109. ttevilkfl.
Sobotna Številka velja 2 kroni*
V Ljubljani, v nedeljo IS. maja I9Z1.
L1V. leto
Uha|« vsak dan popoldne, lsvzeamsl nedelje in praznike.
htsorall: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 ml m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—% Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
apravntftvo „Slov. Naroda1' in „Narodna TIskarna'1 ulic? it, 5V pritlično. — Telefon sL 334.
„Slovenski   v'arod" velja v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan  .   K 300/ -
polletno.......„150 —
3 mesečno........75*—
l .........25-
v   ti ubijam in po posti i V Inosemstvo t
celoletno......K 490*—
nolletno  .......   „240-—
3 mesečno......„120*—
40 —
Pri morebitnem povišanja se ima daljSa naročnina doplačati. Novi  naročniki nai  pošljejo v prvič naročamo   vedno   af^T  P° nakaznici. Na samo nismem naro;ih brez noslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo ,,Slov. Naroda'1 Knaflova ulica it. 5,  I. nadstropje
Telefon stev. 34.
Dopise oprelema le podpisane in zadostno irankovane.
Rokopisov ne vrača.
Posamezna Številka velja 1*20 K
Poštnina plačana v gotovini.
Dr. J. Oblak:
Paglaoje o naradnens idealizmu
»Pri nas nimamo pojma, ki je povsod drugod po svetu glavni pojem: to le pojem domovine, očetnjave, otačbine, ojčizne, ali kakor se že ta človeku najsvetejša in najljubša stvar v različnih krajih sveta različno imenuje. Pri nas domovina, očetnjava. otačbina, ojčizen umira — in to je naše največje gorjć. Ta zavest bo tudi vzrok, da bomo stari tako težko umirali!«
Dr, Ivan Tavčar: ?V Beograda«.
Vsaj meni se zdijo najlepši ti Stavki, ki jih je kdaj napisal naš starosta dr. Ivan Tavčar kot politik in človek, in recimo tudi kot slov* • ttvenik. Besede, ki nam posvetijo globoko v notranjost moža, ki nam je razkril s tem vso svojo globoko domovinsko ljubezen. Segle so mi jr dno duše in nikdar jih ne poza* bim.
Pečat najgršega materijalizma jje pritisnjen dobi po naši osvobo* ditvi, ki je sledila dobi našega hlap* eevstva in suženjstva po zelo krat* kih dnevih specifično slovenskega navdušenja ob tednih, da, dnevih prevrata. Kakor v zasmeh oni Kres kovi oporoki »izkrvavelemu na* todu«...
^ Z žalostio moramo opaziti, da le imel dr. Tavčar prav, ko je so* goril tako o priliki, ko je šlo, da se fcdružijo stranke za ustavo in za je* dinstveno državo, in z žalostjo mo* ramo konstatirati, da veljajo te be* cede za vse prilike po tistih kratkih dnevih prevrata. Narodni idealizem gine, oni idealizem, ki nas je držal po koncu skozi dolgo dobo rob* stva do dneva, ko nam je napočila zlata svoboda.
Človek se nehote vpraša: »Ali so narodni ideali res le za sužnje in hlapce? Ali živimo lahko specijelno mi Slovenci zdaj brez idealov, ki smo jih gojili vse doslej?«
Če se spomnim na tiste čase, ko je še žvižgal bič po suženiskih hrbtih! A vendar nas je dvigala liu* bežen do naroda in jezika! Tedaj smo tekmovali v zasebnih družbah, pred vsem pa politične stranke ob vsaki priliki med seboj ter polagali na tehtnico pred volilci to, kar je kdo storil in dosegel v narodnost* nem oziru za slovenski narod. Tudi pri občinskih volitvah ... Sporni* p jam se, kako so nas vabili na voli* $če volilni plakati s trobojnico v piamenju narodnostne ideje, ki kmo jo stavili nad vse drugo.
Zdaj pa poglejmo samo na zad* nji čas. Skoro, da se ni popolnoma pozabilo, da stojimo na volišču v znamenju narodnostne ideje kot Slovenci, kot Jugosloveni. Cestni Valjar, blato, elektrika, vodovod, — to so bile devize, to so bila gesla, pod katerimi se je spravljalo volil* ce k volilnim skrinjicam. Da bi pa bila katera od strank kazala na to, da je reprezentirala narodnostne ideje, se sklicevala na to, kaj je sto* rila za vse one — tam preko, ki so Še živi odtrgani del našega telesa, kaj misli vse storiti za one tam pre* ko Julijskih planin in tam preko Karavank, — v tem znamenju ni vabil nikdo, ali pa ni imel kdo kaj pokazati. Delamo tako, kakor da je vsem zasvetilo solnce svobode, kakor da smo odrešeni vsi do zad* njega Jugoslovena in se prepiramo za — avtonomijo. Zdi se mi, kakor da smo pozabili, da je Ljubljana danes obmejno mesto in da leži ka* kor gorišče sredi med Celovcem, Trstom in Gorico, oziroma da naj bi vsaj bilo središče, na katero gle* dajo vsi oni tam preko kakor na zlato svojo majko in — rešiteljico.
Imam občutek, da se vede Ljub* ljana včasih tako, kakor da ni sre* dišče narodnega gibanja, da postaja vedno bolj le trgovsko mesto in nic
drugega kot trgovsko središče, kjer se šopiri posebno ona posebna vrsta »trgovcev«, ki jih je rodila vojna v In tako smo prišli tako daleč, da je da* nes pravzaprav edino zastopstvo narodne ideje še neka i obrambnih društev in da so politične stranke pozabile na to, kar nam je bilo Še pred kratkim najsvetejše in naj* višje, nas otelo pogina, nam princ* slo vsaj delno osvobojen je.
Ali res ne potrebujemo več na* rodnih idealov v očisled 800.000 ne* odrešenim bratov tam preko Julij« skih Alp in grebenov Karavank?
