List 39. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ij ubij ani 27. septembra 1895. áfc ĚiáMÉ^á^iÉ&^É&d! &&& on še v semenišči in pa potem kaplan v št. Jarněji, prepričal se bode, da je narodna stranka se za vse to Rl: 2 Politiški oddeiek. Novodobni Bileam. že brigala. Zatorej lahko rečemo, da je gosp. Žitnik s tem izrekel narodni stranki ravno tako sijajno spričevalo zaupanja, kakor je poprej obsodil svojo stranko govoreč Naša katoliška stranka je predzadnjo nedeljo imela o koaliciji. shod v Vipavi. Na tem shodu je govoril gosp. deželni Sicer je pa s tem ob jednem svoji stranki přiložil poslanec Ign. Žitnik in najprej dolgo razpravljal o koali- novo klofuto. Vsakdo ve, da je baš s koalicijo bila se ciji in svojo stranko opravičeval v tej zadevi. Posebnega onemogočila ona gospodarska reforma, za katero se je ni povedal. Kako je bil v zadregi za argumente, je pač gosp. Žitnik ogreval. Mi želimo da gosp vidno iz tega, da je kot zasluge koalicije proglasil osnovo imel pogum, da bode povedal svojim katoliškim kranjske in celjske gimnazije in pa dovolitev slovenske rišem, kateri so tudi državni poslanci, kar jim gre ljudske šole v Gorici. Hujše pač ni še nikdo mogel koali- so take stvari preprečili. Žitnik to vada cije obsoditi, kakor jo je s tem gosp. Žitnik. Dobro Ker pa ne maramo tudi nikomur delati krivice î po znano, da je minister Madejski se izjavil, da je osnovo vemo, da je gospod Žitnik se nadalje tudi izrekel za gimnazij v Kranji in Celji prevzela vlada še od prejšnje deželno zavarovalnico. Da smo odkritosrčni, moramo vlade, da bi torej ta dva zavoda se bila osnovala tudi reči, da se v tem vprašanji vsa narodna stranka ni po- brez koalicije. Slovensko gimnazijo v Celji bi bili dobili vse strinjala. Večji del je bil za tako zavarovalnico, ne- že jedno leto poprej. Slovensko ljudsko šolo v Gorici so kateri posamičniki so pa imeli pomislike proti njej. Kar pa morali priboriti si Slovenci po dotičnih uradnih in- se tiče našega lista, smo v tem oziru na strani gosp. štancah. Vlada jo je naposled morala dovoliti, če morda Žitnika, a vendar mislimo, da bode treba previdnosti, ko ni hotela imeti še blamaže pred upravnim sodiščem. Za se bode sklepal v državnem zboru dotični zakon, da Slo to šolo se pa tudi niso poganjali poslanci v koaliciji, věnci ne pridemo v škodo. Omeniti je pa treba, da tudi temveč bolj oni zunaj koalicije, grof Alfred Coronini in ideja o taki zavarovalnici se ni rodila v krogih naše ka dr. Gregorčič. Ker pa ta stvar ni nobena parlamentarna toliške stranke. Zagovarjal pa posebno Šuklj e pridobitev, tudi o zaslugah kakih poslancev ni dosti moč govoriti tudi pri naši katoliški stranki ni v milosti. Večina levičarjev je bila vedno zoper podeželenje Če je g. Žitnik take stvari moral računati v korist zavarovalnic in zato se moramo čuditi, da je Zitnikova koaliciji, potem je obsojena koalicija in pa njo tista stranka se bila na Dunaji zavezala z levičarji, če ima slovenska stranka, ki jo je podpírala Sedaj, ko je gosp. kaj tacega v svojem programu. Pot do kaj tacega ne Žitnik jej dal tako sijajno spričevalo nezaupanja, je pač pelje todi, koder so hodili Žitnikovi pristaši na Dunaji preveč zgubljati še kaj besed. Govoril je pa gosp. deželni poslanec nadalje tudi o prej bi prišli do svojega smotra po potu, kodar je ho dila narodna stranka. Zato tudi ta točka Žitnikovega go gospodarskem vprašanji. Izrekel se je za osnovo kmetskih vora se ne more smatrati za noben slavospev katoliški domov, organizacijo kmetskega stanu, kakor jo je nred- stranki. je predlagal grof Falkenhayn, da se razbremeni naposled kmetsko Grozno se je gospod Žitnik znosil nad židovskim Vse to je prav lepo in mi podpišemo z obema liberalizmom. Državo je spravil v dolgove, kmetu izpod . Žitnik povedal posestvo. rokama. In gosp. Žitnik, če se potrudi kedaj ogledati kopuje