Poštn-ina plačana v gotovini
Uto 1X11 m 48.
U Uubljonl, v sredo ZJ. Mruorlo 1929.
C^uo Din 1.
—^------------------------------------  ,i                                                                                                         ______
Izhaja rsak dan popoldne, izvzemSi nedelj« in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vnrt Dm 230. rečjl inserati petit    rsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
cSlovenski Narod« velja letno ▼ Jugoslaviji 144.— Din, sa inozemstvo 300.«. Din.                                                         Rokopis] se ne vračajo
Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124 3125 in 3126.                                                                                                                                          Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Pred diktaturo v Nemčiji?
Skrajno kritičen notranjepolitični položaj - Kriza parlamentarizma - Akcija mlajših politikov
- Diktatura edini izhod iz neizdržljive situacije ?
— Berlin, 27. februarja. Nemška vlada je že delj časa v latentni krizi, ki postaja še posebno občutna zlasti sedaj, ko se rešujejo za Nemčijo življenjsko važna vprašanja, kakor je vprašanje nemških reparacij, vprašanje narodnih manjšin in ureditev odnošaj<yr s sosedi. Več mesecev trajajoča pogajanja za sestavo široke koalicije so končala radi odpora centroma brezuspešno. V nemških političnih krogih, ki se zavedajo težke krize, se pojavljajo sedaj razni načrti za ozdravitev notranjepolitičnih razmer. Simptomatična je akcija mlajših politikov iz vseh strank, ki se nameravajo združiti v novo državno stranko, L' naj bi prenehala s sedanjimi medstrankarskimi boji ter se docela posvečala interesom države. Za to akcijo se zavzemajo mlajši politiki od skrajne levice do skrajne desnice. Zatrjuje se, da podpira to akcijo tudi zunanji minister dr. Stresemann, ki ima bas zaradi nevzdržnih razmer najtežje stališče v svojih   zunanjepolitičnih akcijah.
V zvezi s tem gibanjem se je začelo zadnje dni v političnih krogih mnogo govoriti o uvedbi nekake diktature. Iz Pariza namreč prihajajo vesti, da bo razvoj reparacijskega vprašanja, o katerem odloča sedaj komisija "trokovnjakov v Parizu, prisililo Nemčijo k odločnim korakom. Zmerni politični krogi vestem o diktaturi ne pripisujejo resnosti in smatrajo, da jih je
razširila vlada namenoma, da bi na ta način preplašila politične stranke in jih omehčala S popuščanjem.
Tudi parlamentarne razmere postajajo v Nemčiji od dne dne bolj nevzdržne. Zunanji minister dr Stresemann je te dni na seji nemške ljudske stranke odkrito povedal, da je nemški parlamentarizem v krizi in da je samo še karikatura parlamentarnega sistema. Če v kratkem ne bo prišlo do preokreta, bo treba resno misliti o ustavnih reformah.
Odhod naše delegacije v Ženevo
Drevi odpotuje dr. Kumanudi v Davos. — Ostali člani naše delegacije odpotujejo v Ženevo šele v soboto.
— Beograd, 27. tebruarja. Zunanji minister dr. Kumanudi odpotuje nocoj ob 18.15 v Ženevo na zasedanje Dni* štva narodov kot predsednik delegaci* je naše države. Spotoma se bo ustavil v Davosu, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom dr. Marinkovićem. Tokrat* no zasedanje Društva narodov je glede na manjšinjsko vprašanje, ki je na dnevnem redu, izredno važno tudi za našo državo. Razen tega bo prišlo v Ženevi na razpravo tudi sporno vpra« Sanje zaradi državnega posestva Belje, Ki ga reklamira Madžarska kot privat* no last nadvojvode Frideriku.
Delegacija naše vlade še ni defini-
tivno sestavljena. Zaenkrat je določe= no, da gredo v Ženevo šef kabineta zunanjega ministra in dva ministerijal= na uradnika* ki bodo spremljali dr j a. Kumanudija tudi v Davos. Ostali člani delegacije, kateri se bodo priključili tudi zastopniki tiska, bodo odpotovali sele v soboto. Bržkone bo v delegaciji tudi univ. profesor dr. Arangjelovič\ ki je kot član haaškega mednarodnega razsodišča zastopal našo državo v pro= cesu zaradi Belja.
Danes popoldne bo podpisan ukaz o imenovanju zastopnika dr. Kumanu* dija za časa njegove odsotnosti v ino= zemstvu.
Poljski finančni minister pod obtožbo
Sej m je po viharni debati sklenil obtožbo finančnega ministra, ker je prekoračil lanski proračun za 500 milijonov zlotov brez
odobrenja sejma.
__ Varšava, 27. februarja. Danes dopoldne s© je vršila zelo viharna debata sejma. Na dnevnem redu je bi! predlog stranke Izvoljmje slede obtožbe finančnega ministra Čehovika zaradi prekoračenja proračuna. Predlog je med viharno debato utemeljeval posl. Vosnicki. Ko je dobil besedo posl. Riborsky, so poslanci vladne večine začeli razbfjati po klopeh, tako da "e moral predsedujoči sejo za deli časa prekiniti. Predlog o obtožbi finančnegi ministra navaja, da je finančni minister brez
odobrenja sejma prekoračil proračun za 500 milijonov zlotov. S tem ie finan^r.i minister kršil ustavne pravice seima in prekoračil svoj delokrog. Pri glasovanja, ki se je vršilo v največjem hrupu "e bil predlog za obtožbo sprejet z 219 ; 151 glasovom. Za predlog so glasovale vse levičarske stranke in narodne manjšino, proti pa kmečka stranka. Predlos glede obtožbe finančnega ministra bo sedaj izročen v nadalino postopanje ustavnemu odnt rn.
Nov mrzli val ?
Berlin, 27- februarja. Od včeraj zvečer fe nastal v vsej Nemčiji hud mraz. Temperatura je naglo padla in dosegla mestoma 20 stopinj pod ničlo. Najnižjo temperaturo imajo v vzhodni Prusiji. V Berlinu samem jp bilo davi 6 stopinj ped ničlo. V sred-njj Nemčiji ?nezi, v zapadnih pokrajinah pa dežuje. Na pol^kem je bila davi zabeležena temperatura 22 stopiDj pod ničlo, v severni Švedski pa celo 34 stopinj pod ničlo. Berlinska vremenska postaja napoveduj*1, da bo mrzli val prihodnje doi zajel tudi   v^o   Srednjo   Evropo.
Zaščita pred poplavami
— Zaftreb, 27. februarja. Pri velikem županu se je vršila danes konferenca za* stopnikov gradbene direkcije, hidrotehnik* nega od<d«Lka, mestnega stavbnega urada, odbora za regulacijo Save m vojaške ko* mande. rja kateri so razpravljali o ukrepih za zaščito pred poplavami. Vojno ministr« stvo je danes odposlalo na vsa ogrožena mesta ob Savi kombinirane vojaške oddel« kc, ki imajo nalogo, da zgrade potrebne na* sipe m izvrše razna druga obrambna dela. Finančni minister je dobil posebne kredite t a zasiito pred poplavami. Zagreb dobi 20 tisoč Din, hidroteh ničnem u oddelku pa j« bilo nakazano skupo© 130.000 Dm izrod* ne£& kiediSL
Protest pravoslavnih cerkvenih občin
—   Beograd, 27. februarja. Danes je poaetua ministra pravde d^putadja pravoslavnih cerkvenih Šolskih občin, ki je izročiva spomenico, v kateri protestira proti namera v-ani ukinitvi avtonomije pravoslavnih cerfcverr-h ebč'n glede isprave aerfcveneisa   in  5c!skefra   r*renv»žei*ia.
Nenavadna nesreča
—   Beograd, 27. februaria. V Štipj se :t pripetila včeraj nenavadna nesreča.     »ki
starinski 10 m dolg zid se ie nenadoma porušil in pokopal pod seboj štiri otroke, hi so se igrali ob zidu. I>va je docela zmečkalo, dva pa sta bila s težkimi notranjimi poškodbami  prepeljana v bolnic*
Zaupnica belgijski vladi
—  Bruselj* 27. februarja. Zbornica je na snočni seji razpravljala o vesteh glede taj* ne vojaške pogodbe med Dclgno in Franci* jO. Po daljši debati je bil soglasno sprejet prehod na dnevni red, ki ga je predlagal Vandcrvelde in ki odobrava politiko vlade in   »e   docela   priključuje   njenemu   stališču.
Vnčitraa izgnan iz ČSR
__ Praga. 27. februarja. Morilce atentatorja Alcibiiada Bebija. Vučiirm je b:l policijsko kaznovan na 34 ur zapri a in takoj 90 prestani kazni izgnan iz države.
Iz policijske kronike
Ljubljanu, 27. februarja. K posestniku t'ranu Errotmšću v Veliki Slarj vati; je priš<cl 24. r. m. ptoinožni deia.= vec Ivan Mlakar, rojen leta 1856 v B-rin-gru. s rez Krško. Ostal je tam do 26. t. m. Ker je tožil o hudih bolečinah v želodcu in v ere v ah, je Drobnič včeraj napregel sani in naložil Mlakarja na nje. S hlapcem sta od* peljala bolnika v Ljubljano, hoteč ga izro« čiti bolnici v oskrbo, za kar sta imela do* voljenje od cbčinr-ke uprave v Veliki Stari \jc.i. Ko so se sani ustavile pred bolnico, sta Drobnič m hlapec stopila z njih. da bi prenesla Mlakarja v bolnico. Toda Mlakar se ni ganil. Bil je že mrtev, kar je ugotovil tudi dežurni aedravnik. Drobnič in hlapec ^ta oklenila sani in se odpeljala nazaj proti Dolenjski cesti. O dogodku je bila medtem tudi 2e obveščena policija, na čije ukaz je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
V   hudi zimi so razni divji lovci nastav« IjaJi divjačini na \seh koncih in krajih ?an* ke tri pasti. Ker je divjačina radi visokega snega prihajala tudi v bližino mesta, so jo divji lovci preganjali tudi tu. Tako je v Mestnem loeu neznan storilec nastavljal pasti lisicam in dihurjem. Toda divji lovec ni imel posebne sreče, zakaj namesto lisice je ujel — psa volčjaka.
Včeraj okoli 14. so namreč opazili ljudje na Opekarski cesti velikega vole jaka. ki ni imel nobene znamke, zato pa mu je glava tičala v lisičji pasti. Pes je bil ves divji, begal je semtertja ter se skušal rešiti nepri* jetnega oklepa. Ljudie so na psa opozorili mestnega konjača. Ta se je volčjaku približal z zanko, toda pes je instinktivno za* čutil nevarnost. Končno se je otresel nepri* jerne pasti in pobegnil. Konjač je moral zanko vtakniti v žep.
V   gostilni »Leon« v Kolodvorski ulici je snoči razsajal Šofer Peter S Brez \,&a* kega povoda je udaril mirnega gosta Lovra S. po glavi. Nad njegovim početjem so se zgražali vsi gostje in kmalu bi jo bil po* steno skupil. Gostilničar pa je preprečil pretep, in je šoferja ovadil stražniku. S. bo imel sitnosti na policiji.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22SJ.25, Berlin 13.506—13.535, Bruselj 7.9144, Budimpešta 9.9347, Curih 1094.4—1097.4 (1093.9), Dimsj 7.996__^o2o (8.011). London 276.52 New-york 56.76—00.96 (56.86), Par: z 222.63, Prasa 166.53—169.33 (168.93). M''a:i ?97 20 do   299 J20  (298 J20).
Efekti: Ljubljanska Kreditna 125 den., Prastediona 930 den.. Ce^ska 15S den.. Kred. zavod 175 deti, Vevče 120 dcn., Stavbna 50 deti., SeSir W5 den, Ruše 260 do ?80.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 801.10. Berlin 13.52, Milan 2OS.20, Budimpešta 9.93-K. Bruse'! 7.9144, London 276.52. Praga 1 >> >3 Pariz 222.63.  Curih   1095.9.
Efekti: Vojna škoda 427.
INOZEMSKE EORZti.
Curih: Beograd 9.125. Pma: iJW, Budimpešta 90.65. Berlin 12340, Praga 15.40, Milan 27.225, Pariz 20.305. London 25.235, Newyork 520.
Za brezplačen pouk ali šolnino?
Propaganda za uvedbo šolnine na srednjih šolah. — Šolnina, katere naj bi bili oproščeni le marljivi siromašni učenci, naj bi odstranila iz srednjih šol nesposobne učence ter nudila potrebna sredstva za učne svrhe.
Beograjsko »Vreme* je ob javilo te dni članek prof. D. KaTaviča, ki se zavzema /a ukinjenje brezplačnega pouka, kakor ga je določal čl. 16. vidovdanske ustave v vseh državnih šolah. V svojem članku pravi med drugim:
Osnovno \praša*njc £ole in pouka je vprašanje Števila učencev. Brezplačen pouk jp prenapolnil srednjo šolo in znižal njen nivo. Zdravljenje se mora podvzeti v nas sprotni smeri z uvedbo šolnine.
