GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK OPCIJ ZA NAS NI Kapacitete Steklarne so zanesljivo znatno prevelike za potrebe slovenskega trga, zato bo velik evropski trg naša usoda tudi v bodoče. V evropskem merilu pa smo razen na področju razsvetljave izjemno majhni, kapacitete naših steklarskih peči so nekajkrat manjše od peči konkurentov. Niso redki primeri peči, ki imajo večjo kapaciteto, kot je kapaciteta celotnega našega podjetja. Zato poslujemo v Hrastniku z bistveno višjimi stroški in če hočemo preživeti in se razvijati, moramo pač delati izdelke, se po kg vgrajenega stekla dobi maksimalna možna cena. Zal ali pa k sreči bo zato naš proizvodni program tehnološko najzahtevnejši izdelek v malih serijah, za specifične kupce, ki pa zahteva prav specifično organizacijo in poslovno filozofijo. Pogoste menjave in pogosta uvajanja novih izdelkov torej niso svojeglavost vodstva Steklarne, to je tržni prostor, kjer edino lahko obstanemo in ki bo atraktiven za nas tudi v bodoče. Evropa in svet je danes poplavljen z vsem, kar kupci potrebujejo in si zamišljajo. Danes nihče ne kupi kozarca, ker nima iz česa piti, ampak ga kupi enostavno zato, ker mu je izdelek všeč. Ta poslovna filozofija je obsedla že vse naše kupce in zato se najodgovornejši v podjetjih in celo njihovi lastniki ukvar- jajo v glavnem samo z razmišljanjem, kaj ponuditi novega na tako zasičenem trgu. To je temeljna značilnost današnje postindustrijske oziroma informacijske in inovacijske družbe. Izvoz v višni 85% v to okolje zahteva tudi od nas, da se tej novi poslovni filozofiji prilagodimo, jo osvojimo in delujemo v skladu z njo. Trajno iskanje novih in boljših rešitev zato predstavlja neko stalnico pri našem delu in ne more zaobiti nobene poslovne funkcije v Steklarni. Biti v družbi najkreativnejši, torej v družbi podjetij z možnostmi za preživetje, ne pomeni samo iskanje vedno novih idej, izraznih oblik novih izdelkov in poti za plasma naših izdelkov, pomeni tudi tehnološko in organizacijsko prilagajanje, inoviranje proizvodnih postopkov, tehnoloških rešitev, iskanje cenejših in boljših materialov, predvsem pa pozitiven in konstruktiven odnos vodstvenih in vodilnih v podjetju, katerim mora biti osebni interes podrejen skupnemu cilju. Mnogim v zadnjih letih ta preskok na novi vlak z novmi pogledi ni uspel, zato smo se morali raziti. Ta proces je prisoten na vseh ravneh tudi v gospodarskem okolju, v katerem poslujemo, in izgleda, da bo stalnica tudi v bodoče. Opcij za nas torej ni. Za marsikoga neznosen ritem dela že postaja normalen za vse nas, s tem se moramo enostavno sprijazniti in živeti s tem. Takšna je Steklarna v zadnjih letih postala in takšna bo tudi ostala. Stojan Binder Res je Steklarna Hrastnik objektivno gledano precej specifična steklarna in je ni moč direktno primerjati s konkurenti niti po specializaciji, kapacitetah ali asortimanu, pa naj si bo to na področju izdelkov za razsvetljavo, embalažo ali pogrnjeno mizo. Zal na tržišču naša specifika ne igra nobene vloge in Steklarna Hrastnik mora vsakodnevno uspešno konkurirati tudi bistveno boljšim steklarnam, s katerimi se tako programsko kot tržno pokriva. Danes je edino merilo uspešnosti poslovanja zadovoljiv rezultat tako za nove lastnike kot za dolgoročno preživetje podjetja in zato moramo izkoristiti vse rezerve, da bo prodaja večja, stroški manjši in poslovni rezultati boljši. Uspešnejša prodajna politika je možna le z upoštevanjem dogajanj na tržišču, ki zaradi objektivne situacije (hiperponudba in stagnacija prodaje) postaja vse bolj zahtevno in neizprosno (novi izdelki, fleksibilnost, kratki dobavni roki, manjše serije, pritisk na cene, in drugo). Dejstvo pa je, da ima Steklarna Hrastnik precej več poman-kljivosti, kot prednosti v odnosu do konkurence. Pogoji poslovanja v Sloveniji in makroekonomska politika bodo še naprej izjemno nenaklonjena izvoznemu sektoiju gospodarstva in postavljajo podjetja kot je naše pred dejstvo, da lahko samo z notranjimi ukrepi racionalizacije nevtralizirajo zaostrene razmere poslovanja. Zato je prodajna usmeritev v letu 1997 narediti več pri prodaji vseh treh prodajnih programov Steklarne Hrastnik in maksimalno izkoristiti naš tehnično tehnološki potencial. IZDELKI ZA PODROČIE RAZSVETLJAVE Pritisk konkurence iz dežel s prednostjo nizke cene delovne sile ne popušča, zato moramo povečevati predvsem ponudbe zahtevnejših izdelkov (predvsem ročno IZ VSEBINE: - Intervju: Zdravko Ranzinger - Anketa: kupci v naši trgovini - Intervju: Karli Grčar - Standard ISO 9001 - Dedek Mraz pred gradom - Horoskop pihani izdelki iz opala in seveda tudi izdelki drugih tehnologij). Diktat kupcev je vseostrejši, tako v smislu razvoja, asortimana, želja, naši maksimalni podpori itd. Za nas to pomeni prilagajanje tudi potrebnih kapacitet brigad, dodelave, satiniranja, notranje logistike in predvsem stroškov, ki so s tem povezani. Ciljna tržišča so predvsem Nemčija, Italija, Švedska, Slovenija, Avstrija in ostali. IZDELKI ZA PODROČJE EMBALAŽE Aktivnosti prodaje izdelkov prodajnega področja embalaže in specialnih steklenic so tempirana predvsem na čas po remontu, ko moramo, zaradi rahlega povečanja kapacitet vložiti maksimalne napore, da bo prodaja kljub remontu dosegla nivo iz leta 1996. Več naporov moramo posvetiti tudi prodaji izdelkov za potrebe prodajnega področja embalaže proizvedene na podlagi drugih razpoložljivih tehnologij (stiskalnice). Ciljna tržišča so predvsem Italija, Slovenija in Nemčija. IZDELKI ZA PODROČJE POGRNJENE MIZE . Prodaja izdelkov prodajnega področja pogrnjene mize sicer neprestano beleži pozitiven trend, vendar je žal rast kapacitet, ki so namenjene temu programu prehitela programski razvoj, zato se na tem segmentu pojavlja ozko grlo, ki otežuje politiko optimalne zapolnitve kapacitet. Zato je dolgoročno poudarek na razvoju novih izdelkov s podporo vseh razpoložljivih tehnologij v Steklarni Hrastnik in koncipiranju večjega deleža trženja lastnega programa. Ciljna tržišča so Nemčija, Italija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Češka, Grčija in druge. Aleksander Mirt Minulo poslovno leto in tekoče poslovno leto sta leti investicijskih vlaganj na področju proizvodnje programa namiznega stekla in na področju proizvodnje embalažnega stekla. Obe investiciji skupaj bosta znašali približno 9 mio DEM ali cca. 10% vseh prihodkov ustvarjenih od prodaje naših izdelkov, namenjeni pa sta bili postavitvi nove G-kadne peči in nove H-kadne peči z obnovitvijo IS proizvodnjih linij. Poslovni rezultati, kakršne smo dosegali v minulih letih našega poslovanja, pač niso dovoljevali bistveno večjih posegov, čeprav nam je jasno, da investiranje v samo obnovo kapacitet ne daje rezultatov, kakršne bi sicer morali dosegati in kakršne si želimo, temveč nam omogočajo zgolj preživetje, ki pa ni in tudi ne sme biti edini naš cilj. To je bilo razvidno tudi na predstavitvi Steklarne Hrastnik investicijskim skladom v septembru lanskega leta. Če smo do tedaj še živeli v neki iluziji, da bodo bodoči lastniki razumeli težave, s katerimi se je Steklarna soočala v letih po osamosvojitvi, je takrat prišel trenutek dokončne streznitve. Dokaj neprijetna vprašanja o poslovanju Steklarne s strani predstavnikov bodočih lastnikov so namreč jasno pokazala, kaj bo prvenstveno zanimalo bodoče lastnike -dobiček. Dobiček je v prvi vrsti kategorija, ki kaj velja. S tem ni rečeno, da niso zaželeni tudi drugi pozitivni rezultati, kot so povečanje produktivnosti na zaposlenega, rast fizičnega obsega prizvodnje, socialni mir, vendar se na koncu vse konča pri dobičku, ki je praktično tudi končni cilj poslovanja vsakega podjetja, tudi Steklarne. Problem doseganja ali nedoseganja dobička v Steklarni pa je večplasten. Kot izrazitemu neto izvozniku nam makroekonomska politika, katero vodi država zadnja tri leta, nikakor ne ustreza. Steklarna, ki ustvarja in bo tudi v bodoče ustvarila cca. 85% vseh prihodkov na tujih trgih, ob dejstvu, da tečaji tujih valut ne rastejo v skladu z domačo inflacijo (na katero so vezani v glavnem vsi stroški poslovanja - od energentov, storitev, večine reproma-teriala, plač), pač ne more poslovati v skladu s pričakovanji, s kakršnimi poslujejo podjetja, ki se ne