Poštnina plačana ▼ gotovtoL
Leto XV., štev. 229
Upravmfitvo: Ljubljana, KnafljeTa ulica 6. — Telefon fit. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, 8elen-burgova uL 8. — TeL 8492, 2402.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11__Telefon fit. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon fit. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St 105.241.
Ljubljana, petek S. oktobra 1934
Cena 2.— Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—,,
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 3128. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit. L Telefon fit. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifu.
Splošna delovna dolžnost v Nemčiji
Mnogo se govori in piše o nemškem oboroževanju, še nedavno je izšla v Angliji brošura z alarmantnimi razkritji o številnosti in tehnični popolnosti zračne armade, ki jo je postaviia Nemčija v zadnjem času in jo stalno izpopolnjuje. Če tudi je v raznih senzacijah angleškega in francoskega tiska morda precejšen odstotek fantazije, je vendar nemogoče dvomiti, da se je Nemčija že davno otresla papirnatih ovir versajske pogodbe. Danes se niti ne trudi več, da bi prikrila svoje prizadevanje, ustvariti si vkljub pogodbenim prepovedim in omejitvam oboroženo »ravnopravnost«, kakor jo razumeva ona sama.
Oboroževanje v ožjem pomenu besede pa nj. edina in morda niti ne glavna panoga vojaške pripravljenosti. Enako važni so ukrepi, ki se tičejo organizacije vojaške službe in ki jim je namen, najti nadomestilo za ljudsko armado, izhajajočo iz splošne vojaške obveznosti.
Legalna nemška vojska, »Reichs-wehr«, je najemniška armada z omejenim številom. Ta vojska je sicer zelo pomemben kader za bodočo veliko vojsko in je po svojem ustroju najboljša šola za oficirski in podoficirski zbor, ker zaracli svoje takorekoč neomejene trajnosti omogoča najboljšo vojaško in tehnično vzgojo. Vendar sistem njene re-krutacije ne daje možnosti dovolj nagle izpop-olnitve moštva v armado, sposobno pretvoriti v dejstvo politične načrte, ki brez dvoma obstojajo. Nemčija je zaradi tega prav za prav že od prvega dne po podpisu versajske pogodbe mislila na sredstva, s katerimi bi pripravila organizacijski aparat za mobilizacijo vsega naroda. Vojaška vzgoja je našla pot v vse šole, v telovadna, športna in celo kulturna društva; vojaško ustrojene organizacije bivših bojevnikov so že v predhitlerjevski dobi igrale pomembno vlogo.
Ped praporom kljukastega križa pa so &e vsa ta prizadevanja zgostila v enoten sistem, ki se vedno bolj izpopolnjuje. Spočetka se je zdelo, da je poverjena naloga militarizacije ljudstva strankini armadi SA udarnikov. Ni dvoma, da je o takem razvoju sanjal Rohm in da ga je pri tem še do letošnje spomladi podpiral sam vrhovni voditelj. Udarniško poglavje pa je sedaj zaključeno in njegova končna likvidacija je menda samo še vprašanje časa. Po 30. juniju je prevzela vodstvo vojaškega sistema v svoje roke zopet Reichswehr, katere generaliteta se je po Hindenbur-govi smrti uklonila Hitlerjevski vodi-teljski oblasti. Vojaški strokovnjaki pa so pripravili načrt za splošno vojaško dolžnost v manj vidni obliki, in kakor smo izvedeli iz letošnjih niirnberškili razprav, sta si vladajoča stranka in država. ta načrt osvojili.
Gre za splošno delovno dolžnost, o kateri je izjavil voditelj delovne službe Hierl, da je dozorel čas za njeno obvezno uvedbo. Iz nemškega časopisja pa izvemo, da ima stopiti splošna in obvezna delovna služba v veljavo že s 1. januarjem 1935.
Delovna služba obstoji v Nemčiji že odkar je narodni socializem na vladi. Toda bila je prostovoljna in ko se je trvedla, so jo utemeljevali s socialnimi nagibi. Imela je pred vsem služiti borbi proti brezposelnosti, dajati ljudstvu kruha, obenem pa vzgajati k spoštovanju do ročnega dela, ki ga proglaša Hitlerjev evangelij za temelj narodne obnove.
Danes je očitno, da že takrat niso bili merodajni zgolj socialni motivi. Prav za prav je delovna služba že spočetka opravljala važno funkcijo v dviganju vojne pripravljenosti, kajti med javnimi deli, ki so jih opravljali prostovoljni delavski bataljoni, so zavzemale prvo mesto strategične ceste, utrdbe, moderna letališča in druge, vojaškim svrham služeče naprave. Vendar se je organizacija delovne službe še bolj in bolj izpopolnjevala, dokler ni dosegla stopnje, da bo lahko reprezentirala pogrešano stalno armado.
Do zdaj je obsegala prostovoljna delovna služba povprečno 250.000 oseb, med njimi tudi razmeroma neznatno število žen. Stroški, ki jih je nosila državna blagajna, so znašali na leto okroglo 200 milijonov mark, opravilo pa se je mesečno 5 do 6 milijonov delavnikov. Za delo je prihajalo v poštev dnevno samo 6 ur, ostali čas je bil posvečen športnemu in vojaškemu vežba-nju — oficielno brez orožja — in »dr-žavnopolitičnemu šolanju«.
Prostovoljnost službe je bila z vojaških vidikov glavna pomanjkljivost. Kajti v delavske tabore so se zatekali pred vsem oni, ki so bili brez dela in strehe, zapuščali so jih pa, kakor hitro se jim je kje nudil boljši zaslužek. Manjša intelektualna in moralna vrednost človeškega materiala in neprestana fluktuacija nista dopuščali smotrene vzgoje in notranje enotnosti.
Poslej ima biti delovna služba obvezna, kakor je bila pred vojno obvezna vojaška služba. Vsako leto se bo vpo-klical določeni letnik k prezenčni službi ln bo kaserniran za leto dni Ostali obvezanci pa se bodo kficali od časa do ča-
Nj. Vel* kralj odpotoval v Pariz
Pariz se
P	w	w	»■	—' ■	' ' ' — ——-
pripravlja, da čim veličastneje sprejme junaškega
svetovni vojni
Francije v
Beograd, 4. -oktobra. AA. Nj. Vel. kralj in Nj. Vel. kraljica sta danes ob 23. uri odpotovala na uraden obisk predsednika francoske republike.
V spremstvu Nj. Vel. kralja in kraljice potuje zunanji minister Bogoljub Jevtič in dvorno spremstvo.
Pri odhodu sta bila na postaji odpravnik francoskega poslaništva Kno-bel in predsednik kraljevske vlade Ni-kola Uzunovič.
Beograd, 4. oktobra. V spremstvu Nj. Vel. kralja in kraljice so odpotovali z dvornim vlakom dvorna dama gdč. Grujič, minister dvora Antič, maršal dvora general Dimitrijevič, upravnik dvora polkovnik Pavlovič, adjutanta polkovnik Radovfc in podpolkovnik Naumovič in ordonančna častnika ka-petan korvet-e Grubišič in kapetan Do-kič.
Pariz, 4. oktobra AA. Ze nekaj dni posvečajo vsi francoski listi veliko pozornost in s simpatijami spremljajo priprave za uradni obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Parizu. Francoska prestolnica pripravlja jugoslovenski vladarski dvojici veličasten sprejem, in to tem bolj, ker se Francozi živo spominjajo Nj. Vel. kralja kot najbolj junaškega vladarja iz svetovne vojne in kot viteškega kralja zvestega zavezniškega naroda.
»Journal« naglaša, da bo sprejem vreden najsijajnejših sprejemov tujih vladarjev v predvojnih časih. Za sprejem se pripravlja cela vrsta svečanosti. Javnost bo imela priložnost, da toplo pozdravi kralja zveste zavezniške države.
Prvi svečani sprejem bo v Marseillu. Tu bosta v imenu francoske vlade in predsednika republike sprejela in pozdravila Nj. Vel. kralja in kraljico zu-
Lerroux sestavil vlado
Negotov položaj na španskem — V Madridu pripravljena vsa posadka — Splošna stavka socialistov
Madrid, 4 oktobra, g. V zgodnjih jutranjih urah je izjavil notranji minister zastopnikom tiska, da se socialni demokrati pripravljajo, da bi po sestavi nove vlade takoj proglasili splošno stavko. Zaradi tega je bila že na vse zgodaj odrejena stroga pripravljenost za vse oddelke madridske garnizije in so bili izvedeni tudi druigi varnostni ukrefi. Vsa ministrstva in javna poslopja so zastražena z močnimi vojaškimi oddelki.
Lerroux je ob 10. dopoldne poročal predsedniku republike o svojih prizadevanjih za sestavo nove vlade. Po razgovoru je izjavil novinarjem, da je predsednik Zamora potrdil njegov mandat, ofoenem pa povabil voditelje parlamentarnih strank aa 'posvetovanje, kar dokazuje, da je sestava vlade z-ad&Ia ne samo na osebna, temveč tudi na načelna nasprotstva. Razburjenje med prebivalstvom večj.ih mest narašča z vsako uro, in sicer tembolj, ker se hkrati opaža živahno delovanje socialisti onih in komunističnih delavskih organizacij.
Popoldne je Zamora na novo -konzultiral nekatere politike. Ko so odhajali od predsednika so v splošnem izjavljali, da je položaj silej ko prej nejasen.
Nezadovoljstvo Kataloncev
Barcelona. 4. oktobra, č. Vest, da je dobil vodja radikalov Lerroux mandat za sestavo nove viade ter da se je pričel pogajati z zastopniki desničarskih strank, je v ■katalonskih političnih krogih zbudila veliko nezadovoljstvo. Organizirali so demonstrativne pohode po mestu, na raznih kra-
jih pa so se vršila komunistična zborovanja. Komunisti so vehementno vzklikali proti Lerrouxovi vladi in voditelju katolikov Gilu Roblesu. Njehovi govorniki so zfr-pretili, da bodo izzvali še hujšo politično krizo, če bo predsednik republike Zamora dopustil, da se nova vlada sestavi iz radi-kalskih in katoliških voditeljev.
Proti polnoči so postale marksistične demonstracije proti Lerrouxu m njegovim kombinacijam že tako opasne, da je morala nastopiti policijska konjenica, ki je demonstrante okrog polnoči razgnala.
Davi so levičarski katalonski listi napovedali, da se bo Katalonija popolnoma odcepila od Španije, če b""io v vlad' sodelovali zastopniki katoliške ljudske stranke.
Barcelona, 4 oktobra. AA. Iz preventivnih razlogov so tu aretirali mnogo anarhistov. Policija je zaseg-la sindikalistični dnevnik in zaplenila vse orožje v orožnih trgovinah.
Vlada sestavljena
Madrid, 4. oktobra- g. Zvečer je Lerroux končal pogajanja z voditelji desničarskih strank in sestajvil ministrsko listo, ki je bila predložena predsedniku Zamori. Nova vlada narodne koncentracije je sestavljena tako-le: Ministrsko predsedstvo Lerroux, zunanje zadeve Samper, finance Manuel Ma-roco, vojna Diego Hidalgo, notranje zadeve Floyd Vaceaero, trgovina Andree Orocu, mornarica Jose Rocher, promet Cesar Ja-lon (vsi člani radikalne stranke), pravosodje Rafael Aiclim. delo J-ose Oriol-Anuela de Sojo, poljedelstvo Man.iel Fernandez (vsi trije člani katoliške ljudske stranke), pro-sveto Filiberto de Salobos.
Titulescu na povratku
Tudi sedanji Tatarescovi vladi napovedujejo kratko življenje — Titulescu se bo vrnil v Bukarešto v ponedeljek
Bukarešta, 4 oktobra, č. Nova vlada Tataresca je na svoji prvi seji razpravljala o tekočih vprašanjih in o notranjem političnem položaju v državi. Po seji je ministr-skri predsednik sprejel francoskega poslanika v Bukarešti, ki ga je zadržal celo uro.
Listi so objavili davi prve komentarje o novi vladi m naglašajo, da Tatarescu ni imel največje sreče pri sestavi svojega drugega kabineta, zaradi česar se novi vladi ne more obetati obstoj.
sa na službo, kakor svoj čas vojaki na orožne vaje. Iz mladinske zveze »Hitler-jugend« bo prestopil nemški otroik v delovno službo in bo v nji ostal do meje delovne sposobnosti in v stalni evidenci uradov. Priprava šolske in delovne dobe bo zadoščala, da bo v danem trenutku treba samo razdeliti orožje in mobilizacija bo izpopolnila kader državne hrambe v milijonsko izvežbano armado. Dotlej pa bo delovna vojska pripravljala z ročnim delom, ki ga nekdanja cesarska armada ni poznala, vojni in prometni material, zgradbe in tehnične naprave za minimalno dnevno mezdo 25 pfe-nigov.
Prvi poskus obvezne delovne službe je bal napravljen pri vseučiliški mladini, kjer je od letos šestmesečna delovna perioda predpogoj za imatrikulacijo. Za akademsko mladino je tudi že pripravljena obvezna kasernacija v tovariških domovih. Ostala nemška mladina pa bo po novem letu zopet napolnila nemške kasarne in taborišča.
Socialni program se je, kakor vidimo, v Nemčiji podredil glavnemu cilju hitlerjevske politike, militarizaciji. Ni treba naglašati, kaj pomenja to pripravljanje za politično bodočnost Evrope.
Vlada je prejela od bivšega zunanjega ministra Nikole Titulesca sporočilo, da se prihodnji ponedeljek vrne iz Montreuxa v Bukarešto.
Budimpešta, 4. oktobra. w. Kakor poroča i »Uj Nemszetek« iz Bukarešte, je včeraj s simplonskim ekspresom prispel v Bukarešto znani modri salonski voz zunanjega ministra Titulesca. 2 njim je prispel samo kriminalni uradnik, ki je doslej stalno spremljal Titulesca na vseh potovanjih po inozemstvu. Titulescu se je odrekel istočasno s salonskim vozom tudi temu spremljevalcu, da bi tako še bolj poudaril, da se smatra odslej zasebnik. List zatrjuje dalje, da je Titulesou že zapustil Montreux in da je na poti v Bukarešto, kjer mu namerava •baje vlada pripraviti svečan sprejem. Titulesca pričakujejo za ponedeljek.
Kriza parlamentarizma
p V. ••
v Grčiji
Atene, 4 oktobra. A A. Ker so se vsa prizadevanja vlade, da se sporazume z opozicijskimi strankami glede zopetne izvolitve Zaimisa za predsednika republike zaradi Venizelosova nepomirljivosti izjalovila, je vlada sklenila poseči po primernih ukrepih, da razčisti položai in zagotovi normalno funkcioniranje parlamentarnega sistema-Poslanska zbornica je snoči definitivno sprejela novi volilni zakon, ki ga je bil senat odklonil in ki je bil eden izmed glavnih predmetov pogajanj med vlado in opozicijo. V poučenih krogih izjavljajo, da bo morala vlada, če tudi njerr današnji poizkusi za sporazum ne bodo uspeli, razpustiti poslansko zbornioo in razpisati nove volitve za november.
Letalska nesreča
Barcelona, 4. oktobra. AA. Tu se je ponesrečilo vojaško vodno letalo. Stotnik pilot se je ubil.
nanji minister Barthou in mornariški minister Pietri. Pri sprejemu bo zbrano vse francosko sredozemsko brodovje. Mar-seillsko prebivalstvo ima Nj. Vel. kralja Aleksandra in vso njegovo vojsko še v živem in lepem spominu izza velike katastrofe, ko je ves francoski jug sprejel srbsko vojsko kot prave brate.
V Marseillu bo Nj. Vel. kralj položil venec na spomenik v vojni padlih »poi-lus d' orient«. Nato bo vladarskemu paru na čast prirejena čajanka v dvoranah marseillske prefekture.
Iz Marseilla se bosta visoka gosta odpeljala s posebnim vlakom v Pariz. Tamkatj je na programu cela vrsta svečanosti Pred vsem bo Nj. Vel. kralj položil venec na grob Neznanega junaka. Nato bo jugoslovenskemu vladarskemu paru na čast prirejena v Elizejski palači velika gala večerja, na katero bodo po-
vabljeni vsi člani francoske vlade in ves diplomatski zbor.
Nj. Vel. kralj bo med drugim prisostvoval tudi manevrom garnizije v Cha-trenu, udeležil se bo pa tudi kosila v znameniti vojaški akademiji v Saint-Cyru, kjer je blagopokoj-ni kralj Peter dobil svojo vojaško izobrazbo. Predsednik republike Lebrun in njegova gospa bosta jugoslovenskemu vladarskemu paru na čast priredila tudi drugo večerjo.
V Parizu bo jugoslovenski kraljevski par odšel tudi na srbsko pokopališče v Thiersu. Na programu je dalje intimno kosilo v Elizejski palači. Predvidenih je tudi več posebnih sprejemov. Tako bo Nj. Vel. kralj sprejel predsednika viade Doumergua, zunanjega ministra Barthouja in vojnega ministra maršala P6-taina. V načrtu je tudi velika gala večerja na našem poslaništvu; z njo se bodo uradne svečanosti zaključile.
Nova francoska akcija za vzhodni pakt
Francija bo skušala zboljšati svoje odnošaje s Poljsko, da omogoči sklenitev vzhodnega pakta
Pariz, 4. oktobra č. Francoska vlada je sklenila pričeti pogajanja za sklenitev se-vemovzhodnega pakta in se bo ponovno obrnila na poljsko in nemško vlado, ki sta napram prvotnemu načrtu vzhodnega pakta zavzeli negativno stališče, da ju pridobi za nove francoske načrte. Francosko-ru-ska zveza bo ostala za sedaj v ozadju dokler se nova pogajanja o severnovzhodnem paktu kakorkoli ne zaključijo.
Londonski »Daily Telegraphc naglaša, da bi sporazum med Francijo in Rusijo v gotovih okoliščinah mogel pomeniti konec francosko-poljske zveze, kar naravno nikakor ne gre Francozom v njihove račune, Zato bo skušala francoska vlada v bliž njih dneh z vsemi sredstvi doseči zboljša nje odnošajev s Poljsko in v zvezi z njo tu di Nemčije, če se bo to vprašanje podrobno proučilo, ni izključena možnost, da t>o sporazumi o severno vzhodnem paktu vendarle dosežen.
Pariz, 4- oktobra. w. Vest, da je potovanje zunanjega ministra Barthouja v Rim, ki
je bilo namenjeno za sredi oktobra, odgo-deno do konca oktobra ali celo prve dni novembra, se je tukaj zvedela iz angleških listov. V Parizu jo sicer naravnost ne potrjujejo, vendar pa -pišejo sedaj tuda že rimski listi o odgoditvi Barthouievega potovanja v Italijo. Kot vzrok navajajo, da priprave za razčiščen je raznih spornčh vprašanj med Francio in Italijo še niso toliko napredovale, da bi imelo potovanje upanje v nspefh.
V »Dai!y Telegraphn« je priobčil bivši francoski driavni tajnik za zunanje zadeve de Tessan članek o francosko-italijanske-m zbližanju, v katerem pravi med drugim:
MussoKnrju se pač ne mudi, da bi dobri skupno mejo z Nemčijo, .ker je proti združitvi Avstrije z Nemčijo in tudi ve, da ga v tem podpirata Velika Britanija in Francija, ki sta> se vnovič izrekli za neodvisnost Avstrije.
Skrbi Nemčije
zaradi Posaarja
Da U si izboljšala pozicije v Posaarju, se skuša Nemčija zopet približati Društvu narodov
Pariz, 4. oktobra, d- Posebna nemška delegacija z bivšim guvernerjem nemških kolonij v Afriki Schneejem na čelu je proučila v Ženevi položaj, ki je nastal z vstopom Rusije v Društvo narodov. V razgovorih z raznimi osebnostmi tajništva Društva narodov so člani delegacije izjavili, da povratek Nemčije v Društvo narodov trenutno sicer ni aktualen, da pa prihaja v poštev za prihodnje poletje, ker 6e je poiavilo v Nemčiji novo zanimanje za Društvo narodov. Vzrok te nove orientacije je po informacijah >Oeuvra« bojazen pred posaarekim plebiscitom meseca ianuarja, ker se lahko pripeti, da bo ostala Nemčija v manjšini ali pa dobila le majhno večino. Hitlerjeva vlada ee<veda ne bi mogla preživeti takega poraza, ne da bi uprizorila v Posaarju prevrala, kar bi brez dvoma dovedlo do spopada med francoskimi in nemškimi četami. Posledice, ki bi iih izzval prevrat v krogih Društva narodov, zbujajo v nemških merodajnih krogih seveda velike pomisleke, zaradi česar bi bilo Nemčiji pri naraščajočem odporu posaarskega prebivalstva proti sedanjemu režimu zelo ljubo, če bi se mogel plebiscit odgoditi za nekaj let. Ako 6e ta želja primerta z dejstivom. da je obstojalo še pred nekaj časa v Društvu narodov stremljenje po odgoditvi plebiscita, je najnovejši razvoj v Nemčiji dokaz, kako zelo ee je izpre* menil položaj.
Proti razkosanju Posaarja
Pariz, 4. oktobra, g Londonska »Morning-post« zatrjuje, da bo Francija morda zahtevala po plebiscitu v Posaarju naj se Posaarje razdeli v več delov, če bi se ljudsko glasovanje končalo s pretežno več no za Nemčijo. V tem primeru naj bi bil postal oni del, ki bi glasoval za povratek k Nemčiji, nemški, oni del ki bi se izrekel za status quo, bi ostal še dalje v upravi Društva narodov, oni del pa. ki b glasoval za Francijo, naj bi se priključil Franciji.
Ta članek londonskega konservativnega glasila je izzval v pariških diplomatskih krogih tem večjo pozornost ker pripisuje francoski vladi namere, k' jih ni nikdar imela. Naj bi ljudsko glasovanje v Posaarju 13. januarja prineslo kakršenkoli izid, Francija niti najmanj ne misli zahtevati razkosanja Posaarja. Jasno je. da se opozicija proti Nemčiji ne bo omejila samo na nekatere dele Posaarja. temveč bo razdeljena po vsej deželi. Glasovnice za ali proti Nemčiji bodo torej pomešane v vseh volilnih skrinjicah V teh okoliščinah je seveda popolnoma izključeno, d« bi se dala potegniti narodopisna demarkacijska črta, po ka-
teri naj bi se občine, ki bi glasovale za Nemčijo, odločile od ostalih delov Položaj v Posaarju je popolnoma drugačen kakor v Gornji Šleziji, ki jo »Morningpost« navaja kot predhoden primer. V Gornji Šleziji se da skoraj točno potegniti meja med obema narodoma, kar je tud- opravičilo postopanje Dništva narodov. Popolnoma drugačen pa je položaj v Posaarju, čegar nemškega značaja. nihče ne zanikuje. Edino praktično vprašanje, na katerega bi bilo treba odgovora, je to, ali želi prebivalstvo Posaarja kljub notranjim političnim dogodkom v Nemčiji priključitev k njej, ali pa bi imelo rajši, da ostane pod režimom statusa quo z vsemi političnimi in gospodarskimi prednostmi, o katerih se je izčrpno izrazila že francoska spomenica dne 4. septembra.
Mirssolini v Milanu
Milan, 4. oktobra. AA. Davi je prispel semkaj predsednik italijanske vlade Mussolini. Na postaji so ga pozdravili zastopniki milanske občine in predstavnik' podeželskih občin. V milanskem parku se je zbralo okoli 15.000 kmetov, ki so defilirali pred Mussolinijem in ga viharno pozdravljali. V Milanu bo Mussolini prisostvoval svečani otvoritvi več javnih poslopij in si ogledal letališče in več velikih tovarn.
Generalni tajnik fašist'čne stranke Sta-race je bil včeraj popoldne tudi v Cremoni in Novari. kjer se prav tako pripravljajo na sprejem ministrskega predsednika Mus-solinija. Mussolini bo krenil v nedeljo iz Milana v Cremono, naslednjega dne pa v Novaro.
Francoski letalci v Rimu
Rim, 4. oktobra. AA. Francoski letalci so si danes ogledali razstavo fašistične revolucije. Na Kapitolu jih je sprejel rimski guverner, nato pa jim je državni podtajnik za letalstvo general Valle priredil obed V svojem govoru je .med drugim dejal: Z največjim veseljem smo sprejeh v Rimu odposlance prijateljskega naroda, ki prihajajo k nam obnavljat zvezo duš in src, ki ie zmerom obstajala med obema bratskima narodoma. Za topli sprejem se je zahvalil francoski poslanik.
Delavski izgredi v Angliji
BridgepOrt, 4. oktobra. AA. Tu je prišlo do delavskih izgredov. Nad 100 delavcev je halo ranjenih, dva 90 pa ubili.
Štirje
Reportaža iz slavnostnih dni — Na dvoru, pri ministrskem predsedniku in zunanjem ministru Bolgarije
In marsikaj drugega • • •
Narod politikov.
Štiri dni je bik prestolnica Bolgarije slavnostno vznemirjena. Kdor ni bil takrat na njenih širokih bulevardih, tam od dvorca do sloveče sofijske džamije pa v ulici Marije Luize, si težko predstavi, kakšna je bila v tistih dneh Sofija. Vse je razgibala politika.
Ne verjamite, da so razlike med ljudmi velike: podobni Obrazi, slišne življenjske razmere, iste človeške slabosti in vrline. Toda opazujte Bolgara v hipu, ko politizira: kako m mu iskre oči, kako mu plešejo geste, kako se spreminjajo poteze na obličju! To je earod strastnih politikov. Tu se politika vodi s temperamentom in temperament s politiko.
V cerkvi Sv. Nedelje se mi je strahoma ustavii korak radovednega turista: Na tem mestu je politična strast prekipela do viška! Stara cerkev, ki jo ljudstvo imenuje Sveti kralj, ker je zgrajena na grobu srbskega kralja, je bila prizorišče največjega političnega atentata v povojni Evropi. Nad dve sto ljudi, med njimi mnogi politiki, je našlo smrt v trenutku, ko so svečeniki peli hosano Bogu. Ln pod obnovljenim stropom te cenkve se človek vprašuje: Ali ni bila potrebna pot skozi muke, zlo m bolest, da lahiko dozori kaj večjega in boljšega? Ljudje se rode v bolečinah: ali ne velja tak kruti zakon tudi za človeška občestva?
Bolgaria docet.
Tramvaji ▼ politični službi.
Sofijski tramvaji imajo neko posebnost, ki je drugod ne opaziš. Marsikje so tramvajski vozovi dobro sredstvo za reklamo. V Sofiji se jih je jjoslužiia država: pritegnila jih je v sistem državljanske vzgoje.
Vsak voz ima pred streho velik, od enega do drugega konca segajoč napis s kakšnim učinkovitim geslom. N. pr.: »Vsi za državo, a tudi država za vse.« »Svoboda ni samo pravica, marveč tudi dolžnost.« Slehem prestolmiški tramvajski voz. ki vozi mimo državljana, obuja v njegovem duhu misel na celoto.
Bolgari priznavajo, da so bili doslej preveč strankarji. Zaradi tega so se tolikanj cepili in državljanska vojska se je drobila v vedno manjše čeie. ki so se strastno tolkle med seboj. Sedaj je nastopilo iztrez-nenje. Strankarske čete se zopet zbirajo v eno samo politično vojsko, morda v dve, da bo pozneje kaj opozicije.
