Največji il«v«iki dnamijc ▼ ZHniženih državah za vse leto » • • $6.00 Za pol leta - • * • • $3 00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozMutvo celo leto $7.00 GLAS NARODA IjstišlovenskihidelaTcer t AmerikL TELEFON: C0RTLANDT 2876 D*2y 8b the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 78,000 Reader«. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N./7., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 00RTLANDT 2876. NO. 113. — ŠTEV. 113. NEW YORK, SATURDAY, MAY 14, 1927. — SOBOTA, 14. MAJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Lahi čutijo posledice Mussolinijevih reform. VSEM LAŠKIM DELAVCEM BO SKRČENA PLAČA ZA 10 ODST. Delodajalci so pozvani, naj pomagajo skrčiti produkcijske stroške. — Fašizem bo uveljavil sindikalizem proti življenskim stroškom. ODLIKOVANJE ZRAKOPLOVCFV RIM, Italija, i 3. maja. — Prva narodna uporaba temeljnega principa fašistovsko-sindikalitič-ne države, kot je obrazložen v pred kratkim objavljenem "delavskem čarterju", namreč prostovoljne kooperacije med kapitalom i n delom na korist izboljšanje narodne ekonomije, bo najbrž iz vedena v tegu naslednjih par dni. Delavci v vseh strokah italijanske produkcije bodo pozvani, naj prispevajo v obliki sprejema de-setodstotnega mezdnega skrčenja. Tudi od delo dajalcev se pričakuje, da bodo primerno prispevali s tem, da bodo sorazmerno skrčili produkcijske stroške ter omogočili izdatno skrčenje življenskih stroškov. S tem bodo povečali prodajo italijanskih produktov v inozemstvu. Pogajanja med zastopniki fašistovskih konfederacij delodajalcev in uslužbencev za uveljavljenje novih mezdnih kontraktov, določajočih skrčenja, ki so se vršila že več tednov, so dosegla konečni stadij. Včeraj zjutraj se je posvetoval Mussolini precej časa s finančnim ministrom Volpijem glede splošnega položaja, izvirajočega iz povečanja vrednosti lire, dočim so se zvečer načelniki narodnih faši stovskih sindikatov posvetovali z Avgustom Tura-tijem, generalnim tajnikom fašistovske stranke. Nova mezdna lestvica bo uveljavljena za sorazmerno dolgo dobo, soglasno z željami fašistovske-ga velikega sveta, "da dovole novi mezdni kon-kontraktni trgovini dovolj časa, da se prilagodi novemu finančnemu položaju in težkočam mednarodnega tekmovanja. — Skrčenje produkcijskih stroškov potom skrčenja mezd, — izjavljajo v industrijalnih krogih, - — je absolutno potrebno radi povišanja vrednosti lire. Dočim je to povišanje skrčilo stroške impor-tiranih surovin, je imelo tudi škodljiv učinek, da je povišalo cene italijanskih produktov v inozemstvu ter napravilo s tem akutno tekmovanje na mednarodnem trgu. Večje število sekcijskih mezdnih skrčenj se je že| sprejelo, posebno deset odstotno skrčenje mezd poljedelskih delavcev v Paviji, Bresciji, Mortari in drugih važnih farmskih okrajih, dočim je privolilo 1 2,000 pristaniških delavcev v to, da opuste pet odstotkov doklad radi visokih življenjskih stroškov. Priboljšek radi visokih življenskih stroškov so že odvzeli vsem kategorijam javnih in napol javnih uslužbencev radi počasnega padanja podrobnih cen, katero skuša vlada pospešiti z vsemi mogočimi sredstvi. Priznava se, da ne padajo cene tako hitro kot mezde. VAŽNA VLOGA B0LJŠEVIK0V NA EKONOMSKI KONFERENCI V ŠVICI Sovjeti se hočejo udeleževati tudi drugih konferenc. — Ženevski delegat je pripovedoval časopisju o prijateljskem stalzšču napra mrazorože-nJu« — Rusija si želi ameriškega priznanja. 2ENEVA, Švica, I 3. maja. Ruski delegatje na ekonomski konferenci so zaupali včeraj svoje želje in težnje časopisju. To so storili i z svoje lastne inicijative. Prosto in nepozvano so nabili v poslopju Lige narodov tozadevno notico. HCiurr mili t«. wAui o- c Osem ameriških zrakoploveev je napravilo dvajset tisoč milj dolgo vožnjo nad raznimi državami Južne Amerike. Ko so se vrnili v Združene države, jim je podelil predsednik Coolidge sebna odlikovanja po- SNYDERJEVA IN GRAY OBSOJENA NA SMRT Mrs. Ruth Brown Snyder in njen prejšnji ljubimec Henry Gray sta bila obsojena na smrt. — Izvrševanje obsodbe je določeno na teden pričen-ši 20. junijem. BOGASTVO PALESTINE Angl. mornariški častnik pravi, da je našel izgubljeno mesto Ofir. — Označil je Palestino kot nov Transval glede mineralnega bogastva. LONDON, Anglija, 12. maja. — Po iskanju, ki je trajalo dvajset let, je izjavil angleški mornariški častnik Commander Crauford, da je našel mesto Ofir, odkoder je privedla kraljica iz Sabe Salamo nu svoje sijajfte darove, ^obstoječe" . ' "V i/ tH in Iridestih ton'mire, za-amb, zlata, dragih kamnov, opic, pavov, biserov in drugih dragocenih predmetov. V svojem predavanju pred United Service Institute je Crau-ford rekel, da je našel mesto Ofir natančno tam. kjer bi moralo biti, — namreč v Arabiji, približno 400 milj iztočno od Adena. Mesto je sedaj kup razvalin. Tam so bili številni mornarji id politični agenti, a mesta niso nik (lar identificirali. Crauford je re kel, da bi se izkopavanja bogato poplačala ter izjavil, da bi se moralo razviti deželo, ki je bogata na rudninah. — Mesto ima idealen položaj Tma prista'i proti severu ter reko, ki daje dovolj prostora za prista niste. Ob pristan)u pa se vlače tenak pas koralnega peska. Ta pas peska je zadušil življenje Ofirja LONDON. Anplija, 13. maja.— . , ,V nekem poročilu iz Ilongkonpra. m pisem, katerih le do- , . - , • . . , , i ki pa ni bilo potrjeno, se glasi, da so uvedle severne kitajske sile aktivno ofenzivo. Pet njihovih boi-1 V\ . , , . „ I občinskimi delav Mrs. Ruth Snyder in Henrya Graya je obsodil včeraj zjutraj sodnik Sender v Long Island City.I da bosta usmreena v tednu 20. ju-j nija v električnem stolu v Sing Singu. Mrs. Snyder, ki ni bila dosedaj še nikdar vklenjena, so prvikrat priklenili na njeni dve stražnici. Nan Iliirt in Irene "Wolff, ki sta jo stružili v preiskovalni ječi in tekom procesa. Takoj po proglasitvi obsodbe si ju spravili v dva avtomobila ter ju prevedli v Ossining, da preživita tam čas do usmrčenja v tako-zvani "smrtni hiši". Le malo obiskovalcev sta smela sprejeti v okrajni jetnišniei v Lonjr Island City. Sorodnike, duhovni-' ke in ožje prijatelje so pripustili j ob gotovih prah. Mrs. Snyder jej preživela skoro ves eas s čitanjem časopisov bivala nebroj. Pri njej se je oglasila zastopnica Salvation armade, a ona jo je odločno zavrnila, češ. da noče videti nikogar. Ko pa jo jO vprašal neki jetniški paznik, če bi rada videla prejšnjega ljubčkn, je baje odgovorila: — Imam ga še vedno rada. kljub temu. kar mi je storil. Ivo so vprašali Graya «;ledc Mrs. Snyder, je baje rekel, da je je sit in da je ne mara več videti na tem svetu. Pri njem je imela zastopnica Salvation armade več sreče. Dovolil ji je vstopiti in skupno sta pokleknila ter molila. Gray je rekel, da je sklenil svoj račun /. Ropom, da mirno pričakuje smrti. Dospelo je pismo od Grayeve žene in slednji je bil zelo vesel, ko je spoznal njeno pisavo. Nekemu pazniku je rekel pozneje, da ga žena tolaži in opominja, naj veruje v Boga. Usoda Lorraine Snyder, devetletne hčerke Mrs. Snyder, je še vedno negotova. Zaenkrat je v o-skrbi stare matere, Mrs. Brown. Glasi pa se. da bo brat umorjenega skušal dobiti Lorraine v svojo oskrbo. Na prizadevanje tega brata je pričela družba za varstvo o-trok preiskovati razmere. Slika princa na znamkah. LONDON, Anglija. VJ. maja. — Moderna slika princa iz "Wallesa je vključena v osnutke za novo serijo poštnih znamk, katero pripravljajo za Novo Fundlaudijo. najstarejšo angleško kolonijo. Utonil v pivu. LONDON. Anglija. 13. maja. Vlonil v pivu. — s<* glasil pra-vor«*k eoronerjeve porote «rlede smrti pomiva lea sodov v neki pivovarni v Chester, Hughesa. Nje-•rovo truplo .so našli v kotlu, ki je bil napolnjen tri čevlje in štiri cole s pivom. Ni bilo pojasnjeno, kako je prišel mož v kotel. Indentifirano truplo. LONDON. Anglija. 13. maja. — Berili Banati. neki italijanski natakar. je identificiral truplo, katero so našli v kovčegu na Charing Cross postaji kot ono svoje žene Minnie, od katere je živel ločeno. KITAJSKE SEVERNE ČETE V OFENZIVI Severne kitajske čete so pričele z ofenzivo.