blagostanje. In vse to, kar y nazaj ? za kaj se je poganjala narodna stranka, ko je bil je do pičice res. In želeti da se s tem nemškim 386 židovskim liberalizmom do zadnjega kota pomede v Avstriji. Grof Taaffe je bil že vzel v roke metljo, da to stori in mislimo, da je g. Žitniku žal, da se to delo Taaffeju ni posrečilo. In za to smo preverjeni, da iz vsega srca obsoja tište, ki so Taaffeju to delo onemogo-čili. Čudimo se, da on sploh še ostaja v druščmi ljudij, ki so svoje moči posvetili, da temu škodljivemu nem-škemu liberalizmu podaljšajo življenje. Narodna stranka je bila pač grofu Taaffeju pripravljena pomagati po svojih močeh pri tem delu, le naši katoliški stranki ni to ugajalo Zato moramo reci, da je tudi ta del Žitnikovega govora bil le priznanje, da je politika narodne stranke bila prava, in obsodba politike naše katoliške stranke, ki je svoje moči porabila torej v škodo vsem srednjim stanovom, zlasti pa v škodo našemu kmetu. Iz vsega povedanega je vidno, da je vendar politika narodne stranke le dobra, drugače bi pač baš vsega tega, kar narodna stranka zagovarja gospod Žitnik ne bil za dobro spoznal, obsojal pa tistega, kar je njega stranka storila. Samo to bi želeli, da bi gospod Žitnik ■ w drugi pot bil malo jasněji, da poslušalci ne bodo morda sklepali, da se te dobre politike njegova stranka drži, narodna pa nasprotne, ker to ni v interesu resnice. Toliko jasnosti je treba, da bodemo vedeli, koga novodobni Bileam (Žitnik) blagoslavja in koga preklinja. Sicer je pa g. Žitnik bil na shodu tudi dovtípen. Pravil je, da je v „Slovenca" někdo pred leti utihotapil článek, v katerem je napadal družbo sv. Cirila in Metoda in potem dotični článek zatajil v „Soči" in „Novicah". To je pa že strašno in posebno, ker so menda Sloven-čevi uredniki to še le sedaj, čez leta namreč izvedeli, kajti sicer bi bili gotovo precej obsodili tisti článek in všemu svetu povedali, da ne puste v svojem organu grditi to za slovenski narod prezaslužno družbo. Poglejte, najhuje je pa to, da so ljudje toliko hudobni, da opore-kanju> ki pride čez nekaj let, več verjeti ne marajo in so prepričani, da so se gospodje morali pač popolnoma stri-njati s članki, ki so jih v tej stvari priobčili, drugače bi bili poprej pojasnili, kako je stvar. Če tudi je zgodba o utihotapljenji članka tako neve-rojetna, da jo še na shodu ni nobeden verjel; vendar je nas to jako razveselilo, ker je to znamenje, da gospodje obžalujejo pisanje proti tej družbi. Kar se pa našega lista tiče, pa povemo, da se gosp. Žitnik moti, ali pa morda našega lista v Rim ni dobival, če domneva, da smo mi glede družbe njega stranko grajali le povodom kacega članka v „Slovenci". Povod so bili dogodki na katoliškem sholu in pa resolucija na tem shodu, po kateri se je družbin denar hotel porabljati za osnovo ka-toliškega učiteljišča v Ljubljani, torej odtegovati namenu, slovensko deco ob narodni mej i varovati potujčenja. Obsojali smo nadalje, da se je hotelo družbo podrediti škofom, ker se bojimo, da bi kak našemu narodu nena-klonjen škof ne oviral njenega delovanja. O tem se je vsa dotična polemika sukala, ne pa okrog kacega ,,SIo- venčevega" članka, ki bi bil utegnil biti kaj v zvezi s to stvarjo, morda v toliko, da bi bil postopanje katoliške stranke na omenjenem shodu opiral, ne pa bil glavni povod. Seveda na vse take članke smo pa odgovorili. Kdo je pisal „Slovenčeve" članke, ne vemo, in nas tudi nič ne briga, mi se držimo stvari, osebe so pa nam po- te stranska stvar. Za članke, ki jih priobčimo smo odgovorni in nikdar se ne sklicujemo, da jih kdo utihotapi. Ko bi se pa le kako utihotapljenje prigodilo in bi se ne vjemali, bi pa precej v prvi ali drugi številki že pojasnili vso stvar. Kar pa „Slovenec" tega tedaj ni storil, mu ne V verjamemo, naj gosp. Žitnik tudi to ganljivo dogodbo, na desetih shodih pripoveduje. Iz