Bolj kot kdaj noprej nam je go* jiti tisto ide i o, katere uresničenja še davno nismo doživeli, — kajti pri vsej naši svobodi, katero srečno uživamo, še ni bilo nikdar take ne* varnosti za naš narod, za one, ki so ostali pod tujim jarmom, da jih iz* gubimo za vedno. Dobili smo sicer del Kranjske in del Štajerske, a zato so ostali neodrešenci v stokrat slabšem položaju v narodnem oži* ru, kakor smo bili mi vsi skupaj sploh kdaj pod rajnko mačeho Av* strijo, — kajti to, kar se že zdaj po* čne v Italiji in na Koroškem, da se docela zatre naš živeli in naš iezik, tega nemara ni delala rajnka Av* strija tudi v najhujših časih našega preganjanja.
In ta Ljubljana, ki ie še danes geografični cen trum našega ozem* lja, naj bi ne bila še nadalje več to tudi idejno, — to, — kar je bila od onega trenotka, ko se fe naš narod začel zavedati in gibati?---
Večkrat premišljujem, zakaj se našim sovražnikom v naši sredi in tujcem tako dobro godi med nami... Oni tam preko pa zdihujejo prega* njani z ognjem in mečem, zapu* ščeni in — razočarani.
In vendar naše ljudstvo hoče idealov! S tem bodo morale raču* nati vse naše stranke in njih vodi* telji, — ljudstvo hoče nekaj, kar ga dviga iz vsakdanjega močvirja na* ših strankarskih bojev, in bo obra* čunalo enkrat z vsako stranko, ki bi zanemarjala tisto, kar nam je bilo od nekdaj sveto in česar potrebuje zdaj in v prihodn josti bolj kot kdaj poprej. Da to ni prazna fraza, mi dokazujejo vsi shodi, ki so se vršili ali v znak protesta ali pa v znak osvobodilne akcije v prid neodre* šenih bratov. Takih shodov, kakor jih je priredil »Gosposvetski Zvon«, ni premogla prav nobena stranka v Ljubljani. Ljudstvo se oklepa in* stinktivno danes obrambnih dru* štev z vso ljubeznijo in tega se mo* rajo zavedati tudi oficijelni vodite* lji vseh naših strank.
Tudi na Koroškem se je agiti* ralo v znamenju materijalizma od naše strani vse preveč. Vse preveč so se poudarjale materialistične koristi, ki naj ima narod od Jugo* slavije, in vse premalo se je pola* galo poudarka na idealni moment. Jaz pa sem videl, kako je v tem ubogem koroškem ljudstvu vzki* pelo, kako se je posvetilo v očeh naroda, kadar si govoril o ljubezni do domovine, do matere in jezika in njeni lepoti...
In smelo trdim, kar je glasovalo koroškega ljudstva z nami, je vo* lilo iz čistega narodnega idealizma, ne radi moke, masti in drugih takih dobrot. Tudi Nemci — svoje... So podkupovali naše ljudi oziroma omahovalce, — saj ni bilo čuda, ker se je vedno poudarjalo od naše strani le materijelno stran ... De* lali pa so pred vsem z idejo ljubezni do rodne zemlje, izločili so sicer na* cijonalni moment, a poudarjali ne« deljeno koroško domovino kot ta* ko, kjer naj je Slovenec in Nemec
složen in enakopraven brat v liu* bežni do skupne domovine. Po ple* biscitu so seveda na to pozabili... — Pred sabo imam nemški agitacij* ski listek ...
»Griin ist der Schein, der die Heimat erhfdt, Oriin ist die Saat auf dem keiniendcn reld! Grun sind die VViilder, grun i-t die Flur, Griin ist die Farbe der Oor*.esnatur! Ilir Karntner Briider! !>•.* Mer.Ten ersiiihn: Rettet die Heimat, wahlt irriiri, wahH griin!«
Takih prisrčnih in srčnih strun se pri nas ni ubiralo ... Vse prezgo* daj po prevratu ~ias je že tedaj ob* jel materijalizem s svojimi ledenimi rokami — nas, ki smo — »seme iz* krvavelega naroda in ki bi morali misliti le eno: Kako bomo združeni
vse svoje moči, vse svoje zmožno* sti, vso svojo ljubezen in srce nos svečali naši jugoslovanski drž u vi...« Zato pa se danes tako dobro godi našim sovražnikom v naši sre* di, oni tam preko pa zdihujejo za* puščeni in — razočarani.
Sram nas mora biti pred Polja* ki in Italijani, pri katerih slavi nes narodnostna ideja triumfe, dasi so v dosti boljšem položaiv. kot mi Jugoslovani:   Slovenci in Hrvati s | Srbi vred!
Te žalostne misli so se mi pora* jale, ko so stopali zadnjič na voli? šče naši ljudje ... V znamenju cest* nega valjarja in cestnega — blata*..
Nikogar bi bolj ne veselilo ka* kor mene, da sem se v tem ali onem oziru zmotil in prečrno videl.
Odpouor in obtežba.
Prejel sem tole pismo:
Dragi prijatelj! Oprostite, da se obračam na Vas, toda v mojem sedanjem položaju se ne morem spomniti nobenega bolj zanesljive* ga naslova, ker ste mi rekli, da bo* dete po vojni gotovo v Ljubljani, drugi pa so se razkropili bogve kam po svetu. Ali se še spominjate, kako sva se sestala na ljubljanskem gradu? To je bilo menda o binko* štih leta 1915. Mene bo takrat že drugič prignali iz Istre.
Zaprli   so me takoj v začetku vojne, — bil sem takrat doma na počitnicah — odpeljali so  me v v Ljubljano, iz Ljubljane so me zo* pet poslali nazaj v Istro pred do* j mače sodišče; predno je tam prišlo ] do   sodbe,   je   napovedala Italija i vojno in nas so odpeljali zopet na ljubljanski grad.   Bilo nam je ta* krat strašno neprijetno biti skupaj z Italijani, toda nismo si mogli po--magati.
In tam na ljubljanskem gradu je vrgla usoda Vas in gosp. Rasto Pustoslemška v našo družbo. Spo» znali smo se takoj. Prebili smo bin* kostne praznike v tistih zaduhlih grajskih kleteh — bilo nas je nad 200 v eni kleti — in potem smo pričakovali odrešenja, kajti vojna med Italijo in Avstrijo je izbruhnila. Mislili smo, da bodo Italijani v par dneh v Ljubljani in nas rešili — toda varali smo se.
