V Trstu, v soboto, dno 24. aprila 1915. I/ *sak Jan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 3 popoldne. I ' a Sv. Frančiška Asitkcga št. 20. |. nadstr. — V* . raj it rredn»*tYM l««ta. * rf - - -^a t :srr.a se n« rr.;<"rr?jo in rcfcopisi se ne vračajo. / •> ( ro\cn i uretfrik Štefan Csod-na. I sstnlk knnsorcU roti". Tisk ti karre „tdinost: . vpisane zadruge « ( j rr?tvrr: v Trsti:, rJica S\. Franćiilui Asiflcega ŠL JU 1 r>ion rrcdristva in t:prave Štev. 11-57. T : t i r !na anaia: 2a ceio klo.......K f i: j-rl .................... ft ' 7 L-i rcsfre. ................ 6*— , - ' rde i j« k o i2čajo2a celo leto . . . * • • • , 520 7 a r©» leta ................. 2*o0 VECERN Lstošk 0!. Fosamezne Številke se proJajajo po 6 vinarjev, zastirdi v . številke po 10 vinarjev. Cplacf se računajo na milimetre v širokosti ene kolotis Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarni i i zavodov ...............rnm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta..............2"— Ma.: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -10 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .F.dinosti*. Naročnin« in rcklaniacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Lprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.čiSki AsiSkega It 20. — PoStnohraniliiićni račun št 841.651 karpatski fronti, u vzhodni in zapadni lz Karpatov. GRADEC, 23. (Cenz.) Vojni poročevalec »Tagesposte« poroča iz vojnega časnikarskega stana: 2e več dni trajajoči mir na vseh naših frontah, tudi včeraj ni bil prekinjen V Karpatih je pomladansko vreme, ki se občuti jako prijetno. DUNAJ. 23. (Cenz.) Zdi se, da je sedaj tudi v Užoskem oddelku nastopil vsaj začasno mir. Ruski naskoki, ki so bili izvr-j seni v 10—15 zaporednih linijah, so se iz-jjfovifi ob najtežjih izgubah. Ker je znaki- širina napadajoče ruske fronie okoji 2G km in ker je bilo na komaj 600 ni širokem mestu, kakor je poročal včeraj ge-1 ne raj nI štab, pokopanih 400 ruskih trupe), si lahko približno predstavljamo, kako o-croinoe morajo biti ruske žrtve. Kako ćoi-io bo trajaj mir na Karpatih, tega ni i icsoče prorokovati, vendar pa je vsied pt j:.likanj za sovražno fronto pričakovati iiadaiiflih sovražnih napadov. BUDIMPEŠTA, 23. (Cenz.) Posebni poročevalec -A Napa« poroča iz Ungva-rja: V Karpatih že nar dni dežuje. Reka Ung je na več krajih stopila iz bregov, tako da so vojaške operacije ob reki ne-mogoče. Po izpovedbi ujetih ruskih oficirjev, namerava veliki knez Nikolaj .porabiti mirovno pavzo v Karpatih za ener^ Kuno ofenzivo proti Vzhodni Prusiji in rroti Turčiji. BERLIN. 23. (Cenz.) Vojni poročevalec ; Bcrliner Tagblatta< poroča iz Eperjesa z dne 21. t. m.: Po razmerjem miru v Dukelski kotlini. «v je vsled inicijative naših čet razvilo živa nejše bojno delovanje. Na liniji Ko-s . 'nv - Radoma je bilo prodiranje naših čt; uspešno v toliko, da smo zamogli naše postojanke pomakniti nekoliko naprej, f i liniji S elso - Csernye - Cseres je pri-; uuia največja naloga artiljeriji, ki jo je t Ji popolnoma izvršila. Poizkus Rusov, ca bi preko Konieczne razširili svoje „c i.o krilo proti gališki \Vysowi, se je iz-i JoviL. Rusi niso mogli vzdržati našega r. vala in so se umaknili 6 km proti Han-czov,i in Uskie - Ruskie. Dejstvo je, da je smatrati rusko ofenzivo v Dukelski ko-' irii ne samo kot ustavljeno, ampak tudi '.ot popolnoma zlomljeno. Za fronto je ■a/iH>loženje najugodnejše. Vsakdo je trd-f > prepričan. da mora vsled olajšanega pol >/aja priti do popolnega uspeha. STOCKHOLM, 23. (Cenz.) Najnovejše poročilo ruskega generalnega štaba presojajo tu neugodno za Ruse. Da se je tretja ofenziva v Karpatih izjalov ila, to je bilo znano že dolgo. Tembolj pa je presenetila < fenziva zaveznikov v Karpatih. V Kar-I^tih. piše vojaški sotrudnik strogo nevtralnega lista »Tidning«. so se uloge popolnoma zamenjale. Ruska ofenziva je popolnoma ustavljena. To potrjuje tudi 7 a J nji ko.nunike iz Pctrograda in Rusi se čutijo prisiljene, da se branijo v v svojih postojankah proti srditim napadom zavez-uikov. Iz roskib poroči!. PETROORAD. 23L (Cenz.) b generalnega štaba generalisiina se poroča: \ noči une 20. t. m. je bil ustavljen močen napad sovražnika na Gorlice. Dne i9. t. m. so ! :ii v Karpatih izvršeni napadi proti na-ši.ii postojankam pri Jablonski in severno ( 1 Pataka. Ofenziva nasprotnika proti naši i višinskim postojankam pri Nagy-Po-!a~y sc je nadaljevala. Na ostnlih frontah je vladal mir. PETROGRAD, 23. (Cen/,.) »Md In-* alid«, organ vojnega ministrstva piše: Središče dogodkov je slejkoprej karpatska fronta, kjer so dobili Avstrijci močna ojačenia tudi od nemških čet. Naša ofenziva na fronti Telepocz - Zello - Nagy Potenj je bila zato ustavljena, ker železnice, ki so ;ia razpolago, vsled sedanjih težav-r.ih r.»zmer ne zadostujejo za dovoz. to in udrle na rusko ozemlje v Besarabiji in potisnile velik del najskrajnejšega levega krila Rusov na rumunsko mejo. Z zopedneio bojitfo. PARIZ. 