vfcega se le vidi, da je tudi v tem oziru narodna stranka imela prav, ko je tako vedno za družbo, dočim katoliška stranka prihaja do prepričanja, da njeno te-danje postopanje ni bilo pravo in to si hočemo zapomniti in to je nam v zadoščenje za vse brce, ki smo jih prestali braneč dobro stvar. Politični pregled. Verska šola. — Mnogi katoliški krogi so se nadejali, da se pogladi pot verski šoli, ako na Dunaji zmagajo protisemitje. Nam se to ni zdelo povse verojetno, kajti protisemitje so le zaradi tega kazali se vnete katolike, da jih je podpírala duhovšč na. V volilnem oklic, za drugi razred pa že povedo, da niso za versko šolo, temveč zahtevajo samo, da se otroci V lcčijo v šoli po veroizpovedanji. Se odlocneje pa to naglašajo po svojem glavnem glasilu „Deutsches Volksblatt", ki naravnost zavraČa vsako misel, kakor bi protisemitje se vjemali v tem oziru s klerikalci in odločno naglaša, da ne smejo učitelji priti v nobeno večjo odvisnost, kot so sedaj. Konservativni listi so že precej nevoljni s protisemiti in bolj ali manj kažejo to svojo nevoljo. Dolgo so mislili, da bodo protisemi-tizem izkoristili v svoje namene, a sedaj se pa kaže, da se to ne bode dalo. Kmalu se bode pokazalo, da v verskem oziru ni razlika mej liberalci-in krščanskimi socijalisti tako velika, kakor bi kdo mislil Volitve na Dunaji. — V ponedeljek je na Dunaji volil drugi razred za občinski zastop. Voljenih je 32 proti-semitov in 14 liberalcev. Agitacija je bila jako živahna, večina je v nekaterih krajih jako neznatna Liberalci so zgubili osem mandatov in je zatorej protiliberalna večina v mestnem zboru že zagotovljena Protisemitje bi pa bili dosegli še večje vspehe, da so šli vsi uradniki volit Nekaterim se je zdelo umestneje volitve se vzdržati, ker slutijo, da Badeni ne bode naklonjen protisemitom — Liberalci po svojih listih poziv-Ijajo vlado, naj še jedenkrát razpusti mestni zastop in jim pripomore do večine, ker je redno obcinsko gospodarstvo v veliki nevarnosti, ako dobe občinsko upravo protisemitje v roko Strašijo, da tuji trgovci ne bodo več hoteli prihajat na Dunaj. Seveda ni gotovo, da bi grof Badeni na vse take klice liberalcev se oziral. Do razpusta mestnega zbora bode prišlo samo, ako bi se pokazalo, da bi se nova većina ne mogla sporazumeti o volitvi župana. Splošno se sodi, da bode izid občinskih volitev vplival tudi na občni politični položaj v naši državi. . , , Volitve v Galiciji. — Deputacija galiških kmetov je prišla na Dunaj, se pritožit proti samovoljnostim pri volitvah v Galiciji. Deputacija bi bila imela rada, da bi jo vsprejel vodja notranjega ministerstva, a ta je vsprejeti ni hotel, temveč je naročil sekcijskemu načelniku, naj je vsprejme. Sekcijski 3§7 načelnik notranjega ministerstva je deputacijo vsprejel in kmete samostanske itd. Socijalisti so proti novemu zakonu pred vsem popraševal, Če morejo vse dokazati, kar trdijo. V pritožbi se zato, ker nočejo privoliti klerikalcem gospodstva in prevelicega trdi. da so celo za mrtve volili, da se volilni dan v več krajih vpliva, to pa za to, ker ti podpirajo veliki, kapitalizem, trn ni pravilno razglasil, da so pri volitvi nalašč najprej klicali socijalistov. — Ne male preglavice delà Belgiji kongiska dr- žide in druge vladne privržence, da so volili, potem pa vo- žava v Afriki, mesto, da bi ta velika in bogata dežela dona- litve zaključevali, da drugi niso mogli voliti, tudi pri stetvi šala lepe dohodke Belgiji, napravlja pa le sitnosti in stroške. glasov se je sleparilo. Sekcijski načelnik sam je moral pri- Nezadovoljnost domačinov v Kongu je temu vzrok. Grlavna znati, da gališki okrajni glavarji zlorabijo svojo oblast. Obstál krivda pa zadene belgijske uradnike, ki si izkoriščajo doma- je, da se bode stvar preiskala. Radovedni smo, če bode Ba- Čine. Ti seveda se upirajo temu in vsled tega nastajajo večji