Na kraljevskem dvoru.
Ob pol enajstih ponoči recepcija na dvoru. Navadne smrtnike čaka le redkokdaj ali pa nikdar toli slovesen sprejem. Foyer
v	dvoru je prekrasno razsvetljen in ves pokrit z dragocenimi preprogami. Ob vratih stoji strumna dvovrsta dvornih lakajev v posebnih, po narodnem vzorcu posnetih li-vrejah, med njimi značilen obraz s pravljično košatimi brki. Nato garderoba. Potem nas pred stopnicami pozdravlja gardni častnSk Po kraljevsko impozairatnem stopnišču so se Ob steni razvrstili gardisti v slikovitih rdečih uniformah z belimi naši-
vi	kakor na suknjah nekdanjih ogrskih huzarjev. Pozdravljajo po vojaško. Mimo gardnih častnikov pridemo v prvo dvorano, ki je že prilično napolnjena. Gospoda v frakih, nekateri v smokingih, visoki častniki v gala-uniformah, poslaniki tujih držav v pestrih krojih, dame v najfinejših večernih oblekah. Dva častitljiva mitropolita, nekje v kotu, kakor prikazen iz davnine, mrki obraz muslimanskega verskega poglavarja s turbanom na glavi. Največji del gospode je okrašen z odlikovanji, med katerimi ti slikovito vabijo pogled rdeče ali modre lente najvišjih bolgarskih in jugoslovanskih redov.
Prihajaš ne vem odkod, iz nočne teme, iz pustih nižin, iz mračnih daljav: tu je kakor v pravljici. Lepota, blesk, odbran ost. Vse se zrcali v krasnih ogledalih, s tem gledajo velika platna s prizori iz kraljevskega življenja, pa portreti prednikov vladarskega doma. Zgodovina. — Med tem je zaigrala godba, elitna množica se je delno vsula v sosedne dvorane.
Suverena itn kraljici z najožjo suito so se pojavili skoraj neopaženo. Tu so prenehali najvišji predpisi ceremoniela. oba kralja in obe 'kraljici princ Ciril in princesa Evdoksija so se gibali med množico gostov nekako domače, očitno uživajoč v neposrednem kontaktu in v elegantnem vrvežu, ki je napolnil kraljevske dvorane.
Naš vladar ni samo vzbujal umijive pozornosti, marveč s svojiim ljubeznivim nasmehom tudi splošne simpatije. Z obraza mu je sijalo nekaj svežega in bodrega; v razgovoru z ljudmi, ki so mu bila predstavljeni, je kazal živo zanimanje za vse, o čemer je bila beseda. Bil je oblečen v generalsko uniformo z modro lento najvišjega bolgarskega odlikovanja. Z njim je hodil kralj Boris, prav take postave, prikupen, skoraj domač z znanimi ljudmi; z značilno gesto ali samo z migom oči jih je vabil k sebi in predstavljal našemu kralju. Na uniformi bolgarskega generala je nosil lento Karadjordjeve zvezde. 0\e kraljici sta se elegantno in nekam diskretno gibali zlasti v ženski družbi, osvajajoč s svojo ljubeznivostjo in šarmom.
Kmalu so se odprli bogato obloženi buf-feti in pred mizami z gurmanskimi poslasticami, penečim vinom 'n buteljkami iz kraljevskih vinogradov ob Črnem morju se je razvila običajna družabnost Najvišji gostje so zapustili dvorane okrog polnoči med špalirjem častnikov, ki so se razvrstili po hodniku. Večji del povabljencev je še ostal, ob kozarcu vina so se razpletali mi-
kavni pogovori, sklepale so se ne vem
kakšne zveze, sestajali se ljudje iz raznih koterij. Zakaj na dvoru so bili politiki iz vseh mogočih bivših strank, izvzemši radikalno levico, mnogi nekdanji ministri in vsi so edini v tem, da se mora poslej politika nadaljevati v duhu najvišje iniciative obeh suverenov.
Odhod tam ob drugi uri zjutraj, ko so se dvorane že nekoliko izpraznile, je nudil isto sliko: krasno stopnišče in na njem pozdravljajoči gardisti. In pri vratih kkai kakor iz pravljice.
Kimon Georgijev.
Današnji ministrski predsednik Bolgarije in predstavitelj avtoritarnega režima ie v nekaj mesecih več storil za pomirjenje sivoje domovine nego prej ducati strankarskih ministrov. Nadomesti je svobodno-razuszdani prepir strank in Bik z discipliniranim delom. Razvil je geslo: Na mesto demokracije besed demokracija dejanj! Zdi se, da ga je narod strastnih nolitikov dobro razumel.
Na recepciji pri ministrskem predsedniku, ki jo je priredil v Union-kLubu, je bilo kajpak nekoliko manj bleska in leska nego na dvoru. Predsednik Georgijev si je dal predstaviti jugoslovensko novinarsko delegacijo in je z vsakim izmenjal nekaj besed. V nedeljo, po odhodu visokih gostov, nas je posebej sprejel v svojem kabinetu v palači ministrskega predsedništva. Kabinet je dokaj preprost vendar pa okusno opremljen: nič izzivajočega, v vsem enostavnost in vzdržnost.
Kimona Georgijeva uvrščajo med »diktatorje«:, vendar njegov obraz in ves nastop ne razodevata nič takega. Človek »i ustvari o diktatorju nekako shematično predstavo: tak in tak obraz, take geste, tak pogled. Kimon Georgijev se tf prikupi zaradi tega, ker njegova vnanjost niič n« ustreza temu tipu. Njegov obraz je, denimo, obraz uradnika iz finančnega ministrstva: nekaj mirnega, stvarnega je na njem, geste so mu vzdržne in umerjene, nastop prijazen in bolj preprost kakor dostojanstven: nič pozerstva. Dolgo sem premišljeval kaj daje .njegovemu obličju tako »uradniški« značaij. Očala, terrmo obrobljene očala! Človek si ne more zamisliti Primo de Rrvere, Mussolinija, Hitlerja. Stalina in drugih s takimi očali. Zdi se, da se skozi nje vidi svet nekoliko drugačen: ljudje so bližji vladajočim in manj neumni nego se kažejo »fiihrenskemu« tipu politikov. Kimon Georgijev govori tiho; večkrat se nasmehne, včasi mu pod Širokim čelom globoko zaMišči Oko; usta, ki kažejo človeka volje, na mah vtisnejo obraz« poteze odločnost Voditelj Bolgarov se zresni.
Kimon Georgijev je enook. fogubaJ je oko v vojni. Marsikdo ne ve, d«, bedi nad usodo naroda samo emo oko tega ouječega voditelja, ki se mu danes podreja ves bolgarski narod.
»Na eno oko ne vidi, zato pa tem bolj gleda na drugo,« mi je dejal s pomenljivim poudarkom direktor sofijskega dnevnika, nekdanji Slan makedonskega odbora, ki je brl predsednikov tovariš nekje v strelskih jarkih svetovne vojne.
3 a t o 1 o v.
V čakalnici kabineta zunanjega ministra,
v poslopju blizu lepe palače Narodnega sobranja, so na steni portreti vseh bolgarskih zunanjih ministrov od osvobojen ja do Batolova. Če sem v naglici pravilno štel jih je 26. Med njimi ni bilo Stambolijske-ga, ki je nekaj časa odločal tudi v teh prostorih. Zunanja politika je v teh časih posebno važen del državne politike, in sedanji zunanji minister, čigar portreta še ni v galeriji bolgarskih državniških obrazov, je prevzel mednarodno krmilo Bolgarije v enem najvažnejših trenutkov njene novejše zgodovine.
Minister Batolov nas je sprejel dvakrat.
Njegov kabinet je opremljen tako, da učinkuje reprezentativno. Batolov je starejši gospod. Močni sivi brki in kratka brada tvorijo kontrast z gornjo polovico obličja, ki jo odlikuje visoko, lepo izgrajeno čelo z očmi, ki so zdaj preme in odločne, zdaj blage in prizanesljive. Videti je: široka inteligenca, izkušena pamet umerjen karakter. Diplomat po mikmti božri. kakor naš Jevtič.
Minister Batolov govori počasi, razločno, jasno. Nič ni prikrival, da so ga slavnostni dnevi utrudili. Ko je govoril o zgodovinskem pomenu zbližanja med Bolgarijo in Jugoslavijo, mu je postal glas še toplejši. To ni samo politični realizem, rezultat politične aritmetike, kjer se seštevajo plus in mirnas; to je tudi pritajena govorica čuvstev.
In takih politikov je v tem »narodu politikov«, ki se vrača k staremu balkanskemu programu, čedalje več.
Jevtid.
Zunanii minister Jevtič je poleg našega kralja najpopularnejša jugoslovenska osebnost v Bolgariji. To se je pokazalo povsod, kjerkoli se je pojavil. O njem so pisali sofijski listi s posebno simpatičnim poudarkom. V njem vidi Balkan velikega izvrševalca balkanske ideje. Kar je za srednjo Evropo dr. Beneš, to je za Balkan Jevtič.
Na sprejemu pri ministrskem predsedniku je minister Jevtič nenadno postal uiet-nik novinarjev. Obkolili smo ga z vseh strani, Bolgari in Jugosloveni. Stal je med nami v slavnostni obleki, z lento čez prsi.
SEGAJTE PO SREČKAH
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
dokler jih je še kaj na razpolago. Žrebanje v L razredu bo 4. oktobra.
Poskusite svojo srečo!
Srečke si morete kupiti v poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
dobro razpoložen, nasmehi jam, JfcpkKuatsfco
pripravljen na bombardement vprašanj.
Kaj je odgovarjal, so raznesle v svet telefonske žice. Hočem samo reči: Njegova osebnost je na vsakem sprejemu postala središče velikega kroga. Za niim so se ozirali vsi pogledi. Videti je bilo, da povsod vzbuja zaupanie
Nasproti novinarjem je ustrežljiv, vendar ga beseda nikdar ne zaipeije dalje nego dopušča diplomatska modrost Poročevalci so v časi obupani, ko skušajo iz kratkih besed izkresati iskro senzacije: ne uspe jim. BHstre oči ministra Jevtiča se jim lokavo posmehujejo, češ, diplomacija je umetnost in umetnost je skrivnost.
Pogovor a kmetom.
V krčmi ene izmed stranskih uliic v središču mesta. V takih ulicah si ljudje malce oddahnejo: najprej zato, ker ni drvečega prometa, potlej pa zato, ker ni več tako natančno m snažno.
Vino je v Sofiji poceni. Dobiš dobrega za majhen denar, a tudi slabega za drag denar. Tout comme chez nous. Krčme so preproste, umazane, tako rekoč v naravnem stanju: ogledalo najpovprečnejšega človeka.
Kmet iz okolice. V narodni noši, ki bi utegnila biti praznična. Star, naguban. Kaj vse je videl... O tem bi hotel pripovedovati. Išče publiko. Mestni proletarci ga nekaj časa poslušajo, nato zamahnejo z roko in se spuste v pomenke o krizi, o brezposelnosti, o politiku
—	Kaj mislite, očka. o današnjih siav-nostih?	*
Starec gleda in premišlja.
Treba mu je povedati konkretnejše, bolj domače.
—	A, srbski kralj...
—	Ne, jugoslovenski popravimo.
On sam ostreje pogleda. Mar mu je za te gosposke pojme.
Starcc ve: vladar sosedne države je prišel v obiske. Njegov gospodar in gospodar so&oaov sta se sporazumela-
.— Dobro je to, — pravi po daljšem premisleku. — Žita ne bomo prodajali dražje, vino bo imelo isto ceno. Toda mir bo. Boljše so nizke cene kakor vojna. Ta je največja beda. Ko smo bili pod Turki, sem bil še majhen deček in ...
Starec je mislil, da je našel puibHko in je pričel pri Turkih.	—o.
, Novi zagrebški župan
Beograd, 4. oktobra. AA. Na podlagi do: loob zakona o mestnih obč nah so morali odstopiti vsi podpredsedniki občin in mestni župani, ki so bili aktivni državni uradniki. Enako je bilo tudi z županom mesta Zagreba. Za novega predsednika občine mesta Zagreba je imenovan Rudolf Erber, ravnatelj Gradske štedionice v Zagrebu, ugleden gospodarstvenik in javni delavec, ki se že dolgo udejstvuje pri komunalnih delih zagrebške občin?. Novi župan je tudi predsednik združenja samoupravnih hranilnic in predsednik Zagrebškega zbora.
Proslava kolubarske bitke
Beograd, 4. oktobra. AA. V vrsti velikih letošnjih, narodnih svečanosti bo ena izmed največjih proslava, ki jo bodo imeli v nedeljo 7. oktobra v Lazarevcu, kjer bodo blagoslovili prapor »Jadranske straže«, obenem pa proslavili junaško smrt mnogih junakov, ki so padli v kolubarski bitki. Izvršene so že vse priprave, da bo ta proslava čim svečanejša in dostojnejša. Pričela se bo v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne. Prisoten bo tudi odposlanec Nj. VeL kralja, pričakujejo pa tudi prihoda patrijarha Vamave, ki bi osebno opravil cerkvene obrede. Narodna skupščina je že določila svojo delegacijo, prav tako tudi senat. Slavnostno predavanje o kolubarski bitki bo imel polkovnik Jelisejevrč, načelnik zgodovinskega oddelka generalnega štaba. Prometni minister je dovolil udeležencem tc proslave polovično voznino.
Kongres lekarnarjev
Zagreb, 4. oktobra, n. Danes se je v Zagrebu pričel kongres federacije slovanskih lekarnarjev. V Zagreb je prispelo 32 Poljakov, 30 Čehoslovakov in 40 Bolgarov. Vseh udeležencev kongresa je 170. Dopoldne je bila otvorjena v Zagrebškem zboru kemij-Bko-farmacevtska razstava, opoldne je bil skupen obed, popoldne pa so si udeleženci kongresa ogledali mestne znamenitosti. Zvečer je bila na čast udeležencem slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Kongres se bo jutri nadaljeval.
Blairov zastopnik v monopoJskJ upravi
Beograd, 4. oktobra. AA. Imenovan je za dana upravnega, odbora samostojne monopolske uprave Darsey Stephens, upravnik londonske podružnice Blair & Co.
Iz gozdarske službe
Beograd, 4. oktobra. AA Premeščena sta: za svetnika v 4. skupini 2. stopnje prL gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljani mž. Franjo Šul<gaj, višji gozdarski svetnik in gozdni referent pri sreskem na-čelstvu v Novem mestu; ter za gozdarskega svetnika v 6. skupini 1. stopnje in gozdarskega referenta pri sreskem načelstvu v Novem mestu inž. Dom nik Ceriak, gozdarski svetnik in gozdarski referent Dri sreskem načelstvu v Krškem.
Iz železniške službe Beograd, 4. oktobra. AA. Imenovani so za kontrolorja postaje Maribor gl. koL v 7 skupni Franjo Pire. kontrolor Dostaie Staro Petrovo selo; za kontrolorja rostajc Staro Petrovo selo v 7. skupini Josip Po-gorevc, kontrolor v Crikvenici: za kontrolorja postaje Maribor v 7. skupini Franjo Robida, kontrolor na prometno-komer-cialnem oddelku ravnateljstva dTžavniti železnic v Zagrebu
Mednarodna železniška konferenca
Split, 4. oktobra, n. Včeraj so prispeli v Split zastopniki italijanskih, švicarskih, belgijskih in finskih železnic, ki so na poti v Dubrovnik, kjer bo 7. t. m. otvorjena mednarodna železniška konferenca.
Nov športni klub
Beograd, 4- oktobra, p. Na nocojšnji seji jugoslovanske nogometne zveze je bil sprejet nov član. In sicer jeseniški »Gorenjski alpinski športni klub Gorenjec«.
Zbor JNS v Valjevu
Glavna govornika na pokrajinski konferenci za šest srezov sta bila dr. Kramer in minister dr. Andjelinovič
Valjev«, 4. oktobra, r. V nabito rolni dvorani Grand hotela je bila danes sreska ko-nierenca JNS za valjevski, podgorski, posavsko-tamnavski, posavski, kolubarski in tamnavski srez.
Konferenci je predsedoval predsednik sreskega odbora narodni poslanec Kosta Aleksič, ki je po otvoritvi izrazil najprej globoko zvestobo vsega naroda in vse stranke Nj. Vel. kralju; njegove izjave so zborovalci sprejeli z navdušenjem- Kot zastopnik vlade je govoril m nister za telesno vzgojo dr. Andjelinovič, o programu m dolžnostih stranke in njenih pristašev pa areneralni tajnik stranke minister dr. Albert Kramer. Oba govora so zborovalci sprejeli z največjim odobravanjem.
Na podlagi referatov delegatov posameznih srezov ie konferenca sprejela resolucijo, ki
1. izraža popolno soglasje z vodstvom stranke in odobrava rolitiko vlade tako na mednarodnem kakor notranjem področ-
ju;
2.	protestira proti vsem, fcj sbuSafe ftt-
šiti vero v narodno edinstvo, zanaSato zmedo v narod in skušajo sejati plemensko ali stanovsko mržnjo;
3.	naglasa nujno potrebo ureditve gospodarskih vprašani, da se čimprej dvigne gospodarska moč kmeta in malega obrtnika in da se prilagodijo cene poljskih pridelkov cenam industrijskih izdelkov;
4 .zahteva, da se energično nadaljuje <Jek> stranke za konsolidacijo gospodarskega in kulturnega življenja j.u^osiovercsikeea naroda, in
5. predlaga, naj se vodstvu stranke spo-roče vse potrebe prebivalstva, zJasti gospodarskega . kulturnega in prometnega značaja, in da naj vodstvo stranke posreduje pri vladi1, da se tem potrebam čimprej ust reže.
Predsednik konference poslanec Aleksič je predlagal po navdušenem sprejemu te ■resolucije pozdravno brzojavko predsedniku vlade g. Ununoviču, kar so zborovalci taksto navdušeno sprejeli-
Angleški ukrepi za varnost
Kongres konservativne stranke za izpopolnitev oborožitve — Dogovor angleškega in francoskega generalnega štaba
London, 4. oktobra AA. Danes se je začelo zasedanje kongresa konservativne stranke v Bristolu, ki se ga udeležuje okoli 2000 delegatov. Debata se je vršila v glavnem o praktičnih stvareh. Najprej bo razpravljali o obrambi britanskega imperija. Opozicija pod vodstvom lorda Lloyda je nastopila zoper oboroževalne namere vlade, češ da so nezadostne. Neville Cham-berlain je v svojem govoru o oboroževalni (Politiki britanske vlade dejal, da se vlada zaveda nevarnosti sedanjega položaja in je zato trdno odločena, da se pripravi nanje. že več mesecev se je b a, vil a s proučevanjem položaja.
Nato je lord Lloyd predlagal resolucijo in utemeljeval nevarnost, v kateri se nahaja Aniglija, ker je izpostavljena napadom z morske strani in Iz zraka. Kongres je
njegovo resolucijo z majhnimi tepremem-toami soglasno sprejel.
Nadalje so z veliko večino sprejeli resolucijo, ki paziva vlado, naj Ibrez odloga predloži parlamentu zakon o prenredritvi lordske zbornice.
Berlin, 4. oktobra, d. Napoved »Oaily Telegrapha«, da bo angleški odbor za Obrambo države predlagal vladi povečanje izdatkov za vojsko, da bi Anglija v potrebi takoj lahko poslala preko morja ekspe-dicijski zbor šestih divizij, je dala berlinski »Borsenzeitung« povod za vprašanje, če je angleški generalni štab tudi sedaj kakor 1. 1914 sklenil dogovor s francoskim generalnim štabom o angleški pomoči Franciji proti Nemčiji. List izraža bojazen, da se čuti angleška vlada s takim dogovorom prav tako obvezana kakor svoj^časno leta 1914. sir Edvard Grev.
Oboroževanje Japonske
Japonski vojni minister zahteva 2000 novih letal obrambo pred napadi iz zraka
London, 4. oktobra, d. Vojno ministrstvo je razširilo v 160.000 izvodih letak, ki zahteva gospodarsko reorganizacijo države ter močno vojsko, primerno položaju na Daljnem vzhodu. Med drugim pravi, da ie bila Rusija v času carjev v propadanju, sedaj pa mora Japonska braniti Mandžurijo, ki je trikrat večja, kakor je sama, pri čemer ima opraviti s Sovjetsko unijo, ki ie po končani petletki postala vojaško močna država. Japonska mora zato posebno ojačiti svoje sile v zraku. Japonsko more napasti nad 6000 letal, dočim jih ima sama le tisoč. Potrebnih je vsaj. 3000 letal, da ne bi bila Japonska premagana v zraku od tujih držav.
Letak govori tudi o vprašanju voine mornarice in pravi, da je sedanji sistem dogovorjenega razmerja med mornaricami velesil za samostojno državo nevzdržen. Če se bo pomorska konferenca L 1935. ponesrečila, bo prišlo do krize, ki ne bo zahtevala samo diplomatskih pogajanj, temveč sodelovanja vsega naroda.
Podadmiral Jamamoto, japonski delegat pri pripravljalnih pogajanjih v Londonu, je izjavil zastopnikom tiska, da bo njegova naloga sporočiti v Londonu, da bo Japonska odpovedala washingtonsko in londonsko pomorsko pogodbo ter predložila nov načrt za zagotovitev svetovnega miru.
Pomorski dogovor, ki poteče 1. 1935.. določa razmerje 5 : 5 : 3 za brodovja Velike Britanije, Zedinjenih držav in Japonske.
Tokio, 4. oktobra. 5. Ameriški brigadnl general Mitchell je na seji odbora za zvezno
letalstvo poudarjal, da bi bilo treba tai»j pričeti graditi mogočno letalsko brodovje, sestavljeno iz samih vodljivih zrakoplovov, ki bi bili sposobni v primeru japonskega napada v nekaj urah uničiti več japonskih mest.
Razumljivo ie. da je ta izjava izzvala v japonskih političnih krogih veliko vznemirjenje- Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo japonski poslanik v Washingtonj protestiral pri ameriški vladi zaradi te Mitčhellove iziave. V svojem protestu bo naglasih da taki govori ne koristijo dobrim odnosa jem med obema državama in tudi ne bodo omogočili sporazuma na londonski pomorski razorožitveni konferenci.
Ameriška delegacija za pomorsko konferenco
Washington, 4. oktobra, č. Predsednik Rooeevelt je danes imenoval poveljnika atlantskega lahkega vojnega brodovja admirala Stanleya za vodjo ameriške delegacije na londonski konferenci za pomorsko razorožitev. Kot svetnik za mornariška vprašanja mu je dodeljen izredni poslanik Norman Daviš.
Že samo StanleFevo ime pomeni cel pm-gram. Admiral je že opetovano ostro nastopil proti vsaki koncesiji v korist Japonske, posebno pa je nastopal proti njenim zahtevam slede pomorskih vojnih vprašanj. Admiral Stanlev je tudi vnet zagovornik dosedanjega razmerja pomorskih oboroženih sil Amerike, Anglije in Japonske.
Uboj v Pirsenbregu pri Globokem
Brežice, 4. oktobra
V vasi Pirsenbregu, ki spada pod občino Globoko, je prišlo v ponedeljek po polnoči do groznega dogodka. Ob priliki ko-žuhanja ali ličkanja koruze pri posestniku Cizlju Francu v Pinšenbregu se je oglasilo pet fantov: Bosina Jože in Preskar Jože iz Globokega, Golob Franc iz Bukoška, Žag-majster Karol, hlapec, in Grmovšeik Edvard, tudi iz Globokega Prišli so že vinjeni in po njihovem zadržanju sodeč očividno s slabim namenom. Gospodar jim je dal še nekoliko piti, potem pa so hitro našli vzrok za prerekanje in seveda tudi za pretep.
Sklepa se, da je bil duševni vodja tolpe Žagmajster. Ta je namreč pred leti izmaknil gospodarjevemu bratu Cizlju Ivanu 200 Din. Po Cizljevi prijavi se je denar res tudi našel pri Zagmajstru. S kolci, ki so jih bili že prej pripravili, so divjaki navalili na Ivana Cizlja in ga tako grozno stolkli, da je takoj po prevozu v bolnico v Brežicah umrl. Najhujši od napadalcev je bil Bosina, ki je naravnost divjal. Gospodar Franc Cizelj, ki je branil brata, je ranjen na levem očesu, katero bo najbrž izgubil. Žena ubitega in soseda Umekova, ki sta tudi hoteli braniti, sta takisto poškodovani na glavi in na rokah Štirje od napadalcev so se drugi dan sami javili na orožni-ški stanici v Dobo vi, Golob pa se še skriva. Vsa bližnja in daljna okolica živi pod groznim vtisom divjaškega poboja.
»Hrabri« in »Smeli« na poti po .Sredozemskem morju
Split, 4. oktobra, č. Jugoslovenski podmornici »Hrabri« in »Smeli« sta se odpravili na daljše potovanje po Sredozemskem morju. Na pot ste krenili iz Bok« Kotorske. Potovali bosta vsaka zase do Bizerte, kjer ostaneta štiri dni. Nato se vrneta v Tivat. Podmornicama poveljujeta kapetana korvete Boria Pire in Hinko Draksler.
Angleško brodovje v Splita
Split, 4. oktobra, n. Ob 1. popoldne je priredil poveljnik angleškega brodovja general Fisher na nosilcu letal »Furiosu« banket, ki so se ga udeležili zastopniki voia-ških in civilnih oblasti, ob 5. pop. pa j« bila prirejena za večje število povabljencev čajanka. Zlasti mnogoštevilno so bila zastopana dalmatinska snortna društva. Snoči je z brzim vlakom odpotovalo v Zagreb 300 mornarjev angleškega brodovja.
Nogometna tekma med Hajdukom in reprezentanco angleških mornarjev se ie končala z rezultatom 3 : 0 (2 : 0) v korist Hai-duka.
Žrtve železniške nesreče na Poljskem
Varšava, 4. oktobra. AA. Število žrtev trčenja brzih vlakov pri Kresowicah je naraslo na 13, ker sta dva ranjena potnika podlegla v bolnici. Skupaj je hudo in lahko ranjenih 66 oseb.
Vremenska napoved
Splošen pregled vremena 4. t m.: Anticiklon je zapustil Evropo in se pomaknil v Malo Aizijo, dočim je ciklon z Oceana dosegel celino in povzročil oblačno vreme in dež. Na Balkanskem polotoku vedro. V Jugoslaviji: pooblačilo se je v dravski in savski banovini, na Krasu je pričelo deževati. V ostalih delih države je vedro. Temperatura: minimum Niš s. -— ksimum Skoplje 28 stopinj.
Novosadska vremenska napoved za 5. t m.: Na zapadnem delu Jugoslavije oblačno in mestoma dež, na vzhod* še vedro.
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Oblačno, ponekod začasno deževno, pozneje zopet boli vedro, toplo.
Dunajska vremenska napoved sa petek: Oblačno, ponekod dež. Temperatira bo padala šele polagoma.

^J U'1'kO« St. 229

' ' '3
-• --------
------ umiiHir .--i- -

So*
Naši kraji in ljudfe
Izza kraljevega obiska v Sofiji
(Glej poročilo na 2. strani!)