Takrat ste se čudili, zakaj ne govorim z navdušenjem o italijan* skih zmagah, ki so Italijani pravili
0 njih — danes to gotovo razumete. (Da, op. pis.) Čez nekai dni so torej nas naložili v vagone in so nas od* peljali najprej v Lipnico in Wagno, potem pa preko Dunaja v Hainljurg. Gotovo se še spominjate, kako so nas tam zaprli v smrdljive hleve in kako so nas ponoči naskočile pod* gane iz donavskega kanala, ki so hotele nas žive požreti. Ker smo se proti njim borili, so hoteli avstrij* ski vojaki nas postreljati v poste*
1 j ah, če se more tako imenovati ona nesnažna slama, na kateri smo po* čivali utrujeni od tridnevne vožnje.
Jaz sem se kmalu nato ločil od Vas, zato se bojim, da ste že poza* bili name. Bog ve, kaj ste še pre* stali na svoji nadaljni poti! Jaz sem bil potrjen in sem prišel na rusko fronto, kjer sem bil vjet. Kaj sem skusil v Rusiji, o tem Vam ne mo* rem obširno poročati. Saj veste, kakšna je bila pot jugoslovenskega legijonaria. Končno sem se srečno vrnil v domovino, v našo svobodno Jugoslavijo, o kateri smo mi tako lepo sanjali na ljubljanskem gradu, v Lipnici, v Wagni, v Hainburgu in povsod, koder nas je vodila pot.
Zaprosil sem za malo uradni* ško mesto — kakor veste, sem bil takrat, ko so me zaprli, — jurist, in sedaj bi potreboval protekcije —
ne protekcije v navadnem pomenu besede, ampak potrdila, da sem res vse to prestal, da sem bil v Istri aretiran v začetku vojne zaradi ju-goslovenske propagande, da sem bil na ljubljanskem gradu, da sem bil z Vami v raznih internatih itd. Upam, da bo to zadostovalo, da dobim to mesto, za katero sem prosil, in da bom mogel tako mirno delati za našo skvpno idejo. Ker ne vem, kje so drugi naši znanci, ^c obračam na Vas. Tudi je Vaše ime tako znano, da bodo Vašemu potr* dilu verjeli. Kako se imate Vi sedaj v naši mladi Jugoslaviji? Kaj delate? In kje so drugi? Pozdravlja Vas
I. A.
Moj odgovor:
Dragi prijatelj! Vase pismo zasluži javnega odgovora. Jaz sicer ne vem, ali pride Vam v roke. zato pa bo prišlo v roke tisočem onih, ki jim je namenjeno. Vašemu pi* smu sem se v resnici čudil. Sicer se pri nas že dolgo ni dogodilo nič čudnega, ker smo že vse različne čudeže doživeli — ampak temu pi^ smu se čudil. Ne vem, ali prebivate v Jugoslaviji, ali na mesecu, ali na kaki zvezdi — čudim se in v svojem začudenju Vam nisem mogel niti takoj odgovoriti. Vaše pismo nam* reč ni prvo te vrste, kar sem jih prejel. Nekaj časa sem odgovarjal svojim znancem — potem sem se naveličal.
• Neki prijatelj mi je pisal pred par leti s Krke jako lepo pismo, v katerem je dokazal, da »niti ena za* sluga ni bila poplačana, niti ena kri* vica maščevana.« Poslal sem tisto lepo pismo v neki ljubljanski dnevs nik, ki pa ga ni priobčil, češ, da ga predolgo. Meni je danes žal, da ga nimam vsaj v prepisu, ker je bilo tako lepo in resnično.
Kaj sem mogel odgovarjati na taka pisma? Saj smo vsi čutili, ka* ko je z nami. In mi nismo hoteli stopiti pred izčrpano, komaj osvo* boj eno domovino z zahtevami, češ, trpeli smo zate, plačaj, kar nam gre! To bi bilo gnusno: vedeli smo, da so drugi zanjo trpeli in žrtvovali še več: dali so svoje imetje in živ* ljenje.
V Ljubljani smo osnovali društvo političnih preganjancev. ker je vlada izdala neke formularje. da smo nanje zapisali, koliko odškod* nine zahtevamo. Tisto odškodnino naj bi namreč plačala Avstrija. Na* pisali smo torej — tisti formularji so nekam izginili — in konec. Po* tem smo mislili, da bodo najbrže dali ljudem, ki so se za državo žr* tvovali, kaka primerna mesta, oz. da bodo vsaj ti ljudje imeli pred* nost pred onimi, ki niso storili ni* česar. Toda naše zborovanje se je vršilo že veliko prepozno, kajti vsa mesta so bila že zasedena in »politi čna preganjanost« se ni več vppšte*
vala. Da, zgodilo se je celo, da se ie prezirala in — očitala.
Meni je bilo takrat jako čudno pri srcu in — oprostite — spomnil sem se z radostjo onih dni. ko smo sedeli na naših trdih posteljah, oh* dani od podgan, in smo sanjali o
— Jugoslaviji. Tisti sen je bil lep — draui moj — to pa, kar smo videli okoli sebe, ni bilo več lepo. —
Pa kuj hi Vam pisal o tem! Neki francoski filozof je napisal resnične besede: »Od revolucije imajo največ koristi oni, ki so zanjo najmanj storili.« To Vam pove vse Spominjam se prav dobro onega večera pred šestimi leti, ko sva se sešla na ljubljanskem gradu. Bilo je na binkoštni petek in Ljubljana se je pripravljala k praznikom. Naša klet. .. Čemu govoriti o tem? Na letošnjem jurjevanju sem se spomnil na vse to. Pred gradom stoji spomenik, ki so ga bili menda postavili na čast cesarju — ne bi bilo napačno, če bi ga sedaj posve« tili spominu onih, ki so ob času svetovne vojne polnili grajske kleti...
