.
Dan naraščaja v Kobaridu. Oo-riška sokoKka župa priredi dne 25. t. m. dan naraščaja v Kobaridu. Ob-enem se vrši II. javni nastop koba-riškega Sokola. Nastopi tuđi teknio-valna vrsta (j. S. Z., ki je tekmovala v Pragi. Naše prireditve se udeleži tuđi nekai Sokolov iz Ljubljane z za-stopstvom Slovenske Sokolske Zveze.
Ciganska nadioga. V Vrtojbi je že delj časa kampirala številna ciganska tolpa. Cigani so popravljali kotle. kose, srpe in nože, Ciganke pa so lečile babjevernim ženskam. mladim tn starim, srčne bolečine. Delali so vsi pri tem prav dobre kupčije, in da ni posegla vmes pravočasno žen-darmerija, bi kmalu ne bilo v ćeli vaši repa kuretnine in bi bili primorani prebivalci kupovati umetno masi in nadomestiti slanino s trdimi skoriami. Žendarmerija je aretirala več članov in članic te odlične droŽ-be. ostali ciganski sotrudniki pa so irginili in si poiskali drug teritorij za svoje požrtvovalno delo.
Obćintki %vwt tržaiki ima danes zvečer sejo, v kateri bo nadaljeval socijalni demokrat Ćernivc svoj ob-strukciski govor proti timavskemu nacrtu vodovoda za mesto Trst. Qo-voril bo bržkotne ćelo sejo-
VI ste vi, oni wo pm oni. V kavar-ni »Flora« na Velikem trgu v Trstu je bila v soboto zvečer večla družba Slovencev. Gosti so bili v Živahnem pogovoru in so precej glasno govorili.      Njim nasproti je sedela večja
laika družba, ki je bila očividno pijana in je že kazala znake pijanosti s tem, da so gosti peli, vpili, tolkli in razsaiali. Naenkrat priđe k slovenski mizi stražnik št. 363 in ukaže oblast-no Slovencem, da ne smejo tako glasno govoriti. Na vprašanje slovenskega gosta, če smejo Lahi pa tako vpiti, je odgovoril redar: »Vi ste vi, oni so pa oni!«
Smrt na cesti. Snoči se je zgru-dila na cesti Becheri v Trstu 701etna zasebnica Marija Brunel. Ko so jo mimoidoči dvignili, je bila žena že mrtva.
Ruska topničarka v Trstu. Vče-raj ob pol 6. zjutraj je odplula iz tr-žaškega pristanišča ruska topničarka »Donec*. Topničarka je bila v Trstu pet dni in je odplula na Reko.
Predrzno priznanje. Strojnik, 371etni Ivan Kos, je naletel včeraj v Trstu svojo ženo, ko je govorila ta posebno zaupno z nekim mladim člo-vekom. Ko je pristopil, je vprašai ženo, kdo je ta mladi človek. Ona T>a mu je predrzno odgovorila: »Moj ljubček*. Ljubček Je nato nepričako-vano priznanje iznenađen pobegnil, Kosa pa je prijela taka jeza, da je dal ženi tak odgovor, da so jo morali od-peljati težko poškodovano v bolniš-nico.
Volilci! ]Yapre9njaki!
Kakor znano, so klerikalci v zadnjem zasedanju deželnega zbora pri-zadejali ljubljanskim mestnim volil-cem nov udarec s tem, da so sprejeli /nkon. i^o katereiTi bo volilo v Ljubljani pri prihodnjih deželnozborskih volitvah čez 600 okolićanov. Umest-no jeT da je s tem dejstvom poskočila vrednost in važnost vsakega posa-meznega glasu volllcev v mestu. Vo-lilni imenik, ki ga je včerai izpostavil mestni magistrat, pa kaže že na prvi pogled velike pomanikliivosti. Več na§ih na.iboljših pristašev je kratko-malo izpuščenih. Veliko klerikalnih volilcev je v njem, ki jim pravica za volitev ne pristoja. Naprednjaki! Prepričajte se vsi, če ste v volilnem imeniku ali ne! V osmih dneh poteče že reklamacijska doba in potem je vsaka pritožba zastonj. Pojdite pogledat imenik ali na magistrat, ali pa v tajništvo »N. N. S.« Tuđi lahko pišete na tajništvo >N. N. S.« dopisnico, na kateri opozorite naše.
Dnevne vesti.
~t- Jugoslovansko vprašanje in habsburška monarhija. Govorili smo v našem listu že o knjigi »The Southern Slav Ouestionv., ki jo je spisal znameniti angleški publicist Seton-\Vatson (Scotus Viator). Znamenitost tega spisa obstoji iz dveh delov: knjiga podaja mnogo zanimivega ina-terijala o jugoslovanskih razmerah, ki so širšemu svetu prav malo znane, in presoja kritično te razmere. Pisatelj je s tem delom opozoril zapadno Evropo, Angleško, Francijo, pa tuđi Nemčijo na Jugoslovane in njih veliki pomen za habsbuško monarhijo. Znano je, da stoji pisatelj na Mališču, cU je jugoslovansko vprašanje za habsburško monarhijo na-ravnost usodnega pomena in da je vsa bodoenost monarhije odvisna od rešitve tega vprasanja. Dunajsko ča-sopisje se za to knjigo ni dosti zme-nilo, a temu se ni čuditi, saj izhaja pravzaprav samo za stalne goste na Schottenringu in obiskovalke »Gan-sehaufelna«, sicer pa se odlikuje po izredni praznoti in v elegantni obliki prezentirani nevednosti. Tuđi temu se nihče ne čudi, da avstriski hofrati in drugi birokratični stebri bodočno-sti naše monarhije, nimajo ne znanja o jugoslovanskih razmerah, ne vpo-gleda v gibanje raznih sil, niti sploh zmisla za ta težki problem. Komur se zdi virtuozna izvežbanost v se-stavljanju partikularijev višek politične in upravne modrosti, od tega se ne more zahtevati niti dobrega opravljanja tekočih uradnih poslov, kaj sele razumevanje kompliciranih političnih problemov. Zdi se nam pa, da je Jugoslovansko vprašanje ćelo našim vojaškim krogom prava terra ineognita, dasi je brez dvoma, da do-ločajo vojaški krogi splošno smer avstrijske politike, zlasti z ozirom na Balkan. Ta vtisk namreč napravlja recenzija, ki jo je »Armee-Zeitung« priobčila o Seton-Watsonovi knjigi. >*Armee-Zeitung«c kar strmi nad to knjigo in je vsa iz sebe zaČudenja in občudovanja, kak materijal je zbral ta angleški časnikar in kako luč je ta Anglež s svojo knjigo prižgal H-sthn, kl se ilh Jugoslovansko vprašanje naibol) tiče, tištim, ki so poklicanl delatl na to, da se lugoslovanskl usodnl problem ugodno resi za naso monarlriio. Kar je podal Seton-Wat-son v svoji angleški knjigi, to je se-veda vsakemu slovenskemu politiku v glavnem že davno znano. Za glasilo avstrtfsklh voiaiklh krogov |e pa to aekai popolnoma novega In pravo nakrHie. »Armee-Zeitung« ka- ne najde dovolj besedi, da bi označila
veliki pomen tega angleškega dela in nekako sram jo je* da je moral priti tujec z Angleškega, da seznani Av-strijo in njene vodilne kroge z jugo-slovanskim vpraianjem. Ta recenzija imenovane vojaške revije je nekaj vredna: v njei namreč tiči priznanje, kako strašno malo poznajo iugosiovanski problem tišti, ki ga naj resilo na dobro Avstrije.
4-    Gregorčič   in Aškerc.   Izza
starih časov je ohranjena fotografija, na kateri sta naslikana roko v roki Simon Gregorčič in Anton Aškerc. Ta slika je spomin na one čaše, ko si je Mahnič z ubijanjem narodnega življenja v Slovencih pridobival simpatije nemškutarskega Missie in si pripravljal ter gladil pot do škofov-skega dostojanstva. Poleg drugih je imel Mahnič posebno v delu Gregor-čiča in Aškerca, ki jih je preganjal z vso besnostjo in brutalnostjo krvo-ločnega inkvizitorja. Gregorčič je bil mehak človek, ki ga je Mahničevo početje gnalo v obup. Aškerc pa je bil kremenit in se ni uklonil, nego s krepko pestjo udaril nazaj. Aškerc in Gregorčič sta se dala fotografirati roko v roki — kakor sta bila različ-na po značaju in po nazorih, v enem oziru sta bila edina: v obsodbi Mah-niča. A kaj vidimo dandanes? Ravno tišti Ijudje, ki prisegajo na Mahniče-va načela, ne puste Gregorčiča niti v grobu pri miru in sramote njegov spomin s tem, da ga reklamirajo za-se. Gregorčič v taboru ljudi, ki prisegajo na Mahničeva načela! Tu pač vse neha! I^erikalci pravijo, da Gregorčič in Aškerc v zadnjih letih ništa bila več prijatelja. Mogoče da se je njim prijateljstvo res ohladilo, saj sta bila dve popolnoma različni naturi in je vsak hodil svojo pot — mnogo sploh ništa nikoli prišla v do-tiko in se ništa kdove kako dobro poznala — a edina sta bila vedno v obsojanju tistih načel, ki jih zastopa klerikalizem. Naravnost predrzno pa je. če zdaj pišejo klerikalni listi, da Gregorčič ni bil preganjan. Treba ie vzeti Ie v roke »Rimskega katolika« in »Slovenca-, pa se vidi, kako so duhovniki zlobno in krivično napadali in preganjali Gregorčiča. Treba je vzeti v roke Ie druge liste in prašati še žive priče, da se izve kako je bilo Gregorčiču nazadnje še maševanje prepovedano in na kako sirov in sramoten način so mu cerkev pred nosom zaprli ter ga tako pred ćelo faro ponižali. Da Gregorčič ni takrat snel duhovskega ovratnika in ga svojini preganjalcem ni vrgel v obraz, to je najboljši dokaz, kako mehkega značaja je bil. Klerikalci so Gregorčiču zastrupili življenje — zdaj pa ga reklamirajo za-se, ga hočejo spravljati v nasprotje z Aškercem in kvasijo, da so vse vesti o Gregorčičevem preganjanju »že stokrat ovržene literarne fraze in laži.« Če to ni preganjanje, kar so duhovniki storili Gregorčiču in Aškercu — kaj pa je pri teh Mahni-če^'ih čestilcih še preganjanje? Sicer pa je Gregorčič sam najboljša priča, kako je občutil početje Mahniča in njegovih somišljenikov okrog »Slovenca«. Polnih dvajset let po Mahni-čevi gonii je Gregorčiču še krvavelo srce zaradi krutih krivic duhovskih sobratov. To izpričuje pesem, ki jo je zložil Gregorčič dvajset let po ti-stem preganjanju in ki se glasi:
Mahniču!
Oj srce ti kraško, Oj srce ti skalno, Dobro si zadel me
V  to srce prežalno. Zamahljaj strupeni Se ti je posrečil.
Z drugim ne, a s tem si Se ovekovečil. Hotel, »brate dragi«, PaČ si me ubiti, — Pop nekdaj Ie skromni, Pop zdaj ponositi! Dobro si naperil Strelo otrovano. Bistro si pomeril. Zlo zadal mi rano! Še srce krvavo Je od tega vdarca. Zdaj pa oporoko Čuj od mene starca: Oj srce ti kraško, Oj srce ti skalno, Tebi v zapuščino Dam srce to žalno. Ven tvoj kraški kamen!
V  tć srce to moje — Ves tvoj strup zapuŠčam Ti in bdli svoje!