Nji. Vel. kralj Aleksander se na sofijskem kolodvora poslavlja od predsednika bolgarske vlade g. Kimona Georgijeva. Na desni kralj Boris in princ Ciril.
Bolgarska kraljeva garda v paradni uniformi
Strašna nesreča v rudniku Klenoviku
čudežna rešitev slovenskega rudarja Mateja Belinca
Požarevac, 4. oktobra I eki rudar Matija Beline. Tudi njega so iz V 'premogovniku Klenoviku nedaleč od • fr»V v rnk.pi ikmalii snrflvili na Rvotln in S« Požarevca se je pripetila v zadnji noči ne-
sreča, v kateri sta izgubila življenje dva mlada rudarja, tretji pa je bil rešen po čudežnem naključju. Med tretjo izmenjavo, ki je nastopila ob 10. ponoči delo, so bili rudarji Radomir Stepič. doma iz Pecke, ruski begunec Ivan Soldatov m Slovenec Matija Beline. Svoj kop so imeli vsi trije v rovu »Sibirija« na posadi št. 13.
Sprva je delo potekalo normalno, ker so vsi trije nakopali brez vsakega zadržka večjo naklado premoga ter ga natovorili na hunte. Prvi hunt od Belinčeve partije je tudi v rednem času pasiral progo, ki je bila vezana z dovozom i*z sosednjih rovov. Ko ni nihče slutil kake nezgode, pa so naenkrat rudarji, ki so spremljali naložene hunte iz »osednjih rovov, slišali, da se v »Sibiriji« nekaj ruši in da je to gotovo znak kake velike nesreče. Na tračnicah so rudarji okolišk'h posad pustili obložene hunte ter hiteli proti rovu »Sibiriji« Komaj so prispeli v rov, so že zagledali pred seboj veliko maso zrušenega kamenja in premoga.
Z vso vnemo so pričeli odstranjevati ruševine ter iz njih izvlekl' najprej rudarja Radomira Stepiča, ki pa je bil ves obtolčen in zdrobljen ter jim je tako rekoč že v rokah umiral. Naglo so ga izročili tovarišem, ki so se med tem zbrali iz sosednjih rovov, ter je ponesrečenec tako iz roke v roke kmalu prišel na svetlo.
Pri odkopavanju ruševin, ki so ga rudarji opravljali z mrzlično naglico, pa so slučajno opazili, da leži nekaj metrov daleč v rovu neko truplo. To je bil mladi sloven-
rok v roke kmalu spravili na svetlo in še preden so ga prenesli v rudniško bolnišnico, se je mož zavedel ter pričel pripovedovati o poteku nenavadne nesreče.
>Oporni tram se je porušil* je dejal čudežno rešeni rudar 'Matija Beline. »Tramovje se je podrlo v trenutku,« ko je obenj zadel prazen hunt, ki smo ga vsi trije, da bi napravili prostor za prevoz novega natovorjenega hunta odstranili s tračnice. Videl sem še, kako se je tram porušil in kako se je za nj m vsula velikanska množina kamenja in premoga. Močno me je udarilo in občutil sem, da padam nekam daleč ...«
To pripovedovanje rešenega rudarja je dalo seveda tudi slutiti, da se je v rovu razvil plin, ker je namreč moža vrglo nekaj metrov daleč proč od mesta, ki ga je popolnoma zasula lavina kamenja in premoga. Vsa podstava rova je bila gotovo slabo urejena in je s prvim tramom, ob katerega se je zadel prevrnjen hunt, popustilo tudi precej okoliških podpor v rovu.
Izjava po srečnem naključju rešenega Belinca je takoj potrdila domnevo, da bo treba iskati tretjega rudarja usodnega kopa, Ivana Soldatova pod največjimi ruševinami. Iskanje je tudi uspelo in sicer šele potem, ko je Radomir Stepič že podlegel svojim hudim poškodbam in ko so zdravniki v rudniški bolnšnici ugotovili, da je Matija Beline srečno ušel nenavadni nesreči. Mladega rudarja, ruskega emigranta Ivana Soldatova so po večurnem delu od-kopali popolnoma zdrobljenega izpod veli-
KULTURNI PREGLED
Iz mariborskega gledališča
Elvira Kraljeva — petnajst let igralka
V četrtek, dne 4. t. m. je poteklo petnajst let, kar je stopila na poklicne odrske deske mlada začetnica in usmerila po njih svoje plahe, še negotove korake. In dasi ie že takrat pokazala, da ji je igralstvo resna zadeva, ni vendar nihče mogel slutiti, da bo iz nje postala tekom kratkih prihodnjih let prvakinja mariborske slovenske drame — Elvira Kraljeva!
Na pot življenja ie stopila iv tistem, solnč-nem in šumnem Trstu ob naši Adriji, ki je imel za seboj veliko gledališko tradicijo in občutljivo vzgojeno publiko, italijansko in tudi že slovensko- V tistem Trstu, kjer je pred in deloma še po svetovni vojni delovalo edino slovensko poklicno gledališče, ki ni prejemalo nobenih javnih podpor; slovensko gledališče, ki je živelo polno življenje celo v času, ko je bilo ljubljansko deželno zaprto in je bil v njem kino!
Nič ni torej čudnega, ako nam je prav to slovensko tržaško gledališče dalo celo vrsto danes vodilnih igralk in igralcev, ki so raztreseni po Jugoslaviji in izven njenih meja, in vzbudilo v vrsti drugih hrepenenje po gledališki umetnosti, med njimi tudi pri naši tedaj še mladi in neuemerjeni Elviri Kraljevi. In da je rojena za svečenioo Tali-
je, je pokazala že s svojimi ranimi nastopi na diletantskih odrih in ob raznih prireditvah, kjer je zlasti z deklamacijami vzbujala vsesplošno pozornost. Tako io je potem pripeljala življenjska pot kot hčerko begunca v Maribor, daleč od solnčnega in šumnega Trsta, z meje na jugu na meje na severu kjer je našla svoje poslanstvo.
Pred petnajstimi leti, ko smo tiste zano-sne jeseni mlade svobode otvarjali z Nuči-čem naše slovensko mariborsko gledališče, ie stopila na poklicne odrske deske tudi Elvira Kraljeva. Stopila je nanje in rasla na njih od leta do leta, dokler ni dorasla do zrelega razvoja in moči, ki jo predstaivdia danes. V teh petnajstih letih je preživela na našem odru nepregledno vrsto življenj, vedrih in mladih, strtih in starih, dvigajočih se v odrešitev in padajočih v pogubo, trpečih v kmečkih bajtah in na vladarskih dvorih itd. Vživeti se je znala v vse, a v nekaterih je dosegla v polni meri tisto, kar io marsikateremu igralcu in igralki vedno le želja in nikoli izpolnitev: či6to resnično umetnost!
Nekatere njene kreacije 60 ostale nepo-zahljene in vidimo jo še danes, po letih pred seboj na odru. kakor smo jo videli fcs
kanskfh naklad premoga in kameni«.
O zagonetni nesreči bo podala svoje mnenje strokovnjaška komisija, ki je takoj stopila na dekx
Spomenik kralja Petra v Pariza
Pariz, 4. oktobra
Jt*o poročilu agencije »Havas« je združenje bojevnikov, ki so se med vojno osvobodili tujega jarma, sklenilo zgraditi spomenik pokojnemu srbskemu in jugosloven-skemu kralju Petru v Parizu. Spomenik bo izdelal član organizacije, vojni invalid kipar Maksim Ral de k Sarte. Združenje osvobojencev izpod tujega jarma je dolgo razmišljalo o tem, kdo naj bi bil ovekove-čen v spomeniku, ki ga vsem potomcem postavlja združenje v spomin gigantskih Dorb za svobodo, po katerih, kakor upajo člani organizacije, zanamci ne bodo imeli pravega pojma, ker bodo živeli v boljših razmerah nastalih po velikih tragedijah in odkupljeni s krvjo nekdanjih trpinov. Da bi spomenik ves svet za vedno spominjal na nekdanje čase brezmejnega trpljenja podjarmljenih narodov, se mora že zaradi svojega smotra oklepati kake zgodovinske osebnosti
Vsi člani odbora so »oglašali v tem, da je najprikladnejša taka zgodovinska osebnost blagopokojni kralj Peter, ki se je kot francoski častnik udeležil leta 1870-71. fran-cosko-nemške vojne, si za svoje junaštvo pridobil odlikovanje ter pozneje spet 7. orožjem v roki vodil na svoji zemlji borbe za narodno osvobojenje. Ves čas svojega življenja pa ni bil samo bojevnik, temveč tudi najodločnejši pobornik prijateljstva med Jugosloveni in Francozi. Z njegovim spomenikom bo zaradi tega najboljše obeležena vztrajna borba za svobodo in tudi njena zmaga, ki bo vsem za vedno ostala primer največjega požrtvovanja.
da Vam popuščajo živci, če Vas skrbi močno- bitje srca in visoki krvni tlak, ako nemirno spite.
pijte kavo Hag, ki je za-jamčeno oproščena kofeina. Edina prava zrnata kava za zdrave in bolne
Velika občina Ptuj
Ptuj, 4. oktobra Z uveljavi j en jem novega občinskega zakona za avtonomna mesta med katera spada tudi naš Ptuj, se je sprožilo tudi že davno načeto vprašanje priključitve periferije k mestu. Dočim je bil svoječasno veliko obširnejši načrt za priključitev okoliških občin k mestu, je občinski svet slednjič predlagal za priključitev le občino Breg; to je: Zg. in Sp. Breg, Vičavo in del Rabelčje vasi z Ljudskim vrtom. Ker ie neki list prinesel tudi vest, da je g župan Jerše stavil banski upravi predlog za razrešitev šestih občinskih odbornikov, ker so zakupniki, smo naprošeni, da objavimo, da ta trditev ne odgovarja resnici. Banski upravi je bilo stavljeno le vprašanje, da se ugotovi, aH so v zakonu omenjeni zakupniki mišljeni tudi najemnik' raznih stanovanj in lokalov. Začasno torej ostane sedanji občinski svet v isti sestavi, kakor je bil.
Vinski pridelek v Halozah
Ptuj, 4. oktobra V zadnjih dneh je v naših lepih vinskih goricah Halozah vse oživelo. Ob klepetanju klopotcev so se zbrali trgači, ki so začeli obirati dobro dozorelo grozdje. Kakor veste, je naše Haloze zadela letos nesreča s točo, ki je na gotovih mestih uničila več ko polovico vinskega pridelka. Po toči je začelo grozdje tudi gniti in tako so bili nekateri vinogradniki prisiljeni brati grozdje predčasno. V krajih, kjer vinogradi niso bili prizadeti s točo, pa so začeli trgati pred nekaj dnevi. V splošnem je letošnjega vinskega pridelka malo. po kakovosti pa
Je tam, kjer je razsajala toča, sicer nekaj slabejši (14 do 18° sladkorja), v drugih krajih pa izvrsten: ima ^po 18 , mestoma pa celo nad 25* sladkorja. Seveda se ravnajo stopinje sladkorja po sortah vina m pa po legah vinogradov. Le žal. da je bik) veliko trsov popolnoma praznih. Mnogi vinogradniki niti z daleka ne bodo krili vseh pridelovalnih stroškov. Edino upanje je, da se bodo z dobro kvaliteto vina gotovo primerno uredile tudi cene.
Zakon o avtorskem prava ščiti tudi arhitekte
Beograd, 4. oktobra Z zakonom o avtorskem pravu so se doslej okoriščali največ glasbeniki in skladatelji. Te dni pa je bila izrečena zanimiva sodba, po kateri je prvič z zakonom o avtorskem pravu zaščiteno tudi arhitektonsko delo. Zgradbo Državne hvpotekarne
banke, prejšnje Uprave fondov v Beogradu,
sta zgradila inženjerja Andra Stefanovič ia Nikola Nestorovič. Pred nedavnim časom pa je Uprava fondov sklenila podaljšati staro poslopje in dozidati dve novi krili. Razpisan je bil natečaj in po nekaj mesecih bila dela opravljena. Da bi tudi dozi-
so
dani del skladno spopolnjeval celotno palačo, je bilo graditelju naročeno od strani Uprave fondov, naj napravi enako fasado kakor pri starem poslopju To se je zgodilo.
Ali zdajci sta projektanta stare zgradbe vložila tožbo proti Upravi fondov po zakonu o zaščiti avtorskega prava in zahtevala povračilo škode zaradi kršenja njunega dela, to se pravi: zaradi fasade, ki je bila tudi na novi zgradbi izvršena po starih, njunih načrtih. In res je sodišče prisodilo projektantoma stare zgradbe 140.000 Din odškodnine za kršenje njunega avtorskega prava. Tako se je prvič zgodilo, da se je zakon c avtorskem pravu praktično izvajal tudi za zaščito arhitekture.
Ali se bo vreme skazilo?
Jasno nebo nad Jugoslavijo nas je povedlo v jesen z mnogo lepšimi izgledi ko lani — Kakšna bo nadaljnja jesen ?
Ljubljana, 4. oktobra
Vremenske napovedi so zadnje tri dni vztrajno napovedovale poslabšanje vremena z vpadom oceanskega zraka. In res so pozni sprehajalci na Grajsk' planoti že v torek zvečer po solnčnem zatonu, kljub vedrini neba lahko opazili nemirno valovanje zračnih struj. V noči na sredo je pretakajoči se zrak že pregnal običajno meglo, v ranem solnčnem jutru in ves včerajšnji dan pa so se ob močnem južnozapad-nem vetru podili po nebu vlažni oblaki, znanilci bližnje vremenske spremembe. Davi krog 2. ure pa se je izlil na zemljo močan naliv, ves današnji oblačno jesenski dan je v presledkih pršilo.
Seveda smo bili dosedanjega izredno lepega jesenskega vremena veseli in bi vsem ne bilo prav, da bi sedaj zagospodarilo deževje, čeprav se mu ne bomo mogli izogniti. Res da bi se ne smeli hudovati, če se za nekaj časa tudi pri nas odpro nebesne za-tvornice. Saj smo bili med tem. ko se je evropski sever vtapljal v pravcatem jesenskem deževju in megli, na našem solnčnem jugu, v Ljubljani n. pr. z izjemo deževnega dne 21. septembra, prav od srede kimavca deležni v obilni mer solnčne jesenske dražesti. Posebno Ie<p je bil prehod septembra na oktober, ko se je tri dni zdržema bočilo nad vso Jugoslavijo brezoblač-no nebo.
Treba je le. da vzporedimo lanski september z letošnjim in lahko smo blagodejnemu solncu še posebej hvaležni, da nas je letos blagohotno obdarilo z lepim vremenom. Primerjava glavnih središč naše meteorološke opazovalne službe, ki so vsako zase še poseben odraz lege in podnebja svoje okolice, nudi dovoli prepričevalen nauk, v koliki meri vpliva splošno kroženje zračnih struj sosednje Evrope na celotno podnebje naše domovine. Na prvi pogled je iz meteoroloških opazovanj Ljubljane, Zagreba, Beograda. Sarajeva, Skop-lja in Splita v lanskem in letošnjem septembru razvidna ugotovitev, da so bile v splošnem ob nastopu lanske jeseni temperature nižje ko letošnje. Splošna tendenca visoko segretega ozračja nad Evropo je letos pri nas posegla tudi še v september. Naj navedemo le sumarične temperature gornjih šestih mest za posamezne stopnje dnevne najvišje toplote.
Najvišje temperature izpod 30® C dnevno so zabeležila navedena mesta lanski september 30 dni, letos le 14 dni. Temperature od 20 — 25° lani 99 dni, letos 108; od 25 — 30° lani 51 dni. letos 56 dni. Letos sta Beograd in Skoplje prvi dan septembra beležila 31* odnosno 35°, lanski kimavec 30° sploh ni presegel. Lani tendenca k nižjim, letos k repke j« k višjim temperaturam.
Še izrazitejša je primerjava vedrine in oblačnosti neba. Ne samo, da v obeh letnih primerkih jasnost proti iugoiztoku države in na južni Jadran narašča, oblačnost pa pada, temveč je v celoti bilo nebo Jugoslavije letošnji prvi mesec jeseni mnogo vedrejše ko lani, kljub temu da je vedrina neba na jugoiztok in Jadran na pragu jeseni skoraj vsako leto običajna. Letošnji plus je v veliki meri zasluga mnogo lepše ga vremena na severu in severozapadu države.
Vse tri naše prestolnice s Sarajevom, Skopljem in Splitom so lani imele 60, letos 70 jasnih dni; lani 63, letos 69 deloma oblačnih dni; lani 57, letos le 41 povsem oblačnih dni.
Vedrini neba seveda odgovarja tudi količina in število padavinskih dni. Med tem ko je drugod po državi bilo letošnje septembrsko deževje razmeroma enako lanskemu, reke Slovenije letošnji kimavec, hvala bogu ni malo niso nudile slike lanske razbesnele povodnji. V 16 deževnih dneh je lani v septembru samo v Ljubljani padlo nad 341 mm dežja, letos v polovico manj deževnih dneh skoraj tri četrtine manj!
daj, ko jih je svojevrstno podoživljala. Naštevali jih ne bomo, saj jih je preveč. Igralka naše mariborske drame ni kakor igralka drugih, srečnejših gledališč, ki ima priliko kazati ee v eni in isti ulogi stokrat, ali še večkrat in ustvari zato dejansko le malo likov. Kraljeva ie morala stopati vedno v nova življenja in igrati vse mogoče. Zato je mogla pa tudi pokazati vso svojo mno-golikost. Kot deklamatorka je pa Elvira Kraljeva dosegla višino, ki jo občuduje vsakdo, kdor jo sliši, in morda v vsej Jugoslaviji nimamo enake.
V četrtek je jubilantka nastopila kot Lojzka v Cankarjevih »Hlapcih«, torej prav na dan petnajste obletnice, ko je nastopila prvič kot Alena v Finžgarjevi »Verigi«. Želimo ti, da bi s svojo umetnostjo še dolgo opajala naše gledališče in se še dalje dvigale po svoji poti.	R. Rehar.
Stoletnica zagrebškega Narodnega kasa-
lišta je bila proslavljena snoči s slavnostno predstavo opere Vatroslava Lisinskega »Porine. Pred sto leti je bilo namreč otvorjeno gledališko poslopje na Markovem trgu. Otvoritev tega poslopja pomeni novo dobo v razvoju hrvaškega gledališča. Obširnejši članek o tem smo morali zaradi navala gradiva odložiti za prihodnie dni.
Pokojnemu d«n Frani Bnličn je v celoti posvečen najnovejši zvezek zagrebške »Hrvatske revije«. Obsežen življenjepis je prispeval prof. Bare Poparič, F. Lukas pa piše o kultjrno-zgodovinski in biološki osnovi
Buličeve osebnosti. V verzih se ga spominja Božo Lovrič. Objavljen je med drugim tudi pokojnikov testament.
Enciklopedijo v enem ivei^n z naslovom »Sveznanje« je napovedala podjetna beograjska založba »Narodno delo«.
Na kongresu dramatikih artorjer, ki bo v dneh od 8- do 14. t- m. v Rimu, predava znani dramatik Milan Begovič o predmetu »Država in gledališče v Jugoslaviji«. Na kongresu bodo med drugimi govorili Gerbard Haurrtmann, J. Copeau. K. H. Hi-lar, Walter Unrjh, Josef Gregor in drugi.
Smrt Nestorja čeških igralcev. V Pragi ie umrl najstarejši češki igralec, 961etni Edmund Chvalovsky. Bil je nekoč eden najbolj izobraženih in mnogo6transko zaposlenih igralcev, znamenit režiser svojega časa, eden izmed prvih inscenatorjev Smetanovih oper, mož slavne preteklosti, ki je visoko so6tvoval proslavi petdesetletnice Nar. di-preživel vse svoje vrstnike še lani je privadi a, pri čigar začetkih je nekoč sodeloval.
J. Bnrkharda znameniti spis »Die grichi-eche Kultu rgeechich te« je pravkar izšel ▼ ceneni, bogato ilustrirani izdaji.
Flntarchove življenjepise, eno največjih zgodovinskih del antike odkoder so črpali snov Shakespeare, Goethe." Beethoven mnogi drugi, je v novem nemškem prevodu izdala znana Kronerjeva založba pod naslovom »Romische Heldenleben«.
»Književni horisonti«. revija, ki jo izdala
in urejuje Ladislav Žimbrek v Zagreba, objavljajo v najnovejšem 8.-9. zvezku med dru-
Navedeni primeri priboljškov prvega meseca letošnje jeseni z lanskim pa izzivajo v današnjem spremenljivem vremenu vprašanje, kakšna bo nadaljnja jesen. Splošno naj bi veljalo pravilo, da sledi obilni moči lepo in suho vreme in obratno. Ali prav lanski oktober je bil v Sloveniji in marsikje drugod po državi, kljub izredni močj v septembru, prav deževen. Skoraj polovico meseca je deže/alo in je n. pr. Ljubljana z okrog 300 mm padavin celo za polovico presegla običajni povpreček 169 mm. Konec prvega in zadnjega decenija so temperature občutno padle, v obeh primerih je planine nizko v doline pobelil prvi sneg.
Oktober je poleg junija v zapadni Sloveniji najbolj deževen mesec v letu. Vendar pa se v letošnji splošni vremenski tendenci, ko so velike oceanske depresije slabega vremena v nasprotju z lanskim primerom, skoraj zdržema odrinjene na severno polovico Evrope, z mnogo verjetnosti lahko nadejamo, da tudi oktober prav kakor september ne bo predeževen. Vse pa zavisi od nastanka in pomikanja novih sre-d;šč anticiklonalnega visokega pritiska, ki so doslej več ali manj obsežno čuvala evropsko sredino in jug pred nevšečnostmi dolgotrajnih nalivov.
Po vremenski prognozi meteorologa Han-ka, ki jo je »Jutro« objavilo že 21. junija in je doslej točno uganila dosedanje vreme v srednji in južni Evropi, naj za zaključek navedemo njegovo domnevo vremena v nadaljnji jeseni: Oktober in november bosta zelo blaga, jaki in hLadni vetrovi iz severa bodo prav redki. Tudi december, meni, bo toplejši ko običajno.
Da bi le res bilo tako!
Še dva kovača denarja
Novo mesto, 4. oktobra Zaradi hudih časov sta se 341etni delavec Vidic Anton v Podbukovju in 401etni posestnik Anton Novak v Lazah pri Stični domenila, da bosta začela kovati denar. Pa je naneslo, da so orožniki 15. julija pri Antonu Vidicu v neki drugi zadevi poizvedovali m izvršili tudi hišno preiskavo. Našli 6o v njegovem stanovanju 3 komade inozemskih kovancev in okrog 2 kg cementa. Pri osebni preiskavi so našli v žepu pravi 10 dinarski kovanec m zraven še dobro ponarejen desetak. Poleg tega še nekaj zlitine. Po dolgem izpraševanju je Vidic priznal, da je pričel delati kovance po 10 in 20 Din, ker živi v veliki bedi. Pri zasliševanju je mož izdal tudi svojega pomagača Novaka, češ, da se vsa priprava za izdelovanje nahaja pri njem. Orožniki, ki so takoj odšli na Novakov dom in tja dovedli obenem tudi Vidica, so takoj opazili, da je pričel Novak dajati Vidicu z očmi rpiglja-je, hoteč mu s tem povedati, naj ničesar ne prizna. Ko pa so Novaku povedali, da so našli v njegovem hlevu v seno zakopano pripravo za izdelovanje lOdinarskih kovancev, se je tudi Novak gladko vdal. Res so našli pripravo za izdelovanje 20dinarskih kovancev, v njegovem žepu pa tri falzifi-kate po 20 Din in 6 falzifikatov po 10 Din. Oba ponarejevalca sta zanikala, da bi bila ponarejeni denar že spravila v promet. Pretekli torek sta bila pred novomeškim malim senatom obsojena: Vidic na 15 mesecev robi je in 600 Din kazni, Novak pa na 1 Isto robi je.
Pred istim senatom se je moral zagovarjati starejši mladoletnik Stanko Jelič, pristojen v Jurklošter. Fant je izvršil okrog 30 tatvin in še druga kazniva dejanja. Letos pa je kradel po krškem srezu kakor sraka. Da bi se kril pred varnostnimi organi, si je bil preskrbel več tujih poselskih knjižic. Sodišče je mladega pokvarjenca obsodilo na 3 leta robije in predlagalo, da se po prestani kazni odda v prisilno delavnico.
Naročite — čitajte nLJUBLJANSKI ZVON«
gim nekoliko primerov kajkavske lirike Ni-kole Pavida, kar priča, da se dialektična poezija nadaljuje tudi po smrti D. M. Dom-janiča- Zanimiva je tudi pesem L. Zimbre-ka »Pismo mrtvem djedu«. V Hrvatskem Zagorju se odigrava avtobiografski roman istega avtorja »Školovanje Avfeusta Brezo-večkega«, ki se v tem zvezku nadaljuje. Omeniti je še prevod Gideove novele »Mladost«. Ladikov kritični članek o »Legendah« Miroslava Krleže in dr. Krnica prispevek »Neobičan roman engleske spisateljice Virginije Woolf«, Josipa Berkoviča »Posta-nak romana« in dr. Perkoviča >0 stihi i jezrkj naših novi na rac. »Književni horizonti« skušajo biti domača in vendar čim bolj sodobna reviia, zato so vredni Domrnosfci vseh. ki se zanimajo zn zagrebško kulturno življenje.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-Sanju, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Joeefo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josef ovo« grenčico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.

DANES premiera velike glasbene komedije
VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA
Izredno zabavna komedija, pri kateri se mora vsak smejati in zabavati. Nežne ljubavne melodije iz starih časov.	V glavnih vlogah:
WHXY FRITSCH, TRUDE MARLEN, PAVEL HORBIGER, IDA Wt)ST.
Predstave ob 4., 7.% in 9.% uri zvečer. — Predprodaja vstopnic od 11. do %13.
ELITNI KINO MATICA
Ilomače vesti
» O Dubrovniku bo danes v nacionalni uri radia predaval g. Mitrovič. To predavanje velja staroslavnemu mestu, ki igra veliko vlogo v ju gosto venski zgodovini, ia to zlasti v borbi za jugoslovensko ideologijo in za naše narodno zedinjenje. Dubrovnik je bil torišče požrtvovalnega udej-stvovanja zaslužnih narodnih voditeljev Klajiča, Pavlinoviča, Puciča, Čingrije in Supile. Usoda je dodelila Dubrovniku tudi velik napredek v svobodni državi. To mesto slavne preteklosti, zibelka rodoljub ja, književnosti in umetnosti, je danes pamanitmo središče našega gospodarskega ia turističnega napredka.
•	Dom kralja Petra v Banja Luki je dovršen ter bo v kratkem otvorjen. Sredstva za ®srad!bo doma, v katerem bodo nameščene poleg gledališča še druge kulturne ustanove, so pričeli zbirati 1. 1925. Stroški velikega modernega poslopja eo znašali okrog 3 in pol milijona dinarjev.