--Kitajske banke v Sanghaju so dale Nankingu posojilo. - vinci. veeraj! Kljub temu pa je tam še obilo bogastva. — Sedanja Palestina je Palestina kralja Savla. Mi lahko razvijemo deželo k prosperiteti Salomona. Tam so zlati rovi in dragoceni kamni; tam se nahaja pravcat Transval. nih ladij je odplulo v južno smer iz Tsingtao. dočim se je baje izkrcalo 12.000 mož na otoku Tsung-ming ob ustju Jangtse reke, nasproti Vusunpu. General Jagsen je dospel, soglasno s tem poročilom 8. maja v Ičang ob .Tagtse reki v Ilupeh provinci.'Vršila so se običajna plenjenja, a lastnina inozemcev je ostala nedotaknjena. ŠANGIIA.). Kitajska, 13. maja. Kitajski bankirji so dali vladi v Nankingru posojilo > ... sku $5,300.000. Bližajoči se obisk j angleškega poslanika v Pekingu.j Sir Miles Lampsona, smatrajo vo-j ditelji nacijonalistične stranke skrajno važnim. Računajo s tem. da bo razpravljal poslanik o načrtih nankinške vlade z njenim zunanjim ministrom, dr. Vu-jem. Tudi se domneva, da bo v kratkem dospel v istem namenu semkaj tudi ameriški poslanik Mae-Murrav. Dr. Vuja pričakujejo iz Nankinsra. da se posvetuje z angleškim poslanikom. Vlada v Nankingu jei menova-la jnstičnim ministrom dr. Vang Č'ug Veja. Preje je bil ministrski predsednik vlade v Pekingu ter je mednarodni jurist in znan prevajale«, ki je prevedel nemški meščanski zakonik na angleško. V misijonarskih krogih izjavljajo, da Šantunčani nameravajo stopili na stran Kantončanov, potem ko je nacionalistična propa- Mestni sodniki dobili priboljšek. Razdeljevalni svet je imel včeraj usmiljenje s slabo plačanimi c i v New Yorku. Sicer lie s takimi, ki vlečejo sijajne plače od $1000 do $1500, temveč s težko mučenimi občinskimi sodniki, ki se morajo riniti skozi življenje z umazanimi $10,000. 47 občinskih sodnikov je dobilo priboljšek po £2000 na leto in glavni sodnik $2500. vsled česar bodo znašale plače od 1. maja $12,00(1 oziroma $12,500. pran da opravila svoje delo v pro Več kot sto poročevalcev se je zbralo v zadohlem parlorju hotela Ingleterre. Obelinski-Osenski, načelnik delegacije, jih ni pustil čakati več kot četrt ure, predno je zavzel svoje mesto pri mizi poleg Grigorija Sokolnikova ter vedno smehljajočega se Lepse-ja, zastopnika Ceke. Smeje je vprašal, v katerem jeziku hočejo razpravljate. v angleškem, francoskem, švedskem, nemškem, italijanskem ali ruskem. — To je za nas vseeno, je rekel. Zmagala je francoščina, in pričela se je obravnava s tem, da je predsednik zahteval vprašanja od poročevalcev, na katera je odgovaljal. Na nekatera je odgovarjal jasno. na druga pa nezadovoljivo. Na prvo vprašanje: — Ali se namerava Rusija udeležiti razoro-ževalne konference Lige. ki se bo sestala v jeseni? — je odgovoril, da ne more govoril za sovjetsko vlado. Rusija nima sicer dosti vere v zmožnost sil, da se razorožijo, a čuti vndar, da bi morda konferenca nekoliko napredovala. Več težkoče je imel glede vprašanja. če so delavske regulacije v Rusiji obligatorične, brez vsake pravice do stavke. — V Rusiji imamo prostost do stavke, da delavci lahko popravijo napako v režimu, — je rekel: — V Rusiji sta dva razreda, delavcev in kmetov. Glede ameriških koncesij v Rusiji je navedel govornik položaj Harrimanov, ki so skušali uveljaviti magnezijski monopol ter pojasnil, da niso mogli doseči tega, ker je sovjetska vlada vzdržala svoj oprijem na del polja ter mogla obvladati cene. BREZUSPEŠNO POIZVEDOVANJE PO LETALCIH Dosedaj ni se nobenega sledu o francoskih letalcih. — Zadnjikrat so ju videli v nedeljo ob enajstih dopoldne nad Irsko. WASHINGTON, D. C., 13. unija. — Mornariški department je izjavil včeraj zvečer, da sta francoska letalca mogoče dospela na Labrador in da bosta v takem slučaju cele tedne odrezana od ostalega sveta. Medlo upanje, da sta dospela avijatika na Labrador, temelji na poročilu hidrografičnega urada. Po mnenju hidrografičnega u-rada so bile vremenske razi"ere tekom prve tretine poleta naravnost idealne. Včeraj zvečer je poteklo pet dni, odkar sta se dvignila Nungesser in Coli pri Parizu v zrak, da po-letita v New York, nakar sta brez sledu izginila na višini irske o-bali. Tri osebe v Harbour Grave, 65 milj severno od St. Johns, Nova Fundlandija, so baje slišale zadnji pondeljek dopoldne brenčanje nekega aeroplana. V nekem drugem poročilu se glasi, da so slišali brnenje francoskega aeroplana na višini Plaeentia, Nova Funlandija, a vseh teh poročil ni bilo mogoče potrditi. Na drugi strani oceana iščejo V odgovor na vprašanje glede sovjetske propagande v inozemstvu je izjavil Osinski. da so si on'.angleški letalci pogrešana, in njegovi tovariši obdržali pro-| Francoski parnik "France", ki stost tukaj in drugod. Če imenuje sp je odpeljal iz PIvmoutha, vozi ostali svet to propagando, ima 400 milj bolj severno kot pona- pravico storiti to. Zogu hoče postati kralj. BELGRAD, Jugoslavija, 13. maja. — Albanski predsednik, Ahmed Zogu, ki skuša pri zatiranju albanskega naroda prekositi'maja kraljem eelo italijanskega diktatorja M us j poročalo danes solinija, bo proklamiran dne 15.-krogih. vadi ter približno po isti smeri, katero sta hotela ubrati letalca. Veliki Bellanea enokrilnik ne bo vprizoril danes svojega nameravanega poleta v Pariz, ker so dospela ob enajstih zvečer neugodna poročila glede vremenskih razmer. A-lbanije, kot se je diplomatičnih Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din.*.. 600 ____ $ 9.40 Lir ... ... 100 ... ... $ 6.05 Din. .. .. 1,000 ____ % 18.50 Lir ... ... 200 ... ... $11.80 Din. .. .. 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ... ... $17.40 Din. .. .. 5,000 .... $ 02.00 Lir ... ... 500 ... ... $28.50 Din. .. .. 10,000 .... 1182.00 Lir ... ... 1000 ... ... $56.00 Za pofciljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev aH pa DvatisoS Ur dovoljujemo poseben zanka primeren popust. NikvUft po ^^^Jmmh piflfiin tzyriEojfwa v ujknJiciB FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, Pboae: OOBTLANDT 4887 NeW York, N. Y. Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških dolarjev v Jugoslaviji In Italiji znaža kakor sledi: za $25, ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej do $349. pa S cente od vsakega delarja. Za vetje svate pa pL -V- E® - GLAS NARODA, 14. MAJA 1927 GLAS NARODA (SLOVESE DAILY) J' Plač C ank Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) k. <*r, president. Louis BenedLk, treasurer. 'M iV A '/a • of Ijumii^s of the corporation an J addresses of above officers: >rtland t St., liorougk of Manhattan, New York City, N. Y. 44 G L A S N A KO DA" (Voice of the People) Issued E c<, r*j l)a y, p t Sundays a-nd Holidays._ lo It t o velja list za Ameriko Selo Moste pri Ljubljani. | Na velikonočni pondeljck sem' Oospod urednik, gotovo tndi Vi obiskal s svojo boljšo polovico t Kanado pol h ta .. v> trt leta ....................$6.00 ....................$3.00 ..................$1.50 ___ _ Subscription Yearly $6.00. radi jeste štruklje, jaz mislim ti ste narahlo izvaljane, z vročim maslom polite in s praženimi »irob-tineami, sladko smetanieo in 1'riš-nim peteršiljčkom nagačene štruklje. In ako pride zraven še nekoli-jko pehtrana (angl.iaragon/nem* Iško: das Dragim) potpm gotovo z Za New York z'i celo let o..$7.00 jezikom emoknete. Dobro! Pove Za pol leta ............................$L?.56jdai vam kratko zgodbo. inozemstvo za celo lito ..$7.00j Ri, je petek; v nekeni farovž,i Za vol leta ................................$3.50 na nolenjsketn ^ napravila ku harca št.ruklje in jih z robom krož Advertisement or* Agreement. iilos Wtroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in prainikov. blag kov, ,4Gf >i bres podpira in o&ehnosti ne priobčujejo. Denar naj se >s<»li pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-pronirno, da .se nam tudi prejšnjo bivaJišče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ AS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. TEHNIKA IN PREDRZNOST V izgini tU'« !»