15./5. 1902,
S. Gregorčič.
Ta pesem priča dovolj. Dokler je OregorČič živel, so ga proglašali za izmeček in sramoto duhovskega stanu. Njegove nežne pesmi za brez-verske in nemoralne, ga podili iz svoje srede, ga sovražili in zatirali, a ko je legel v grob, so začeti ti isti Ijudje licemersko kremžiti obraze in so jokali za možem, ki so ga sami ubili, zdaj pa se drznejo pisati, da vse, kar se piše o preganjanju Gregorčiča, so »že stokrat ovržene liberalne fraze in laži.«
190 itcv.            9                                                                                SLOVENSKI   NAROD.                    __________________________________________>tran S,
"+* Mahničev duh. Klerikalni di-:aki s Primorskega so te dni zboro-vali v Gorici in sicer pod protektoratom nekaterih znanih klerikalcev. porodilo v »Slovenca« kaže, da je Hilo to zborovanje prav mizerno. Omeniti hoćemo le eno stvar: Dr. ^avletič in dr. Brecelj sta klicala na -omoč Mahničevega duha. Dr. Pav-:a je zatrjeval, da je Mahničev duh ^cdaj prodrl v najširše vrste dija-<tva. dr. Brecelj pa je rotil dijaštvo, ~aj ostane zvesto Mahničevim kato-iskim načelom. Mahničev duh! Ce ;ta imela Pavlic# in Brecelj v mislih
IMahničeva načela, ki jih je spoznati •z rrjegovega    pjevanja    zoper   naredno misel,  njegove  denuncijacije, ^iegova obrekovanja in njegova na-•oicevanja,    če    jima  ugaja  njegova idobija.     potem  moramo     priznati. ;.: je Mahničev duh sedaj res prodrl najširše    vrste    klerikalnega    di-:va in da   kaže to dijaštvo čudo-;e talente za delovanje po Mahni-levem načinu. Katolicizmu pa s tem
I-e bo pomagano, toliko manj, ker je zdanje klerikalno dijaštvo versko - polnoma indiferentno, kakor tuđi ^romna večina katoliške imefigen-ce. O dr. Brecelju je znano, da je bil *nđi v mladih letih res veren človek »r morda ie to tuđi dancs; tod in tam se dobi še kak mohikanec take-za. kova, toda to so izjeme. Klerikal-?- fnteligent ie kakor klerikalni di-uis ciiričen materi jalist, ki mu služi tatoliška krinka samo v to. da si na-r>rej pomaga in ki se iz Mahniča rav-•»n tako norca dela. kakor iz Jegliča. Vi preden drjak ima svoje ideale, k'erikalnemu dijaku pa je lastni dobrobit edmi ideal. To ?e razloček med napredno mladino vseh struj in •«ed klerikalno mladin
—     Klerikalizmu    na Hrvaškem ne rase pšenica. V    Hrvatski    je na-n*a! župnik dr.  Cenkić serijo član-krv. ki nam dajejo globok vpogled v
'■-:valno gibanje na Hrvaškem. Iz-ja dr. Cenkića pričajo. da klerikalizma na Hrvaškem ne cveto b: »■nžice.    Cenkić   piše    med drugim:
Poskušali smo s > Hrvatstvom«: •ftrv. klerikalno glasilo.) Ko je izšlo, e ostalo vse delo na ramah dr. Mar-rheitija, mene. bolnega Suše in po-■ mega Plevnjaka. Kdo se je dvignil ti * Hrvatstvu«? Duhovniku Kas-»e so se zbrali z velikim samozata-tvanjem okrog lista nekateri iajiki. V>. list se je vedno boril s financija 1-frimi težkočami. Ćim je prenehala dajarti darežljiva roka Posilovićeva tn3<tUkolova), bilo je tud? listu konec.
-  -\r» osodo je imelo >Jutro .    .Mla-- si katoliški časopisi se valjajo v
u deficita. Pričeli smo s *tĆatoti-
zvezo*.   Potrebovali smo pred-
*ainika. Jedva smo ga našli. No. tuđi
*a ie odstopil.   -Pijevo  društvo*   zi-
•  ^tari in bi že zdavna propadlo. ako
-    ne bik) požrtvovalnosti    starega rasa in nekaterih bivših  *Doma-
r ;eev*. A naše katoliško tiskovno :ru*tvo? Glavni njegov delničar je đr. Pazman. ki je že vse svoje pre-moženfe vtaknil vanj. a drugi poleg "ie?a ie g. Kreinz. upravitelj >Kato-*ške tiskarne<. >Sej vemo. knker ''*.- Ko se je šio za to. da ustanovimo ?razito katoliško stranko prava, ^o se fuzi jon i rali s frankovci. Ta-•rat je nam bilo treba globoko seči
•   žep. Pisec teh vrst je prevzel na-*e natogo, da zbere nekaj denarja na j'avni sknpšcini.   Toda bili so   »rari -a-rtes*. (redki  plavac),    ki  so    kaj čaH. Imamo rnladinsko organizacijo, mamo marijanske kongregacije, eno
Jve katoliški društvi za deco. no,
e to slabo stoji.    Nam  katolikom
^iaj  še  nedostaja  potrebnega  zna-
n;i.    nedostaja    nam      organizacije,
-   njka nam lajik - voditelj, a kar je " :vno. nimamo    pripravljenosti    za "*ve. Brez denarja    ni    mogoče    v
iernem ćasu ničesar trainega do-
. . In sedaj hoćemo še obračunati
"■ franko prava in ponovno osnovati
• ^-ikalno  stranko,  ki   bo     imela     v
r'em krilu par kaplanov, nekaj va-
n dobričin, župnika in četico kato-
kov lajikov, ki ne bodo smeli priti v noben dostojnejši lokal, ne da bi se
m po zaslugi disorientiranih popov "'t klicalo »abcug furtimaši«! — Če *es vse to, kar navaja dr. Cenkić. potem so hrvaški klerikalci res «^ožci!
-f Sokolski zlet na Bledu.  »Na-
Ini  Listy«  prinašajo jako  laskavo >ćilo o  sokolskem   zletu   na   Ble-1u. Obenem pa rudi obsojajo napad «terikalcev na to sokolsko    priredi-
—  Koncert za mestne reveže v 4-^nioou«.    Vodstvo hotela   * Union« "rfS obvešća. da se je obrnilo glede ^ovenskih    lepakov    brzojavno    na -nravo gođbe v Celovec, a    da   je
!o od tamkaj akaz, da naj bodo
I^oaki samoneraški.   S tem je stvar 1 Slovence jasna. — Vobanjenje za vohuni   naših blasti postaja že smešno.    Nic ni-io proti temu. ako se skuša iz-ti prave vohune.bedastoinsmeš-m je, ako se v vsakem tujoi, ki "riđe z onstran, črnožoltih mej, sumi ^varnega votnma. Te dni se je mu-
dil na Bledu in v Bohinju profesor slavistike na belgradskem vseučili-šču dr. Aleksander Đ e 1 i ć , mož, ki živi samo znanstvu in ki mu je všaka politika Španska vas. In tega mo-ža — nota bene profesorja — so naše brihtne oblasti zasledovale, kakor nam poročajo, kot nevarnega vohu-na. l^a pomirimo razgrete živce skrbnih naših oblasti, povemo, da se nahaja dr. Belić na Reki y družbi z znamenitim poljskim učenjakom in slavistom dr. Boudouin de Cour-tenayjem, s katerim hočeta skupno studirati čakavsko narečje v hrvatskem Primorju. In ime tega poljskega učenjaka bo morda ven-darle znano komu izmed naših biro-kratov.
— Cvetllenl dan 1912. Sedai raz-pošlje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda svojim podružnicam in »Slovenska sokolska zveza« vsem pri nji včlanjenim društvom okrožnice glede prireditve cvetličnega dneva. — Enako pozivlja ^Organizacija svobo-domtselnega dijaštvu vse napredno dijaštvo, da se vrši pri četkom septembra v vsakem narodno - zaved-nem kraju cvetlicni dan v korist obrambmm, si>kolskim in dijaško-podpornim namenom. V Ljubljani pa se bo vršil cvetlicni dan v sobo to, dne 14. septembra popoldne in vso nedelja, dne 1S. septembra t. I. Po-vsod naj se brez odloga osnujejo pri-pravljalni odbori in naprosijo narodne gospe in gospodične za sodelova-nje. Vsak kraj naj tekmuje z drugim, kdo bo več zbral v to domoljubno korist. V Ljubljani se je že konstitu-iral izvrševalni cxlbor centralnega vodstva, ki bo vodil po danih direk-tivah ogromno delo za I. vsesloven-
-"■:■■  j.. • v~n:    \v.. :omsk -
pnpravijalni txlbor za ljubljanski cvetlicni dan ie že pridno na de-lu. September je pred vrati in treba se je brez odloga odločiti k priprava m.
—   Novi    stokronski    bankovci. Neues WTiener Tagblatt    poroCa. da
bodo jeseni izdali nove stokronske bankovce. Avstro - ogrsko banko so do tega privedH tehnični vzroki. Novi stokronski bankovci bodo eno-stavnejši.
—  Rodbinski praznik.    Ci. Fran in gospa  Amalija  Š e š a r k praznu-jeta jutri v četrtek   štiridesetletnico svoje poroke pri svojem sinu g. dr. Beli^ešarku. zdravniku v Mokrono-gu. !>e na mnoga leta!
Iz Višnje gore. Praznovanje ce-sarjevega rojstnega dne se je vršilo v Višnji gori na najsijajnejši način. Na predvečer bila je razsvetljava po mestu; na Olavnem trgu igrala je pa godba gasilne^a društva Višnjegor-skega pod vodstvom g. kapelnika J. Skerbinca. Takoj drugo jutro ob 9. uri vršilo se je pred Oasilnim do-morn odlikovanje gasilca Ign. Pajk z ča<;tno kolajno za 251etno zvesto delovanje na polju gasilstva. Ob 10. uri se je društvo udeležilo korporativno z godbo vred sv. maše. Po-poldan se je vršila ljudska veselica pod cesarsko lipo na Glavnem trgu in 7večer bila je umetna razsvetljava in bengalični ogenj. Pri tej veselici sodelovala je ves čas na novo ustanovljena godba tukaišnjcija gasilnc-ga društva in moramo pripomiiti. da se je pod spretnim vodstvom :. kapelnika Janko Skerbiuca \ tako kratki dobi izvrstno izvežbal' Ude-ležba bila je zelo velika. Obei rn se prav izkreno zahvaljujemo vsem istim, ki so pripomogli k tej v•• selici, kakor tuđi različnim darovale m.
