296. številka. Ljubljana, v četrtek 27. decembra. XXI. leto. 1888. SLOVENSKI NAROD. (aha j a vsak dan *»«**er. izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za »eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom računa M po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina Knafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., čt- se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v (io.ipodskih ulicah št. 12. L' ji r a v li i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse adm nistrativne stvari. gn——----' ■ -------r- -— ~ T ' - j__ ... -, • ■■ " i—r i l—:j i -mm V IJublfani 27. decembra. Pozornost diplomacije evropske je vedno obrnjena na Balkan. Z velikim zanimanjem opazujejo diplomatičui krogi dogodke v Srbiji, v Bolgariji, Ru muniji, Makedoniji, Carigradu in Črnej gori. Pa tudi časopisi se mnogo bavijo z Balkanom, vsakdo godek skrbno pretresujejo in ugibljejo, kake posledice da utegne imeti. Balkanske države pa tudi skrbe, da gradiva za tako premišljevanje ne zmanjka. V Srbiji sedaj vse govori o reviziji ustave in o tem, bode li mogel kralj nadaljevati dosedanjo vnanjo politiko svojo ali pa se morda vse stvari premene. Oficijozni brzojav oh m zagotavlja, da vlada po vsej deželi najlepši red in se vse veseli, kako bode prijetno, ko dobe novo ustavo. Te vesti se pa ne ujemajo prav z onimi poročili, ki vedo povedati o obširnih policijskih in vojaških pripravah, da se vzdrži red. V Belemgradu so po vojašnicah vedno vojaki pripravljeni in skupščino, konak, mi-nisterstvo in vojašnice zvezali so s telefonom. SkupšČinarji neso prav zadovoljni z novim projektom ustave. Ko je dotični odbor jo izdelal, so jo imeli njeni člani podpisati v štirih izvodih, kateri se jeden izroči kralju, drugi skupščini, tretji državnemu zboru, četrti pa narodni knjižnici. Radikalca Đatić in Tajsić ga nesta hotela podpisati. Kralj ja je zaradi tega dobro oštel, kar pa ni nič pomagalo, ostala sta trmasta. Večina radikalcev baje ni tako trmasta, kot ta dva, kar se sklepa iz tega, da skupščina nobenega omenjenih dveh poslancev ni volila v predsedstvo in verificijski odsek, Vlada pa vender nič prav ne zaupa radikalcem, kar že to dokazuje, da ne pusti, da bi se načrt ustave poprej predložil zbornici, predno se radikalni klub izreče, da ga vsprejme nespremenjenega. Te dni se je klub o tem posvetoval, a kak je izid posvetovanju, ne vemo še. Toda s tem še stvari neso poravnane, če se vsprejme ustava, temveč glavni boj se še le potem prične. Radikalci bodo hoteli, da se jim izroči vlada. Sedanja vlada ne bode mogla ostati, ker je napred-njaška stranka, na katero se je opirala pri zadnjih volitvah, popolnem zginila. Voljen je baje samo jeden naprednjak, pa še tisti se je baje že prelevil, v radikalca. Kralj bi pa rad izročil ministerstvo Rističu in poslednji bi je tudi vsprejel, kar se že iz tega vidi, da je v liberalnem klubu jako proslavljal kralja, ki je iz lastne inicijative se odločil za revizijo ustave in pregovoril liberalni klub, da se je je izrekel jednoglasno za načrt ustave. Toda radikalci bi ga javalne podpirali, brez njih pa Ristić nema večine. Radikalnega ministerstva sr pa boji kralj, ker misli, da bi ne imelo dovolj energije, da bi zatrlo vsak ustanek, ki bi utegnil bukniti. Ko se bode narod malo zopet streznil od vese Ija, ki ga je vzbudila revizija ustave, bode povsod zavladala prejšnja nezadovoljnost in le s silo so bode dal ohraniti red v deželi. Označujoče za položaj v Srbiji je to, da se širi vest, da hoče kralj odstopiti. Celo nemški in madjarski listi je ne oporekajo, Barao tolažijo se s tem, da bi se vnanja politika srbska ne premenila, če bi tudi se odpovedal Milan. Seveda ta tolažba je zanje kaj slaba, ker se ve, da je le kralj bil glavni zagovornik Rusiji protivne politike. V Bolgariji je ininisterska kriza poravnana. Odstopila sta Stojilov in Načevič, če tudi je knez želel, da Še ostaneta. Izjavila sta nekda, da drugače ne, če odstopi Stambulov. ki je sam našuntal zbornico, da je nasprotovala Stojilovu. Ker sta nova ministra tudi odločna Stambulova pristaša, bode sedaj niini- sterski predsednik neomejeno gospodaril. Koburžan mu ne bode imel nič zapovedovati. To princ Ferdinand tudi čuti, zato se je izogibal Stambulova pri poslednjem dvornem koncertu in le bolj občeval z vodjo opozicije Radoslavovom. To je padalo zmernej opoziciji nov pogum in bode v zvezi s konservativci začela boj proti vladi. V ministerstvu bodo sedaj ponehali razpori, zato se bodo pa začeli drugod. V sebranji je položaj tako neugoden za vlado, da se niti sebranju ne upa postaviti na dnevni red volitve predsednikove, ker se boji, da ne bi bil voljen Stojilov, kar bi bila zanjo nezaupnica. Pa tudi Cankovci se utegnejo pridružiti drugim Stambulova nasprotnikom in tako se bode število vladnih protivnikov pomnožilo Ministerske premembe v Sofiji ne bodo pomanjšale, temveč le povekšale nasprotje mej strankami. Pa tudi po druzih državah na polotoku balkanskem se godi marsikaj, kar vzbuja skrb diplomatom. Politični