* njo, dn 1»I ctftbili drzna francoska letalea^if^ t . j 1', ' ■ f ■ - i j<» zjutraj sta odletela ix Pariza inij>L i-Jr, \ ;p< i i v |K>ii(U'lj»*k krog poldne v New York. : -■ \Vvvynivam so rakali do pondetjka zvečer, do torkii t e:« j, | m »t < iii j«' pa za«Vlt> Riniti upanje. Xrk.iH i i domnevali, da ju je pobral kje na morju ribiški rnln, pa tudi te domneve so bile brez pod- svojega sorodnika, ki je sodnik v Litiji. Šli smo v bližje Šmartno. Most, ki j»elje tja čez preeej siro-^ ko Savo, je jako v .slabem stanu, a pot do Smartna jako lepa in prijetna. Ogledal 'tem. si v {Smartnem zares lepo, v gfttijhiem slogu zidano cerkev, a potem smo jo zavili v bližnjo gostilno in pili izvrstne-jfa«evi41ia. Po stari domači šegi j<* prišel tudi '"žepen" na mizo. Seznanil sem se tu s stflrejsim gospo-dom tovarnarjem Knafličem, kate- nika (ako -;e z nožem režejo se.ri mi je mnogo poV&dal o onih ča- 'pacajo') razdelila na deset delov Ravno ko jih je hotela djati v vre! krop, so jo prijele neznosne bolečine; (prosim, da si pri tem nič hudega na mislite, ker tudi farov Ska kuharica postane lahko bolna). Poklicalo je svojo petnajst letno nečakinjo in jo naprosila naj dene pripravljene štruklje ku-liat. Dekletce je bilo seveda takoj pripravljeno in je vprašalo teto, kdaj so štruklji kuhani. "Kadar na vrh kropa pridejo", odgovori In je teta. sicer pa lahko poku siš. Ni bilo dolgo, ko je deklo djalo Štruklje v jiisker, ko se je poka zal štrukelj na vrhu.'Po nasvetu tete je štrukelj pokusilo. ruke* je bil dober! Kmalo nato se je pr1 Idizal drugi na vrhu kropa. Dekl je tudi tega pokusilo in pokušal' tako dolgo, da je pojedlo vseh de set št rukljev. Gospod fajmošter s«; čakali na kosilo, a dekletce je jo Itaje priznalo, da ni več štrukljcv; j gospod fajmošter jedli so tisti p sih, ko je v Litiji paševal in zatiral Slovence neki gospod, ki jo je moral v Ameriko potegniti in 1 i je newyorskim Slovencem dobro znan. Pripovedoval mi je tudi, kako ga je naš prijatelj Robert Ravnihar jezdit učil; omenil je tudi še nekega drugega gospoda, ki je v New Yorku umrl in ki je bil dve leti sodnik r Litiji, a šel potem v Ljubljano v drugo službo.'domovino, se ni treba lia noben na POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico za slovenske Črke č, s, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : • : New York, N. Y. Peter Zgaga Frailer ska javnost se je sprva razsrdila na Ameri-n ■<-, da so poslali napačna vremenska poročila; to- t*k emendolski širin črni kruh za i «»Molžitve ->o bile neutemeljene. Namen prokooeoanskih zrakoplovnih poletov je zhli-! narode, m« pa sejati mednje spore in nesporazum. \ trm si ura ju lir gre za slavo jn east t i Rt e dežele, ko-podanik je zrakoplovee. Zimkophivri in telmiki so borei za veliko idejo, njiho-1 i>pelii s<> uspehi vsega človeštva in vsled njihovih uehov je sploŠnost prizadeta. Zrakcij»lovstvi> se je dvignilo iz perijode j>oskusov, tir/.iiosti in hrezplodiiih prizadevanj. Zrakoplovi sn že prekrižali oceane, iitiiienM >c je zmanišala. i ^ , . Ui * i •• j dveh krajih se lahko telesno in lelmiki ,111' pa vratolomneži, bodo napravili plovbo duševno okrepijo. Privoščim jim /raku tako varno kot je potovanje po suhem in *1>0!seveda tudi dobro dolenjsko, štaje. ,Uko in dalmatinsko vince, vendar Jako je kdo na želodeu ali jetrih lehmka bi^otvorila nove erte za trgovino in pro-Jholai. naj pije mesto vinea ropa ■t. ukroiila elemente ter jih podredila človeški volji.f^ko mineralno vodo koj pri vrelcu Junaštvo in predrznost sta v teh prizadevanjih ]e»n fudil se bo blagodejnem« ufin ku. Nekateri zdravniki primerja 'hskega pomena. . , „ . .. . 1 jo zdsavilisce v Kopaski Slatini z Vse junaštvo in vsa predrznost nir ne ]>omagata, ako kosilo ter popili iz jeze namesto kakor navadno, pol litra, tri po pollitra vina, si farovški hlapec kateremu je bilo navadno pri de hi hladno in pri jelu v rode, je ne kaj mrmral, kar se je slišalo kak kor "proklete babe" in jedel tist petek kislo zelje, in to še brez žgancev. Kakor posnamem iz Vašega lista, pride letos zopet preeej Slovencev na obisk v Jugoslavijo. Že lim vsem sreeno pot in dobro za razdal ja med ' ^vo. Naj pa ne pozabijo posetiti .Rogaške Slatine m Bleda. \ teh Le prehitro potekel eas, ob devetih zvečer je bilo treba biti zopet na železnici, vsi vozovi so bili natrpano polni, stati sem moral celo pot in sem' posvetil to svojo težavo dušam v vreah. Ako Vam še povem, da se.je po gorenjski progi vozilo velikonočne dni okoli 40.000 izletnikov, boste izprevideli, da si Slovenci vkljub nepredobrim časom privoščijo več zabave in razvedrila, kakor je bilo to pred kakimi 30 leti v navadi. Posebno pa poleti gre mnogo ljudi na planine in sicer nekateri res iz ljubezni do narave, drugi zopet ker je to moderno. Po prihodu večernih vlakov iz Go- i „. čin bati vojne. Pozdrav! Joža. Fairport Harbor,.iO. Kakor metoe ze.lo zanimajo novice iz raznih Pozdravi! Predno se podam v stari kraj na parniku' "Paris", še enkrat prav .. l^po pAzdravljarfi svoje hčerke, naselbin,i upam, ro^;i. rik«* z zaniipanjem čitajo dopise oj Zahvaljujem se vsem, kateri so delavskih razmerah. Tu so preeej me spremili na postajo ter onim. velike tovarne kot koksovna, cement ovna itd. ter obratujejo s polno paro? Skoro vsak dan najemajo nove delavce. Kot sem že pred časom opisal. je tukaj preeej zaposlenih ljudi. Ponajveč delamo po osem ur ter na tri šifte. Obratuje se vsak dan. Kdor se drži dela. se mu ni treba , bati, da bo odslovljen. Plače so od renjske vidiš lahko mnogo takih - . , . . . , . . 4 dolarjev naprej in seveda od tle- Karlovih Vary h na č'< ■■•»irlasju s |»reiskiišenimi metodami in z najnovej-[žkem samo s.to razlik°. da Prvo ii pridobitvami. Kdor polaga vse na karto slave in sreče, mora biti pravljen na vse ovire k slavi in sreei. .. Naj ho usoda Xungpsserja in Colija taka ali taka, itii n/i ju lmdo smatrali za najveeja junaka, doeim ju snmlral svet za velika mu ičuemn listu uAction Francaise'' Smrt predstavitelja kali-sindikala. po metričnih zakonih, ali vendarle mikaven in pretrsujoč kot kaka svetojnseniska pesem. Ni pa bil le originalen v poetični obliki, marveč se bolj samosvoj in vpliven v svojih poetičnih nazorih. Bil je sovražnik tradicije in vseh --jkonvencijonalnosti. pevec božan BERLIN, Nemčija, 12. maja. — skih mogočnosti vsakega človeka. Dr. Maksimilijan Kempner, po stavni predstavitelj nemškega kal sindikata, je umrl včeraj v Am sterdamu vsled srčlne bolezni. Pred kratkim se je vrnil s poto-^demokratičnim, ponosniui in kra«-h\st je označil Bourbona, ki si!vania v Združene države, kjer so' nim Misija pesnika je zanj bila vzbujati ljudi iz more sramotne vsakdanjosti, da napravijo posameznika in ves svet bolj generoznim, la^fi tm^lov^. kralja Ludovikn X\,il T., Mc«t Vnuka Naundorfa, ki je bil ip hohšta^i-ler.' Zastopnik* lista je izjavil, da je t II r .......... je posvetoval z ameriškimi ban kirji. Jean III., ki se nahaja v izgnan-Jtlvu^v B^i^ijw. ... . — Whitman je poskusil privesti v delokrog pesništva vse, kar spada *k modernem cloyekn in življenju, toliko človeško dnšo kolikor telo, •in je razpravljal brez strahu o na kritikov je sprejela te njegove pesmi z izrazi zgražanja in z napadi, Emerson pa jih je pozdravil kot "najbolj vredni komad dov- la odvisno. Pred letom je bilo težko dobiti stanovanje in hrano. Sedal je boljše in se lahko dobi. Imamo tudi dve slovenski trgovini in tudi preeej rojakov naseljenih. Na društvenem polju precej dobro napredujemo ter imamo dve društvi. Pozdravljam sirom Amerike vse čitatelje in čitateljiee, uredništvu Glas Naroda pa želim mnogo novih naročnikov. Ludvik Avsee. Opomba: — Oe kateri rojak pri- kateri so priredili v mojo ."a.st poslovilni večer. Svojim prijateljem in znancem moje najlpše pozdrave in upam na skorajšnje svidenje. John Pershina, na potu v Toplice. * Predno se podam čez široki oecan, še enkrat pozdravim vse prijatelje in znance široin Amerike. posebno pa vse iz Sublet, Wyo. ter jim kličem na veselo svidenje S J. Ivržišnik. Pozdravljam vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa brate moje žene in njegovo druži-'d^i^estde^T^"dolarjev"in" sed no ter svaka. Dospe! sem srečno najs{ oentov v New York ob 11. zjutraj. Ko sto-} pim iz