Spominjam se tudi naših dni v Lipnici in v \Vagni in v Hainburgu. Lakota, nesnaga, podgane, suro» vost, — res, težka je bila pot — a bila je pot navzgor! Kako pa je se« daj? Vsak idiot in falot, vsak lopov in trot se lahko norčuje iz ideje, za katero smo mi trpeli. In mi moramo vse to mirno gledati. Razpasla se je svojat po domovini in vsi tisti, ki so šli svojo pot za osvobojenje, — so pozabljeni. Ali sc še spominjate, ko smo stopali mimo »Katoliške ti* si rne« ob mesarskem mostu? Tam je stal »Slovencev«: urednik. Mi smo stopali po štirje in štirje in ob strani kordon vojakov z »bajonet* auf«. In on se je smejal. Imel je prav, da se je smejal. Mislil si je: vi osli, trpite za svoje prepričanje, mi Avstrijanci bomo zmagali... In tudi če ne zmagamo ...
Mi smo si takrat mislili: Ca* kaj, ne boš se smejal dolgo — pri* šel bo naš dan .. . Res je prišel naš dan, a ne za nas, ampak za »Slo* venčevega« redaktori a, ki je nas /&» smehoval v senci avstrijskih bajo« netov — in se danes zopet smeje, kajti lopov s svojo avstrijsko dušo razbija to, kar smo mi v trpljenju zidali.
Toda. rekli boste, kaj meni vsi ti spomini, kaj meni vse te pritož* be, jaz sem Vas prosil za priporo* čilo in potrdilo, da smo itd. Da, in ravno to — se bojim — Vam ne bo nič pomagalo. Bolje je, da zatajite svojo preteklost, če Vam je mogoče
— in da poiščete drugo pot. po ka? teri pridete do službe. Jaz bi Vam eno svetoval: V Ljubljani — pravijo — je neka klet: pojdite tja ln zabavljajte tam čez državo, Čez Srbe, čez državno himno, govorite cinično o vsem, kar je ljudem na svetu svetega in dobite gotovo dr* žavno službo, mogoče mesto vse*' učiliškega tajnika — zdi se mi, da je to osmi einovni razred — in bo* ste preskrbljeni.
Pa Vi v svoji neumni idealno* sti ali pošteni značajnosti tega ne boste storili — zato bi Vam sveto* val: stopite med avtonomiste — zbirajo se istotam — in boste kma? lu dobili ugledno mesto. Skušajte pozabiti na vse to, o čemer smo sa* njali tam po tistih strašnih zaporih. To so bili ideali, dragi moj. In zdi se mi, da ne bo dolgo, ko pojdemo za tisto svojo idejo še enkrat skozi vse one kraje in bo treba drugič vzeti križ na svoje rame.
Jaz poj dem rad, ako bom ve* del tako — kot sem prvič — da iz tega pride drugo naše odrešenje. Pa Vi ste bili bolj odločen revolu* cijonar in ste bili mnenja,   da so
36
oni, ki imajo prav, vedno v manj* šini, in da je treba za velike ideje žrtev. Žrtev — dragi moj — da, ko bi bili mi povedali takoj, kar smo vedeli — a danes so nas izdajalci prekričali in mi smo zopet v manj* šini. S tem še ni rečeno, da nimamo prav. Prav! Imeli smo prav med vojno in imamo prav sedaj, O tem ni dvoma.
Samo eno je resnično, da nam* reč Vam moje potrdilo ne bo poma* galo in da se zelo motite, če mi* slite, da so v Jugoslaviji koga na* gradili za to, ker je trpel. Pa mi te* ga niti ne zahtevamo, ko bi se le po nji ne pasli oni, ki niso storili niče* sar in ki sedaj delajo proti nji. Jaz bi Vam mogel iz svojega bivanja v Jugoslaviji povedati lepe stvari. Pa temu ni ona kriva — ampak oni, ki žro iz zakladov, ki so jih drugi postavili s svojimi žrtvami.
Vprašate, kako se imam. Hvala lepa za vprašanje. Dobro. Sem su* plent in sem tako srečen, da smem učiti deco in jo vzgajati v tisti veliki misli, ki je nas osrečevala v dneh našega trpljenja in bo osrečila tudi naš narod, ko bo zmagal nad svojimi notranjimi sovražniki tako, kakor je zmagal nad zunanjimi.
In kaj delajo drugi? To kakor jaz. Spominjajo se svojih lepih dni — po ječah in zaporih, polnih viso=« kih nad in čakajo, da se troti na? pij o krvi in da pride njih sodni dan.
Zato ne obupajte, kakor niste z nami vred — obupali ne na ljub* ljanskem gradu ne drugod! Saj še
veste, kako smo peli našo himno. iMalo nas je bilo — a peli smo jo. Čez par let jo je pel ves narod! To je bila naša himna! Duševne ničle pa so se takrat pasle na narodnem telesu. Sedaj se pasejo zopet, kako bi sicer živele! A pride čas! Ve-ruj te!
Vem, kako boli vse to. Nizko smo padli. Treba je izdajati odred* be —- ne proti nemčurjem — ampak proti Jugoslovanom, nat ne žalijo — Jugoslavije. To je žalostno. Ves svet ve, kako je nam ime — mi še ne vemo. To je smešno. Kriza je na vrhuncu — to je naravno, ker smo gazili idejo v blato, namesto da bi jo dvigali. Pljujemo sebi v obraz. To je sramotno.
Zato Vam svetujem — ako ne pridete v Ljubljano in se ne odre* čete svoje preteklosti, ker kot Istri* jan ne morete biti slovenski avto* nomist — da ostanete zvest Jugo* sloven, pa magari da ste zadnji pi? sar V kakem uradu. Bolj častno je to, kakor biti »narodni predstavnik«, ki hoče v svoji omejenosti razbiti to, kar so drugi s svojo krv* jo sezidali. Kajti pisano je: »in po* slednji bodo prvi.«
Ko bo narod klel imena, ki se zdaj svetijo v javnosti — kakor kolne danes one, ki so ga zavajali med vojno, bomo mi mirno spali pod zemljo z zavestjo, da ne bo imel nihče pravice pljuniti na naš grob.