Iz Đegunj na Gorenrskem Čudna je bila ena izmed zadnjih ncdelj-skih pridig. še bolj čuden župnik Jaka. Ona precej bakrena rdečica na njegovih licih. edina napaka nie-govega tako twhkega obraza, je ob-iedeia v lahno rožnato barvo. besc-da se m« je tresla, prsti drgetalt. In ženske, katerim žunnikova zunanjost drugače ne ugaja — kako so te red-ke! — tuđi te so bile mnenja, da je župnik krasen, očarujoč. Pa je sledila grda pridiga o dolgih in hudobnih jezikih kot uvod k temu, kar je župnik navedel pod -še nekai . Pod tem ooglavjem je trdil, da je vse to. kar se govori in piše o niegovih noćnih izprehodih in ljubavnih štorijah. grda laž. Poročali smo že v 28. številki Sfov. I >oma , da sta dva domaća fanta zasačila župnika Jaka pozno ponoći v družbi device v srpa mi pod kozolcem. videla. kako je župnik urno pobrisal pete v farovž in prepusti! družico sramoti in zapuščenostt. /upnik Jaka pa je bil tako drzen. da ie pred ćelo faro proglasil to za laž. Med tem ko se čudimo tej drznosti, iz)avljamo proti župnikovim bese* dam na prižnici, da neomafno vztra-jamo pri svojih trditvah, navedenih v zgorai onienieni številki »Sloven-sketea Doma«. Naša obdolžitev je huda in gorostasna — brezimnih pišem ne pisarimo — tako da je Pre-svitli v Ljubljani zahteval od župnika, da naj se lepo opere, če ne — adijo begunjska fara! In župnik Jaka ni tožll ne »Slov. Doma*, ne drugih listov, ne priC. Ni upal tožiti, tako je bil prepričan o svoji krivdi.   K sreća
ie začel poslovati s 1. avgustom posredovahu urad — župnikova zadnja nada.   Tja je tiral osemnajstletnega fanta, pričo župnikovega    mišmaše-vanja pod kozolcem.    Po ogromnin aepostavnostin, grotniah itd. je izšel v »Slovencu« dopis in izjava^— žup-nikovo pranje. Oglejmo si ga!   Župnik tam priznava, da ie res »sprem-UaJ neko osebo« (aha! Zakaj ni zapi-sal, da ta oseba ni bila v hlačah?«) Mi smo trdili, da je bil ž njo pod kozolcem   in  pri  tem  vztrajamo  in  da župnik  tega ne  zanika, govori     ćele knjige.  Fanta sta ga  res  videla tam in eden je to izpovedal    pred    posr. uradom pod prisego. Izjava sama, ki sta jo podpisali ornenjeni priči, je de-loma izsiljena, deloma pridobljena  s pijaco in že z ozirom na to, skrajno dvomljive vrednosti. Sicer pa ta izjava pravi samo, da priči ništa vide-li, da bi bil župnik pod kozolcem pu-stil lilijo nedolžnosti in zato da je po-ročilo v >Slov. Domu«    lažnjivo    in hudobno zavito. Kdo pa je kaj take-ga trdil? Vprašali smo takrat le in še danes vprašujemo:  kaj    ste    vendar imeli opraviti z ono žensko pod kozolcem?  Ali  ne  zavijate   vi   resniee, ko se perete zaradi dejanja, katere-ga  vas  nismo obdolžili?  Je  to  znamenje skrajno slabe vesti,    posebno Ce pravite v »Slovencu, da     \e    v Begunjah nekaj liberalne Ijulike    za kazen za naše (to je župnikove) gre-hel« — Pa odprimo    starejše    registre!    Ali ste že morda pozabili, da ste spremljali isto žensko osebo dne \Z. marca    1911 ob    3/4l. ponoći    in preje   in    pozneje    Še    neštetokrat. Oprostite g. župnik,    če se nam pri teh spominih nehote    zopet    vsiljuje ono vprašanje: Kaj ste vendar imefi zadnjič opraviti z Uto    žensko    pod onim kozolcem? Kdo je bežal izpod nekega okna v Poljčah cez    drn    in strn. skozi koruzo in žito 16. avgusta 1911 ob "Vtll. ponoći. Pa ja ne vi, jr. župnik?    In tako naprej    in    nazaj! Eno vam povemo: Ni naš namen, da bi vas spravili iz Begunj. ne, hoćemo le  pokazati   ljudstvu,   kakšna  je  du-hovšeina pod crno haljo in če boste ostali še rned nami, bo naše delo tem ložje.    ker je    res    težko    dobiti    na Kraniskem župnika, ki bi nam nudil tolikrat tako priliko in v vseh    mo-gočih  izpremembah.  Mi  smo  z  ono izjavo zadovoljni, če je škof, je drugo vprašanje. Mesto da se perete na tako otročji način stopite raiši pre-denj in molite:    Odpusti. o Gospod, meni  grešniku  (glej    Slovenca<)  po neskončnem usmiljenju Tvojem!
Nočni mir na Bledu. »Slovenec^ se pritožuic, da je bil u sokolskem zletu na Bledu ćelo noč vrisč in da je godba še ob tretji uri nemir de-I^la- »Slovenec < nam lahko verjame, da se letoviščarji zaradi tega ni$o pritoževali, saj iim je bil sokolski zlet v prijetno zabavo in razvedrilo. Pač pa se letoviščarji na Bledu in po vsem Gorenjskem pritožujejo zaradi neprestanega zjutranjega zvonenia. Skoro sleherni dan jib prebudi ob 3. uri zjutraj zvonenje ali pritrkavanje. Ob A. uri zjutraj pač ni treba z zvo-nenjem vzneminati letoviščarjev. vsai priliajajo ti na deželo. da se razvedre, zabava jo in pokrepčajo, ne pa da jih nadlegujeio noč za nočjo z zvo-nenicin. A menda je to zvonenje posebno veselje čukov. ki letoviščarjev seveda ne maraio, saj se iz njihovih ust ne sliši drusreira kakor večni prckleti zomcrfrišler^, kar naprav-lja seveda zelo priieten vtisk na vsa-cegn letoviščarja.
Elektroradio^raf »Ideal«. Le še dancs vidi se krasna, zanimiva naravna slika »Oiympiiske igre v Stockholmu«. Slika se predvaja v 4 delih in je film dolg 600 metrov. — Ražen te in še raznih drugih slik je posebno poudariti lepo senzacijsko ameriško dramo »Teleirrafist forta« in pa velezabavno ameriško veselo-igro »Kar je enemu prav«. Cei spo-red ie jako izbran in priporočljiv.
Nerodni vojaki. Snoči je neki prostak 17. pešpolka v gostilni na Radeckega cesti št. 2 nekaj pil, potem pa začel razgrajati in ni hotel zavžitka preie plaćati, da so pokli-cali stražnika, ta pa je poslal po vo-jaško patruljo in predno je ta prišla, ie vojak poravnal svoj doli? in mirno počakal patrulje. — Isto noč sta se dva prostaka 47. pešpolka spustila v Slomškovi ulici z nekim poslovod-jem v mali prepirček, h kateremu je prišel neki civilno oblečen Častniški sluga in zakričal: »Hauts zam«, na-kar sta ta dva dobila pogum ter začela tako kričati, da so pridrli na krik iz bližnje gostilne Še drugi vojaki in začeli civilistu žugati in ga zmerjati s »Hund« (psom), dokler ni prišel stražnik in vse vojake pomiril. le civilni častniški sluga se je spustil vanj ter varnostnemu organu na le-vi roki poškodoval dva prsta.
Pes napadel Je včeraj popoldne v Florjanski ulici mitniškega pazni-ka Jakoba Anzla, ko se je peljal s kolesom. Zgrabil ga je desno nogo, a ga k sreči ni nič poškodoval. Lastnik psa je znan.
Chi Maznega. Včeraj je prišel na postajo v Borovnici prostak 5, do-
mobranskega polka iz Pulja Nikolaj Jedelinič ter zadal tamošnjemu pro-metnemu uradniku z bodalom tri zabodljaje. Jedeliniča so prijeli in ker se mu je omračil um, prepeljali snoči s spremstvom v ljubljansko garnizijsko bolnišnico. Kake so urad-nikove poškodbe, nam dosedaj Še ni znano.
Ubegli natakarski vaienec. Včeraj je hlapec v kazini Matija Korenje pogrešil iz žepa 10 K denarja. Sum se je takoj obrnil na restavracijskega vajenca Otona Regenfelderja roj. 1896. leta na Isoli v Istri. Dečko je danes mesto v službo, šel na južni kolodvor, kamor ga je njegov souslu-žbenec sledil ter zadevo javil tam službujočemu stražniku Večerinu, ki je vajenca odvedel na magistrat, k jer je tat vino priznal. Oddali so ga sodisču.
S ceste. Ko je včeraj hlapec Alojzij Markovič po Karlovski cesti peljal pet oseb, med katerimi je bil tuđi neki trileten otrok, se je konj začel plašiti električnega voza, nakar ga je Markovič ustavil. Nato pridir-ja za njim hlapec Fran Mikec in za-dene s tako močjo v Markovičev voz, da je vseh pet padlo na hodnik. Pri tem se je triletni dečko poškodoval na čelu, en moški si je pri padcu raztrgal hlače, ena ženska pa jopico. Proti Mikcu je vložena ovadba.
Kolo je bilo ukradeno dne 15. avgusta v Dravljah iz neke drvarnice posestnikovemu sinu Franu Zajcu iz Dragomlja pri Kamniku. Kolo je tvTdke ^Pretiosa<'t crno emailirano, prostega teka, ima navzgor zakrivljeno balanco, kolesi imata v sredi rdeče crte ter manjka pri zadnjem ena napirača. Kolo ie vredno 120 K.
Deiavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpelialo v Ame-riko r>9 Slovencev, 40 Makedoncev in 17 Hrvatov; nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov. 25 Hrvatov se je pripeljalo iz Ncmčije.
Izgubljeno in najdeno. Delavka v tobačni tovarni Antonija Balanova je izgubila crno ročno torbico; rav-notako torbico je izgubila tuđi mo-distka Ana Eberletova. — Župnik v pok. gosp. Anton Berce je našel zlato verižico. — C. kr. kancelist Jožef Černivc je našel zlato brožo, kakor tuđi šolska učenka Helena Černivče-va. Brožo dobi izgubiteljica pri naj-ditelju v Ilirski ulici št. 21.
Volilski imenik
u domloilie UozUe volitve
Je od 19. do  v&tetega 26. t. m. v posvetovalnlci na magistrata raz položen.
Naprednjak! I                  Somišljeniki \
Pnepričajie se, fce ste pra-s    vilno vpisani v imenik.    ::
Narodns obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda   je
poslal Rosp. dr. Ivan Pimnik, odvet-nik v Krškem, 10 K iz poravnave neke kazenske zadeve. — Pokojni deželnosodni svetnik v Gorici gosp. Karei Fiegl je volil Ciril - Metodovi družbi za njen vrtec v Pevmi 200 K. Vsoto je poslal zdravnik gosp. dr. Ernst Dereani. kateremu jo je izročil gosp. dr. Josip Stanič, odvetnik v Gorici. — Gdč. Marica Vranjek, učiteljica pri Sv. Martinu je nabrala na svatbi svojega brata gosp. Jenkota in gdč. Pepce Pečnikove v Kranju 9 K. — Z jezikovne meje v Hočah je poslal gosp. gostilničar Gselman 6 K narodnega davka. — Gosp. Matija Marinček. c. kr. notar v Tržiču. je poslal 20 K po naročilu gosp. Janeza Rozmana. posestnika v Zvircah. kateremu gosp. dr. Triller, odvetnik v Ljubljani, v neki kazenski zadevi ni nič računil. Hvala!
Ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Slovenjgradec in okolico ustanovni občni zbor bo dne 25. avgusta ob pol 4. popoldne y Jmartnem v prostorih gosp. Ferdinanda Kaca.
Društvena naznanila.
Mladina v Ljubljani in okolici, vzdrami se! Po vseh krajih slovenske dežele se probuja mladina, se navduŠuje in organizira, da tako skupno dela za ubogi tlačeni slovenski narod. Tuđi madina v Ljubljani ne srne zaostati za drugimi. Mladin-sko izobraževalno društvo »Bratstvo« priredi v »Narodnem domu« v Ljubljani v nedelio, dne 25. avgusta velik mladinski shod. Začctek ob 10. dopoldne. Pridite vsi in agitirajte za obilno udeležbo.