•	Smrt vseuč. prof. dr. Ivana Ruspinija na Lisci. Zagrebški profesor teologije dr. Ivan Angelo Ruspini, sloveč kot znanstvenik in kot ljubitelj narave, je v torek z družbo prijateljev obiskal Lisco. Pod vrhom pa mu je (postalo slabo, zgrudil Be je in kmalu izdihnil. Podlegel je srčni kapi. Star je bil 62 let. V Zagrebu je nenadna smrt slovečega teologa vzbudila mnogo sočutja. Bil je papežev častni komor-nik. Kot eksaminatorja kanonskega prava ga poznajo tudi mnogi naši juristi, ki so kdaj študirali v Zagrebn.
•	Zanimiva prireditev kotorske ljudske univerze. Nedavno ustanovljena ljudska univerza v Kotoru bo v nedeljo za teden dni otvorila prvo bokeljsko zgodovinsko in kulturno razstavo. Razstavljenih bo mnogo raznovrstnih predmetov iz slavne zgodovine bokeljskih mornarjev. Med njimi bodo velike zgodovinske dragocenosti kakor n. pr. Nemamjičevi proglasi in povelja ter proglas admirala Senjavina iz leta 1806. Na razstavi bodo tudi pestri spomeniki kulturnega življenja in udej-stvovanja Boke od najstarejših časov do tlanes.
•	Otvoritev samarljamskega tečaja v Murski Soboti. 15. oktobra ob 18. bo v
prostorih otroškega vrtca otvorjen saima-rijanski tečaj sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti. Vodstvo tečaja je prevzel primarij bolnišnice g. dr. Brezo\niik Vladimir. Praktične vežbe bo (pod njegovim vodstvom demonstriral sekund arij dr. Gulič Vladimir. Za gasilce se bo otvoril tečaj naslednji dan c/b 3«. uri.
•	Velik uspeh sadjarske razstave v Sarajevu. Sadjarska raraetava, ki je bila v Sarajevu otvorjena ob kongresu sadjarjev iz vse države, je sedaj zaključena in priča tudi število obiskovalcev o njenem velikem uspehu. Obiskalo jo je namreč v 2 dneh I7.OOO oseb.
•	Zaključek 13. letnika zrakoplovne lz-vidniške šole. V sredo je "bil v Novem Sadu zaključek 13. letnika zrakoplovne iz-vidniške šole. Diplome vjnih letalcev-izvidnikov je doseglo 60 častnikov in 23 kaplarjev - dijakov. Slovesna izročitev diplom je bila v lepo okrašeni telovadnici ■vojašnice Prestolonaslednika Petra.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe.	______
» Planinski Vestnik« je razveselil naročnike s 6vojo oktobrsko številko, ki je pravkar izšla. Dr. H. Turna nadaljuje ve-lezanimivi članek o Beneški Sloveniji. Priložen je pregleden zemljevid, ki omogoča čitatelju točno orientacijo po Beneški Sloveniji. Mih. Jovanovič opisuje Solun-siko Glavo v Južni Srbiji in tako zvane Než i lovske Karpe, ki jih je letos septembra prvič preplezal naš znani planinec Uroš Zupančič. Lipovšek Marjan nadaljuje svoj potopis: čez Durmitor na morje. Krasni posnetki ilustrirajo opis plezalnih vzponov na Bezimeni vrh in poti o grebenu na Bobotov Kuk. Stanko Aleksič opisuje novo plezalno smer v članku: Zadnji Prisojnik in Skednja. Mira Kepa je prispevala črtico: Sence s pota, nežno razpoloženjsko sliko z goTa. Obzor in društvene vesti prinašajo mnogo zanimivega. Umetnostni prilogi tvorita slika profesorja Ravnika: Vernar nad Velim poljem in sliika Janka Skerlepa: Pogled z Vojščice na skupino Ponc, Jalovca in Mangrta. Ljubitelji gora in krasote narave naj takoj naroče vse letos izišle številke, da 'bodo imeli poln letnik krasne planins/ke revije. Za prihodnje leto je razpisan osnutek novega ovitka. Revija se naroča v pisarni SPD v Ljubljani, Masarykova cesta 14, palača Grafika.
* Odprte planinske koče SPD. Dom na Krvavcu je stalno oskrbovan ter je krasen izlet skozi gozdove iz Kamnika. Koča na Veliki Planini je znana jesenska izlet-na točka mimo slikovitega Sv. Primoža. Pot do doma v Kamniški Bistrici nudi izletnikom vse čare pisane jesenske narave. Prešernova koča na Stolu je odprta do 7- oktobra, Valvazorjeva pa bo stalmo oskrbovana. Ob lepem vremenu bo v soboto in nedeljo odprta Cojzova koča (javiti se je v Stahovici pri oskrbniku Erjav-• šfcu Francu) in koča na Kamniškem sedlu (javiti se je v Kamniški Bistrici). Ob nedeljah in praznikih bo oskrbovana Erjavčeva koča na Vršiču. Posetniki Orožnove koče naj se javijo v Bohinjski Bistrici pri oskrbnici -Ivanki SmukavčevL
^ NaS rojaki na Kitajskem ln v Mandžuriji. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu poroča, da so med našimi državljani, ki prosijo za repatriacijo, na Kitajskem in v Mandžuriji tudi Lazič Svetozar, Rogožarski Mladen, Bakič Mihajlo in Vladimir ter Zo-rič Ilja in Miilan. Vse soordnike, rojake Ln vse druge, ki bi vedeli, iz katerega kraja, občine in okraja so imenovani, poziva Iz-seljeniški komisarijat, Zagreb, PaiLmotičeva ulica 59, da mu to čim prej javijo.
•	Podganja zalega na deželi. 2e od ve-čih strani iz ptujske okolice smo »prejeli pritožlbe zaradi podganje zalege, ki se je že tako razmnožila, da je kar mrgoli podnevi in ponoči. Podgane delajo škodo gospodarjem zlasti na poljskih pridelkih, ki jih uničujejo vedno bolj. Pa ne samo poljskim pridelkom, nevarne so tudi živini, ki jo napadajo. Krivda v veliki meri zadene tudi prebivalstvo, ker te zalege ne uničuje. Potrebno je tedaj, da da ob-lastvo potrebna navodila za sistematično pokončavamje podganje zalege.
*	Rahločutna ubijalca. Ko so se v Gornjem Stenjevcu pri Zagrebu pozno v noči razhajali fantje, ki so ličkali koruzo, sta 2 od njih prežala na Janka Kosca ter dala duška svoji stari jezi s tem, da sta ga s koli ubila. Mrliča so našli šele drugo jutro ter je takoj padel sum na Kosceva
SAMO ŠE DANES
VRNI MI SVOBODO«••
V glavni vlogi lepa JOAN CRAW-FORD, Nils Asther, Robert Montgo-mery. M.G.M. film v nemškem jeziku. Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer v
ZVOČNEM KINTJ IDEAL. Vstopnina najnižja: 4.50, 6.50 in 10.— dinarjev.
♦ Tovarn« J os. Reieh prejem« mehko ln ikrobijeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Vsem Okrajnim organizacijam Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani. Akcija Narodne odbrane »Svoji k svojim« priredi po nalogu osrednjega odbora v
Beogradu javno zborovanje, ki bo v nedeljo 7. t. m. Ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani hotela Uniona v Ljubljani. Vabimo članstvo Jugoslovenske nacionalne 6tranke, da se zbora udeleži. Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljano.
u— Oblastni odbor Narodne Odbrane obvešča vse, ki se udeleže javnega »boro-vanja akcije NO »Svoji k svojim« v ne* deljo 7. t. m. v veliki dvorani hotela Union, da se lahko poslužijo polovične voznine, ki je odobrena strelskim družinam s tem, da kupijo na odhodni postaji cel vozni listek ln železniško objavo za 5 Din. Objave se bodo žigosale za povratek dopoldne na strelišču in v hotelu Union, zvečer pa v Kazini. Istočasno naznanja, da bo sestanek izvršilnega članstva NO v nedeljo 7. t. m. ob pol 15. r prostorih ZKD, Kongresni trg št. 1-H.
u— Oblastni in krajevni odbor Udruie-nja vojnih invalidov v Ljubljani pozivata člane, da se polnoštevilno udeleže velikega zborovanja Narodne odbrane v nedeljo ob pol 11. v dvorani ali pa na vrtu hotela Union, s katerim se otvori teden akcije »Svoji k svojim«.
V nedeljo 7- oktobra ob pol 11. v dvorani hotela Union
Javno zborovanje
akcije »Svoji k svojim14 za nakup domačega blaga«
Val na zborovanje!
stara sovražnika Meri ima in Mihaljinea. Ko so orožniki hoteli na domove obeh osumljencev, so bila gnezda že prarzna, našli pa so pismo, v katerem ubijalca priznavata svoj zločin ter zatrjujeta, da se ■bosta sama izročila oblasti. Pravita, da bosta v gozdoviih ostala skrita le tako dolgo, da bo Kosec pokopan, ker ne moreta gledati mrliča Ln pogreba.
•	Mlad zakonski par je našel smrt v kamnolomu. V velikem Luolu pri Petrov-eu na Mlavi sta 301etni JHvojta Jevremo-vič in njegova 251etna lepa ženica Milica kopala kannenje v svojem kamnolomu. Nenadno se je zrušila cela plast skalovja in ju na mestu ubila. Zlasti Milično truplo je ibilo povsem zdrobljeno.
•	Borbo dveh front, ki se pojavlja na evropskem obzorju nam najlepše preduču-je povest Vladimirja Levstika, ki jo izda letos Vodnikova družlba. Tudi vi boste čutili, da se odigrava pred vašimi očmi drama sodobne Evrope, katere član et* tudi vi sami. Zato ne pozabite na Vodnikovo dražbo, ki to knjigo izda.
•	Podružnica CMD v Gornjem gradu je nakazala družba 850 Din kot čisti dobiček igre »Napoleonov samovar«. G. Lojze Hof-bauer iz Hrastnika pa je nabral v veseli dražbi na Bizeljskem 60 Din. Vsem Iskrena hvala!
•	Christofov učni zavod v LJubljani
je otvoril 3. L m. na slovesen način svoje 31. šolsko leto. Sprejetih Je bilo 78 gojen®: tn gojencev ne le i« naše države, temveč tudi iz Avstrije in Italije, kar brez dvoma Izpričuje, da uživa ta zavod vsestranski ugled, ta vsestransko zaupanje.
•	Nekatere gospodinje se pritožujejo,
češ, da se tkanine ne izdelujejo več tako trpežno kakor pa pred vojno. Toda te pritožbe so zmotne. Prezgodnjemu razpadanju tkanin so kriva največ pralna sredstva, ki se jih v zadnjih letih gospodinje poslužujejo pri pranju. Tista gospodinja pa, ki pere svoje perilo s priznano dobrim milom Zlatorog, se gotovo ne bo pritoževala, da se ji perilo predčasno trga. Kajti Zlatoro-govo milo perila nilkdar ne trga, temveč ga še celo krepi s tem, da ga očisti vsake nesnage. Zlatorogovo milo je res dobro, izdatno, pa — domače. Priporočamo gal
•	pomotoma je bilo v »Jutru« 3. t. m. v poročilu na drugI strani »Obsodba pred sodiščem za zaščito države« navedeno: »Z isto raizsodlbo Je sodišče obsodilo Evsrena Kvaternika.« Gre za tiskovno pomoto in se mora pravilno glasiti, da Je soddMe oprostilo Evgena Kvaternika.
Vrero*wslrn nA^oSlo
4. oktobra 1934 Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. S. tem. peratura. 4. relativna vlaga. r%. S. smer hi brzma vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. padavine t mm 8 vrst« padavin Tenmeratnra: prve Številko pomenilo najnižjo, druge najvišjo temperaturo: Ljubljana: 7, 759.3, 14.4, 92, 0, 10, 11.8, dež; Ljubljana: 13, 757.9, 18.8, 78, SW2, —, —, —; Maribor: 7, 757.7 15, 80, NW\2, 8, —, —; Zagreb: 7, 759.4, 15, 80, SW1, 8, —, —; Beograd: 7, 761.3, 18, 60, 0, 0, —, —; Sarajevo: 7, 764.2, 9, 90, 0, 0, —, —; Skoplje: 7. 764 6, 14, 80. 0, 6, —, —; Split: 7, 760.7, 21, 80, SE7. 5, —, —; Kumbor: 7, 763.6, 18, 90, ENE1, 4, —, —; Rab: 7, 760.0, 18.0, 90 S6, 10, — —.
Temperature: Ljubljana —, 13.8, Maribor 21, 15, Zagreb 24. 14. Beograd 28. 15. Sarajevo 25, 7, Skoplje 28. 10, Split 24, 20, Kumbor —, 17, Ralb —, 17.
če imate preveč želodčne kisline,
ali Vas celo peče v požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morate piti
u_ Poziv članstvu Narodno strokovne
zveze! Narodna odbrana priredi v dneh 7. do 14. t m. teden akcije »Svojii k svojim«. S tem v zvezi priredi v nedeljo 7. L m.ob pol 11. v Unionu veliko zborovanje. Izvr-ševalni odbor NSZ poziva vse člane,-da se priključijo tej akciji in kupujejo odslej le domače izdelke. Ljubljanski člani pa naj se v kar največjem številu udeležijo velikega zborovanja Narodne odbrane ▼ Unionu."
u— Združenje čevljarjev vabi vse svoje člane, da se sigurno udeleže shoda, ki ga priTedi akcija »Svoji k svojim« v nedeljo 7 L m. ob pol 11. dopoldne v velžki dvorani hotela »Uniona«, kjer bo govoriJ tudi naš član o naših najaktualnejših stanovskih interesih. Vabijo se tudi vsi čevljarski pomočniki, delavstvo, trgovci in industnjci naše stroke ter naši prijatelji, da se sigurno polnoštevilno udeleže tega za našo stvar
veJevažnega shoda.
„_ pododbor društva »Knjeginja Zorka* naznanja, da se vrši danes ob 17. v damski sobi kavarne Emone prvi mesečni sestanek članic o novi sezoni. Poročale bomo o razširjenju »-Doma« m o novih gojencih. Vse članice prisrčno vabimo. — Uprava.
u— Okrajna organizacija JNS za sv. Jakob v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka, ki bo drevi ob 20. uri v salonu gostilne pri Lazarju, Rožna ulica 15. Na tem sestanku se bo razgovarjalo o bližajočih se občinskih volitvah. Poročali bodo tudi delegati sreskega odbora.
u— Smrt mladega trgovca. V Coetovl ulici §tev. 7. (poleg cerkve Sv. Krištofa) Je umrl gospod Feliks Toman ml. trgovec hi posestnik. Pogreb uglednega moža, ki Je bil šele v 44. letu starosti, bo Jutri <rt> 1«. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Vi niste tako stori kakor izgledate, želite 11 pa izgledati mlajši kakor ste in se odlikovati z mladostno svežostjo polti, potem uporabljajte redno najnovejši šla-ger kozmetike »HORMOLJN-KREMO-Pa«-racelsus«, ki vsebuje potrebne hormone.
u— Poroka. Včeraj popoldne je g. kne-zoškof dr. Gregorij Rožman poročil v škofijski kapeli gospico Malči Jenko iz Ljubljane z g. Francem Laninškom, uradnikom OUZD iz Železne Kaplje na Koroškem. Za priči sta bila g. dr. Reis-man, aodnik v Prevaljah in g. Viktor Per-par, trgovec iz Ljubljane. Bilo srečno!
u— Iz naših bioekopov. Opozarjamo, da Ibo jutri točno ob ipol treh predvajala ZKD opereto »življenje Je lepo«, r kateri nastopa slavni operni pevec Alfred Piccaver. član dunajske opere. Z njim nastopata tudi ljubka Nora Gregor ter slavni komik Szoke Sfzakall. Vsi, ki bodo gledali ta film, se bodo zabavali. Onim, ki ljubijo lepo petje, zapoje slavni pereč nekaj arij i« oper, a Szakall sfcrfoi za one, ki ljubijo smeh in veselo razpoloženje. Vstopnin« 3.50, 4.50 ta 6.50, balkon 4.50. — Ne pozabite, da so včeraj začeli predvajati v Elit-niem kinu Matici veselo glasbeno Komedijo »Velika ljubezen mladega princa«, ▼ kateri nastopata Willy Fritsch in T rude Marlen. Ta film nam pričara na platno veselje ta zabave ter predvsem IJubeeen preteklega stoletja. Stare ljubavne pesmi in godlba ožive pred nami. Stara romantična ljubezen mladih src nas ogreje ta razvedri. Pesem in godba nas zaztbljejo ▼ sanje o preteklosti
n— šentjakobsko gledališče otvori svojo letošnjo sezono t soboto 13. t. m. ob 20.15 z Jurčič-Govekarjevo ljudsko Igro s petjem »Rokovnjačl«. Igra Je Izvrstno na-študirana ta dekoracijsko na novo opremljena. V glavnih vlogah nastopajo prve moči odra: Blaža Mozola igra g. Gnldo-vec, glavarja rokovnjačev Ferdinanda pl-Basaja g. Košak Milan, Obloškega Tončka g. Hanžič, pisarja Raka g. Karus, čevljarja Bojea g. Moser, Mooolovo Polonco ga. Ervina Wrisoher-Petrovčičeva, go. Polja-kovo gdč. Gorjupova, Hudmanovo Jer0 ga Bučarjeva. V ostalih vlogah nastopa vse ostalo osobje odra. Pri predstavi sodeluje otroški sibor, ki zapoje znano Parmovo koračnico »Mladi vojalki«. Režira g. Miran Petrovčič. Občinstvo opozarjamo že sedaj na to predstavo.
u— Promenadnl koncert. Tujsko-prometni svet za mesto Ljubljano priredi jutri, v soboto, ob 20. uri promenadnl koncert v Zvezdi. Koncertlrala bo godba Sokola I. pod vodstvom br. Pokovca Štefana.
u— Električna zadruga v šiški bo v nedeljo dne 7. in 14 oktobra prekinila električni tok od pol 8. do pol 12. ure dopoldne.
ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) in množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze.
u— Krožni avtomobilski izlet v Dolenjske Toplice priredi »Krka« v nedeljo 14. t. m. Izlet bo na progi Ljubljana - Grosuplje - Zagradec - žužemberk - Soteska -Toplice, nazaj pa preko Novega mesta in Trebnjega. Vožnja s kopeljo v Knežji ko-pelji in drugih kopeljih v zdravilišču samo 55 Din! Za zabavo bo skrbela novomeška godba. Prijave v obeh pisarnah Putnika.
u— Posebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo 7. t. m. za 56 Din tja ta nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo pri »Potniku«, Gajeva ulica. Izdajale se bodo samo do petka 5. oktobra do 18. ure.
u— Ceneno meso. Na mestni klavnici se bo prodajalo v soboto 6. t. m. ob 15. na prosti Btojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
u— Kdo je Jan Matusz-Nagy? Pred nekaj dnevi »o obmejni stražniki na avstrijski meji aretirali nekega moškega, ki je brez potrebnih dokumentov stopil na naše ozemlje. Odvedli so ga na sresko načel-stvo v Radovljico, kjer je dejal, da se piše Jan Matusz, da je rumunski državljan iz aradskega okraja, da je rojen leta 1904., po poklicu študent ta da je v Franciji študiral 12 let. Kako je študiral, je najbolj razvidno iz dejstva, da je bil okrog desetkrat kaznovan za različne delikte in da je enkrat skupaj odsedel kar tri leta. Ko so na sreskem načelstvu napravili z nJim uradni zapisnik in ga pozvali, naj podpiše, je Jan Matusz naenkrat zapisal na papir čisto drugo ime: Anton Nagy. Ko so gospodje zastrmeli nad to nenavadno pomoto je MatusznNagT" zatrjeval, da je pač v Franciji bival pod tem imenom Na sre-
Danes velika premiera glasbenega filma.
Pozabljene melodije
v katerem sodeluje slavni Jack Talne in njegov svetovno znani orkester. Ta film je prava glasbena senzacija.
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave danes ob 4., 7. in 9.% uri.
a_ Novi darovi za reševalni avto. Ea
reševalni avto so darovali: tvornica usnja Viljem Freund 400 Din, mestni stavbeni* Rudolf Kiffman. lesna industriia »Drava«, tovarna poljskih strojev Ježek, stavtao pod ie t je inž. šlajmer & Jelene, veleindu-strijalec Rosenberg in kavarna »Centrali j>o 200 Din. 6®edicija »Merkur«, zdravstveni nadsvetnik dr. L. Novak, odvetnik dr. Juvan, trgovec Mastek. ga. dr. Novakova in podružnica Narodne banke po 100 Din, tiskarna sv. Cirila 230 Din urar ilger, trgovec Leyrer. gostilničar Traienik. ma-nufakturna trgovina »Sava«, trgovci £u-šteršič, Granic, Kleinjšek, Kovačič, Slah-tič. Trpin, šepec. čerin, Neger, Grajska starinarna in Jakob Kelc ter hotel »Za-morc«, drogerija Kane in neimenovani po 50 Din.
a— Nezgoda dveh ciganov. Ko sta se
preteklo sredo peljala na kolesih iz Mnr-ske Sobote proti Mariboru cigana Jože Cenar in Jože Kovač, ju je spotjo doletela huda nezgoda. V bližini Sv. Lenarta ju je dohitel neki tovorni avto, ki je tiho p<ri-vozil za njima in podrl oba na tla. Pri tem padcu se je Cenar hudo poškodoval na hrbtu, Kovač pa je dobil hude notranje pošlkodbe. Hudo poškodovani sta bili tradi obe kolesi, šofer, ki je podrl s svojim vozilom oba cigana, se zato ni zmenil. Obležala sta v obcestnem jarku in čakala, dokler ni prisoel mimo neki osebni avtomobil. ki ju je pripeljal v Maribor. Kovača so spravili v bolnišnico, Cenar pa Je moral iskati pomoči pri zdravniku.
a— Nesreča ne počiva. V Hočah se je pri delu hudo ponesrečila 571etna perica Josipina Grašičeva, ki je padla na dvorišču. ko je nesla škaf vode. Zlomila si Je desnico nad komolcem. V Podčehovi je doletela nesreča tesarskega pomočnika Miroslava Šabca. ko je delal v gozdu. Nanj se je zvalilo debelo deblo in mu zmečkalo desnico. V Račah je po nesreči neka delavka sunila z nožem v rebra 501etno za-sebnico Rozo Bivčevo in jo hudo ranfla. Ponesrečenci se zdravijo v bolnici.
skem načelstvu ao se prepričali, da je njihov gost zanimanja vreden mednarodni pustolovec in včeraj so ga pripeljali na policijsko upravo v Ljubljano. Matusz-Nagy je bil pri zasliševanju zelo skop s svojimi izjavami ta je povedal samo, da potuje peš iz Francije v svojo rumunsko domovino in da obvlada več jezikov, tako francoščino, angleščino, madžarščino ip tudi nemščino za silo. Nagyja »o v Ljubljani pridržati, policija pa je razposlala policijskim cblastvom v Inozemstvo točen opis in prstne odtise in zdaj čaka odgovora.
n— Zaradi stare majollke se je v torek vršila pred malim kazenskim senatom razprava, o kateri srno včeraj kratko poročali. Izrečena je bila sodba, ki pa še ni pravoinočna, ker se je obsojeni pritožil na višjo instanco. Trdi, da majolika ni izginila iz etnografskega muizeja, marveč iz neke delavnice.
u— Družabni plesni tečaji »Jenkove šole v Kazini« se pričnejo v ponedeljek 8. t. m. s »posebnim začetniškim tečajesm«. Oflcielni »otvoritveni plesni večer« vseh tečajev bo v torek 9. t. m. Informacije in prijave za tečaje ter posebne ure vsakodnevno od 11. d0 13. in 17. do 19. v Kazini. Dijaki (nje) imajo popust.
u— Otvoritev plesnih vaj JNAD »Jadrana« bo v čettrtek 11. t. m. ob 8. uri v dvorani Trgovskega doma. Igra Ronr.y. Vodi prof. Trost. Vabila so razposlana. Reklamacije na JNAD »Jadran«, Tomanova 3, telefon št. 2974.
u— Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno solo v Mostah bo 7. t m. od 10. do 12. na osnovni šoli.
h Maribora
a— Elvira Kraljeva, prva igralka »Narodnega gledališča« v Mariboru, ima interno proslavo 151etnice svojega neumornega in uspešnega umetniškega delovanja drevi ob premieri Cankarjevih »Hlapcev«. Umetnica pač zasluži, da ji dokaže občinstvo s številnejšim obiskom nocojšnje predstave, kako jo ceni. Veljajo bloki. — Vstopnice pri gledališki blagajni.
a— Stari Maribor se zbira. Omizje »Sta-ribor« v Narodnem domu se bo sestajalo poslej vsak prvi petek v mesecu. Prvi sestanek bo drevi, predaval bo banovinski arhivar prof. Franjo Baš o zgodovini Maribora ta okolice. Na dnevnem redu Je še več zanimivih predavanj o slovenskem narodu ta kulturnem življenju Maribora, od-nosno v bivši Spodnji štajerski. Vabljeni vsi zavedni Slovenci bivšega starega Maribora in njihovi zavedni prijatelji.
a— Sokolski nastop pri Sv. Marjeti. Ce bo v nedeljo 7- t. m. lepo vreme, bo priredila marljiva sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici letošnji javni nastop, pri katerem bo sodelovalo tudi vojaštvo in razna okoliška sokolska društva. Na to veliko sokolsko manifestacijo so vabljena vsa mariborska nacionalna društva in prijatelji Sokola
a— 7. oktobra 1934 gasilska veselic« v gasilskem domu, KoroSka 12.
a— Asfaltna dela pločnikov na Aleksandrovi cesti med Cankarjevo ulico in Tomšičevim drevoredom so končana. Niso ure jeni sicer še dovozi do hiš. vendar pa je upati, da bodo tudi te kmalu asfaltirali Te dni pa »o pričeli asfaltirati pločnik med Prešernovo in Cankarjevo ulico. Robniki pločnika bodo betonirani. prostor med pločnikom in cestiščem pa bodo primerno uredili.