In to je tudi nekaj. Pozdrav!
Dr. Ivan Lah.
Pozdr^ulieni, bratfe Čehi!
Ob priliki poseta praškeg
Dobro došli, bratje Cehi, najzve-stejši sinovi matere Slave, odlični zastopniki juuaških bojevnikov za ujedinjenje in svobodo češkoslovaškega naroda!
Pozdravljaj no vas v deli jugoslovanski Ljubljani, pozdravljamo vas svobodne brate v bratski svobodi, ki smo jo dosegli v skupnem delu in po uevenljivih zaslugah naše srbske vojske in vaših hrabrih lejrijonarjev. Pozdravljamo vas tudi v imenu naših bratov, ki še niso deležni slovanske svobode, ki pa ostanejo zvesti našim in vašim idealom.
Prišli ste k iiaui kot bratje in prijatelji, kot zavezniki in sobojevniki, da poglobimo medsebojno zvestobo za bodočnost, od katere pričakujemo izpolnitev naših narodnih slovanskih idealov. Zvestoba za zvestobo« ne sme biti samo naše geslo, marveč tudi merilo nase moči za bodočnost. Zato se moramo spoznavati in ceniti, kajti brez ljubezni ni sloge in kjer ni sloge, tam ni bodočnosti.
Skupno smo se bojevali, skupno zmagah in skupno moramo delati tudi v bodoče, da si zasiguramo svojo svobodo, ter zagotovimo svoj gospodarski in politični razvoj. Skupin so naši interesi, skupno mora biti tudi naše delo na severu in naše na jugu. Na nas je, da preprečimo neprijateljske spletke, ki se poslužujejo naše navidezne raz-dvojenosti in naših notranjih bojev. En sam pogled na evropski zemljevid nam zadostuje, da se prepričamo o nujni potrebi medsebojne vzajemnosti. Ideja slovanstva ni prazna beseda. Svetovna vojna je bila prva etapa na poti do uresničenja slovanskih idealov. Razvoj zgodovine nam kaze, da jc Slovanom določeno vodstvo bodočih dogodkov, ako bodo složni in ako bodo znali spretno izrabljati prilike in odnošaje.
Motijo se oni. ki menijo, da je vse-slovuiistvo fantom, s katerim ne sme računati realna politika. To trdrjo v tujem duhu orijentirani politiki, ki se vkljub bridkim izkušnjam ne zavedajo poslanstvu slovanskih narodov. Kdo je prebudil avstrijske Slovane iz globokega narodnega spanja? To niso bila samo načela francoske revolucije: ega-fite, fraterrjite, iiberte - ampak tudi vzbujajoča '-se zavest slovanske skupnosti, katere glasniki so postali Do-brovsky, Jungmann, P. F. Šafafik, Jan Kollar. Ljudevit Gaj in tudi Prerado-vić. Res, ti niso bili pravi politiki, toda njihovo delo je bilo podlaga za praktično uresničenie narodnih idealov posameznih slovanskih narodov. Počasi, toda zanesljivo se je udejstvovala slovanski* misel. Po zmagoslavnih balkanskih vojnah so avstrijski Slovani, predvsem Čehi in Tugosloveni, vedno višje dvigali glave in se pripravljali na odločilni boj. Kako vse drugačne bi bile za nas posledice uničenja nemško-madžarskega imperializma, da so slovanski narodi dosledno in praktično izvajali smernice slov. vzajemnosti, katere začetniki in bojevniki so bili ravno bratje Čehi! In končno - ali tu bila ideja slovanske vzajemnosti ona odločilna sila. ki je zadala habsburški monarhiji usodepotni udarec? 13- aprila 1918. je najlepši m najvažnejši trenutek pred osvobojenjem avstriiskrh Slovanov.
a pevskega iruštva »Hlahol«.
Za Slovane — predvsem za Jugo-slovene in Čehoslovake — je predpogoj lepe bodočnosti, medsebojni sporazum in sloga. Vsaka druga politika pa naj bo še tako realna, ne more računati s pravim uspehom. Neslovanski narodi bodo le toliko časa naši zavezniki in morda celo ^prijatelji«, dekier nas bodo posredno ali neposredno potrebovati. Ko pa bo šlo za njihove interese, bomo mi prvi, ki bomo trpeli na posledicah nenaravnega političnega prijateljstva. V odločilnem trenutku preneha vsaka nenaravna zveza. Dogodki najnovejše zgodovine dokazujejo resničnost te trditve.
Češkoslovaško - jugoslavenska zveza je temelj nove slovanske bodočnosti. Nase bratsko razmerje se zrcali jasno v mali antanti, ki vsebuje vklhtb tretjemu neslovanskemu kc-ntrahentu idejo slovanstva v Srednji Evropi. Mala antanta je protiutež sklepom mirovne konference, na kateri ni bilo velike slovanske sile, ki bi zasigurala malim osvobojenim slovanskim narodom njihove pravice. Čehoslovaki in Jugoslaveni tvorimo jedro velike slovanske iveze od Severnega pa do Egejskega morja. Zato je naša dolžnost, da s smotrenim skupnim delom pripravljamo slovanstvu pot do končne zmage. Kolikor tesnejša, iskrenejša In vsled tega močnejša bo naša zveza, tem bližje bomo cilju, ki nam ga je postavila zgodovina. Naše delo za dosego tega cilja pa je tudi naša rešitev, kajti naši sovražniki se bojijo našega dela, ker vedo, da nase delo rusi njihove prctislovanske namene.
Naj nas ne moti noben predsodek pri delu za našo kulturno, gospodarsko in politično vzajemnost. Vi Čehi ste bili in boste še dolgo naši učitelji.
Naši sovražniki bi nas radi držali v šahu na gospodarskem polju, ker nam politično vsaj začasno ne morejo škodovati. Oni vedo dobro, da je dandanes politični napredek vsakega naroda odvisen od njegove gospodarske moči. Največje in najmočnejše države se poslužujejo inozemskih gospodarskih stikov v svrho ojačenja svoje politične moči. Tudi mi moramo skrbeti za intimne medsebojne gospodarske odnošaje, ki bodo najtrdnejša podlaga za našo politično konsolidacijo^ in za naš ugled v i^olitičnem svetu, češkoslovaška industrija in naše poljedelstvo sta velika zaklada, iz katerih lahko črpamo dovolj moči za naš obstoj in našo gospodarsko neodvisnost, ki je pogoj za politični napredek vsake moderne države.