Kdo se ne spominja z veseljem kako lepo se je razvila »Narodna delavska organizacija« v Ljubljani! Skoda, velika narodna škoda, da je vladna roka tako lepo procvitajočo organizacijo razpustila. V Trstu pa se je »N. D. O.« razvijala   ter slavi
ietos petletnico obstanka. Z navduše-njem    mora    navdajati     slehernega Slovenca,    ko čita    poročilo o tako krasno se razvijajoči  »N-  D. CX«  v, Trstu. Slovenci na Štajerskem, Ko-roškem  in   Kraniskem,  pohitite dne 1. septembra t. 1. v Trst k slavnosti petletnice »N. D. O.«, brat k bratu, trpin k trpinu,    da    se ob vzgledni tržaški organizaciji navdušujemo za enako narodno delo tuđi po ostalih delih Slovenije. Kdor čuti s slovenskim delavcem,   kdor ceni njegovo narodno zavednost, ta bo pohitel dne 1. septembra v Trst. — Iz Ljubljane se priredi poseben vlak, če se ^oglasi dovolj  udeležencev.  Vlak  bo šel   iz Ljubljane v nedeljo,  dne  1.  septembra zjutraj ob pol 7. ter dospe v Trst ob pol 10. dopoldne, kjer bo na k6-lodvoru slovesen sprejem in se vrne po končanih slavnostih ponoči nazaj v Ljubljano. Natančen spored se še objavi. Cene: III. razred 6 do 7 K; II. razred 10 do 11 K iz Ljubjane v Trst in nazaj.Natančne cene se še doloci-jo. Cim več udeležencev bo, tem ni-žje bodo cene. Navadna cena za po-štni vlak iz Ljubljane v Trst je 5 K 80 vin., s posebnim vlakom pa bi stala vožnja približno ravno toliko, a tja In nazaj.    Za    prireditev posebnega vlaka  se je sestavil poseben  izletni odsek društva »Bratstvo« v Ljubljani (»Narodni dom«), ki bo imel vsak dan ob 7. zvečer v društvenih prostorih sejo. da se vse točno pripravi in uredi. Priglase je naslavljati: Izletni odsek    društva    »Bratstvo« y Ljubljani, »Narodni dom«. Ustne prijave pa sprejema in daje    pojasnila čez dan od 9. dopoldne do 6. zvečer predsednik gosp. Trampuž v Ljubljani, Frančiškanska ulica 12/1. (zraven uredništva »Slovenskega    Ilustrova-nega Tednika«). Agitirajte za obilno udeležbo in priglašajte se.
Klub slovenskih bicklistov »Ljubljana« priredi dne 25. avgusta ob priiiki proslave desetletnice ob-stoja bratskega kolesarskega društva > Sloga« v slučaju ugodnega vremena izlet v Idrijo. Zbirališče ob pol 5. zjutraj pred društveno sobo v Lattennanovem drevoredu. Odhod ob 5. Gg. elani se prosijo, da se izleta mnogobrojno udeleže. — Odbor.
Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi v nedeljo dne 1. septembra veliko slavnost na Opči-nah in to ob priiiki društevne petletnice in vseslovanske dirke. Dirkalo se bo iz Ljubljane. Na slavnosti sodelujejo razna pevska društva in narodna proseška godba. Na programu je: petje, godba, razdelitev na-grad. slavnostni govor, ki ga bo- imel predsednik juriie gosp. deželni posla-nec in učitelj Štefan Fajdiga, in ples, ki bo trajal do polnoči. Torei v nedeljo. dne 1. septembra vsi na Opčine.
Književnost.
— »Konserviranje sadja irt vsakojake povrtnlne za domačo vpo-rabo« je naslov pravkar izišli knjigi, ki jo je spisal J. Župan. Pisatelj nas seznani najprej z raznimi kuhalnimi sistemi v neprodušno zaprtih stekle-nih kozarcih. Tem sledi mnogo re-ceptov za narejanje kompotov, sad-nih sokov, strjenin in mezg, testenim in sira. Ne manjka tuđi navodil za napravo jagodnih vin in likerjev. — V II. delu se peča gosp. pisatelj s po-vrtninskimi konservami. — Take knjige dozdaj Slovenci še nismo imeli, akoravno smo io zelo pogrešan. Posebno dobro bode služila našim gospodinjam, ki sličnih nemških ne morejo rabiti. — Cena knjigi je 1 K. po pošti 10 vin. več. Naroča se v »Narodni knjigarni« v Ljubljani.
Razne stvari.
*  Naš cesar za ponesrečence pr! potresu na Turškem. Cesar je daro-val   za  ponesrečence pri  potresu  v Dardanelih 10000 kron.
*  Pametna    naredba.    Iz    i^ima poročajo:    Vojni minister    je častni-kom prepovedal fungirati pri dvobo* jih kot priče.
*  Odvetnika    ustrelila.    Iz New Yorka   poročajo:     Odvetnika Facha je v njegovi    pisarni    ustrelila neka blazna ženska, ker je ni hotel zago-varjati.
*  Poleti — zmrzniL »Nar. Hlas-nik« poroča: V Segedinu je legel gostilničar Štefan Scinula v pijanosti v ledenico. Kmalu nato je na ledu za-spal in drugega dne so    ga    dobili zmrznjenega.
*  Velike tatvine v vojaškem ar-zenalu. Iz Petrograda poročajo:    V vojaškemu arzenalu v Taškentu  so zasledili velike tatvine patron. Neki podpolkovnik jih je kar na    debelo prodajal privatnikom.
*  Roparski vlom pri kotnornemii pevcu. Iz Draždan poročajo: V vilo komornega   pevca  Perrona  so vlo-inili tatovi in odnesli 20.000 mark gotovine  in  dragocenosti  v vrednosti 80.000 mark.
*     Nezgoda na cestni železnici. Iz Neapolja poročajo:    V ponedeljek zvečer se je zgodila pri Conte de la Ferra velika nezgoda na cestni že-
Stran 4-____________________________________________________SLOVENSKI   NAROD.                                         ____________________     ______189 štev.
leaaiici. Stiri o&ebe so bile ubite, 29 pa težko ranjenih. Nezgoda se ie zgodila, ker se je zavora pokvarila.
* Siinega sebe )e operira! v Tou-fom na Francoskem vodja tamošnje mornariške bolnišnice, dr. Regnault, m 5iccr v sklepih desne noge. Operacija, kateri so prisostvovali tuđi drugi zdravniki, )e trajala poldrugo uro in se je popolnoma posrećila.
*  Rsskl prt hmrr umorjem.      Iz Baze  poroOajo:  Poslanec  ruske  du-me, Syrtlanov,    eden najuglednejših članov muzelmanske skupine v dnmi, ie bil v stanovanju generalnega ma-ioria šefkala umorjen. Umorili so ga iz neznanega vzroka majorievi    so-rodniki.
*  Star morilec. V Malem Raabu na Ogrskem je 651etni Jožef Kova^s. ki je presede*   že 27 let v kazpilnci, svojo svakinjo,   njeno mater in dva otroka umoriL   ker ga svakinja    ni hotela več vzdrževati. Vojaki, ki so ravno mimo   korakali,   so  monlca pri jeli.
*  Nesreća na žeteznici. Iz Curi-ha poročajo: Na samiški žekznici se je en voz   odtrgal   ter   z    najveCjo hitrostjo zdrčal skozi posiajo \Vess-senbach    proti Appenzellu.    Tam je zadel ob dva voza. ki sta bila zasađena od učencev. Dvanajst učenetv je bilo težko ranjenih.
*    Vojak   napade! svojega predstojnika.      Iz  Varšave  poroOajo:   V predmestju Powacki je napadel neki saper. ki je bil za kazen prestavljen k    tukajšnjemu    bataljonu.    svojega predstojnika kneza Dumanova v nje-govem stanovanju.      Vojak je težko ranil kneza in njegovo  ženo. Napa-dalca fe *tmfa nstrelila.
' Sleparije na železnici. i,: rviaivo-va poročajo: Na postaji Grekov^ki so zasledili velike sleparije, ki so jih iz-vrševali železniški nastavljenci skupno s trgovci, ^eleznišk' nastav-Sjenci so pri sprejemanju blaga deklarirali večjo težo ter si potem raz-delifi odškodnino. ki so k> dobili vsled rek'amacij od železnice. Več oseb je bilo aretiranih.
~ Kolera. Neka lokalna kore-spondenca poroča iz Jassvja: V Besarabiji so konstatirali že pet slu-čajev azijatske kolere. Tri osebe se umrle. Ker se tuđi v Jassvju in v Bukareštu. kakor tuđi v drugih me-stih v Moldavi in Valahiji množe sumljivi slučaii. je notranje mini-strstvo ukazalo, nai se zapre ru-munska me^a proti Besarabiii
*  Za 120.000   kron   ponarejenih menic. Odvetniški koncipijent Kraw-czuk v Lvovu v Galiciji je nonaredil za 120.000 K. Ko ga je policija hotela tretirati, je potegnil iz čepa majhno stekleničico in izpil  tekočino. ki  se ie nahajala v njej. Policija je mislila, da se je zastmpil in ga je dala pre-pcljati v bomišnico.    Izkazalo se je, da  je bila v stekleničici popolnoma nenevarna tekočina, ki jo je izpil   Ie zato. da bi preslepil policijo in ušei.
*  Deset let v zaboju zaprta.     Iz
Budimpešte poročajo: V Szemerii so tasiedili v hiši kmetrvalca Teglava omazan zaboj, iz katerega se je slikalo grozno iokanie. V zaboju so našli nago deklico. Na njenem obrazu in telesu je bilo polno ran. Zakonska Teglav sta priznala, da sta imela hčer že deset let zaprto v zaboju. Nesrečnica je pozabila govoriti in je oostala epileptična. Pač zverinjski starši!
*   lepnl tatovi.   Iz Monakove^* poročajo: V Maria Eich. znanem ro marskem kraju, kjer je bilo v nede!jo zbranih petnajst tisoč oseb.    so za-čeli žepni tatovi kiicati: Konji gredo! Nastala je panika. Pet oseb ie dobila živčni napad, štirideset oseb je bilo v gnječi poškodovanih. Neka ženska je zblaznela in se je hotela vreći pod vlak.   V tej divji gnječi so pa ti to vi kradli, kar se ie dalo,   na kar so iz* gulili.
- Policijski skandal v Ne* Vorka. »Berliner Zeitung am Mlitav* poroča iz New Vorka. da se je državni pravdnik Withmann peljal aretiranemu apašu Shepsu, ki je bii udeležen pri umoru Rosenthaia na-aproti, da ga zasliši, predno je pri^el v New York. Zasledih so namreć komplot newyorske policije, ki j-hotela Shepsu odsvetovati, da bi priznal. Državni pravdnik je pa pre-uitcl policijo.
*  Steparski hankir. Iz Budimpešte poročajo; Tukajsnji bankir Moric Fiergmann je zapeljal mnogo modemskih klijentov k borzni igri.    Začev koma  so  dobivali, končno jih  je  pa ciodobrega oskubil. Pred kratkim  je Lrzojavil       berolinskemu       trgovcu Haukeju, da je dobil 16.000 kron. Brzojavka je pa prišla v Beroiin. ko je b'.\ Hauke že mrtev. Njegova vdova jć  n*tc   zahtevaia  omenjen-h   \b/*)0 kron. Bergmann je pa odgovori!, da se je zmotil in da je pozabil vračuna-ti reko naročilo na tekstilne akcije, vslec1    česar ima dobiti    8000 kror. Vdova je zahtevaia zaključno pismo, iz katerga je bilo razvidno, da tega ni p.'sa! Hauke. Bankirja so nato za-prii. Med tem časom je pa ze DOSlal vcl>vi vsoto MUDO kjDIL
*  Proti M>vttom uMrttuutfluMMi trustu. Iz Londona poročajo;   Vladi v Severnih ameriških državah hočc zaćeti z energično akcijo proti trustu kinematografičnih    gledališč.   V trustu je 7000 podjetij. Trust bo raz-puščen.