razgled. Notranje dežela. V Ljubljani 27. deeemu-a. Poslednja leta pomrlo je zopet več članov gospodske zbornice in bode zatorej v kratkem več novih imenovanih. Smrt kaj pogosto pobira mej članovi gospodske zbornice, kar je čisto naravno, ker se navadno že jako , večkrat že nad sedem deset let stari možje imenujejo dosmrtnimi člani. Odkar vlada grof Taaife, je bilo imenovanih 90 novih članov, poleg tega je pa še več prememb se pri-godilo mej dednimi člani vsled smrti. Tako da smemo reči, da se je za sedanje vlade polovica zbornice, ki broji kacih dvesto Članov, prenovila. Ko je prišel Taaffe na krmilo, imeli so v njej liberalci večino, a sedaj je pa njih upliv v njej že jako zginil. V Cedltem deželuem zboru pridejo na vrsto kaj važne zadeve, kakor prememba Praškega občinskega reda, predloge ob avtonomnem uradništvu^ deželnej banki, in deželnej razstavi. Nemci se jeze, da se bodo tako važne stvari rešile brez njih ter očitajo Čehom, da hočejo odsotnost Nemcev porabiti v strankarske namene svoje. Seveda, ko bi deželni zbor vse take važne zadeve puščal v nemar, bi pa zopet pisali, da Čehi brez njih nič vrednega dognati ne morejo. Deželni zbor galidkl začno zopet zborovanje dne 3. januvarja. V prvej seji bode prvo branje računskega zaključka zemljiškoodveznega zaklada in nekaj manj važnih stvarij. Predloga deželnega zbora ob odkupu propinacijskih pravic pa pride še le v jednej bodočih sej na vrsto. Rusinski poslanci bodo priganjali, da se v tem zasedanji rešijo njihovi jezikovni in šolski predlogi. Deželni zbor se pa najbrž na njihove želje oziral ne bode. Avstrijski socijalni demokrati imajo shod dne 30. decembra v Hainfeldu v Dolenji Avstriji. Na dnevnem redu bode: 1. Program socijalnih demokratov. 2. Politične pravice. 3. Zakono davstvo v varstvo delavcev in socijalna reforma. 4. Časnikarstvo. 5. Podporništvo. 6. Obrtna organizacija. 7. Delavske zbornice. 8. Ljudska šola. V nanije <£ržav<». Vlada je definitivno odločila, da se It uNija ne udeleži razstave, katero prirede v Parizu v spo-miu velike revolucije. Ruski listi dobili so ukaz, da na nikakeršen način ne smejo pospeševati te razstave in da naj sploh malo pišejo o njej. To je tudi čisto naravno. Rudija je strogo absolutistična država ter je torej nasprotna idejam, ki se bodo proslavljale z razstavo v Franciji. Zbornica italijaiiMka je v poslednjej seji pred božičem z veliko večino vsprejela kredit za vojne priprave in kredit za napravo druzega tiru na nekaterih strategično važnih železnicah. Finančni minister je pa dal ostavko svojo, ker zbornica dovoljuje kredite za vojsko, novih davkov pa ne mara dovoliti, s katerimi bi se pokrili. (ieneral Boulanger baje že dolgo žefi dobiti v Parizu kak mandat za zbornico francosko. Do-sedaj ni imel priložnosti v Parizu napovedati kandidature svoje, ker ni hotel noben poslanec odložiti mandata. Sedaj se mu ponuja prilika, kajti umrl je Pariški poslanec Hude. Poslednji čas je generalov upliv v Parizu se precej pomanjšal, a z veliko agitacijo in denarjem pa utegne zmagati. Zmaga v Pariz« imela bi zanj drugačno vrednost, nego kje v p'ovinciji. V Šlezvik-Holsteinu se narod Sfemvem preveč počasi ponemčuje. Zaradi tega je vlada sklenila, da se z novim letom vse šole ponemčijo. Samo pri pouku verouka se bode smela semtertja rabiti še danščina. Prestolni govor kraljice angleške, s katerim se je zaključil parlament, naglasa, da so odnošaji z vsemi velevlastmi prijateljski. Prestolni govor obžaluje, da senat zjedinjenih držav ni potrdil pogodbe, sklenene glede urojenja ribiškega vprašanja. Varnost v Kgiptu je nekoliko motil poskus Sudancev, da bi si prisvojili Suakim. Kraljica konstatuje sijajni uspeh angleških in egiptskih čet in da sicer Egipet napreduje v administrativnem in gospodarskem oziru, Prestolni govor omenja ustaje v Zanzi-baru, ki ie napravila Nemcem mnogo škode in zahtevala mnogo človeških žrtev. Jasno je, da so to ustajo na^ujskali trgovci z robi. Kraljica se je sporazumela z nemškim cesarjem, da z blokado zapre-čijo trgovino z robi ter zabrunijo uvoz streliva v Zan/ihar. Notranjih zadev preBtolni govor nič ne omenja. Po poročilih, ki so dosedaj prišla iz i Trike, je gotovo, da je Stanley živ in svoboden, glede Emina paše pa še ni vse jasno. Mogoče je, da m ga ujeli Mahdisti, ko se je bil zopet ločil od Slan-leya, gotovega se pa nič ne ve. Pismo Osmana Digme je pa popolnem zlagano, ker se glede kraja ne ujema z drugimi porodili o bivanji Eminovem. Vojaki, ki so ujeti pri Suakimu, tudi neso ničesar vedeli o Kininu. — Belgijski kralj dobil je iz kon-giške države poročila o Stanlev-i, ki se jako ujemajo s poročili, katere smo dobili iz vzhodne Afrike. — Iz Zan/ibara pa prihaja vest, da je ladija »Leipzig" osvobodila 140 robov in ujela več Arabcev. Nemški generalni konzul osnoval je pri Deressalemu veliko misijonsko naselbino za osvobojene robe. Dopisi. SE Dunaja v decembru. [Izv. dop.] Poročilo o tretjem večeru slovenskega kluba se je zakasnilo. A tudi zakasneno more zanimati rojake v domovini in drugod prvič radi berila