deni dopustil strogo preiskavo v precej njegovega uradovanja. Pomiloščeni Rumuni. stvari, kcT se tiče tudi in manjši konflikti, na kar se dogaja, da belgijski vojaki, Y znani pravdi zaradi ru- morajo vmes posezati, potegnejo z domačini in planejo svojih piedstojnikih. Take in ednake rabuke so vedno po na munske spomenice obsojeni rumunski politični vodje so te dni dnevnem redu Nastala je že ondi pravcata vstaja. katero pa bili pomiloščeni in izpuščeni iz ječe. Nadaljevati hočejo sedaj pred vsem netijo Evropejci iz same dobičkarije. Belgija, doma boj za svojo narodnost na Ogerskem. Civilni zakon na Ogerskem. izdali pa-tirski dist glede civilnega zakona. V njem se pripo- Ogerski škofje so vsa v neredu, bo s Užka napravila zopet mir. in red v Kongu. Rusija in Francija. — Zveza mej Francosko in Rusko roča katoličanom, da se pokore državnim zakonom, a drže se se zadnji čas zopet potrjuje. Ruskega vnanjega ministra Lo- pa tudi cerkvenih določeb. Će se ženijo, naj se poprej spo- banova je Francija povabila k vojaškim vajam na Francosko. razumijo z župnikom, da bode za civilno poroko lahko cer- Lobanov se je temu vabilu odzval. Tudi je prisustvoval vajam kvena. Samo civilnega zakona cerkev ne bode priznala in bode ruski general Dragomirov. Francoski listi poudarjajo, da vse tako porocena zmatrala za neporočena in se bodeta izključila to ni brez pomena Četudi od prijemanja svetih zakramentov Če ni zveza mej Francijo in Rusijo se ženin in nevěsta ci- v se oficijelno sklenjena, vendar je razvidno iz tega zopetnega vilno poročeta in se zaradi kacih zadržkov ne moreta precej prijateljskega pojava mej obema državama, da ti zasledujeti cerkveno poročiti, naj se ne poslužujeta tako dolgo svojih pra- isti princip v dosego politiČnega miru. Tudi se čuje, da vic, da bodeta tudi cerkveno porocena Sploh je pa pastirski je že dognana stvar, da se francoski republikanski predsednik list pisan precej v odlo^nem tonu, in liberalnim madjarskim Faure vdeleži na pomlad slovesnega kronanja ruske carske 30. listom ne ugaja. Ogerski državni zbor se je sešel dne 26. t m. Dne m. bode pa že razpravljal o nerešenih cerkvenopoli-tičnih predlogah Predlogo o jednakopravnosti zidov vsprejela bode zbornica poslancev, kakor jo je spremenila gospodska bilo dovoljeno tem bi bila ta predloga rešene. Do- zbornica, torej brez paragrafa, po katerem kristjanom požiditi se. ločbe, vsprejele v predlogi o svobodném bogoslužji in se bode ta po kateri se bode smel kristijan požiditi, se bodo pa predloga potem vrnila gospodski zbornici. Ce bode gospodska zbornica ta zakon vsprejela, se še sedaj ne ve. Ce pa vlada ostane trdna pri svoji nameri, pa mi ne dvomimo, da s časom dostže svoj namen Po novem letu se bode imenovalo zopet làhko pet novih dosmrtnih članov, se vzamejo iz liberalne stranke. Tako se bode vlada vedno bolj približala svoji nameri. Izključeno pa tudi ni, da doseže še od krone imenovanje nekaterih novih dednih Članov gospodske zbornice, seveda toliko ne, kolikor jih je želei ob svojem času Wekerle. Nemčija. Znano je, da se v Nemčiji socijalisti kaj vrlo gibljejo To delà vedno večje skrbi vladnim krogom, po- .Ai sebno cesarju. Eukrat je že padla v državnem zboru posebna to vladna predloga naperjena proti državnim prekucuhom. se je naineravalo socijalistom do živega. Posebno sedaj ob se- IL. , M ET • danski slavnosti pa. ko so socijalisti zopet slogo kalili in niso dvojice v Moskvi. / ■ , ' Makedonija. — Neznosne so postale razmere v Makedoniji Turčija ne more vdušiti vstaje in tudi ne priti na sled vstašem. Vsled tega trpi mirno prebivalstvo makedonsko. Tur-čini to love in s silo hočejo od njega zvedeti, kje so vstaši. Mučijo je celo in odvajajo v zapor. Posebno bolgarskim ve- ljakom v Makedoniji stopajo Turki pretrdo na noge. Grrki in Rumuni podpirajo Turčine. Na posameznih selih in ljudeh izvršujejo