*   Roparskl napad na predsednl-ka masko vske^a borznesa kom keja. Predsednika   moskovskega  borznega komiteja    Krestovnikova so nedaleč od njegovega posestva v moskovski guberniji napadla dva roparja ter ga oropala denarja in drugih dragoceno-sti, ki jih je imel pri sebi. Na njegovo prošnjo sta mu pa roparia vrnila neki zla! križec in pa kovčeg, v kate-rem je imel važne dokumente.
*    Zanimiva   oCcsna   operacija. Francoski akademiji znanosti so spo-ročili zanimivo operacijo, ki so jo izvršili na očesu 151ctnega dečka. De-ček si je obžgal oko z živim apnom in je nanj osfepel.    Pariški zdravnik .Magitot  ie  5kušal položiti  v  očesno roženico okence s tem, da je vtaknil v oko košček kože zdravega očeša. Od  tedai  je minulo sedem  mesecev in  oko  je  dobilo   desetino normalne vidne moči nazaj.
*   Šiviija — vitezinia častne Ie* gije.    Francosko trgovinsko ministr-stvo objavi ja ravnokar seznam onih, ki so bili odlikovani povodom    sve-tovne razstave v Turinu.    V tem se-znamu je navedenih devet novih vitezov častne legije. Med temi je tuđi krospa  Paquinova,  lastnica  modnega salona za dame v Parizu. Njen zavod je razstavil več krasnih toalet, ki so vzbujale splošno   pozornost.    Gospa Paquinova šiva za evropske kraljice.
*  Kdo sne naiveč krompiria? °o Flcur\ie\i statisuki rodi zemlja vsa-ko leto poldrugo milijardo    hektoli-trov krompirja, ki se ves porabi. Kar se tiče porabe kroinpiria, je prva Irska;  na Irskem sne vsaka oseba na leto novnrečno 1467 funtov krompirja, ali okroglo pol kilograma na dan. Ircu sledi Nemec s 130(1 funti. Izračunali so. da Nemčija sama porabi če-trtino vsega krompirja letnega    pri-delka. Ostanek se porazdeli na posa-mezne dežele sledečej    Nizozemska porabi za osebo 840. :>vica in Norveška 740, Francija 700. Avstrija 663, Kanada 660, Anglija 238 in Italija 48 funtov ki-omr»irja.
*   Vožnja po morju.    Skoraj ne-verjetno je, koliko poiedo na leto pot-niki na morju.  — Največja nemška parobrodna družba Hamburg - Amerika - Linie porabi na leto za svoje potnike 3.501,947 kg svežega mesa, ^08.000 kg perutnine, 226500 kg pre-kajenega mesa.  127.799 kg jaje. 221 tisoč 500 kg  svežih  rib, 440.000  kg sladkorja, 3.25S.5O6 kg moke in kruha, 5,395.806 kg krompirja.    422.500 kilogramov  sirovega  masla.   1^7.929 kilogramov kave. 8f»2.000 kg mleka, 914.nrtO kg  riža,   1,088.042  kg     riža. K068.O42 litrov piva iz soda. 482.260 velikih steklenic piva, 321.720 malih ^teklenic   piva.   176.490   velikih   steklenic  vina,  85.691   malih     steklenic vina in 598.500 litrov namiznega vina. Ako bi hoteli vse mleko naenkrat namlezti,   bi   morali     imeti     200.000 krav.
*     Odkod  tzvira  rodbina  Bona-partov.      V »Biblioteca Marcinne« v Benetkah so pred kratkim za sledili v knjigi »Iscrizioni-Patrie < za'imivo poročilo o izviru rodbine    si  vnega cesarja Bonaparte. Ta rodbir    se je prvotno nazivala    Parcia.    c nroma Dalla Parte. Ta rodbina je bi a zelo mnogoštevilna, vsled česar st je po-zneje razdelila v dva dela, Kn del se je imenoval Buona Karte, drugi del Mala Parte ali »Dobri del« in »Slabi del«. Oni, ki se je bolj držal cerkve, je pripadal k »Bona parte , oni pa, ki je   imenoval  Buona   Parte. drugi  del vino, pa k »Mala parte«.      Nevtralni so se nazivali  »Dalla parte«. Naista-rejši Bonaparte so bili doma iz Tre-viza- Še danes se lahko bere na hiši nasproti   cerkve  sv.   Andreja   napis: 4)om   Bonapartov*.       Poglavar     te rodbine ie bil Nicolo Bonaparte, ki se je iz Treviza preselil v Florenco. Od tam je bil pa izgnan, ker se ie pridružil Gittelineem. Iz Florence se je rodbini Bonapartev   preselila   v San Miniato, od tam v Sžtrzano in nato na Korziko. Iz te rodbine je bil Napoleon I.f ki je bil torei čistokrvni Halijan.
*  Dama poslana po po^ti. V Londonu se po pošti lahko p^šiljajo tuđi živali, seveda pod gotovimi    pogoji. Roparske živali se sploh    ne    smejo poŠiljati, Mačke se morajo dati v košare, doćim morajo imeti psi nagob-čnike. To naredbo je  hotela  tzrabiti sufragetka S. Bleinsonova, ki je bila te dni izpuščena iz zapora. Šla }e na bližnji   poštni   urad.   kjer  je   plaćala 50 vinarjev ter prosila, naj jo poŠljejo na naslov ministrskega  predsednika Asquitha. Poštni uradnik se je temu protivil, toda  ker je  sufragetka  po-udarjala,    da je človek    pravzaprav tuđi žival. in sicer domaća, so pokli-cali predstojnika urada. Ta je koneč-no določil,    da se sufregatka lahko odpošlje,   toda brez — nagobčnika. Vendar je pa zahteval, naj dama pod-piše, da Ie sama zabtevala.   nai se
io smatra kot žival. Nato je prilepil poštni uslužbenec dami na levi ro-fcav frankaturo ter jo oddal lnletne-mu pismonoši, da jo odda adresatu. Ko bi morala biti dama dostavljena adresatu, je ta pošiljatev odklonil ter napisat *ia postno spremnico: »Nazaj! Ne sprejmem!« S tem pa sufragetka ni računala. Vendar je pa ne-kaj dosegla s tem, da je trdila, da ni-ma stanovanja Dovtipni pismonoša ji je odgovoril, da jo da v oddelek za nedostavljene pošiljatve, kjer bo 53 tednov čakala. če se v tem času nih-če ne priglasi za nio, tedaj jo bodo na javni dražbi prodali v prospeh države. To pa nikakor ni ugajalo su-fragetki vsled česar je piačala se 50 vinarjev ter odšla.
*   Prebivalstvo    na    Kitajskem. Nekatere kitaiske    pokrajine    imajo več prebivakev,    nego vsa Avstro-Ogrska, vse skupaj pa jih imajo več nego  vsa  Evropa.  Mandžurija    ima 17 milijonov, Čili 24 milijonov, San-dum  3&,  ^ečvan   78,711.000,   Tsiansi 14,M4.0<l0,   Anhuj  26  milijonov,  Tsi-anfu   3.\Q8O.rMH">,Tsetsianfu 11 „SOO.OOO, Tutsiau 20 milijonov. Gaudun 32 milijonov, Ouansi  8 milijonov,    Santsi 55  milijonov,   Čenav   55     mili ion ov, Oanfu 55 milijonov, Gojčan  55 milijonov. Obenem z  Mongolijo ima Ki-tajska 4tHO milijonov prebivalcev.
*  Nagrada japonskih zdravrtlkov. O denarni strani zdrnvniškega pokliča pripoveduje  neki  angleski tednik zanimive      podrobnosti.       Japonski zdravnik nikdar ne  zaračuna revne-mu   bolniku    zdravljenja     .laponska zdravrniška bratovščina je sprejela v svoj opraviinik nasiednji stari japonski pregovor:   »Kadar  obiščeta  hi^ zlobna dvojčka, revščina in bolezen, tedaj je tat, kdor sprejme od tište hi-še nagrado tuđi tedaj. če mu jo dado prostovolino.    Japonski zdravnik ne zdravi    samo    zastoni    siromasnega bolnika, ampak mu navadno preskrhi tuđi zdravil, često ćelo podpira bol-ne^ra reveža. Na Japonskem je jako malo lekaren, zato imajo    zdravniki precej veliko zalogvO zdravi!.    Toda tuđi bogatin. ki potrebu je zdravniko-ve pomoći, ne pričakuje, da mu  bo iaponski zdravrtik računat za  zdrav-lienie. Vsled zelo razvitega čuta časti se Janonec dobro za\ eda, da mora prostovolino   ponuditi    zdravniku primerno nagrado.
Tajništvo N. N. S.
Wolfova ulica št. 10, I. tradstr.
posluje wtak dan od 9.—12. dop. in od 3. do 8. zvečer,
ter daje m reklamacijo zadevajoča pojasnila.
Telefonska in brzojavno poročila.
Cesarjev odhod iz Išla.
Dunaj, 21. avgusta. Cesar zapusti Išl med 7. in 9. septembrom. Na Hunaju ostane do 19. septembra. Ta dan se udeleži ženitovanjskih slavno-sti v Wa11se.ni.
Ministrici   predsedntk grof   Stiirgkh.
Dunaj, JI. avgusta. Prispel je semkni ministrski predsednik grof Stiir^kh. Z Dunaja odpotuje v Išl, da poroča vladariu n političnem položaju in o pripravah za jesensko parlamentarno kampanjo-
Grof BerchtoJd nri  romunskem kralju.
Dunai, 21. avgusta. Minister zu-nanjih del grof Berchtold obišče dne 24. avgusta romunskega kralja Karla v njegovem gradu v Sinaji.
Brzojavka sjmfa Berchtolda.
Petrograd, 21. avgusta. »Birže-viia Vjedomosti^ priobčujejo depešo avstrijskega ministra zunanjih del grofa Bercrttoida, da zasleduje Av-stro - Ogrska na Balkanu politiko *status quo in da je baš v smislu te politike Predlagala konferenco vele-sil o balkanskem vprašanju. AjisJfja in Francfja soglašata   z   min.
Berchtoldovini predlogom.
Dunaj. 21. avgusta. Ministrstvo zunanjih del je dobilo oficijalno ob-vestilo. da tako Francija, kakor Anglija soglasata z Berchtoldovim predlogom o konferenci, na kateri bi se naj razpravljalo o balkanskih vprasanjih.
Komisar Čuvaj v Gmundnu.
Dunaj, 21. avgusta Kraljevski komisar na Hrvaškem Slavoj pl. Čuvaj je došei včeraj v Omunden, kjer ostane nekoliko dni. Iz Gmundna se vrne preko Dunaja in Budimpešte v Zagreb.
Ruska vojna lad|a na Reki.
Reka, 21. avgusta. Včeraj je pri-plula semkaj ruska vojna ladja »Do-nec«, ki ji poveljuje fregatni kapitan Oald. Na vojni ladji je 118 mornar-jev in 9 častnikov. Ko se je bližala Reki, je oddala 19 pozdravnih streho v.
S crnogorsko - turske mete.
Rim, 21. avgusta. »Tribuna« javlja s Cetinja: Poveljnik crnogorskih obmejnih čet major Vukotić je poslal vladi to-le poročilo: »Turki so ubili 6 oseb iz rodbine Lukić, 2 iz rodbine Devich, 1 Vi. rodbine Komatina, 1 iz rodbine Gudović, 5 iz rodbine Maro-jević in še 4 osebe, katerih identiteto še ni bilo dosedaj mogoče dognati. Na drugem mestu so Turki ubili 30 oseb, med temi učitelja Gabrijela in učiteljico Rajko Gjukić z dvema njihovima hčerkama. Prav kar mi jav-ljajo, da so Turki napadii Konico na desnem bregu reke Lim*. — To poročilo je napravilo na Cetinju velik vtisk in kolosalno razburjenje. Položaj je veleresen in bati se je, da bo vkljub odporu s strani crnogorske vlade prišlo do pravcate vojne med Crno goro in Turčijo.