srečujejo s temi težavami. Ravno nasprotno. Realen izpad prihodkov zaradi premočnega tolarja in realne rasti že omenjenih stroškov poslovanja se kaže v primanjkljaju likvidnih obratnih sredstev. To je možno sicer anulirati z zadolževanjem pri bankah (kar tudi mi sicer počnemo), vendar pa nam to omogoča le dokaj normalno likvidno poslovanje na račun tujega vira, končni efekt pa je zaradi povečanja stroškov financiranja še dodatno negativen. Ne glede na zgoraj napisano pa nam mora biti jasno, da je preživetje Steklarne in dobiček iz poslovanja, možno doseči le z vlaganjem v posodabljanje proizvodnje in razvojem novih tehnologij ter razvojem novih, cenovno višjih izdelkov ter povečanjem fizičnega obsega prizvodnje, kar pa nam do sedaj zaradi že znanih dejstev ni bilo omogočeno v taki meri, v kakršni bi si želeli sami. Vinko Godicelj V kritičnih letih po osamosvojitvi je Steklarno Hrastnik rešilo programsko prestrukturiranje s poudarkom na lastnih idejah (sokreiranje in kreiranje) podprtih s temeljito tehnološko prenovo. - Za osvežitev spomina tale podatek: v dobrem letu dni (oktober ’91 - december ’92) je naša služba oblikovanja sokreirala s firmo Italvetro cca. 30 novih izdelkov embalaže. Vsi omenjeni predlogi so bili realizirani najprej v plexi steklu (tandem Gomik-Marcen), kar je bilo takrat izvirno tudi za programsko vodilno firmo, kot je bila Italvetro. - In vendar kupci tega od nas niso pričakovali ali zahtevali, saj nas sploh niso poznali, (npr. Italvetro ali Glaskoch) oz. nas niso imeli za sposobne česa takega (npr. RZB). V iskanju preživetja smo preskočili obsežno obdobje razvojnega in tržnega lagodja ter stagnacije in se naenkrat predstavili Evropi kot enkraten ponudnik idej in tehnološke bravure. Rezultati so znani: uspela prenova programa embalaže, osvojitev najzahtevnejših evropskih kupcev na programih razsvetljave in pogrnjene mize... V letih konsolidacije osvojenega tržnega deleža na treh programih (1994-1996) je trženje programsko-razvojnega dela v drastičnem upadanju. Na programu embalaže je (kljub deklarirani pomembnosti razvoja lastnih izdelkov) že uveljavljena popolna izolacija naše službe za oblikovanje in razvoj, pa seveda prav tolikšna odvisnost od idej in diktata kupcev. Seveda vse pod oznako novih izdelkov: to so res novi izdelki za Steklarno Hrastnik -vendar v smislu prve proizvodnje, tehnološke zahtevnosti itd. Na vseh razgovorih s kupci je prisotna izključno operativna in tehnološka problematika, niti slučajno pa ne že dokazani potencial lastne oblikovalske kreativnosti. Na programu razsvetljave je programska preobrazba (beri sokreiranje s firmo RZB) nujno potegnilo za seboj osvajanje najzahtevnejše ročne proizvodnje. In dokazana bravura je prepričala novega prvovrstnega kupca (Putzler), da prenese svojo proizvodnjo v Steklarno Hrastnik. - In tuje konec programskega sodelovanja - od tu naprej je vse v domeni operative, tehnologije itd. Program namiznega stekla edini od treh vsaj deloma trži lastne ideje in izdelke. Tudi tu je trend upadanja; vse bolj je prisotna operativa v smislu prodaje in proizvodnje tujih idej in konvencionalnih izdelkov, vse manj je prisotna naša drugačnost, enkratnost... Eden od razlogov je tudi pomanjakanje kapitala za razvoj lastnega asortimana, kar pa nujno vodi stran od naše deklarirane filozofije visoke stopnje kreativnosti in inovativnosti. In vendar je trženje lastnih idej (programsko sodelovanje, kreiranje in sokreiranje, koncipiranje izdelkov in programov z našimi kupci s ciljem, da v vsak izdelek vgradimo čimveč našega) dolgoročno edina prava usmeritev za podjetje, kot je Steklarna Hrastnik. Da bo temu res tako, je direktor g. Binder osebno prevzel iniciativo (na nivoju razširjenega ožjega kolegija) za koordinacijo in zagotavljanje izvajanja programsko-raz voj nega dela ter njegovega trženja. Nič nenavadnega, saj v Evropi, na našem glavnem tržišču, nova oblika izdelka ostaja praktično edino orodje, ki pomeni možnost prodaje v preveliki ponudbi. Z novo obliko izdelka se pri nam znanih firmah ukvarjajo lastniki, direktorji in komercialni direktorji firm; ideje in izhodišča pa pripravljajo designerji. Tehnologi in šefi proizvodnje so zadolženi za čim bolj vestno izvedbo sprejete ideje. Slavko Marčen KOLEDAR DELOVNIH DNI V STEKLARNI HRASTNIK ZA LETO 1997 Prazniki so: - 1. in 2. januar, novo leto - 8. februar, Prešernov dan, slovenski kultruni praznik - 27. april, Dan upora proti okupatorju - 1. in 2. maj, Praznik dela - 25. junij, Dan državnosti -31. oktober, Dan reformacije - 1. november, Dan spomina na mrtve - 26. december, Dan samostojnosti Drugi dela prosti dnevi: - 30. in 31. marec, velikonočna nedelja in ponedeljek - velika noč - 15. avgust, Marijino vnebovzetje - 25. december, Božič Zadnji teden v mesecu decembru od 29. do 30. 12. se koristi letni dopust (3 dni), v obratu proizvodnje PC razsvetljave pa je potrebno določiti, kako bo organizirana proizvodnja v tem času. Meseci leto 1997 Efektivne delovne ure Neplačani prazniki ure Plačani prazniki ure Skupaj plačane ure Skupaj delovni dnevi Skupaj plačani dnevi Januar 168 16 184 21 23 Februar 160 8 160 20 20 Marec 160 8 8 168 20 21 April 176 8 176 22 22 Maj 160 16 176 20 22 Junij 160 8 168 20 21 Julij 184 184 23 23 Avgust 160 8 168 20 21 September 176 176 22 22 Oktober 176 8 184 22 23 November 160 8 160 20 20 December 168 16 184 21 23 SKUPAJ 2,008 32 80 2,088 251 261 Bivši vidni sodelavci naše Steklarne KARLI GRČAR Nekateri posamezniki so s svojim delom in osebnostjo prispevali izjemen delež k obstoju in razvoju naše steklarne. Zdaj so pozabljeni -od tistih, ki smo jih poznali; mlajša generacija pa za njih še slišala ni. Zato smo se v uredništvu Steklarja odločili, da vsaj nekaterim od njih ponovno prisluhnemo in od njih zvemo kaj več o polpretekli zgodovini naše steklarne. Precej časa je že preteklo, odkar kot upokojenec Steklarne uživate zasluženo pokojnino. Na katerem delovnem mestu ste bili razporejeni pred upokojitvijo? Moj upokojenski staž bo kmalu dopolnil polnoletnost. Marca letos bo preteklo 18 let, odkar sem upokojen. Od leta 1976 pa do upokojitve sem delal kot urejevalec. vzorčne sobe. Urejena vzorčna soba je bila za tisti čas prava revolucija v dotedanjem razmišljanju vodstva. Ideja za ureditev vzorčne sobe je stopila v življenje prav v letu 1976, tako da sem bil prvi izvršitelj na tem delovnem mestu in pri tem opravil pionirsko delo. Do tedaj si ni bilo mogoče na enem mestu ogledati artiklov oziroma vzorcev. Začetek je bil seveda težak. Najprej je bilo potrebno urediti prostore, ki so bili zelo zapuščeni, jih prebeliti, namestiti vitrine... Dela sem se lotil z velikim elanom, morda tudi zato, ker sem bil po sili razmer premeščen s prejšnjega delovnega mesta. Ker sem zelo dobro poznal artikle, sem imel dovoljenje, da jih sam zbiram v tovarni in jih nameščam v vzorčno sobo. Tudi vsi vodilni s proizvodnje in skladišča so pokazali veliko mero razumevanja in so mi pri tem pomagali. Začetna dela ure- janja vzorčne sobe so trajala skoraj štiri mesece. Glavni tvorec ureditve vzorčne sobe je bil vodja oblikovanja g Marčen, ki mi je dal idejno zasnovo zanjo in je tudi fizično ogromno sodeloval pri njenem urejanju in aranžiranju. In kakšen je bil odziv pri kupcih? Podjetje je dobilo veliko pohvalnih mnenj naših kupcev, saj so se pri naročilih lažje odločali. Kmalu so že sami vedeli, na kateri vitrini je razstavljen kakšen eksponat. Olajšano pa je bilo tudi delo komercialistov, ki jim ni bilo potrebno iskati artiklov v proizvodnji. Zanje je bilo zelo priročno, saj sta bili komerciala in vzorčna soba v isti zgradbi - v steklarskem gradu. Skrbeli pa ste tudi za muzejsko zbirko. Muzejska zbirka je vir, iz katerega se lahko veliko naučimo o delu preteklih generacij steklarjev. To pionirsko delo zbiranja izdelkov od vrat do vrat je opravil danes že pokojni šolski upravitelj g. Hofbauer in zanjo se imamo zahvaliti izključno njemu. Bil pa bi krivičen, če ne bi omenil tudi bdenja nad muzejsko zbirko takratne tajnice podjetja ge. Juste Bevec. Imela jo je pod strogim nadzorom in ni dovolila niti nepooblaščenega ogledovanja, kaj šele odnašanja predmetov. Še danes se čudim, da je ravno meni toliko zaupala, da mi je