Premišljena m smotrena uvedba iudninc bi avtomatično odstranila \i srednje šole vse intelektualno in moralno nesposobne učence, ki predstavljajo danes njen nega« tiven element. 7. odhodom takih učencev bi srednja šola dobila osnovno moiroost, za vršitv svoje prave naloge, ki obstoja v tem. da pripravlja mladino intelektualno, moralno in fizično sposobno za višjo na« obrazbo.
Brez dvoma bi bik> načelo plačevanja pouka, plačevanje šolnine treba uporablja* ti z vsemi potrebnimi obziri, zlasti tako, da bi ohranilo predvsem prosvetni značaj primerno temu, kar izhaja iz prosvetnih potreb, prosvetnih razlogov. Predvsem bi meceli biti siromašni učenci dobrega obnašanja in dobrega učenja, to je brez slabih ocen, oproščeni plače\,anja šolnine, ker bi se drugače šolanje pretvorilo v privitegtj premožnih. Razen tega bi morala biti prva dva razreda srednja 6ole prosta plače\-ama šolnine.
Takoj v drugih dveh raz redili pa bi se moralo uporabiti račeino vprašanj« šolnine m njegovi potni strogosti. Tu je ie pot k
polintelektualnemu proletarijatu najk.li ne« srečnemu in najbolj nevarnemu izmed % ser-ki je že rajjrozil našemu narodu in na*i dr/aN i. Y te*h razredih naj hi bila *x>tnina letna, in sicr najmanj y(tO Din. Tu je tre« ba povduriti tudi to, da bi bilo treba poku rprostitve siromašnih dobrih učencev i«ii mne določiti tudi plačevanje polovice .<o/» nine do gotove d*v ":ne stopnje, toda %■ edno v zvezi z dobrim obnašanjem in ucenfeni učenca, pri katerem bi se moglo to upor«« biti.
V višjih ra^redbh naj bi se iotoku plačevala na tri mesece najmanj po M*>  Dm
Uvedba šolnine bi imeU \elil; pomen tudi z drugega materi je Lnega atahiiča Nobena človeška zajednica ni kako abstraktno bitje, ki črpa ^voja sretfistva iz atmosfere, pa tudi država ne. Da more kdo od n ic
kaj zahteviti, ji je treba ustvanti m<tžti<.^ ra dajanje. Na podlagi pl*čc%*njt šolnme bi »c moglo po pravici zahtevati od dr?«>c več sred-stev za provveto, kadraT šolnina ne bi mogla doseči onih vsot, ki »o potrebne, da se ustvari v na«4 državi tako proavetno delo, kakršno ji je potrebno. Solirina naj bi <seveda obdržala predvsem protvetni /na« čaj z odstranjenjem nesipn^obrvm m nepo» trcbfiih učencev  iz šole.
Morda bi >c pri uv*dbt ioimne ustvarili posebni prosvetni fondi pri onih uprmvnih edinicah, ki bi imele prevzeti nase del skrbi za srednje Šolstvo. Za ta »lučaj ye \a«ka« ker treba omeniti, da bi s« zboljianj* te« /avnega položaja profesorakega itami moralo v vsakem primeru irvrtti ntmhianft od teh fondov.
Poplav se v Sloveniji ni bati
Hidrctehnični oddelek pravi, da nevarnosti poplav zaenkrat v Sloveniji še ni. —   Stanje Save v večjih krajih Posavfa.
Ljubljana,   -7.   februarja.
Po \ ^ej Hoveiiiji je <ia\i nastopilo večinoma deževno, le po nekaterih krajih ob-Iscno vreme. Temperatura se i<o povsod dvignila za nekaj stopinj nad ničlo ter ie varirala med -i- 2 do — 7 >topinj C. Počasno tajanje snega v zadnjih tr^h dneh je ugoi-no vplivalo in ne preti, kakor smo se informirali na uilrotehničiieni oddelku veii-ktga iuprniA ljubljanskega, od *nega in ledu nobvua uevarnosst poplav. Sneg se je povsod moCno staral in tna^a njegova višina dane.- od 20 do '2o cm. Vevjj ne\arno*t poplav bo, če bo nekaj dni deževalo. \ informacijo javnosti pri občuje ni o nekaj i>od;it-kov o vodnem stanju Save iz najvažnejših kraj«v poi?av .i.
Breiiee, 27- februarji. Deroča \oda ?i je napravila že široko gaz. Za breiUki okraj ni nobene nevarnosti pred lovodnijo. Snega v brežiš-kem okraju j*.; še do 24 rin na visoko.
Krško, 27. februarja. >a\a je od včeraj zjutraj do davi narasla ia 24 cm in *c ni dosegla »voje normale. Vodokaz; je zjutraj kazal  __   10   cm,  dočim   je  kazal   pred   pričet-
kom tajanja tnega — 80 cm. Navadne \r^-koletne  visoke vode dosegajo  -~  J m.  Sa\a
tore; pri Krakem prav poeaai naraica. po Savi je Biutraj plavalo precej le*a m «o-dijo. da izvira od kakega mostu ah jezu, ki ga je voda jioruiila. Iz gornjih krajev no*i Sava tudi vetfje mnnfcin« Mu, ki i\mr brže izvira iz Savinje, ki je bila leto« močno zamrznjena t**r *^ l^d na Sarinji pri Celju razstreljevali.
Železniški promet v Sloveniji
Na ogroženih progah Laako - Celjr, pri Fali in v Soteaki (bohinjaka prog«) dane« dopoldne ni bilo novUi plazov. Saori ?»ti »e ui*h1 frfota arna Sv. Lovrenc na Pohorju n Ribnica - Brezno utrgala dva večja plazov«, ki »ta popolnoma zatrpala progo tako, <la je bil promet v»o noč ustavljen. Trofza j** bila -lavi ob 6. ofiAčena in — j* promet neovirano vršil.
Brzi, ekspresni in potniški viski m» prihajali v Ljubljano z manjšimi tamudami. Snočni beogra.ski brzovlak It. 2 >e imel t no uro zamude, današnji OSE pa pet ur. Br/.o* vlaki iz Trsta, Dunaj* in t Jesenic so prihajali irdno, ravtjotako tudi SOE is Milana. Jutrans^ brzovlak *t. 4 iz Beograrla j* prispel   v   Ljubljano  z »nfRirno   zamudo.
Promet na progi Maribor-Prevalje začasno
prekinjen
Snežne Uvine so oopolnoma zasule progo. — Na drugih progah Je promet v redu. — Temperatura se stalno dviga.
— Beograd. 27. februarja.    Pa vnCj
državi traja dalje teplo mm vreme. Ki povzroča razmeroma zelo naglo tajanje sne-sca. ^ava in Punav, ki sta bua skoraj docela zamrzn-jena, se naglo od-
tajala. ?ava je tekem včerajšnjega dne narasla za okrog 60 cm. Iz gornjih delov- prinaša ocromne množine ledu. Za enkrat se še ni bati poplav. Obstaja pa nevarnost, da prestopijo reke l>re«ovc in nasipe, če bo deževno vreme, ki je nastopilo danes skoro po vsej državi, traialo delj časa.
V fete-amiškem prometu so že sacoraj docela odstrarjene ovre. ki so jih PC-vzročil; snežni zameti. Le na progi Oo-stival — Kičevo in na splitski prosi med Ogul-inom in ?iplitom sneg še ni orJkidan. Drugače pa se vrši na vseh ostrih  progah   že  normalen   premet.
Nove ov're pa povzročajo številni snežni pozovi \- goratih pokrajinah. Najbolj je prizadeta lmbbanska direkcija, ker so skoraj vse proce izpostav- *
lične snežnim plazo\om. N* pr«t» -M«-rijor — Prcvaije Ic pnunet od \Ccnl popoKlne ciovcla ustav Ifem, ker x> progo na več mestih zasute *>icr<>ntne lavine. Tudi proga LjtrMjana — Harihor ie precej firizadeta. Hed /klanim tti4»Moin in Celjem ie mogoO promet saim* na enem tiru.
Tudi v Bosni reln ovirajo promet izvine. Včera.i sta se pripetili tudi dve težji nezgodi, sarajevski brzovlak je zasula lavina kamenja, ki je zelo poškodovala poštni voz. ki ie bil kot zadnji priklcolien vlaku. Druga nerzeda ;e zadela potniški vlak. na katerega se je \sula ozroruna snežna lavina in ^ tinla.
Tesnperarura se je po vsej driav; dvignila nad ničlo. Na Hrvatskem ie bila zabeležena včeraj najvišja temperatura, \(> stopinj nad ničlo. Sicer pi znaša novprečna temperatura 5 slop.nj nad ničlo.
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 27. februaria 1929.
Stev   48
Pred vprizoritvijo Kogojeve opere Črne maske
Kaj pravijo o njej avtor, dirigent, nosilec glavne vloge in in-
scenator.
Ljubljana, 27. februarja. Slovenci imamo malo opernih del, zato je razumljivo, da se pričakuje z veliko nestrpnostjo ro dolgo napovedana vprizoritcv Kogojeve opere »Cjne maske«. V javnosti se zelo mnogo razpravlja o njej, vendar ne ve nihče nič stvarnega povedati. Ker opero ?-© delj časa marljivo študirajo in jo bodo ^P^zo^iIi v najkrajšem času, sem obiskal avtorja, dirigenta, nosrlca glavne vloge in »nsecnatorja ter jih prosil, naj mi povedo v informacijo občinstvu svoje misli o njej. Vajbalj zanimivi so vsekakor podatki, ki mi jih je dal dirigent Kogojeve opere, oper« ni  ravnatelj g. Mirko To!ič.
Marij Kogoj
Kakor ti je znano, je prevedel »čfrnc ma* tke« iz ruščine Vidmar, a pokojni Putjata jih je hotel vprizoriti. Ker zahteva drama ponekod godbo, »o morili, naj bi j-az zložil odrsko glasbo. Do vprizoritve ni prišlo, jaz pa sem se medtem že toliko vživel v delo, da sem sklenil, vglaebrri ga. V drami je po* dan razvoj vsakdanjega človeka v duhov* nega. Z opero sem se začel ukvarjati leta 1922. končal pa sem jo 1. 1936.
Mogoče te bo zanimalo, da sem pričel najprvo s himno Satanu. Morda radi tega, ker predstavlja viSeb in preokret drame. Skušal sem dati operi bolj človeški in raz« innJjrv značaj, kot ga vsebuje drama, in podčrtati njeno miselno stran. Drama je namreč mnogo strašne j 5a po značaju kakor moja opera, (^e bi stopnjeval značaj An dre* jeve drame, kakor je naloga glasbe, bi na* stal »Geepeneteretuck«r, ki bi segal do skrajnih mej strahotnega. Tega pa nisem hote»l.
Mirko Polic
Kogojeva opora je prva resna opera pri n-as. ki je napisana z znanjem in kaže globoko glasbeno kulturo. Dosedaj sem imel pri naših opernih delih občutek, da imam nekaj slabotnega pred seboj. Ne veate, kaj bi počeli z njimi. Če jih razčlenjujete, vam prav malo ostane. Kogojeva opera stavi n* pevca v rgrafakem in glasbenem oziru \ efi* ke zahteve. Za to opero sem se začel na« vdvSevati, č%n sem jo dobil na vpogled. 1 'videl sem, da ni nastah, slučajno, da j« temeljito izdelana, Čeprav v slogu, o kate* retn se da razpravljati.
Za oder sem pripravil ali, kakor pravi* vkno, prevedel v »teatrski jezike okoli de* ser. jugoslovanskih glasbenih del in pri vseh aem imel veliko posla z urejevanjem in po pravljanjem. Pri Kogojevi operi obstoje le interprotacijoke težave. Opere s tako veli* kimi telinično*glatsbenimi težkočami Še ni* aem Imel pred seboj. Glasbeno zahteva sil« ne poglobitve. Pri vsakem glasbenem delu so zelo važne slike, ki jih dobite ob čita* nju partiture. Pri vseh partituraii najdete nekaj urejenega, kar vam ostane nazorno pred očmi in vam vzbudi jasne like, ki se ponavljajo, čeprav v drugačni obliki. Pri Kogojevi operi vam vzbujajo mnogovrstne ritmične oblike občutek zek> neorganiztra* nega mozaika. Naloga vseh pevcev in dirigenta je, da poda opero skladno, zaključe* no in smotreno. Težkoče v tem oziru so pri Kogoju tako ogromne, da moramo izvo* .ievati do javne izvedbe nekak boj z ma* terijo.