premarljivega in požr-tovaluega rodoljuba g. J. Ciperla drugič pa tudi radi druzih prav veselih dogodjajev v slov. klubu izvrši vsili se v tem večeru. Zbrali smo se v lepi dvorani „zur goldenen Kugel" v zadostnem Številu in radovedno pričakovali, kakov da bo „Svitkarjev Janez" Tako je naslov g. Ciperla berilu. „Svit-kariev Janez se je rodil, živel je in umrl. — To je ob kratkem popis njegovega življenja. Ali vsaj mnogo več ne da se pisati še celo o množin, kateri so se rodili v višem gnezdu, nego je bilo Janezovo. Vender škoda bi ga bilo pozabiti originala, ki je na videz brez vsakeršnega poklica, tlačil tlak Ljubljanskega mesta, dokler se ni napotil v ono deželo, iz koje se ni vrnila še živa duša. Stareji Ljubljančaui pomnijo ga še, saj mu je ime nekoč slulo tako, da se je rabilo celo v primerah in pregovorih. Matere grajale so svoje „razmjene sine: „Tak si ko Svitkarjev Janez!" — celo strašile neubogljive: „Če ne bodeš priden, vzel te bo Svitkarjev Janez!" itd. — Toda naš junak ni bil niti tako strašan, niti tako hud, da bi bilo opravičeno jeduačiti ga s hudiči in beriči. Mlajšim Ljubljaučanom pač ni bilo dano občudovati ga. kajti šel je v krtovo deželo, predno so se rodili. — Slutil je najbrže, da ga ne bodo znali čislati tako, kakor so ga njih očetje. Zadel jo je. Sedanji zarod le prerad smeši originale; in ti maščujd se s tem, da odmirajo. Posebno Ljub-jana, nekoč bogata z izvirnimi glavami, nema je že skoro noben«. V beli Ljubljani stala je zibel našemu junaku in bil je tudi svojega rojstnega kraja zvest sin ali po domače „Ljubljanska srajca". Živel je kot tica pod aebom, samo žvrgoleti ni znal tako lepo; in rastel je ko lilija na vrtu, samo tako lep in bel ni bil Saj do smrti živi tako vsak, če tudi samo sline požira. To kakov je bil naš Janez! Lu nožice njegove, oj nožicu te, bile so »klaaične". Niso bile čvrste a tudi pohabljene ravno ne . niso bile ravne, a tudi krive ne; niso imele podobe 11, ali tudi ne postave črke X. Janez ni bil niti previsok, niti prenizek, ne pretolst, ne presuh, ne preširok, ne preozek itd. Rodil se je Janez v Ljubljani v svetega Jakoba fari, tam nekje blizu Žabjaka. V kateri hiši ali kičuri, se ne ve. Že sedaj se pričkajo, kje je bil njegov rojstni dom. Pa, kaj še le bo! Prve dni svojega življenja je strašno jokal in stokal: zdaj ščipalo ga je po trebuščeku, zdaj davilo ga je po vratu, zdaj zopet bila mu je sapa tako težka, kot bi imela goniti kako Ju kamati jo". Pa, ko mu je skrbna mati zapela lepo pesen, pogledal jo je z mižavima očesoma tako ljubeznjivo, kot pogleda miš iz moke. Ali kaj bi je tudi ne! Saj mu je pela tako milo : „Raćji kljun, bel kopun Gleda z bele korb'ce van." Pa, kaj pomaga! Ko mati preneha, zakisa se takoj Janezek. Mati Svitkarica morala je izbrati novo pesen: „ Čevlje brez podplata, Vsako smet poilata, Lovrenček moj, Prelepe mi zapoj!" Ko je mati iz Lovrenčka skovala Janezka ter pela: „Janezek moj, Prelepo mi zapoj" tresla se mu je vsaka žilica od radosti. Oj, to so bile Bladke urice Janezu! Mati Svitkarica služila je pred svojo možitvijo pri razni gospSdi Ljubljanski. Pri tej naučila se je tudi par nemških besedij in te je rada upletala mej govorico; kajti zdelo se ji je to jako imenitno. Ravno tako je preustrojala rada slovenske besede v nemške, pritikaje jim tuje končnice. Od začetka tudi ni hotela svojemu sinku re-kati drugače nego „Johanček", kajti Janezek ali celo Janez zdel se ji je prerobat. „Saj ni s hribov!" dejala je — Vender stari Svitkar ni hotel trpeti tega. — „Janez je, in Janez bo ostal!" rekel je odločno in zoper to ni bilo pritožbe. Janez je ostal — Janez. Zdelo se je Svitkarici tudi jako grdo, da drugod pri sosedih imenujejo otroci svoje roditelje: oče in mati, ali še celo: oča in mat. — „Tega ne bode pri nas, sklenila je v svojem srci, ter učila Janezka le besede: ata in mama. — Janezu tekli sta ti besedi iz ust kakor sok v dobu. Še druge prenaredbe uvela je Svitkarica v domač govor. Bile so to pomanjšalke. Janez ni spal, ampak spančkal ali ajčkal; on ni jokal, ampak jokcal; on ni jedel in pil, ampak papcal in pupcal; on ni sedel, ampak čičkal. Najsrčniše in najdrobuiše priimke je dobival. Imenovala ga je Janezek, Janj-ček, otročiček, čiček, srček, koštrunček, bacek, — in kadar je bil marogast — pacek. Tudi je moral Janez vselej poljubiti očeta odhajajočega na delo. Tako hotela je mati. Staremu Svitkarju to od kraja ni bilo prav všeč, ali ker je čul, da je to po gosposki, udal se potem tudi tej naredbi. Svitkarica pazila pa je tudi strogo, da oče ni šel nikdar nepoljubljen od doma. Slišati je bilo večkrat: „Janezek, ali si že kuškal ata?" in ako ga še ni, takoj je velela: „Kar precej ga kuškaj, ti grdi otrok ti !u In Janez „kuškal je ata". Čitatelj opisal nam je zelo mično značaj „Ljubljanskih srajc" — to je razvajenih otrok stolice slovenske, omenjal, da se v Ljubljani govore trije jeziki: slovenski, nemški in tako zvani: Ljubljanski jezik? Nemščina je tudi dandanes občevalni jezik nemške gospSde in — slovenske; opisoval staro