23. (Kor.) »Temps« poroča iz Hazebrouka: V noči med 21. in 22. aprilom so Nemci silno obstreljevali Yppern in provzročili veliko škodo. Mnogo oseb je bilo ali ranjenih ali ubitiib Vojni položni no severnem poljskem. BERLIN. 22. (Cenz.) Vojni poročevalec »Lokalanzeigerja« poroča: Na vsej se-veropoljski fronti vlada v splošnem mir. Vsled slabih potov ni prišlo v zadnjih dneh do nobenih operativnih izpreinemb. Dokler se poplavljena ozemlja ne posuši, ni pričakovati nobenih posebnih dogodkov'. Boj se omejuje predvsem na slabotne topovske dvoboje, za kar je jasno vreme zelo ugodno. Sicer se razven brezpomembnih predstražnih bojev ne vrše nikak: boji. Kakega napada na naše postojanke, katerih jakost je nasprotniku dobro znana, sovražnik ne upa in je tudi izključeno. da bi se izvršil v doglednem Času kak napad. Po vsem, kar sem videl tu, so postojanke skoro nezavzemljive, oziroma jih je mogoče zavzeti le z največjimi žrtvami. Toda po izkušnjah zadnji dni se zdi, •da namerava rusko armadno vodstvo sedaj bolj varčevati s človeškim materijalom, kajti po zadnjih bojih pri Krasno-polu, kjer so bile uničene kar cele ruske kolone, se vrše ruski napadi bolj previdno. Kakovost tukaj se nahajajočih ruskih čet ni najboljša. Vsak dan prihajajo v naše vrste dezerter ji in ujeti vojaki pripovedujejo, da odpošiljajo Rusi moštvo na fronto že po pettedenskem vežbanju. Če bi se Rusom kljub močnemu zaposlenju na drugih frontah posrečilo poslati tjakaj ojačenja. potem smemo z mirno vestjo pričakovati njihove napade, posebno ker imamo ob poljskih Mazurskih jezerih izredno močne postojanke, ki so jih zgradile naše čete. Uspehi, o katerih poročajo Avstrijci in Nemci, so le delni, in nimajo nobenega \ r»!iva na naš ugodni splošni položaj. Za-vjzriki skrbno utrjujejo postojanke, da ustavijo našo ofenzivo, ki jo pričakujejo ,r najkrajšem času. Boji v Bukovini. - BERLIN, 23. (Cenz.) Iz Bukarešta se poroča: vsa Rumunija pričakuje z največjo iaj etostjo nadalinega razvoja bojev vzvj !;io od Cernovic. Dozdev no z niaii-iiii s lami zapričeti boji. zadobivajo vsled pa c:;anja avstrjskih rezerv značaj ve-: itke. Po semkaj uošliii poročilih so ; ir iske čete po srditi in neprestani c enzivi na več krajih predrle ru^ko iron- Pred novim napadom na Dardanele ? KOELN. 23. (Cenz.) Glasom nekega atenskega poročila lista »Kolnische Zei-tungo, so po zanesljivih poročilih že 10 dni iz Aleksandrije prihajajoči transportni parniki pripeljali pred Dardanele približno tri divizije moštva. Več kakor sto parni-kov je odplulo proti Saroškemu zalivu, nekaj tudi proti Mudrosu, kjer je bilo opažati zadnje dni gibanje čet. Drugi parniki so bili opaženi zopet pri Imbru. Dozdevno gre za poiskus izkrcanja na severozapad-ni točki Oalipoljskega polotoka, pri ožini Bulair, kjer Angleži in Francozi neprestano oz. v presledkih obstreljujejo turške okope. PARIZ, 22. (Cenz.) Mornariški minister Augagneur se je vrnil s svojega potovanja po severni Franciji, kjer se je sestal s Churchillom, v Pariz. Augagneur je izjavil zastopniku »Agen-ce Havas«, da se je na sestanku obeh ministrov razpravljalo o položaju zavezniškega brodovja. Položaj je jako ugoden; francosko občinstvo nima nobenega povoda, da bi se vznemirjalo glede trajanja operacij v Dardanelah. Francoska mornarica ni nikdar mislila na to, da bi bilo mogoče premagati morske ožine brez dolgih predpriprav, vendar pa je mnenja in je o tem tudi prepričana, da je akcija možna. Cilj. po katerem tako hrepeni javno mnenje, bo dosežen v kratkem. Lahko se brez indiskrecije konstatira, da se je i moj razgovor s Churchillom tikal pred-! vsem sredstev, s katerimi naj bi se pospe-i šil ta veseli dogodek. Boj z letali. PARIZ, 23. (Kor.) Neki vgolob« je prelete! v četrtek zjutraj Amiens in je vrgel dve bombi. Dve osebi ste bili poškodo-\ani. Letalo so pregiir" - francoska letala in živalmi napadi Odpravljale carine. DUNAJ. 