Carigrad, 21. avgusta. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo pošta počakala na intervencijo velesil na Cetinju, predno se bo odločila na energično akcijo proti Crni gori. Za sedaj je ukazala vojni upravi, naj posije na crnogorsko mejo čim naj-več vojske.
Skop?je, 21. avgusta. Tu sem je došla vesr, da so Crnogorci osvojili Berano. Vest še ni potrjena.
Dogodki na Turškem. — Revolucija
v Albaniji in Makedoniji. Skoplje, 21. avgusta. Z železnico je od tu odpotovalo 180 izbranih Albancev v Ferizović, Vučitrn, Mi-trovico, Peć in Djakovico, da z agitacijo pridobe za pohod na Solun še tista albanska plemena, ki so doslej
Skoplje, 21. avgusta. Semkaj do-hajajo neprestano deloma peš, delo-ma pa s posebnimi vlaki novi voja-ški boji.
Skoplje, 21. avgusta. Z vlakom je dopeio semkaj 200 katoliških Mi-riditov. Vsi so oboroženi. Na kolodvoru jih je sprejela katoliška du-hovščina in vsi tukaj živeči katoliki. V par dneh bo baje dospelo semkaj še 2HO0 Miriditov.
Skoplje, 21. avgusta. Kakor je znano, je Isa beg Boljetinac dal ob svojem prihodu v Skoplje odpreti vse ječe in zapore. Kakor se je sedaj dognalo, je bilo v jecah zaprtih nad 1000 oseb. Većina izpuščenih kaz-njencev se ie pridružila Albancem. Med jetniki je bilo dober del Srbov.
Skoplje, 21. avgusta. Uporni Albanci so v belem dnevu sredi Mitro-vice upepelili hišo Hafisa Ibrahima, ker je odkrito priznaval, da je pri-staš mladoturške stranke.
Skoplje, 21. avgusta. V okolici Peći so se pojavile vstaške čete katoliških Malisorov. Ena izmed teh čet je napadla vas Krstovce, kjer sta-nujeio Srbi, in jo vpepelila.
Carigrad, 21. avgusta. Vlada je dobila poročilo. da se je predsedni-ku albanske komisije Ibrahim paši posrećilo pobotati se z Albanci in jih pregovoriti, da se vrnejo na svoja domovja. Albanci se bodo s posebnimi vlaki prepeljali v Albanije
Carigrad, 21. avgusta. Ministrstvo Ahmed Mukhtar paše bo v kratkem odstopilo. Za velikega ve-zirja bo imenovan Kiamil paša.
Carigrad, 21. avgusta. Presto-lonaslednik Jusuf Izedin >e v sprem-stvu senatorjev odpotoval v Švico. Medpotoma se bo ustavil na Duna-ju, kjer bo v popolnem inkognitu ostal štiri dni.
Skopje, 21. avgusta. Ibrahim pasa je obvestil konzulate tujih dr-žav, da se bo skušal z Albanci pogoditi. Ako pa se pogajanja razbijejo, bo Albance »pomiril« z orožjem v roki. Za ta slučaj naj bodo konzuli pripravljeni na primer§o zaščito po-danikov svojih držav.
Skader, 21. avgusta. V Draču in okolici je prišlo do krvavih spopadov med Albanci in vojaki. Albanci so se hoteli polastiti vojaških skladišč. Prvi naskok so vojaki odbili. Pri drugem naskoku so se vojaki morali umakniti. Albanci so na to vplenili vse zaloge orožja ter se z orožjem umaknili v gore.
Solun, 21. avgusta. Sprevodniki orijentske železnice pripovedujejo, da se nahajajo prve albanske čete kakih 45 do 50 km severno od Soluna. Svojega pohoda ne nadaljujejo, marveč očividno čakajo na navodila od svojih poveljnikov.
Vojno posvetovanje na Bolgarskem. Sofija, 21. avgusta.Po jubilejskih svečanostih v Trnovem se je vršil vojni svet pod osebnim predsed-stvom carja Ferdinanda. Vojni minister Ntkiforov se je izrazil za vojno proti TurdlJI, češ, da je bolgarska vojska popolnoma pripravljena na vojno in da je tuđi čas za tako vojno sedaj najbolj ugoden. Car Ferdinand se je odločno izjavil proti vojni, Češ, da bi vojna v danem momentu lahko spravila Bolgarsko v zelo nevarno situvacijo.
Italltansko brodovje pred Darda-nelaml.
Carigrad, 21. avgusta, Italijansko ■ vojno brodovje je usidrano tik pred
vhodom v Dardancle. Od tu križari jo italijanske vojne ladje po vsem Egejskem morju.
Povratek Poincarela  na  Francosko.
Pariz, 21. avgusta. Ministrski predsednik Poincare se je danes vr-nil s svojega obiska v Petrogradu in v Moskvi na Francosko.
Odpor na Irskem radi »Home Rul!«,
London, 21. avgusta. V vladnih krogih računajo s tem, da bo meseca septembra prišlo do velikih demon-stracij na Irskem rafl zakona »Home Rull-, ki dovoliuje Irski samoupravo. Vlada pomnožuie že sedaj vojaške čete na Irskem.
Gospodarstvo.
— Premije za pogozdovanje goli« čav. Vsled sklepa XIX. občnega zbo. ra z dne 7. juli ja 1896 kranjsko - pri-morskega gozciarskega društva v Ljubljani razpisujejo se premije po 20 K ali po 40 K za uspešno pogozdovanje golicav kmečkega pose-stva pod siedečimi pogoji: 1. Pcgo-zdovanje mora biti leta 1911 ali 1912 izvršeno ter mora pogozditev obse-gati najmanj 056 ha = 1 oral. 2. Vrsto lesa in sadik si lahko posestnik po svoji volji izbere, samo biti morajo sadike za krajevne razniere ugodne; nikakor pa ne srne daljava med sadi-kami več kot l'5O m obsezati. Pose-stniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca iunija 1913 pri kranjsko - pri-morskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ler v istih navesti politični okraj, davčno občino, števil-ke parcel in približne ploskovne me-re pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledalo in presadilo se bo v jeseni 1913. 1., morda rastali pcmanikljaji pri pogozaitvi se lahko spomladi rečenega leta popra-vijo. Premije priznava in prisoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tuđi samo priznal-ne diplome razdeljevalo.
Kmcc^i pisarna narodno-napredne strani
Vođstro narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmeeko pišamo, ki je na razpolago vsakemu napred-ncniD kmetovalcu za popolnoma brezplačni ponk v vseb političnih, upravnih, davcnila, pristojbi nskih in vojaških zadevah. Izključene pa sr* zasebne prav dne zadeve. — Pisara a bc poslovala za sedaj Ie pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršneg-akoli pouka v zg-oraj naređenih strokah. naj se obrne zaupno s posebnim pismoi.:. kateremu je priložiti 10 vinarsko znan?ko za t>dg"ovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pi-*>arno narmlno-napredne stranke v Ljubljanu Wolfova ulica 10. Ob sebi nroevno je da je pisama na razpola-ge tnđi naprednim kmetskim žnpaii-stvom.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za    »Ciril - Metodovo    družbo:
Pavlina Seidl v Ljublani, 20 K, mesto venca na grob učitelici Mirni Peče; Pavel Krajec v Novem mestu, 3 K 6(> vin.. nabral v veseli družbi na že-nitovanju pri »Žanu« (Penca) in Fr. Pue. poštni uradnik v Divači, 32 K 42 \in„ nabrala g. Pepina Vadnal v nedeljo, dne 11. avgusta v gostilni £. IVIagajne v Divači. Skupaj 56 K 02 vin.
2iveli nabiralci in darovalci!
Hašim cenjenim naročnihom po deželi v pojasnilo!
Ker se je uvedlo pri naših Caso-pisih pošiljatev naročnine po polož-nicah, smo s tem cenjenim naročni-kom gotovo ustregH. Tako pošiljanie ima pa tud! to hibo, da romajo vse vplačane položnics na Dunaj in od tam jih mi sele prefmemo. Kdor vpla-ča torej n. pr- dne 15. juli ja, dospe po-iožnica k nam dne 17. juli ja in dotični naročnik dobi list sele 18. julija ali 19. jultfa po oddaUenosti. Zamude je torej vedno 3—4 dni. — To pojasnilo v prijazno znanje vsem reklamantoin lista.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj ki odgovorni urednik:
Valentin Kopitar« Lastnina in ttak »Narodne tiskame^u
190. «ev.                                                                                                  SLOVENSKI  NAROD.                                                                                                     Stran 5.
I Umrli so v Ljubijani:
I Dne 19. avgusta: Frania Roz-nan, mestna uboga, 38 let. Radecke-:a cesta 11- — Marija Paglavc. de-jvka, 72 let Radeckega cesta 11. — ^ran Cesar. delavčev sin, 17 dni, jCiadezna ulica 8. — Ignacii Ulčar, «e>enec. 3 tedne. Hrenova ulica 14.
Dne 20. avgnsta: Eizabeta Ko-šcc, zasebnica, 64 let, Kolodvorska ilica U. — Josip Klemenc, posestni-
Im>v sin, 18 mesecev, Trnovska ulica \ — Olga Koler, rejenka, 7 mesecev, šreliška ulica 15. V deželni bolnici: Dne 17. avgusta: Elizabeta  Ga-her. dninarica. 75 let. Dne 18. avgusta: Fran Jurjevič, v^estnikov sin. 1 dan. — Ivan Šmid, apec, 28 let.
Wbamgm*nmakm »trafca. Gotovo ni do račega zdravila, katero se da tako mnoeo mrafco pontoiti, nego mMmWtm *• frrooil <
ifaaf* ■■ ••***! kl je takisto bolesti utcšujo!e. ■ *: se nanule 1 njim, kadar koga trga. kako ? zdftvilo vpliva na mtik« in živce krcptlno r ;e utorci dooro, da se priliva kopetifn. Stekleaica ■ S* —. Po poštnem pevzctji po-J/1 to zdravilo vsak dart lekamar A. MOtL, n kr. dvonti založnik, Dunaj, Tuchlmuben », V zatogali po dcldi je uh U vati izrecno IlOtt #1 ptepaut Mznamovan z vamostno raamko in poopisom.                             6 18
Najzanesljivejše varstvo proti Tenevarnim poletnim driskam bi Torala poznati vsaka mati. ki se kaj ji za življenje svojega ijuMjenčka. \ko ga hrani z moko -Kufcke . so TKitenja prebave jako redka. »Kute-^^e* ima največjo redilno vrednost n dela otroke zdrave, krepke ter -»dporne proti mnogim otroškim bo-
Mč manj    nego   24    zdravilnih * 'cev more pokazati prastaro koje Soden ob Taunusu — boga-rvo vrelcev, ki skoro nima primere
—  dva najboljša vreka: \Varmbrun-~£n in VViesenbrunnen pa dobavlja--a ^o!i  in mineralne    zaostanke    za
nane Fayeve pristne sodenske mineralne pastilje, že 25 let preizkuše-■»e proti vsem    boiezenskim    đraže-
em sopil, proti prehlajenju vra-:u ?td.
[jnba mati, počnKm se slabo!