šolo, kjer se je dražil učitelj, in kjer je bil učitelj ctrožji, tam so pridno izostajali otroci ter hodili na potep v Prulje, kjer so se postavljali na glavo, prekucevali po travi ter lovili tiče, ribe, rake in „kapeljne". Svitkarjev Janez tudi ni hodil v Solo. Učil se tudi ni ničesar. Podil je krave na pašnik, čuval koštrune na Golovci, kar mu pa vse ni ugajalo. Učil se je Črevljarstva itd. ali ni se ga izučil. To je še šlo, ko sta živela roditelja. Po nju smrti lotil se je resnega dela, jel je stražiti — mrliče. Bog zna, koliko mrličem delal je kratek čas noč in dan. Zraven tega znosil je pa tudi vse umrle otroke lastnoročno na pokopališče sv. Krištofa — Ni se mu godilo slabo pri tem opravilu. Ali kadar se godi samcu najbolje, išče si križa. Ta križ pa je našel Janez v resnici v podohi ženske. A katera devica ogrela je Janezu srce- ? — Ne belite si glave, kar povem vam jo: bila je to vsega spoštovanja vredna ženska: pasja striga-rica Ljubljanska. Je-li bila lepa? Ne, saj lepota tako kmalu mine. Ali je vodilo k nji Janeza srce? Tudi ne. Saj je pred nekaj leti dokazal francoski pisatelj, da očara moža samo izhlapevanje ženske polti, ali z družim i besedami: pri „ljuhezni" vodi moža samo — nos. Ko se „zaljubi" mož, potem seveda prevzame ženska sama to vodstvo, ter vodi spet moža za — nos. Zato kdor hoče dobiti ženo, naj hodi le pridno za — nosom. Lepa in vse hvale vredna bila je namera Janezova izbrati si zakonsko polovico; kajti človek je mož še le potem, ko se oženi. Samo pri vojacih je drugače. Ali ženitve določevati ni imel takrat samo Janezov — nos, ampak zadnjo, in to veljavno besedo imel je prav za prav magistrat. Zdaj seveda ženi se lehko vsak, kdor le utegne.^ Na magistratu vprašali so prosilca najprvo, ima-li tudi primernega zaslužka, s kojim bode redil družino. Janez ni bil v zadregi. Odrezal se je: „Imam, imam !" Ona striže pse, jaz pa stražim mrliče in drž i m svinjo za r ep, kad ar jo koljejo". Ta odgovor Janezov pripoveduje se še dan danes po Ljubljani. Toda magistratu ni prijal. Janez dobil je odlok: „Mit dem caruk (zurfick), dass dos ist nix." In Janez moral je ostati brez — žene, brez otrok, unukov. Ubogi Janez, bil si zadnji svojega plemena! Odslej začel je pešati, bolehati. Upotil se je v bol nico, v kateri je tudi mirno zaspal za vselej. Štirje možje s črnimi klobuki in črnimi plašči nosili so trugo, v kateri ležal je — Janez. Za njo sta stopala samo dva človeka: pasja striga-rica, zapuščena nevesta Svitkarjevega Janeza, in znani Ljubljanski berač — Kajfež. Zvonovi sv. Krištofa bingljali so brez prenehljeja žalostno svojo pesen: „Le v jamo ž njim, le v jamo ž njim!" — In tam na pokopališči položili so ga k počitku v mrzel grob. Duhovnik molil je še en očenaš in če-ščrno Marijo za Svitkarjevega Janeza ubogo dušo, potćm pa povzdigne berač Kajfež svoj glas: „Bog lonaj, pogrebci!" Da je gosp. Giperle v svojem berilu pravo struno ubral, dokazal je večkraten glasen smeh in živa pohvala razveseljenih poslušalcev. — Veselo nas je iznenadil kvartet iz slov. pevskega društva, ki nam je pel prekrasno narodne in druge slovenske pesni. Mnogokateri govor segel je v srca pričujočim, osobito napitnica plemenitemu slovenskemu mecenu g. Gor upu, ustanovnikom podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaji, katerih je sedaj šest, od katerih vsak daroval je imenovanemu društvu po petdeset goldiuarjev. Osobito pa nas je presenetil šesti ustanovnik g. R. Poznik, ki čeravno daleč od Dunaja, vender tako često prihaja v slovenski klub, a ne samo to, da je ravno tega večera pristopil toliko važnemu društvu kot ustanovnik položivši petdesetak na žrtvenik domovine slovenske! Slava mu! — Prihodnji ve,Čer slovenskega kluba bo 12. ja-nuvarja. Čital bode državni in deželni poslanec g. prof. Š u k 1 j e. —ov. Iz Kostanjevice 24. decembra. [Izv. dop.] Bralcem „Slov. Naroda" je znano, da je pokojni g. M. Hočevar volil 600O gld. za zidanje nove šole ali pa prezidanje stare v Kostanjevici ali pa v Mokronogu ; in sicer tistemu imenovanih krajev, ki prej dokaže, da se hoče zidanja šole lotiti. Mokronoško županstvo je precej, ko je o Ho-čevarjevem volilu izvedelo, šolskim oblastvam naznanilo, da je voljno 6000 gld. vsprejeti; povedalo je tudi, kako misli ta denar, če ga dobi, za popravo šole porabiti. Kostanjeviško županstvo je tudi, precej ko je zvedelo ob omenjenem volilu pozvalo občinski odbor k seji; ta pa je sklenil, da ne le rad vzame Hoče-varjevih 6000 gl., ampak v dokaz, da res misli šolo zidati, je sklenil naložiti precej tudi 5% naklad na vse neposredne davke v občini. Ta sklep se je z dovoljenjem deželnega odbora precej tudi zvršil. Krajni šolski svet pa je tako živo dokazal s številkami silno potrebo, da se v Kostanjevici sezida šolsko poslopje za 4 razrede, da je, c. kr. okrajni šolski svet v Krškem, vprašan od slav. c. kr. deželnega šolskega sveta, kaj naj se ukrene z g. M. Hočevarjevo zapuščino 6000 gld. jednoglasno sklenil, da naj se da Kostanjeviški občini. Pri tem sklepu je pa tudi ostalo, ko da bi bilo