24. (Kor.) »VViener Zeitung« ob|avl|a ministerijalno naredbo, ki začasno stavlja iz veljave carino na nastopne predmete: vole, krave, teleta, ovce, koze, jagnjeta, prašiče v teži od 60 kg višje, perutnino vsake vrsti, divjačino, ribe, kruh, ladijsko dvopeko, pecivo, testenine, meso, sveže prekajenine itd., sir, arinke, mesne konserve, sadje, sočivje vseh vrst, so-čivne konserve, čebulo, česen in nekatere vrsti sladkorja. Imenovanje v avstro - ogrski banki. DUNAJ, 24. (Wiener Zei'uug«.) Cesar je imenoval generalnega svt*tn;ka avstro-ogrske banke, Otona Schlumbergerja pl. Goldegg namestnikom viceguvrrnerja te banke za dobo, določeno po statutih. Trgovina z alkoholnimi pijačami na Angleškem. LONDON, 23. (Kor.) Kakor javlja »Temps« je povsem gotovo, da vlada ne ukrene v prihodnjem tednu nikakih odločilnih odredb proti trgovini z alkoholnimi pijačami, ampak se zauovolji s tem, da odredi neke omejitve s katerimi se pomnoži kontrola vlade nad točenjem aikohoia. Delavsko gibanje na Angieikem. LONDON 23. (Kor.) »Tunes« javljajo: Konferenca zveze rudniških delavcev mi-nole srede je bila prekinjena, ko je predsednik trgovinskega urada povabil zastopnike rudniških delavcev v sejo v trgovinskem uradu. O poteku seje ni nič znanega. Parlamentarni poročevalec »Timesa« poroča, da je hitri poseg vlade preprečil, da ni bila sprejeta neka resolucija štrajku v prilog. Ženska volilna pravica na Danskem. KODANJ, 23. (Kor.) Folkething je danes v tretjem branju sprejel po landthingu sprejeto ustavo, ki vsebuje določbo o volilni pravici in volilnosti žensk. Velikonočni boji za Kobilo. D u n a j, 22. aprila. Kor. — Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Velika borba v Karpatih je dospela do viška v velikonočni bitki. Gigantska ruska ofenziva je dne 20. marca po začetnih manjših uspehih v o-zemlju Ondawe na desnem krilu naletela na nezlomljiv odpor. Izgubonosni naskoki v Gozdnatih Karpatih med Lopkovvskim in Užoškim prelazom niso mogli doseči več kakor to, da se je naša Klinasto proti Baligrodu razširjena postojanka polagoma umaknila v isto črto z zapadnim krilom na višine tik za ogrsko mejo pri Te-lepoczu, Zello, Nagy-Polany in Juhaszak. Zato je sklenilo rusko armadno vodstvo prebiti fronto iz ozemlja Lupkowski pre-iaz-Mezo-Laborcz na obeh straneh doline Laborcze in je poslalo zato tjakaj kot rezervo večji del oblegovalne^ armade pred Przemyslom. Ce bi se posrečilo prebiti fronto v smeri proti Homoni, bi postalo stališče zapadnega krila v ozemlju Onda-we nevzdržno, v Gozdnatih Karpatih bojujoče se čete pa bi zašle v kritičen položaj. Napadalna smer je bila torej dobro izbrana in je obljubljala nič manj, kakor zmagovito odločitev velike karpatske bitke. Kot bojišče je prihajala predvsem v po-štev dolina reke Laborcze in potem obojestranske višine južno od Mezo-Labor-cza. Zapadno se raztega paralelno s to dolino dolg greben, iz katerega štrle posamezni vrhovi. Vzhodno nasprotpo se od-cepljajo od glavnega grebena pogorja različni manjši grebeni, ki so ločeni od raznih pritokov Laborcze. Posebno strmo se spušča oni greben, ki se odceplja od višine Brincowa in izpopolnjuje prostor med Wilsawo in Wirawo. Kakor iz vznožja, se dviga greben v Kobili 640 m visoko in se razceplja preko Jawirske-Hegyccsabe ob izlivu Wilsa\ve v Laborczo in preko višine 584 vzhodno od Balunt-Puste in grebena Uhlisko v jugozapadni smeri, do-čim se nahaja Trostyanski Vrh v južni, Kudrovci pa v jugovzhodni smeri. Ravnokar opisano ozemlje je moralo igrati v bitki znatno ulogo. Tu je bila zopet gora Kobila, koje posest je bila odločilna za izid boja. Pritisk mas je dosegel po prernenljivem boju v sredini fronte uspeh, ki je imel dne 2. aprila (veliki petek) za posledico, da smo med Wirawo in Laborczo se bojujoče čete umeknili na višino Izbugvabela. Le najskrajnejše desno lflfe pod poveljnikom Krebsom je hrabrrr trajalo v svojih postojankah na greb, Xudrovci na-1 sproti vrhu 584. Ostanek desnega krila pod polkovnikom Kemmlom. se je oprijel zadnjega konca gornjega dela Trostyan-skega Vrha. Kobila in Uhlisko sta bila v sovražnih rokah. V očigled tem okolšči-nam se je morala tudi zapadno od Laborcze se bojujoča četa ob jutranjem svitu na velikonočno soboto umekniti proti Oek-rosku. Toda med tem so že došla ojačenja, nemški armadni zbor iz Beskidov, katerega najsprednješi oddelek je dospel dne 3. aprila k desnemu krilu in prešel, kakor centrum, takoj v napad. Podpirane od več baterij, ki so streljale z višin vzhodno od Viravve pri Vilagu, spremljane od gorske baterije in dveh poljskih topov, so udrle čete polkovnika Kemmla skupno z nemškimi ojačenji na greben Trostyanski in zasedle zopet višino 584, najvažnejši dohod k višini Kobila. Tudi ccntrum ni počival. Kljub velikim izgubam vsled artiljerijskega in infanterijske-ga ognja, so naše čete prodirale neprestano. Podpolkovnik Baics se je čisto približal s honvedi višini Uhlisko, ki jo je tudi zavzel, ko mu je ravno došel na pomoč oddelek polkovnika Kemmla. 500 Rusov je ostalo v naših rokah. Komaj se je utrdil i na grebenu, je že privedel major Krimm | bateriji Kunze in Brandil in pripravil tako fronti tako ugodno oporišče, da so se zamogli sprednji deli srednje skupine dobro utrditi na Jawinskem grebenu. 