Iz Celja
e— Mestni svet bo imel danes ob 1&-prvo redno sejo po uveljavljen ju novega zakona v mestnih občinah. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
e— Klub koroških Slovencev bo priredil v soboto 6. t. m. ob 20.30 družabni večer v gornjih prostorih Narodnega doma. V nedeljo 7. t. m. ob 9. bo v celjski župni cerkvi maša za častna člana kluba pok. generala Rudolfa Maistra in dr. Janka Brejca, ob 9.30 pa se bo pričel v salonu hotela »Evrope« redni letni občni zbr>r Klufca koroških Slovencev.
e— Pogreb tragično umrlega Cvetka Kovača, zoibote-hinika, je M v torek ob 18. rsa mestnem pokopališču med pogrebom S-Vengusita. Po cerkvenem obredu se je od pokojnika z lepim nagovorom poslovil dr. Milko Hrašovec, starosta Sokoia.
e— Mlad! violinist Miran Viher, gojenec Glasbene Matice v Geliu (iz šole g. rava. Karla Sancina) je 1. t m. položil pired rz-praševaino komisijo na drž. glasbeni akademiji v Zagrebu violinski sprejemni izpit za visoko šolo konservatorijai. To »e lepo priznanje šoli Glasbene Marice v Celju, ki uživa lep sloves zaradi svojega smotre«ega in uspešnega delovanja.
e— Godalni kvartet Glasbene Matice bo na komornem koncertu, ki bo v če<trtek 11. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju, izvajal skladbe Dvoraka, čajkovskega, Borodina, Glazunova in Griega. Godalni kvartet tvorijo gg. Zalokar (L violina), Fink in Žumer izmenoma (H. violino), Di-dek (violo) in Ferdič (čelo). S tem koncertom »e prične koncertna sezona. Ker je godalni kvartet dosagel pri svojih dosedanjih nastopih lepe uspehe, lahko pričakujemo, da bo njegov I. komorni večer privabil vso našo elitno publiko, ki smo jo vajeni videti na resnih koncertnih prireditvah. Letos se nam obetajo zanimivi koncerti, vse pa je odvisno od zanimanja občinstva. Vstopnice se dobijo v pred proda ji v knjigarni »Domovini«.
e— Solno kislino je pil včeraj d-opotttae pismonoša Josip C. v svojem stanovanju v Novi vasi pri Celiu. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu izprati ^elodec. Vzrok obupnega dejanja ni znan.
e— Smrten padec z drevesa. V sredo dopoldne je padel 571etni dninar Albin Peč-nik v Šmartaem ob Paki tako nesrečno z neke jablane, da si je zlomil hrbtenico. Ponesrečenca so takoi prepeljali v celjsko boliiišnioo, kjer pa je že ob 14. podfegel težki poškodbi.
e— Tatovi na delu. V ponedeljek ob Ml je neznan storilec ukrade! kleparskemu moisttru g. Koštotmaju iz Gaberia izipred neke gostiLne ra Mariborski cesti 1000 dinarjev vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Styria«, tov. štev. 734.057, evidenčna številka 2-11.230-3. Te dni je nekdo ukradel nadstrojniku Emeriku Sch. v neki celjski gostiln] z mize 360 Din vredne zlate naočnike. Zasebnemu uradniku Ivanu Vol/fondu na Bregu i® neznan storilec pred dnevi ukradel iz stanovanja 1200 Din vreden fotografski aparat znamke »Kodak«; storilcem so že na sledi.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna komedija »Potujoči klaviT« m dve zvočni predigri.
Iz življenja na deželi
IG - TOMIŠELJ. 10. septembra se je vnšil na Igu ob priliki premovanja koaj na pobudo priznaneea tukajšnjega konje-rejca Mod i ca Jakoba, predsednika občine Tomišelv 'jstanovni občni zbor Podružnice konjerejskesra društva. Pred razdelitvijo premij naerajenim konjerejc^m je otvoril oboni zbor a. podpredsednik Turk Josip iz Ljubljane. Orisal ie v kratkih besedah pomen društva, nakar je podal še nekaj pojasnil. G. upravnik žrebčarne dr. Franjo Veble je predaval o vršeči se selekciji, ki bo im<ila za posledico, da ee bodo današnje podružnice polagoma pretvoril*« v selekcijska društva. Nato je prebral in razložil navzoči tajnik g Janko Grivec pravila draštva. Občnemu zboru sta tudi prisostvovala inž. Muck, sieski kmetijski referent in dr. De Gleria, ereski veterinarski referent. Z vzklikom 'je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Modic Jakob, tafnik Grbec Franc z Iga. blagajnik Fnrlan Martin iz Vrblienj. za odbornike pa Sus-man Ivan iz Strahomerja, Župec Jože iz Iške Loke. Peršin Jože iz Tomišlja, Uršič Frane iz Matene, Šerjak Anton iz Blata;
namestnika odbornikov eta Rus Anton in Rakove Štefan, oba z Brezovice, pregledo-valca računov pa Stebla i Alojz z Iga in Ogrin Ivan z Laverce. Ker je konjereja v tukajšnjih vaseh že precej dobro razvita, je 'jpati, da bo nova podružnica pripomogla še k večjim uspehom v tej panogi kmetijstva. S pravo selekcijo bodo pridobili čez čas naši konji tudi na vrednosti. Obilo uspeha pa želimo vsem pravim našim konjerejcem, saj ne mine niti ena narodna prireditev v Ljubljani, da 6e je ne bi udeležili v raznih povorkah narodno zavedni Ižanci, Podkrimci in drugi bližnji okoličani na svojih konjih.	—ar.
KOMENDA. Podružnica SVD v Komendi je priredila 23. septembra, sadno razstavo v Komendi, ki je pokazala, da ima njena okolica izbomo sadjarsko lego. Pod vodstvom šolskega 'upravitelja g. Trobiša je članstvo in učiteljstvo razstavo prav okusno uredilo. Sadne vrste 6ta določala g. višji vinarski nadzornik Gombač in župnik g. Razboršek iz Tunjic. Obisk je bil rekorden. Ko je ob 7. zjutraj otvoril v imenu SVD razstavo šolski upravitelj g. Hrovat Ivo, je bila razstavna soba polna ljudi. '
Čez dan je imela razstava, toliko obiskovalcev. kakor jih šola v Komendi še ni videla. Od časa do časa je bil naval tako velik, da eo morali skrbeti reditelji za red pri ogledovanju. Obilo ljudi je bilo tudi iz okoliških občin in iz Ljubljane. Mlada podružnica, ki je bila rojena šele februarja lani, je zelo delavna. Zgradila si je za 5000 Din sušilnico dr. Stojkcmoevega sistema, ki je vedno v obratu in spreminja sadje v krhlje namesto v žganje. 9. p. m-je napravilo 26 članov izlet na sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru.
Iz Ptuja
j— Javen shod priredi Narodno strokovna zveza v Trbovljah v nedeljo 7. t. m. ob pol 10. na telovadišču Sokolskega doma. Na shodu poročajo člani akcijskega odbora o mezdnem gibanju rudarjev in o osnutku zakona o minimalnih mezdah. Vabimo vse delavstvo in vso nacionalno javnost, da se udeleži tega javnega shoda v kar največjem številu in s tem dokaže, da se živo zanima za življenjska vprašanja našega rudarja. V nedeljo dopoldne vsi na shod!
Gospodarstvo
Konferenca gospodarskih zbornic v Zagrebu
V sredo dopoldne se je v Zagrebu pričela najjovedana konferenca predstavnikov vseh trgovsko - industrijskih zbornic ob prisotnosti predstavnikov zbornic iz Ljubljane, Beograda, Sarajeva, Banja Luke, Novega Sada. Dubrovnika. Skoplja, Splita in Osije-ka. Zbornico v Ljubljani zastopata narodni poslanec g. Krejči in konzulent g. Žagar. Za to konferenco vlada povsod veliko zanimanje, saj eo na dnevnem redu zelo važna vprašanja, v prvi vr6ti davčna in taksna vprašanja industrijskih prodajalnic in vprašanje udejstvovanja inozemcev v našem gospodarstvu. Na dnevni red je bilo naknadno postavljeno tudi vprašanje otvarjanja velikih trgovskih hiš (Warenhauser). To vprašanje je postalo aktualno zlasti v zadnjem časj z ustanovitvijo delniške družbe >Ta-ta«, ki namerava v vseh glavnih mestih naše države otvoriti velike trgovske hiše, pri čemer je interesi ran predvsem inozemski kapital-V Novem Sadu vrši ta družba že priprave za otvoritev take velike tugovske hiše, odnosno trgovskega magacina, kjer bi se proda ialo pri prosto blago po nizkih edinstvenih cenah. Zbornica za TOI v Novem Sadu se je že odločno izrekla proti otvarjanju takih trgovskih hiš ne samo zaradi tega, ker bi te povzročilo znatno škodo trgovskemu svetu, temveč tudi zaradi tega, ker imajo s takimi trgovinami v inozemstvu slabe izkušnje in v mnogih državah že omejujejo, odnosno tudi onemogočajo njih ustanavljanje. Konferenca gospodarskih zbornic, ki se vrši v Zagrebj, bo k temu vprašanju zavzela svoje načelno stališče- Po končani konferenci bo izdano o njenih sklepih obširno poročilo
Sklepi ljubljanskega Združenja trgovcev
Kakor je »Jutro« že poročalo, je imela uprava Združenj trgovcev v Ljubljani nedavno važno sejo, na. kateri se ie razpravljalo zlasti o davčnih vprašanjih in je bil sprejet sklep, da ee skliče za ponedeljek 8. t. m. v Trgovski dom sestanek trgovcev, na katerem se bodo obravnavala najvažnejša ak-tualra vprašanja trgovstva 6 posebnim ozi-rm na danimo vprašanje. O sklepih te seje poroda obširneje »Trgovski List«. Iz tega poročila posnemamo naslednje:
Na šefi ljubljanskega zdriženja so obširno razpravljali zlasti o odločbi finančnega ministrstva glede poslovanja davčnih odborov. Finančno ministrstvo je zavzelo stališče. da davčni odbori nimajo pravice spuščati se v oceno dejanskih dohodkov davčnega zavezanca v vseh onih primerih, kadar je davčna osnova davčnemu zavezancu priznana nižje od minimalne osnove in bi smel v tem primeru davčni odbor samo izreči. da doh< dek davčnega zavezanca ne presega davčne minimalne osnove- Dejanske dohodke davčnega zavezanca bi smeli torej davčni odbori oceniti le takrat, kadar eo ti dohodki večji od minimalne osnove (ta pa se določa na podlagi stanovanjske najemnine in je dostikrat tako izračunana minimalna osnova znatno večja od dejanskih dohodkov davčnega zavezanca). Po odločbi finančnega ministrstva sme davčni odbor razpravljati o vprašanju, ali so dohodki davčnega zavezanca manjši od minimalne osnove šele takrat, če se ie davčni zavezanec pritožil proti odmeri na podlagi minimalne osnove in če zahteva, da se mn odmerj osnova izpod te minimalne osnove. Iniciativnost davčnega odbora bi bila s tem občutno zmanjšana in se kaže tendenca, da se čim boli omeji dosedanja avtonomija davčnih odborov. Uprava združenja bo zato pravilno poučila člane o novem postopku, na drugi strani pa je dolžnost članov, da ee poslužuje informacij v pisarni združenja in pri posameznih članih davčnega odbora.
Posebno pozornost je uprava Združenja posvetila zahtev: davčne uprave, da bi združenje v smislu čl. 108. zakona o neposrednih davkih sporočilo podrobne podatke o prometu posameznih trgovcev. Uprava združenja je soglasno ugotovila, da se v to vprašanje ne more spuščati, ker nima nikakega vpogleda v poslovne knjige članstva in tudi nima preglede glede davčnih napovedi. Uprava združenja je tudi ugotovila. da bi ocenjevanje dohodkov davkoplačevalca po zunanjih znakih povzročilo pri prizadetih davkoplačevalcih odločne proteste. ker je zlasti v današnjih težavnih gospodarskih razmerah docela nemogoče pravilno oceniti dohodke trgovca po zunanjih znakih, saj je taka ocena neobjektivna in bi v večini primerov pomenila za davčnega zavezanca veliko krivico. Ocena po zunanjih znakih pa je tudi odveč, ker imajo davčne ukrave pri 6trogem izvajanju davčnih predpisov vse možnosti in vsa pomožna sredstva, da ocenijo dohodke posameznega davkoplačevalca.
Uprava združenja je nato obširno ra> pravljala o trgovski nadaljevalni šoli (prej gremialni šoli) kjer je letos vpisanih preko 200 učencev. Trgovska nadaljevalna šola slavi letos 25lctnieo. odkar je takratna prva slovenska uprava trgovskega gremija prenesla šolo iz tedanje Mah rove šole na Ledino ln je tako prešla v slovenske roke. 25-letnica se bo proslavila pod okriljem podmladka Jadranske Straže. Izvoljen je bil nov šolski odbor, ki mu načeluje podpredsednik združenja g. Albin Smerkolj. člani pa so gg. Ant->n Verbič. Pavel Fabiani, Ivan Bahovec in Fran Komenšek.
Ker poteče meseca oktobra sto let, odkar se Je ljubljansko trgovstvo organiziralo v svoji stanovski organizaciji, je uprava sklenila. da na svečan način proslavi to stoletnico. Izvoljen je bil v ta namen ožji odbor. Dne 27. oktobra bo v Trgovskem domu družabni večer, v nedeljo 28. oktobra dopoldne pa slavnostno zborovanje.
Gospodarske vesti
= Vprašanje organizacije izvoza lesa. Kakor poročajo iz Zagreba, so se pred dnevi pričele v ministrstvu za trgovino in industrijo konference zaradi definitivne ureditve izvozne organizacije za naš les. V Beogradu ee zaradi tega mudi tudi predstavnik centralne organizacije našega lesnega gospodarstva iz Zagreba. Kakor znano, je vprašanje organizacije vsega lesnega izvoza pogoj za ureditev italijanskega trga. Nedavno smo poročali, da predlog uredbe o kontroli izvoza leea ni prodrl, kar je izzvalo zlasti v krogih lesnega gospodarstva v draveki banovini precejšnje vznemirjenje. Odpor proti uredbi je izšel zlasti iz krogov zagrebške lesne industrije. Kakor ie sedaj podoba, ee o tem vprašanju . znova razpravlja.
= Pereče vprašanje. Leta 1926. smo izvozili še 300 tisoč ton pšenice, leta 1933. pa samo še 13 tisoč ton. Goveie živine smo izvozili pred 7 leti še za 355 milijonov Din, sedaj pa komaj še za 58 milijonov. Nemoteno pa uvažamo razne inozemske industrijske in obrtne izdelke, ki jih izdelujemo že doma. Zato naša podjetja nimajo dela in delavec je brez posla. Na javnem zborovanju, ki bo r nedeljo 7. oktobra ob pol 11. v dvorani hotela Union, bomo razpravljali o tem perečem vprašanju. Vabljeni so vsi!
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1-1. tega meseca ponudbe glede dobave 2 karborundum-plošč, do 18. t. m. pa glede dobave 3000 komadov vžigalnikov za karbidne svetiljke. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 100 kom. karb'dnih svetiljk, 1 aparata za avtogensko varenie ter glede dobave 200 pJošč ploče-
vine.
Borze
4. oktobra.
.«a ljubljanski borzi eo danes ostali ofi-cielni tečaji deviz v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu je avstrijski šiling prav občutno popustil, in sicer kar za 20 točk na 8.05 — 8.15 (v Zagrebu je bil zabeležen zaključek po 8.15); angleški funti notirajo 224.20 — 225.80 (<v Zagrebu promet po 224.30), grški boni pa 29.15 — 29.85 (v ZagTebu promet po 29). Španske pezete so se v zagrebškem privatnem kliringu nudile po 5.90, madžarski pengi pa eo ee v beograjskem kliringu nudili po 9.95-
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila in je bil za kaso zabeležen tečaj 353 — 353.50 (v Beogradu promet po 353) in za december 356 — 358 (v Beogradu promet po 357). Zabeležen pa je bii zaključek v 4®/o agrarnih obveznicah po 41.75. Končno je bil promet v delnicah Šecerane Osijek po 140
Devise.
Ljubljana. Amsterdam 2304.29 — 2315.65, Berlin 1365.14—1375.91, Bruselj 793.02— 796.96, Curih 1108.35—1113.85, London 165.97—167.57, Newyork 3347.16—3375.42, Pariz 223.93—225.05, Praga 141.67—142.53. Trs* 290.63—293.03 (preirija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.05— 8.15.
Zagreb. Amsterdam 2304-29 — 2315.65, Berlin 1365-14 — 1375.94, Bruselj 793.02 do 796.96. London 165.97—167.57, Milan 290.63 do 293.03. Newvork kabel 3369.16—3397.42, ček 3347.16 _ 3375.42. Pariz 223-93-225.05, Praga 141.67 — 142.53. Curih 1108-35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.2050. London 15.0050, New-york 304.50, Bruselj 71.55, Milan 26.2750, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.70, Berlin 123-30, Dunaj 57.10, Stockholm 77.40, Oslo 75-40. Kobenhavn 67. Praga 12.79, Varšava 57.90, Atene 2.92, Bukarešta 3.05
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.05, London 26-40, Milan 46.14, Newyork 534.57, Praga 21.83, Pariz 35-56, Curih 175.66, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna Skoda 353 — 355, 7°/& investicijsko 71 — 72, 8°/o Blair 65 — 66, 7°'e Blair 57 — 58. 7% Drž. hipotekama banka 68 — 69. 4°/« agrarne 41 — 42, 6% begluške
59	— 60.
Zagreb. Državne vrednoti*: Vojna §koda 353 — 353.50. za december 356 — 358. 7°/o investicijsko 71.50 den., 4a/o agrarne 41 do 42, 7°/o Blair 57.12 — 57-50, 8°/o Blair 68 bl„ 6°/o begluške 59-25 — 60; delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agrarna banka 214 _ 220. Šečerana Osijek 130 — 140 Trbovlje 92 — 100.
Beograd. Voina škoda 352.75 — 354 (353), za december 356.50 — 357.50 (357), 7®/o investicijsko 71.25 — 72 (71.50), 6°/o begluške
60	_ 60.50, 7% Blair 57 — 58. 7J/e Drž- hipotekama banka 67.50 bi-. Priv. agrarna banka 218 — 220 (220).
Dnnai. Dunav-Sava-Jadran 11.40. Trboveljska 12, Alpine-Montan. 9.90. (V predborzi): Ruše 7. Šečerana 16.
Blagovna triiSča
hmelj
'+ Žatee, 4. oktobra. Nakupovanje je nadalje živahno pri čvrsti tendenci. Cene se gibljejo med 1650 in 2050 Kč- Kmalu bo 90% letošnjega pridelka prodanih. — Te dni se je v Pragi vršila ponovna konferenca zastopnikov političnih strank, kmetijskega ministrstva in kmetijskih svetov, kakor tudi predstavnikov organizacij hmeljarjev. Na tej konferenci ee je znova razpravljalo vprašanje ureditve hnieljske trgovine. V bližnjih dneh se bo o načrtu za ureditev hmeljeke trgovine, kakor tudi o predlagani hmeljski nakupovalni družbi, ki naj bi vodila vso hmeljsko kupčijo, razpravljalo tudi v navzočnosti pivovarniške induetriie in hmeljske trgovine.
ŽITO.
+ Cliicago, 4. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za deoember 96.25, za maj 96.75,
+ Winnipeg, 4. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 75.25, za december 75-8750, za mai 81.25.
+ Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudi ee (vee za 6lovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mleveki tarifi): baška 79/80 kg po 162.50—165; baška, 80 kg po 165—167-50; koruza (po navadni tarifi): 6tara suha za oktober po 150 — 152.50; nova umetno sušena e kvalificirano garancijo po 122.50 do 125; moka: baška >0< po 260 _ 265; banateka >0« po 265 — 270.
+ Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, erednje-baška in gornjebaška 112.50 — 115; okolica Sombor, sremska, južnobanataka 110 do 112.50; baška ladja Tisa 122 — 124; ladja Begej 121 — 123; slavonska 112 — 114; gornjebanateka 115-50 — 117.50; južnoba-natska 110 — 112.50; beška, banateka, ladja 120 — 122. _ Oves: baški. sremski, slavonski 65 — 67.50; banatski 62.50 — 65. — Rž: baška 107.50 — 110. — Ječmen: baški, sremski 65/66 kc 104 — 106; jari, 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: baška in baška okolica Sombor 83—85; banatska 80 — 82; sremska pariteta Indjija 83 — 85; baška nova, sušena 65 — 67; za december - januar 58 — 60; banateka, nova, sušena 62 no 64; sremska, nova. sušena 65 — 67. — Moka: baška. banateka (v oklepajih sremska. elavoneka) »Og« in »0gg< 190 — 210 (187.50 — 197.50); »2« 170 — 190 (167.50 od 177-50); >5« 150—170 (147.50 — 157.50); >6« 125 — 145 (122-50 — 132.50); »7< 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 - 110 (105 — 110). _ Otrobi: baški in sremski 80 — 82; banatski 77 — 79; baški ladja S3 — 85. — Fižol: baški beli 140 — 142-50.
+ Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.) Tendenca slaba- Pšenica: za oktober 15.29 — 15 30. za marc 16.40 _ 16.41; koruza: za mai 10.08 — 10.10.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 3. oktobra. Tendenca etalna. Zaključni tečaji: za oktober 6.68 (6.6), za december 6.64 (6.61).
+ Newyork, 3. okt. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: loko 12.40 (12.50). za december 12.22 (12.30).
Novosadski župan v preiskavi
Novi Sad, 1. oktobra.
Proti novosadskemu županu dr. Brani, slavu Boroti se je po nalogu bana dunav-ske banovine, Dobrice Matkoviča, uvedla disciplinarna preiskava.
Po starem mestnem statutu, ki izvira v svojem bistvu še iz časov madžarske uprave, je bil mestni župan pravi uradnik, seveda prvi, z redno plačo in pravico na pokojnino. z novim zakonom o mestnih občinah je stopil iz veljave tudi novosadski mestni statut in dr. Borota danes ni več župan, »gradonačelnik«, pač pa opravlja posle »predsednika« novosadske mestne občine, ali seveda brez pravice na plačo in pokojnino. Dr. Branislav Borota je bil vse do leta 1923, do svojega prihoda v Jugoslavijo, v aktivni službi madžarske vojske kot sodni kapetan, potem pravni referent novosadske borze in naposled župan občine novosadske, pa se mu očita, da so se mu vsa leta aktivne vojne službe v Madžarski in službovanja pri borzi štela za pokojnino obenem z njegovimi županskimi leti. Nadalje se trdi, da brezpravno uporablja doktorski naslov, češ, da ga ni no-strificiral. in se celo sumi o njegovem ju-goslovenskem državljanstvu. Disciplinarna preiskava ima nalogo, da poleg strogo občinskih stvari, za katere je bivši župan odgovoren, razčisti tudi vsa ta vprašanja.
Nekako pred mesecem dni je po bano-vem nalogu banski svetnik Milan Vujič pregledal mestno občinsko upravo in ob tej priliki ugotovil razne nepravilnosti, zaradi katerih se je moral zaslišati mestni župan. Na podlagi pregledovalčevega poročila je ban potem odredil, da se uvede d!sciplinarna preiskava proti dr. Boroti. Za najtežji očitek proti bivšemu županu se smatra ugotovitev, da se knjige v davčnem oddelku mestne občine, ki opravlja tudi posle državne davčne uprave, celih 15 let niso zaključevale io da župan ni pregledoval tega oddelka, dasi to izrecno do-loča mestni statut. V davčnem oddelku so se dogajale razne nepravilnosti, s katerimi so se bavila tudi redna sodišča in so bili krivci obsojeni. Pred sodišem se je tedaj ugotovilo, da so bile te nepravilnosti mogoče pred vsem zaradi pomanjkljivega nadzorstva. Predmet disciplinarne preiskave so tudi neka plačila iz cestnega fonda, ki si jih je župan dal izplačati.
Preiskavo proti dr. Boroti vodi banski svetnik Milan Vujič in banska uprava bo o izidu preiskave poročala ministrstvu notranjih stvari.
2e pregledovanje mestne občinske uprave po posebnem banovinskem pregledoval-cu je vzbudilo v novosadski javnosti razumljivo pozornost, še znatno večje zanimanje pa vzbuja sedanja disciplinarna preiskava, Ves Novi Sad govori' samo o tem senzacionalnem dogodku. Današnji tukajšnji »Jugoslovenski Dnevnik«, kateremu je na čelu narodni poslanec dr. Fe-dor Nikič, piše o njem dobesedno tako-le:
»Kolikor smo obveščeni, je dosedanje preiskavno gradivo toliko kompromitujoče za g. dr. Boroto, zlasti v pogledu njegove nacionalne prošlosti, da vsa patriotična javnost pričakuje z upravičenim ogorčenjem, da se g. dr. Borota postavi na svoje mesto...« — Vaš dopisnik pa je vse to zabeležil le kot nepristranski opazovalec in kronist. Stvar je namreč vendarle nekam čudna, da bi bil mogel biti nekdo celih deset let obče spoštovan človek v Novem Sadu, celo mestni župan več let, ln uživati zaupanje občinarjev in oblasti, ne da bi se bilo vp-ašalo. kdo je in kaj je in kakšno je njegovo župansko dejanje ln nihanje Sodba naj pride pač Sele po izvršeni oblastveni preiskavi!
Na obrtni razstavi v Kranju
Sloves »kranjskega velesejma" potrjen — Uspeli je razstavi zagotovljen — Velik obisk in zanimanje
Kranj, 4. oktobra.
Ko je pred letom »Skupno združenje obrtnikov v Kranju« organiziralo prvo obrtno razstavo v dravski banovini sploh, se prireditelji sami niso zavedali, kako pomembni in važni gospodarski instituciji polagajo podlago. Pomen in potreba kranjske, odnosno v bodočih letih gorenjske razstave se že danes kaze v dovolj jasnih obrisih.
Idejnih motivov, ki so privedli do prve kranjske obrtne razstave, ni ravno najlažje dognati. Morda so se obrtniki poslužili razstave iz reklamnih ozirov, ker so drugi načini že izčrpani, morda so videli v razstavi novo pogonsko silo in vzpodbudo za uspešen napredek in ustvarjanje, ki naj predvsem teži za tem, da javnost in kupujoče občinstvo vidi, kaj zmore naš domači obrtnik.
Aiko se bodo bodoče kranjske obrtne razstave vzdržale vsaj na započeti višini, bodo pomenile odlično izpričevalo sedanji obrtniški generaciji, ki je v času velikih težav in splošne stagnacije pokazala, da klu-buje vsem oviram in naporom, da z mladostno močjo zmaguje na poti do uspehov. — Pa tudi bodočim mlajšim obrtnim generacijam bodo kranjske obrtne razstave vzgled intenzivnega snovanja kranjskega obrtništva.
Letošnja razstava 'iaže, da so si razstav-ljalci že pridobili potrebno izkušenost. Na razstavišču, ki letos obsega vse prvo nadstropje Majdičevega mlina v izmeri nad 1000 kv. metrov, vlada ves čas živahno vrvenje. Če je obisk manjši čez dan, se poveča proti večeru. Prve tri dni je razstavo posetilo nad 2000 ljudi, dalje več šol. Ravnatelj Dular je v ponedeljek povabil razstavljalce, naj razstavijo tudi v Ljubljani
Kratek pregled! Ko si takoj pri vhodu v Majdičev miin odštel 3 Din vstopnine, imaš priliko, da si dušo prav krepko pri-vežeš z najboljšimi in najfinejšimi narezki, klobasami in hrenovkami dveh priznanih kranjskih mesarskih podjetij Osterma-na Mihaela in Jeršina Ivana, katerih raznovrstni mesni izdelki, izdelani z vsemi modernimi pripomočki in stroji, nič ne zaostajajo za ljubljanskimi. — Za kruh in obilico podobnih dobrot je poskrbel pek France Tepina iz Stražišča, vino in likerje (pridelek tvrdke Jakovac-Jastrebarsko) pa toči Brulc Franc, gostilničar pri »Zlati ribi«. — V teh prostorih v pritličju se obiskovalci razstave v veselem razpoloženju kaj radi mude in ostajajo pozno v večer. Takoj, ko prideš v prvo nadstropje, te izne-nadi okusno m z vsemi sladkostmi založena izložba tovarne Adolf Kern, za katero se vsi obiskovalci posebno zanimajo in zlasti hvalijo »Mia« lešnikovo čokolado in »Adria« deserte. Poleg Kerna razstavlja elektrotehnični materijal radio-aparate, raznovrstne lestence m elektromotorje znana elektro-mstalacijska kranjska tvrdka Franc Janša, ki skrbi tudi za godbo na razstavišču. Raznovrstne tapetniške izdelke v modernih oblikah kaže tapetnik Bernard Maks. Veliko zanimanja vzbujajo elegantne (Jamske torbice, aktovke, nahrbtniki in drugi usnjeni galanterijski izdelki, ki pomenijo za Kranj novost in katere izdeluje v veliki množni šipic Miha. Tvrdka Janko Mišic zelo poučno in nazorno razkazuje v lepo opremljeni izložbi svoje puškarske izdelke. Tam vidiš, kako iz navadne jeklene nalice nastaja po primerni obdelavi cev puške, ki je obenem s kopitom vred vse domače delo — »Gorenjske združene mlekarne« s centralo v Naklem razstavljajo svoje nai-raznovrstnejše, že povsod poznane mlečne izdelke, katere obiskovalci radi kupujejo.