začarano, ni šlo več ne naprej ne nazaj Sli šali smo, da je c. kr. deželni šolski svet ukrenil, da naj se šolske občine poprej uredijo, potem bo on govoril zadnjo besedo. Nečemo o tem razpravljati, le toliko rečemo, da v g. HoČevarjevi oporoki ni nikjer govorjenja ob uravnavi šolskih občin. Takih pogojev pokojui g. Hočevar ni stavil v svoji oporoki, pač pa druge, katere je naša občina že deloma spolnila ali pa jih je spolniti obljubila. — Ker bi pa nabirauje denarja za zidanje šole, tudi če 6000 gl. občina dobi, po 5% nakladi malo predolgo trajalo, gotovo celih 20 let, je v občinskega odbora seji dne 9. t. m. gospod odbornik, c. kr. okrajni sodnik Mihael Novak nasvetoval, da naj se vzame za zidanje šole 6000 gld. na posodo. Svoj nasvet je gospod odbornik izvrstuo utemeljil in s številkami dokazal, da je za občino velik dobiček, če se precej lotimo zidanja šole in če za to potrebni denar k Hočevarjevemu volilu še na posodo vzamemo. Nasvet je bil jednoglasno vsprejet. Gospod Novak je povedal, da stanovanje za šolskega vodjo, stanovanje za III. in IV. razred, ki se bo-deta morala drago plačevati, oziroma se že plačujejo, 5% doklad za zidanje šole, in če vzamemo v poštev sedanji Šolski sobi, ki se bodeta potem lahko vsaj za 80 gl. kot stanovanje oddali, znašajo vsi ti stroški 700 gl. na leto. S to svoto se pa lahko plačajo od izposojene glavnice obresti in amortizacija, ne, da bi se občini naložila nova bremena. Človek bi mislil, da ga ni v občini tako neumnega, ki bi se glede na vse to zidanju šole in sklenjenemu posojilu ustavljal. — Pa vender se najde takih krtov, ki rijejo in ščujejo, kakor, da bi se imela občini strašna škoda zgoditi. Bodi si že, da to delajo iz neumnosti, malopridnosti ali pa kar bo še najprej res, iz grde samopridnosti. Pri nas je že navada, da ima vsaka še tako dobra stvar gotove nasprotnike, ki so pa vedno iste osobe. Dne 20. t. m. je bila pa tukaj obravnava za urejenje novih šolskih občin v Svetokrižki, Kostanjeviški in Šeutjarnejski občini. Tu se je pa tako mlatila prazna slama, da bi se človek od primitivnih ljudij ne nadejal, ne pa od občinskih odličnja-kov, ki bi morali imeti vedno in povsod le resnični ne pa dozdevni blagor občine pred očmi. Najbolj smo se pa morali čuditi Svetokrižkemu gospodu župniku, ki se je branil, da naj se ne ušolajo vasi Kostanjeviške pi litične občine v Kostanjevico, ampak naj ostanejo tako, kakor so bile pri Sv. Križi, ker drugače on ne bo mladine poznal in se otroci I ne bodo krščauskega nauka učili. v* Kostanjevici se potem takem otroci ne uče krščanskega nauka, ampak le pri Sv. Križi. In vender že hodijo več let otroci iz vasi Slinovce, Jablance, Avguštine in Ostere, ki so bile do zdaj ušolane v Sv. Križ, v Kostanjevico v šolo, ter opravijo tukaj ves nauk za prvo sv. spoved in sv. obhajilo tako dobro, če ne bolje ko pri Sv. Križi. Kje se pa učijo otroci iz vasi Leskovške fare, ki hodijo v Sv. Križ v šolo krščanskega nauka? Mari ne pri Sv. Križi? Gotovo ne hodijo v Sv. Križ se brati in pisati učit v Leskovce pa krščanskega nauka. Taki izgovori so pač jalovi. Ne bom vam pravil, kaj so vse povedali možje in Št. Jarneja. Jedro njihovih premodrih besed je bilo, da v Št. Jarueji bode zadostovala za 700 otrok jedna čveterorazrednica. Veliko Št Jarnejsko faro so ti možje znali tako majhino napraviti, da bi jo človek lahko skoro v pest stisnil. Iz vsake vasi, če je tudi 2 uri od Št. Jarneja, je vender le najbližje v Št. Jarnej v šolo. Z jedno besedo ostati mora Št. Jarnejska šola in šolska občina taka, kakor je, če tudi otroci že iz komaj slabe pol ure oddaljenih Grubelj pisati in brati ne znajo. Nikakor pa ne očitam s tem učiteljstvu nemarnosti, ker dobro vem, da je uzrok le prenapolnena šola in slabo šolsko obiskovanje; za kar se ima pa krajni šolski svet najprej na prsi trkati. Upati je, da bo slavni c. kr. deželni šolski svet prezrl tako ugovarjanje in bo storil, kar korist naroda zahteva. Domače stvari. — (Nadvojvodi nja Mar i j a V al eri j a) zaročila se je na sveti večer z nadvojvodo Salva-torjem. Marija Valerija, cesarjeva najmlajša hči, porojena je dne 22. aprila 1868, njen ženin, drugi sin nadvojvode Karola Salvatorja pa dne 21. avgusta 1866. — (Deželni zbor štajerski) sešel seje danes dopoludne ob 10. uri. Zasedanje bode kratko, ker se ima baviti jedino le z deželnim posojilom v v znesku 12 milijonov goldinarjev. Deželni odbor je predlagal, da se vsprejme ponudba Dunajske „Bo-denkreditanstalt". — (Zoper ponemčevanje slovenskih šol) sklenila je tudi občina Pišece v Brežiškem okraji potrebne korake ter je dotične uloge že odposlala na ministarstvo in na deželni šolski sovet. — (Na vseučilišči v Gradci) bila sta pred prazniki doktorjema prava promovirana gospoda Urban Leme ž iz Loč pri Konjicah in Julij Visconti iz Ljubljane. — (Deželni odbor) imenoval je danes g. M. Zamido, magistratnega svetnika v Ljubljani, deželnim svetnikom. — (Za „Narodni dom") nabral je v veseloj družbi v Loži gospod Anton Čo k 3 gld. 50 kr. — („Popotnik") ima v svoji 24. štev. nastopno