4. aprila (velikonočna nedelja) je postal napad, ki se ga je udeležila tudi druga skupina nemških ojačenj vzhodno od Laborcze, splošen. Desno krilo je hrabro prodiralo z višine 584 proti Kobili, podpirano bistveno cd gorskih topov, ki so bili tik za inianterijo. Kar se je pojavil na desnem krilu iz Virawe močen ruski napad. Toda Nemci, ki so bili najprej zadeti, so hitro napravili fronto za obrambo. V njih podporo jc prihite! še polkovnik Krebs, baterija pri Vilagu pa je istočasno streljala sovražniku v krilo. Rusi so se morali kmalu ob velikih izgubah umekniti nazaj v nižino, da dobe kritje pri Viravvi. Tudi centrum je istotako napredoval. Polkovnik Klein se je na grebenu .lavir-ska že precej prebil naprej. Polkovnik Phleps je prodrl z Uhliskega že tako daleč, da je zamašil luknjo med prvim in desnim krilom. Podpolkovnik Keill je s svojimi havbicami z neke višine Ja\virske-ga grebena izborno podpiral prodiranje Nemcev, ki se je razvijalo po grebenu od Jawirske proti Alsocsebeny. Naše levo krilo in zapadno od Laborcze umeknjene čete so prešle istotako v napad. Artiljerija se je postavila v dolini Laborcze in ic izborno podpirala lepi uspeli Nemcev, ob katerih strani se je bojevala tuid avstrijska skupina pod Hausmannom, Zdenkom in Wachom. Podpirani od predirajočih oddelkov majorja Schona, so udrli zavezniki kljub srditemu sovražnemu artilerijskemu ognju v postojanke pri Hegyesca-bi. Ostali deli levega krila so prodirali na grebenu zapadno Laborcze. Našli so Ruse v dobro pripravljeni postojanki pri Felsocsebeny, kjer se odceplja greben proti zapadu. Tu se nahaja višina 468. ki jo je zavzel major Liebhard kljub naj-hujšeinu krilnemu ognju, a je vsled vedno hujših protinapadov ni mogel vzdržati. 5. aprila (velikonočni ponedeljek) je prišlo na vzhodnem delu do popolnega u-speha. Nemške in avstrijske baterije so tekmovale med seboj, kako bodo omajale močno postojanko sovražnika med višino 5M in Kobilo. Vsled dobre predpriprave je skupina Kemmel ob 3 popoldne zamogla zavzeti postojanko; Tudi drugi dohod h Kobili, Javirsko, je zavael 40. pešpolk s silnim naskokom, vsled česar so se Nemci severno rešili krilnega ognja, ki jim je onemogočeval prodiranje. Pri tem pa so končno dospeli v oddelek doline Vilsa-\ve. Med tem je bila usoda Kobile že zapečatena. Flankirani od Javorske, ogroženi ob strani grebena višine 584 od Nemcev in honvedov, so branitelji podlegli 4. bo-senskemu, S9. in 90. pešpolku, ki jih je pripeljal major Kuchynka. Končna ^maga na najvažnejšem delu bojišča je bila izvojevana. Zapad ili) od Laborcze na velikonočni ponedeljek še ni prišlo do odločitve. Pač je prodirala skupina polkovnika Hausman-tia proti višini pri Felsocsebeny. a je prišla vsled krilnega ognja, ki je prihajal z višine 4f»N iz topov in strojnih pušk, v zelo kritičen položaj. Major Liebhard je storil vse, kar je mogel, da zavzame višino. Napadalci so se na 30 korakov približali postojanki sovražnika, a se niso mogli prebiti skozi žice. Vsekakor pa so odvračali pozornost od skupine Hausmann, ki se je kmalu oj^omogla in udrla z naskokom v prvo postojanko sovražnika na vrhu T"eIsocsebeny. (». aprila so došla na ta del bojišča nemška ojačenja. Skupno s svežimi četami se je posrečilo zavzeti višino 468. Polkovnik Ha. sn.ann je pregnal po izgubonosiiem boju sovražnika tudi iz njegove druge poste janke. Vendar pa so se Rusi v tamkaj sc nahajajočem oporišču branili skrajno tidovratno, potem ko so se razbili trije, z veliko hrabrostjo izvršeni naskoki. Tu so bili pripeljani gorski topovi, ki so pričeli uspešno streljati na oporišče. Ob jutranjem svitu 6. aprila je bil naskok skupno z novodošlim nemškim oddelkom obnovljen in se je končal z definitivnim za-sedenjem zadnjega sovražnikovega oporišča, za katero sc je vršil tako hud boj. Dobro pripravljeni ruski predomi poizkus je bil preprečen. Jako lepi uspeh velikonočne bitke je zahteval seveda težkih izgub. Sajno avstrijska skupina, ki sc je bojevala na obeh straneh Laborcze, je poslala v teh težkih dneh v bolniško postajo Koskocz 2300 ranjencev. Tudi Nemci so poslali po tej poti v bolnišnice 800 mož. — Končno izvojevana zmaga pa je bila za vso karpatsko bitko, kakor so pokazali dogodki, odločilnega pomena. Usoda Mrada in bodočnost M-knnsklii norodou. Prof. A. Bezenšek je poslal »Slovencu« nastopni dopis iz Sofije: Kraj Bosfora šum se diga, Bliskat -ablji štikove. Bolg. narodna pesem. Pogledi balkanskih narodov, posebno Bolgarov in Grkov so bili v davni in bližnji prošlosti vedno obrnjeni proti Carigradu. Eni kakor drugi so sc približevali včasih do carigrajskega obzidja, so ga že celo rušili in prevzemali mesto ob Zlatem rogu s »sabljami in štikovi«. Pa kako ie usoda svojevoljna m izpre-menljiva! Krščanski narodi so živeli dolga stoietja v sovraštvu in gnevu nasproti svojemu tlačitelju, kateri je potapljal v solze lepe balkanske pokrajine. Isti narodi so koprneli po