poverila skrb zanjo. Zavedal sem se vrednosti zbirke, zato sem se zelo bal, da ne bi bilo kaj narobe in sem se pri njenem urejanju resnično potrudil. V majhnem prostoru so bili eksponati zloženi v zabojih, ti pa do stropa naloženi drug vrh drugega. S pomočjo steklarja pok. Ludvika Ranzingerja sem razstavne predmete očistil, sortiral, nastavil administrativni register in vsakega posebej oštevilčil, da se ne bi kakšen med njimi »izgubil«. V zbirki je tudi ogromno fotografij, ki prikazjejo bogato športno, kulturno in drugo udejstvovanje steklarjev v preteklosti. Muzejska zbirka res vsebuje niz dragocenosti, za katere so bili pripravljeni zlasti Ablovi dediči, ki jim je to predstavljalo spomin na njihovo mladost, plačati ogromno denarja. Pa še marsikdo drugje hotel imeti brez plačila prste vmes. Leta 1978 ste sodelovali tudi pri prvi predstavitvi muzejske zbirke javnosti. Muzejska zbirka je bila prvič razstavljena za širšo javnost ob obletnici podjetja. To je bil res svečan dogodek za Steklarno Hrastnik. V Poslovni zgradbi na Rudniku je bila pripravljena čudovita razstava, ki si jo je ogledalo veliko občanov Hrastnika, pa tudi takratnih funkcionarjev. Predstavljeni so bili tako artikli kot tudi steklarsko orodje, pipe, slikovni material. Iz nje je bilo razvidno kompleksno življenje in delo steklarjev v preteklosti. Obiskovalci so bili nad razstavo navdušeni, o tem govori tudi knjiga vtisov. Se še spominjate svojih začetkov v Steklarni Hrastnik? Kot vsakemu otroku steklarja so se tudi v meni vzbudili občutki zanimanja in veselja za ta poklic. Takrat se je ravno začela 2. svetovna vojna. Z nostalgijo se spominjam, kako se je razrednik v osnovni šoli poslovil od nas, nam povedal, da gre branit domovino in nam dajal zadnje napotke za nadaljne življenje. Tudi moj oče je bil mobiliziran in želel sem pomagati mami pri skrbi za družino, zato sem se kot 14-leten deček zaposlil. Takoj je bilo potrebno začeti delati tudi v nočni izmeni. V Steklarni sem bil nato zaposlen do leta 1949, ko sem bil z dekretom premeščen v Papirnico Radeče, po enem letu pa sem ponovno začel delati v podjetju. Nekajkrat sem bil razporejen na razna dela v pisarne, pa tudi na Občinski sindikalni svet, nato pa sem se po lastni volji zopet vrnil med steklarje. Kako ste se usposobili za steklarski poklic, ali so bili takratni mojstri pripravljeni prenašati svoje znanje? Delati sem začel pri svojem očetu. Po odhodu starejših v vojsko je bila zaradi pomanjkanja delovne sile za mlajše večja možnost napredovanja. Že po treh mesecih sem bil krogličar. Vsak dan mi je mojster dovolil, da sem malo vadil in se učil. Kdor je bil pripravljen delati, je lahko napredoval. Otroci steklarjev smo bili res v rahli prednosti, upoštevala pa se je tudi socialna komponenta. In kako je potekala vaša nadaljna poklicna pot? Leta 1972 sem postal invalid. Zato sem bil premeščen v Kontrolo izdelkov, najprej kot namestnik vodje, kasneje pa kot vodja kontrole brusil-nice in slikarnice. Ker pa sem vedno javno povedal, kaj se mi ni zdelo prav in sem kljuboval nekaterim vodilnim, sem bil po štirih letih premeščen. Za to si je človek veliko sam kriv, vendar včasih ne moremo obiti svojega karakterja. S kontrolorkami pa sem se vedno razumel. Bil sem dosleden in sem se trudil za poštene odnose. Edino izjemo, za katero pa sem vnaprej javno povedal, sem delal pri materah samohranilkah, ki so imele na svojih ramah celotno skrb za svoje otroke. Tega mi niso oporekale niti preostale delavke niti moji nadrejeni. Kako je Steklarna poslovala v tistih časih? Težko bi rekli, da nam je kdaj šlo resnično dobro. Vem, da smo dobro delali. Koje bila še generalna direkcija, smo nekajkrat dobili prehodne zastave za najboljši kolektiv v takratni Jugoslaviji, vendar se pri žepu to ni nikdar poznalo. Za to so se navadno potrudile občinske politične struje, ki naj bi skrbele za uravnoteženost v celotnem Hrastniku. Ker je takrat Rudnik posloval slabo, si mi dobička nismo smeli deliti. Ko pa je izplaval iz krize, nas ni nihče vprašal za mnenje, ko so si ga delili oni. Razumeti pa je tudi potrebno, daje bila povojna situacija težka. Po letu 1955 se je začelo življenje počasi izboljševati. V 70,-letih pa je podjetje zašlo v veliko krizo, ko smo pričeli z avtomatsko proizvodnjo in z Italijo sklenili zelo slabo kupčijo in delali napol zastonj. Upam, da je danes, ko zopet veliko poslujete s tem trgom, situacija drugačna. Aktivni ste bili tudi v organih upravljanja in kasneje tudi v obdobju samoupravljanja. Rad bi poudaril, da kljub drugačnim trditvam o tistih časih, ni res, da v tistih časih ni bilo demokracije. Vsak je lahko zagovarjal svoje stališče, pa zato ni bil nihče kaznovan, kaj šele, da bi mu grozili z odpustom. V življenju sem bil vedno kritičen. Včasih sem zaradi tega prišel tudi v konfliktne situacije. Najbrž so me prav zaradi ostrega in kritičnega jezika izbrali kar za nekaj funkcij. Trudil sem se za poštenost, bil sem in ostajam levičar. Koliko še spremljate današnja dogajanja v podjetju? Kakšen je vaš pogled na preobrazbo Steklarne Hrastnik in na njen razvoj? Zavedam se razkoraka med delavci, ki ste še aktivni in nami, ki smo upokojeni. Razen iz informacij iz vašega in dnevnega časopisja mi ni znano, kako vam gre. Želim, da bi podjetje dobro poslovalo, da se bodo ljudje lahko lažje preživljali in si še kakšno malenkost privoščili. To pa boste dosegli, če boste imeli močan sindikat, ki bo držal ravnovesje med interesi uprave in delavstva. Ne mislim na izsiljevanje interesov, ampak skrb za bolj uravnotežena razmerja in boljši položaj slehernega delavca. Želim tudi, da Steklarne ne bi poceni razprodali tujcem. Brez pomislekov in pričakovanj po dividendah sem svoj certifikat vložil v Steklarno. Zaradi vas, ki ostajate in cele hrast-niške doline, pa bi bilo prav, da bi podjetje čim bolje poslovali tudi vnaprej. Kako poteka vaše življenje danes, s čim si zapolnite čas? Zdravje mi ne služi več najbolje, tako da za fizične aktivnosti pa tudi delo, nisem več sposoben. Potrebno se je zavedati svojih let in lastne situacije in se sprijazniti, da ne more biti več tako kot nekoč, čeprav je to včasih zelo težko. Se pa še vedno veliko sprehajam, kdaj pa kdaj me pot zanese tudi v hribe, kamor sem včasih rad in veliko zahajal. Sicer pa precej berem, že dnevni časopis mi vzame najmanj dve uri časa. G. Grčar je skromen in nevsiljiv človek. Čeprav smo ga mi zaprosili za razgovor, ga je vseskozi skrbelo, če mi ne krati preveč časa. Njegov današnjiritem je umirjen, njegovi spomini na aktivnejša leta pa še vedno živi, čeprav o njih govori z veliko mero skromnosti. Kot večina med nami, se zaveda, da je v življenju žal vedno razkorak med tistim, kar hočemo, tistim kar moramo in tistim kar lahko. Ko pa se v mislih sprehodi po preteklosti, mislim, daje lahko s prehojeno potjo zadovljen, saj mu življenje ni spolzelo skozi prste. Marinka Anžlovar Eden izmed muzejskih eksponatov ZAHVALA Ob mojem odgodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka asanacije za prekrasno darilo, ki sem ga bila zelo vesela in me bo vedno spominjalo na vas. Se posebej se zahvaljujem ge. Ani Žagar, Jožici Avflič, Mariji Fujs, Andreju Fegušu in Dušanki Čakič, prav tako pa sindikatu za šopek. Še enkrat hvala vsem za lepe želje. Želim vam še veliko uspeha, posebej pa zdravja. Jožica Babič ZAHVALA So ljudje, ki iz sonca naredijo rumen madež, so pa tudi ljudje, ki iz rumenega madeža naredijo sonce - in to ste Vi, dragi sodelavci v elektro obratu in zmesami, zato se ob mojem odhodu v pokoj vsem skupaj iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost. Tako Vam, kakor tudi celotnemu kolektivu pa želim v naslednjih letih še veliko delovnih uspehov. Jože Pavlič ZAHVALA Ob najinem odhodu iz delovne sredine se iskreno zahvaljujeva vsem v brusilnici za darila, ki naju bodo vedno spominjala na vas. Vsem skupaj želiva še veliko zdravja, medsebojnega razumevanja in dobre delovne rezultate. Majda Detič in Toja Dacar OBISK V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI Minilo je že nekaj časa, odkar smo zadnjič obiskali industrijsko prodajalno Steklarne Hrastnik in zabeležili nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja. Tokrat smo za mnenje