ti suroveži najbrezsrčneje zločine. Prva požigajo, ro- ^ P . * < • pajo, slednje pa mučijo in trpinčijo na grozne načine ; in vse to delajo z vednostjo turške vlade. Turčin se kaže torej zopet v stari luči. Zadnji čas je zopft, da se ga odločno ustavi. Evropa bo morala v tem pogledu kaj storiti. Pred . # c^ ^ vsem je v to poklicana Anglija. pred katero Turčija trepeta. Le žal, da se Anglija premalo zanima za Makedonijo. I: € Obrtnija. Stavbenski pouk, Ljubljani imamo že več let strokovno šolo za umetno slavili tega praznika, temveč skušali še demonstroval proti iegno 0brt in ženska ročna delà. Ta šola kaže že lepe njemu, se je zopet razvnelo. cesarju srce proti socijalistom in zahteva odločnega postopanja proti njim. Državni kancelar knez Hohenlohe ni tega mnenja, vsled cesar je nastalo na-sprotje mej obema. Zato se že govori, da odstopi kancelar. vspehe, posebno bode mnogo povzdignila naše mizarstvo. Marsikaj, kar se je poprej naročevalo v tu jini, se bode odslej lahko izdelovalo v domovini. Ta šola Dvomimo, da bi bilo s tem kaj pomagano Naj pride kdor se pa tudi vedno razširja, nedavno je dobila oddelke za koli, socijalistiškega gibanja na Nemškem ne bo noben za- dušil. mir bo Ozira naj se na nje v njenih upraviČenih zahtevah in Belgija. Kralj je potrdil novi šolski zakon, kakor kiparstvo, pletarstvo in kljebljanje čipek. Kdor pozna razmere v naši domovini, bode přiznal da najbolj pogrešamo na tej šoli stavbinskega oddelka j » ga je sklenila klerikalna večina v poslanski zbornici. Dasi je posebno ? odkar stopil v veljavo nov zakon glede stav bilo veliko krika in vika od strani socijalistov proti temu za- binskih obrtov. Stavbinski mojstri so največ tujci, Itali konu, dasi se je pretilo z najsilnejimi sredstvi, če postane ta zakon veljaven, vendar se vlada, oziroma kralj ništa bala po-trditi tega zakona. Nov zakon sam na sebi ne preminja dosti jani, ki vlečejo tudi tuje delavce v deželo. Poslednji pri sedanjih šolskih razmer, le nalaga davkoplačevalcem nekaj več hajajo spomladi in odhajajo jeseni in mnogo denarja iz naše domovine. vselej odnesejo Posebno se bode to břemen, ker določa, da je poleg državnih šol skrbeti tudi za godilo prihodnja leta, ko je vsled potresa mnogo delà v 388 Ljubljani. Kamor se kdo sedaj ozre, vidi Italijana. Vse bolje plaćana delà opravljajo Italijani, domaćini jemljo se način tkanja slame s sukancem ali svilo. Zopet čez šest let je Mary Brush si dala pot-ntovati nedrec z zadrgo Se največ za težake. Pri vsakem delu je tudi Italijan od Leta bolje plačan nego domačin. leta 1828. so ženske dobile po več patentov na leto 1862. se je ženskam podělilo že 34 patentov, kolikor še no beno leto poprej Od sedaj se je pa pri ženskah iznajditelj Takim razmeram pa to ni krivo, da nimajo naši duh hitreje razvijal. Leta 1870. se je jim že podělilo 70 domaćini nadarjenosti za stavbinski obrt. Kdor pozna 1880 naše ljudstvo, ve, da je jako nadarjeno. Po deželi dobimo ljudi, ki sami postavijo mline in žage, dasi se niso 5. uri popoldne v mestno dvorano v Ljubljani z istim dnevnim redom nov občni učitelj zbor, > odvetnik in zakonodajalec svoje države, in ko je navzočnih društvenikov bode konečno veljavno sklepal brez ozira na število Ljubljani dne 26. sept 1895. po srečnih okolnostih postal predsednik Zjedinjenih držav, se je pridobil ne samo brezpogojno zaupanje vseh, temveč se je zapisal z ognjenimi črkami v svetni zgodovini v bodočim rodovom. Predsednik Predsednik : Fr. Levec. Ljubljanska čitalnica se preseli takoj drugi mesec v prostore „Narodnega doma", kjer bo imela v nájem v občudovanje in vzgled nadstropji 6 sob in dve dvoiani „Narodni domw v ostalem Janson bil kmetski krojač in se je učil čitati in pi- še ni gotov, le za čitalnico so se že priredile potrebne sobe. Društvo »Radogoj« je v svoji seji dne 16. t. m. sati » ko je imel že 21 