vsebino : VeleduŠni dobrotnik naroda slovenskega, domoljub gospod Josip Gorup. — Kako se toplota meri. (Dr. Križan.) — Marka Fabija Kvin-tilijana govorniški pouk. (Prof. Fr. Breznik.) — V zadevi „zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — (Odbor „Glasbene Matice") opozarja še jedenkrat na občni zbor, ki bode v soboto dne 29. t. m., ter naznanja zajedno vsem članom, da bo bodo muzikalije za minolo leto še le prihodnji teden razpošiljale, ker se je zarad nenadnih zaprek letos tisk nekoliko zakasnil. — ■ (Slovensko gledališče.) Kot prva točka predstavljsla se nam je včeraj zvečer veseloigra „V spanji", spisal Julij Rosen, poslovenil Josip No 11 i. Igra obse za samo jed en čin, a ima živahno dejanje in ugoden konec. Zaradi tega in ker se je jako gladko predstavljala, bil je učinek vseskozi povoljen. Uloge so bile v najboljših rokah. Go3po-dičina Zvonarjeva (Etna), gospdč. Nigrinova (vdova Cvetnikova), g. Borštnik (Artur Svitelj) in g. Danilo (zdravnik Ramnik) so vsi prav izborno igrali in želi mnogo priznanja. — Druga točka bila je Titlova opereta „Pot po nevesto", ki pa je toli obširna, da bi se po vsej pravici smelo imenovala mala opera. Opereta ta ima mnogo težavnih partij, zato nam je v posebno zadoščenje, da je naše dramatično društvo „Pot po nevesto spravilo s tako lepim uspehom na oder. Kakor prvikrat, tako se je tudi včeraj pri reprizi izborao pelo in igralo in gospodje, ki so čuli opereto v kazineki restavraciji, so nam zatrjevali, da naši dile-tautje daleč presezajo nemške redne gledališke igralce in pevce. Gospa Gerbićeva (Charlotte) in gospo-dičina Daneševa (Aimo de Montbazon) se pa tudi diletantom prištevati ne smeta, ker sta izvrstno šolani pevki, ki imata poleg dra-žestne vnanjosti in zvonkega krepkega glasu tud živahno mimiko, da si brez njijinega sodelovanja operete niti misliti ne moremo. G. Pavel (Roger de Bric) je izredno simpatičen tenor, tudi igra njegova je primerna in občin tvo ga bode izvestno vselej veselo, kadar bode čitalo njegovo ime na gle-diškem listu. Policijskega vodjo Bonasiera je prav srečno predstavljal 'g. Slavko, tako glede" petja tako glede drastičnega humorja. Gosp. Š tam car (grof de Varennes) bil je popolnoma na svojem mestu isto tako tudi g. Perdan kot gostilničar Thibaut Mešani zbor, sestavljen iz našega igralnega oBobja se je prav dobro držal in znatno pospeševal skupn efekt. Gledališče bilo je polno. — (Vabilo na Silvestrovo veselico,) ki jo priredi narodna čitalnica Ljubljanska v pone deljek dne 31. decembra 1888. leta v društvenih zgornjih prostorih. Vspored: 1. Koračnica; igra vo jaška godba. 2. Koeck: Ouvertura k opereti „Sere žanu ; igra vojaška godba. 3. Ivanovici: „La belle Roumaine", valček; igra vojaSka godba. 4. Stoos „Brže junaci na pleBw, polka; moški zbor. 5. Gou nod: Fantazija iz opere „Der Tribut von Zamora" igra vojaška godba. 6. Wetašek: „Koncertna polka" igra vojaška godba. 7. Leibold: »Venec pesnij potpourri; igra vojaška godba. 8. Otto: „Pevska popotnica"; moški zbor. 9. Khomp: Ouvertura k ljudski igri: .Pogumne Gorenjke■ ; igra vojaška godba. 10. Dr. Ipavic: „Domovina", pesen; igra vojaška godba. 11. w*„ „Mafenka", polka; moški zbor. 12. Kaulich: -Silvestrova noč", potpourri; igra vojaška godba. 13. Gleisner: „Flora", hitra polka; igra vojaška godba. 14. Loterija. 15. Pozdrav o polunoči. Začetek veselici točno ob 8. uri zvečer. Pristop je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društve-nikom. Prosimo, v dvorani ne kaditi in mej pevskimi točkami zadržati se nekoliko mirnejše. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — (Veleučeni naš rojak č. g. dr. Mihael Napotnik) c. kr. dvorni kapelan, kn. šk. konzistorijalni svetovalec Lavantski, ravnatelj c. kr. zavodu za višjo vzgojo duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaji, spisal je letos knjigo pod naslovom: SvetiViktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučene c. Njegovo življenje in delovanje na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih." Ker po tej knjigi povprašuje mnogo rojakov duhovnikov in posvetnjakov, kje da se dobi in po kateri ceni, naznanjamo, da se ta knjiga jedino le dobi pri pisatelji in založniku: ča-stitem g. dr. Mih. Napo t. niku, (I. Bez. Augu-stinerstraBse Nr. 7 — Augustineum) po 1 gold. 50 kr. Vsebina tej velezanimivi knjigi je naslednja: Prvi del: Raznih pisateljev poročila o sv. Viktorinu. Poročila slovenskih pisateljev: Krempla, doktorja Muršca in Slomška, Macuna,Fekonje, dr. Križa niča in Lapajneta. — Poročila pisateljev posebej o Štajarji govorečih. Opomnje starega shematizma in Akvilina J. Cezarja, poročilo Julija Cezarja, Simona Povodnja, Winklerna, Kleina, Raispa, Hofrichterja, Pečka in Popoviča. — Poročila tujih pisateljev : Zedlerja, Jicberja, Golvvitzerja, Busseja, Buttlerja, Permanedra, Reuscba, Magona, Mtillerja, Stadlerja, Gamsa, Kleynmayerna, Huberja, Kronesa, Mohlerja. FeBslerja, Nirschla, Alzoga, Brilcka in Kopallika. Poročila najstarejših pisateljev: Sv. Optata, sv. Hie