maščevanju in trepetaje čakali dneva, ko pride plačilo za stoletno robstvo. In ko je bil nastopil zaželjeni trenutek, zanesla se je silna burja proti odrinski trdnjavi in dalje proti Carigradu. To je bilo leta 1912., leto, ki se bo pomnilo v zgodovini balkanskih narodov. Vsem t£in narodom skupaj in tudi bolgarskemu narodu samemu ni bilo usojeno, da vzame Carigrad in postavi krščanski križ na Ajo Sofijo. Javili so se novi, močnejši tekmeci, Rusi, ki so vložili svoj »veto«. Bolgari so morali odstopiti ter se vrniti nazaj v tesne meje svoje domovine. Nikdo ni mislil, da bi se usoda tako obrnila, da bodo mogli Rusi že dve leti pozneje javno nastopiti s svojimi aspiracija-mi na Carigrad. Letos se je proglasila v ruski dumi ta točka njihove iztočne politike od samega ministra zunanjih stvari, Sazonova, in vzbudila senzacijo po vsem svetu; Dosebnr* na so bili Balkanci presenečeni. po preteku 37 let danes iznova oživeli, ko done topovi v Dardanelah. Ko bo rešena usoda Carigrada, staro-slavnega mesta, v enem ali drugem smislu, tedaj začne zgodovina črtati nove poteze v bodočnost Bospora in Balkana. Nevtralnost, ki jo vzdržujejo danes še Italija, Bolgarija, Rumunija in Grčija, se umakne novemu tekmovanju. Kdo pride v tej borbi na vrh? Na to vprašanje je mogoč samo negativen odgovor: Komur manjka modrosti ali previdnosti, jie nadvlada. Kdor precenjuje svoje moči, ne bo v tekmi med prvimi. Kdor ne ume razločevati med pravimi in hinavskimi prijatelji. temu se ne posreči najti poti. ki vodi do slave. Z ozirom na te kritične okoliščine se vrši v Atenah kronski svet drug za drugim. Grki se čutijo prizadeti, in kakor nekdaj v Rimu, ko je bil »Hannibal ante portas«, je sedaj v Atenah vse zmedeno in kliče: »Rusija je pred obzidjem Carigrada!« Za Romunijo je vprašanje o Dardanelah vprašanje življenja in smrti. Bolgarija ima izhod do Egejskega morja. Interesi Grčije so bolj sentimentalni, a pri tem ona lahko dobi kompenzacije drugod. Romuni pa so popolnoma odvisni od svobode dar-danelskih ožin. Torej jc vprašanje o romunski zunanji politiki — tragično. Nekateri romunski časopisi dajejo izraza tej tragičnosti z besedami: »Ako bo odvzeta svoboda razvoja na Črnem morju in v Dardanelah. tedaj je Romunija obsojena na pogin. In ta ubogi latinski otoS, obdan / Straa IL •VEČERNA EDINOST* št. 74. V Trstu, ćbc 24. aprila 1915\ okoli in okoli s tujimi plemeni hrepene- j i čimi pii življenju in razvoju, konča ali pa » se izgubi med tujimi elementi.« Bolgari pa niso nikakor predani sen- j tiinentaiii« .i. niti ne vpliva nanje tragič- nost. Oni so pravi realisti. Zato je z ozirorn j j na današnji položaj ministrski predsednik ; . I dr. Radoslavov in za njim finančni minister; Majhna pomota. »Miinchner Neueste dr. Ion Cev pred Časnikarji in poslanci od- Nachrichten prinašajo v številki od 16. Prodaja otrobov. Ministerska odredba z krito iz a vi! i Lio.sarbNa vlada ne misu iz-;aprj|a sestavek o Ukrajincih, kjer beremo i dne ^ marca 1915 drž zakon. št. 58 je za premen.:, svoje zunanje politiKe; svojo med drUgjin: Politična važnost ukrajin-,čas vojne uredila prodajo otrobov. § 1 nevtralnost ohrani t*» parija celo v slu- ske^a vprašanja za Rusijo je razvidna te odredbe pravi- Vsi mlini razun onih. ki čaiu. akn trojni sporazum vzame Darda- \7 golega zgodovinskeg * uele.« tnarek je pokazal ruski »Ker se niti prvi kripiogram v 55. številki Vašega cenjenega lista, niti drugi popravek (g. Fedor S.) ni uresničil iti ker bi mi do konca avgusta vojna predolgo trajala, vpošiljam sledeči kriptogram z željo, da se vsaj ta uresniči. — Z odličnim | spoštovanjem Fran Cuš, Briicken-Baon. 1, 4. Komp., Feldpostamt 11. Kakor nam gosp. Cuš nadalje poroča, služi pri njegovi kompaniji precej kranjskih Janezov. Vsi se prav dobro počutijo. Vreme je ugodno. pripravlja za v notranjo Azijo, kjer naj vrši svojo kul- Sicer pa se Bolgarija vsak slučaj, da zavaruje državne meje turno misijo, dočim more s svojo pohlep-proti zunanjim sovražnikom in da se obra- (nostjo po novih teritorijalnih pridobitvah ga razvoja. Bis-; jj^ imajo posamezna gospodarstva za la-i ekspanzivnosti pot| stno porabo in onih, ki meljejo izključno i iai vrši svoio knl- h.;^ .. Momi i ni vsake krize v notranjosti. V narodnem sobranju sklepajo strogi zakoni proti notjej() danes ob Nevi nič več slišati. Pre- > • ».....'c-iih.vl-j ticlff) I ..:___:____• i-____-i; __ •____i • tuie žito proti plačilu v denarju ali blagu, morajo od 10. marca naprej vse otrobe i prodajati le po Splošni avstrijski družbi \ v Evropi napraviti le zlo. O tem opominu | za vnovčanje živine na Dunaju (AUgemei- Hotipc rkli Vin-i nii" tltčiti Pr/^^__"..j.