Naša politični zveza mora postati del narodnega življenja, se mora popularizirati potom medsebojnih posc-tov. kulturnih prireditev in tesnili gospodarskih odnosaiev. Na to pot ste krenili vi. ki prihajate danes v našo sredo. Pozdravljamo vas, z odprtimi rokami in S srcem, prekipevajočim iskrenih bratskih Čustev.
Prišli ste k nam V zgodovinskem trenotku, ko je dobila nnša domovina po volji ogromne večine našega naroda svojo jugoslovensko ustavo, ki je jamstvo narodnega in državnega edin-stva, z vami, bratje, hočemo delati naprej za našo skupno bodočnost, za bodočnost slovanstva in vsega človeštva.
V tej misli vas pozdravljamo In vam kličemo: Dobro došli!     Iv. P—-j.
Politične uesft.
= Vzroki uspehov socijalnih de molk r a to v pri občinskih volitvah na, Štajerskem. Iz Maribora poročajo: Vzroke za uspehe socijalne demokracije pri volitvah na štajerskem ni iskati samo X avstriiskem mi-lijtuju ianuvih ~&svar
cev in neioskntarjev. ki so volili to stranko, marveč tudi v iem, da so socijalni demokrati poleg SLS edini razvili res organizirano propagando in agitacijo. JPS ni razvila posebna agi-tatiiic* kor si bolela škodovati S&i, ta
t-a m;i pa te za volitve ni dovolj brigam la. Tako se je posrečilo »ocijalnim demokratom doseči take uspehe, kakor jih ^aini ni&o pričakovali.
: Komii.tr v Mariboru? Iz Maribora poročajo: Ker do danes se ni prišlo med posanmimi strankami, ki fo s« udeležile volitev v Mariboru, do za*lo-voljivega kompromisa, se v tukajšnjih politiriiili krogih trdi, da ostane na i.v*>jfia mostu vladni komisar in da bo prišlo do novih volitev.
— Klerikalna surovost. Dne 1. maja po prvi nj;t.-i je priredila SKS. v Pil-stajnu shod. N;t tem shodu so pokazali klerikalci v vsej nagoti troje pošteno delo za vero, kulturo, oliko in dobrobit introda. Med časom, ko to bili sami kmetje v cerkvi, bo se zbirali zunaj cerkve klerikalci in delali načrt, kako bedo napadli naše lin li. Takoj po otvoritvi shoda ob zadetku govora Uroka je z živinskim tuljenjem naskočila klerikalna i!it:/(..i. oi>-tojt\a. iz približno 20 molkih ia 25 že&sk pod. vodstvom župnikove sestre Tereze lbtuterjeve, bfvSesa *grofa<: Amona, župana Baha in nekaterih drugih, samostojne krm l-
ske zborovalee. Metali so na zboroval-ce kamenje, bili jih po glavah in zmerjali. Shod se je moral za približno četrt ure prekiniti in so je nadaljeval sele potem, ko so samostojni kmetski pristaši sizcistili zborovališee. Med shodom SO tulili klerikalci od daleč ter tu in tam vrgli kak kamen. Po zborovanju je imel poslanec I "rek s približno 30 somišljeniki kake tri četrt ure trajajoč razgovor o raznih pritožbah in prošnjah v gostilni Smidovi. Drogi zborovale] so po večini od^li domov. Pac pa so čakali zunaj ves ras vsi klerikalci, nosili v Fevleževo gostilno kamenje in se pripravljali za napad. Ko so prišli samostojni kmetje na cesto iz gostilne in zapregli vozove, je padlo nad HO debelih kamnov. Ko 80 namočili iu hoteli razbiti voz. |e pefegttiS TTrrk. po-lejr katerega ?e bil župan Molan, revolver hi ustreli! v tla. Tega so se klerikalni junaki zbali in jo brzo pobrisali v gostilniško vežo. iz katere so nadaljevali svog bombardma, Že za odhajajočimi sta padla dva kamna, ki pa sta zadela v streho trgovca Regvata in potolkla lastno klerikalno opeko. Zapeljan! in nahujskani fantje in možje bodo študirali v ječi, kako gospodje, ki vdelajo za vero« s tem, da hnjskajo k poboju, spravljajo ljudi v nesrečo in žive na račun nesloge in zabitosti oslepar-]enega naroda.
— Zarota v Zagreba? Beograd, 13. maja. >Pravda< poroča iz Zagreba, da je policija izsledila tajno organizacijo omladine, ki si je nadela nalogo, da ubije vso ministre, ki so bili soudeleženi pri izdelavi zakona o r obznani*, osobito pa notranjega ministra Dra-.-kovića. Dognalo se jc, da so v zaroto zapleteni v prvi vrsti dijaki. Pri hi trnih preiskavah je, nasla policija baje tri bombe, mnogo r< -vol ve rjo v in pušk ter številno municijo. Preiskava so z vso energijo nadaljnje.
= Ureditev agrarnih odnosajev v Bosni. Beograd, 13. maja, Dopoldne je izšla naredba o ureditvi agrarnih odnosa j ev v Bosni in sicer v sporazumu z muslimani.
=z Iz parlamenta. Na seji demokratskega kluba dne 13. t. m. so izrazili prisotni člani svoje veselje, da jo bilo včeraj vprašanje konstituante tako sijajno rešeno. Danes se je vršila seja VOrifikacijskega odseka. Večina članov je sklenila, da se Janečka ne more smatrati za narodnega poslanca, ker ni nas državljan in ker še ne živi deset let v naši državi.
— Sedeži novih šumarskih direkcij v naši državi. Beograd, 13. maja. V ministrstvu .sum in rud so se določili kot sedeži novih gumarskih direkcij sledeči kraji: Paračin, Oačak. Skoplje, Sarajevo. Mostar. Banjaluka, Tuzla, Vinkovci, Susak, Ljubljana in Apatin.