Izmed vrtnarjev razstavlja letos le P. Er-man, ki je napravil na razstavi majhen vrtiček Nekoč v Kranju tako dobro zastopano in slovečo domačo usnjarsko industrijo zastopa tvrdka Leopold Zupan, ki je edina izmed domačih usnjarn obdržala svoje pozicije in se krepko razvija. Obstoja 36 let, ustanovil jo je letos umrdi Zupan, oče sedanjega lastnika. Poleg raznih vrst navad/nega kakor tudi finega usnja se ta edina domača usnjarna na Gorenjskem posebno odlikuje po izdelavi prvovrstnih kruponov za podplate. Svoje izdelke izva-
ža po vsej državi. Fajfar Andrej s Pod-brezja je pokazal s svojo lepo, moderno spalnico, da tudi že na deželi znajo napraviti kaj imenitnega. Staroznana kranjska mizarska tvrdka K. Aiman je letos razstavila nad vse elegantno, zelo posrečeno in brezhibno izdelano jedilnico iz pali-sandrovega lesa, ki vsem ugaja. V zelo lepo opremljenem prostoru nam Pollak Jurij, mizar s Farovške loke, prikazuje nove vzorce moderne pohištvene opreme. Poleg kuhinje razstavlja sprejemno in dnevno sobo iz orehove korenine v najmodernejši izvedbi. Vse tapetniške zares okusno in moderno napravljene izdelke v različnih vzorcih je tako pri Pollakovemu pohištvu, kakor tudi pri drugih mizarjih prvovrstno izdelal Viktor Tonejc.
V lepo opremljenem prostoru kažejo krojači: Bedene Stanko, Beguš Jo&ko, Koželj Franc, Novak Josip, Som Anton, Vidmar Franc in Zupan Ivan svoj e prvov rstne izdelke in predvsem poudarjajo prednost ročnega dela pred tovarniškim. Prav tako razstavljajo svoje ročne izdelke čevljarji: Grašič Ignac, Kokalj Joahim, Krstan Peter, Perčič Janko, Rant Josip, Ribič Andrej, Vidic Andrej in StibeJj Jakob. Kranjski slikar Matija Bradaška je razstavil tri slike: Kranj iz 1. 1800, Maidona in Srce Jezusovo.
Pečar Vinko Oselji razstavlja praktičen štedilnik ter kmečko krušno peč; ključavničar Bitenc Ivan kaže ogrodja za štedilnike, vrtna vrata in razne praktične predmete iz svoje stroke; Mohor Tone, slaščičar, rad postreže z vsemi sladkimi dobrotami vsakomiur. Janko Zupan je postavil v razstavo moderno jedilnico iz orehove korenine, poleg nje pa lepo kuhinjsko opremo in otroško sobo. — Precizne tehtnice, ročno delo, razstavlja Stanko Pesjak. Razne praktične novosti ima poleg njefia ključavničar Ga me mik Franc."
Med razstavljenim pohištvom, ki je na različnih krajih poi-azdeljeno, pa prav vidno, presenetljivo in ugodno vpliva na obiskovalce razstave kar najbolj dovršeno izdelamo pohištvo mizarske tvrdke Kos Anton — Klanec, Li je letos razstavila prekrasno, brezhibno izdelano gospodovo sobo (omara, pisalna miza, miza) m izbrane orehove korenine (maser) elegantno sodobno spalnico iz kavkaškega oreha (9 kom.), zelo primemo dekorirano ter zelo posrečeno jedilnico iz javorjevega lesa za kmečko sobo v domačem gorenjskem slogu, ki je bila takoj prodana. Kosovi izdelki na razstavi močno učinkujejo. Domača kemična tovarna »Kik« razstavlja različne kemične predmete za čevljarstvo in gospodinjstvo. Ko-njedič Franc, keramik iz Stražišča, pa svoje raznovrstne keramične izdelke, kipe, palčke itd. Razstave se udeležujeta tudi tiskarni.
Zelo uspešno se je uveljavila mizarska tvrdka Wendlmg Jurij, ki letos prvič razstavlja, a zato toliko boljše in posrečeno. V naravnost odlično dekoriranem prostoru nam prikazuje na eni strani tip modeme, dragocene spslnice iz korenine domačega oreha (11 kosov) z vso opremo ročnih dal domačega izvora, na drugi strani pa tip zelo okusno in skrbno izdelane sodobne prav cenene spalnice iz mehkega smrekovega lesa (9 kosov) z vezanimi ploščami in pleskano. WendIingovi irdelki se odlikujejo po praktični % izvedlbi, lepoti m cenenosti. Kolar Dolenc Jože z Stražišča razstavna vozičke, otroške sani, smuči, posebnost pa predstavljajo njegove športne avto-sani z volanom za krmar j en je in zavoro.
Stara stražiška žimarska tovarna J. Kni-fic razstavlja bogato zalogo raznovrstne žime, Franc Višner, ključavničar iz Stražišča, pa strojno žično pletilstvo (posteljne mreže, vrtne ograje). Prav originalno je zasnoval svojo razstavo Kobal Peter, ki kaže različne vrste in vzorce rolet in zastorov za okna. Izmed kranjskih steklarjev se je udeležil Turnšek Zvonko. Ko si tako obhodil in ogledal vso razstavo, se pri odhodu nikar ne pozabi še za slovo posladkati pri slaščičarju Francu Sinku.
Mnogo novega, lepega in vzpodbudnega je na II. kranjski obrtni razstavi, zato obisk priporočamo. — 2aJ ne bo nikomur!
—rc.
Skupščina ljubljanskih planink
Ljubljana, 1. oktobra
V nedeljo j« imel steg planink redno letno skupščino. Že mnogo pred pričetkom so se mlade planinke v krojih začele zbirati v Zeleni dvorani Uniona. Vladalo ie živahno vrvenje, ko so planinke obujale spomine na tabore, pele in plesale razna narodna kola. Tik pred skupščino so se s svojima Starešinicama v sredi fotografirale.
Nekaj minut po pol 11. Je gospa Vida Novakova otvorila skupščino in pozdravila vse goste in planinke Skupšč na ie m^ slaia vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji z zagotovilom, da hočejo planinke iz svojih vrst vzgajati delavne žene in dobre bodoče matere. Nato je ga. starešinica govorila o skavtski ideologiji. AkademiČar-ke-planinke so dale tudi inicativo za dom akademičark. Prihodnje leto se bodo udeležile vseslovanskega jamboree-ja v Varšavi. Tam bodo nastopale v naših narodnih nošah. plesale naše narodne plese in tako kazale vsem naše lepe narodne običaje.
Stegova načelnica s. Miša Guličeva ie orisala trud vestne stegove uprave, da naredi iz stega urejeno in enotno organizacijo. Kljub zaprekam (pomanjkanje lokala!), je to uspelo. V preteklem poslovnem letu je bila glavna naloga tehničnega vodstva ustvariti trdne temelje, na katerih bo lahko steg v bodočih letih vedno bolj rasel. Kljub temu, da večanje stega ni bil glavni ei-lj, je število zraslo od 50 na 80. V novo smer je stopil steg, ko je svoje delovante razširil iz mesta na periferijo in ustanovil med letom v Dravljah novo edinico. Dalje je poročala stegova načelnica o stego-vih prireditvah. Za božič so posamezne edinic« obdarovale skupno okoli 70 revnih otrok. Pomladi so se članice udeležile kuharskega tečaja, ki ga je za planinke priredila Zveza gospodinj s posebnim ozlrom na taborne možnosti. Kmalu nato se je vršil kratek tečaj za prvo pomoč. Ena izmed prireditev je b la le proslava Jurjevega dne. glavna pa stegov tabor. Čudovito dobra volja in prisrčnost med planinkami ter slovesnost razvitja prapora bodo ostale pla-ninkam trajno v spominu. Glavni zunanji
uspeh pa je bilo priznanje staršev in popolno zaupanje, ko so videli, da so njihove hčerke v dobrih rokah. Starešinica tabora ga. prof. Kozinova je bila na taboru ves čas. Stegovodka je končala svoje poročilo z zahvalo starešinici ge. Kozinovi za njeno stalno pomoč mladim planinkam.
Sledila so nad vse zabavna poročila posameznih edinic o notranjem delu in predvsem o taborih. Iz vseh poročil je zvenelo navdušenje mladih ljudi za življenje v naravi .med delom in pesmijo in za lepo sestrsko razpoloženje, bi je vladalo povsod. Tabore so imela kola in klubi po vsej državi od naše Gorenjske in Štajerske do Boke Kotorske. Ko so še upravne funkcio-narke poročale o svojem poslovanju, je predsednica nadzornega odbora pojasnila, da je stegov svet (posvetovalni organ, kjer so večinoma matere), imenoval za stare-šinico go. Vido N-ovakovo in za namestnico go. Kozinovo. Zatem je postavila starešinica novo načelnioo Marijo Zupanovo, kar dosedanja načelnica stega odide i» Ljubljane.
Po kratkem odmoru so se vršile volitve in predlogi so bili sprejeti soglasno in z navdušenjem. Nato je bila debata o gmotnem vprašanju zaradi ureditve doma. Ob tej priliki je podarila ga. Novakova 500
n in predsednica nadzornega odbora g«. Lili Nowy 200 Din, kar je bilo seveda z navdušenjem sprejeto. Skupščino so planinke zaključile s himno in zavestjo, da je delo v preteklem letu rodilo obilo sadov.
Univerza za tujske vodnike
V FHadelfiji so pred nekaj tedni odprli šolo, ki ima značaj univerze za tujske vodnike. Slušatelj tega zavoda prejme, kadar zapusti šolo, dfiplomo, ki mu daje pravico do državne službe za tujskega vodnika. Na tujski univerzi se podučujejo vsi predmeti, ki so potrebni za uslužnost tujcem; predvsem jeziki, književnost, zgodovina mest in spomenikov. Filadelfijska ustanova si je zasdg-urala pravico izobraževanja tujskih vodnikov za vso Ameriko. Poseben statut pravi, da se ne sme podobna institucija ustanoviti v nobeni drugi pokrajini ZedL njenih držav.
Rumena mrzlica premagana
Strašni morilki v tropskih deželah je odzvonilo
I Elektrika Izdala zločinca
Skrita fotoelektrična celica je opazovala in zabeležila, kako je morilec usmrtil svojo žrtev
V trezornem prostoru Carelove banke v New Yorku so našli tik pred mogočno oklopno blagajno bankirjevega sina Roge-ra Carelo s strelom v glavi mrtvega. Prvo domnevo, da je izvršil samomor, je morala takojšnja preiskava odkloniti. Bilo je očitno, da gre za umor. Toda kdo ga je umoril ? Vlomilci, ki so vdrli slučajno v istem trenutku v zakladnico, ko se je mladi Carel po opravkih mudil tam? Tako so domnevali detektivi, toda še isto uro jim je tiha priča krvavega dogodka izdala morilca.
Ta priča ni bil človek, temveč misleč stroj z vse ostrejšimi očmi in vse zanesljivejšim spominom, neg6 ga ima človek. Ta priča je bila v majhni škatlici zaprta svetlobna električna stani ca, ki je v skritem kotu prežala in budno opazovala vsakogar, ki bi prišel v podzemlje. Okoli oklopne blagajne so bila v nevidnih vdolbinah majhna zrcala, ki so odsevala vse-naokrog nevidne žarke infrardeče žarnice. Kdor bi presekal te žarke s svojim telesom, bi v istem trenutku prekinil električni tok, ki teče skozi svetlobno električ. no stanico, oko in možgane tega umnega varovalnega stroja. V istem hipu bi se sprožila signalna naprava, ki bi čuvaje v banki opozorila, da v tresorju nekaj ni v redu, v istem trenutku pa bi se sprožili
tudi zaklopi več neopaznih fotografskih aparatov, ki so bili v zvezi s foto električno stanico.
Ko so po umoru mladega Carela na alarm signalne naprave pritekli čuvaji v trezor, niso morilca nikjer več našli, našli pa so potem njegovo sliko na razvitih ploščah skritih fotografskih aparatov. Vsi so v tej sliki spoznali Carelovega bratranc?*, nekega dr. Snorta, ki po predložitvi tak. šnih dokazov sploh ni skušal svoje krivde utajiti in je takoj tudi priznal, zakaj je vse storil.
Carel je bil zaročen z neko Mehičanko, ki je študirala na visoki šoli v Zedinjenih državah. Poroka bi se morala vršita v kratkem, toda v zadnjem času je stopil dr. Short vmes in je dekle tako premotil, da ni več vedela, da-li ljubi njega ali svojega zaročenca. Carel je to vedel, vendar pa ni prekinil niti svojih zvez ž njo, niti s Shor-tcm. še nekoliko dni prej so bili vsi trije na skupnem avtomobilskem izletu. Usodnega dne je Short prišel h Carelu, ki je imel baš nekaj opravka v trezorju in ga je povabil s seboj. Tu v samotnem podzemlju. pred zaklopno blagajno, je Shortu prišla nenadna misel, da bi se svojega tekmeca iznebil in je to tudi storil. Ni pa vedel, da ga je že ob vstopu fotografska leča posnela na ploščo.
Proces za 143 milijonov dolarjev
Ameriški sleparski Žid Samuel Insull pred sodniki
Kdo je ugrabil Lindberghovega sina
Nihče drugi kakor Hauptmann, ki je osebno splezal po lestvi v otrokovo spalnico
Volkovi na poljsko-ruski meji
S poljsko-raske meje poročajo, da eo postali volkovi pravcata nadloga ondotnega prebivalstva. Že zidaj, ko ie ni pritisnila, zima, napadajo v velikih čredah obmejne krajev iz katerih si domačini ne upajo daleč od hiš, da ne bi padli kot žrtve lačnih samogoltov. Zato ®o obmejne oblasti dovolile uporabljati proti volkovom granate, s katerimi razpolaga zlasti vsaka obmejna straža. Čeprav se zdi na prvi pogled, da je to nemogoč način zatiranja volčjih tolp, vendar je res, da se le tako pride nenasitnim zverem v o kom.
Nov ruski letalski rekord
Komandantu letala »RD« Gromovu je centralni izvršni odbor zveze ruskih republik podelil naslov »junaka sovjetske unije,« ker je postavil nov svetovni rekord z vztrajnostnim poletom 75 ur na daljavo 12411 km. Ostalo posadko tega letak so odlikovali z Leninovim redom.
Stoletne ženske
V Parizu je več stoletnih žensk nego moških. Uradna statistika navaja tam 84 žnesk, ki so že celo stoletje na svetu, in samo 35 takšnih moških. Med možmi sta dva samca, eden je poročen, 29 jih je vdovcev ali ločencev, o treh pa ne ve statistika v tem pogledu ničesar povedati. Med ženskami je 12 neporočenih, 1 je poročena, 67 pa jih je vdov ali ločenk.
Te dni so slavili v Franciji 800 letnico alzaške priključitve k republiki Franciji. Ob tej priložnosti so korakali po ulicah vojaški oddelki v slikovitih starih uniformah
Naročite — čitafte LJUBLJANSKI ZVON*
140 prebivalcev — 127 letal
V Newcombu pri nedavno pogorelem mesta Nomeju na Aljaški žiivi samo 140 ljudi, a med temi jih ima 126 svoje letalo, eden med njjmi celo dve. Čeiprav je vasica zelo primitivno urejena, so njeni prebivalci vsi bogataši. To so Američani, ki se udejstvu jejo uspešno z iskanjem zlata in obiskujejo cesto svojo ameriško domovino.
Ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Tuni-su dr. Nicolle je sporočil Francoski akademiji znanosti, da je odkril cepivo proti rumeni mrzlici. V francoski vzhodni Afriki so s tem cepivom v teku treh mesecev cepili preko 3000 ljudi in po uspehih tega cepljenja je generalni guverner proglasil to cepljenje za obvezno. Učinek cepiva traja vse življenje.
Nicollovo odkritje je eno največjih v zgodovini medicinske vede. Desetletja je skušala moderna medicina odkriti vzroke in lek za strašno morilko tropskih krajev, rumeno mrzlico, ki zahteva še danes vsako leto tisoče in tisoče človeških življenj. Vsi napori so bili dolgo zaman. Sicer je že davno tega učeni čudak dr. Finley trdil, da povzročajo to bolezen komarji, ki prenašajo prave, mikroskopsko majhne povzročitelje, toda svet se je Firileyevim trditvam smejal, in to tem bolj, keT se je celo veliki Pasteur zaman prizadeval, da bi odkril te povzročitelje.
Tedaj se je zgodilo, da je rumena mrzlica v Havani zahtevala hekatombe člove-
ških življenj. Američani so poslali takrat pogumnega bakteriologa, majorja Walter. ja Reeda v kubansko prestolnico, da bi rešil skrivnost grozovite bolezni. Cele mesece se je Reed s svojima asistentoma Ca-rolom in Lazearjem trudil, da bi prišel tej skrivnosti do dna. Tedaj so se možje odločili za drzen poskus, če ima Finley prav, se bo pokazala krivda komarjev pač še najprej s tem, da se dado po njih opdkati. Najprvo bi se jim ponudil Carol, potem Lazear, končno Reed. Sklepu je sledilo dejanje. Carol je obolel nekoliko dni pozneje, sledil mu je Lazear, Reeda samega pa sta oba bolnika s težavo prepričala, da je bolje, če ostane zdrav, ker je treba dokazni postopek še dopolniti. Požrtvovalna raziskovalca sta po ganljivi skrbi Walterja Reeda končno ozdravela. Koj nato so se vsi trije lotili novih poskusov.
Reed je zgradil majhno hišo, katere edini prostor so s tako gosto mrežo, da bi ne mogel noben komar skozi, razpolovili. V prvi oddelek so dali pogumnega moža, ki se je sam ponudil za eksperiment, neke-
ga Moreauja, in kakšnih 30 moskitov. V drugem oddelku so bili trije možje brez moskitov. Moreau je obolel kratko nato z vsemi simptomi rumene mrzlice, ostali trije so bili zdravi. Tako so dokončno ugotovili, da je rumene mrzlice kriv komar iz vrste, ki jo znanost imenuje j>stegomya«. Čuden slučaj je hotel, da je Reed, ki se je dolga leta igral z moskiti za življenje in smrt, umrl pozneje za vnetjem slepiča. Njegovo delo pa je bilo podlaga za raziskovanja, ki so se zaključila sedaj z zmago nad strašno morilko.
Tričetrtinski plašč
Karel Baedeker
!Zgoraj na levi rumunski zunanji minister Titulescu, ki je izpadel iz novega bu-ikareškega kabineta; spodaj na desni ministrski predsednik Tatarescu
Žrtev znanosti
Kakor poročajo iz Pariza, so morali tam petič v dveh letih operirati bivšega šefa laboratorija za fiziologijo občutkov, prof. Jacquesa Rislerja.
Znani francoski učenjak je preizkušal učinke raznih svetlobnih in žarilnih energij na bacilu tuberkuloze. Ugotovil je, da hi se dala ta nevarna klica v resnici uničevati z različnimi žarki. A pri tem se ga Je lotila huda bolezen »radiumdermatitis«, ki so ji že prej postali žrtev mnogi radiologi. Pri tej bolezni se koža najprvo na raznih mestih vname, potem se pojavijo tvori, tkivo začenja razpadati, ne da bi bila, kakšna pomoč zoper to. čisto podobno bolezen so, kakor znano, občutili mnogi raziskovalci, ki so se bavili z Rontgenovi-mi žarki.
V naši dobi se takšne bolezni lotijo ljudi le v prav redkih primerili, samo tedaj, če se zanemarjajo zaščitni ukrepi zoper nevarne žarke ali če se žarki uporabljajo v prehudih količinah. Ironija usode je hotela, da je baš prof. Risler, ki je bil med odkritelji primernih zaščitna pripomočkov zoper nevarne žarke, sam postal tudi njih žrtev.
Zadnje vesti iz Chicaga poročajo, da je (policija po dolgotrajnem iskanju iztalcnila Wifflia<ma Denisa. Pokazali so mu fotografije Haupfcmanna in Denis je v slikah spoznal moškega, ki mu je v noči ugrabitve ■Lindberghovega sina pomagal črpati bencin za avtomobilsko vozilo. V vozu je po izpovedi priče sedela plavolasa žensika, ki je držala v naročju sumljiv zavitek.
Poleg tega so prijeli še nekega drugega moškega, ki je bil v neposredni zvezi s Hauptmaonom, ko je ugrabil Lindberghovega prvorojenca. Zasliševali so ga nepretrgoma 36 ur. V začetku je tajil, potem pa je priznal, da je pomagal držati lestev, po (kateri so plezali ugrabitelji k oknu vile v Hopeweflu. Po lestvi je splezal Hauptmann v sobo, kjer je ležal otrok in ga je prinesel iz vile. Moški, ki je držal lestvo, priznava, da je prejel tudi del odkupnine. Po njegovi izpovedi so ugrabitelji takoj po ugrabljenju sklenili, da bodo otroka umorili, kar »e je tudi zgodilo. Na podlagi teh
300. obletnica alzaške
razkritij bo zdaj razširjena obtožnica proti Hauptmannu tudi zaradi umora in zločinec bo prejel zasluženo kazen.
Kakšna daljava je »streljaj" ?
Že od pamtiveka se prepirajo deželne uprave Pruske, Meklenburške ki Liibectka o vprašanju, kolikšna daljava je prav za prav »streljaj«. Do rezultata ne pridejo.
Krivo je tega spora Ratzeburško jezero, ki je na tromeji teh dežel. Pravico do ri-barenja v tem jezeru ima Pruska, samo »streljaj« okrog Domskega otoka mesta Ratzeburga, ki leži na meklenburškrh tleh, smejo ribariti Meklenburžani, ki se te pravice tudi izdatno poslužujejo. To pravico ima mesto zapisano v starih listinah. Težava je le v tem, da nibie ne ve povedati, kolikšen je streljaj in se tako neprestamo ponavljajo prepiri.
priključitve k Franciji
V Cbicagu se je začel proces proti 64-letnemu bivšemu ameriškemu »kralju elektrike« Samuelu Insulin Obravnavo vodi zvezni sodnik James ""Mkerson. Proces bo trajal predvidoma tri mesece in med potekanjem obravnav bo zaslišanih nad 200 prič. Sodišče pa bo pozvalo poleg njih še vrsto strokovnjakov, ki pregledujejo bilanco 34 tovrdk obsegajočega Insullovega koncema.
Samuelu LnsuHu očita obtožnica, da je ponev e-ril 143 milijonov dolarjev. Te poneverbe ni kriv sam, marveč so kot sokrivci na zatožni klopi tudi mnogi direktorji njegovih podjetij, po številu 16 mož. Vsi ti so s kaznivimi manipulacijami potvar-jali bilančne zakljuSke in oškodovali investitorje v Insullovih podjetjih za ogromne vsote.
Največja kazen, ki lahko doleti Insulla za poneverbe in sleparije, katere mu jih očita obtožnica, je 125 let ječe in četrt milijona dolarjev globe. Z Insullom sta so-obtožena tudi njegov sin in ravnatelj Fiel-dovega muzeja za raziskovanje zgodovine, Stanley Field. Poleg njih sedita na zatožni ldopi tudi najožja Insullova sotrudnika Harald Sfcuart in Eduard Doyle.
Tik pred začetkom procesa je podal Insull izjavo, da je popolnoma brez premoženja. Dejal je, da je zastavil celo dragulje
Smrt zaradi padala
Konec italijanščine na Malti
Jezikovni boj na Malti je zaenkrat do-bojevan. Od ponedeljka dalje je italijanski jezik na vseh malteških sodiščih iz-kljiučen. Tudi italijanske napise na Malti so zamenjali z angleškimi in malteškimi. Uradni jezik na Malti je zanaprej malteški. Londonski listi pišejo, da je uganjala propagando za italijanski jezik na Malti naravnost smešno majhna skupina italijanskih priseljencev. Britski kolonijakii minister je izjavil, da je pri nedavnem štetju na Malti vpisalo italijanščino kot materinski in občevalni jezik samo 767 za poroto primernih oseb, dočim šteje Malta 233.000 prebivalcev.
Francoski rekorderski letalec Gustave Lemoine se je ubfl pri Amftensn, ko je odakočil iz aeroplana s padalom, ti ge ni odprlo
KatastroSa v megli
Parnik »Biarritz« je odkril te dni na poti v Bouilogne v bližini Bostona ostanke razbitega letala, kmalu nato pa je posadka potegnila iz morja sedem trupel, ki so plavala na vodi. Trupla so prepeljali v Boston, šele potem so nadaljevali svojo vožnjo proti cilju.
Poizvedovanja po usodni katastrofi so dognala, da »o na angleškem letališču v Croydonu ujeli SOS klice na pomoč, ki pa so nenadoma onemeli. Očitno je, da radio-telegrafist ni imel več priložnosti klicati na pomoč, ker je oddajni aparat tako hitro obmolknil. Niti toliko časa ni imel, da bi navedel pozicijo katastrofe in provenienco aeroplana.
Nesreča nad Rokavskim prelivom se je primerila oJcolu 10. ure zvečer. Neki kapitan pripoveduje, da je v tem času razločno slišal brnenje motorja, ki je potem nenadoma utihnilo. Zdi se, da je moralo letalo treščiti v morje iz precejšnje višine. Med mrtvimi sta dve ženski, po državni pripadnosti pa so bili trije potniki Angleži, trije Francozi in en Američan.
ANEKDOTA
Francoski cesar Franc L je poslal svojega bibliotekarja Bautruja v Španijo, da bi študiral ondotr ; knjižnice. Knjižničar je bil iznenaden posebno v Esoorialu. V ravnatelju knjižnice pa je spoznal moža, ki se je odlikoval po naravnost kapitalnem nepoznan ju učenih stvari. Ko je bil Bau-tru predstavljen španskemu kralju in ga je ta vprašal, kako mu je bila všeč knjižnica v Escorialu, je rekel: »Veličanstvo, to je sijajna zbirka. Njen vodja pa >e poseben mož, ki gotovo zasluži, da ga napravite za finančnega, ministra.« — »Kako to menite?« je začudeno menil španski kralj. — »Tako,« je odvrnil Bautru, »ker si m prilastil nobenega naklada iz neštevflnih knjig, ki so pod njegovim nadzorstvom, menim, da bi mu lahko z mirno vestjo zaupali državne finance.«
VSAK DAN ENA
Zlata ura Benjamina Franklina
V neki zastavljalnici v Filadelfiji so pred kratkim odkrili zlato uro Benjamina Franklina. Uro je podaril Franklinu angleški pisatelj David Hartley. Ura je velika mojstrovina francoskega urarja L* Epineja, ki je izdeloval ure tudi za dvor Louisa XV. m XVI. Kdo je prinesel uro v zastavljalnico, niso mogli dognati, čeprav so to dolgo poizvedovali.