vlaka, meje že ugledal naš' znani rojak A. Svet ter me je vso zadovoljnostjo privede! v Nekateri ljudje so trdi, nekateri so brez vsakih nežnih čustev. liojoč fant se je bil zaljubil v lepega dekleta. Stanovala sta v neposredni bližini in skupaj hodila na delo. Ce je le mogel, ji je storil kako uslugo. Njeni materi vdovi je pomagal pri gospodarstvu, vso hišo ji je prepaintnl, cementni pločnik ji j<» napravil pred stopnjicfTmi. Tudi z denarjem jima je bil voljan pomagati, pa nista hoteli. Začetkom maja se je sestal z nekim starejšim prijateljem, ki je bil trd in brez vsakih nežnih čustev. — Za svet te bom vprašal — mu je rekel. — Povej mi, kaj misliš, svetuj mi. V sosedovo hčer sem strašno zaljubljen. V. uno sem pazil nanjo kot na punčieo v svojem očesu. Ko se je pripravljala na skušnjo v trgovski šoli. sem jo coin ure učil. (V je bil dež, sem jo šel z dežnikom čakat na postajo. Ko je bila bolna v bolnišnici, sem jo vsak dan obiskal ter ji poslal šopek rož. Sedaj je stara devetnajst let, jaz pa dvaindvajset. No- j eoj zvečer jo bom obiskal. Nocoj i ho sama doma. Ka j misliš, ali bi poljubil.' i Prijatelj, ki ni poznal nežnih ču-jstev. mu je odvrnil: — Nikar! Za božjo voljo, nikar! Saj si že takoalitako preveč storil zanjo . . . * Lepo jc, če ima človek avtomobil. toda gorje mu, če ne pozna njegovega ustroja. Ko ne gre avtomobil ne naprej, ne nazaj, pokliče tak človek mehanika. In reče mehaniku : — Koliko bi koštalo, če hi popravili mojo karo? Mehanik ga vpraša : — Kaj ji pa fali? — Ne vem. Nimam niti pojma, J kaj ji fali. — Dobro, dobro, — pravi vtem slučaju mehanik, — koštalo bo v in sedem- 'j Iz Windsor. Ont., je bilo odpo- slanega lanskega leta za sedem- „ , _ , - njast milijonov dolarjev žganja, samo tvrdke Frank Sakser St-ate „ . .... , , . t, , ~r . . .,. I Za petnajst milijonov dolarjev Lank, kjer so mi napravili vse po- . ..... . „ . '. i. . „ . , . ^ , . zganja je bi o pos aneq-a v Zdru/.e- de sem za delom, m gotovost, da trebno za potovanje. Zato nripo- , „ . , ' ' . ne države, roeam vsem rojakom po Ameriki. 0 , .... , , . . , i Suhaei pa pravno, da je prohi- da se obračajo na zanesliivo tvrd- , - .- , bicija velik uspeli. ho takoj drugi dan delo dobil. Mogoče takoj ali pozneje, ka kor ima pač kdo srečo. Kdor ima ko. Dolg čas mi ne bo na potova-danes delo. ga drži. (n ju, ker sem ob prihodu v New Kdor je brez dela. pride lahko York že dobil veliko zna lieev iz pogledat, ker itak nič nc zamudi, različnih krajev SIIS. j Torpj še enkrat pozdravljam vsp Chicago, m. i gozdarje v Camden on Gauli. Od-Delavske razmere niso prevečjpotu.iem s parnikom Paris dne 14. dobre, pa vendar naših rojakov ni maJa veliko brez dela. Plače so od 40 do 50 wntov na uro. Ravno sedaj so na. štrajku. mizarji, ker jim ho-eejo 10 centov na uro plac\e utrgati. Ne ve se, kako dolgo bo. tra-jalo. .. Zadnji čas je tudi prišla .veli- A nt on Godeša. Jugoslavia irreJenU. Redka riba v viškem kanalu. V viškem kanalu so ribiči pred i Vprašanje je seveda, za koga? i * Kdrr pravi, da pozna ljudi, hoče s tem reči, da pozna njihove slabost i . . . I * w Mož ^e je odpravljal na dolj»o potovanje in pred odhodom je rekel svoji lepi mladi ženi: — Jaz se popolnoma zanesem nate. Toda, da hoin še bolj nver-jen o tvoji zvestobi ti obljubljam, da4i bom kupil kožušček za petsto dolarjev, f-e boš tekom mojega potovanja pridna in krepostna. Prisrčno j;a je objela in rt*kla, da bo. Po šestih mesecih se je vrnil ko Stmjkwrjev.ix premogovnega pap dnevi uloviIi kraspn okspm. okraja, posebno iz Springfield., plar ribe Sphvrna zvgaenn. Ta ri-111, ker ne vedo tudi, koliko časajba kj jf) smatrajo v Ja(lranskpm vrj^ d*»lave• ..liti Jm0rjU Z;< prav° rPdkoSt' imn zHo mož. Bil je otožen in čemeren. Xa tre^r^ihot c e rk-T n^nje ni imei r™v Misin vel,kl ,lkl i- Kiba dosege dolžino? i„ rw.nflt;r«l in Ker je .spomlad tukaj, bo naše'o m . , nenns:tna in da bo Pl0fltiral- Pa Je žensko društvo Zvezda štev 170 ? " ,n "?asna Niti rtvest° farjev ni imel v Ku "»"»i*1-' sitv. iter se drzi večinoma mulija na1- „ vrn;i K' P^«« PrV0 P1^"« morskem dnu. kjer napada svoj Ii Z2 žalosten „ veselico in obenem obletnieo. kar nlpn r]nv,iAnn r:tn cn , " I — N,kar n° bodl zafo siovensko-Ameri- naša bratska društva Zvon, št. 70| in društvo Jugoslovan, kakor tu-1 ... . . idi vse posamezne rojake .m roja-tipnosti in modrosti, ki ga je Ame- , . . . „ . , .. , , . . |kinje iz Cnicaga m okolice. Igral nka kdaj prispela" Ta zbirka je , t^ , 4 -ti-* , .. , i-, v. . i bo Dajemanov orkester iz Jolieta. doživela veliko število izdaj in je! „ - . ' . ' .. , ~ m% J i Zii žejne imamo c alifornnsko ia v mnogo jezikov.', - , , , , . ... ,, .kapljico^ za želodce bodo pa potice Vistas , "Two Rivu- u , , u ' , . „ . j«, , ^ „ . „ suh^ klobase na razpolago, lets in t4Sands at S event v' so t, j a , . . i. Pozdrav vsem. sestram društva druga azmed najbolj znanih ^ hit- 2vezda, št. 170 J. S. K. J. mano vin del. knnski koledarf — Naročite en iz t is še danes! bila prevedena Democratic .1 Po smrti pesnika leta 1802 je bilo izdanih mnogo kritičnih študij o njem, tuakj in v inozemstvu. Whitman je ameriške književnike stresel, da so se omajali na svojih komodnih podstavkih, in dal je rastoči generaciji književnikov nov in širši obzor v pogled, ki je prispel večji življenski sili v ameriški literaturi nastopnih petdesetih letih. * Frances Laurich, predsednica. Za bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER nc- ▼ pmt. ur. Z. te Pr!|atel) v Potrebi Velik mraz v Nemčiji. • BERLIN, Nemčija, 12. maja. — Na d ah sv. Mamerta je vladal po celi Nemčiji izvanredno močar. mraz. Tekom noči je pihal o^ter v3 ter in zjutraj je snežilo, nakar sta pričela padati sodra in dež. Skoda je bila povzročena v sadovnjakih. V južnem delu dežele ni tako mrzlo, a se pojavljajo vsepovsod nevihte z nalivi. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. P. F. O., J. L. — Naročnina plačana do 10. septembra 1927. i I5o že kako. bo že kako... Tn če, res ne more.š drugače, mi kupi sv i - > lene nogavice za tri dolarje . .. Mož je bil potolažen. Na štiristo sedemindevetdeset dolarjev vreden greh niti pomislil ni. * V New Yorku se je pripetil naslednji slučaj: Neki zločinec je bil obsojen na dosmrtno ječo. Zločinec je imel nevesto in je prosil sodnika, če se sme poročiti ž njo. Sodnik je do-lil. V celico je prišel duhovnik ter poročil mladi par. Takoj nato so obsjenca odvedli v Sing, Sing, ona je pa solznih oči odšla domov. To je idealen zakonski par. Ta dva se ne bosta nikdar v življenju kregala ... ADVEHflSE in OLAS NARODA GLAS NARODA, .14. MAJA 1£>7 EVROPSKE LEPOTICE KHUkooe < uHpcitwooe. «L V. Xa lepotno tekmo, ki ho vršila 1 'tos v tjalvcston." Texas, bodo skoro v se države poslale svoje najlepše zastopnice. Z love na desno so: -Mis-, Portugal. Miss Luxemburg. Miss Italy in Miss France. FRANC FERDINAND JE SLUTIL SVOJ KONEC -Mud/arski politik in zaupnik niriorjtM-n^a nadvojvode Franca Ferdinanda «J»wi|i Krlstoffv jc v I »u< I imperii i dal rui .svetlo knjigo, ki j«* /budila po »svetil >enzacijo-nalno zanimanje. I)cl«> nosi na.sl<«v AlaRyaroisytng lvalvariaja", šteje Al rani ter nudi vpogled v /ax*!mo korespondenco hahsluir-škepra dvoru in v dokumente avstrijske diplomacije pred vojno. Kristoffv govori mestoma obširno o |w»kojnem nadvojvodi Francu Ferdinandu in pripoveduje: L. 1012. m«• je pozval k .v>l>i Frane Ferdinand ter mi je rekel dobesedno to-le: "Razkriti vam lioecui tajno, za katero ne ve n"li-<■<■ razen moje «opropre. Vsemogočni razpolaga z življenji vseh nas. Nihče ne ve. kaj se mu lahko primeri. Zato sera .sklenil .s .svojim nečakom, nadvojvodo Karlom dogovor, v katerem *em mu zasigural njegove pravice, jm pa moje. l'o-go;lba .se tiče pravice in posestev dinastije, monarhije in vojske. Dogovor .sva -podpisala oba in ga deponirala v rodbinskem arhivu. Nečak je ra/urael moje načrte. -laz vam to naznanjam zato. da bi šc javili pri Karlu, če bi nastopilo ritko stanje in bi bilo treba posredovati. Kristoffv je Karlu obljubil, da Ik> izpolnil Ferdinandovo željo, če.