■ Mislili smo, da mi bo prija! gorski ^^^ zrak, zdravnik tukaj mi pravi, da bi HMa morala iti ob morje- Sedaj sem enkrat ^^S tu ka i In moje stanje mi ne do vol i, ■■ da bi odptaMMtfs takoj. Prosim te mm« zatorej, po5Ij* mi takoj par škatljic wMI Fayevih pravih sodenic, ki so mi flH vedno pomagale in moje neprijetne ■"■ neprilike abUžile Upam, ća Ce bom ^^H fTela   Fayeve   sođenice,   mi   bo   tuđi
H bivanje v gorah prijetncic    Skatljica --------   stane samo  K 125.   --------
„Nuisol"
/1 -J                                                                                    I
Bergmanoa & Co. Dečin o L.
i                         \
je in ostane  prej  ko slej nedo-
segijivo   v   svojem   popolnoma
naravnem bar van ju !as in brade.
V zalogi  v plavi,  rjavi   in
Ičrni barvi. — Cena steklenici K 2 50. Dobiva se pri A. Kane, drogerija in frift. O. Fettich, Franktociiii.                            6H
Wrteoro!o$itno poročfto,
^■'; Mf mmftm Jtt-2              '-Mi;' 7'i-i     te 3T7i mm
-c   oWi^    "£"     S.J     Vetrovi         Nebo
-v   . pop. 7355 ,   258 p. m.jjzah đel.oblač. > zr.   7351)      17 5    si. jzah.  pol oblač.
-     7. sj. i 734-2      1W • brezvetr    oblačno
Srednja   vicrajšnja   temperatura    18 6', '■■'    18 4*   Padavioa v 24 nrah 6-3 mm.
Borznai   p»r»6ila. .KreiltM taaka » LjiUjtal*.
Đraial kwxl i—ijin karti 21. avfwu Itl2
V, najevi renta    ....           87 25           87 45
4 2*, acetona reata.....       90*20       90-40
4» . avvlr. kronaka r«ate   .   .       8725       87-45
«% •«»-         ,.          •.-      87 20       87 40
4« , krtaNko deldno poao)Ho      93 50       94 50
4% k.o. čcike del. biokc   .       90 40       91 40
Sr«a« ti L 1S60 «/f     .   .         444 —     4» —
^     M   M 1«64 .   ...    .    611—     623 —
.      ttaa*    ......     287 —     299 —
„      »imll|iir   I.Uda)«    .     280 75     292 75
„             w        II.     ..       .     2S0-50     272 50
„      offTske hfpotetec  .   .    245—     257 —
m     dan  komunalne      .        482-—    494 —
„     avitr  kreditne   .   .    .    484—     496 —
„      ljttbljanike   ....        t>85<»        74 S0
M       antr. rdeč. kflia   .   .        55 50        r>t 50
-      omt.       „       m       .    .        35 15        41 50
"      bMlUka    ......        31%        35 90
m    tmm*......    237—     240-
L jublJaMke kredirne binkc  .     442—     444 —
Avstr kređltnega ravoda .    .     645 75     646 75
DunaJJke ban^c družbe .    .    536—     53T*—
Južne ieleznice   ...'..     10250     103*50
Drlavne leleznlce   •   •,%   •     7UT5     712 75
Alptae-Montiti     ..,)..   103175   103275
Ceike sladkorne družbe   .   .     355*—     358 —
Zivaottemke banke.    ." .    .    290-50     281 50
Cekini    ..,...;;.       1138       1142
M«ke     .j.;.   .[•*.;.   .    H7-75     117*95
rrMid    .».V.   .#.'.*.    .       95 50       95 70
Liro    .    .•«*.■/.'..    .|    94-40-     9465
Rnbfff.    -'.......1 254-25     255 —
Žitu« oene w Budimpe&ti.
Dne 21    avgusta 1912. Ttrmin.
Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg  11 4b
Rž xa oktober 1912   .   .   .    za 50 kg    ^51
Ove«; za oktober 1912    .   .   »a 50 kg   9 88
Korcza za avsfust 1912    .   .    za 50 k^    966
Koruza za maj 1913               za do Kg   7*64
Jtenografinio
zmozno   strojepisja,   ki   je   že   bila v
—-----.......-     da^ši   praksi   ^~    ,---' —
sprejme  takoj   ~^Q notar  Jakob Kogej v Postojni.
se šnicla ta Urno io i\nm\t
▼ dobro dornačo oskrbo Poizve se t upravništvo »SIov. Naroda«.
Češplje
kupuje v   vsaki   množini       2957
žganjarna Hohert Bžehl CbIjb.
StenograiHtroiepiita
sprejmem s 1. septembrom 1912
Plača   po   dogovoru ;   —   ponudb'    do 25.   av^UNta.                 2964
Dr. Jaolo Žimniui oiiiretiiik v l\tM\.
J. Zamljen
i«Tl|ar>ki  mejster
v Lfabllani, Gradišće 4
izvrsuje vsa ćcvljarska   deia   Ho   najfi-nejše izvr^itve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelaie   tadi   prave   gorske   ia teUTadske čoTlje.
Za   natočila  z  dežele   zadostuje   kot   mera rrrotJan Cevelj.                  245
Prodajalni razglas.
Pedpisuu apravitel) Jakob Benčarleveta k«akmrsa«f a «kla«a » Oomialali fa Eolitoven Basaaala, ia se b«đe
dne 22. avgusta t L 11. ¥ četrtek ob 8. zlvtraj
pricclo s prodajo v mlinu na Koliccvcm
x aaka|a]^tk f reimićmim, okst#iećik iz lm§% »prave, *•*•*« krasi«-nh hlo4^ ia iraflk razUteik re«.
V Ljubljani, dne 21. avgusu 1912.
Dr. Ivan šusterftič
upravitelj Jakob Bončarjevega konkunnega sklada
irtžaiškMttštajevtiii
U4« kaki1 pvtaaMva# alvtk#
Nastop lahko takoj. — Ponudbe pod ,it. 2953* na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
JUgaiiH
•prejm« takoj  &&
ft. ?. Zaiccv tjiblJMi, Stari tr| It. 9.
Troif dd lomioiik
st sirejne v trgiviBO z oesanio blagso
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 2959
3 dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano z vestno fK>strežbo in nadzorstvorn.  —
Vpra^anja pod „vestaa postretba"
na upravništvo* *Slov. Naroda«.
Za 12 letneoa dilaka
se išče boljše stanovanje,
kjer   bi   se   ne   sprejelo   več   ka kor še dva do tri dijake in strogo nadzorovalo. Naslov pove iz prijaznosti  upravništvo »Slovenskega  Naroda«.        29'8
Sprejmem spretnega   ^33
pomoćnika.
Nastop takoj ali pa začetkom septembra.
Ivan Kravos. serflarski mojster v Ocrici.
K0t   SJUBOStolBO
sospodlnlo
k dvema  otrokoma          2951
i iščem  iensko,   srednje   starosti.
Plača po dogovoru. — Pismene penud-be   na    upravništvo    »Slov.    Naroda«.
Ove ml gospodični
isčeta  z  10. septembrom
stanovanje (1 sobo] in hrano
pri   dobri   rodb;oi.     Klavir.    Primerno nadzorstvo   —  Ponudbe z navedbo ce-ne pod   „1320" na upravništvo »Slo-ven^kega Naroda«
iol. trg. akadomik!
Pri     ^neralnem     zastopstvu     »O^rsko
franeoske   banke«   (Franco   Hoogroise)
v Osjeku   je
izpraznjeno me sto praktikanta
z majhno začetno plačo Po trimesečni poskušnji stalno imenovanje z pravom na pokojnino, — Ponudbe nai se po-^i-jo na Vl0enerahio sastopsrve rraako Hogreise11 Osjek, (SU-venifa«)                  2 961
Proti prahajem, luskinam in ispadanju las
drl«||« ataUav^li*^ prlmn»M
Tsmno-chiniB MM
I       bol Islso
katera    okrepAuf«    l««l#č«,    odstranjuf« lu«k« in pr«pr*^u|«  Ispada nj« imm.
I »t^ltleailmi ■ naw«v«|«m f kr«M,
Razpoiiija me z  obratno pošto  ne manj kot dve ateklenftci.
Zaloga vaeh prolskulofilh zdravll, medio. mll( medioinal. vin( apeol|a)l|-tot, na|flne)iih parfumov, klrurgiiklh obvos, sveilli mineralnih vod Kd.
OdleKiiniB nm. Leuteki
1 LMt|Hl Rnlim cisti HL L
polef aovOTfrai«Mn Fra* JoMoim
i ubit asoato.                  17
▼ t«| lekavttl aetitaio t^teiaa torti Msatf fcolaiililB btaae|o |stee telasatea,
1                         BBI^BB^Hv W B^^a^^^B^Bfc
Trilevllankepoiilie
sprejme takoj v trajno dela i ŠLmiim Kreametec teTlfar TMotllkl.
Kupi se dobro ohranjeno
Putim koli.~
hmibt i uirtli mt mani .ilov, naroda".
Ođda se tako]           2963
več sto metrov dela
v rudniku na akord
v tej stroki popolnoma izvežbanemu rudarju ozir. podjetoiku. Več se poizve pri rudarskem ravnatelju A, SpOlfariČ,
k Liubljana, Kolodvorska ulica. ::
iellr
katerl razume tuđi popravila. — Oglasiti se je                   2966
i trgovini ttagdić, jutri do 12. flopoldne.
iiiijli
s staro trgovino
vse v iepem, dobrem stanju v velikem trgu na spodnjem Stajerskem. Prodajalna je ena najstarejših v trgu in na zelo Iepem prometnem kra'u. Cena nizka ali pa se tuđi ođda v najem. — Vpraša se na upravništvo »Slovenskega Naroda» pod I. R.              2800
Drva
mehka ia uda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo   se   na   zahtevanje   tuđi   na   dom.
Parna iaga SCAONETTI, za skladištem drlavnega kolodvora.
iliri
na Dunajski cesti v Linbljani pred delavskimi hišami in n?. Olincah takoj ob   mestni   meji   na   Tržaiki   cesti,
vse z najlepšo lego so po izberi za --------------primerne cene ——---------
na prodaj.
Več se   poizve   pri   lastniku   JOS.
Tribnč, na Olincah 37.           2416
Velika goina
m posesivom
(primeroma največji promet na Gorenjskem)
in izredno velikim dobičkom, se vsled prevzetja drugega posestva po sorodnikih
=====   proda. =====
Pojasnila v posredovalni pisarni Petor MateUč, Llnblfana. Škoti a «L 10. Telefon 155.                  2862
Mestna nčitelllca spreimo
dt>c dck^Iici
na hrano In stanovao je — Zglasila pod afR   75-M   na uprav.   »Slov.   Naroda«.
Gostilna
se išče na račun*   2m
Ponudbe pod „Gostilna na ra6nnM
na upravništvo >Slovenskega Naroda«.
Iščem spretnoga        2868
urarskega pomoćnika
pod dobrimi pogoji. Vstopiti mora takoj.
Vjekoslav Sinčić, urar in zlatar, Matnlje, litra.
3 dijaki
se pjmejo na hrano io stanovanje.
Poizve se                  2935
Rimska cesta 7, II. nad., vrata 13.
50 bran tedenstsega zaslužha
imajo lahko oni, ki znaio  nekoliko nemško
brft za prodajo nove stvari,
katero potrebuje bogat ali reven. Prodaja se lahko kot postranski posel. Vprašanja na Earol Ptičar, Ifenpest, Mexo llr. 2. Ogrsko.
2881
Pod zelo ngodnimi pogoji se sprejme
učenec
v trgovino z mešanim blagom.
Več se izve pri g. Ivanu VahčiČu Cer kl je pri Krškem.     2880
Gospodična
z dobrimi spriČevali,         2948
želi Ufe prodaja! ali Uanajnitarke.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Moderno       2245
stanovanje
s 4 oziroma 5 sobami in drugimi pritikiinami se odda za avgustOT rok
Poljanska  cesta   št.  22.