»Kaj pa jokaš? Ali ti morem pomagati?« »Da gospod, prosim vas, splezajte na drevo in mi prinesite žogo, ki je obtičala gori.«
Te dni je minilo 75 let odkar je umrl Kari Baedeker, ki je postal s svojim imenom cel pojm. V njem se družita hrepenenje po potovanjih in zanesljivo znanje na svojevrsten način, male, rdeče Baedeker-jeve knjižice so danes po vseh kontinentih doma.
Že davno pred temi knjižicami so bili vodiči skozi zanimivosti tujih dežel in krajev, a uporabnosti in predvsem jedmatosti že prvih Baedekerjevih knjig ni dosegel nobeden. Prva rdeča knjižica je izšla leta 1829. in je bila namenjena obiskovalcem mesta Koblenza. Tiste stare prve izdaje so v današnjih dneh pravi dokumenti svojega časa. Kako zgovoren je n. pr. stavek iz vodiča skozi Italijo iz L 1842., ki pravi k poglavju o italijanskih hotelih sledeče: »Človek naj predvsem postavi pogoj, da
dobi postelj samo zase.« Lep je tudi stavek iz vodiča skozi Hamburg: »Tujec naj vrže pogled tudi v javna plesišča ▼ mestu in zunaj njega, čeprav jih, dostojna družba ne obiskuje.«
Prve rdeče potovalne priročnike je Kari Baedeker sam napisal, svoje znanje in dejstva si je tako rekoč »pripotoval« sam. Danes sodeluje pri novi izdaji pač cela armada strokovnjakov za posamezna poglavja, domačinov iz opisanega kraja ali dežele, in pofcovalcev, ki prekontrolirajo z lastnimi nogami, očmi in ušesi rokopis tudi po večkrat, preden dobi svojo končno do skrajnosti stisnjeno, a vendar izčrpno obliko. Potnik, ki se ravna potem po vodiču, ima le redkokdaj priliko, da bi mu očital kakšno netočnost ali pomanjkljivost.
svoje žene, da bi pomagal podjetju na noge. Kljub temu ni mogel rešiti električnega trusta, ki se jc končal s svetovno senzacionalnim polomom.
Samuel Insull prihaja v spremstv« prijateljev skozi vrata kaznilnice in nastopa pot v justično palačo k obravnavi
Rivaliteta v romunski vladi
Spomenik kralju Petru t Parizu
Pariški »Jour« piše, da bodo v najbližji bodočnosti v Parizu odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Spomenik je zamišljen kot simbol francosko-jugosloven-eflcega prijateljstva. Stroške bosta delila liga za vojne begunce in jugoslovensko poslaništvo v Parizu. Spomenik je že iz-Sdesal francoski invalid kipar Real de Sarthe.
Pod njim obleka iz poslikanega, blaga
P O R T
Jubilejni dnevi 15 letnice Hermesa
Nogometni turnirji v soboto 6. in nedeljo 7. oktobra
Jutri se prične drugi del jubilejnih svečanosti našega agilnega Hermesa. Drugi del jubileja je združen z velikim trodelnim nogometnim turnirjem, na katerem sodelujejo najboljši ljubljanski klubi.
Vsakdo izmed športnikov, ki pozna življenje in delovanje naših klubov, bo brez dvoma priznal našemu Hermesu odlično mesto, ki ga zavzema v vrstah našega športa. Razvoj in napredek Hermesa je tesno združen s splošnim napredkom našega športa, ki se je posebno v zadnjih letih povzpel na zavidljivo višino. Hermes je vzgojil skoraj celo generacijo naših najboljših in najprominentnejših športnikov. Med drugimi je s svojimi dirkališčnimi napravami položil takorekoč tudi temelj novemu razvoju motokolesarskega športa v Ljubljani. Dalje je vzgojil klub elitno ekipo mladih in talentiranih table-tenis igra-čev, da o brezštevilnih nogometnih igra. čih sploh ne govorimo.
Za vse te in še mnoge druge športne dobrine smo našemu Hermesu vsi športniki dolžni res iskreno zahvalo. Dober poset njegovih jubilejnih prireditev bo le
Službene objave LZSP
JZSS je sprejel na svoji seji 17. septembra v redno članstvo Slalom klub 34. Ta klub se poziva, da javi svojega delegata v podsavezni upravi ter sestavo svojega odbora. S m. k. Polž se poziva, da predloži dva izvoda klubskih pravil, da plača vpisnino 50 Din, članarino za leto 1934/35 100 dinarjev ter javi sestavo svojega odbora delegata v podsavezno upravo, nakar bo predložen JZSS v sprejem v redno članstvo.
Klubi, ki nameravajo v tekoči sezoni gojiti smučarski šport, pa še niso člani JZSS, se naprošajo, da javijo svoj naslov LZSP zaradi navodil važnih informacij. JZSS je odredil za tekočo sezono na podlagi navodil g. ministra za telesno vzgojo poostren zdravniški pregled vseh tekmovalcev, ki mora biti končan do 1. decembra t. 1. V svrho organizacije zdravniškega pregleda se pozivajo za enkrat vsi ljubljanski klubi, da javijo takoj približno število v poštev prihajajočega članstva. Vsi včlanjeni klubi se pozivajo, da javijo svojega klubskega zdravnika zaradi sestave zdravniškega sosveta.
Termin letošnjih FIS prireditev je določen z naslednjim sporedom: 13. februarja 1935 štafeta, 15. februarja tek na 18 km, 16. februarja skoki v kombinaciji, 17. februarja skoki v konkurenci, 18. februarja tek na 50 km. V tekoči sezoni se bodo dovoljevale le prireditve, ki bodo pravočasno vnešene v športni koledar. Pozivajo se ponovno vsi klubi, ki svojega programa za tekočo sezono še niso prijavili, da to takoj store.
Vsi klubi, ki še niso plačali članarine za
čskočo sezono, se pozivajo v zvezi § 27. pravil JZSS. da takoj poravnajo zapadlo članarino. Položnice za plačilo članarine so bile razposlane. Klubi, ki ne bodo takoj poravnali članarine, se ne bodo mogli upoštevati pri sestavi športnega koledarja, razen tega bo uprava LZSP postopala proti njim po § 39 saveznih pravil. Vsi klubi naj istočasno z naročilom saveznih tiskovin pošljejo odgovarjajoči znesek po poštni položnici. Naročila brez nakazila tega zneska se ne bodo upoštevala. Tajnik I.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne 3. oktobra 1934.)
Navzoči gg.: Kuret, Novak, Skuhala, Bergant, Jančar, Trpin, šalamon.
V nedeljo 7. oktobra se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče Reke ob 30. Reka : Jadran. Službujoči g. Juvan, Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Mladike ob 10. Mladika : Grafika. Službujoči g. Petrič. vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Jadran ob 30. Slavija : Svoboda. Službujoči g. Kačar, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Slovana ob 15. Mars : Korotan. Službujoči g. Malovrh, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. — V Cakovcu igrišče čakovečkega SK ob 15. čakovečki SK : Ranici. Službujoči g. prof. Jelačič. V Celju ob 15.30 SK Celje : Svoboda. Predtekma se popoldne ne dovoli, službujoči g. Hrastnik. Igrišče Athletik SK ob 14. Jugoslavija : Olimp, službujoči g. Honisr-mann. V Sevnici ob 15. Sava : Krški SK. Službujoči g. Arzenšek. — V Zagorju Igrišče Sloge ob 15.30 Sloga : Svoboda. Službujoči g. Arhar. — V Litiji ob 15. SK Litija : SK Zagorje, službujoči g. Glavi«.
V	Hrastniku igrišče SK Hrastnika ob 15. Delavec : Rudar. Službujoči g. Dolenc. —
V	Trbovljah igrišče Amaterja ob 35.30 Petje : Dobrna, dovoli se predtekma. Službujoči g. BostiČ. — V Domžalah isrrišCe Diska ob 15. Disk : SK Domžale, službujoči g. šalamon. — V Tržiču ob 15. Svoboda : Enakost, službujoči g. Padar.
Preložijo se prvenstvene tekme, določene z-%. nedeljo 7. oktobra: SK Maribor : Hermes. Slovan : Slosra (obe zaradi proslave Hermesa). Ilirija : železničar, Gorenjec : Radovljica (ker kluba še nista sprejeta v članstvo JNS), SK Ptuj : Pa-ronija. Gradjanski SK : Drava (v kolikor se kluba drugače ne sporazumeta), vse ca poznejši termin.
Določijo se moštva za polaganje sodniških izpitov v nedeljo 7. oktobra na igrišču Ilirije (Stadion) ob 9. Sloga : Ilirija, ob 10.30 Slovan : Primorje.
Odobri se program proslave 15 letnice Hermesa 6. in 7. oktobra, pri kateri sodelujejo klubi Ilirija. Reka, Slovan, Sloga, Triglav. Primorje in Korotan. Naknadno se odobri odigranje prijateljske tekme Mura : SK Maribor 30. septembra v Murski Soboti.
Na dopis Sore št. 384 od 2. oktobra, da bi se odigrala prvenstvena tekma Sora : Gorenje, določena za 21. oktober, že v nedeljo 7. t. m , se ne more ugoditi brez pristanka drugega kluba in ker Gorenje še ni sprejet v članstvo.
Verificira se s pravom takojšnjega nastopa za Iliriio Jenko Boris (poziva se Ilirija, da dostavi za imenovanega eno sliko), s pravom nastopa 13. oktobra se verificira fo za Hermes Goršič Alojzi! Sebas Ivan. ž bona Bruno, za Athletik SK Jim-ger Ludvik za SK Zagorje Juvančič Viktor, za Enakost Koren Pepi, za Dravo Szollosy Lajoš, za Muro Bizjak Herman, za Svobodo, Ljubljana, Zupan Milan, Stru-
skromen del priznanja za njegova vsestranska nesebična športna dela v korist in napredek našega športa.
Definitivni program in vrstni red sobotnega in nedeljskih turnirjev je:
Sobota 6. t. m. ob 14. (Turnir n. grupe): Prvi par Hermes B : Sloga ob 14. uri. Drugi par Triglav : Ilirija B ob 15. uri. Finale zmagovalcev ob 16.15.
Nedelja 7. t. m. ob 9. dop. (Juniorski turnir): Prvi par Primorje jun. : Korotan jim. ob 9. Drugi par Hermes jun. : Ilirija jim, ob 10. Finale zmagovalcev ob 11. uri.
Nedelja 7. t. m. popoldne (Turnir glavne grupe): Prvi par Hermes : Slovan ob 14. Drugi par Ilirija : Reka ob 15. Einale
zmagovalcev ob 16.15.
•
K že objavljenim propozicijam nogometnega turnirja se doda še čl. 9, ki se glasi: V vsakem turnirju smeta moštvi, ki se kvalificirata za finale, izmenjati za finalno tekmo moštvo z največ dvema novima igračema.
Tekme se vršijo ob vsakem vremenu ter je vstopnina k vsem tekmam prav nizka.
na Ervin, za Ilirijo Kroupa Pavel, Vovk Darko, za čakovečki SK Momirov živa, za Gradjanski SK šarič Franc. S pravom nastopa 13. oktobra za mednarodne, 3. januarja 1935 za prijateljske in 3. aprila 1935 za prvenstvene tekme se verificira za Slogo, Ljubljana, Srebotnjak Leon.
Vzame se na znanje izjava igralca Ver-beka Antona, da preklicuje prijavo za Mladiko ter da ostane še dalje član Grafike in izjava igralca šušterja Roberta, da preklicuje prijavo za SK Trbovlje ter da ostane še nadalje član Amaterja.
Popravljajo se verifikacije igralcev Cankarja Svetozarja (Slavija), Marca Josipa (Svoboda, Ljubljana) in Miheliča Jo žeta (Ilirija) tako, da imajo pravo takojšnjega nastopa za v3e tekme.
Suspendirajo se dokler ne poravnajo vseh obveznosti, igralci Guna Oto, Hribar Ludovik in Jerin Anton (vsi SK Trbovlje), prejšnjemu klubu Amaterju.
Pozivata se kluba, da pošljeta izkaznici z izpolnjeno odjavo za igralca, in sicer Slovan za Srebotnjaka Leona, železničar za Bizjaka Hermana do prihodnje seje.
Iz seznama verificiranih igralcev se črta Trpin Josip (Grafika).
Protest SK Ptuja proti verificiranju prvenstvene Tekme SK Ptuj : Mura, odigrane 23. septembra v Ptuju, se odstopi SZNS v izjavo.
Dopis Panonije od 29. septembra s« odstopi OZDS v izjavo.
Na podlagi prijave Korotana, Kranj, glasom dopisa št. 149 od 2. oktobra se preda k. o. s takojšnjim suspenzom igra-lec Kert Ivan, ker je bil izključen iz kluba. Enako se preda k. o. zaradi izključitve iz kluba igralec Jerin Anton s takojšnjim suspenzom.
Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov gg.: Krella, Seničarja, Buljeviča, Ciglerja, Kosirnika, Mayeršča-ka, žnidarja, Vuge. Pozivajo se službujoči odborniki gg. Kralj, Zupane, Božič, Tomšič, Arzenšek, Muller, Kern, da takoj pošljejo svoja službena poročila.
Kazenskemu odboru se predajo igralci: Papež Simon, Glavič Vinko (oba železničar) in Marič Vili (Rapid), vsi zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi železničar : Rapid 30. septembra v Mariboru. Vinšek Ivan (Svoboda, Ljubljana) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda : Grafika 30. septembra. Ninkovi Jovan (Sloga, Ljubljana) s takojšnjim suspenzom zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Sloga : Reka 30. septembra. Koprivšek Jože (SK Celje) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi SK Celje : Hermes 30. septembra v Celju.
Sodniško poročilo o prvenstveni tekmi SK šoštanj : Olimp se vrne SZNS v popravek.
Upravnemu odboru se predlagata za sprejem v redno članstvo JNS SK Radovljica in SK Žalec, ker sta v redu odigrala predpisani poskusni tekmi. — Tajnik U. Novak.
Službeno iz OZKS. Kaznuje se po § 15
kazenskega, pravilnika ZNS z globo 50 Din s. s. g. Jordan Ivan. Zaradi prestopka po § 21 istega pravilnika pa se ustavi postopanje zaradi pomanjkanja dokazov. Nadalje se kaznuje po § 21 istega pravilnika z globo 50 Din s. s. g. Mahkovec Alojzij. Globo je treba plačati do 15. t. m. Prijava upravnega odbora SZNS proti s. s. g. Bal-tezarju Ivanu se odstopi v smislu § 4 občega pravilnika ZNS v zveri s § 21 kazenskega pravilnika ZNS upravnemu odboru SZNS. Ustavi se postopanje proti s. s. g. Vidicu Cirilu. Obrazložitev se dostavi navedenim pismeno.
Iz OZDS. (Službeno.) Za tekme, prijavljene odboru za delegiranje, se določijo: sobota 6. t. m. na igrišču Hermesa od 13.45 Hermes B : Ilirija B Vidic, ob 15. Triglav : Sloga Lukežič; nedelja 7. t. m. igrišče Hermesa ob 13.45 Hermes : Slovan Schneller, ob 15. Ilirija : Reka Lukežič, igrišče Reke ob 10. Reka : Jadran Vidic, igrišče Slovana ob 15. Mars : Korotan Jordan, igrišče Jadrana ob 10. Mladika : Grafika Ramovš, v Domžalah ob 15. Disk : Domžale Dolinar, v Kranju ob 15. Korotan : Bratstvo Pfundner, na Jesenicah ob 15. Svoboda : Enakost Mahkovec, v Celju igrišče Atletik ob 14. Jugoslavija : Olimp Reinprecht, sporazumno, igrišče Celja ob 15.30 Celje : Svoboda Ochs, sporazumno, v Cakovcu ob 15.30 čakovečki : Rapid dr. Planinšek, spor., v Zagorju ob 15. Sloga : Svoboda Baltezar, v Litiji ob 15. Litija : Zagorje Pevalek, v Hrastniku ob 15.30 Delavec : Rudar Oberlintner, v Trbovljah ob 15.30 Retje : Dobrna Ramovš, v Sevnici ob 15. Sava : Krški Marin. Sodniki s« opozarjajo da so nekateri zaradi pomanjkanja sodnikov delegirani dvakrat. — Tajnik I., Pevalek 3. r.
Sekcija ZNS. (Službeno.) Sodniški kandidati se opozarjajo, da se teoretični izpiti vrše v soboto ob 29. v zadnji sobi restavracije »Slon«. Praktični izpiti bodo v nedeljo zjutraj na Stadionu. Tajnik I.
Službeno iz LNP. Seja upravnega odbora drevi ob 20. v tajništvu LNP v nebotičniku.
Komisarijat JSŽS. (službeno). Vzamejo se na znanje dopisi Gorenjca z dne 29. IX., Bratstva z dne 28 TX. ter Cakovečkog SK in Save z dne 27 IX. Potrjuje se prejem sodniškega poročila o bazenskih tekmah za prv. države med SIK Ilirijo in SK Ptuj. Žrebajo se nasprotniki za jesensko prvenstvo
hazene, in sicer: I. termin: Gorenje : Ptuj, Korotan : Atena; II. termin Ilirija : Atena, Ptuj : Korotan; III. Ilirija : Ptuj, Atena : Gorenje; IV. termin Ptuj : Atena, Gorenje : Ilirija; V. termin Korotan : Gorenje; VI. termin Ilirija : Korotan. Igra se vedno na igrišču prvoimenovanega kluba. Začetek tekmovanja in datumi za posamezne termine se bodo objavili naknadno.
Sekcija ZNS. (Službeno.) Seja u. o. danes ob 18. v kavarni Evropi. Važno zaradi izpitov.
Posebni vlak v Zagreb bo vozil v nedeljo 7. oktobra ob priliki prvenstvene tekme Gradjanski : Primorje. Prijave sprejema Putnik do petka ob 12.
Se nekaj prvenstvenih tekem. SK Korotan (Kranj) : SK Sora (Škofja Loka) 1 : 1 (1 : 1). Po izredno napeti borbi je prvenstvena tekma prošle nedelje ostala neodločena SK Sora je to pot prav poceni odnesla eno točko iz Kranja. Kranjčani so bili v splošnem nekoliko boljši ter so neprimerno več napadali in bili večinoma tudi v znatni nadmoči. Imeli pa so veliko smolo, da je par najlepših strelov končalo na drogovih ali pa je šlo tik mimo. Odličen je bil tudi škofjeloški vratar, ki ima največ zaslug za neodločen rezultat. SK Sora je bil slabsi v skupni igri in napad neodločnejši pred golom. Boljši pa so bili v startu in pokrivanju. Vse njih delo in uspeh je bilo v raz-diranju nasprotnikovih akcij in onemogoče-nju uspeha. To je zadostovalo, da so gostje odnesli dragoceno točko. Po poteku igre sodeč pa bi rezultat v prid Korotana bolj odgovarjal. Publike izredno veliko. Predtekma Korotan B : Sora B je končala 5 : 1 (4 : 0). — SK Zagorje : SK Svoboda 7 : 1 (3 : 0). Prvenstvena borba, ostra in živahna igra obeh moštev. Zagorje je odigralo eno svojih najboljših tekem in je njegova zmaga zasluga vseh igračev Posebno se je odlikovala izredno razpoložena obramba, prav tako pa tudi koristen napad. Častni gol iz enajstmetrovke. Sodil je s. s. g. Lunder. V predtekmi rezerv imenovanih ^moštev, Zagorje z večino juniorjev, je prišlo po živi igri do remija 1 : 1. Popoldne pa je zagorska Sloga izgubila v Litiji s 3 : 1. Trenutno ima torej SK Zagorje največ aans za prvo mesto. Zadnjo tekmo s SK Litijo mora sicer odigrati na tujem terenu, a potreben je samo neodločen rezultat, ki ga bo, sodeč po nedeljski igri tud' dosegel. V nedeljo pa se srečata doma Sloga in Svoboda v borbi za zadnji dve mesti.
SK Grafika. Drevi ob 19 sestanek prvega in prvega b moštva v društvenih prostorih, palača Grafika, zaradi nedeljskega nrn-grama. Vsi točno in sigurno.
ŽSK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. seja odbora uprave igrišča pri Beliču. Vabijo se vsi reditelji, k' so sodelovali pri zadnjih motodirkah, da se zglasijo na seji.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezen sestanek vseh igračev, t. j. prvega moštva, rezerve in juniorjev, danes ob 19.30 pri Kočarju. Istega se morajo brezpogojno udeležiti vsi, kajti kdor ne pride, ne pride v poštev za turnirske tekme pri proslavi. Posebno se vabijo Burja Davo, Sernec, Moko, Barducki. Igrača čebohin in Klančnik se prosita, da sta gotovo pravočasno na mestu.
Gozdni tek na Pohorju. Pod pokroviteljstvom zadruge »Pohorski dom« se vrši v nedeljo 7. t. m. že IIL pohorski gozdni tek. Za istega so prijavljeni najboljši tekači klubov iz Maribora, Celja, Ljubljane, Ptuja, Konjic, Poljčan, Prevalj in bo tek nedvomno velikega propagandnega pomena za naše lepo Pahorje. Tek se vrši deljeno, za seniorje na progi Ruška koča - Pohorski dom v skupni dolžini 7500 m, za juniorje (rojstni letnik 1916, 17, 18 in 19) pa na 1300 m dolgi progi: Mariborska koča - Pohorski dom. Za zmagovalce je pokrovitelj daroval lepa darila.
Celjski nogomet. V nedeljo 7. t m. ob 15.30 se bo pričela na Glaziji v Celju pod-savezna prvenstvena tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora. Ker bo Svoboda hotela pokazati vse svoje znanje, bo tekma gotovo zanimiva in naneta. Ob 13.45 bo predtekma med rezervama SK Celja in SK Svobode.
Srednješolsko in akademsko prvenstvo v tenisu, ki naj bi se danes pričelo, je zaradi nepovoljnega vremena odgodeno na prihodnji teden.
SK Slovan. V ponedeljek 8. t. m. redna odborova seja, strogo obvezna za vse odbornike.
TSK Slovan. Danes ob 20. v gostilni pri Krušiču sestanek vseh verificiranih igralcev. Po sestanku ob 21. redna odborova seja.
SK Reka. Danes ob 20. v konzumu strogo obvezen sestanek A in B moštva.
SK Istra. V nedeljo naj bodo ob 9-30 na igrišču Reke ob Tržaški cesti: Kristan, Boltavzar, Baggia, Hribar B., Kitek, Glo. nar, Dežan, RabiČ, Kovič, Zdravje, Tavčar Svetozar, Mam in Zupet. Prinesite 4 slike za podsavez! Igra se ob vsakem vremenu!
SK Slavija. Danes ob 19.90 strogo obvezen članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Sigurno naj se zglase Anke, škrl, Pečan, Ogrin in Aljančič.
Jadran : Reka. Med važnimi srečanji, ki jih prinese III. kolo prvenstvfenihtekem II. razreda, stoji brez dvoma na a mestu tekma omenjenih enajstoric. Sfcj&ia to stara pretendenta za naslov prvaka. Obe moštvi sta se temeljito pripravili. Zlasti velja to za Jadran, katerega enajstorica je v zadnjih nastopih pokazala tolik napredek, da upravičeno lahko misli na letošnje prvenstvo. Reka preživlja majhno depresijo. Upati pa je, da se moštvo skoro zopet znajde in zaigra že v tem srečanju v stilu, kakršnega smo bili vajeni gledati v pretekli sezoni. Tekma se vrši ob 10. dopoldne na igrišču Reke ob Tržaški cesti.
Športna veselica v Kranja. Vso športno javnost opozarjamo na športno veselico SK Korotana, ki bo kot običajno tudi to pot združena s trgatvijo, letos še prav posebno originalno. Buffet bo dobro založen. K
t »lesu sviTa priznani Nagode-jazz iz Ljub-
jane. Na svidenje jutri ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma.
STAREJŠIM LJUDEM ZAGRENJU JEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE.
Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje.
»ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—.	222
Reg. S. br .18117-32.
Repertoar
Drama.
Začetek ob 20. Petek, 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: Hlapci. Premiera. Izven. Nedelja, 7.: Migo. dekle z Montpamasa. I*-ven
Opera.
Začetek ob 20. Petek, 5.: Zaprto.
Sobota. 6.: Rigoletto. Izven, Znižane eeoe
od 30 Din navzdol. Nadel ja, 7.: Tičar. Opereta. Izven. Znižane
neme od 30 Din navzdoL ★
Premiera Cankarjevih »Hlapcev«, ki
Jih režiia g. Ciril Debevec. bo v soboto 6. oktobra. Zasedba glavnih vlog je sledeča: Jerman — g. Debevec, Lojzka — gdč. Boltarjeva, župnik — g. Skrbinšek, Komar — g. Potokar, Hvastja — g. Lipah, Kalander — g. Cesar. To je prva predstava nameravanega Cankarjevega ciklusa, ki ga vprizori letos Drama v novi režiji in novi zasedbi. Predstava bo izven abonmaja.
Pristen čebelni
MED
večjo količino, ima na prodaj
L. Ritzmann
čebelarstvo Novi Vrbas, Dun. ban.
Zahtevajte cenik!
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« malesra oerlasnika!
Moderna prvorazredna
kavarna
v ljubljanskem nebotičniku
se odda takoj v najem.
V poštev pride le prvovrsten strokovnjak, ki mora nuditi kapitalno jamstvo
Informacije pri direkciji Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani.
Prviž v letoSnji sesoni ee poje ▼ »bo to zvečer »Rigoletto«, najbolj priljubljeni Verdijeva opera. Dirigira g. Neffat. Naslovno partijo poje naš odlični baritoni st g. Primožič, Gildo gdč. Zvonimira Župevče-va, absolventka glasbene akademije v Berlinu, vojvodo Mantuanskega g. Bano-vec, Magdaleno g. Kogojeva, Sparafučila g. Zupan in grofa Monterona g. Marjan Rus. Predstava je izven abonmaja po znižanih cenah od 30 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®.
Začetek ob 20 Petek, 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: Hamlet C.
*
Prva repriza »Hamleta«, ki je ob »voji
premieri dosegel izredno lep uspeh, bo v soboto, 6. t. m. Naslovno ulogo igra Vladimir Skrbinšek, režija je Kovičeva. Repriza bo za red C.