Obtožba proti i Majicam. Državno pravdni-ivo je vložilo obtožbo proti upokojenemu vsenčiliškemn profesorju dr, Sttflaju, Milanu ("Jalovini, dr. Vilar-iii in dr., ker so se pregrešili proti oblasti in domovini 9 tem, da bo leta lf?19. in 1920. l.ili v bodisi nepotrebni, bodisi potrebni zvezi z zastopniki ta-kozvauega hrvatskega komiteja na Dunaju in Budimpešti, s Frankom, Sa elisom. Gagliardijem in drugimi veleizdajo i in.
— Radičeva republika. >Zvono<, sarajevsko glasilo socijalno demokratske stranke piše: Car hrvatske seljačka republikanske stranke Stjepan Radič jO sklical za 16. t. m. veliko narodno skup s'" i no, na kateri naj bi se proglasila samostojna hrvatska republika. Po programu, ki ga }v objavil Radič za to skupščino, naj bi Se končala ta skupščina kakor vse njegove dosedanje t. 1. z malim krikom in pozdravi 3Hvaljen Isusa in »Živela republika!« Vlada tega ne veruje, ter je prepovedala to skupščino, da zabrani vse proti dr žav-ne agitacijo. List pravi končno:' Na podlagi dokumenta, ki je v na£i Tasti, trdimo, da je čas za proglasitev samostojne republike neugoekno izbran. To bi se bilo mornlo zgoditi ob priliki prihoda Karla Habsburškega na Madžarsko.
2= Hrva&ka po/jhiJka v hrvatski luci. Juraf Demetrovič. poslanec in poverjenik, piše v > Jugoslavenski Njivic t Resnica je. da je prava in istinska demokracija in nepotvorjeno fugosloven-stvo, ki obstoja v polnem edinstvu našega naroda in naše narodne državo, edino zastopana v demokratski stranki . . Hrvatje trpe na uopolni apolitičnosti svojih politikov. Politika je umetnost ali spretnost operiranja z realnimi činjenicarai. Treba je spoznati realne činjenico in po njih vravna.ti svoje delovanre, imajoč konkreten cilj pred ouni* Politika je torta naiboli realna
stvar in be mora gibati le po terenu realnosti. Toda hrvatski del našega nareda vodijo danes ljudje, ki S4> daleo od toga pojmovanja politike m takšni so tudi predstavniki Hrvatstva, kakor se nuzivljajo sami, So dane*. Hrvatje bo v politiki romantiki, in zato je Hfotai« hrvatska politika bila iti ostane sterilna (jalova). To žalostno konstatacijo potrjuj«? vsa pravaška epoha v hrvat, politiki in tudi današnja razpravljanje o ustavi. Romantičarsko pTavaštfb nI bilo nevarno niti madžarskemu satrapskomu režimu, niti Avstro - OgrskL Sele hrvat. - arpska koalicija, osnovana pod Vplivom češkega realizma in Ma-. o vka, je dovedla hrvatsko narodno politiko na polio realnosti. Ona je stvarno rušila in podkopavala. ne le unijo z Madžarsko, np£o tudi samo Av-Btro - Ogrsko. Teara nekateri Hrvatje niso i izume li. in zalo .so frankovci, •tarcevicenej in raoUčevoj zmerjali hrv, srp. koalicinna^e z »izdajniki*, ^prodaiici-- i. p. Tako psujejo tudi danes brv. demokrate. &es da Bluzi jo srbski politiki, da so izdajnik] Hrvatstva le za. to, da BO dobili mandate, visoko službe i. dr. Demokrati se bore za popolno notranje edinstvo, za edin-f\<» vsebine, a no za fiktivno, samo v državnem imenu izraženo, a za to vendarle formalno in lažnivo >edinstvxK. Po dovršenem politič. edinstvu se bo treba takoj energično l<»tui socijalno - ekonomskih reform, potem izgine tod] anali ron\.-lična in sterilna »čistac hrvat, politika na korist pozitivne jugoslov. politike.
PcliioM! pomen čtskoslovasko-romunske vofaške zveze. sGazette de Praajnec pi:". da fe reskoslovaško-ro-nuinski dogovor za češkoslovaško politiko le logična posledica pogajanj med dr. Benešem in Take JonesKom Novi dogovor, znači začetek ozk^a sodelovanja- češkoslovaške in Romunije z Ju-goslavijo v Srednji Kvropi. kjer bodo te tri države igrale slavno vlogo. Za Ce-skoslovaško ima še to preteklost, da jo OSvoboja od gospodarske odvisnosti s strani Nemčije. Romunija je obdana od Slovanov. Krivo bi bilo sklepati, da je za Romunijo škodljivo, ako sklepa zveze s slovanskimi državami. Položaj Romunije zahteva, da živi v sporazumu 3 svojimi slovanskimi sosedi. Druga važna posledica tepra dogovora je, da izključuje A" bodočnosti zvezo Romunije s kako Češkoslovaški sovražno državo. S političnega stališča pa pomeni dogovor propast madžarskega iredentizma.
— Sigurnost državne politike. >Ri-?cč pise meri drugim: Jaouu in stalen kurz državne politike daje državi posebno moo in te sme spremeniti le tedaj, ako se razmere popolnoma spremenijo. Nestalna, politika z improviziranimi kurzi državi veliko več škoduje nego koristi. Take improvizacije so lahko včasih v strankarskem, toda nikdar v državnem interesu. Moč državne politike kabineta s. Pasiča za dobo od volitCA- do spi-eiema ustave je v tem, da je ta kabinet pred" • il iavne osnove za ustavo in da je dal popolno svobodo tudi najekstremnejsim skupim am. da predložijo svoje osnove v konstituanti in izven nje. Ki vsak za to. da vodi drvno politiko, najmanj pa oni, ki se
udajo osebnim in časopisnim impresija ?n. Kdor no razume, kaj pomeni za našo bodočnost m za naš narodni fn državni razvoj, kaj pomeni za naso našo moč v tujem svetu sprejeta ustava, ta naj obesi svojo politično torbo na klin. To moramo odprto povedati vsem onim našim ljudem in vsemu onemu časopisju, ki ^iri tatarske vesti o dogodkih na Hrvatskem, kakor da je ctržava na robu prepada. — To naj si zapomni predvsem na-se klerikalno časopisje, ki z vidnim veseljem priobčuje vsako malenkost iz spora separatističnih elementov, katerim sta narod in država zadnja, stvar.