vprašali naključno izbrane obiskovalce in nastal je naslednji zapis. Ga. Jana Žurga, Šentvid pri Stični Za vašo industrijsko prodajalno vem že dolgo časa, čeprav se ne spomnim natančno ali mi je zanjo kdo povedal, ali smo se prvič ustavili tukaj zgolj iz radovednosti in se sedaj spričo dobre ponudbe vedno znova vračamo. V trgovini mi je že ves čas všeč bogata izbira različnih izdelkov, od steklenih kozarcev, keramičnih in lesenih izdelkov do raznih vrčev in pladnjev. Kvaliteta in cena izdelkov sta pohvalni in dosegljivi za vsak žep. Sama industrijska prodajalna je izredno lepo in domiselno urejena. Artikli so smiselno razstavljeni, s čimer je mogoč takojšen vpogled v ponudbo blaga. Vsak artikel je tudi ustrezno označen z nazivom in ceno in kupec se tako lažje odloči za nakup. Naj dodam le še to, da steklene izdelke kupujem samo v vaši prodajalni, zato težko podam kakšno primerjavo z drugimi podobnimi prodajalnami, vendar menim, da je pri vas ponudba pestra in bogata, zato tudi nimam želje po obisku drugih industrijskih prodajaln. Rada pa bi podala kritiko glede ureditve parkirnega prostora, katerega v bistvu za stranke industrijske prodajalne sploh ni. V zimskem času so večkrat tudi težave z dovozom do gradu, v katerem prijazne prodajalke vsakodnevno vlagajo veliko truda v image industrijske prodajalne. Iz prodajalk vejeta mladostna svežina in pohvalna iznajdljivost za urejanje prijetnega ambienta. Dopolnilni program v naši industrijski porodajalni G. Rade Bašič, Ljubljana Za industrijsko prodajalno sem izvedel od prijatelja in poudariti moram, da sem s ponudbo v prodajalni izredno zadovoljen, saj sta kvaliteta izdelkov in pestrost ponudbe izredno bogata, prodajalke pa zelo prijazne. Večkrat sem že potreboval tudi aranžiranje izdelkov in to ni bil nikoli problem, saj so prodajalke polne zamisli in idej. Le tako naprej, pa vam bo uspelo. Potruditi pa se boste morali le še za ureditev boljšega dovoza in parkirnega prostora, ki sta zaenkrat slaba točka industrijske prodajalne. G. Fedran, Slovenske Konjice Približno štiri leta se ukvarjam s trgovsko dejavnostjo in od vsega začetka prihajam v industrijsko prodajalno Steklarne Hrastnik. V naši prodajalni v Slovenskih Konjicah namreč uspešno prodajamo vaše steklene izdelke. Izredno smo zadovoljni s ponudbo v vaši prodajalni in ustrežljivostjo prodajalk, saj smo se dogovorili za način dela, ki sedaj nemoteno poteka in obojestransko ustreza. Kadar nam v trgovini poide zaloga, samo pokličemo po telefonu, se dogovorimo za artikle, katere nameravamo kupiti in prijazne prodajalke nam vse pripravijo, tako da čakanja na artikle ne poznamo. Edina težava je v dovozu do prodajalne, saj se s kamionom kar pošteno namučimo, predno najdemo ustrezno parkirišče. Moje mnenje je, da si trgovina glede na svojo pomembno vlogo v uveljavljanju vaših izdelkov na domačem trgu, zasluži večji, svetlejši prostor, kjer bo možnost razstavljanja izdelkov še večja in dostop lažji. G. Franjo Baloh, A firma Celje Ob večernem klepetu s prijateljem sem izvedel za vašo industrijsko prodajalno in se odločil za obisk. Priznati moram, da sem bil prijetno presenečen, saj so me sprejele dobrovoljne prodajalke, pa tudi prijetno urejen ambient, poln zanimivih izdelkov, ki se po kakovosti razvrščajo v visok kvalitetni razred, cenovno pa so zelo ugodni. Razen neurejenega parkirišča bi opozoril na notranje stopnišče, ki vodi do trgovine in je ob slabih vremenskih razmerah izredno spolzko in nevarno. Sicer pa sem z vsem, kar je v zvezi z industrijsko prodajalno, izredno zadovoljen in upam, da bomo še vrsto let sodelovali, mogoče nekega dne tudi v novih, večjih prostorih, z urejenim parkiriščem in lažjim dovozom. Slab dovoz do industrijske prodajalne in neurejen parkirni prostor sta edini negativni točki pri oceni prodajalne. Ga. Ramšak, Celje Z industrijsko prodajalno sem zelo zadovoljna, saj je ponudba bogata, cenovno sprejemljiva, prodajalke pa tudi vedno pripravljene svetovati in pomagati pri izbiri. V trgovini večinoma kupujem steklenice in moti me samo sistem prodaje le-teh, saj si lahko celoten asortiman ogledam v oddelku komerciale, plačati jih moram v industrijski prodajalni, prevzamem pa jih lahko v skladiščču, kar pomeni precejšnjo izgubo časa in nepotrebne opravke. Raznolika ponudba v naši industrijski prodajalni Iz vsega povedanega je razvidno, da so obiskovalci industrijske prodajalne izjemno zadovoljni z ureditvijo ambienta in ponudbo izdelkov, veliko zaslug za številen obisk v industrijski prodajalni pa gre zapisati prijaznosti in iznajdljivosti prodajalk. Črna točka sta le neurejeno parkirišče in slab dovoz do gradu, v katerem se je tako uspešno razvila industrijska prodajalna. Le upamo lahko, da se bo mogoče nekje in nekoč našel primernejši prostor za prodajalno. Saj je že Voltaire dejal: »ČAS IZREČE SODBO IN POSTAVI VSE STVARI NA PRAVO MESTO.« Dolores Urbajs Primer prodajalne Alpeks v Celju Ga. Ivanka Fojkar, trgovina ŠPICA Litija, Za industrijsko prodajalno Steklarne Hrastnik sem izvedela od sodelavca, ki že precej let poslovno sodeluje z vami inje izredno navdušen. Sodelavec me je prvič tudi pripeljal do trgovine, sedaj pa prihajam kar sama in to z velikim zadovoljstvom. Glavni vzrok mojih obiskov je v veliki izbiri blaga, pestri ponudbi izdelkov Steklarne in drugih podjetij. Prodajni asortiman je primeren tako za vsakodnevno uporabo, kakor tudi za darila ob različnih priložnostih. Sicer se mi je res že zgodilo, da kakšnega želenega artikla nisem dobila, vendar je bilo to samo trenutno stanje in že ob naslednjem obisku v industrijski prodajalni sem imela na razpolago želeni izdelek. Poleg pestre ponudbe izdelkov so tudi cene ugodne in sprejemljive za potrošniški žep. Že ob prvem obisku pa so name naredile izredno pozitiven vtis tudi prodajalke, katerih prijaznost in uslužnost sta nadvse dobrodošli. Iz osebja vejeta mladostna svežina in pohvalna iznajdljivost za urejanje prijetnega ambienta. Pri sami lokaciji industrijske prodajalne me moti predvsem odmaknjenost od glavne ceste in slaba oznaka trgovine, saj sem prepričana, da bi v primeru boljše lokacije in ustreznih oznak še več ljudi obiskalo trgovino. Težave so večkrat tudi pri parkiranju, saj ni urejenega prostora za stranke, s polnimi rokami nakupljenih izdelkov pa ni prijetno »pešačiti« do oddaljenega avta, še posebej pozimi, ko je cesta do tega starinskega gradu pogosto neočiščena. Mislim, da bi glede na pomembno vlogo industrijske prodajalne, Steklarna morala kaj storiti za povečanje trgovine, ureditev parkirnega prostora in boljši dostop, glede osebja pa imam samo pozitivno mnenje in upam, da me bo prijaznost prodajalk še vedno spremljala ob mojih obiskih. Stane Černič, Ljubljana Mislim, da mineva že precej časa, odkar kupujem steklene izdelke v vaši industrijski prodajalni. Zanjo sem izvedel od poslovnih partnerjev in vesel sem, da naše dolgoletno sodelovanje temelji na zaupanju in dobrih poslovnih odnosih. Všeč mije notranja ureditev industrijske prodajalne, saj je ambient prijetno urejen, izdelki lepo razvidni in rastavljeni, pa tudi aranžerske sposobnosti prodajalk so na visokem nivoju. Splošno moram poudariti, da v prvi vrsti uslužnost in prijaznost prodajalk privabljata stranke. Naj povem, da sem lastnik podjetja STANLES DESIGN, ki proizvaja lesene izdelke. S Steklarno Hrastnik smo tudi na tem področju našli skupen jezik in tako danes uspešno kompletiramo steklene in lesene izdelke in kdor še ni bil v industrijski prodajalni, kjer so sadovi našega skupnega dela tudi razstavljeni, mora to čimprej storiti. Obiskal sem že tudi industrijsko prodajalno Steklarne Rogaška Slatina, vendar moram povedati, daje vaša prodajalna bistveno boljše urejena in založena. Edino kritiko bi lahko podal na sam dovoz do prodajalne in neurejeno parkirišče, pa tudi kakšna oznaka ob cesti bi bila zaželjena. G. Poseidei, trgovina Vošnjak Z obstojem vaše industrijske prodajalne so me seznanili znanci, ki že več let zahajajo v vašo trgovino in vedno odhajajo kot zadovoljni kupci. Lepo razstavljeni izdelki, pestra ponudba in sam ambient sta lahko le v ponos Steklarni Hrastnik. Opozoril bi le na slabše urejen dovoz do prodajalne in neurejen parkirni prostor, ki poleg