Opero, ki ima mesta z izrednimi zasno* vami — mnenja sem, da je prvo operno de* to, zrelo za eksport — študiramo že drugo leto. Vprizorjeno bi moralo biti že lani. Vlogo Lorenza, ki je najbolj obsežna, ker odpade nanj štiri petine pevskega dela, a na vse druge le ena petina, je Študiral Ho* iodkov 10 mesecev. Osvobodil sem ga dru« gih vlog, da se je lahko nemoteno posvetil tej vlogi. Po  10 mesecih mi je izjavil, da
no more peti Lorenza. nakar smo morali opero odložiti. Sedaj študira to partijo, kakršne ne pozna po obsežnosti in po in* t erpretacij.sk i h težavah operna literatura, bariton g. Primožič. Poleg njega bodo nastopili še gg.: B e 11 e 11 o, Kovač, G r« ba, ga. T h i e r r v j e v a, gdč. M s j d i« č e v s in skoro vse ostalo žensko solistično osobje. Skušnje se vrše dan za dnem. Vprizorili boro o opero meseca marca. Ob* Bsjstvo seveda ne bo občutilo težav, Id nam jih povzroča vprizoritev tega dela. V ostalem   jih  bo  tudi   težko  moglo   oceniti.
Robert Primožič
Za Lorenza si operna uprava ni mogla izbrati boljšega baritonista, kot je naš Primožič. Inozemske kritike primerjajo tega izvrstnega pevca z Baklsnovom in Tito Ruffom. Ko je pel pred letom dni v Bu* d kn pest i kot član budimpeštanskega gleda* lisca skupaj s SaJjapinom v »SevHskem brivcu«, so ga kritiki kovati v nebesa. Pri* možic je deloval doslej pri okoli 40 gleda* li-ščih. O vlogi Lorenra v Kogojevi operi se je izrazil:
Pel sem že najtežje glasbene partije, ta* ko velike in muzikalno težke pa se nikdar ne. Lorenza študiram od uoveinb*a lani, seveda s presledki. Smatram, da bi bilo potrebno, študirati vlogo najmanj 6 mese* cev. Zal, da sem zelo zaposlen in da se ji ne morem popolnoma posvetiti. Navduše* val sem se vedno za moderna operna de* fa. Upam, da se mi bo posrečilo izdelati svojo vlogo vkljub vsem težavam pevsko in igralsko tako, kakor zahteva Kogojeva opera,
Ivan Vavpotič
Za opremo Kogojevih »Ornih mask« je prvotno ponudil svoja načrte Ferdo Delak. Ti načrti so bili sicer iz odrsko*ekonomske* ca stališča pripravni, niso pa ustrezali za* htevam Andrejevega dela. Za inscenacijo se je zanimal tudi slikar Stepančič iz Trsta. Arhitekt Spinčič je tudi zasnoval več osnut* kov, njegova soproga pa osnutke za kosti-me. Večina teh naičrtov je konstrukt i vis tič* na in premalo ustreza značaju »Crnih mask«. Nekaj ilustracij k temu delu je po* skupil napraviti tudi slikar Ivan Čargo.
Andrejev zahteva v svoji knjigi že v prvem dejanju sSno mnogo razkošja in barvnega razgiban j a. Tako n. pr. se mora vse bleščati v zlatu, v jarkih barvah mo» zaika, v nežni prozornosti barvastih stekel. Na levi in deloma v zadnji steni so tri vi* soka, napol gotska okna, ki to na polovico zagrnjena s težkimi, z zlatom sitimi zagrU njalL Ob zadnji steni je dvojna vrsta mra* mornatih stebrov, na katerih sloni gornji del poslopja. Na desni se vidijo ogromna vhodna vrata. Nasproti gledalcu se maha* j a jo široke mramornate stopnice z masiv« no, skulpturno balustrado. V višini mra« mornatih stebrov zavijejo stopnice na des* no, kjer se nahajajo drugi prostori. V dvorani se naglo vrše poslednje priprave za maskarado.
Tem in drugim zahtevam se bom sku* šal kolikor mogoče prilagoditi, kajpak ko* Ukor dovoljujejo odrske in tehnične raz* mere. Dogodki se vrše nekako okoli 13. sto* letja. Okolica je gotska, a muzika in drama sama sta po svoji grozi čisto ekspresijom* stičnega značaja. V statične gotske oblike bom spravil dinamiko edinole v slikarijo gotskih oken, v lučno igro in kostime mask.
V glavnem se bodo nudile občinstvu tri slike: dvorana, kjer se vrši mask ar ada, knjižnica v grajskem stolpu in prizor ob mrtvaškem odru. Najtežje vprašanje, s ka* terim se še vedno bavim, je vprašanje po* žara in zrušenja gradu na koncu.              —Jfc.
Reorganizacija poštnega prometa v Sloveniji
K preureditvi erarnih post v pogodbene. — Mnenje gospodarskih krogor. — Nujna potreba nove    razvrstitve    pogodbenih
pošt.
V <Sđužfoenih Novinah* z dne IS. februarja L 1. je bil objavljen odlok ministra pošt in brzojava po katerem se ima v celi državi 207 post deerartzirati, kar pomeni, da se imajo iz državnih izjpremenitl v pogodbene poŠte. Od teh 207 post odpade 76 poŠt, torej nad ena tretjina, na področje poŠtne*a  ravnateljstva, v  Ljubljani.
Število vseh poštnih uradov v Sloveniji znala 364, od katerih je bilo do 18. februarja 164 državnih. Z omenjenim odlokom je bilo 76 spremenjenih v pogodbene poŠte tako. da ostane še nadalje erarnih 88. O tem ukrepu ministrstva poite in brzojava razpravlja v »Trgovskem listu* tajnik zbornice TOI g. Ivan MoboriČ podrobno ter ugotavlja med drugim:
Od deerariztranih ima 70 uradov br-zajov, odnosno telefonsko centralo m samo
6   uradov je brez brzojavnega in telefonskega prometa. Po Številu deiovnih enot pa presega od deerariztranlh 76 pošt pri 69 uradlb število delovnih enot 15.000, torej ma!csfrnamo po pravilniku dopustno mejo. Zato je ukrep poštnega ministra samo pri
7   poŠtah, namreč pr! JurSincib. Križevcih v PrekmuTju, Moravčah, Planini pri Rakeku, Ptujski *rori, StmiSču In Ločah pri Poljčanah, v skladu s pravilnikom, pri ostalrh pa v nasprotju z odredbami pravilnika.
Nastaja torej neobhodna potreba, da se pravilnik izprerneni in dopolni s ponovno razvrstitvijo pogodbenih pošt v razredne sfcapme in sicer tako. da se za pošte nad 13.000 delov, enot pa do 70.000 določil novi razredi in tudi delovnim enotam in prometu primerni prejemki poštarjev. Ta reme-fjwa Je nujno potrebna še predno se razpiše oddaja deearrzrranrh poŠt. kar se rma
zsoditi. !\akor čujemo, že najbJije dni. Ako se bo razpis oddaje izvršil na podlagi dosedanje razvrstitive, potem bodo največje pošte, kakor so v mestu MetHki, trgu Velenju in St. Jurju. v BetHncih, PolJ-Čanah in v Šmartnem ob Paki razpisane za malenkostne vsote od 12.000 do 24.000 Din. za katere ne bo mogoče prevzeti tako velikih uradov in vzdrževati prometa v redu. Pomislimo, da še nahaja na teh poštnih uradih večje Število nameščencev uradniških kategorij, dnevničarjev in slug, ki vsi skupa? danes komaj zmagujejo naraščajoči poštni promet in katerih prejemki znašajo 2- do 3-!<Tatno vsoto tega. za kar bo sedaj dotična pošta kot pogodbena razpisana v oddajo. Pogodbeni poštar, ki bo prevzel :ako poŠto, na kateri ie bilo dosedaj zaposlenih 4 do 5 oseb. bo Z nagrado borih 1000 do 1500 Drn mesečno komaj kril izdatke za svojo osebo in ne bo mogel namestiti niti vzdrževati poleg sebe še drugih nameščencev, ki so bili dosedaj v teh uradih zaposleni. Taka redukcija osobja, \\ mora neizogibno na deera-riziranih poštah nastopiti, pomeni veliko težkočo za trgovski promet, ker se poslovanje ne bo moglo vršiti v dosedanjem obsegu. Zastoji in neprihke, zakasnitve, izguba časa za stranke je torej brezdvom-na posledica tega ukrepa, ako se pravihvk pravočasno ne izprerneni.
Kolikor nam je znano, se je tekom lanskega leta za gotove pogodbene poštne urade na Hrvaškem preko določb pravilnika, dovolilo individuelno posebne višje prejemke baš z ozdTom na veliko število delovniti enot in denarnega prometa. Srna-tramo, da imamo pravico reklamirati enako postopanje tudi za naše pogodbene po-
šte v Sloveniji, da se .rim vsaj kolikor toliko omogoči, da ostane poslovan :e uradov na dosedanji višini. Ta zahteva ie tembolj utemeljena, ker gre tu za velike dohodke, ki jih ima država iz poštnega regala, ker se upravlja in posluje z mHiionskimi zneski državnega denarja in ker srr? končno za interes poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, katerega brezhibno iunkcijoniranie je eden od najvažnejših predpogojev za  uspešno gospodarsko delo.
Razmere v javni kuhinji Delavske zbornice
Iz uprave javne kuhinje Delavske zbornice amo prejeli:
Val list jo našo kuhinjo včasih tako hvalil, da nas je bilo te prevelike naklonjenosti skoro strah. Zato vam ne moremo zameriti, ce ste dali zadnji Čas nekaj prostora tudi kritikom nase kuhinje. Seveda je javna diskusij* o kuhinjskih zadevah vedno zelo kočljiv« stvar. To so poznali ie stari Rimljani in tudi mi bi najbrž rekli ž njimi, ako bi zaslišali kritike vseh 300 naših abonentov lesignirano in obupano: d? gustibus non est diaputandum. Vsekakor bi bilo treba za to posebnega časopisa, toliko bi se te stari nabralo, Če bi hoteli biti res vsestranski.
Zato bo menda še vedno najboljša pot za pritožbe pritožna knjjga, ki je nismo odpravili, in po abonentski sosvet, kadar stopi ta v funkcijo (kar se za enkrat radi bolezni gospodične voditeljice še ni zgodilo). Seveda tudi ta organ vsem pritožbam ne bo mogel ustreči, saj pravio, da ie Bog ne more vsem ustreči. Ko smo razposlali zadnjič vprašalne pole, nam je svetoval en obiskovalec: — Kuhajte knedle opoldan, kuhajte knedle zvečer in če treba tudi zjutraj! Komur ni prav, naj gre pa v Union! — Kaj bi rekli drugi naši kritiki, če bi se kuhinja res ravnala po tem receptu?
V   ostalem pa bi bilo prosili razne naše kritike za mnogo več potrpljenja. Skozi na-So kuhinjo gre zadnje čase nad 700 oseb, do 300 rednih abonentov in nad 400 brezposelnih, ki prihajo po čaj. Vsak, kdor pozna naše prostore, nam bo rad priznal, da se takemu navalu ni lahko prilagoditi in da ni čudno, če kak dan ne gre vse, kakor bi želeli. Pri vsem tem se imamo boriti tudi mi z zimskim časom, mrazom in boleznijo ia z drugimi začetnimi težavami, ki so pri črti, ki gre od 30 na 300 abonentov za vsakega razumljive. Vse to pa so začasni nedostatki.
Ko odpade čajna akcija, bo ie znatno bo-te. Ko se stabilizira osobje, pa bo popoln red.
Mnenja smo, da o-gronrna većina abonentov vse to uvažuje in da je njih splošna sodba o kuhinji še vedno ugodna, saj število abonentov v splošnem še vedno raste.
Ukrenili smo tudi vse, da bodo ljubitelj] močnatin jedi pomirjeni!, čeprav ne prikrivamo, da so bile močnate iedi res v nevarnosti. Pa ne radi nevošđjivosti, ampak zato. ker je z njimi mnogo d<eia in ker nam vzamejo najboliše moči. ii jih na drugi  strani krvavo pogrešamo.
Mislilo, da lahko s tem javno diskusijo zaključimo.      _____
Skladatelj Messager umri
V      nedeljo je umrl v Pariza znani skladatelj Andre Charles Prosper Messager. Rojen je bjl 30. decembra 1853 v Mon-tkicomi. Študiral je cerkveno jdasbo v Parizu in 1. 1874 je postal or-ganist. Prvi veliki uspeh je dosegel s svojo sMonijo, za katero je dobil zlato kolajno društva francoska skladateljev. Leta leM je postal ravnaterlj Komične opere v Parizu, pri kateri je ostal do 1. 1903. Med tem je dirigiral tudi v Londonu in sicer v gledališču Covent Garden. Leta 1907 je postal skuipno z Brousseau-jem ravnatelj Velike opere v Parizu, kjer je deloval do 1. 1913. Leta 1919 se je vrnil h Komični operi, Icier ic deloval kot kapelnik do leta  1920.