let. Grant, katerega vojna delà so dovolilo za prihednje leto 12 dijakom ustanove po 100 gld. Vrh tega so se dovolile še izredne podpore štiri m dijakom se koristnega društva v obilni meri spominjali premož- potem bo moč odboru še zdatneje po- prišla v učne knjige vojne zgodovine vsega sveta in ka- terega prištevajo zgodovina k številu ne mnogih velikih vojskovodij in državnikov našega stoletja, je pred nekaj leti přiděloval krompir v Kaliforniji, sekal in vozil drva Da neji rodoljubi, ker moči potrebnim dijakom. V Podgradu v Istri, kjer je bilo toliko spletk v Sant Louis in malo pred vojno prodajal usnje v Pro^ prezaslužnemu dež. poslanců g. Slavojů Jenku so z ve- kmetski prodajalnici svojega brata. Sherman za Grantom najboljši general v državljanski vojni, bil je učitelj in likim navdušenjem te dni zopet tega izvolili županom. Dokaz zemeljski agent » odvetnik. bankir in î naposled vodja konjske železnice. (Dalje sledi.) temu je, da je bilo vse rovanje proti temu odličnemu rodo ljubu le umetno. V novi deželni bolnici prav pridno dovršujejo zadnja delà, da se bodo mogli bolniki. že prihodnji mesec pre- 391 inestiti tja iz barak na vrtu stare bolnice, kjer so bili od po- nenavadne lepote. Živela je při njiju svaku, posest třesa sem. Staro bolnico, katero je potres močno poškodoval, bo mesto, katerega last je, porušilo. Na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje niku jednega prvih zabavišč v Peterburgu. Nobena želja mladi * Dalmatinki ni ostala neizpolnjena, za čipek v Ljubljani ustanovil se je s početkom letošnjega šol- njeno ljubezen poganjali so se grofi in knezi, a no- skega leta tudi "oddeiek za pletenje čipk. Zavod se bode torej beden se ni mogel ponašati, da je pri njej v posebni ' 3 ft vezenje milosti. Nekaj dni se je govorilo, da se je zaročila z jednim najbogatejših poljskih plemenitašev, ki je živel v bodoče imenoval: „C. kr strokovna šola za umetno in pletenje čipk". Nova prednica pri čč. gg. Uršulinkah v Ljub- Dosedanja prednica preč. g. M. Antonija Murgelj, ki je skozi 15 let načelovala samostanu, je odstopila in voljena ljani. je bila dne 14 t. m. za novo prednico v Peterburgu. Minolo je nekaj tednov, kar se je ta poljski lahkoživček, videč, da Dalmatinka nima prav M. Terezija srca zanj, ustřelil v nekem hotelu v Peterburgu t Heidrich, rojena Ljubljančanka^ Štrukljev semenj. Iz Novakov, 22 septembra se nam poroča: „V nedeljo bo v Novakih „štrukljev somenjw,tje jo vdarimo" ! Pa nikar ne tako hitro dragi prijatelj ; kaj misliš da bodemo gorke štruklje kar na trgu prodajali ! To pa res ne ! a zapustil je nevesti svoji vse svoje dragocenosti. Vpliv Julije v Peterburgu pri naj višjih osebah je bil velik. Če je kdo se imel kake kazni bati zaradi političnih dogodkov in je njo prosil, je že izposlovala, da še Pač pa dobiš ta dan v vsakej hiši na mizi, raznih vrst se je pozabila vsa zadeva. Štiri tedne pozneje je vzela nekega čarovnika, jednega najlepših mož Rusije, ki je znal ogromne dohodke po Evropskih stolicah ravno ma- štrukljev, skuhanih in pečenih, z različnim imenom á karoni", „petelinčki", „smuk naprej" i. t. d. Pa na mizo pride več drugih „riht" kakor: mlinci, lezanji, ,,rajžiu, repni olupki, krhlji, juha, meso in ne vem kaj še? Toraj ni čuda da gospodinje ta dan rade mašo zamude. Domaći povabijo v tako hitro zabiti, kakor hitro so zginjale druge stvari v rokah njegovih. Sedaj je potovala z možem po vsem gostijo svoje prijatelje in sorodnike, da se prijateljsko razve- svetu. Ostala mu je vedno zvesta. Mož jej za zvestobo seljujejo ; kajti srečen je naš kmet, če ima poleg štrukljev ni bil hvaležen in naposled sta. se ločila. On je po rt V papirji u (krompir) tudi pšeničnih. Midva pa dragi Novaški. prijatelj, če jih bodeva letos jedla, ali pa ne — vse jedno, kajti tudi jaz danes „Novicam" zadnjic poročam iz domačega kraja. Prihodnjič