ronima, Kasiodora, pisateljay„Dodatka", Bede, Ho norija, Tritemija, Siksta Senenskega, Baronija, Be-larmina, Labbeja, Janeza Lavnoja razprava o sv. Viktorinu. Dupin, Tdleraont, Kavej, Natalis Ale ksander, Furlatti, Tirin, Berti, Galandij, Sakareli, F. Makarij, Migne. Poročila rimskega martirologija, Uzuvarda, Vandelberta, Aeona, Baronija in Turinija Drugi del: Življenjepis sv. Viktorina. Življenje sv Viktorina. Mučeuištvo sv. Viktorina. Sv. Viktorin, cerkveni pisatelj. Resnični spisi sv. Viktorina. Sv. Viktorina sholije k Janezovi apokalipsi. Sv. Viktorina komentar za upakalipso Janezovo. Dokazi za avten-cijo komentarja. Sv. Viktorina dvomljivi spisi. Sv. Viktorina neresnični spisi. K. Sv. Viktorin, kilijast. Sv Viktorin, branitelj sv. cerkve zoper krivoverce. Rimski cesarji za Viktorinove dobe. Sv. Viktorina istodobni papeži in cerkveni pisatelji. Sv. Viktorina veljava s pogledom na sv. pismo. Nastavek o Viktorinu, kot veščaku sv. pisma, Sv. Viktorina bogoslovni nauki. Češčenje sv. Viktorina. Njegovi sv. ostanki. Najnovejši življenjepisec sv. Viktorina. Rokopisi in izdave slovstvenih del Viktorinovih. Stranij ima ta knjiga 278. Nemški veščak sodil je o tej knjigi: „Das Werk ist so grtindlich, dass es nur Schade ist, dass dasselbe nicht in deutscber Sprache geschrieben wurde.u C. kr. Dunajska akademija znanosti namerava oskrbeti kritično izdajo spisov sijajnega učenjaka, Viktorina Ptujskega. L. 1903. slavila se bode njegova 15stoletnica. —ki. — (Osepnice,) katere so zahtevale svoje žrtve v Hotiški, Vaški in Savski župniji, preselile so se tudi že v Sv. Gorsko in Št. Lambersko župnijo. Gotovo je, da so epidemične in ne prijeraljejo se le otrok, marveč tudi odrasli mladeniči in deklice braniti se jim ne morejo. Da se pa bolezen tako zelo širi, krivo je nekoliko, da se ni ničesar ukrenilo, kako bolezen omejiti, — nekoliko pa je kriva vera ljudska, češ, če mi je namenjeno, obolel in umrl bom, če mi pa ni, čemu naj se varujem in bojim! — (II. izvenakademičua podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradci) imela bo dne 12. januvarja 1889 ob osmih zvečer svoj letni zbor v dvorani akad. društva „Triglava". Vspored: 1. Načelništva letno poročilo. 2. Volitev načelništva. 3. Volitev podružničnega zastopnika za veliko skupščino. 4. Družbenikov nasveti in želje. — Na mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi t. č. načelništvo. — (Čitalnica Vipavska) izvolila je v občnem zboru dne 23. decembra t. 1. gospoda Jos. Gor up a častnim članom; ob jednem priredi čitalnica na dan novega leta njemu na čast veselico z naslednjim vsporedom: 1. „Ustaj rode", zbor Eisen-hutov. 2. Slavnostni govor. 3. „Lahko noč", Čve-teroBpev. 4. „Rabeljsko jezero", deklamacija (Sim. Gregorčič). 5. „Ponočni pozdrav", brenčeči zbor z bariton solo 6. Igra „Blaznica v prvem nadstropji". 7. Ples. Ustopnina k besedi 30 kr. za osobo, za obitelj 1 gld., k plesu za osobo 1 gld. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Čitalnica v Poddragi) imela bode dne 30. decembra t. 1. redni svoj občni zbor z običajnim vsporedom. K polnoštevilnej udeležbi vabi uljudno odbor. — (Narodno bralno društvovZagorji) vabi na veselico, ki jo priredi s prijaznim sodelovanjem narodnega bralnega društva Knežkega v dan novega leta 1889. v novih gorenjih prostorih gosp. Čopiča v spomin Miroslava Vilharja in k otvorenju Zagorskega odra. — Spored: 1. Slavnostni govor. 2. F. S. Vilhar: „Uzor", mešani zbor. 3. Sviranje na citre, g. A. Lavrenčič. 4. G. Ipavec: „Mrak", za mešani zbor priredil g. F. K. 5. Miroslav Vilhar : „Ljudmila", deklamuje gdč. Jos. Fatur. 6. #* * „Na straži", moški zbor. 7. Štempihar mlajši. Gluma s spevi zloženimi za slavnostni večer od g. F. Gerbiča. Po dovršenem sporedu srečkanje in ples. Mej 6. in 7. točko, kakor pri plesu, svira godba na lok. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina: za osobo 50 kr., obitelj 1 gld. ; k plesu 50 kr., dame proste. Čisti dohodek gre fondu /a Vilharjev spomenik v Posto-jini. Radodarno8ti se glede na blagi namen ne stavijo meje. Ustop dovoljen samo povabljencem in njihovim prijateljem. Odbor. — (Prevaljsko županstvo na Koroškem) plačuje po 40 kr. za ubitega gada. V zadnjih dveh letih so jih pobili 147. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 26. decembra. Gosp. Fr. Kra-šovec, c. kr. okrajni sodnik v Spitalu na Koroškem pristopil je kot podpornik podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji. Srčno mu hvalo! Praga 27. decembra. Na podlagi mej posestniki tiskarn in črkostavci določenega novega tarifa štrajk stavcev končan. Rim 27. decembra. Včeraj bil v Me-sini močen potres, isto tako v Jago-Negru. V Castro reale štirje sunki, mej njimi dva močna. Škode nobene. Madrid 27. decembra. Pred razhodom so pri banketu združeni poveljniki garnizije z živioklici nazdravljali kralju, kraljici in vojski. Razne vesti. * (lOOletnico) praznovala je dne 22. t. m. Graška občna bolnica v prisotnosti cesarskega namestnika in druge imenitne gospode. To bolnico, katero upravlja dežela od 