Največji irspefe je dosegel Messager z raznimi baleti in operetami, poleg tega je pa kornponiral več oper, med njimi »Madame Chrvsantrieme«, »Dra-gonci Njenega Veličanstva«, »Beatri-ce« M, Kot skladatelj je bil zelo pro-chifctiven in s svojimi deli je zaslovel tudi v inozemstvu.
Smrt ravnatelja bmskega gledališča
V oedalio k v Brnu podlegel hripi, kater: 6C je pcždražJa še plačnica, ravnatelj tameš-njega   Narodnega   sledal&ia   Fraitt&ek   Neamaiui.
Neuraatin je bil «4en 16 Junija 1874 v Pfe-rov-u. V sodo je bodil v P*ostefc>vu in kasneje v HrudmiiL Nato se je pa posvet r! glastri. katero j« itudunal na ko«seTva;op*u v Lg»kem. Sodelovat! }e kot kore|>eator v Ha-mbursu in v Karlsrnbe. od koder »viraio tudi njegovi tesnejši stđu z J. B. Fcxrsteniem- Kot kapelnik te M na raznih mant&h odrih, od leta 1904 dalj« ie U drugi kape krik na traricfurt&ki one-ri. IV> prevratu k bil po Janačkovi uslugi imenovan ta operne«* &e*a Narodnega gleda-!i4ča v Brnu, kjer ie ket tak deloval do aprila 1. 1929. Po odbodm daretaorja štecfaa le bil imenovao   za   direktorja   Narodnega    gledališča.
2 n$im ije legel v grob eden n*jV1: radar-imt ceStofc glasbenikov, pedascoov to kapel-afepv. H—m Je bil priznan kotnpocis:, ki K afaoti v mtajKb Mah ustvaril več nameoite]-tih del Tmm njecove onere so »Ljubi rnkanje« (MAovaaž) »Jesenski vinar« (Ocvnokce). »Sestrice Caracci« k4- Nekatera njegova dela so z nJftiin uspehom igral co ranah odrih. Skom-pooJrtJ }« tudi veC komadov za balet, najboljša afecova vofcataa konpogidla pa Je nedvomno »V«har« (Boofe) ic za moike zbore »Poletna noč«. Poleg tega je skotnpooiraJ tudi več pesmi in melodramo »Pas«, dofltm Je komorno gfaseo obogatil $ aoko »Moravska rapsodija« in raznimi druginu  deti.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Razpoke, popokanje kole in rdeče
lise  bi   pokazilc   najoćarljivejlc
obraze, ce bi jih
CRfcME SIMON
blagodejno ne obvarovala.
Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo
plast ženske koie pred *olnc«m, vetrom,
hladom in mrazom.
PUDER & MILO SIMON - PAJUS
Žena, ki je rodila že 18 otrok
Brivskemu pomočniku Muštri v Zagrebu je rodila žena v dren letih  5  otrok.  —  S  prvim  možem je imela žena 13 otrok.
V Zagrebu, v Jurjevski ulici, e vieru1 rodila žena brivskega pomočnika MuStra trojčke. Ta dogodek je povzrovil sen^acJio po celi Jurjevi ulid in je bi! predmet razgovora vse okolice. Zelo ves j', z s b:l dogodka sam brivski pomočnik Muštra. Ob tej priliki je treba omeniti, da ;e lani žena rodila dvojčke, ki sta hirava in se lepo razvijata. Brivski pomočnik ie Uko v dveh letih dobil 5 otrok. Za ta izredni dogodek se je zanimal tudi župan di. Srkuij, 'si je takoj nakazal rodbini orivskega pomočnika denarno podporo. Tro'čke ^odo spre-jeii v mestni dečji anrbulatiij, ker rh mati sama ne more dojiti.
Srečno mater trojčkov :© seveda obiskal zagrebški novica1*. V Jurjevski ulici It. 9 ga :c sprejela brivčeva teta sa. But-kovič.
—   Vi ste novinar, ka"* ne? Vem. zakaj ste prišli, videti hocV.e naše troičke. Boste videli, kako so srCkani.
Stara teta je novinaria pc'Inla skezi dvorišče in po *tip;vcah v drug.) nadstropje v malo siromis.15 sobo s posteljo v temnem kotu. Na posteln ie lefara bleda žena. ki so ji vz ačl Žarile od veselja in sreče. V sobi je biU tudi babica, ki je novinarja predat w:la srečni materi. Ob postelji je staJ tudi že zastopnik socialnega oddelka mestnega poglavarstva, ki se je ravno poslavljal.
—   Ne bojte se, gospa, vse bo dobr?, obvestil bom poglavarstvo o izrednem dogodku in ono bo že skrbelo za dečke.
Ko je zasto-pmk sodialnega oddelka odšel,  so  novinarja   nafrovorrle  tri  ženske
in rrru začele pripovedovati o srečnem dogodku.
—   Prvič sem se omožila leta 1»5. — je izjavila mati trojčkov. S prvfm rmiem sem imela \3 otrok, od katerih * • trije urmii. Leta lfcJO mi je mož rbo!e! n i pomočjo svoje bčerle Adele sem t-ama vz<irževala  bolnega  moža  sfcotro  5  let
Z  Adefo, — mati je pokazala na mlado ge*po, stoječo ob poatelri, —  rva delali noč ia das ter zaslužili za bolnega moža m d' set  otrok.    Bila   §«n   perica   pri   pokojnem Stjepanu ie Pavlu  Radidu  in popoldne  pri i-aknjem obiak ge. Marije Radieeve. Po petletnem  bolehaš ju  mi  ju  prvi mol umrl   in lota  1926 sem se drugič  omožila  ter dobila zop*4 dva otroka.    Zadnji i« bil tor«i    p*»t najsi i, T&tevsi tri umrle, tako da jih  imam sedaj s trojeki, ki sem Jih dobila vreraj, kur 18.
—   Kako je potekel pored?
—   Zelo aem trpela. Res strasno je bila, je pripomnila babica, 25. febrnar b© yo«pe Mufctri dolgo v spominu.
—   Kako se sedaj počutite.'
—   Ne slabo, toda itraano me boli hrbet Babica   in zdravnik  sta  mi   lajšal*  bol#^n* in zato sem jima hvaležna
—   Kje so pa drugi  otroci.'
Povsod jih je dosti. Hčerka Adeia J« pri meni, kakor tudi sin Kraocek. tam ▼ vozičku pa leti Ivica, ki bo drugi m se se dopolnila kto dni. Drugi otroci so pa pri sorodnikih v Slavoniji. Sama jih ne morem vzdrževati, kar moram delati, pri tem mi pomaga hči Adela. Živimo slabo, ali vendar še nekako gre. Jaz se vedno perem pri Ra-dioevih in delala aesn do aadzffega.
Še en Prpicev pajdaš pod ključem
Po Liki je kradel živino Joco Orešć*nin, Id |e bil tudi člao Pr-pićevc tolpe« — Tat je oškodoval   kmete   za   1   ndUfon   Din.
Kakor v mnogih drugih krajih, so se tudi v Kordunu po prevratu pojavile raz* bojn ške tolpe, ki so morile ljudi in plenile. V Kondunu se je doslej skrival nevaren tat, ki so ga orožniki že šest let iskali. Posrečilo se mu je z spretnostjo in s po-močio številnih sokrivcev rzogmti se zasledovanju Tat je opravljal svoj posel večinoma v okolici Petrinje, Ogulina in Oo-spiča, torej predvsem v Liki. Tajinstveni zločinec je bil špeci?ah"st za tatvino živine. Ni bilo dneva, da ni iz kake liike vasi izginila ovca, koza ali svinja. Ker se tamošnje ljudstvo preživlja večinoma z ovčerejo, so te vrste tatvine razburile tamošnje seljake, ki so začeli postavljati noč in dan straže ob hlevih. Tatvine so prijavljali orožniškim postajam, ki so tatu zaman iskale. Zas'edovanje zločinca ie bilo tem težje, ker nihče ni videl, od kod ie in kako se piše. §cie po štirih letih se ie zvedelo, da je to zloglasni Joco Oreščanin. kmet iz Peščenicc pri Virgirrmostu. To >e bilo leta 1923 in tedaj j© bila v poliernskem glasniku objavljena tiralica, s katero se bila obveščene vse oblasti, naj OreSČanma takoj aretirajo.
Orožnis~ke postaje v Liki so storile vse, da končno ujamejo nevarnega tatu in da odkrijejo njegov brlog. Toda vse je bilo zaman. Oreščanin se je spretno skrival in ko je tet ali oni    orožniški postaji    uspe4o
zvedeti, kje je njegov brlog, tata naslednjega dne na dotKnem kraju ral bilo več Oresčanin je !me4 sokrivca, ki so ga točno obvescah o namerah orotnrkov Hi znal je zabrisati za seboj vsak sled. Zasledovanje števiroiii orožoiskin patru! OreeČM-m na ni motilo v nadaljnem izvrsevartru njegovega rtočtnskega poktica Naposled je orožnrsko poveljatv v Zagrebu sestavilo posebno četo. ki je Oreicaniiu neprestan > zasledovala. Ttt se pa rudi za to ni zmenil in je kradel ie naprej. Sel« po dveti ler*h so ga orožniki prfjeh"  v  Virginmostu.
Vest o aretaciji nevarnega tatu se ;« razširita kmalu po vsej Lik!. Seljeki, Vi so se zadnja leta vedbo bali z« svojo živama^ so si oddahnfli, ko so zvedeli, dz je aretiran Oreičaiun. ka jim je skoro lest let kradel živino hi kateremu nihče n: mogel do živega. O Orefcčanovi aretaci]*! le brlo tako) obveščeno rudi zagrebško orožni**o poveljstvo, ki mu gre največja zasluga, da je resilo Liko nevarnega sdocanca. ki je VI svoječasno tudi član Prn-deve tolpe.
Oreicaane bodo uočfli sodUčn v Petrinji, kjer z največjim zanimanjem pričakujejo glavne razprave, am kateri bod 9 pri&i. vsi Oreićaniaovi greti na dan. Ore-ščanfo je izvršil nad 100 večin ^ manjim tatvtn in napravi! tffktm kmetom okoli 1 rrrirljona Drn Ikotie.
200.000 frankov za ponesrečeno lepotno operacijo
Poročali s-mo že o senzacionalni tožbi, ki jo je vložila lastn.ca uglednega pariškega satona proti nekerrvu pa-riškermi kirursrn. Lastnica ie zahtevala pol milijona frankov odškodnine, ker se ie lepotna o«peracija. kateri se j© lani podvrgla, ponesrečila in ker so ji moral: radi zastrur>Vienia krvi amputirati  nogo.
Mod:stka je bila zaročena in bi se morala v najkrajšem času poročiti. Bila je sicer čedne zunanjosti, samo nože so k> zelo kazite Zdek) se ji je, da ima predebela meča in tega mnenja so bili tudf drug . Toda ženska za leooto vse pretrpi in tako je modistVa sk!e-inla podvreči se ooeraciji. Sla le k slovečemu parškerrru kirurgu, ki je izvršil že več lepotnUi ooerac'i in zahtevala, naj ii noge operira. Kirunr. se je sprva operaciji odločno uoiral. češ da ie zeHo nevarna. Ker pa mod**tka !e ni odnehala, je operacijo ritkiral. Posledice so bile katastrofalne. Pesna noea je močno otekla in se zabela gnojiti. Ker se je bilo bati zastrupljenia. je moral zdravnik noen amputirati. Res sreča v nesreči je bila. da ji ni operiral obeh noc naenkrat
Te dni je $od*e astkavtuki oteo-dSo na 200.000 frankov odškodnine. Sod'^Sče je motiviralo obM^>dbr) s tem, da je bil zdravnik že v traKrtku, ko je operacijo riskrrtl, odkovror©n za vsa) erventue}ne f>o«le<rKe. Operacija iz zdravstvenih ^rw ni bila potrebna. Ce je modistka zatrjevala, da irvrSi samomor, če je ne operira, dokaane to, da ni brla več normalna in da bi bOa morala k rjsihrjatru. ne pa H ki« mrgu._____
£Be/ežnica
Kaledar. Daaea: Sreda, 27. februarja  ld»,  kate-hčani: Leasider; pravoalavrai: ti. februarja: Avksentije.
Daaaaaee prireeUtve. Drama.   >Vdova  Ros!jraka<  C Opera: >ZaljQbljeD v tri oraaiet. Kiae Matica: »S kanokamero okoli svetac. K i b« Ideal: 5 Na daljnem oreenu«.
Detarae lekarne. Ifeae*:   Leuatek,   Rea^ra   oaata.   Bebinc, Rimska cesta.
_ Sleleeae ir LBF-a. Se>a uprareefa odbora se vrli * cetrtak Ca februarja ob 20. uri v damekem salonu kavarne Emeoa. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se seje radi   vainoati  gotoeo  ud s leta.  —  Tajnica.