____i i r> ■ _____j_____ Volni žitni zavod. Vojni žitni zavod na Dunaju izdajstvu in špijonslvu; svoboda tiska se j tiran imperializem jih sili v Carigrad in omejuje, javna zborovanja se stavljajo pod ' na Adrijo. Oba pota kontrolo upravnih oblasti itd. In tako pri- pa vodita preko krajine, ki pa ne bo nikdar pravljena lahko mirno opazuje, kako kraj dovolj važna etapna točka na tem potu, Bosfora šum se diga in kako se približu- razun če zapade popolnoma pod Moskvo; jejo veliki dogodki na iztoku._j najmanj varna pa bo pot na srednjo Do- navo, ker živi velik del Rusinov pod habsburškim varstvom kot član resnično svobodoljubne federalistične narodnostne (Kriegs-j države. kije glavni vir ukrajinskega Getreide-Verkehrsanstalt, češki valečnv 'stremljenja po neodvisnosti. — Soglašamo ustav obilni) je bil ustanovljen s skupno's Slovencem«, ki pripominja: Tako piše ministrsko odredbo z dne 27. februarja, | g. baron Mackav. Mi vemo le. da imamo drž. zak. št. 47. Isti dan je uredilo ministr- pri nas dualizeni! stvo za notranje zadeve v posebnem pra-1 Pred|OŽeni zakonski načrti in opozicija vilmku organizacijo zavoda. \ ^ Ogrskem. Opozicijonalni »Magyaror- Prinrave za ustanovitev zavoda so se szag piše: Zasedanje utegne trajati več izvršile prav naglo. tako. da se ie mog-: tednov, ker so zakonski načrti tolike važio že z delovanjem začeti. nosti, da jih zbornica ne bi mogla rešiti v N se ie izJelal poslovnik natančno dveh treh tednih. Splošni utis je jako ne-do "A. podrobnosti. potem pa se je obr- povoljen. Opozicija vidi, da se vlada gro- ne osterreichische Viehver\vertungs - Ge-sellschaft. Aktien - Gesellschaft in Wien, St. Marx). Vsi mlini morajo naznanjati vsakega 1. in 15. v mesecu tej družbi, koliko otrobo imajo v zalogi in koliko so jih znova naredili. Istotako morajo do 15. marca naznaniti vsi drugi, ki imajo v zalogi več ko 100 metrskih stotov otrobov, to zalogo gori imenovani družbi. Otrobi v mlinih in drugih zalogah so na razpolago Splošni avstrijski družbi za vnovče-vanje živine; družba jih lahko vsak čas odpokliče in plača po ceni do K 17'35; ako se je mlinu in trgovcu ponudila za otrobe dokazano višja cena, lahko dovoli poljedelsko ministerstvo prodajo po družbi po ponuđeni ceni. Družba je obvezana prodajati otrobe v celih vagonih, na manjša naročila se ji ni treba ozirati. Odjemalci smejo pri razprodaji na drobno le za toliko zvišati ccne. kolikor znašajo njihovi i stroški. nila vlada s posebnimi ukazi na vse obla- j fa Tisze niti v teh sti Jede sodelovanja pri vojnem žitnem | mogla povzdigniti ZtU 011 u. Gospodarstvo. Bilanca južne železnice. Južna železnica je priobčila te dni računski zaključek za poslovno leto 1914. Iz tega zaključka izhaja za minolo obratno leto, -— ako se vzame kot podlago staro potrebščino za razdolžnino 3% obligacij — gospodarski primanjkljaj 11,912.699 K, proti prebitku na dohodkih 706.443 K v minolem letu. Občutno zmanjšanje dohodkov izhaja izključno iz vojnih dogodkov. Tudi obratni stroški so se močno — za okroglih 5.8 mil. — zmanjšali, kar je pripisati omejitvam poslovnega obrata vsled vojne.Potrošek za investicije za leto 1914 ie iznašal okroglo 14.77 milijona, ki se je pokril iz zaustavljenih razdolžnin. Ustvarila se je rezerva za vojne izgube v znesku 5.5 milijona v svrho pokritja diferenc, ki bi mogla nastati na breme gospodarstva vsled obvez, glasečih se na ptujo veljavo. 1 a bo imel i pre d vsem nalogo, da v o- nili krajili i k ir t i. i So> ,an je od okrajnih političnih obi; isti. I 1 o sebam se dovoljenja za nar rije ni e to odo dajala; na ta način ho; r i. da bo vojni žitni za- Vt)U razj'- ua^ai Z 1 \ seiiii žitnimi pridelki. J uuu oru ize z Ogrskega se je u- star lovila pri po ■U "ebkem ministrstvu po- ci>na 'Centr a!a za Koruzo«; zadnji čas se i p nriL -InniU lI('1'1144 vc )jnemn žitnemu zavodu. Len it ftiiu za ko ruz o preskrbuje po ix»ircbi usodepolnih časih ni Železniško ministrstvo je zopet ukrenilo nad interese svoje različne odredbe v prilog uslužbencem in stranke, tako, da , jej je tudi sedaj, v teh delavcem državnih železnic, vpoklicanim v težkih dneh, ko narod žrtvuje svoio kri in vojno službovanje. Glede defenitivnih usluž-največja skrb ta, da zagn-1 bencev se je zlasti ukrenilo, da se čas voj- " MALI OGLASI:: □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo «nkrat več. — K&jnaaajia : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ Zgubil se je osel v Gabrovici Pošten najJitelj naj pripelje Ivanu Križmančiču, Ga- 222 za par nr predpoldne. Naslov odd. Edinosti. 400 major vojne. . Edina ino- vračunati v čas članstva pri bolniški blatu bila vis i £ajni za odmero pravice do bolniščine in dovoljevanje V bližini ljudskega vrta se odda solidno opremljena aA It M z balkonom dami ali gospodu. Eventuelno jUUU tudi s hrano. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 191 ia ze za itzc in i _______ i_ l razpolago. ivna je bila uredite ja Za1 bil la; no mi žit ki razmer-! vojnim žitnim zavodom in mlini, je moral imeti v prvi vrsii pred oč- drugih dajatev bolniške Mada pa enostavno porablja to priliko., oskrbe. Tudi naj delavci, poklicani v vojno Oglase, poslana, osmrtnice in vsa nazna-r^dališuje življenje te zbornice, ki je! službovanje, ne trpe nikake škode glede na- njia je pošiljati »l.iseratnemu oddelku« eš-lpredovanja v plačilih ter se jim v rok na- j »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št 29 Is-1 predovanja ne vračuna le čas pred vojnim ji- službovanjem, marveč tudi čas vojnega slu- j da žbovania pod pogojem, da dotični delavci i ja- tćik- j po dovršenem vojnem službovanju zopet vstopijo pri c. kr. državnih železnicah. I udi grof Andrassy je izjavil, da se ne i Odrejeno je'pa sploh, da se imajo vsi iz vojnega službovanja povrnivši se ranjeni ali Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdai in zaloiil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. * > Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA «. — Cena 80 vin. i 3. »KAZAK!«. Spisal L. N. Tolstoj. PosloV venil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergjtf-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH «. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC «. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F- Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«, (ue Che-valier de MaiVin rouge.) Roman i? časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno ? debelo Jakob Ptrhaut Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti Caff« Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordelu-, Bnrgunder. renskih vin, Mcsclla in Chiantl. Runi, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, doSli Iz dotičnih krajsv. Vsaka naročba se tako] izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franko. Razprodaja cd pol litra naprej, t^^et^tf.^aiiaajsoaici to potrebne vrže vse kreditno življenje pod I rem. svoj more sprijazniti z mislijo ustvarjenja cen I trale denarnih zavodov. Smatra to za ne-1 oboleli železničarji — vštevši delavce — zo- ibl^or prebivalVtval "bili *so*pa 'varno in opoziciji da je v dolžnost, da na- pet sprejeti v službo. !lj dela. Ni pa bilo mogoče tudi j 1,1 reSiI° kritiko, lo je nje dolžnost, [i na to, da bi se dalo razpoložljivo 1 ko so r.ajveči interesi dežele v igri. v-cm mlinom v kolikor mogoče ena-; Nasprotno sodi seveda vladi prijazno primerni meri mlet. ker je treba ra- i časopisje. »Pesti Napio« piše n. pr.: Na-s prcvozniiiami in s prometnimi [ rod izpopolnjuje sedaj vse svoje žrtve, čarui na železnicah. j Dajemo z zaprtimi očmi, pak, ko dajemo, /.n jric vojnega žitnega zavoda dol gori v nas neporušna nada, da ta skrajna Dunajski župan o velikih problemih današnjega dne. Na nekem zborovanju krščanskih socijalcev na Dunaju je govoril ?upan dr. Weiskirchner o raznih problemih, ki se v sedanjih časih tesno dotikajo živ-ljenskih razmer. Naglašal je pred vsem, da je glasilo okraja Josefstadt priobčilo neki njegov govor v prejšnjem tednu in da sta bila dva odstavka tega govora zaplenjena. Za-h:eva zato, naj vlada pouči državne pravd- HlLik zaloga uina n>i Preseku štev. 131 priporoča p. n. občinstvu iu gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vraara (Oraera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od V* hektolitra naprej. ZDRAVNIK M, Dr. MM Pernlčlč ordinira od 11-1 pop. Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). D" KO ko že pi z v za ta v- K tu«jral*> ta!.o urediti, da se *rte\ Prinese slavne nagrade velikega in nike, da to ni način za pomirjenje prebi-! ranki pri blagu in j bližnjega miru. j valstva. Govoriti da hoče vsak teden naj V ta namen ^e je s pomočjo stro-| Prepoved izvoza zlata iz Italije. Listu drugem zborovanju ter je dal _ prirediti v j ■.. ■ »\ napravila \ -.ogo Jba, o kateri so; Neue Ziiricher Zeitung« pišejo: V zad- mun cipalnem arhivu zvezek z naslovom:! i oni i trsvaio sto- njeni Časa se kar naistrožie izvaja preno- | ,Zaplenjeni župan", ki naj govori prihodnjim I . i: i žitr.i-1 /.avou> i v po-loviit, ved izvoza kovanega srebra in zlata iz rodovom, kako se je v vojnem letu 1914— — i • . bi vanje v-'ii Lga žitn-^a hlije, ki je bila izdana ob začetku vojne. 