Sprejme   so v večjo   trgovino  meša-nega blaga   dobro   izvežban
trgovski soMik
Vstop   20.   septembra.   —   Kje   pove
upravništvo     »Slovenskega     Naroda«.
2917
Poštena, spretna      2907
prodajalka
izurjena Špecerijske in mešane  str oke,
želi pretneniti službo.
Najraje kje na deželi, v večjem kraju. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „PofttenOSt"  upravi   »Sl.ov Naroda«.
Krasna  umetniška  reprodukcija v več  barwah Z1AME1ITE 6ROH4RJEVE SlilKG
PRIMOZATRTJBARJA
■i    USTANOVITELJA  SLOVENSKE  KNJIŽEVNOSTI    M
99J         lspai shras wsalis slo¥—mhm fctss. Ta         Lv6
Km        rsprotaketla f ssloh najispsa ta naj«        |V|
MmA         *Q¥rs#a»t*a kmr flfc Imamo >lswmeL         2ln
BIS        Cena  s poito  kron 3-20        UŠI
1HARODHA KHJKjARHA \^l £
Stran   6.                                                                                               SLOVENSKI   NAROD._____________________________________________________190 Stev.
Priporočamo našim    ^&   1/AI I MCI/A    ClUCiOllfi   *■*    iz edine slovenske g ::    gospodinjam   s   ti_—1| IV" LI 1*3 IVU    Vj1I\UIyUv/  i.         u   tovarne v Ljubljani
I___lpBBM|l                                                                                                        1|bbMbbM|1         z                        "~~—
|P. n. gg. sodavi6ar)em I
■  priporoča svoje prvovrstne sa dne aroma te iq izvlečke (brez dodatka kemičmh  I
■  ali  sintetičnih   primesi)   za   izde'ovanje   izbornih   šumečih   titnonad   kakor     ■
I ruk iagodovka. labsIčĐi liur, kristalna otpada, naliBivka ili I
I Pri naročitih najfinejse kakovosti naj se navede virstvena zoamlu .Zlatocvet". I
I                                               Z  odličnim  spoštovanjem                                        689   ■
■  rOlHlIV   aiCtlVU  traktov itd., Ljubi**««, SUnUktva «1.17. I
Karamo Prcšcrcn
Na novo pr eno vijena, izvrstna posrežba, tu in ino-
zemski časopisi, dobra pijaca,   znano   najboljši   sla-
=    doled.   novi   biljardi , vrt.           — - z
Za obiien obisk se MjuOao pnporo*          Kape, poIaj>ar
my                        • *                         1       •                  2960
Naznamlo prodaje.
Podpi-ano upraviteljstvo konkurznega sklada Josipa Fer en Caka, biv-Š691 trgOVCa Y  ĐretlCab  nazoanja,  da se bo prodala vsa zaloga, obstoječa iz
manolaktumega h Um. \\m ?p!?za usma, oprave ii poliva HL
na javni prostovoljni dražbi
dne  26. avgusta  1912  ob  polu 12.  dopoldne
v pisani pfttpUaaeia vpraTittlia. — Zaloga »e to« prodala akupao.
Vsa zaloga je sodnijsko cenjena na 23 018 K 83 t, izklicno ceno pri dražbi do I oči  upravitelj  konkurznega sklada.
Pred dražbo položiti je kot varščino IO8 § cemlne vrednosti, to je rne-5Ck 2300 K, katera varščina zapade ▼ prid konkurzoemu sklada, ako bi zdra-žitelj ne izpolml pogojev.
Kupnmo je položiti pred prevzetjem blaga, blago pa se mora odpeljati tekom treh tednov od dneva dražbe.
Upravitel]St¥O ne prevzame nikake odgoTomosti za množino in kako Tost zaloge.
Inventurni zapisriik je na ogled pri upraviteljstvu, katero ra^kaže na zahtevo ćelo zalogo in katero daje ¥sa potre boa pojasnila.
Brezice,  dne 20. avgusta  1912.
Dr. Ljudevit Stiker,
odvetnik w Brežicah kot upravitelj konkurz. sklada.
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano naibol šili koles JECINTA" modeli 1^12
Karei Camemik & Ko.
Liubliana.   Dunajska   cesta   9—12.
Specialna trgoviu s kolesi, motorji, atto-== mobili in posameznimi Jeli. ^^
Mehanićna rfelavnica pnr««a rairtd« za
vsa v   to   strokr»   spadaj'ča  dela in popravila Caraža za avt*iw«MI«.   Zal«fa »■••vnaai-
____j     tika« za avtomobile, motor je in kolesa
r^j=ii^UBaW       Popravila    pnevmatlkav    potom ■flV            vulKaniziranja     lencln   in   alja za
^^Jr—'         vse vporabe. Izaosajavalitlca ka-
^JAl^-           les.   Sala <» vožttj« z vsemi vo-
&Xj)            žili. lnttr«s«iit«M smo s strokov-
Lm^1              nimt pojasnili brezplačno na razpolago.
otro&ki voziček
---------------- se tapt -----
Ponudbe pod WF. P.*- na uprav. »SI. Naroda«. _«_   Na}boljša  in   naizdrave]ša  ~l™~—
barvas za lose in brado
)e dr Drailea |9NI1ILU, k. daje sivim in pordečelim iasem njih prvotoo naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, r|ava, temnor)ava tn črna v stekienicah z navodilom po 2 K,  velike po 4 K, pri
Siefan  Strrnoll
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Fouhčne šminka   a puder   najtineje Vio /-mernih  cenah
aaaaaaal aaaalall aaal aaaaaaaal aaaaaaal
Tapetnik
Dragotin Puci
Ljnbliana, Marije Terczijs testa štsv. 16
na dvorisću,  levo            385o
se  pri poroda   za vsa v   to  stroko spada-
ječa dela Velika izber zgotovljenih
: divanov :
otomasiov in modrocev.
Baška
Mko n Msall
v južnem zelo prijaznem zalivu otoka Krk tr Istri, ie otvorieno za zunanje goste do sr«aa saataaarm.   Ravnokar   se je pričelo
zdravljenje z grozdiem                          2928
Morje plitvo, da se morejo biez skrbi kopati otroci, obrežje peščeno, pomeSano z sipo. Na razpolago ugodna in cena stanovanja z izborno, ceno postrežbo in hrano. V kraju župnija, zdravnik, pošta. Okolica zelo prikladna za izlete. Redna parobrodna zveza z Reko. Zahtevajte prospekte in pojasnila pri tajniku kopališke oprave
Aate Tvdor,
lastnik hotela »Zvonimir«.
§^~  Vrlika salofa  najmadarn^jilh   slamnlliotf. ~fM
KlODUKB IVepice
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIĆ.
Uf  PrUtnl Panama-slamnlki od 9 K do 30 K.  *VK
W!aaaT TKl V WaV W W ^ ^ ^WTAyVATTATTAfy ^AT^a#
^ Oci mu veselja zanjo                    ^
%4               in zadovoljno se smehlja ^
aati                                                                                                                 laal
^^                 naš   papa   pri   vživanju   škodelice   kave,   naprav-                 ^^
*ja^                ljene iz Fraockove Perl-rti, znamke :Perlo:.                ^_f
^a^                 Slastni vonj  vabi k vživanju. Izborna je kava za zajutrek     ^^
^g| in malico, napravljena z najboljŠo, zrnatej kavi po okusu naj bol j ^^ ►^a^      slično rženo kavo    : Perlo :.                                                           B^
^^                Mala  primes   „pravoga  : Franckovega s   bavinega    ^^
^^     pridatka" napravi tako kavo še močnejšo in jačjo.            708-—I.     ^2
^aaLaaV ^a¥^ay^BW^aT^aT^aT^^aT^aw ^^r^_^^__v^       afc
r ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■£ B        Zahvala in naznanilo.        ■
aaj Vsem svojini prijateljem in cenjenim gostom se povodom svoje pre- B aa selitve za izkazano mi zaapanje najiskreneje zahvaljujem z udano 5 p.                          prošnjo,  naj  me tuđi   v novi, prenovljeni                2909      5
■ kavarni „Vospernik"«
■                     prej kavarni „Merkur"                    ■
■  Sve Jakoba trg štev. 2 (Virantova hlša)  "
2 zanaprej s svojim posetom počaščajo. — Za izborne pijace in točno ■■ aal                                  postrežbo je najbolje preskrbljeno.                                  I
2                                   '.'. 7* najodličnejšim spoštovanjem  ::                                  •■
|   Jakob  Vospernik,  !S!?.d.aik.lS2rsr/   ■
ttaaaBaaaBBaiBiBiBBiaiBiBiBiBiBiBiBiBiaBiaaai
Naznanilo!
Glasom odloka odd. 13., štev. 1491 z dne 1. avgusta 1912 namerava vojno ministrstvo
iMIi rame eMeie predmete
za c. in kr. armado za leta  1913,  1914 in 1915.
Ponudbe naj se posij ej o gs^ do 1. oktobra 1912 ~9B ime-novanemu ministrstvu.
Natančni pogoji so razvidni iz v uradnem listu »Grazer Zeitung«, »Klagenfurter Zeitung«. »Laibacher Zeitung« in »Osservatore Triestino« dne 14. avgusta t. 1. ali v (prihodnji Številki) v polnem obsegu razglašenih obvestil vojnega ministrstva.
Obvestila kakor tuđi k temu spadajoči pogodbeni nacrti, so vrhutega na vpogled pri intendancah vojaških krajevnih poveljstev, pri monturnih skla-diščih Brno, Budimpešta, Gosting pri Gradcu inDunaj (Kaiser-Ebers-dorf), dalje tuđi pri vseh trgovskih in obrtnih zbornicah.
Dobe se rudi pripomoČki pri monturnih skladiščih št. 2 in 4 pr<oti vplaČilu zneska  65 vinarjev.
GRADEC, dne 3. avgusta 1912.                                                    2895
C. in kn intendanca 3. voja.
|lvanJax in sin
I        v Ljubljani, Dunajska cesta 17      J
I           ::    priporoča   svojo  bogato zalogo    ::
I    voznih koles.
Šlvalnl stroji
za rodbino in obrt.           I
v Brezfiafni kini za nzenj! v W\.
I Piiii stnili JDLES,
'   PletllMl strojl
■^    ::             vseh velikosti.              • I
^■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^^BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                            -^            —^   ^
ilNGUHLJRil .y TEHN1ČN1 BIRO IN  STAVBNO PODJETJE ::
BBfB¥B¥B^^^^^^^i^^K^BHPVVBBBVIBBBP^BMBBBB^Ba^BBBBBBM|^0'^^^^B ^H
y|B|^^^~'ii^|B^MBH||   Jiesljev* r*»ta M. 2« (1*1*0 plimams)                                       IZDELUJE:                                Resljeva cesta iu 26 {poleg plinarne)
^ffCŽdn^ff^Ml  Beto*1 * železobeton         Strokovna izvršitev        Vodovodi   *   elek-         modeme  apnenice.
mSOf^^SK^PSl^  * mostove. * »trope *          vseh vrst načrtov *        trične centrale * tur-                        * * *
P^ttiL-^^BMiSfgll  dvorane * zazidke         prevzetje  zgradb *        bitu * mlini * žage ♦          Obisk   strokovnih
|£flLWBUANAEa9|   "^      ^*^**1*     •*••"         • ^*»«^»m» mnenja.         :::; opekame in ;:::         inženirjev na željo.
^BB|B^^_^^^^^^^^M^^Mfl^BHBr  Bi
*WffW*AXQm3mBBBm^^n*r g                                              ^                                                                              .--------.—_--------_----------------------------------------------------......-------_—j