Štev   48
»SCOVENSKI    VARODr  dne  27. februaria  1029.
s^rsri  X
Dnevne vesti.
—   Iz prosvetne službe. Z zadnjim ukazom prosvetnega ministrstva so napredovali učitelii meščanske Šole v Šoštanju Josip Lekse in Karlo Hirar - Pavel, učiteljica v Ljubljani Ana Hitzl, učitelj v Tinjah Josip Tomažič, učiteljici v Mirni peči Marija Galc učiteljica v Podgorici Angela Gale, učiteljica v Podgorici Angela Gospodareč, učitelj v Celju Blaž Lah. učitelj v Lahkem Pranj Gruden. učitel:ica v Sinjem vrhu Pora Jutraž, učitelj v Leskovcu Prane larkovič in učiteljica v Murskem Središču   Nevenka   ^imunič.
—    Napreden a uj»> profesorje*. Napredovali so profesor realke v Ljubljani Franc Dolžan ter [>nfo»iria I- Hržavue gimnazije t   LiubVani   Anion   Sovre   in   Ernest  Tamee.
RajTrlinTlirii ukaz o odlikovanju. l"k«*z o odlikovanju vpokojenega oblastnega •oiakega nadzornika v Ljubljani Franja Ga-br^ka / redom sv. Save IV. stopnje j«? razve Ijs vi j en.
—   Poziv vpokojenim rudarjem. Rudarsku glavarstvo v Ljubljani poziva vse rudarje vpokojence, katerim so bile že priznane pokojnine od sedaj v kraljevini Italiji ^c nahajaiočih bratovskih sklad nI c, pozneje pa radi bivanja v kraljevini SHS ustavljene, da mu čimpreje javilo Ime, bivališče. kraT :n leto rojstva, ime bratovske skladnice, dobo članstva, dekret priznan'a, znesek in čas ustavitve pokojnine. Rudarsko glavarstvo bo na podlagi čl. 27—?9 nettunskih konvencij posredovalo, da se izplačajo zaostanki in nadaljni obroki redno izplačujejo.
»nadna *inrt podra^natelja Kreditnega ■»Tuda g. i^rka. In Brucka ob Muri je prispela danes vest, da je tam nenadoma preminul pod ravnatelj Kreditnega zavoda za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani g. Rudolf S a r k. pokojni je baje ie več let bolehal na raku in to ea je tako potrlo, da je obupal nad življenjem, podrobnosti njegove nenadna   smrti   še  niso  rnane.
Tujski promet v našem Primorju. Trgov nsko   ministrstvo  je   poslalo  vsem   kopalcem  :n  hotelom  v   Primorju   nove  for-nii'ar'o     ra   \ pi sova nje     letoviščarjev.     S > teh formularjev bo mogoče v bo-rčno statistiko o tujskem pro-\   našem  Primorju.  Podatki  se bodo UoSUia!      vlakih     10 dni.    Lani   te r>osetilo Solit   32.M5   tuicev.   Dubrovnik   35.161.  Hrvatsko  Primorje 42.906.
Finančna direkeija v Liubliani objavlja uradno: P, odločb finančnega nri-nistra z dne 25, januarja 1929 posredujejo izplačilo kuponov S jn 7 odstotnega državnega zunanjega (Blairovega) posodila od obvezn:c serija «A» :n «B» vsem lastnikom, ki se nahajajo na teritoriju naše države, davčne uprave. Na :o se lastniki ime-novanih obveznic opozarjajo s pripombo, da se morajo kuponi oddati davčnim upravam s prijavami v duplikatu, v katerfh treba navesti serijo in številko kuponov in  njihovo  vrednost  v dolariih.
—    Žigosanje vžigalnikov podaljšano. Monopolska uprava je odredila žigosanje vseh \xigalnikov kot monopolskih predmetov. 2igo5-inje *e vrši brezplačno. Ker mnogi svojih vžigalnikov Se niso dali žigosati, je bil rok podaljšan do \. marca. Kogar za-lote oblasti po 1. marcu z nežigosanim vžigalnikom, bo kaznovan kot tihotapec. Od vsakega nežigosanega vžigalnika bo treba plačati 250 Din globe.
Zeleiniška tarifna konferenca. Železniška ta rima konferenca, ki j,e bila rčeraj <J opoldne otvorjena na ljubljanski direkciji, je dane« dopoldne nadaljevala svoje delo. Konferenci predseduje češkoslovaški delegat min. svet. g. Vo.teh Kocourek. Italija ee konference ne udeležuje, ker ni intresirana na vprašanjih, ki jih konferenca obravnava. Glavni predme! konference tvorijo tehnične podrobnosti direktnih tarifov, ki se nanašajo na prevoz blaga iz jugosloveoiskih pri-Manišč preko Avstrije in Madžarske na Češkoslovaško. Konferenca bo danes popoldne z a kij učena. Delegati se zvečer udeleže v operi predstave >Zaljubljen v tri oranžec. Z nočnim dunajskim brzo vlakom večina delegatov   odpotuje   iz Ljubljane.
—   <ObllIč» v Pragi. Po uspešnem nastopu v Čeških Budjejovicah in Plznu je orspelo beograjsko pevsko društvo »Obilic« v ponedeliek zvečer v Prago, kjer je bilo navdnšeno sprejeto. Na kolodvoru so pozdravi' beograjske pevce zastopniki Prage, pevskih društev, dijašrvo in jugo-s'.ovenske kolonije. V čakalnici so pozdravili goste zastopnik prosvetnega ministrova, mestne občine. Češkoslovaške - fu-goslovenak« lige. pevskih društev in akademskih organizacij. V imenu Jtrgosloven-ske ko'onije  Je izrekel dobrodošlico hono-
;rn: konzul Bradanovič. Za pozdrave se je zahvalil vseučilišči prof. dr. Stanković*. Včeraj zvečer je priredil <Obili6» v Smetanovi dvorani koncert, ki ga ie sprejelo praško občinstvo z nepopisnim navdu-š:n:em.
Poštna hranilnica, podružnica t Ljubljani bo prodala potom javne ofertalne licitar ije 36 zavojev frankiranih dostavnic iz 1. 1923— 25. Pogoji in materijal so na vpogled viiak poslovni dan med uradnimi urami v prometni  upravi  Poštne hranilnice.
—   Oddaja   zakupa    buHeta    na  postaji
.Medjedja se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 11. marca t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani).
—   Iz 'Uradnega Usta*. <Uradni list* It. IS. z dne 19. t. m. objavlja zakon o dopolnilnem sporazumu, sporazumu podpisanemu v Rimu 27. januarja 1924 o ureditvi prometa, o sporazumih za izvrševanje sporazumov o Reki, podpisanega v Rimu 27. januarja 1934, za izvrševanje odredb iz mirovnih pogodb, o srbskih pravoslavnih cerkvenih občinah na Reki, Zadru in Pero-ju, o srbski pravoslavni cerkveni občini v Trstu; o dopolnilnem sporazumu o odredbah, k! se nanašajo na obmejni promet ter
so obsežene v prilogi E k pogodbi o trgo-vieni in plovidbi. sMenjeni med kraljevino SHS in kraljevino Italijo v Beogradu 14. julija 1924 in o sporazumih o turistovskem prometu v obmejnih conah, o razdelitvi prejšnjih avstrijskih podmorskih kabljev med kraljevino SHS in Italijo, ki so bili podpisani  v Nettunu 20. julija  1925.
—  Razstava v Barceloni. Ministrstvo trgovine in industrije obvešča, da je španska vlada odobrila 50% popust na pristojbinah za vidiranje potnrh listov interesentov, ki se nameravajo letos udeležiti razstav v Barceloni in Seviii.
—  Kreditna in konzumna ladruga privatnih nameščencev t Zagrebu. Na inicijativo Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije je bila pokrenjena akcija za ustanovitev kreditne in konzumne zadruge privatnih nameščencev v Zagrebu. Zadruga bo skušala t boljša t i gospodarski položaj članov s tem, da jim bo dajala posodila za nakup življenjskih potrebščin, da bo nabavljala in razpe-Čavala med svoje člane razne porebščine, da bo posredoval za kolektivno zavarovanje svojih članov za shičaj smrti itd. Zadružni deleži so po 200 Din in ee lahko plačujejo v 10 mesečnih obrokih. Trgovinsko ministrstvo  je   pravila  zadruge  odobrilo.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. 2e včeraj je v Ljubljani in v Splitu deževalo. Lepo je bilo samo v Sarajevu, drugod pa oblačno. Maksimalna temperatura je znašala včeraj v Splitu 12, v Zagrebu 11, v Ljubljani 8.8, v Mariboru 8, v Skoplju 6 stopinj. Davi le kazal barometer v Ljubljani 757, temperatura ie znašala 1.5.
—   Smrtna kosa, V Trbovljah je preminul br. Janez G r i n t o 1, bivši Član Sokola I na Taboru. Zemeljske ostanke polože isto-tam  k večnemu  počitku.  Blag  mu spomini
—  S pestjo po efcesu. V ljubljansko bolnico so prepeljali 221etnega mizarskega pomočnika Jakoba Novaka iz Celja, katerega je med prepirom Jurij Miško s pestjo udaril po desnem očesu. Poškodba je zelo nevarna.
—   Zopet z as t ru pijenje s plinom. Iz Su-botice poročajo o nesreči, ki jo je povzročil plin, ki je uhajal iz pokvarjenega plinovoda. V neki pekarni je Btanoval delavec Stjepan Zida z ženo in štirimi otroci. Predvčerajšnjim so jih našli nezavestne v stanovanju. Ker je v sobi smrdelo po plinu, je bilo lahko dognati, da gre za zastnrpljenje s plinom, policija je poslala v stanovanje komisijo, ki je ugotovila, da je na cesti pred hišo počila plinska cev in je plin uhajal skozi zemljo v delavčevo stanovanje. Poklicani zdravnik je spravil delavca in tri otroke k zavesti, ženo in enega otroka so pa morah* odpeljati v bolnico, kjer se borita s smrtjo. To je Že druga nesreča s plinom v Subotici. Oblasti so ukrenile vse, da se v bodoče take nesreče preprečijo.
—   Zcu-ka. vodja razbojniške tolpe. Iz Baske Topole poročajo, da v topoiskem okraju že dolgo pleni nevarna razbojniška tolpa, pred dnevi se je posrečilo ujeti enega člana te tolpe. Neka Jovanka Papp i u dva njena prijatelja Siti iz Baske Topole in Kovač iz Subotice so se odloČili, da oplenijo bogato vdovo blizu Topole. Jovanka se ;e preoblekla v moškega in vdrla v vdovino stanovanje. Vdova je pa roparje opazila, se 6plazila skozi zadnja vrata na dvorišče in napadla roparko, ki je ravno lezla v stanovanje, s sekiro. Udarila jo je močno po hrbtu, da je Jovanka obležala nezavestna pod oknom. Vdova je klicala tudi na pomoč in priklicala sosede, katerih so se ropar;i ustrašili in pobegnili. Ko so ranjenega razbojnika pripeljali v bolnico, so videli, da je ženska preoblečena v moškega. Jovanka je priznala, da je bila poglavar razbojniške tolpe, s katero je že dolgo plenila in ropala po Vojvodini. Zdi se, da bomo dobili po kolu gorskih tičev še kolo gorskih tičk.
VALČKOV VEČER
dne 2. marca 1.1. na Taboru za stare in mlade    35,
—     3000 delavcev gre iz Vojvodine v Nemčijo. V Novi Sad je dospel zastopnik ministrstva za socijalno politiko g. Krmpo-tić z delegatom nemške gospodarske centrale g. VVeiserjem. Nemški delegat je prišel v našo državo po delavce, ki bodo zaposleni v tekoči sezoni kot poljedelski delavci v raznih krajih v Nemčiji. Nemčija bo najela okoli 3000 naših poljedelcev, predvsem iz Vojvodine, ker so poljedelske razmere v Vojvodini podobne razmeram v Nemčiji in ker je v Vojvodini največ brezposelnih poljskih delavcev.
—   Morilca Marije Horvatićcve aretirana. Včeraj popoldne sta bila aretirana Rudolf Kranjčec in Dragotin Zanjko, ki sta bila osumljena, da sta na zverinski način umorila starko Zofijo Horvatičevo. Osumljenca je aretiral neki zagrebški detektiv, ko sta korakala pri botaničnem vrtu. pri zasliianju sta izdavila, da sta bila na dan umora popolnoma pljpna in ne vesta, kaj sta podala. Spominjala se samo, da sta se s Horvatioe-vo prepirala. Kaj se je potem zgodilo, se ne spominjata več. Zasliševanje zločincev je trajalo ves dan. Policija je hotela zvedeti vse podrobnosti strašnega umora. Po dolgem zasliševanju sta zločinca priznala, da sta umorila starko. Ne vesta pa več, kako sta . o ubila. Vesta le, da sta jo udarila z motiko po glavi. Zagrebška policija le zverinska morilca izročila orožnikom, ki »o ju na kraju zločina še nadalje zasliševali, po končani     preiskavi   bosta   izročena   sodišču.