neustreznih oznak za industrijsko prodajalno verjetno večkrat botrujejo slabšemu vtisu. Intervju ZDRAVKO RANZINGER nabiralec stekla »Kot mlad fant se je zaposlil v Steklarni Hrastnik. Steklarsko delo ga je izoblikovalo, posebej pa se je izkazal na področju polavtomatske proizvodnje razsvetljavnih teles ali kot pravimo v Steklarni v skupini MDR. Želeli in potrebovali bi še veliko takih delavcev, kot je Zdravko,« je ob podelitvi priznanja ob Dnevu stekla in svetlobe ob stisku roke dejal finančni direktor. Hladni januarski dnevi še dišijo po minulih novoletnih praznikih in v mrzličnih pripravah na novo koledarsko leto mi je komaj uspelo najti nagrajenca na Dnevu stekla in svetlobe, g. Zdravka Ranzingerja, s katerim sva kar hitro opravila kratek razgovor - klicale so ga namreč službene dolžnosti. Običajno se prvo vprašanje nanaša na prihod v Steklarno in prve korake v tej stroki. Kdaj in kako ste vi začeli svojo poklicno pot? Vsem je znano, da pred 30 leti še ni bilo takšnih možnosti za šolanje, kot so sedaj, saj je bil tako socialni kot družbeni položaj bistveno drugačen. Moj oče je bil zaposlen v Steklarni Hrastnik, kjer sem dobil svojo prvo in mislim, da tudi zadnjo zaposlitev tudi jaz. Sicer nisem dokončal nobene poklicne šole, vendar je bilo samo življenje dovolj velika šola, da sem pridobil številne izkušnje in se naučil uporab- Za šolanje se nisem odločil, zato je oče dejal: »Steklar boš, tako kot jaz.« ljati ne le glavo ampak tudi delovne roke. Glede na to, da niste bili poklicno usposobljeni, kaj je bilo vaše prvo delo in kakšni so bili vaši prvi vtisi ob prihodu v Steklarno? Kmalu bo preteklo 30 let, odkar sem kot mlad, neizkušen fant pričel svojo poklicno pot. Moje prvo delo je bilo »odnašalec stekla« in takrat sem se v bistvu prvič srečal s skrivnostno snovjo - steklom. Srečo sem imel, da so bili okrog mene »stari steklarski mojstri«, ki so bili vrsto let moj vir za črpanje znanja in katerih se še danes spomnim z neko nostalgijo. Moja naslednja zaposlitev je bila »odbijalec stekla«, ker pa sem bil vedno pripravljen prijeti za novo delo in se tudi kaj naučiti, sem kmalu napredoval in postal stiskalec pri modelu, potem sem delal kot nabiralec stekla, sedaj pa že vrsto let opravljam dela in naloge brigadirja. STEKLO - čudovita skrivnostna snov, polna barvnih spletk in nenavadnih kombinacij, meje že prvi trenutek očaralo in vedel sem, da bom ostal »ujetnik« te snovi. Človek je lahko zadovoljen s samim seboj šele takrat, ko tudi daje in ne samo jemlje. doblikovalec. Pri MDR se nabirata dve vrsti stekla: opalno in belo steklo iz predoblikovalca, se dodatno segreje v obžigalnem bobnu, nato se delno razpiha, klešče se vstavijo v nosilec klešč in se v modelu napiha določen končni izdelek. Koje izdelek izpihan, se s potegom ali odvitjem izloči iz klešč. Vsak izdelek je potrebno dati v hladilno peč zaradi tega, ker ima vsak napetost in bi v nasprotnem primeru počil. Takšen je sam proizvodni proces. Glede sodelovanja naj povem, da smo tesno povezani s tehnologi zaradi same priprave dela, s KIKO delavnico in izmenskim vodjem. akcij, saj spoštujem življenje in sem vedno pripravljen pomagati sočloveku. Krvodajalske akcije so zame resnično humano dejanje, zato se jih z veseljem udeležujem. Posebno ljubezen pa gojite do športa. Kateri šport vam je najbolj pri srcu in zakaj? Vrsto let sem se ukvarjal s kegljanjem pri klubu EHO iz Hrastnika, potem pa sem ta šport opustil in se začel intenzivno ukvarjati z igranjem tenisa, saj je narava moja dobra prijateljica in se v tem okolju vedno dobro počutim. Kako bi lahko opisali vaše delo brigadirja, s katerimi sredinami ste bolj tesno povezani, kje se pojavljajo težave? Osnovno delo brigadirja je organiziranje in vodenje brigade, to je približno devet ljudi, kateri se morajo med seboj razumeti in sodelovati. Če tega ni, potem tudi delo ni uspešno. To je prvi pogoj dobrega dela. Samo delo v tej skupini, kjer delam jaz, je polavtomatsko, se pravi, da se steklo nabira ročno, na pipah se piha z usti, tu pa z zrakom, približno tako: uporablja se nabiralno železo, na katerega se iz gline napravi glava velikosti glede na potrebo količine stekla. Steklo ima temperaturo približno 1100 stopinj Celzija in se odreže s škarjami v pre- že pred dnevi sem vas poskušala Zdravko je miren sogovornik, poln najti, pa so mi povedali, da ste zelo življenjske energije in ciljev, katere Spoštujem Steklarno, njeno zgodovino in trenutni položaj, ki je vsekakor odraz trdega dela in prizadevanja, zato sem vanjo vložil tudi svoj certifikat. aktiven človek na različnih področjih. Tisti dan ste bili na krvodajalski akciji. Resje. Sem človek, ki tudi po končani službi ne more obsedeti pred televizijskim ekranom in čakati na rojstvo novega dne. Tako se med drugim vedno udeležujem krvodajalskih je vedno dosegel s pogumnim srcem in trdnim delom in katerega je življenje naučilo, da je prava skrivnost sreče v tem, da veliko zahtevamo od sebe in zelo malo od drugih. Pogovarjala sem se Dolores Urbajs ZAHTEVE SIST ISO 9001 (Nadaljevanje iz prejšnje številke) SIST ISO 9001 podrobno opisuje dvajset zahtev, s katerimi se mora skladati obstoječi sistem kakovosti v podjetju. Kot posameznik v podjetju boste neposredno in pozitivno občutili vpliv standarda kakovosti. Zato se med branjem najbolj posvetite tistim elementom, ki najbolj neposredno zadevajo vas. V tej številki vam v grobem predstavljamo prvih pet zahtev stan- darda SIST ISO 9001. 1. ODGOVORNOST VODSTVA: Vodstvo družbe mora določiti politiko in cilje kakovosti, jih razložiti vsem zaposlenim in s svojim zgledom poskrbeti, dajo bodo zaposleni vsakodnevno uresničevali. Z ustrezno organizacijsko strukturo mora doseči, da bodo rezultati dela kakovostni, stroški pa minimalni. Vodstvo mora stalno nadzirati izvajanje sistema kakovosti, na odboru za kakovost spremljati doseganje ciljev in v primeru odstopanj uvajati korektivne ukrepe. 2. SISTEM KAKOVOSTI: Sistem kakovosti temelji na pripravi pisnih postopkov in navodil za vsako dejavnost, primerjanju rezultatov dela z zahtevami in stalnim izboljševanjem obstoječega. Sistem bo dokumentiran v dokumentu »Poslovnik kakovosti« in njemu podrejenih dokumentih. 3. PREGLED POGODBE: Prodajna dejavnost povezuje kupca in dobavitelja, zato ima vodilno vlogo pri definiranju karakteristik proizvoda, ki jih narekujeta kupec in tržišče. Že pred dokončnim podpisom pogodbe moramo jasno ugotoviti, če lahko naredimo zahtevani izdelek, ali ga lahko naredimo v zahtevani količini in roku ter za dogovorjeno ceno. 4. OBVLADOVANJE RAZVOJA: Razvoj proizvoda poteka na osnovi predhodnih zahtev, kijih pripravi prodajna dejavnost. Razvojna dejavnost tako pretvarja zahteve kupcev v tehniško dokumentacijo za izdelek v proizvodnji. Najpomembnejša odločitev je začetek razvijanja novega proizvoda, planiranje posameznih faz in določitev kontrolnih točk v posameznih fazah razvoja. Na koncu razvoja je treba obvezno preveriti (validirati) ali izdelek ustreza zahtevam kupca. 