^ bo treba. Nadvojvoda mu je nato (Irof Kanil Andlau. jezuit.sk: pr ivineijal in spovednik matere lmše ec.-ariee Zite je po .sarajevskem atentatu povedal KrLstoii'y-, ju. d;t je I>i 1 uiidvojvo.la Frar.c Ferdinand prel od i i o. Lom v .Sarajevo pri njeni ter se mu je izpovedal. CJrof jra je tudi o bhajal-An dlan. ki je videl, kakšne muke trpi-prestolonaslednik., je pregovarjal nadvojvodo, naj se premisli. in naj rajši ne potuje v 1 »osno. To la nadvojvoda se ni dal pregovoriti. Odvrnil mu j": '*i're-.'•astiti. vseeno je. če grem rdi ne. zeio Ivrogla. ki mi bo končala življenje, je že itak vlita. . J.' ZAROČENKA, KI JE PADLA Z NEBA Y malem angleškem mesivcu He/efrudu -se je vršila pred kratkim i»tihičajna »zaroka. Njena dovina je naslednja: \ neki ulici je izbrtthiiii po'ar o^njcgasci so najprej re.si'i n o valeč prvega naustropja. I .Jurije iz druge etaže so si morali pomagati sami. Ko so gasilci inis.di, da so že vsi ljudje na vari--m, se ,;e pojavilo na oknu drn'g-*/.i nad-Mu j ja mlado dekle. S krepkim Kiigoiu n. se je mladenka pognala .skozi odprtino in ni pond df .se lahko ubije. Imela pa je .srečo. .\.,en onupcn .skok je op:j/ 1 pravo-. .win poveljnik ognjegas ; v* Hud-ver. ki jc z izredno pr:> uiic.vt.,0 !uha vlovil dekle v svoj" naročje adee. TRAGIČNA USODA UTEMELJITELJA CILINDRA Leta 1797. je živel v Londonu John Herrington. Imel je pro ia-jalno manufakturnega blaga. Poročil se je z Ano FalLsowo. izredno lepo žensko, ki pa je imela poieg svojih vrlin velikansko napako: bila jc potratna ter je delala možu težke dolgove, ki so ga spravljali v (>bup. Nekaj mesecev po možitvi je postala Ana llerringtonova naj bolj občudovana krasot i ca v Londonu. Zahajala je v uajodiicriejšo diiLŽbo in zbirala okolt s?b;- vsak • lan več častilcev. Mošnja njenega moža se je spričo teh dejstev silno krčila. Vsak dan je naročala nove toalete. ka*.e-rih kmalu ni mogla več plačevati. Mož je od dne do dne bolj ji iiivo-val in preklinjal prvo srečanj« VA£NA IZNAJPBA? HIMTT MILLC*. »UK O. C. Anglež Mr.'Baird je iznašel1 aparat, s katerim je mogoče natančno določiti prostor, v katerem se nahaja kak acroplan. Iznajdba je velike važnosti posebno za zrakoplove, kil se. izgube v megli. "Slovenski Sokol Chicago" priredi dne 21. MAJA, zvečer, svoj javni nastop s prosto zabavo in plesom v N. S. P. J. dvorani na Lawn-dale Ave. in 27. cesti ter vabi s tem vse rodoljube, da-se udeleže te narodne prireditve v največjem številu. •GODBA IN OKREPČTLA VEDNO PRVOVRSTNA (union. SPOMINI IZ WIEDOVE ALBANIJE Konee. muni na bližnjem hribu številne stražne ognje. To morajo biti go- Xo, in Italijani so podarili al-z banski armadi pol ducata topov. ženo. ki' ga je tako' oči vid no ii pro- J Jih »lovenno pripeljali j tovo hudobni sovražniki, (ki so paščala Ilerrin^on je začel misli- naiIU'ravah n)imi v prisotno-1 pa brigali Romune, mimogrede re- ti. kako bi našel izhod iz „voj,g.i | ^ vojaikih avtoritet izstre- eeno, ravno tako malo, kakor strašnega denarnega položaja in lltl sa,V°' v.P°^ščenje darežljive-! Nemce). Major ukaže streljati, ko- je pVišel na misel. d«rb| bilo dobro =H I'™*«^«- Torej, izprožili sojlikor se je le dalo. iz bleščeče no- uvesti v modo no* klobuk, lili je \tr?1 NastuI ^silei1 bli»k v«h pušk. t ez nekaj časa se ^rini primerna porcija dima. Lafeta javi pri majorju odpori an e(e vit pr od zadaj je odskočila. Nato pa za pl. Gumpeiberga. Ta' mu je,spn-snip zazijali: topovska cev je iz- ročil. da streljajo njegovi ljudje ginila brez sledu. Mogoče je to ča-| sicer previsoko. toostali Romuni. Prav- j val je albanski "vojski", to se pra-Ijična kraljica Carmen Sylva jei v>- vsem moškim prebivalcem v razposlala svojemu nečaku WilhelmuUtu. ki .so se nahajali, kakor jih je AViedu nekaj svojifi Romunov. 1 že bilo volja, ali v mestu, ali pa iznajdljiv in je napravil prvi cilinder. <• - Pokrivalo se je Videlo Ij t 1 ,11 v prvem času tako čudno, da ga ni hotel nihče privzeti in ga natakniti na glavo. Kadar se je Il°i :'i ton pojavil s cilindrom n<: uf.ri, so tekali za njim otročaji in vpili, da je znorel. Morda bi bil llcr-ringtonov načrt docela pripadel, da ni rešila problema njegov.-, žena. Zahtevala je od svojih častilcev, da nosijo cilindre. Led je bil s tem prebit. Kavalirji so si omi.sli-l: llirringtonovo pokrivalo, ki je kmalu prodrlo na dvor in najvišje kroge. Herrington je bi J rešen. žena pa je lahko plačevala .svoje dolgove. Cilinder pa je Herrington naposled skalil srčo zakonskega življenja. Žena se mu je izneverila* Ko je nekoč prišel domov, je našel v sprejemnici cilinder neznanega moža. Šel je na vrt in videl, ka ko .sedi Ana v KJE SE NAHAJA MOJ OČE Romunska legija je vkoraka- v strelskih jarkih pred mestom. „ - ! , . . 1 Ponoči pa so prišli pred papačo naročju gologlave- ,a v J31^4-' s plapolajoeimi zastava- . ' ' , . vojim zaupni-' ......-v, r -'l> viJt'1 v '»a^juvju pr\r. i,r>! J«' hil še Simec, je Stisnil roko. Pozneje je baje FerdM,a l'rihl;l»iI smrtnonosn nami še nekaterim ——......: ' 1Iu< kom izdal tajno, v katero verjeli le nekateri, ker se j - v! za ueklelOVO roko. Mlad-1!! splošnem .smatral«,' da je Fevdi-P" l^nu-IIio z veseljem prejela nan.lova izjava izraz njegove po-bitosti in potlačenosti, na kateri je trpel, 1'ozneje pa .se jc izkazalo, tta je stvar izgledala drugače. in rešenka ter gasilski poveljnik l "i.i v kratkem mož in že la. Agifirajte :a "Glas Soroda", največ j i slovetiskf dm r.vti ik. v Ameriki. SLUČAJNO JE V SEDLU ga človeka, (.'rbnil ni niti besed.ee, vzel je cilinder in ga vrgel v zako-nolomno polovico, potem pa si je prerezal žile na zapestju in umrl Tako je llerringtonova žena ii"> za osrečila z bogastvom, a ga tudi napeljala s svojo nezvestobo v siart. BOENEBYSKI ŽUPNIK. Koncem prejšnjega živel v Boneby-u v provinci Aelv-sbnrg na švedskem župnik, čigar edini sin je zaostal duševno in telesno. To pa starise'v ni tako bole mi in z zveneep godba, pod osebnim vodstvom majorja, za katerega bi se vsi operetni odri kar trgali. Nikoli ne pozabi,in prve parade.pred kraljevsko dvojico. Četa se je postavila v strumno vrsto na konakovem vrtu. Ko sta se pojavila kralj in kraljica, je pričel major ognjevito govoriti. Toda že po prvih besedah planeta iz palače dve ogromni volčji dogi. last kraljice se zakadita v majorja in Stoletja je'pric'neta tako divje lajati, da ni bi- lo mogoče razumeti niti besedice. Končno je napravila kraljica temu prizoru konec na svoj resoluten naein^ da je fc sv^jo kraljevsko lo kot dejstvo, da se je izkazal ^S^nJ prtoptt »bn Nils kmalu kot neodkritosrcen in P8«- $e-Je nadaljevala "para- poreden k. ki itm ni bilo mat|da v ^ ^ojem sijaju in krasoti za nobeno pravo delo. Ko mu je bilo 14 let so ga izbacili iz šole. bo konca. Za romunski - ret o je korakal Od tedaj je lenuharil doma. Oče-(niož in več prav grdih uniformi-ta se je izogibal, od matere pa je(ranih babnic. ki so. imele na roka-zahteval venomer denar. Ivo je bil vu bel ovoj z naslikano rdečo ro-frkovee star komaj 17 let, se je ko. Dolgo smo si ubijali glave, kaj posestniki številnih oslov in govedi. ki so jih "vojaki" ponoči po-streljali, ter zelo okusno naložili mrhovine ped kraljevim oknom kot dokaz za upravičenost odškodninskih zahtev. Nekdo pa je bil. ki se ni niti najmanj brigal za vso albansko meščansko'vojno. To je bil graški univerzitetni profesor Seiner. Pozabil sem že. ali je bil geograf, geolog ali botanik. Vendar pa je mirno hodil vsevprek po deželi ter je šatoril. kjer je ravno naneslo. Z najboljšim uspehom je ignoriral vse albanske razmere. N j emit se ui nikoli .ničtpr^¥*ilf>^ « ^ . mi ViJmv AS MARTIN BEBAR. Zapustil me je še lansko leto. ko sem bil komaj tri mesece star. Cenjene rojake prosim, če kdo ve, kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov. • • A. M. Bebar, P. 0. Box 458, Export, Pa. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-. San Franeiseo. Jacob Ijiusin. birati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svo. tof, katero prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Hiše še podrezajo v premogovnik'. FAIRMONT. Val, 12. maja. Cela yrsja hiš se polagoma .pogreza v star, že davno opuščen McCoy premogovnik, kojega hodniki se steza j o pod prrtežno večino mesta. Več družin je izpraznilo navadil hoditi r gostilno in nje-^bi to pomenilo. Končno seje izka-gov oče župnik je moral opazo-(zalo. da je to sanitejska četa. Že — vati z žalostjo v srcu, kako se je toda kaj naj pomeni potem ro-!V(>:oraj svoja stanovanja, potem ko — --Jij. Zaletel. Jylin K Y ^ j «4» Slin«.' J: spe , ______< Mascoutah, Frai razvijal njegov sin v pijanca in ka? Xo, so nam odgovorili. Al- s® popokale vodovodne cevi in je nepridiprava, kako so se ga izogi-^banci so deloma kristjani in delo- pričel padati omet s stropa. Po-bali vsi pošteni ljudje v vasi in raa mohamedanei. Rdeči križ bi slopja so se dosedaj pogreznila kako se je družil z ničvredneži, žalil muslimane, rdeči polmesec dveh do šestih palcev, katerim je bil tarča za šale. Ko je pa kristjane. Na rdeči roki se pa bil Nils star 19 let, mu je umrla res ne more nihče spodtikati... mati. Od tedaj je postal frkovecj j^ega dne, ko so Romuni vfco-še mnogo večji nepridiprav kot rakali bi prišlo kmalu do pravo je bil preje. Župnik še ni bil slar, bitk(> Boiaieljni major je Mzvr. toda od žalosti radi njegovega si-jstil Rv<>je -ete na hribu nad me. na so mu osiveli predčasno lasje.j^^ ni pa smatral. za potrebno. Medtem, ko se je pripravljal zve- da bi Rtopi, % drnpvmi vojaakimi čer za pridigo, je sedel njegov sin poveijlliki v stik Jn Eato ni prgv v gostilni in med tem, ko je stal nič pQznal stratpške„a pofažajp. njegov oce na prižniei, je spal nje-jRo je wta,a ^ so opazm Rq gov sin doma pijan. Župnik je postajal vedno bolj Kmalu nato, leta 1895, je umrl. O redkobeseden in zakrknjen; sina Xilsu ni bilo nikdar več ničesar že davno ni več opominjal. Nekega dne se je razširila v va- slišati. Te dni pa so našli na pokopali MCM« -ILLievwAW , t * leski rstoj ona s 1 e djmk je pri ježi že tolikokrat padel s konja, da je nazadnje že~ ilefiiaj čudnega, ako ga vidi človek v sedlu. mu^^ifOfiieii, se- ponavadi da fotografirati. si vest, da je Nils izginil. Ljudje ko ^ izkopavali njegov grob, so si pač mislili, da je svojega o-Jv globočini kakih 40 cm okostje četa zapustil, da nadaljuje svoje|V katerega glavo je bil zabit ve-lahkomiselno življenje drugje. Te- lik žebelj. Najdba, potrjuje sta-daj je postal župnik. ▼ kolikor mu rejšim vaščanom govorico, ki je je to dovoljevala ijjegova služba,'krožila, že. dolga let*, po vasi, .da popolen samotar. Tffljudje so po-'župnikan jego v sip, lastnoročno vorili, da je ^post^l f? jnisantrop.! umoril Boji z Jaki Indijanci ob meji. . MeXICO CITY. Mehika. 12. maja. —Upor ;Taki Indijancev v državi Sonori je, bil zatrt, kot je sporočil major Cesar Rangel, voditelj zveznih čet v tej državi, ob svojem prihodu v zvezno glavno mesto listu UniVei*sal Graco. Dostavil je. da prihajo .Taki Indijanci k postojankam zveznih čet. da se udajo. NOGALEZ, Ariz., 12. maja. — Boji" med Jaki Indijanci ter zveznimi četami se odigravajo tik ob meji v bližini tukajšnjega kraja. Soglasno z nepotrjenimi poročili ima general Luis Matuz, voditelj vstaških Indijancev, približno 8Q0 dobro oboroženih Indijancev^ l$i vpri zarja jo napade na Nogales. Sonora. n- . . , Naročnina za "Glas Xanwla" je: Za eno leto $fi.f)0: za pol leta £!.0ft: za štiri mesce ¥2,00; za f-etrt leta $1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. CALIFORNIA Fontana, A. Iloetievar. COLORADO Denver. J. Sehutte. Pueblo, Teter Cnlig, John Germ, Fr. Janesli. A. Saftie. Salida. r.ouis Costello. Walsenburg. il. J. I?ayuk. INDIANA Indianapolis, Frank ZnpanCiC. ILLINOIS Aurora, J. VerMeh. / Chicago: Joseph Bllsb; J. Bevči?. iSIrs. p. Laurich. Ii Cieero, J. Fabian. JoUet, A,. Anzelc, Marv Bamblch. Kren. Josejih 11 rova t. Spelieh. j aiascouian. Frank Auprnstin. ' North Chicago, Anton Kobal. Springfidd. Matija Barboricb. Summit, X. Horvat h. Waukegan, Frank Petkovšek. KANSAS Kansas City, Frank Žacar. ; Pittsburg, John Repovž. MARYLAND ? Steyer, J. ("'erne. Kitzmiller, Fr. Vmloplvee. MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe. .Detroit, .T. Barich. Ant. Janeztcb. MINNESOTA (liisholni. Frank Golile A. Panian. Ely, .T«»s. J. PesheL Eveleth, Louis GouiEe. (iilbert. Louis Vessel, Hibbing, .Totin Pov.še. Virginia, Frank Hrvati-h. >nssoi'Ri St. A. NnbrsiJ. MONTANA Klein. Cr^sor Zulw, Washoe, i,. 1'hanipa. NEBRASKA Omaha. P. ttroderlek. NEW YORK (iowanda. Karl Sternlsha. Iattle Falls, Frank Masie. OHIO Barberton, John P.alant. Cleveland, Anton li«it»ek, ChHrles Knrlinsrer, Louis Uiulntan. Anton Siiu-eieh. Math. Slapnik. Euclid, F. najt. Girad, Anton Narode. I^orain, Louis P.alant in J. Ktim.še. Niles, Frank Kogovjiek. Warren, Mrs. F. Rnchar. Youngstown. Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakshe. Bessemer, Louis Hrihar. Braddork, J. A. Germ. Brougbton. Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerlna. Conemaugh, J. Brezovee, J. Pike, V. RovanSek. Crafton. Fr. Macbek. Export, :S, mati vloge od $1.— naprej. V»e vloge obrestujemo po 4% mesečno obrestovan je. » FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., - New York, N. Y. GLAS NARODA, 14. MAJA 1927 m =;a=aafe=a= asa— MATI SKRB i! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. P. ^B&satm />i (Nadaljevanje;. Takoj je vedel, da je vse končano. Sklenil je roki. Zdelo se mu je kot da mora moliti. — Mati. mati! — je vzkliknil, s solzami v očeh ter dvignil roki proti nebu ... Naenkrat pa se je zavrnila v njem čudna izprememba. Postalo mu je popolnoma prosto in lahko pri duši, teman pritisk, ki je težil vsa ta dolga leta njegovo glavo, je izginil in globoko je vzdihnil. kot da hoče potegniti s sebe padajoče verige... — Tako. — je rekel kot človek, kateremu pade teža s srea. — »edaj nimam ničesar in sedaj mi tudi ni treba več skrbeti! Sedaj sem prost. pro>t kot tiček v zraku. rdaril *e je s pestmi po čelu. se jokal ter se smejal. Bilo mu je pri srcu kot da jf padla nanj >: neba nazaslužena, nezaslišana sreča. — Mati! Mati! — ji* vzkliknil v divjem veselju: — Sedaj vem, Itako se pravljica končuje: — < M rešen seif. odrešen sem. Y istom trenutku pa je zaorilo na njegovo uho tnlenje živine ter ga zopet spravilo k zavesti. — Ne. ti uboga živiniea. ne smeš poginiti radi mene, — je vzkliknil ter skočil kvišku. Pohitel je k zadnjim vratom hiše, kjer so vlekli hlapci in dekle pohištvo na prosto. — Poglejte gospoda, — so vzkliknile dekle. — Pustite. — je za vpil Pavel, — rešite živino. Sekira je ležala na prti. S to je razbil zadnja vrata hleva, ki so vodila na polja, kajti dvorišče je bilo že iz pr omenjeno v ognjeno morje. ' ' >» * | Kot v snu je videl polniti se vrt in travnik z ljudmi. Priropo-tala je vaška brizgalniea in tudi na pot i iz ITelenenthala je postalo živahno. Trikrat ali štirikrat je odšel v plamene, hlapci za njim, nato pa je (•malini!, onesveščen. -redi gorečega hleva na tla. Krik iz ženskih ust. ki je pretresa mozeg, mit je še enkrat odprl oči. Zdelo se mu je. kot da vidi obraz Elsbet, kako izginja v megli in nato je zopet postala tema krog njega ... XXT. Ol. jutranji zori se je pomikal kaj žalostni sprevod proti ITele-nenthal preko jesenske ravnine. Dva borna vozova sta se vlekla drug za drugim. Na enem je našlo prostora vse. kar je ostalo od posesti na planjavi. Na prvem je ležal, povit v slamo in koee, gospodar te«ra posestva, poln ran. nezavesten . . . tiled a. tresoča se žena, ki s,, jo sklanjala nadenj, pa je bila tovarišiea njegove mladosti. Prišla fja je iskat. — Spravili ga bomo k eni sestra. — je rekel gospod Douglas, a ona je položila roko na prsa Pavla, kot da se ga hoče polastiti ter je odgovorila : — Ne, oče, on gre k nam. — Pomisli, tvoja poroka, dete. — gostje! — Kaj me briga poroka! — je odvrnila in veseli ženin je stal povsem presenečen poleg. Xa drugem vozu je ležalo nekaj pohištva, katerega so rešili. — stara omara iti par predalov in dolga očetova pipa. Kje pa je bil oče * Kdilli. ki bi mogel dati pojasnilo, je ležal tukaj nezavesten. 