—   Zagreb bo kmalu eei&eea nega. Zagrebške ulice čisti sedaj nad 1200 delavcev. Kopljejo zamrznjen eneg in ga odvažajo. Tako bo mestna občina preprečila poplave na zagrebških ulicah, ki bi nastale zaradi hitrega kopnjenda snega. Čez nekaj dni na zagrebških ulicah ne bo več snega.
—  RaibojaUki napad na cesti. Sinoči je korakal proti domu po Vlaški ulici v Zagrebu Čevljarski pomočnik Bogomir Cantpnlka, stanujoč v KaČičevi ulici. Ko je prišel na vogal Praškov i ee ve ulice, sta ga nenadoma napadla dva mladeniča. Eden ga je udaril tako močno po nosu, da se je zgrudil nezavesten na tla. Nezavestnemu pomočniku sta napadalca slekla plašč in »bezala. V pisaču je bi tudi potni list na pomočnikovo ime, ki mu ga je izda če&oslovafLi konzulat Ko se ie Čampulka zavedel, j* o dranem napadu takoj obvestil policijo, ki drzna napadalca išče.
—   Umor auns ▼ tajnesUni Ostre**, hi Podgorice poročajo, da je v Crni gori vzbudil senzacijo in ogorčenje umor neke nune v samostanu Ostrovu v bližini podgorka. Pred dnevi je bila v tem samostanu ponoB umorjena nuna Marija Plamenac. Ba 90 let je živela v samostanu in se ie pepel—■ odrekla posvetnemu življenju. Uttrala J« velik ugled in je bila zelo prijubljena, ker je rada podpirala slromaftno deco, ilorflao se je splazil v nunino sobo in jo udaril s topim predmetom po glavi. Ofclastt doslej morilca  še niso izsledile.
—- Ko razsaja nripa. skrbite, da z npo-rabo Franz-Josef-creaCice večkrat temeljito očistite želodec fn čreva.                    1-L — V slučaju zastruptjeaja, povzročenega po pokvarjenih jedilih, kakor tudi po aBcoftohi. nikotinu morfiju. oDštu. koxalnu ie vrorabca naravna »Franz Josefova« rrencica bistven orinomoček. ZdravnUka strokovna deta navajajo da pri rastnrpl)enru s svincem, staronreizkuSena »Franz Joselova« voda ne odoravi samo trdovratno zaoeko, temveč da učmkuie rud* kot specifično oToasTed-stvo. Dobi se v vseh lexunah. droreritah in špecerijskih trgovinah.                         1-L
Iz Ljubljane
—lj Zaznamovani. Med starimi Ljubljančani je vzbudila splošno mri Imanje vest, da so zaceli stare orjake-kostanje v ZieuM obrezovati. Večina Ljubljančanov je odlično proti temu, da bi se kostanji obrezali Živahni so tudi razgovori o Plečnikovih načrtih glede izpremembe sedanje oblike >Zvezde:. Včeraj popoLdce in danes zjutraj pa so mnogi Ljubljančani, ki hodijo skozi Zvezdo po opravkih, začudeno opaaiH, da so mnogi stari in tudi mladi kostanji >m-znamovanic z belimi lisami. Teh »zaznamo-vancev< je 94 in se nahaja>o okoli bivšega Radeckvjevega spomenika, sredi >Zveztle< in ob prehodu v smeri proti državni realki. Vsi   >zaznamovanci<  bodo  posekani.
—lj Začasna satvoritev spodnjega dela »Zvezde« od >Slovenske Matiee< do WeMove ulice. Mestni magistrat ljubljanski opozarja občinstvo, da bo radi preprečitve event. nezgod spodnji del >Zvezde<, t j. od >Slo» venske Matice« do Wolfove uliee v prihodnjih dneh in sicer od pol 8. do pol 12- ure dopoldne ter od 1. do 5* ure popoldne za pa sante zaprt, ker bo ondi mestno vrtnarstvo obsekavalo kostanje.
—U Jaroslav Kocflan. slavni češki ▼Oo-linski virtuoz, ki jo eden natveč&fc čeSdfi vijolraistov, ki trenutno koncertirajo v vsej Evropi in katerim je vsfkdar odprta tud! pot v Ameriko. Jaroslav Kocijan je v prejšnjih letih priredil Že več svojtu koncertov v Ljubljani in tudi drajjih slovanskih mestih, predvsem v Trstu, kjer je bil ljubljenec intemacijonalne pubHke. Kocijan ie nadarjen umetnik, ki obvlada na svojem instrumentu vse velike težkoče. ki j!h zahteva virtuoznost na violini. Njegova igra je izredno globoko občutena, mehka, da more poslušalca tudi ganiti. Ker nismo prav bogati na violinskih koncertih v našem mestu, smo prepričani, da bo Kociianov zopet-ni nastop razveselil vse naJe koncertno občinstvo. Koncert bo v ponedeljek 4, marca ob 20. uri v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne.
—I] Mestna plinarna oddala do nadalj-niega šlezfjski premog za kurfavo po 80 D?n /.i 100 kg
—I] Društvo «Soča» naznanja, da bo predaval 2. marca pri »Levu* naš popularni popotnik in pisatelj dr. Jos. C. Oblak o Visoki Tatri. Društvo je naprosilo gosp. dr. Oblaka, da predava o Tatri rudi na enem ^očinih« večerov. Znano je. da so mu pridobili njegovi svojevrstni spisi v »Planinskem Vestniku« ime naSega naiboljšega planinskega pisatelja. Njegova predavanja o Tatri v Zagrebu in Mariboru ter tudi na slavnostnem čehoslo vaškem večeru v Ljubljani so tako lepo uspela, da se je izrazila želja, da jih prtredi še enkrat za širše občinstvo. Te Janje njegovo predavanje je bilo z ozirom na druge točke slavnostnega večera precej skrajšano in nepopolno. Za ta »Soški večer« pa hoče svoje predavanje izpopolniti in bo prikazal tudi več slik, ki jih dozdaj pri nas še nihče n! videl in jih bo zda} nad flO. Vsaka nadaij-na opozoritev je odveč. Vstop vslm prost. — Odbor.                                                  152-n
—U Predavanje ZKD v Ljubljani Začasno zarad! vremenskih razmer prekinjena predavanja v LJubljani bo ZKD nadaljevala v petek 1. marca oh 30. trri v mali dvorani Kazine. Posrečilo se JI r« pridobiti zopet g. univ. prof. dr. Zamika, ki bo predaval o sedanjem stanju Dar*inove teorij«. Predavanje bo opremljeno s Itevtltrhmi skioptlč-nrmi slik mi in bo, kakor so btm vsa nre-davauja g. prof. dr. Zamika, nadvse rani-mivo in je pričakovati zopet številen obtsk. —4] Potovanje okoli svata, Danes bo predvajala ZKD v kina Matica ot> 4.. pol 8. in 9. veliki potovalni fihn, ki ga i e rzgotovil znam raziskovalec CoUn Ross na svojem potovanju okoti sveta. Tikn nam prikazuje najrazličnejše potf©de s svetovnega potovanja na ljudi, mesta, pokrajine in kulturo. Posebno zanimivi so prizori iz Amerike, Japonske in zapadrjo-indijskttj otokov, k! nam odkrivajo nepoznana sfflte tamošnjega življenja. Firm, kf je pravo remek delo po-učnega potovameca film predvaja ZKD ob izredno nrzkih cenah. Irvedno predavanje k flhnu bo pod:* i prof. Pavlic. ZKD otrve-Š5a svojo kinematografsko publiko, da namerava po svorrh dosedanln izlrolnjah prirejati svoje poučne klnematurrarske pred-
zJredpusI
as razkošnih zabav In . eseiic, katerih krona to epe žene. Lepota nI naključje pač pa uspeh loslednega in pravega icgevanja kože z EHdo. Zelo važno osobtto v zimskem času, ki fe naj "levameilt za nežno dtrn-ko kolo. —
Elida dnevaa krema m v kolo popolnoma varki ;n da patu*
afabartru podobno, rrelo barvo ter s« bc rectL
Elida puder-sa dopolnilo toalete ~ ic nežen kot dih, diskretna
m vendar dovoli močno partariran. Nepofreflffv :• hareio-
aično pojavo dame.
Zvečer preden m gre k počitku naj ee uporablja Blida nočae
kremo sa čiščenje in peeHranfevanfe ko?e. Zjutrat ae bodet«
rtmdilf Upi.
NEG OVAN JE «** - ELI DA
stave tudi ob delavnikih, da s tem omogoči vsem posečanje svojih prireditev med tednom rudi ob večernih urah. ZKD pričakuje, da bo občmstvo podptra!o ZKD v tem načrtu.
—y  Pevakia  draatvom  >&laree<   in   >Lj.
Zren<! V sredo zvečer ob 8. uri »kupna vaja meaaniTi zborov v Glasbeni Matici. Udeležite te je  koiporativno!                  P
—I j »Seeac — pevski zbor. Zaradi bolesni pevovodje ata zadnji dve pevski vaji odpadli. priho<kija skupna vaja se vrši v četrtek, dne 28». t m. ob 6. uri. Ker je v soboto nastop, naš nihče ne manjka!
—U Valčkov večer na Taboru. Danes ob 8. uri zvečer ponovimo vse stare plese, kakor češka beseda, šotii, dancing itd. — Pridite  vsi!   —  Vstop  nasproti   vojašnice.
153-n
— Fotoaparate kupite najbolj&e pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana. Stari trg 9.
Iz Celja
—< Smrtna kosa. V celjski javni bolnic: >e umri 25. trn. 74-Ietni mestni revež Hirrko Sager.
—e Led ža Izginja s Savinje. Pretekle dni so mestni delavci razstrelievali večje ledene plošče na Savinji med kapucinskim m grenadtrjevtm mostom. Razstreljevalna dela je vodil Mdrotehmčni referent celjskega sreskega poglavarstva inž. PiletiČ. Na-daljna razstreljevalna dela bo izvršil baje oddelek vojakov pijorrirjev iz Karlovca, za katere je zaprosil na intervencijo celjskega mestnega magistrata oblastni rridrotehntč-ni inspektor inž.  Juran  iz  Maribora.
—c Kdo je Izgubil denarnico? V Prešernovi ulici je bila nakiena včerai opoldne ženska usnja ta denarnica z razno vsebino. Lastnik k> <Jot>i v brivnici z. Matije Piskača, Prešernova ulica 8.
— Aeroklub a Naša krila - v Celju priredi tudi letos svojo veselico in to 16. marca v vseh prostorih Narodnega doma.
—c Zaključek gospodinjskega tećaja. Gospodin-jski tečaj kmetske nadaljevalne šole, ki se je vrši! v državni okolški deški šoH v Celju se zaključi v nedel»o 3. marca s sledečim sporedom: 1. Ob 3. uri pop. na šolskem odru v telovadnici veseloigra v 3. dejanjfih cPrevaranec*. 2, Šaltrvi nastop ob spremljevanju godbe. 3. Rajalni nastop gojeni gospod, teča-a. 4. Ogled razstave ročnih del. izvršenih od gojenk. Razstava i« odprta v nedeljo ves dan in ^e nahaja v prirtičjn v zdravniški sobi. Med p-:redit-vtjo f*ra godba.
—C V prisilno delavnico ie bil od<dan z odlokom viš. drž. pravdnšrva za dobo treh let 34-letni bivši mesarski pomočnik Prane Sovre iz Trbovelj. Sovre ima za seboj fe 6 predkazni radi prestopka v!aču-gairja in radi zločina in prestopka tatvine.
»C Brezobziren Šofer. Policiji je prijavil delavec F. iz Spodnje Hudinje šoferja, ker je s svojim avtomobilom vozil pred-vceraj&mijkn popoldne po Glavni cesti skozi Gaber je z brzino najmanj 50 a m na uro in ga je pri tem po vsej obleki popoi-noma oškropfl z blatom. F. F. trpi na oble-kt 125 Din afcode.
Najbolfie  naitrafrresje,  zato 13             najcenejše!
VVeidl se je že javil policiji
Včeraj sino poročali o zverinskem umoru prosttutke Ane W: Id tove nt Dunaju. Morilec Franc \VcrdL, ki je po zločinoj pobcgnU, se je v ponedeljek zvečer sam javil policiji. Bil je takoj zasčiSan in je svoj zločin priznal. Skušal z2l je pa naslicati kot ufboj. Zanikal je, da je W;Wtovo umoril zato, ker rrru ni hotela dajati denarja, marveč zjgoft iz ljubosumnosti. Pripovedoval je, da se je nedavno s*nrl s tekmecem, ki Z3. je pri \Vildtovi izpodrinil in ta rrru je med prepirom prestreHil roko. WeSWt ima res prestreljeno roko, kar so tsgotov 1: na policiji. Zato je baie sklenil osvetiti se \Vildtov:.