iz tujine. Potresna vlaka, Lescami, prenehata s 1. oktobrom t ie zneje ustřelil se v Kaliforniji, ko je v neki igralnici vse zaigral. Ona je prodala svoje dragocenosti, in tako vkupe spravila še precejšnje premoženje. Zivela sta vozila mej Ljubljano in je v neki nemški manjši prestolnici. nesrečnirai voziti. Kakor znano, dohajal eden teh vlakov zjutraj ob 8mih v Ljubljano in odhajal zvečer ob 8mih v Lesce. Varnostno naredbo je izdal mestni magistrat ljubljanski, ki vsled mnogih se že pripetivših nesrec strogo špekulacijami na borzi je vse zapravila. Sedaj se je napravila se v Rusijo. Njen svak in njena sestra v Peterburgu ništa ničesa hotela slišati o njej. Odpotovala je v Moskvo, kjer je bil pokopan njen nekdanji saukazuje vsem obrtnikom, ki imajo pri stavbah opraviti, da ženin, ki se je bil zaradi nje ustřelil. Hotela je na izdelal ljubljanski ekrbe za z^dostno varnost svojih delavcev. Vozni red za kolesarje mestni policijski urad in ga predloži v kratkem mestnemu svetu v odobrenje. Po novem redu bode moral imeti vsak kolesar oblastveno dovolilo za vožnjo in vsako kolo svojo številko. Tak njegovem grobu si končati življenje. Poprej je šla še v prodajalnico nekega meničarja, da proda jedno rusko srečko, ki jo je še imela, da se s tem denarjem plača njen pogreb. Bankir je pogledal seznam izžre- potreben zaradi neprevidnega vozarenja raznih banih srečk in jej povedal, da je njena srečka izžre- vozni red kolesarje v „divjakov", ker potem bo lažja kontrola. Odhod topničarjev. Dne 24. t. m. zapustili sta Ljubljano bateriji št. 1 in 2 divizijskega topničarskega polka s polkovnim štabom vred in se podali na svoje novo bana že pred šestimi leti in da je zadela 100.000 it mesto v Gradec. Ljubljani. rubljev. Bankir jej je takoj izplačal ta denar odštevši provizijo. Sedaj Julija živi v Moskvi. Pri nekem spret- Od topničarjev je sedaj Vsprejem učencev v srednje šole. še kadeř v nem učitelju jahanja se sedaj uči umetnega jahanja. V^kratkem bode nastopila po cirkusih v Evropi kot Na višji gimnaziji v Ljubljani vsprejelo se je 660 učencev in na nižji 338. Na višjo realko je vsprejetih čez 360 učencev. prvi razred nove slovensko-nemške gimnazije celjske so vsled umetna jahačica. Navadila se je potikati po svetu in ne more ostati v jednem kraji. Kdo ve, jeli še čaka sreča na svetu, ali pa zopet zgubi vse svoje imetje. vsprejemnih izpitov vsprejeli 89 učencev. V mariborsko Sedaj je še vedno lepa in mična dama, posebno njen p. gimnazijo se je vpisalo nad 470 učencev, od teh v slovensko bistre oči so še vedno jako žive, vabljive in zapeljive. vsporednico prvega razreda 70. > , • Kranjska industrijska družba namerava napra- a b á viti v Škednju pri Trstu plavže, v kateri bo obdelovala tujo PotreS V NeW Yorku in okolici, áelezno rudo za svoje: továrně na Gorenjskem. Tu namreč ne Dne L t zjutmj ofeolo 6 Ufe bfl je ^^ y dobiva zadosti surovega materijala in mora istega za visoko . , . , . . x ' v . ceno od drugod naročevati. Da bo pa družba vse v svojem' New lorku slab potres, kdor je ob tem času Cul ga dobivala, napravi v ta namen svoje plavže v Škednju pri Trstu, je čutil, spečega člověka pa gotovo ni nobenega zbudil. Papirnico v Medvodah nameravajo povekšati. Po opazovanju vremenskega urada da so čutili ___prvi šunek v New Jersey, proti 6V4 uri pa v Brook- Na valovih. lynu. V newyorškem policijskem glavnem stanu je naznanil nek mož stanujoč na zapad. 