Prvi nastop nore članice Save Severjeve bo v najkrajšem času. Nastopi v igri Oscair-ja Wildeja »Idealen soprog« v ulogi lady Chiltern, kjer ima vse možnosti pokazati svoje sposobnosti. »Idealen soprog« je zaradi svoje duhovitosti in napetosti stalno aa repertoarju gledališč ter bo gotovo tudi f Mariboru zanimal. Režija je SkrbinSkova, nastopijo: Severjeva, Starčerea, Savinova, izmenoma Barbičeva in Godinova (debitanU ka). Kraljeva, Gorinškova, Zakrajškova, Grom, Skrbinšek. Furijan, Gorinsek, Nakret, Košič, Blaž, Košuta in Verdonik.
Radio
Petek 5. oktobra.
LJUBLJANA 11: Šolska ura: Ljubim®
prirodo (Herfort Tilda). — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. _ 13: Cas, plošče- — 18: Izleti za nedeljo: Mojstrovka (Vlado Petrič). — 18.20: Narodne pesmi v terceti (sestre Stritar). — 19: Dubrovnik. — 1950: Pesmi iz Primorja. — 19.50: Cas, jedilni list, program za soboto. — 20: Predavanje o Brueknerju (dr. DoJinaT). — 20.30: Šramel kvartet »Starič«. — 21: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja. — 22: Ca«, poročila. — 22.15: Malo za zabavo, malo za ples (plošče).
Sobota, 6. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13.: Čas, plošče. — 16: Radio orkester. — 18-30: Zabavno predavanje (Pir-nat). — 18.50: Plošče. — 19: Zunanjepolitični pregled (dr. Jig). — 19.20: Ivan Ma-žuranic. — 19.40: Plošče. — 19.50: Cas, jedilni list, program za nedeljo. — 20: Pevski zbor pravoslavne kapele. — 21: Radio-orkester. — 22: Cas, poročila, plesna glasba.
BEOGRAD 16.30: Plošče. — 19.40: Violinski konceit. — 20.40: Srbske narodne. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.45: Igra. — 21.15: Lahka glasba- — 21.45: Plošče. — 22.15: Ples. — PRAGA 20.10: Jazz. — 20.45: Operni večer. — 22.15: Plošče. — 22.30: Godba na pihala. — BRNO 20.10: Godba na pihala- — 20.«: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Orkester in solisti. — 21: Klavir. — 22.15: Ples. — 23.05: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.15: Zborovsko petje. — 16.10: Igra. — 17-10: Jazz. — 19.15: Orkester. — 20.15: Dramski večer. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — BERLIN 20.10: Mešan program. — 21.10: Lahka glasba. — 2220: Ples. — K5NIGSBERG 19-30: Mandoline. — 21.10: Pester program. — 22-30: Ples. — STUTTGART 20.15: Kmečka svatba. _ 22.30: Ples. — 24: Nočni koncert —
a bi se tudi Vipiepučali
KAKO ODLIČNA JE FRANCOSKA tV^TA !N MILO ZA ZOBE
propagandne tuGe po
BOTOT
pc&<tcy<mzt> goiem xLw»
ta
propagandne škaiUce pe
J BOTOT
napravi zobe bleščeče bele, krepi dlesni in osvežuje usta. Dobiva se povsod. Zahtevajte sspec. ponudbe: D. Pei-manžu in Ca, Zeman.	8029
Nov način izdelave
_ličnega pudra
C ANICA. DANDANES SE RESNIČNO ELEGANTNE ŽENE NE PUDRAJO STALNO.' ONE UPORABLJAJO NOV PUDER S SMETANOVO PENO. POIZKUSI OA!
C
kaj? au ni
Čudovita razlika f
da. in ves dan se DRŽI. to je sedaj senzacija.
Nenavadni laboratorijski poizkusi, napravljeni z novo formulo pudra za lice, so de-finitivno dokazali, da more sedaj vsaka Žena napraviti svojo polt prekrasno in mladostno ter popolnoma odpraviti blesk na nosu, pege in druge nedostatko svoje polti. Sestavina, ki povzroči to ogromno razliko, se imenuje smetanova pena. Ona učinkuje tako, da se puder obdrži ves dan in to celo v vetru in deževnem vremenu, kakor tudi vkljub potenja pri plesu ali športu.
Vso pravico do toga novega presenetljivega recepta si jo pridobila tvrdka Tokalon za vos svet Sedaj jo v pudru Tokalon smetanova pena znanstveno na patentiran aa« čin ter v strogo odmerjenih porcijab zmetana ■ finim na zraku potni enim pudrom. Poizkusite ie danes ikatlieo pudra Toka-Ion, edinega pudra za lice s smetanovo peno. Naglo in očividno zboljšanje Vale zunanjosti bo zbudilo presenečenje ia s&vist Vaiih prijateljic.
Harcelle Tinayre:	22
Upornica
Roman
frZlate besede govorite,« je rekel kanonik. >Stopil bom k stot-inika Lefaurelu, da se ženitev pospeši.«
»In Roza naj si prizanaša.«
»Zelo krepka res ni...«
»Oh, to zdravje ..
»Najdražji blagor je na svetu — mimo čednosti..
»Meni Bog ni dal zelo krepkega ...«
»Meni tudi ne ...«
»Seveda, v najinih letih .. .<
Govorila sta o svojem zdravju, o zimi, ki se je letos zgodaj oglašala in katere ju je bilo strah; nato sta hvalila razna zdravila, pripovedovala o čudežnih ozdravljenjih in obžalovala, da so zdravniki tako nevedni. Vsak izmed njiju je našteval svoje telesne nadloge in pomiloval samega sebe; vsakemu izmed njiju se je zdelo, ida drugi pretirava, njega pa posluša s prijazno ravnodušnostjo ...
Svetiljka pod zvoncem iz mlečnega stekla je razlivala mirno luč. Svit ognja v kaminu je švigal po litografijah, ki so krasile etene, in v kotičku kamina je kositrni ča-jnik tiho pobrenčaval na toplem pepelu.
Stara dva sta sedela oba v enakih naslanjačih drug drugemu nasproti. Jozana je zrla na črno žensko obleko, na črno duhovniško cfcleko, na častitljivi glavi s svilnatomehkimi srebrnimi lasmi, in mislila:
»Res sta podobna drug drugemu. Oba dobra, s preprostima, Čistimi dušami, ukvarjajoča se z drobnimi rečmi in zadovoljna z drobnimi radostmi.. .<
In zrla je na reči okoli njiju, na ta okvir, ki se jima je tako dobro prilegal... kako tuja je bila vkljub vsej svoji dobri volji v tej brezbarvni hiši, med tema starima človekoma, ki ju je imela rada in ki sta jo toli malo poznala.
»Vzemite za noževo konico buraze,« je razlagal kanonik, »potem pa evkalipta... Če bi dali v pijačo najprej evkalipt in šele potem burazo, bi imela čisto drugačen okus. Sestra Florencija mi je mnogokrat rekla: ,Buraza mora biti prva, gospod kanonik...' To je zelo važno.«
Oprta na mizico, je Jozana obračala liste v albumu za fotografije. Neznane postave so se vrstile mimo nje: Pierrovi sorodniki, ki so bili vsi že mrtvi; gospe s krinolinami in dolgimi kodri, ki so jim padali na ramena; gospodje s kopastimi bradicami, majhna dekletca, ki so jim gledali izpod togo štrlečih krilc vezeni hlačni nabirki, dečki v žametastih jopičih, ob mizah z zveriženimi rez-barijami; častniki kolonijalne vojske z velikimi kapami — in grof Chambordski, sveti oče Pij IX. in >osvoboditelj« Thiers ... V vseh teh obledelih obrazih je bilo nekaj tako daljnega, tako žalostnega ... In Pierrova fotografija je bila med ostalimi kakor nov grob na pokopališču...
Jozana se je spominjala mesecev trpljenja pred moževo smrtjo. Stregla mu je in mu bila v oporo in tolažbo do zadnjega trenutka. S svojo zvesto, ljubečo navzočnostjo mu je bila olajšala muko ločitve. Ne, Jozana ni lagala, kadar si je ponavljala, da bi bila dala življenje za Pierrovo rešitev. Njena bolečina ni bila hlinjena — bolečina, ki je bila izbrisala ono drugo bol. Kadar je vstala v njenih sanjah Pierrova senca, ni bila jezna prikazen. In vendar so bile ure, ko je bil spomin na Mauricea Jozani mučen. Slutila je, da pride čas, ko jo bo srce, ko jo bodo čuti boleli od prebujenih spominov ... Njeno sedanje ravnodušje je bila le začasna medloba, ne ozdravljenje.	I
Misli so ji blodile okoli... Videla je Mauricea oženjenega, živečega z drugo ženo, v hiši, kamor ne bo ona, Jozana, nikoli stopila; na kolenih je držal otroka, in ta otrok je bil Claudejev brat...
Te slike so bile umetne in nenaravne. Jozane niso bolele. Ustvarjala jih je svojevoljno, kakor si človek časih svojevoljno predstavlja neznane dežele, minula stoletja, čase, ki še pridejo, ali smrt... In ta nezmožnost, da bi kaj občutila, jo je pomirjevala...
Spoštovani gospod!
Vaše toli prijazno, toli hrabrilno pismo sem dobila šele včeraj, tukaj v Chartresu, pri stari sorodnici, ki me po dneh globokega obžalovanja dobrodejno obdaja njeno gostoljubje.
Šest mesecev je minilo, odkar sem zapustila Pariz in pretrgala vsako zvezo z »Ženskim svetom«. Ali sem res jaz tista, ki je napisala članek o »Delavni ženi?«... Skoraj da bi dvomila o tem... Toliko reči je prišlo, ki sem zaradi njih pozabila svoje prejšnje življenje, zoprno delo, ki mi ga je dodeljeval Foucart, in srečna naključja, ki so mi dovoljevala, da sem časih v kakem kotičku njegovega lista povedala svoje mnenje.
Da se to mnenje, ki sem ga neprisiljeno izrazila, ujema z vašim, mi tem bolj dobro de, ker nisem poklicna pisateljica. Moj sestavek je bil malone prvenec. Ko sem ga pisala, sem čutila, ko-likanj mi manjka izkušnje. Pa če je tudi nemara okornost oblike nasprotovala izrazu čuvstva, čuvstvo samo je bilo vendarle odkritosrčno, in res se mi zdi, da vas je utegnilo zanimati, ker je bilo neosebno: izrekla sem to, kar mnoge ženske mislijo, ali kar bi mislile, če bi bile vse — delavne ženske. In to, ali se imenujete borilea za ženske pravice ali ne, nikakor ne izpreminja dejstva, da ste borilec za ženske pravice... To bi moralo zadostovati in vam pridobiti obilo bralk. Vendar, ne čudite se, če vam najbolj želim bralcev. Bralcev, ki bi ob vaši knjigi postali pravičnejši — ne prizanesljivejši! — do žensk.
CENE MALIM OGLASOM Po SV par za besedo. Din — davita za vaatc oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki i&£ejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 'i.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 0.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 6.— za Slfro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.				Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, | oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po B poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer 1 se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. 'i Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih f
	Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. Ce zahtevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« * - „ odeovor. priložite 1*111 5» v znamkah.			oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek 1 „Jutra", Ljubljana. j
u> n,
|3eseda 1 Din. davek 2 Din m 611 ro Bil dajanje na alova S Din. Najmanji) znesek 17 Dtn.
Vabimo Vas
k nakupu v najcenejši oblači Inici A. Preeker, Sv. PetTa	14.	133
Kodak fotoaparati
obrok®. Jugo-agenclja Zagreb. Draškoviieva S4. Prospekti brezplačno. — Sprejemamo povsod zastopnike s kavcijo.
24T31-6
Kuhinjsko posodo
pc«*eije, crtre. Teč miz, petrolejske svetilke in li-Scn-inik ugodno prodam v Gradišču 14, pritličje, leva.	30161*6
peseda 1 Din, davek 2 Din br 611 ro ali dajanje na Bleva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Prodam avto
x«det na krarojeki gasilski tomboli. Poitzve se pri 3astmwi Jcšt. Naklo.
30068-10
Tovorni avto
Honeki v dobrem stanju, pripravljen za takojšnjo vožnjo proda za ceno 4000 d-i tm r j e<v mlekarna Bern-bard, Mar »bor. 30037-110
Službo dobi
ieaeda 1 Din. davek 2 Dtn M Slfro ali dajanje na ■lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šiviljo
•HTKastojno, in pridno
vajenko
aprejime kranar Kenic — Ljubljana., Židovska ul. 3.
30117-1
Trg. pomočnika
•gitaega proda,jalca mešane stroke, sprejmem k ica-nutfakhuri in konfekciji. — Ve««5.! aronžiraaia feložb in n Simšič ime ter proeti vojaščine imajo prednost. — Oeforfca v hiši. Podrobne pomudibe i zahtevki jn referencami n« P. Koren, prej Sterk, OrnomeTj.
301094
Krojačico
In vajenko sprejmem. Nadi ov v podružnici »Jutra« v Celju.	30153-1
Mesar, pomočnika
vajenega tudii prekajeval-ste etroke, sprejmem e US. oktobrom. Ponudbe Da podružnico »Jutra < na Jesenicah pod »Priden«.
301il8-tl
Kuirarioo
vajeno boljše hotelske kuhe ter močnatih jedi — sprejmem takoj. Poraudfce na podr. »Jutra« na Jesenicah pod »Pomožna kuharica«.	3Cffillo-il
Gospodinjo
zmožno nekaj kavcije, popolnoma samostojno, sprejmem k samskemu trgovcu. Ponudhe na ogil. odd. »Jutra« pod »Motor 22«.
30150-1
Gospodično
snažno, zdraho, pošteno, i m imemo izobrazbo in zrna njem nekoliko šivanja »n ročnega dela, iščem k dveletnemu otroku. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod »Otrok«.
30163-4
Službe išče
Jeeeda 90 para. davek i Dtn. ea ftllro &U da-an.le naslova 3 Dtn. Najmanjši 7nesek 13 Din
Tapetaik
išče vsakovrstnega dela. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	30131-2
Pisarniška moč
vešča. ra.znih pisarniških del, perfekine -korespondence v srbohrvaščini (cirilici), išče službo v trgovski ali pa podobni stroki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod zmečiko »(Pisarniška moč 23«.
30129-2
Dekle
vajeno vsega gostilniškega i® hotelskega dela, želi premeščen je v gostilno ali •privatno. Nastopi e 16. oktobrom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jirtra«.
30160-2
Gospodična
j?če službo k otrokom. — Pomagala bi budi pri gospod injetrvn.. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30186-2
Izurjena šivilja
z dnhrjm- okn^om, izdeluje plašče, kostume, obleke itd., se priporoča damam na dom. Sv. Petra nasip 49/1.	30136-2
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta
»Zdaj Pa prosim, nobenih nesreč več!« Je dejala. Kakopak! Komaj je bila odnesla p<ste, sta »tapetnika« pri postavljanju |««tv1ce že ubila dva zvonca velikega lestenca. Na srečo ni gospa Rogačka ničesar slUala, in čez nekaj trenutkov sta naša prijatelja ie mazala in lepila, da je bilo kar vvselje. Peter je maral papir, Janko ga je pa	na steno; pri tem je bil tako nepre-
da je stal z lestvico dosti predaleč
Gospodična
izučena modlstimja, ž-eJi ■namestitve kjerkoli. Gre tudi k otrokom. Nastop 6 i. novembrom ali pozneje, eventuelno s 15. oktobrom. Naslov v V6eh po-fiovetehioah »Jutra«.
Kupitn
Seseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje aa slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din
Cca. 400 m tračnic
70 mm visokih, ra.bljamih, vendar doti no obrainjemKh, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tračnice«.	30112-7
Knjižico
Zadružne gospodarske banke, Ljubljana, okrog Din 200.000, in Kmetski posojilni in hran. dom, okrog 20.000 Din, prodam po ugodni ceni za. gotovino. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Gospodarska«.
30191-116
Knjižico
Jadransko poduna-vske banke, okrog 30.000 Din, ot-menjam za kurantno blago. Pišite Da osrlas. oddel. »Jutra« pod »Jad raneka« 3G1&M6
Železno blagajno
večjo, kupimo. Pon.udfce z navedbo velikosti in cene je poslatt na Tem »k Franic, Mareniberg.	30137-7
Modele
aa eem«ntn« oeva e 115 «sn premera m drage — kupimo. Dunajski fabrikat. Ponudbe: »Gred^d om«, Sredina 45, Ljubljana.
30157-7
Brilantne butone
knpim. Ponmibe z navedbo
cene in velikosti je poslati na ogl. oddel. »Jutra« pod »Brilanti«.
9MS2-7
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ail dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek lt Din.
Spalnica
mehka, pleekana, naprodaj, Ivan ifrher. mi^ar. Sfajve-iiice, St. Vid n. Liub.
30166-42
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin
Trgovski lokal
s stanovanjem in tovemtair-jem, v imdufitrijskem ikra.ju v sredi vasi oddam takoj ugodno v najem za več let. Vmrežati: Mraz. Velenje.	a4S6fr(19
V najem
Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek nin.
Trgovino
z mamrfektu<ro, špecerijo in deželnimi .pridelki dam v najem. Trgovina je tik glavne ceste in farme cer-krve. Potreben kapitail za prevzem zaloge 10.000 Din. Trgovina obstoji že 40 let. V najem dam 1« neomenjenim gg. trgovcem ali trgovkam. Obstoj zagotovljen. N-aelov v veeh poslovalnicah »Jutra«.
301(10-117
Seseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova i Din. Najmanjši smesek 1"» nin
Bančne vložne knjižice
kopaj emo, prodajamo na jugodneje. Dajemo posojila nanj« ter vzamemo vloge v posoja« proti povišanemu tečaju in na®večji varnosti. Ravno tako -vse ostale vrednostne papirje. JaplačiJo takoj ▼ gotovini. Naročila x doleJe nvr-šu jemo najvestcejše. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Prsftka tri. 6rtT., telefon inter. 38-36.
296-16
Bančne vloge
ki akcije kupuje, prodaja, iombardir« najsolidneje — St. Proanflc, Zagreb, Var-ša^naka 6. teiefon 23-38.
24901-16
Hran. knjižice
Mestne hranilnice t vsaki višini kupim. Plačam t gotovini. Ponudhe z navedbo zneska ki cen« pod »Privatno« ds oglasni oddelek »Jutra«.	30028-16
Krasno vito
v Dofeeroi pri Ce^iu prodam po ugodni ceni in p'a-
čilnih pogojih. Vprašali: Zore, Ljnbliana. Gledališka ulica 12. Telefon 3¥W0.
30133^16
Vilo na Ježici
pri LjroM jami, mova. moderna. z lepim vrtom in veliko kletjo zn vinsko trgovino pripravno, prodem za hran. knjižice Kmetske posojilnice Jjnbljanske. — Riudolf Zore, Ljubljana^ Gledališka trlica 12.
30194-fl«
Knjižico
dobrega, Jjublj. denairtnega zavoda od 56.000 plačam 100% v mesečmih obrokih proti dobri garanciji. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ■pod »Polna vredinost«.
8013SM6
Heseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš1 znesek 11 l"Mn
Redka prilika
Polovica krasnega velepo-seetva v Sa/vinjsk-i dolini zaradi smrti iz prve roke naprodaj. Njive, hmeljišča, travniki, sadonoeaiki in stavbne parcele. Prostor je po 2 km oddaljen od treh industrijskih krajev, v neposredni bližini že-lecniške postaje, delcema ležeč ob veliki cesti. Posredniki rakijučem. Interesenti naj pišejo na oglas-iri oddelek »Jutra« pod značko: »Ugoden nakup«.
30067-J0
Enodružinsko hišo
lep eadn.i vrt. 5 minut od tramvaja takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	25329-20
Posestvo pri Zagrebu
prikladno za izkoriščanje z obzirom na bližino Zagreba, damo v zakup po zelo povoljnih pogojih. Velifrost okoli 40 jutrov z vsemi pripadajočimi gospodarskimi zgradbami in velikimi hlevi. -Strokovniaki imajo predmost. Ponudbe na De-pozitno banko d. d., Zagreb, Tomašičeva ul. 10.
301.13-20
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek i* Din
Šivalni stroj
pogreznjen, Siva naprej, nazaj, Itops, štik«, poceni prodam. Dvorakova ulica 3, prvo nadstropje, levo.
30043-29
Šivalni stroj
in belo omaro po nizki ceni kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jotra« pod »Ne pre drago«.	30150-29
»Aromatin«
za gostilničarje, hotelirje, mesarje in privatno rabo.
»Aromatin« specijalna dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase, obare, omake, divjačino itd. »Aromatin« da.je dober oku6 in prijetno ar orno; je ekonomičen ker pri uporabi istega odpadejo vse druge dišave. Razpošilja glavna zaloga: Adria-Coloniale F. Šihenik, Ljubljana. — Za poskusne vzorce pošljite 3 Din v znamkah.	30044-33
Stanovanje
beseda 1 Din. davek 1 Din za šifro ali dajanje oslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje
ob Aškerčevi cesti, vrtno, pritlično, dvoje sob s tu-šom in pritiklinami se odda 7A 1. november. Poizvedbe v odvet. pisarni, Miklošičeva e. 4/1.
25336-31

zen:
Beseda 1 Din. davek 2 Din ia Slfro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Holandske čebulice
bijaoiot,	tulipanov, kro-kueov in	zvončkov nudi Sever &	Komp., Ljubljana-	30029-33
Kostanj
jedilni, lep. debel, odbran. Icnpite najceneje pri tvrdki A. Nacbbar, Radeče.
21948-33
Dvosob. stanovanje
obstoječe iz 2 sob, predsobe. kiuhinje, shrambe, kopalnice ter nekaj vrta — oddam. Fia.nc Sla.vWk, Zg.
238. nasproti restav. Triglav, 3. hiša, I. nad.
30127-01
Več stanovanj
odda Real.itetina pisarna GraSefe, Gledališka 4.
30145-31
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam 1. novembra. Zg. SiSka 176. Spančeva pot (Kosovo).	30105-21
Stanovanja
•rteseda I Din. da^ek 2 Din za Slfro ali dajanie Da
Movn 5 Din N^l1man1š, znesek Dtn.
Stanovanja
sobe, lokale iščejo stranke potom Realitetne pisalne Grašek, Gledališka 4. Hišni posestniki prijavite! — Tel. 33-04.	20146-31a
Stanovanja
manjše trisobno ali večje dvosobno, iščem v emtm za 1. november. — Točem plačnik. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30155-31a
:eseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro ali dajanje na 'lova 5 Dtn. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
oddam v Selenbnrgovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
80130-23
Sobo
z dvema posteljama oddam poleg »Evrope«. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
30141-33
Opremljeno sobo
lepo, eolnčno, parket, elektrika. oddam s 15. nov. in malo sobico za takoj. — Židovska 3/IT. 30143-23
Sobe
v največji izberi odda Re-alitetna pisarna Grašek — Gledališka 4.	30144-23
Komfortno sobo
mirno in čisto, visoko pritličje, oddam na Poljanski cesti boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	30156-23
Sobe išče
Beseda SO para. davek
•i Din za Slfro ali da-lanje naslova 3 Din Naj-manISI znesek 12 run
Veliko prazno sobo
oziroma dve manjši v centra, event. ne predaleč zunaj, iščem, Zaželjena postrežba. Reflektira se na mimo stranko. Ponudbe z navedbo ceir« na ogl. odd. »Jutra« pod »Udob oosU.	25201-23o
Imit. Jagnieta ^ Seal pSiii
115 cm, meter
! D
tIS cm. met počevši od Din
4<BB* tinte cm, meter UD • M| počevši od Dm IlO '
■Jfm
felR Stranke Irven Zagreba na) zahtevajo, po zivom na ta oglas BREZPLAČNE VZORCE na ogled.
Sobico
lepo opremljeno in sredo, v bližini Sp. Šiške, Tyrše-ve ceste ali za Bežigradom išče profesorica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirni dom«.
30138-33a
Opremljeno sobo
z emo posteljo, brez parketa in brez električne luži, e posebnim vhodom — iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogasni oddelek »Jutra« pod »15. oktobra«.
30124-23a
Sobo
separirano, v bližini Tabora iščem. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Oficir«.
30147-23a
Opremljeno sobo
i«5e v bližini tehniške šole akademik. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zagrebčan«.	30166-33®
Dopisi
Beseda 2 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Nero
Danes rnlsHm in iskreno ielim .. .	30149-29
»Imperia!«
Piemo čeka.	30KM-S4
V oglasnem oddelku »Jutra«
je dvigniti sledeče Šifre:
Bom dobro vpeljala, Boljša, Cen/trum ali blizu, C-en-trum, Do 8. okt., Dolarji, Dogovor, Dober promet, Dobro plačani, Doenjsko, Dobra kupčije, Gotovina potrebna, Gotovina iO, Hišica, Hrepenenje, Inštruktor 22, Jak oh, Kavcija, Kompresor, Kavcijo položim, Lahek zaslužek, Lepo solnčno stanovanje, Ljubljanski grad, Mn!o-člansko, Mir. Motor, November 22, Novi dom 50, Najlepša periferija. Nadaljnja izobrazba, Ostanem trajno hvaležna. Odkritosrčnost, Oskrbnik, Plemenit značaj. Poštenost. Periferija, Ljubljana, Posestvo. Pozneje 6ta'na službo, Resna stvar, Raz-nsša-lec, Rešitev. Resničnost, Resen 1, Solidna. Stalen, Stanovanje v hiši, Samostojna gospodinja. Tiskarna, Ugodno v Ljubljani, Ogoden nakup. Udobno, Udobnost, Vajeflka, Zračna z navedbo cene, Z. A. Z., 3t0.000. 60.000. 30. 20, 1926. 20.000 Din.
Živali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Jazbečarje
odlikovanih staršev, 5 in
20 mesecev stare, z to-dovnikom proda V. Vre-njak, Rožni dolina. Gesta VIL/22.	24904-27
Mlad foxterier
čistokrven, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*.
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Skatlia
3 kg čopiče v za harvo je bila iizgub.jena dne 3. 30. na drž. cesti iz Ljubljane v Maribor. Najditelj je uaprošen, da javi svoj naslov proti nagradi na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zgubljeno 5/X«.
AE mi Je HI o tega treba!
l-il
Q V
S
i! fcc
S §•!
O C C
§ e. s ■o
e & S , I
« p.
> C
® P tT
■s'i
gl *■
«.
I
C. £

Zimska jabolka
so že na zalogi pri
Gospodarski zvezi
v Ljubljani.
dobavlja tudi v manjših količinah na dom
Gospodarska zveza
Dunajska cesta

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je za vedno zapustil moj iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak, stric in zet, gospod
Feliks Toman
ml.
irgouec in posestnik
dne 4. oktobra ob %10. uri dopoldne, Bogu vdano in pripravljen s tolažili sv. vere, v 44. letu starosti.
K večnemu počitku ga spremimo v soboto 6. t. m. ob 4. uri popoldne iz njegovega doma, Costova ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica bo v torek 9. oktobra ob y27. uri zjutraj pri sv. Krištofu. Prosimo tihega sožalja in molitve za pokojnikovo dušo.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1934.
Globoko žalujoča soproga
CILI TOMAN roj. ADAMIČ
in vse ostalo sorodstvo.
8201
Unjpje Davorin Barijem. Izdaja m konzorcij »Jutra« AdoU Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Franc Jezerdek. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v f4-tphi-h»T.<