PoMctja je napram njegovemu zagovoru precej skeptična, kajti prepričana je, da mož laže. Med zagovorom se je večkrat zapletel v razna protislovja, obenem so pa očividci besrijal-nega zločina izpos-edali dru«gače. Pori-čija ie dala tud: VVekilovo roko zdravniško preiskati, ker sumi, da se je mol sam ranil, da tako podkrepi svoj ra*o-vor.                  _____________
Trockemti ponujajo službo na Norveškem
V finskem listu »Kaleva« je priobčil nek: Norvežan, ki je imel pred vojno na Norveškem veliko podfietj« za izvoz polenovk, zanimiv članek o Trockem. V mojem podjetju je bik* vedno zaposlenih mnosio delavcev, ki so siu&ili polenovke, piše Norvežan. Med r#mi je bil tudi Trocki. Mož je vrbujaJ sr/ošno pozornost, ker j© HI zelo marbiv in spreten. Izlbomo je znal manipulirati z nočem in rezati giave polenovk od trupov prav tako hladnokrvno, kakor je pozneje rezal slave ruskih burzu; ev. T ročk i ie delal tako dobro, da bi nihče ne misUft, da ni to n/joKOv stalni poklic. Prišteval sem ga med najsolhdnejše in na/jbolj martjvt delavce. Nvkoli ni pi!, denarja ni zapravljal Ln koncem leta je ime*! ?e WT0 norveških kron prihrankov.
Pri&o je leto 191*. Po ooravkih se^i cxipotoval v sovjetsko Rtrsijo, Wer sem imel oprav t: s vvvjetskm! uradi-Lenin ln Trodk; *ta bara takrat že ro-spodarja Rusije. Nekoč sem se mrjd! v nekem uradu in ko sem v predsobi oblačil s,uknk), me je nekdo nagovor« v norveščini: Za vraira, kaj si res ti? Kaj pa počenjaš tu? Veselio me je. da slišim pozdrav rojaka, obrnil sem se m za gledal pred seboi Trocketa. Pozdravila sva se ko* dobra rnanca. Potem me je Trocki odpeljal v svojerri ■ukstisnern avtomobhj v mesto m sploh mi je šel zelo na roko.
CKede na sedanji položaj Trocketa, ki je postal politični rzgnanec meni dotični Norvežan, da bi se lahko ropet uveljavil kot delavec pri njem. Ce bi mu norveška vlada dovohla nastanit! se na Norveškem, h za Norvežan t veselem sprejel.___________________^_.
Nova funkcUa toplomera
—   Ce merite telesno toptoto svoi« žene, ji držite toplomer W m '"t v ustih.
Ali nimate slučajno toplomer,   tt sa je treba drfati v ust h dve uri?
V Mi.
Ucitela: Janezek, navedi mi tri raz->oge, zakaa je zemlja  okrocla.
—   PrvrC stoji to v kr^ir. Jru«iC pravite to vi, a rrerfč rrd: to tu J. moj papa.
Utankav
—   Kakšna je razlika med prasko trgovino z glasbenimi instrumenti m praško mlekarno?
—   V prvi dobiš Smetanovo Vltavo. v drugi pa VItavo v smetani.
Strtfn 1
»SLOVENSKI   NAROD« dne 21. f&bruana 1929.
Stev    4*
Szekula Jend:                                       27
Suženj in Rimljanka
Roman.
— Nesmrtni bogovi naj nas varujejo tega orjaka! Gorje nam, če pr:<te ta para-dtni junak kot gospodar t našo hišo!
Mizo so pojrrnili v lepo okrašenem tricliniu. Plavolasa sužnja Silenrum je igrala med pojedino na harfo, da bi se gostje ne  J^očasi1i.
Jedilnica je bila velika, lepa dvorana. Skozi okna se je videl Dtmav. Ko-vinasti kenaphori so moleli kvišku posode s sadjem. Strop je bil bogato pozlačen. Na stenah so visele freske, ena je predstavljala Aenaesovo pojedino. Mozaična tla so bila vsa posuta s cvetjem.
Miza re bila izrezljana iz cedrovega lesa. Okrog nje so stali nizki naslonjači z rdečimi blazinicami. Gostje so bili zleknieni v njih in mastili so se. da jih ie bilo veselje gledati.
Srce mi je močno utripalo, ko sem čakal v množici sužnjev, da me pokličejo. V rokah sem držal veliko skledo močnate jedi. Toda na vrsti še nisem bil kajti pojedina se ie bla komaj pričela. Nestrpno sem pričakoval, kdaj zagledam mlado gospo.
To testo je najljubša jed stare gospe. Ni pa rimska jed, marveč afritški izum. Kuiharfi ji pravijo poils punica, minsko testo. V Rim so prinesli to jed Kartagnci. Pogledal sem v kuhinji, kako se de!a. Zmešajo v vodi namočeno krupico med smetano in jajca v testo in ga sjpeko. To je punslko testo, ki sra moram jaz prinesti na mizo. Nekdo me ie dregnil s komolcem. — Vid nare, ti si na vrsti. Kolena so se mi začela tresti. Za ta posel nisem bTl rojen. Sužnja je bren-kala na harfo, z vonjem jedi se je me-šal vonj svežih rož. Videl sem samo kovinaste kenaphore, kako mole kvišku košare, polne sadja.
Mizo obdajajo v poTkrogai kanapeji. Tu je matrona. Sivi lasje, okrašeni t bisernim obročem so počesani v obliki stolpiča. Za njo stoji Ca rio, servus dotalks. (>n pomaga streči stari matroni. Vojscakov ne vidim dobro, ker sedita s hrfotom proti taci. Vidijo se samo črni. ščetinasti lasje poveljnika kohorte. Tedaj pa ... nesmrtni bogovi... se je zgodilo nekaj strašnega. Kolena so se mi začela šibiti in obstal sem kakor vkopan. Še zdai me je groza, če pomislim ti a to.
Niti sanjalo se mi ni, da zagledam kaj takega.
Na aleiksarodrtjskern. slonokoščenem fcanapein nokritim z rdečimi blazinicami, je sedela mlada gospa, pri nji pa zlatolasa   dvojčlka Junhis in  Julius.
Bila je Frontina, ki se je zjutraj vrnila s počitnic ob jezeru Pelso. Toda kako čudovita podobnost! Zdelo se m; je, da vidim svojo ženo. Celo smehljaj je isti. To je točna ko<pua moje zveste dražice, ki sem jo zannstil v restavraciji v Rimskih toplicah, ko sem odšel k razvalinam staroveškega amfiteatra. Toda kako je prišla moja žena sem? Kajti ta mlada rimska dama je bila moia  žena. O tem  sem bil  trdno pre-
pričan. Spoznal sem jo. Čeprav je bila v staroveški obleki. Na sebi je imela s palmovimi listi okrasen nlasč s širokimi rokavi, pod njim pa obleko sta-roveškega kroja, orepasano z zlatim pasom. Okrog vratu je imela zlat obroč, priljubljeni nakit panonskih dam.
Smehljala se je in božala svoja sinčka. Opazil sem. da ima tudi frizuro rsto,_kakor moja žena. Gladko počesane črne I<ase, razčesane po sr^L ob straneh pod senci pa nakodrane. Zdelo se mi je. da se norčujejo iz mene zli dođiovi.
—  Margrta, kaj se pa godi z nama? — sem zajecljal ves iz sebe. Toda besede so mi zamrle na n&itiaih. Bilo mi je, kakor da so se odmrla pred menoj mozaična tla in da me hoče zemlja požreti. Ostal sem in zrl nemo pred se.
—  No, kaj ti pa je? — je zakričal name Cario. — Zakai ne stopiš k mizi?
—  Dečko se je ustrašil
—  Ne upa si stopiti naprej, kakor da ima lesene noge.
—  Takle je dober na polhi med bivoli In kozli.
—   Zakaj ga še trpite v hiši? Na] gre pometat dvorišče.
Za mojim hrbtom so se čule porogljive opazfee shižinčadi. Hotel sem prestopiti, pa so mi noge odpovedale. Videl sem samo prekrasne črne oči svote žene.
Kar me je Frontina prijazno pogledala.
—   Dušica moja! Moja najdražja! Življenje, sreča moja! — sem vzkliknil in razprostrl roke.
In posoda z močnato jedjo m; :e oadJa na tla in se razbila.
Od vseh strani so se začuli ogorčeni klici in -psovke. Po tem sem slišal. kako se je stara gospa obrnila k poveljniku kohorte in me opravičevala ČeŠ:
—  To je nov suženj, ni še dob^o naučen.
Toda nisem se mo^el več obvladati. Stopil sem naprej in začel mahati z rokami. Sam ne vem, kaj vse sem govoril.
—  Saj sem vedeL da te najdem... dušica moja ... sTeča moia ... moj dobri angel. Src, ki fu veže na zemlji vroča ljubezen, niti tisočletia ne morejo ločiti.,. Vedel sem, da mi boš sledila tudi sem... v to deželo čudes, ne-običajnost; in groze, da prideš za menoj in da me ne pustiš samega. Slišala si moj obupni klic v dolgih nočeh in šla si za menoi skozi ocean časa in neskončnosti. Prišla si pome, kakor se spodobi zvesti ženi.
Frontina me je začudeno gledala, jaz sem pa nadaljeval:
—   Ne glej me tako začudeno. Saj nisi Frontina. Motiš se. Če misliš, da si vdova rifmsk^a tribuna. Nič ti ne pomaga, da sediš tu v svilenem plašču in staroveški oblek!. Tudi ta dva zlatolasa dečka nšsta tvoja. Ti si Margit Jarrtborova, bivša strojepiska, s katero sem se pred dvema letoma nnrocil. V cerkvi sv. Ane v Vizivarošu sva si nrvsegala večno zvestobo. Takrat sem st imenoval še Otrmar Szebeni. bil sem budimpeštanski inženjer in tovarnar. Saj se me spominiaš. ie-li? Seveda, sai <e ml že smehljaš!
Nevaren je poklic krotilcev divjih zveri
Zanimiva knjiga Francoza Thetarda. — Poklic krotilcev divjih zveri ie že star. — Nekaj zanimivih prigod iz življenja krotilcev.
»Krotilci« (Les Domtpteurs), tako se naziva   knjiga   Henry   Thetarda,  ki  je izšla v založništvu L a Nouvelle Revne Francaise. Ta knjiga ni roman, marveč monografija  pokfica.    za    katerega  se navdušujejo dečki od 6.—10. leta,  čeprav niso nikoli videli zverinjaka. The-tardwa knjrga ie svoje vrste umiram. Pred njim n: še nihče napisal popolne zgoiJovine krotilcev  diviih   zveri.   Avtor je zapolnil to vrzel dokaj temeljito. Izvor krotiktva nahaia avtor v fe-uomemi psinološketra  značaja. Nekateri ljudje čutijo nepremagljivo nasn-jenje do živali. Spiritist bi dejal, da hrepeni nfhovo astralno telo po živalskih  dušah  in Thetardu se zdi da bi  se ne zmotil. So ljudje, ki jim je stik z zvermi    nekaj    nujno    potrebnega,    kakor vsakdanja hrana.    Thetard,    ki    cftira PKnia ml., Seneko in Juvenala, trdi. da so zaceli krntiti divje zveri že v pradavnih  Časih,  ko  so prirejali Rimljani znane  igre   v   amfteatrh.  In  takratni krotilci so dosegli  usnehe, katerim  se moramo  še  zdaj čuditi. Naučili so pavijana  igrati    na    flavto ali  izbrati iz abecede določeno črko, razkazovali so plešoče medvede, nosorožce, ki so i h ubogali   kakor   naibolie  dresirani    psi. bike, ki so znali hoditi po zadnjih nogah   itd   Najbolje  so  pa  bili  dresirani sloni. Po taktu so znali plesati nekateri so znali z repkom celo napisati svo-ie in  svojega    krotilca    ime.    Najbolj spretni   sloni  so  znali hoditi    celo po vrvi ali pa so nosili po štirje  sku-paj ogromno   nosilnico, na  kateri je  sedel peti slon. Krotilci levov so tako dresirali kralja pustinje, da se je dal striči kakor p-siček in da so lahko leve vpre-gli in se vozili z njimi. Nekateri krotilci  so   znali   celo  zlomiti   divno   naturo levov in so jih naučili loviti zajce ter irh nositi v gobcu, ne da bi jih ranili. Thetard, ki je po poklicu novinar in ie bil nekaj časa krotilec, sam dvomi o nekaterih  uspehih  staroveških    krotilcev  divi h zveri.    Morda se  spominja F.zopa   in   njegovega  leva   s  trnom  v šapi. Najslavnejši rimski krotilec je bil Pa tihi s Susperbns. In ^hičajno ;e bil zopet Francoz Henrv Martin iz Marseilla oni,  ki je prvi obnovil  tradicijo dresi-rania divjih zveri. Od rimskih in bizantinskih časov se je bil ta poklic skoro popolnoma opustil.