1110-jioče že boreč se s smrtjo. Ali je zbežal? Ali je poginil v plamenih? Dekle so našle njegovo spalno sobo prazno, a o njem nobenega sledu. — Meni s«, ne zdi nič dobrega. — je rekel stari Douglas. — Že od nekdaj je na-ribal k blaznosti in če najdemo jutri njegove kosti v razvalinah, si bom popolnoma na jasnem, da je sam zažgal skedenj. in da se je vrgel nato v plamene. Ko pa so se hoteli peljat-i skozi dvoriščna vrata Helenentliala so čuli bedno cvilenje psa ter zapazili tuje ščene, ki se je upiralo s prednjima tacama na neko črno maso. ležečo na tleh. Preplašen je dal Douglas ustaviti ter je odkorakal tjakaj. Tam je našel truplo iskanega. Njegove poteze so bile strašno spačene in roki sta bili še napol dvignjeni, kot okameneli. Poleg njega je ležal /bit vrč in škatljica z užipalieami je plavala v luži petroleja. Tedaj je sklenil sivi velikan roki ter zamrmral molitev. Ko se je vrnil k vozu, se je tresel po vsem životu in v njegovih očeh so stale solze. — Elsbet. poglej tjakaj. — je rekel. — tam leži truplo starega Majhoferja. Hotel je zažgati naše posestvo. — in P>og ga je ubil! — Bog ne zažiga. — je rekla Elsbet ter zrla nazaj na goreče posestvo. iz katerega se je dvigal dim v mrko jutro. LAHKO NAPRAVI VSO DRUŽINO NESREČNO. En sam ^lab ielodee lahko napravi vso družino nesrečno. l'ni-čil je že marsikaterega dobrosto-ječega moža in je povzročil, da so jih ljudje spoznali kot najhujše sitneže. Nikar ne dovolite, da vas vaš slab želodec prisili govoriti in počenjati stvari, katerih se sami sramujete pozneje. Milijone se jih je že rešilo sitnosti. ki jo povzročala slaba prebava in drugi želodčni neredi s Trinerjeviirj Grenkim Vinom. V resnici je veselje vživati to zdravilo. ki je nekaka zmes čistega kalifornijskega vina. "eascara sagra-da" in drugih zdravilnih lubadov in zelišč. Naročite še danes od vašega trgovca! Vzorec se vam pošlje po prejemu loe. od Joseph Tri nor Company. 1333 So. Ashland Ave.. Chicago. 111. Bodite pripravljeni zatreti sitnosti muh in komarjev! Ena škatlja Triner's Fli-Gasa vsebuje dovolj za pomoriti milijone muhe. Novo izboljšanje: je primešano z vijoličnimi dišavami! Pol pinta pint 75c. (po pošti 50 in 75 c). (Adv.) Iz Jugoslavije, — Ali ni božja usoda, da smo bili rešeni? — Ce nas je kdo rešil, nas je ta. — je rekla Elsbet. — Ivaj? On naj je žrtvoval vse. on naj je postal požigalee? — samo da ... — prašaj ga. — je rekla in v svojem strahu se je udarila po prsih in zastokala. — Dal P.og, da bo mogel še enkrat odgovoriti, Douglas. Mednarodni ponarejevalec čekov. Zagrebška policija je napravila te dni izboren lov. V njene roke je padel namreč znani mednarodni ponarejevalec čekov. Fernando Cecilia. Budimpeštanka policija je pred kratkim odkrila družbo n članov, ki so leta 1026 s ponarejenimi čeki ogoljufali banko Šanto Spirito v Rimu za nad milijon lir. Na podlagi ovadbe neke Marije Bodolav so bili vsi člani družbe takoj aretirani. razen enega, ki je po zanesljivih informacijah pobegnil v Zagreb. Zagrebška policija je odšla takoj marljivo na delo in res že 26. aprila ugotovila, da ložira v Grand Hotelu neki Bela Szentes, s katerim se je pripeljala že dne 21. aprila tudi elegantno oblečena Marija Bodolav. ki pa se je še istega dne vrnila v Budimpešto. Čim je budim pest a n ska policija izvedela za to, je aretirala*, tudi Bodolavevo. Zanmi.va je bila aretacija Szen-tesa. Zagrebška policija je dolgo zaman trkala na njegova vrata. Ker nikakor ni hotel odpreti, so redarji šiloma vdrli v sobo. Szentes je bil popolnoma oblečen in je kmalu priznal, da se piše Fernando Cecilia, zanikal pa je odločno vsako soudelžbo oz. sokrivdo na jfalzifikatorski aferi. Toda, čim je polieija natančno pregledala soba, je bila zagonetka, zakaj Szentes tako dolgo ni hotel odpreti, takoj razrešena. Szentes je namreč med tem zažigal v peči vse svoje sum-jljive dokumente. Tako so našli še , komad papirja, ki je očividno pri je zamrmral I 11 * ^ 4padal falzifikovanemu čeku. Stem Nato pa je dal Idapcem par povelj, naj spravijo v hišo truplo starca. Po zdravnika so že poslali, on sam pa se je hotel odpeljati k astrama, da ju potolaži. * i Z zmedenimi obrazi so prihiteli gostje -vozu nasproti, ko se je ustavil pred verando, okrašeno s cvetkami. — Elsbet. kakšna pa si? — Elsbet pazi nase, — so vzkliknile tete. — Proč. — je rekla ter se ubranila njih rok s kretnjo groze. Tudi veseli ženin, ki je igral tekom te noči klavrno ulogo, je prihitel ter ji skušal prigovarjati, naj se oddalji od napol mrtvega telesa. Ona pa s« je ozrla nanj z mračnim pogledom, kot da se ne spominja, da ga je že kedaj poprej videla. — Občutek njegove ničvred-nosti je gotovo pričel vstajati v njej. — Ves poparjen in ustrahovan jo je pustil. Teti sta odhiteli, vijoči roke, k staremu Douglasu, ki je kora-) al, čakajoč na voz. pred* hlevi gorindol. Težko je dihal, njegove bele, košate obrvi so bile stisnjene skupaj in iz njegovih oči so se vsi pa le strele. — Brez -dvoma je divjal v njegovi duši velik vihar. — F smili se, — so klicale babnice. — spravi Elsbet k počitka, fe Vse kaž*. da bo znorela. - je bilo dokazano, da je v resnici imel pri sebi ponarejene čeke. ki jih je morda hotel vnovčiti v Za grehu. Szentes je sedaj v zagrebških policijskih zaporih; čim pa bo u-gotovljena njegova prava identiteta in bodo končana pogajanja z budimpeštans^o in rimsko policijo. bo takoj izročen peštanski policiji. Iz Slovenije. Tragična smrt učitelja. V Beli cerkvi pri Novem mestu si je v hipu duševne zmedenosti prestrigel nit življenja tamkajšnji učitelj Ivan Šj>enko. Pognal si je kroglo v glavo in bil takoj mrtev Pokojnik je bil izboren vzgoji telj in velik ljubljenec mladine Udejstvoval se je marljivo tudi kot sokol ski delavec in rad poma gal ljudem s svojimi nasveti. TTži val je velik ugled, kar je pokazal zlasti pogreb. Ze na mrtvaškem odru je mladina svojega priljubljenega vzgojitelja posula s cvet jem. pri žalnem sprevodu pa nesla 8 vencev, ki jih je sama splet la. V sprevodu je bila tudi depu tacija novomeške sokolske župc obstoječe iz nadnčitelja Metka učitelja Menarda in učiteljice Su šnikove, zastopniki gasilcev in šte vilni pokojnikovi stanovski tova riši. Umor pri Uršnih selih. V bližini Uršnih sel na Dolenjskem se je dogodil dne 28. aprila umor, ki je močno razburil vso tamkajšnjo okolico in je posledica nesrečne ljubosumnosti, ki je zahtevala toliko človeških žrtev. Kakor se poroča, je šel nadomestni Čuvaj državnih železnic, Franc Soklič. v ob 5. zjutraj s svojo ženo, s katero se je poročil šele pred kratkim, v čuvajnico v Basen v službo. Kaj se je prav za-prav zgodilo na tej poti med mla-ma poročeneema. je zavito še v temo. Očividno je prišlo med obema do ostrega konflikta, ki se je končal silno tragično V jezi in razburjenju je namreč čuvaj Soklič približno 300 korakov pred čuvajnico. v gozdu Kapševe, svojo že- .i^ ustrelil s službeno puško Čedo no zaklal. Pustil jo je mrtvo na'mir LukiČ. rodom iz Valjeva. ki tleh. sam pa se takoj vrnil domov.'je bil prideljen finančni kontroli se preoblekel in z izgovorom. da(v Soriei nad Železniki. Vzrok ob-ga je poslal nadziratelj v Toplice, upnega čina ni znan zopet odšel. Od tedaj ni o njem ne duha ne sluha. Morilec je baje izvršil svoje dejanje iz ljubosumnosti. Njegova žena je bila namreč že sedem mesecev v blagoslovljenem stanju. nikove gostilne in zraven stoječi skedenj napolnjen s senom. Lastnik ima okrog 35,000 škode. O-genj, ki je izbruhnil v poslopju na treh mestih hkrati je bil brez-dvomno podtaknjen. Orožništvo iz Črne je aretiralo kot osumljenca v isti hiši stanujo-čega R. S. Le domaČim gasilcem in požarni brambi iz Mušenika se ja zahvaliti, da je bil ogenj omejen le na to poslopje. Požar — podtaknjen? V Trboujah liad Muto je nastal pri posestniku Jakobu ITršni-ku požar, ki je uničit hišo in gospodarska poslopja, ker je bila gasilna akcija v temni noči zelo otež-kočena. Le s težavo so rešili živino. Domneva se, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Tihotapstvo svile na meji pri Radgoni. Oddelek zagrebške carinarnice za pobijanje tihotapstva je bil pred kratkim obveščen, da neka družba-poljskih Židov, obstoječa i* 3 žensk in 2 moških tihotapi svilo in svilnato konfekcijsko blago preko Gornje Radgone v jug. državo. Uradniku* -Jovnnu Genčiču, ki je vodil preiskavo, se je v resnici posrečilo pred kratkim aretirati članico te družbe. Kozo Wei-ser in sicer ravno v trenotku, ko je hotela vtihotapiti 160 kg raznega svilenega konfekcijskega blaga. Blago je bilo seveda takoj zaplenjeno, Weiserjeva pa prepeljana v Zagreb. Samomor finančnega paznika. V nekem seniku pri Sorici se WW—MM■ ■" 1 —' h ftretame oarniko* —..........i —1 M« 14. maja: Parts, Havre. SKUPKI IZLET 17. maja: Beren*arla, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen. 18. maja: George Washington, Cherbourg. Bremen. 