5. OBVLADOVANJE DOKUMENTOV: Vso dokumentacijo, ki se uporablja v družbi, mora pred izdajo preveriti in potrditi odgovorna oseba. Dokumentacija mora biti na delovnih mestih, kjer se rabi, zastarele dokumente pa je treba sproti izločati. Postopki obvladovanja dokumentacije morajo predpisati, kdo izdeluje dokumente, s kakšno vsebino, kako so posamezni dokumenti označeni in kdo jih izdaja. Predpisano mora biti tudi razdeljevanje, mesto in čas hranjenja dokumentov, spreminjanje dokumentov in njihovo zasledovanje. Dokumentacija mora omogočati identifikacijo in sledenje proizvoda v vsaki fazi procesa od začetka nastajanja do uporabe na tržišču. Služba zagotavljanja kakovosti NOVOLETNI RINGA RAJA PRED STEKLARSKIM GRADOM Tik pred koncem leta, prav na božični večer, je letos najavil svoj prihod mož z belo brado, brki in sivo kučmo. Dragi dedek Mraz je spet prišel med nas takrat, ko je najhujši mraz. Kljub nizkim temperaturam se je pred steklarskim gradom zbrala množica nadobudnežev. Prišli so vsi tisti, ki jim je dedek Mraz poslal vabila. Upam, da so bili res tako pridni vse leto, kot so bila bogata darila, ki sojih čakala... Da bi bilo vsem skupaj bolj toplo, smo svoja srca ogreli s pesmijo. Vsi korenjaki, ki so želeli biti del »Naše četice«, so tudi zarajali. Dedka Mraza smo komaj priklicali. Prestrašili smo se že, da je kje prim-rznil. A vztrajna otroška grla se niso dala kar tako. Mislim, da se jih je slišalo tudi na kranjsko... Vsi skupaj smo mu zapeli SIVO KUČMO in zarajali RINGA RAJA... Uf, ko le ne bi bil tako hud mraz! Tako pa je zazeblo tudi dedka Mraza in ker ga je čakalo še veliko opravkov, je kar pohitel z obdaritvijo. Sijočih obrazov in premraženih rdečih noskov so otroci v spremstvu svojih staršev zapuščali veselo prizorišče pred steklarskim gradom. Živ žav se je počasi oddaljeval, le bakle ob poti proti gradu so še vedno žarele v temo in v njihovem soju so tiho naletavale drobne snežinke. Vse se spreminja, nič več ni tako, kot je bilo, le dnevi v letu si neutrudno, vedno z enako hitrostjo sledijo in tečejo proti koncu... Na koncu pa vedno ostane voščilo z lepimi željami za prihajajoče leto - naj bo čim manj pretresljivo - naj bo SREČNO! Maja Majcen ZAHVALA ZAHVALA Ob mojem odhodu iz Steklarne se najlepše zahvaljujem sodelavcem Ob boleči izgubi drage sestre Vzdrževanja in investicij za darila in prijetno preživeto popoldne. Enako velja za zaposlene v Službi oblikovanja in razvoja ter Sonji, Elici, OLGE PEVEC Jerici, Vojki, Boži, Anici, Cvetki, Romani, Janiju in Niku. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v jedilnici, se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in vsem, posebno pa Stojani in Darinu za pomoč. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in prijetnih trenutkov Posebej se zahvaljujemo govorniku in g. župniku za lepo opravljen obred v življenju. ter godbi in pevcem Steklarne Hrastnik. Viktorija Matekelj Žalujoči: brat Hubert, Miha in Bojan z družino ZAHVALA ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za prelepa darila, pozornost in presenečenje, še posebej pa Ob bridki izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica DANILA DRAGAR Brigiti, Karmen, Darji in Jožetu Drugoviču. Posebna zahvala gre tudi delavkam in delavcem Obrata prehrane delavcev, fantom tria Kiki ter delavcem izmene Bočko-Hodžič. se iskreno zahvaljujemo bratu Karlu in Metki ter vsem, ki so ga v času Celotnemu kolektivu želim veliko zdravja, uspeha in napredovanja njegove dolgotrajne bolezni obiskovali in bodrili. Najlepše se zahvaljujemo v prihajajočem novem letu in v bodoče. sorodnikom, sosedom in znancem za prelepo cvetje, podarjene sveče Fani Klenovšek in maše ter za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se obema govornikoma, pevcem, godbi Steklarni Hrastnik, g. župniku za opravljen obred ter sošolcem in sošolkam. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala, ker ste ga v tako velikem številu ZAHVALA pospremili na njegovi zadnji poti. V decembru sem se poslovil od sodelavcev visokoregalnega skladišča. Iskrena hvala za izkazano pozornost in darila, ki me bodo vedno spominjala na vas. Prisrčna hvala tudi vsem zaposlenim v skladišču Podkraj. V novem letu 1997 vam želim mnogo delovnih uspehov, medsebojnega Žena Milka in hčerka Marjana z družino razumevanja, predvsem pa zdravja. Velike bolečine so neme... Franc Korbar ZAHVALA ZAHVALA En sam usodni trenutek je dovolj, da se zavemo končnosti življenja in naše majhnosti in nemoči. Našo sredino zapusti nas najbližnji in ostane nam le bolečina in tiho upanje, da se zopet snidemo nekje nad zvezdami... Ob odhodu iz vaše sredine se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost in darila, s katerimi ste me obdarili Ob izgubi dragega očeta in dedija in presenetili. Mislim, da se z mojim odhodom ni razdrlo naše prijateljstvo. BRANETA VRETIČA Z mislimi na vas, še enkrat hvala. Rajko Bočko se iz srca zahvaljujem kolektivu Steklarne Hrastnik za izkazano pomoč in vzpodbudne besede v najtežjih trenutkih. Sin Brane z družino ZAHVALA Kdor živi v spominih drugih, Ob mojem odhodu iz delovne sredine se iskreno zahvaljujem sodelavkam ni mrtev, in sodelavcem za lepa darila in izrečene besede. je samo oddaljen. V novem letu 1997 želim vsem veliko zdravja in osebne sreče ter veliko Mrtev je samo tisti, poslovnih uspehov. ki ga pozabijo. Frida Zaletel ZAHVALA Za vedno v naših spominih ostaja zapisan naš dolgoletni sosed in dober prijatelj ZAHVALA VILKO ZUPANC Ob mojem odhodu iz delovne sredine se najlepše zahvaljujem vsem Od njega smo se za vselej poslovili 5. februarja na dolskem pokopališču. sodelavkam in sodelavcem za lepa darila in vso izkazano pozornost. Iskreno se zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode II za žalostinke, Želim vam veliko medsebojnega razumevanja, govorniku za poslovilne besede in vsem, ki so mu darovali cvetje, ter ga zdravja in obilo delovnih uspehov. pospremili k njegovemu grobu. Ivanka Žagar Jazbinškovi in stanovalci bloka NOB 18 ZANIMALO VAS BO KADROVSKA INVENTURA Prehodili smo že leto 1996, nekateri bolj, drugi manj uspešno, pa vendar smo se vsi znašli 31.12.1996 ob 00.00 uri ob svojih domačih, najdražjih in si zaželeli srečno, zdravo in bolj uspešno prihajajoče novo leto 1997. Z istim voščilom se obračam tudi do vas, drage bralke in bralci, ter z željo, da bi se vam izpolnilo v večini vse, kar ste si in kar si še boste želeli. Zadnji podatek ob zaključku leta 1996 je, da smo mesec december oziroma leto 1996 zaključili s skupnim številom 788 zaposlenih, med katerimi je bilo 366 žensk in 422 moških. V tem številu pa je zajetih tudi 6 pripravnikov in 15 delavcev sprejetih za določen čas. Od tega zadnjega podatka so bile tudi sprememba, in sicer: V MESECU JANUARJU 1997 SMO na novo ZAPOSLILI 8 DELAVCEV, in sicer: V tem mesecu smo na novo zaposlili eno pripravnico VI. stopnje v finančno računovodskem sektorju za določen čas 9 mesecev, in sicer Ksenijo Pir-naver. Iz služenja TO seje vrnil Peter Kušar, strojnik 3 v PC embalažno steklo. Povsem na novo pa smo sprejeli v redno delovno razmerje Vanjo Funkel - kuharico, Tomaža Hudija - ročni pihalec 3, Sama Kontreca - šamoterja 3, Aljano Muhvič - pregledalko 2, Silva Oberčkala - brusilec stekla 1, Mirana Planinca - skladiščnika orodja v PC pogrnjeni mizi. Delovno razmerje je PREKINILO 6 DELAVCEV, in sicer: IZKLJUČEN (1 delavec): Zaradi neopravičenih izostankov je iz delovnega razmerja izključen Marjan Bovha, odnašalec stekla. SINET (5 delavcev): V hčerinsko podjetje so prerazporejeni iz invalidske delavnice Joža Auflič -pregledalka 3, Ana Žagar - pregledal -ka 3 in Josip Perčulija - odnašalec paketov, Ana Strehar - odnašalka steklenih izdelkov in Tomaž Žagar -odnašalec paketov. Ob upoštevanju vseh teh sprememb smo torej mesec januar 1997 zaključili s skupnim številom 790 zaposlenih, med katerimi je 366 žensk in 424 moških, med vsemi pa imamo 14 delavcev sprejetih za določen čas in 7 pripravnikov. PRIRASTEK V DRUŽINI V mesecu novembru 1996 sta dva naša zaposlena povečala družinski krog, in sicer je našemu delavcu Viliju Maurerju žena Barbara povila sina Luka, Nevenka Podkoritnik pa je rodila hčerko Ines. Majhnima nadobudnežema želimo obilo zdravja, srečnim staršem pa veliko skupne sreče. POROČILI SO SE: Tokrat pa v tej rubriki na kaj zapisati, saj se v teh zimskih mrzlih mesecih ni nihče odločil ovekovečiti svojo zvezo s partnerko oz. partnerjem na skupni življenski poti. Tudi z rubriko JUBILANTI (to so delavci, kateri so svojo pripadnost firmi izkazali z dolgoletnim delom in so za to prejeli tudi skromno jubilejno nagrado) se nismo že dolgo srečali, zato vam sedaj posredujemo te podatke: 10 LET Alenka Boltin, Srečko Jakopič in Emil Kovačič 20 LET Franjo Debelak, Anton Jecl, Mehmed Kremič, Aleksander Leskovšek, Mirsada Smajlagič, Gojko Smiljanič, Marija Pikelj, Sretko Zgonjanin in Samo Zupanc 30 LET Rudi Beraus, Ivica Klanjšek, Martin Plazar, Franc Roškar, Albin Stopinšek in Anton Žužman ČESTITAMO! Kadrovska služba: Slavi BRAJER Ob koncu vsakega poslovnega leta se delajo letne inventure, analize in dajejo poročila. Tudi jaz bom postregla z novimi podatki o kadrovskih spremembah ob koncu preteklega leta, oziroma leta 1996, ob tem pa tudi podala nekaj statističnih podatkov. Pričnem naj kar na začetku leta, in sicer smo začetek leta 1996 pričakali s skupnim številom 865 zaposlenih delavcev v Steklarni Hrastnik, med katerimi je bilo 406 žensk in 459 