37. cesti, da je Pred dobrimi desetimi leti je bila dobro znana čutil podzemski sunek, kmalu na to so dospěli brzo-v Peterburgu Dalmatinka Julija Dumnialo zaradi svoje javi iz New Jerseya in Brooklynu naznanjajoči potres 395Í Brooklynu so čutili prebivalci tri sunke, a vsi celo mavec padal raz stropov, v Plainfieldu pa je so bili slabi ; ni bil poškodovan in nikjer ni baje več osob iz postelj popadalo. V Long Brarçh so napravil potres škode. East New York in South ljudje zbežali iz hiš. Tudi v Morristown, Englewood, Brooklynu so bili sunki najmočnejši čutili in tudi iz Atlantic Highlands, Sandy Hook, Rahway in Trenton M M ® ^ druzih okrájev so došla poročila o tem potresu. Prvi so čutili potres. sunek so čutili ob 6. uri zjutraj, nato je sledil ropot Tudi po Pennsylvaniji so čutili potres Phila podoben gromenju iz daljave, potem sta sledila dva đelphiji, Chester, West Chester in Easton so dobra slaba sunka in potres je bil v kraju. Policijski superintendent Me. Kelvey je telefo* niral iz - njegovega stanovanja štev, 235 Greene Ave. stan policije, da ga je potres iz spanja je povedal, da se je postelj, v kateri na zbudil.- ^ ■ —« -1 . . M , I—. I, _■ je spal, sem in tja premikala. ob Pomožni policijski komisar Crosby, kateri je bil - " , ' ( ' * • * 4 » • času na Coney Island, je ; tudi odposlal podobna poročila. Zagotavljal je, ^ da so .bili sunki tam zelo močni, podzemsko bobnenje so dobro čuli, hiše so se Wil čutili potres, vendar ni nikjer napravil škode, mington, Del, so čutili podzemske sunke. Poslednji potres je óbiskal New York meseca marça 1883. po noči. Takrat je bil tako močan, da . _ . . « M . '.i ' . _ je v višjih poslopjih bila premaknena posoda in po- hištvo, ure na stenah so obstale. V Central parku sa pričele zverine rujoveti vsled strahu. Drugo jutro sa čutili drugi sunek in ta je Brooklynčane tako prestrašil, % i da so iz hiš zbežali na ulice. zibale in ljudje so se zbudili iz spanja. Ravno tako -.1 • J ' y • v ■ . . - JI v »r .r' * sprevodnik Barry Antlantic Ave. železnice, ure šel na delo, da je na in u * it začutil zibanje in dobro čul podzemsko bob je ko 20. % nenje. Barry je rekel, da je bil takoj prepričan o ® ® m m i • ^^ A tresu. James Jackson, črnopoltni stražnik v občinskem • x M i * 1 *■ % • * ' f W ^ 4 « v* ' Si' kateri stanuje v 25. precintu, pravi da so prebivalci v soseski bili prestrašeni vsled podzemskih sunkov in bobnenja. Hiša Jacksona se je zibala, po- V. ^fc ^ -m * m w ť • * * i "I ^ *' ^ ■ 9 dobe in drugi predmeti so padali raz stene Dva « druga sprevodnika Atlantic Ave. železnice, katera sta sedela v li| , # t wfj * 4m ' i » v « čala tila : » . ,'r, pri zajutrku, sta kasneje : . . & . m na mostu, da sta pri jedi potres ču- "I SF' ' A . w f * * " *• "W L ' * ' - * K f * h* ' 1 HP « r • moža sta zagotavljala, da se je hiša zibala, krožniki in sklede na mizah so poskakovale. „Uprav » . f / « v " bfl tako je bilo kakor bi se pripetila velika razstrelba'S sta: pripomnila. 11> It, • "i — «.tfi- jp it i d ^ * ' Cl 4 ^ ■ _ m. * wL mnozih hotelih so bili gosti tako prestrašeni, Grozna v nesreća v Ameriki. 6o osob ranjenih, med temi nekateri nevarno. Grozna nesreča pripetila se je dne 2 .septembra . Lokomo- na labor Day popoludne v Woodlawn tiva brez strojevodja in kurilea je prisopihala in zadela v prenapoljnen. osobni vlak Sea Beach železnice večina ljudi Coney Island so bili delavci. kateri so se vozili na da se udeleže Picnica Central Labor Unie. Ranjene so přinesli v razne bolnišnice. V Nor wegian bolnišnico so sprejeli 32 ranjenih, štiri so odnesli v Seney, dva pa v St Johns bolnišnico, veliko ranjenih pa je odšlo na svoja domovja. Jeden težko ranjenih je umri v noči od pondeljka na torek. Lokomotiva je stala na kolodvoru na G5. cesti v South • vk * ^ it B A M H * « Brooklynu, ko je vlak proti njej vozil. Nekaj se je na lokomotivi polomilo, strojevodja in kurilec jo ništa več mogla v redu obdržati, mislila sta, da se da so bežali iz sob in služabnike popraševali kaj se bo(je kotel razletel, in zato skočila raz nje. Nato je je zgodilo. Gostje Pierrepont House so se tako pre- lokomotiva z veliko hitrostjo vozila štiri milje daleč strašili, da so se za silo opravili in hiteli vprašat po-nočnega uradnika kaj se je pripetilo. Vsi so mislili .;• .