1863. leta, ustanovil je cesar Josip II. * (Samomor.) V Temešvaru ustrelil se je dne 21. t. m. v svoji sobi 33letni realčni profesor Ivan Kropf zaradi neozdravljive želodčne bolezni, kakor izjavlja sum v pismu, pisanem ravnatelju dr. Lakvju. Samomorilec bil je v Temešvar premeščen še le početkom letošnjega šolskega leta in zaročen z neko Budimpeštansko krasotico. Vabilo na narocbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dob<§ vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld „ pol leta........6 „ „ Četrt leta........3 „ „ jeden mesec.......I „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld a pol leta........8 , četrt leta........4 „ „ jeden mesec.......I „ B^F" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu ee mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Vpravftiatvo „Slov, Naroda* — kr. 50 „ 30 „ 10 « kr. 40 Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skuSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zanašanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem »e falio ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ..Sveti Leopold** in našo firmo lekarna ,,|»rl sy. Leopoldu**, Dunaj« mesto, Ecke der Nplesjel- and Plankengasse. — V l.jubijani se dobivajo pri gosp. lekarjl <«. Plecoli-ji. (759—15) t3T .LJUBLJANSKI ZTOfl Mtojl (331—29«) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Javna zahvala. Častiti gospod Josip Gorup, častni član akade-mičnega društva „Slovenije", blagovolil je darovati akade-mičnemu društvu „Sloveniji" sto goldinarjev. Za ta velikodušen dar izreka mu svojo najtoplejšo in najiskrenejšo zahvalo <>udionK**Sse 1. (781—6) GLAVNO SKLADIŠTE* najčistije lužnt KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ku Izkaiaa tlek proti trajnom kašlju plućevlat I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm katara, III X K K M A T TO X 1.1 V «► Karlovi vari i Widn. Zahvala in priporočilo. Vsled preselitve iz Ljubljanske čitalnične restavracije v Toplice pri Novem mesta, izrekam tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogohrojno obiskovanje, zlasti po-tovalcem z Vrhnike, iz Logatca, Idrije, Cerknice i. t. d., kakor tudi nekaterim p. n. gostom iz mesta Ljubljane, posebno prečaBtiti duhovščini. Žal, da nemam uzroka, zahvaljevati se čast. mestnemu občinstvu Ljubljanskemu Bplošno za obisk. Priporočam se za mnogobrojni obisk v svojem novem bivališči v Toplicah pri Novem mestu, kjer bodem Blavnemu občinBtvu Btregel vsak čas z izvrstno pijačo in dobro jedjo, z dolenjskim, metliškim, črnim istrskim vinom in z recerjem, kakor tudi s Koslerjevlin marčnim pivom. — Pripravljene bodem imel tudi sobe za potovalce. Spoštovanjem (873-2) Franjo Remic, bivši gostilničar v čitalnici Ljubljanski. V Ljubljani, dne 15. grudna 1888. Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov koroški J« vrelec jako odlična zdravilna atudenčnica pri vratnik, že-lodčnik, inefc urnik in obistnik bolesnik, pri kataru, kripavosti, kaši janji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (736—9) jako fina namizna voda 8 posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežujnč-ih primesi. V Ljubljani ga prodaja ti. E. Supam v Kranj 11 F. Dolenc; v Olji: J. .Matic. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Gotuvo in hitro uplivajočo sredstvo proti kurjim očesom, Žaljeni, tako imenovati! trdej kuži na podplatih in petah i'roti brariovicam in vsem drugim trdim izraskom kože. — Usneh zajamčen^ — fgmW" Cena škatljici 60 kr. a. v. "W Glavna razpošiljalnlca: L. Schwenk-ova lekarna v Meidliiigu pri Dunaji. Pristnega imajo v LJubljani J. Swo-boda, U. pl. Trnkoczv; v Rudoifoveui D. Ri/.olli*. v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Egger, W. Thurmwald, P. Birnbacher; v Brezah A. Aichinger; v Trgu (na Koroškem) C. Menner; v lleljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v vVolfsbergu A. Huth; V -Gorici G. B. Pontoni; V Kranj i K. Šavnik. Ta obliž dobiva se le v jednej velikosti po 60 kr. Pristen samo, če imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva*. »»I*. Laserjev obliž (flaster) za turiste**. i.7n4—6) flC Najfinejšo ~me pavolo za pletenje v 200 popolno stalnih mednih barvah in umetno volno tako zvano Igonli", ponuja l^pšo in cenejšo, nego vsaka druga konkurenca, X*. •J'O'iTp tov«iK-rnirL mm piivolo «t», , .1,-1, n,«- v Červ. Kostelci. (862-8) Ceniki pošljejo se na zahtevanje zaatonj in franko. „cnmetovaie c" je jedini sfovens-hi, (^ospodatski tvst s y>odo&ami. „cKmctova-tec" i&naja dvakz-at na mesec na ce-ii poCi. „oKmetovatcc" p^ir^coa yoijedcis$iet &>ix>\nax,ske, viviaT-ske in dx,uyc čtanhe, ao>po9ae-s-ke novice tex, daje natočnifiom svojim do&z,e aospodatsfie svete. „ćKmetovatec" stoji na -teto 2 c^id., &a a^a. nčitetje in -knjižnice tfudskin oot pa. te 1 aid. ^Ca-toeni-hi, -hi ^^topijo med -tetom, do&e -vse i&ište itevi-tfie tistega letnika. (103 METOVALEC. W I |SH« .vnnir. je iist s po3oy6aini, Wy pttnaoa sadja-isfic in op-fo-rv -vttnavs-hc clan-ke. ^^Vztnai" iz>haja d-va-$iz,at na mesec. ,t^Wtnaija