moških (v tem stanju pa smo imeli tudi 2 pripravnika in 8 delavcev sprejetih za določen čas). Med celotnim letom 1996 smo na novo v redno delovno razmerje sprejeli 27 delavcev, in sicer 5 žensk in 22 moških. Med tekočim letom 1996 so delovno razmerje prekinili 104 delavci, in sicer 45 žensk in 59 moških. Pri analizi vzrokov prekinitev delovnega razmerja za leto 1996 lahko ugotovimo, da se je disciplina v podjetju v primerjavi z letom 1995 močno izboljšala, saj je bilo v letu 1995 15 delavcev izključenih iz delovnega razmerja, v letu 1996 pa so bili takšni le 4 primeri, oziroma 3,85% od vseh odjav. Da pa vsi zaposleni tudi niso zadovoljni z delom in so našo sredino zapustili, je razvidno iz podatka, daje 8 delavcev sporazumno prekinilo delovno razmerje, oziroma 7,69%. Prekinitvi delovnega razmerja zaradi poteka določenega časa sta bili le dve, na služenje naši domovini pa je bilo vpoklicanih 6 naših delavcev, v naša hčerinska podjetja sta bili razporejeni 2 delavki. V lanskem letu je bila naša firma odeta v črnino kar 3-krat in prav tolikokrat je bila razobešena črna zastava, saj smo od marca do avgusta 1996 izgubili kar tri naše še aktivne delavce. Nazadnje smo se poklonili spominu komaj 23-letnega Roberta Sloneckega, odnašalca steklenih izdelkov, v najlepšem mesecu, mesecu maju nas je pred upokojitvijo zapustila Danica Turnšek, poslovodja v industrijski trgovini ter v času naših dopustov in sredi delovne vneme remontov seje smrtno ponesrečil Jože Ojsteršek, poslovodja zidarsko šamot-erske delavnice. Najbolj zadovoljiv in ugoden podatèk za firmo in delavce, pa je vsekakor, da je največ prekinitev v letu 1996 bilo predvsem zaradi upokojitev naših delavcev, in sicer skupno 32 delavcev, to je kar 30,77% od vseh odjavljenih. Ob njih pa jih kar 47 še čaka na ta prijeten dogodek, oziroma 45,19%. Po dolgotrajnem delovnem stažu in privrženosti firmi, so nekateri tudi pričakali zasluženo upokojitev. Po vseh navedenih podatkih in z upoštevanjem vseh sprememb med preteklim letom, ugotavljamo, da smo leto 1996 zaključili s skupnim številom 788 zaposlenih delavcev, med katerimi je 366 žensk in 422 moških. V tem stanju pa je zajetih tudi 6 pripravnikov in 15 delavcev sprejetih za določen čas. V primerjavi z začetkom preteklega leta 1996, ko je bilo zaposlenih 865 delavcev, je ob zaključku istega leta 77 delavcev manj zaposlenih, oziroma za 8,90%. Po podatkih pregleda gibanja stanja zaposlenih za celotno preteklo obdobje leta 1996 je razvidno, da je povprečno letno število skupno vseh zaposlenih bilo 839 delavcev. V novo leto smo prešli z naslednjim stanjem zaposlenih po obratih in sektorjih - na dan 01. 01. 1997: PC RAZSVETLJAVA: 189 ZAPOSLENIH PC POGRNJENA MIZA: 90 ZAPOSLENIH PC EMBALAŽNO STEKLO: 68 ZAPOSLENIH OBRAT PREGLEDA: 209 ZAPOSLENIH OBRAT ZMESARNE: 44 ZAPOSLENIH OBRAT VZDRŽEVANJA: 35 ZAPOSLENIH PRAVNO KADROVSKA SLUŽBA: 28 ZAPOSLENIH KOMERCIALNI SEKTOR: 81 ZAPOSLENIH FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR: 22 ZAPOSLENIH SLUŽBA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI: 16 ZAPOSLENIH SLUŽBA RAZVOJA IN OBLIKOVANJA: 6 ZAPOSLENIH Ob vseh teh podatkih za Steklarno Hrastnik pa ne smemo pozabiti tudi na naša »hčerinska podjetja«. V novo leto 1997 so vstopila z naslednjim stanjem: SINET, d.d. ima skupaj 57 zaposlenih, od tega 34 moških in 23 žensk; STEDEK, d.d. ima skupaj 42 zaposlenih, od tega 8 moških in 34 žensk; FORSTEK, d.d. ima skupaj 51 zaposlenih, od tega 49 moških in 2 ženski. Kadrovska služba: Slavi Brajer V petek, 31. januarja 1997 je Inštitut Prevent d.o.o. Ljubljana, Slovensko ekološko gibanje in Konfederacija sindikatov 90 Slovenije v akciji »Delaj varno«, podelila PRIZNANJE Z ZLATIMI KROGI »za izjemne dosežke pri organiziranju in izvajanju dela ter dvigu varnostne kulture.« Edino priznanje te vrste v tem letu je direktorju delniške družbe Sinet, ing. Miranu Groharju podelil dr. Dušan Plut. To visoko priznanje je še en dokaz dobrega dela naših strokovnjakov pri izvajanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu in varstva pred požari. Priznanje nam bo pomagalo pri sklepanju pogodb z našimi poslovnimi partnerji. Miran Grohar ZVEZDE GOVORIJO Horoskop od 1. 2. do 28. 2. 1997 Piše: Astrologinja Milena Zakrajšek OVEN od 21. 3. do 20.4. Imelo vas bo, da bi pospravili s preteklostjo. Kar vam je na poti, bi najraje uničili. Če imate imenitno in pravilno idejo, boste vsekakor srečni. Pripravljeni ste osvajati tuje svetove, tako zelo se boste navdušili za neko stvar. Zakonske in druge odnose rešite v kratkem času, da drugi ne bodo uživali v vaših problemih. Naslednji teden se lahko zgodijo spremembe, ki pa vas ne smejo preplašiti. Imeli boste občutek, da ste izgubili krila in da stojite na trdnih tleh, kjer le s težavo premikate okorne noge. Zato je čas, ki je pred vami, primeren, da se lotite nečesa novega, da navežete nov odnos. Če se ne boste prilagodili delu, ki zahteva več vztrajnosti, lahko po nepotrebnem pretirano vlagate v materialne stvari. Zaupajte vase in pustite glavobol na strani. TEHTNICA od 24. 9. do 23. 10. Videti je, kot da bi se vam življenje upočasnilo. Nikamor se vam ne mudi, neodločni ste in težko se spravite k delu. Če pa se že, ste se zatopili v nekaj nepomembnega in se niti ne zavedate, kako dragocen čas brzi mimo vas. Morali se boste najprej odločiti, kaj je za vas prednostno, potem pa nikar ne odlašajte. Če vas bolijo mišice ali roke, telovadite in telo se bo prilagodilo naporom in vztrajajte pri tem. Že naslednje obdobje bo bolj prijazno, ko bodo vaša pretekla prizadevanja prinesla vidna priznanja. Vsekakor vas bo to spodbudilo k nadaljnim prizadevanjem. Zato ne ponavljajte starih napak. Že naslednje dni se boste spomnili novih idej, vendar vedite, da so vaše sposobnosti in čas omejeni. Je pa ugoden trenutek za pomiritev in spoznavanje samega sebe. BIK od 21. 4. do 20. 5. Prazniki so minili in dnevi, ki prihajajo, vam bodo prinesli bolj mirno življenje, še posebno na ljubezenskem področju, ustalili se boste ob partnerju in ne bo vam mar erotičnih novih obrazov. Tudi sicer se boste najraje gibali v družbi že poznanih ljudi. Veliko se boste z njimi pogovarjali in prijateljsko boste razpoloženi. Željo po denarju in uspehu boste uresničili dolgoročno. Urejali boste tudi zadeve s sorodniki. Dobro pa bi bilo, če vsak dan razčistite morebitne nesporazume. Nagnjeni boste k impulzivnemu reagiranju ves mesec. Kljubovati vam ne bo treba, če se boste dogovorili za sodelovanje. Nekaj novega lahko pričakujete. ŠKORPIJON od 24. 10. do 22. 11. Čas, ki je pred vami izkoristite za sodelovanje z ljudmi. Delo s takimi in drugačnimi partnerji in sodelavci vas bo veselilo le kratek čas. Potem se boste hoteli bolj osebno dokazovati. Nihate med tistim, kar želite in med tistim, na kar vas opozarjajo okoliščine. Zdaj boste res težko našli skupni imenovalec. Naslednji teden bo vaša želja po čustveni bližini prišla močno do izraza, če pa se boste potrudili, lahko marsikatere sanje tudi uresničite. Posvetite se otrokom, saj vam bodo najbrž zaupali svoje osebne probleme. Nekaj dni boste tudi odsotni, ne fizično ampak v duhu, zaradi dela. V odnosu z ljudmi boste bolje spoznali samega sebe. Zaupajte v uspeh. DVOJČKA od 21. 5. do 21. 6. Utirjeno življenje, ki ste ga nekaj časa lahko nadzorovali, vam bo ušlo iz rok. Negotovost, ki vas spremlja na vsakem koraku, ki je pravi motor, ki vas pritiska in sili, da nekaj novega doživite, da ne vztrajate pri starem, da zbežite, kakor bi se čutili ujete. Radi se boste pogovarjali, vendar ne boste ljudem povsem zaupali. Za tem obdobjem prihajajo lepi dnevi, kadar pa boste v zagati, se spomnite, da lepa beseda lepo mesto najde. Razpeti ste sicer med družino in družbo, vendar če si želite napredovanja, se boste nečemu morali odpovedati. V tem mesecu boste imeli poudarjen smisel za umetnost, mogoče boste obiskali kakšno kulturno prireditev ali pa kupili novo sliko. Ne dovolite si izkazovanja. STRELEC od 23. 11. do 21. 