11915 postopalo s svobodno izvoljenim zu- la m postalo tako obširno in samo-j Prtljago Cesar bi M onemogočen vsak J sko-švicarski meji kar najskrbneje m po s i : \ is.!, z\e- nil:e preiskujejo včasih celo tudi osebno.; nize ter je naznanii, daje prišla danes .i. kateri lahko Pc tniiie, pri katerih dobe zlato ali srebro,1 C SpecijaHst za slftii«ti£n« in kožne bolezni ♦ Ina« svoj ambulaiortfi % ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. % ♦ n (Paluzo Dima) mm n ♦ ^ Za cerkrijo Sv. Antocr. norega. <> Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. TRST, CORSO ST. 17 2P««ija!lst sa KOŽNE Sn SPOLNE SOLfcZN* ŠIBKOST in NERVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11 ■ 1 pop. in 4 - 6 zvečer ob nedeljah ca 10 - 1. I\J jc vim uuaua uu /.aceirvU \DJUC. Kuj,v'(ju'v ~ .».».jv«... liago potnikov pregledajo na italijan- j pmom glavnega in rezidenčnega mesta, Go--Svicarski meji kar najskrbneje in pol- i vornii je potem razpravljal o vprašanju ko- s ta u s< nlii iz ve\ »e množine nodi^tin P< tl, ie ti avu jo dajali ti mlet ;r3iiii in mestih, krajevni odb »ri i vojni žitni za- Ogrske prva ladja-dovlačniča, naložena z žitom. Opozarjal je na težave, ki jih ima občina s preskib:jevanjem pekarn z mešano moko vsled pomanjk n a zalog, in na deistvo, da ima samo občira dunajska zalog, ter je rekel, da nekatere pekarne pečejo k uh, ki je naravnost v škandal. Z današnjo mešano pTed oc'h'dom iz San Rema po nakazi- moko bi se mogel pač peči boljši kruh. Ni i7 Švice iplačal- tamošnji poštni urad. dovoljeno izdelovanje kruha iz vsake smeti. Aretiral iu je v Chiasu italijanski carinski N« to je omenjal župan, kako je grof Tisza četudi v najmanjši količini, brez obotav , n»sa poajeija Ijanja .'»retirajo in izročajo sodišču, da jih »vil sam : kaznuje zaradi prestopka vojnega kontia-; ra-ij^lo/ljivega žita. banda. Zadnji teden ste bili aretirani dve . kraje v ^ i odbo-|daini iz Curiiia. katerih etia je imela pri se-.•ije ; rt ivalstva z ži- bi 60f), druga pa 400 frankov, ki jima jih tfa bodo dajali ti mlet j je iu 2enske od 5 do 6 popoldne. iBii&sB^-^niafi 5 JOSIP ST jCKEL e g Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina ^ y Nov prihod volnenega blaga za moške, tj g in ženske, zefir, batist in perljiva svila g n za jopice. — Svilenina in okraski zadnje o novosti, velik izb r izgotovljenega pe-^ rila in na metre, spodnje srajce moderci. ^ S Vezenine in drobnarije, preproge, za- ■=» ^ vese, trliž po izjemno nizkih cenah, t' I fi 1 ES2& i S EI^ISBi i i £ Dr. PETSCHN1GG TRST, UIA S. CflTERIM tm. J. Zdravnik za notranje (splošne) bolezui 8—9 In 2—3 in specijalist za kožne !n vodne (spolne) bolezni: —1 in 7—7V*. d< •ali lile. urad in s policijskim spremstvom so ju od- v nekem govoru proti njemu (županu) rekel, ^ i .Ijali v Corii i. Ena je bila obsojena v de-ida so Dunajčam razvajeni; poslali hoče k iter :ia- =c- sot druga pa v enomesečen zapor Tiszi kos takega kruha in videl bo, aa je žitni zavod mlinom, se je samo spretnosti svojega odvetnika in j nasprotno res. Meni pa, da bo v 14 dneh -cd »v< :. • • . m I : e I S diiftovi pravičnosti se Mata zahvali . ** » redu in da bo kruha primernega času da se i izdelki vsled i da se je izrekla pogojna obsodba, na pod- »n potrebam vojne. Potrebnega kruha bo, i® zaslažka mi Jra/e. lagi katere jima ni bilo treba odsedeti za- «eveda, če bodo nadaljevale pošiljatve i/. H ; odredb o i ral žita iu moke pora. Poleg izgube konfisciranega denarja Ogrske, ali trebalo se bo pr vaditi na moke]| . . .. i • a * i i i/in • '.»m'a 1'rnrlnnpl * In no co rlrnrmoro \4ncn 1 ? žitni 7Ij ■ d odka/( .a! ta živila sta morali trpeti globo 400. oziroma 200 manje vrednosti. Je pa še drugega zla. A\eso okrajem iti gotovim ve jim občinam. Raz-1 frankov ■ Pa l -ravdne stroške. Neki nem- je podražilo. Mesarji plačujejo vsako ceno U. •• a!c bodo pa žit » in ni ko krajevne ški trgovec, ki je imel pri sebi 1300 fran-! za volove, ki jih morejo dobiti. Zupan se (.. '.. s ;xwu>čk> organov - ki bodo iz- kov v zlatu, je bil obsojen v desetmeseč- nadeja, da bo mogel zmoči situvacijo. Tudi i i^orazdelbo na konsumente. l udi v ni zapor, brez i riznanjaDogojne obsodbe, aprovizadja z mlekom je nekaj tednov sem tej smeri so podrejene politične oblasti že--*-:---pomanjkljiva. Govornik je priporočal go- ir iruirane. Pri tem se ie poskrbelo, da bo! r * — spodinjam, naj rabijo za jedi kondenzirano vojni žitni urad lahko občeval s pohtič-1 DuhISiP CPvfi mltrko DunaJčani morali prebaviti krušne nimi krajevnimi oblastmi najkrajšim po-! M¥IU»li® VfcJUt j karte, morali bodo morda prebaviti tudi s resrasprgasfa^ ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se Je preselil in ordinira sedaj v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zota brezbolečine. PloeiMraoje. „ J ICPi. Za- karte za mleko, meso in pivo. — Govornik Ker pa ic delovanje vojnega žitnega , derski > Narodni List« javlja, da so v ivoda odvisno od rezultatov, ki so se i tu zaprli nekega Š.-a in da je drž; >pli- zavooa covi^no od rezuitaiov. ki so se iu ^pm ucrvc^u o.-a in ua je državno pokazali pri popisovanju žitnih zaloK. se j pravdništvo dvignilo proti njemu obtožbo.,. _ je u