11. maja: Westphalia, Hamburg. 21. maja: Leviathan. Cherbourg; France, Havre; Derffllnger, Bremen. 24. maja: Martha Washington, Trst; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Uauretania, Chertivurg; President Harding, Cherbourg, bremen. 26. maja: Albert Balltn. Cherbourg, Hamburg 28. maja: Olympic, Cherbourg; Republic. Bremen, Cherbourg. 31. maja: Aquitanla, Cherbourg; Tburingla. Hamburg. 4. junija: Paris, Havre. 23. junija: Pres. Wilson. Trat. SKUPNI IZLET 2. julija: 11« de France, Havre. — SKUPNI IZLET 5. avgusta: President Wilson, Trst —SliUI'Ni 1ZL.ET 1. Junija: Pres. Roosevelt, Cherbourg. 2. Junija: Bremen, Cherbourg. Bremen: New York, Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Paris, Havre; Majestic, Cheihourg. 7. junija: IJerlin, Cherbourg, Premen; Keiso- lute Cherbourg, Hamburg. 8. junija: llert-iigiii-ia. Cherbourg-. 9. junija: Deutbchliinii, Cherboiir;;, Ihitnhuig 10. junija: Columbus, Cherbourg, Bremen. Shipping He* Iz Jugoslavije. Močan potres na Sušaku. Xa. Sušaku so čutili močan sunek. ki ga je spremljalo bobnenje. Tragedija slovenske kino-artistke. Znatne škode Potres ni napravil. Samomor zaradi neozdravljive bo- V Osijeku se je ponoči zastrupila 35 let stara neoraožena mo-distka Barta Walter. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. Pinedo nadaljuje s poletom. Marija Vajda je že v nežni mladosti zapustila svojo rojstno vas Blagovico pri Kamniku ter odšla v tuj:"" ~'"ela je kot filmska artist ka v bai.ji. zadnji čas v \a-poljn. Zadnja leta je za riin, Cherbourg, Hrt-men; Thu-ringia. Hamburg. 13. Julija: George Washington, Cherbourg. Bremen. 14. julija: New York. Cherbourg. Hamburg. 16. julija: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen; l':iris, Havre; Majestic, «'herbourg. 20. julija: B»'i eng.-Lrl.-i. Cherbourg. 21. julija: Muenchen. Cherbourg. Bremen: l'eiitseliiand, Cherbourg. Hamburg. MMtoCOVt SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE —.21. maja; 11. junija P A R I S — 4. juni.ia; 25. junija NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. vsakdo JE v posebni kabini 2 VSEMI MOOERKIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Zaj£.mčite si prostor za prvo vožnjo novega velikana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli pooblaSC-enega agenta aH: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York POZOR ROJAKU VODNIKOVA DRUŽBA nam j* poslala še 25 zbirk svojih knjig, K. jih lahko naroče rojaki po $1.00 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York City. Ločitev pred zlato poroko. BUFFALO, Y,; 12. maja. je sobo odprla, a na tleh je *ag1e- po 49.ietnem zakoim, eno leto pred dala že mrtvo artistko. Obvestila porokf) ge hogeta IoPiti je o tem takoj policijo. Pohei^fa ^ -u gogpa peter Dukelow že-zdravnik dr. Pavle Avramovie je I toži mQŽa za $200 mesečnih ali-ugrotovil, da je morala Marija mentov> Ppavi flo mož ^do ravna Nova moč in krepkost oslabelo telo za A" feku 35 iet w je Xuca-Tone izkasal kot !i'-nadome8tb.vorsrMls*\«> *a milijone bolnih, oslabelih in izčrpanih moi in ten. Povrnilo jim je zdravje, moč In veselje do iivljfenj*, in to zdravilo, ki «e je tako izvrstno obneslo, je v resnici vredno zaupanja vsake bolehne osebe. Ako ste izgubili. na teii. ste botehnl, aH se počutite slabim, bi morali poskusiti Xu«at-JTone in se prepričati, izdelovalci Nil ga-Tone si bo sve*ti svoje obljuba, ta ko, di. zahtevajo od lekarnarjev, da* isti povrnejo denar ljudem, katerim hI na zdravilo ne pomagalo. Vzemite le "Xuga-Ton«. —Air*L Vajda že okoli poldne izpiti znatno količino lizola, kajti truplo je bilo že mrzlo. Truplo samomorilke so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Najdeno razpadajoče človeško truplo. Blizu Plevna pri Stari Loki so našli te dni truplo neznanega mrtveca, pokrito z dračjem in robi-dovjem. Truplo, ki je že močno razpadlo, je bilo brez glave. Lobanja pa je visela v bližini na nekem drevesu. Po ostankih obleke bi se dalo sklepati, da je to truplo boljšega človeka. Oblast je odredila poizvedovanje. Gozdni požar v Ormoža. V revirju grofa TVurnbranda na Polenšaku je izbruhnil požar, ki je uničil približno 8 oralov mlade gosdne kulture. Gasilnemu društvu i z Ormoža se je posrečilo preprečiti nadaljno pust osen je požara. Hkoda je znatna. Pd&ar ▼ finri,- Dne 20. aifa-ila okrog 10. ure je zgorelo v Crui podstrešje Dr of e-J ž njo in da jo je leta 1915 zapustil. Trije mrtvi pri avtomobilski nesreči, SYRACUSE, N. Y., 12. maja. Dva mlada fanta in ena deklica so izgubili življenje, ko se je zaletel njih avtomobil v obcestno drevo. Dve nadaljni deklici in en fant so dobili težke poškodbe. • ŽRTVE Bolezni ledic, jeter,-mehurja in težavno odda jenjfe vode, vse to je nevarno zastran notranjih napadov. Vpoštevajte prvo svarilo ter mu posvetite pokornost. Pijte dosti vode in poskašajte-- Tekoaf stoletji' sUvid' 'parni r- jevalee. ftri tach lekar- narjih. Glajt«, da bo Iv* GoM Medal na vsaki ftfcatljl. N« kupujte nademsstkcv. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v ■tarl kraj, je potrebno, da je podim o potnth listih, prtljagi In dragih stvareh. Vsled naSe dolgoletna Izkušnje Vam mi camoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne breoparalka. Tadl nedrSavijanl samc/ejo potovati v start kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenje ali permit Ia Washlngtona. bodisi za eno leto sil 4 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem In to naravnost v Washington, D. O. na generalegm naselnJ-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo ti. julija, 1924 se nikomnr reč ne poBje permit po pošti, ampak ga mora iti iskati vsak posiles osebno, bodisi v naj bi lin j i naselni-Bkl urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor ksdo ▼ proinjl saproaL Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na srejo j lastno odgovornost. Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor Asll dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugoslavije, bo pripnSSsnih v tem leta 470 priseljencev, toda polovica te kvote je določena sa ameriške državljane, ki lete dobiti sem 'Šarile in otrok* od 1& do 21. leta in pa as poljedelske delavca. dlavljanl pa dobttl soa Sene in otroke do 18. leta fa^ss.da U bUl šteti v kvoto, potrebno pa Jo delati profaje v Wasfc korak. pUHte F*ANK SAKSER BANI 8T=, NEW 101 V in IZ JUGOSLAVIJE prex0 hamburga NEW YORK (novi) ; HAMBURG deutschland ALBERT BALL1N resolute reliance Nafil parnikl na irl vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $ 19S — Iz NEW Y0RKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek poaebej.) TEDEXSKA ODPL.UTJA Za povratna dovoljenja ln orv-ge Informacije se obrnite oa lokalnega agenta ali n& Hamburg - American Line United American Lanes, Inc. General Agenta 28 BROADWAY — NEW YORK MOLLANQ % JflMERICALINEfcJ POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boitlogne-sur-Mer. Potovanje a parniki Holland-America Lune pomenja udobnost, domače razpoloženj* neprekosljivo kuhinjo In postrežbo Za podrobnosti vpraaSjte s\ojega lokalnega ug-enta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE sn, NEW YORK CITY Finančni diktator in posojilo za Poljsko. BERLIN. Nettie i ja, T3. maja. — Kot se poroča iz Varšave je poljski kabinet odobril posojilo v višini $70.000,000 za Poljsko. Kabinet je sprejel ameriške po-poje. na temelju katerih se be takoj imenovalo ameriškega finančnega svetovalca pri Poljski tanki. ... .. L...,-,,.:.,.; i * ^ . : k