12. Ideje se dvigajo iz podzavesti in terjajo, da jih uresničite. Da to zmorete, ne boste podvomili niti za trenutek, čeprav se zavedate, da morate izbrati pravilen način in pravi trenutek. Bistvo je, da se zavedate, da se v zadevo morate vživeti in si dopustite, da začutite rešitev. In nikar preveč ne opisujte kaj in kako želite storiti, dokler stvar ni popolnoma jasna. Iz lahkomiselnosti bi lahko kaj spregledali. S svojimi bližnjimi boste poskušali svojo stvar urediti, ob spoznanju, da čas še ni prišel, si boste nabrali nekaj novih izkušenj in spoznanj. Prisluhnite otrokom, tudi visoka znanost bo potem razumljivejša. V zdravju se pazite prehladov, izogibajte se mrzlim pijačam, topla in naravna hrana je za vse strelce zelo pomembna. RAK od 22. 6. do 22. 7. Naslednje dni boste bolj čustveni, kot pričakujete, kljub temu pa ne boste niti malo brezskrbni. Čutili boste potrebo po tem, da razumsko nadzorujete svoje vedenje, da vzpostavljate intelektualne odnose z drugimi, čustva pa bi najraje skrivali. Vendar bo prišlo do silovitih izbruhov in zmotno boste mislili, da boste z ljubosumnostjo lahko zaščitili svojo ljubezen. Zaradi notranjega nemira boste begali sem ter tja in iskali rešitve. Poskušali boste navezati stik z nekom, ki veliko ve o poslih. In nanj bi se lahko tudi čustveno navezali. Ker gre bolj za hrepenenje in manj za čustveno rešitev, bodite raje previdni. Sami zase lahko največ naredite. Brali boste zahtevno gradivo, dva dni zatem pa poskusite tudi z delom. KOZOROG od 22. 12. do 20. 1. Praznina, ki jo boste začlutili, vas bo prisilila, da boste razmišljali o takih lepih stvareh, za katere vam često zmanjkuje časa. Poudarek bo res na materialni ljubezni, vendar bo ujemanje s partnerjem posebnega pomena. Poskušali ga boste razveseliti s čim konkretnim, da bi postal mehak v vaših rokah. Vaše želje se bodo bržkone hitro uresničile in prve pohvale boste kaj kmalu slišali. Prav pa bi bilo, če bi mislili tudi na to, da bi del vloženega denarja vložili v opremo, ki bi vam olajšala delo ali dvignila ugled. Zato razmislite o tem, saj bo to vzpodbuda za naprej. Prihodnje dni se zanimajte za otroke in jim v začetku tega obdobja dovolite, da z vami razpravljajo o svojih ambicijah. Dovolite jim svobodo in bodite čustveni. LEV od 23. 7. do 23. 8. Neprijetno se boste počutili, ko vas bo nepredvidoma nekaj vrglo iz tira. Morda se vam bo tedaj zazdelo, da ste preveč v svojem delu in ste skoraj izgubili stik z okolico. Deloma je to res in ob koncu meseca boste prijatelje še kako potrebovali. Ni pa treba podleči skušnjavi, da bi ves ta čas plačevali in popivali v njihovi družbi. V partnerskem odnosu boste še naprej vztrajali in pripravljeni se boste tudi podrejati. Res pa, da se da s pogovorom vse rešiti, torej uberite to pot. Sklenite kompromis. Malo popustite vi in v nečem naj popusti tudi vaš partner. Sicer bi se lahko zgodilo, da bi sedaj visoko leteli, čez tedne pa pristali v jarku nelagodja. Vse ob svojem času. VODNAR od 21. 1. do 18. 2. Svoboda vam bo pomenila več kot karkoli drugega. Če se ne boste mogli odločati po svoje, boste postali nekoliko agresivni in po poti tega res dosegli svoj cilj. Veliko se boste gibali v dmžbi, ki seji boste prilagajali prostovoljno. Že naslednji teden pa boste morali narediti nekaj, pri čemer vas bo družba ovirala, zato boste iskali tudi različne izgovore, da se jih boste izognili. V ospredju je želja, da bi prišli do novih ugotovitev, ki bi jih radi sporočili svetu. Za vaš uspeh bo enako pomembno delo, ki ga boste opravili sami in tisto, do česar se boste dokopali sami. Mogoče pa le v sodelovanju z drugimi. Videti je pravšnji čas za sodelovanje, ki bo za vas še posebno poučno. Pomoč otrokom. DEVICA od 24. 8. do 23.9. V tem obdobju se na druge ljudi ne boste več zanašali, tisto kar morate storiti sami, boste tudi postorili. Neprijetno vam bo le, ko se boste morali prilagajati drugim in tempu njihovega dela. Razmislite, kako se stvarem najbolje streže in tako tudi storite. Imeli boste sicer nekaj težav z vztrajnostjo, vendar se ne bojte drugih prositi, da dokončajo delo, kajti s svojimi izkušnjami boste izpeljali neko drugo delo, bolje kot kdorkoli. Tudi nekaj starih problemov boste uredili doma, predvsem v povezavi z otroki, ki vas bodo v tem mesecu močno potrebovali. Če bodo problemi postali pretežki, se posvetujte s strokovnjakom. Manj časa boste imeli za klepet, hobije in romantično ljubezen. RIBI od 19. 2. do 20. 3. Ljudje vas potrebujejo bolj, kot kdaj drugič, čeprav ste se navajeni žrtvovati, boste vseeno pogrešali več časa zase. Toda čar lahko najdete tudi v tem, da vidite svojo vlogo pri uspehu drugih. Vsekakor vam bo prišlo vse še kako prav. Prav bi bilo, da preberete kaj iz področja psihologije ali duhovnosti in tako potolažite svojo dušo. Sedaj ko so prazniki minili, morate biti še bolj aktivni in nič se ne bo zgodilo brez vašega prvega koraka. A zgodilo se bo marsikaj, saj boste svojo družbo držali pokonci. Tudi organizirati se boste znali in ljudje vam bodo radi sledili. Privoščite si kakšen dan samo zase, da boste lažje okrevali. Nagradna križanka ŽENSKA OBLEKA, KOMBINACIJA KRILA IN JOPIČA IZ ISTEGA BLAGA FORMA, ZUNANJA PODOBA GORA V BOHINJU NAD UKANCEM SLOVENSKI PES-MATEVŽ NIK ŠALAMUN LANGUS VERDIJEVA OPERA LEPLJIV TRAK ZA PRITRJEVANJE OVOJA ALI GAZE SOPHIA LOREN ODSTOP. ODMIK TEORIJA O RAZLIKOVANJU RAS TRINOŠTVO IZJEMNOST, NEPRAVILNOST, ODKLON OD SPLOŠNEGA PRAVILA NAJDALJŠA SLOVENSKA REKA OGRODJE HZ DESK PRI BETONIRANJU SEVERNI JELEN OBRABA SKLEPOV NAVLAKA, ROPOTIJA SVINČNICA, MESTO NA GREZILO DANSKEM SLOVENSKI ZGODOVINAR GRAFENAUER ANGLEŠKI PISATELJ (KINGSLEY) AZIJSKI FIŽOL OTOČJE OB IRSKI MESTO V SEVERNI ITALIJI IZJEMEN TRUD TEMNI DEL DNEVA MESNI IZDELEK GENOCID HLOD GL. MESTO BOLIVIJE FINSKI SMUČAR-SKI TEKAČ (JUHO) GLAVNO MESTO ITALUE MARIBORSKI TABLOID PLOŽAJV JOGI NENADNA SRČNA SLABOST LUDOLFOVO ŠTEVILO AZUSKA OPICA Z VELIKIM NOSOM DROBEC NESNAGE AVTOR: KARLI DREMEL VESLAŠKA TEKMA IT. SLIKAR (GUIDO) ROK ARIH KRETSKI KRAU VELIK KUP LESA VARNOSTNO RAZSTRE- LIVO ZAKON O RAVNOVESJU IN GIBANJU TELES PRELAZ NA VELEBITU GORSTVO V INDIJI DRŽAVA V AFRIKI SNOW ČESNU OBZIRNOST, OLIKA OTOK V OTOČJU TUAMOTU KRAJ PRI OPATIJI SULTANAT V JUGOVZH. DELU ARAB. POLOTOKA FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC SUHA KRAVA TRTA, VINO LATA V KOZOLCU ŠAUIVA KARTA POKRAJINA V AZIJI RDEČKAST PLANET DRŽAVA V AZIJI PREDMET NRAVNOST, POGOVORA MORALA ANTIČNO MESTO V APULIJI OLGA MEGLIČ POMOL HIMALAJSKA KOZA ČEBULA ZAŠČITNI OMOT FR. SKLADATELJ (GEORGES) PEVKA MORISSETTE MORSKA ŽELVA TONE FORNEZZI AZIJSKA PALMA SLOVENSKI PEVEC (MIRAN) MOŠKI PODPORNI STEBER ŽIVINSKA STAJA PO PLANINAH KAMNITA GMOTA VRSTA MESNE OMAKE Ravnatelj šole gre skozi pritličje in opazi učenca, ki med poukom stoji na hodniku. »Kaj pa delaš tukaj?« »Premišljujem o logiki,« odgovori učenec. »Kakšni logiki«, se razburi ravnatelj, »zakaj nisi v razredu?« »Kar poglejte! Učiteljica me je poslala iz razreda, ker sem med poukom prdnil. Zdaj so pa oni, ki niso nič krivi, notri, na slabem zraku, jaz pa na svežem...« Trije malo čudni planinci gredo čez pašnik, in zagledajo na njem kravo. »Joj, ko bi bila to Madona!« reče prvi. »Joj, ko bi bila to Claudia Schiffer!« reče drugi, tretji pa vzdihne: »Joj, ko bi bila vsaj tema!« Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 11.000 tolarjev in sicer: 1. nagrada 5.000 tolarjev 2. nagrada 3.000 tolarjev tri nagrade po 1.000 tolarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK do 15. 3. 1997. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko objavljeno v STEKLARJU št. 12/1996 smo dobili 65 rešitev. Žreb je prisodil nagrade nasled- njim: L nagrada 5.000 tolarjev: Zdenka Pimaver 2. nagrada 3.000 tolarjev: Emil Hren 3. - 5. nagrada po 1.000 tolarjev: Dušanka Čakič, Ivan Gošler, upok., Andrej Kušar Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: SREČNO NOVO LETO ŽELI STEKLAR, klep, svora, grm, Ruma, Tabor, ama, gal, Sneguljčica, Ivana, Carol, E.A., Ni, ogorek, eleve, Nansen, polica, Kočo, Mojstrana, A.N., N.L., Anaa, Iran, N.P., Hloe, dar, presta, pol, A.E., tor, Gaeta, krava, rokopis, vran, Njatin, Anu, igu-man, anoa, oči, rob, carina, rame, kan, Eva, Alamos, Hvar, ara. (K.D.) STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Urbajs. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: GeeMGe d.o.o. Zagorje ob Savi Naslov uredništva: Steklar Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.