Henry Martin je bii roien 1793 kot sin tovarnarja makaronov in že kot 9 letni deček se ie tako navduševal za komedijantsko življenje, da mu ie oče dovolil pridružiti se potujočemu cirkusu. Tu je nastopal nekaj let kot muzikant in jahač, -—-eie je pa poslal sam lastniik cirkusa. Boril se ie z gmotnim: težkocami in bil je že na robu propada, ko se je pripetil največji dogodek v njegovem življenju. Lazil je za lepo Getrudo van Aken, čije brat je bil ravnatelj potujočega zverinjaka. Nekega dne se je preveč približal največjemu tigru, ki je iztegnil svojo šapo in ga hotel potegniti k sebi. Martin ie tigrovo namero pravočasno opazil in udaril     V   nove^Sejn   &
zverino z bičem po glavi. Tiger je srdito zarjovel in se umaknil v kot Drugi dan je šel Martin nalašč mimo iste kletke. Tiger ga je spoznal in strahovito zarjove!. Martin se je ustavil in mu pogledal v oči. Presenetilo ga je, da ima tiger tako inteligentne oči. Takoj je po mislil, da bi se mogel človek na kak način sporazumeti z zverino. Toda kako? Van Aken je odbl njegovo prošnjo, da bi mu zaupal sestro, češ. da je Martin brez poklica. Zato je sklenil poizkusiti svojo srečo. Dan za dnem je posečal tigra in mu prinaša? sveže meso. Krampi al je ž njim, božal ga je najprej z ročajem biča. pozneje Pa tudi z roko. Tiger ga je že dobro poznal. Nekega dne se je ojunačil in stopil brez orožlja v kletko. Zanašal se ie na prijateHstvo. k; ga >e bil skleni* z zverino, katerega pa tiger še ni bil pokazal. Vendar se pa prvi sestanek med t;grom in Človekom ni končal tragično Nasprotno, Martin se ie z Ger-trudo van Aken poročil in postal znamenit krotilec To se ie zgodilo L 1S39 torej ravno pred sto leti. $e istega leta ie nastopi Martin v Parizu in je dosegel ogromen uspeh Imel je mnogo navdušenih občudovalcev, med katerimi ie bil tudi Ba>zac.
Poleg drugih zanimivih prgod iz življenja krotilcev pripoveduje Thetard tudi zgod'bo krotilca van Amburga, ki se začenia Tdil'Čno kot roman Kiptingo-ve-ga Maugliiia. toda konča se tragično. Van Amburga je usmrtila tigilnja, B ! ie vnuk nekega ind;;anske«za poglavarja, ki je imel baje tajno moč nad divjimi zvermi. Pešil ie življenje enemu svof'h priiateliev. b^anckkemu farmarja, k: sta ga napadli dve hijeni. Na prijateljevi farmi se je seznanil z me-srovo hčerko, s katero se ie poročil Njegov vnuk se Je že kot dete igral v praeozdu z divjimi zvermi. Niegov naj-intinmejš; prijatelj je bil medved. Nekemu farmariu se je posrečilo tega medveda ubiti in sicer samo na ta način, dć mu ie deček povedal, kakšne navade ima medved. Deček sp-veda ni slutil kai namerava farmar. Mladi van Am-burg :e bil tako ojporčen nad farmar-jevo podlosrio. da ga ie skaipira! in je moral bežati. Kakor Martin, tako Je pršel tudi van Amburg nekoč v zveri-njak, kjer je naenkrat spoznal, da ga veseli poklic krotilca. Postal je slaven krotilec,   toda   umrl  je  tragične   smrti.
Nezgod in smrtnih nesreč je v tem poklicu več, nego bi človek mislil. Toda napačno bi bilo misliti, da so d;vje zveri že po naravi krvoločne. Kakor človeka, tako popade tudi zver od časa do Časa jeza ali trenutna duševna zmedenost. Pri človeku mački in psu to ni nevarno, pri levu ali tigru ima pa navadno trag:čne nosledice, ker imata orcveč krepke mišice. Noben krotilec ne ve, kje in kdaj mu preti nevarnost Lahko je z zverino še tako sprijaznjen. Pa vendar ne more »amčiti, da ne pobesni in  da mu  ne  seže po življenju.
skoSaio   divje   zveri
udomačit.. To se Posreči, dokler *o mlade n slabctoe. Cim se pa razvijejo, postanejo dokaj nevarni mi ue»-nes'ivi prfcateiri. Thetard pripoveduje o nekem krotilcu, katerega ie napadel razjarjeni tiger, ga podrl na tla in mu že zasadil kremplje v meso. Krot.rcu ie prišlo v zadnjem hipu na misel pofc1 -cat: tigra po imenu in to je zadostovalo, da se je t^er takoj pomiril. Thetard prav;. da je do^eg'a tu jema dresura divrh z\tr. že višek, kater?gt natbrž ne ho mogoče prekoračiti.
Oota po teži neveste
Nj bil vedno ideal mžadih in pruer-nili žensk, da bi bile ponosne na vitLo linijo, kakor so zdaj Tudi zda*j tjiso ženske suhe na liubo moderni estetici, marveč zato. ker sport ne trpi na telesu pTeveč maščobe. V starin čisih so moški cenili ženske po teži. P^trae« rov nam n: treba iskati v srednjem aH celo v starem veku. Zadostuje pregledati uradne dokumente -z konca preteklega stoletja in začetka sedangefci stoletja, da se prepričamo, da še ni dolgo, ko so moški cenil; 7enAc po teži.
?e nedavno so bili celo med kulturnimi narodi očetje, ki so dajali hčeram doto po pjihov: teži. Oče neke mlade lepotice na Češkem je pred T> leti obetal, da odtehta z zlatom svojo hčerko možu. ki se z mo poroči. To je "►omenilo, da dobi nevesta toTiko zlata kolikor sama tehta. Ker je Ma mlada nevesta dobro reiena. se ie našlo kmalu mnogo snobačev. Ko si je bogata nevesta končno izbrala ženina, ie zvedel, da tehta nevesta S7 \z in dobi za  doto  13.500 cekinov.
Začetkom sedandeca stoletja se je oženil neki pariški trgovec z milom s hčerko znanega in bogatega tovarnarja toaletnega mila. Za doto je dofri! toliko najfinejšega toaletnega rni'j. kolikor je tehtala nevesta. In vsako leto ie oče na dan poroke obnovil to originalno darilo, da simbolično označi svojemu zetu, naj svojo ženko vedno skrbno negttie in skrbi, da bo zakon srečen. Neki veletrgovec s premogom v Yorkshiru je obljubil svoji hčerki kot poročno darilo za vsak funt njene teže celo tono najboljšega angleškega premoga. Hčerka je bila zelo materijal -stična in poskrbela je. da bi se do poroke čimbolj zredila. In res ie dobi a za poročno darilo 18J ton najfinejšega premoga. Ko je neki sad lec tobaka na zapad no-indijskih otokih vpraša svojega bodočega zeta, kaj naj mu da za poročno darilo, je mladenič izrazil želio, da bi rad imel nekaj škatlic dobrih cigar. Na dan poroke je dal oče svojo hčerko stfentati in presenečen: ženin ie dobil -14 zabojev najfinej-ših crgar. Toliko je namreč tehtala neve-sta.
Najboljši učenec
Stric: No, fanta, kako s»e vama godi v Soli?
Janezek: Jaz sem prvi v zemljepisu.
Stric:  A tu Franceij?
France!': Jaz sem prvi zunaj, kadar pozvoni
NAJBOLJ šE TAMBURICE
tarka^evega   in  Mems<ega  sistema  izdeluje m razpošilja ob jamstvu
stara  hrv. tvornica   tamburic
Stjepan  M. Gilg
Sisak 610
Kaftioeva ulica 174 (Hrvatska)
Cenovnik tamburic ooiljcm na zahtevo zastoni. Odi kovan z dvema zlatima ko'amama.
PROHETRIZAUOD ZA PREMOG D.D.
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah In samo na dsMlo:
ff%f%Clya f| f^    domači   in  inozemski  /a domačo S^tCCVvtW\9l    kurjavo m industrnske svrhe.
KOVAŠKI PREMOG «*m
»%C3lv5    livamiški, plaviarski in plinsk;.
BRIKETE
P ometni zavod za premog d. d.
V UUblianf,  Miklošičeva cesta štev. 15/1.
Kože divjačine
kupujem. L. Roih, Mestni tre V.
Jos. Otorepec
se priporoča za kleparska m *o.;-nostlskarska dela. — LJubljana, Za Građani &tev. 9 (ob koncu StreM-&ke alice)                                     23-L
Pomocnika
*ekininar&ke stroke, mlaišcsa, kateri je vcrrtrao tudi v trgovina z lesom, sprejmem tako]. Ponudbe r rahtevo £>ta2*. — Sprejme se tudi vajenec is bo!jše hiše s par razredi srednje 5ole. — M. Grei-ner, trgovina železa, Petrinja.    391
Zastopstvo
dobro, za  Banat, Srbijo   in  Mace-
donijo, bi prevrela moderno organizirana agentoma pisarna, s sedežem v Beogradu in Skopi ju. Pisati na naslov: SkopVje, poštni pretinac  92.                                          390
Strojepisni pouk,
učna ara 4 Dan. Večerni m dnevni tečaj zsl začetnike in izvež-bance. Christo*ov učni zavod, Domobranska  cesta  7/1.                 397
Lepo tesane grede
kupi mesečno par vagonov skladišče drv Mtinzer, Zagreb, poštni pretinac  299.                                 396
Ce že morate kuoovati na obroke, varu te pri tem svoie interese In obrn te se tako) na
KREDITNO ZADRUGO DETAJLNIH TRGOVCEV
VL3UB13AN1, Cisaletova ulica Stev. 1 (ori sodniii) lest era Vam hitro In diskretno posreduje kredit
•a podlagi ka erega kupite lan ko vse, kar potrebu lete,  poljubno skora) v vseh večjih ljubiianskita trgovinah brez vsakega poviškacen.
Prospekti in pojasnila radevolle na razpolago.
HUPI TAKOJ?       n            PLRČUJ POZNEJE
Dobra in stalna služba
Zakonca brez otrok, ki ima>ta že aslužberjo kuharico, ^prejmeta v trajno službo kot sobarico pridno, pošteno in čedno dekle, veioo pranja, likanja in nekoliko šivanja. Vstop takoj. Plača 300 Din. Dekleta z dobrime letnima spričevali, ki se ne bo^e povpraševanja pri prejšnjih službodatekrlh, naj pošljejo svojo sliko in spričevala na naslov: Dr. Scbwarz, lekarna. Ljutomer.                                      395
Stanovanje
2—3 sob. s oritiklmami, Sče mirna tričlanska rodbina brer otrok v bližini glavne pošte ali v*aj ne daleč odtod, *a maj- Ponudbe na upravo   Slov.   Naroda     pod   »Mal
U2m.                                               342
Zastopstvo
dobro, za Banat, Srbijo in Mace-dooajo bi prevzela moderno orga-mzirana agent firma s sedežem Beograd — Skoplje. Ponudbe nasloviti na SkopKe. poštni predal H                                                   373
Krušno moko
■aJboOse   vrste  dobite   vedno  svežo pri
A. & M. ZORMAN
UuMiana, Stari trs 32.
Blago dostavimo tuda na dom. Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali banaške pšenice — pri manjših množinah Jo takoj zamenjamo za rnoko in otrobe.
I. Stjepušin
IMEL fcjffiti iJ
■rifterečs Hjtefcjlt taatar* «et. tU*, aartJtart I tttalt p#-IrctMtotu
C*aid Iraiia.
eomt popoLonnsHi onEunm u usej slovenji je
SL0UEI1SKI IMROD
'^lasl v našem  listu imajo popolen uspeli
Mali    oglasi    vsaka   beseda   oO   par  in   **e plača  lahko  tudi  v  znamkah
Zahtevate inicratnl cenik1
Kdor oglašuje, ta napreduje I
TCLIŠEIE
VSEH VRST, ĆRTNB W AVTO-T1P1JB. IZDELUje PO PmBt* LOŽENU1 RISBAH. PCROPISlH m SURAH ZA NAVADEN TISE AU £A FINEJSO IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOČNO
po naroČilu in v naierai* šbm Času po nizkih cenah
JUGOGRAFIKA,   tlUBLJANA
tuiMOVNA m7Aio>Ni naitm lat iv p>ft»» ^%^ %*
Urejuje; Jt«ip Zupančič. — Za «Ntrodno tiskamo; Frca Jescdek, — Za upravo in
tn*crn m del   ista. Otoo Chriatol. — Vtl t Ljubljani.