— Tehoslovaki in |ugoslovensko-fraucoski odnošaji. >Češkoslovaška Re-publika< priobčuje izvlečke iz jugoslo-venskega časopisja, ki je te dni pisalo o francosko - jugoslovenskih odnosajih. Lift t, omenja zlasti proti jugoslovensko politiko Francije na. podlagi Tardijeve knjige >L»a Paix< in zaključuje svojo beleške z izvajanji beogradske >TrI-bune«.
= Angleži in vprašanje tiornie Sle-zi?e. >Dailv Telegraph< piše. da so Poljaki zakriviti težek zločin v Gornji Šleziji. Dist poroča iz merodainlh angleških krogov, da bo uoljska vlada vsled dogodkov v Gornji Sleziji v kratkem demisijonirala. Poljaki so nezado-^irljni, ker niso dobili Cdnnskega in Vilne. V Londonu bodo obžalovali demisijo sedanje poljske vlade, ker je gotovo, da bo prihodnja vlada v Varšavi skrajno šovinistična. Vprašanje razdelitve Gornje Slezije še ni zrelo.
— Italijansko Časopisje o francosko - nemških odnoŠajih. Nittiiev časopis >I1 Paese« piše. da je cilj francoske politike uničenje Nemčije. Italija mora preprečiti polom Nemčije in nikakor ne sme podpirati uničujoče francoske politike. >Stampa<: pravi, da bo izvedba sankcij napravila iz Nemčije novo Turčijo, kar bo resno ogrožalo mir in bodočnost Evrope v bližnjih desetletjih. >Resto del Carlinoc pa meni, da mora biti Italija hvaležna svojim sinovom, ki so padli v Gornji Šleziji zato. da pomagajo ubogim Nemcem r bofu proti poljski premoči.
= Iz Bovjetske Ruaife. Iz Rigo poročajo, da ruska sovjetska vlada sili v Sibiriji se nahajajoče vojne vjetnike bivše avstro - ogrske monarhije v boj proti sibirskim vstašem. — Moskovska vlada je končno uredila vprašanje sklepanja zakonov. Vsak zakon dobi veljavo še le tri mesece po poroki. V tem času ee more vsak r«^iti zakonskega jarma.
Iz naše hraSjsnine«
— Skof Uecelini pri regentu. £kof Uccelini iz Kotora je bil 13* t. m. sprejet od regenta presto Iona,-' oika v av-dijonci. Uooelini je znan bojevnik za narodno edinstvo.
— Novi Časopis4 \ f »lik Beč-koreku je pri«izhajati iem atski :o<lr>ik >Slogac. Ravno tam movili Še drug list pod in mom >Narodni list<.
Pred n@3ilnlm dnem u Primorju.
»I padroni qui aiamo noi!« Gio^ vani Mcnesini se zove oni fašistdv* ski kandidat v Trstu, ki je Sloven* cem pri Sv. Ivanu povedal V oh raz, da so Italijani gospodarji v Julijski Benečiji. Prikbpljeno ozemlje smatrajo za svoj vojni plen. na tem ozemlju smejo pojeti, kar ho* eejo. ŽatO pu terorizirajo ljudstvo po svoji volji, ukazujejo in prepo* S vedujejo po svoji pameti ter Iz^a« njajo ju^osiovenske (-'načine poljubno, kakor se jim sdi S poulič* nim kričanjem si utrjujejo že mi* sel. da jc celo Postojna italijanska. Fašisti drže svojo oblast in prizna« nje te oblasti vcepljajo prebival* stvu ee ne 'ire z lepe pa z Lirda. P M stavili so svoje kandidate za italijanski parlament, ustrahovali skoro vse italijanske upornike, ne. to pa so šli na volilno delo. Glavno svojo moć vporabljnjo v Trstu in Istri, Dan na dan beležimo kvalificirane sleparije, omejitve osebne svobode; kršitve volilnega zakona, zlorabo uradne oblasti v politične namene, izsiljevanja, grožnje, rone, požige, uničevanje tuje lastnine, vse v zve« ti z volilnim gibanjem fašistov v Istri. I padroni siamo noi! Vnjli sc^ se z vso svoje; podivjanostjo na Istro, da bi dosegli volilni rezult n po katerem bi ostali istrski Juco* sloveni brez poslanca. Glede Trsta sploh še slišati nočejo, da bi dal rimskemu parlamentu kakega ju slovenskega zastopnika. To bi bilat sramota, pravijo, na kai takega tr* žaški Italijan niti misliti no more.. Nekoliko manj divji so na Gori« škem. Kričijo in razbijajo tudi tam, ali tako se vidi. kakor da bi se bili fašistovski poglavarji sprijaznili z mislijo, da enega juiioslovenskcLla poslanca bi pa vendarle morali pu| stiti v Rim. Kaj pa poreče sveti Nihče ne bo verjel, da je vla^. volilna svoboda v Julijski Benečiji, ako ne bo nobenega jugoslovenake«' ga izvoljenca. Ako pa bo izvoženi eden, potem bo to velikanski itali* janski triumf: pokazalo se ie, da ie Julijska Benečija italijanska, da so bile italijanske zahteve po njej po* vsem opravičene, ker so pa Italijani narod, ki ljubi svobodo in ne po* zna zatiranja drugih narodov, «=q dobili tudi novi jugoslovenski dr* žavljani svojega poslanca. Kako lepi in galantni, dobrosrčni in svo? bodoljubni bi bili Italijani v poro* čilih o volilnem izidu, ki bi jih hi* tro razširili po francoskih in an^le= ških listih! Doslej pravijo, da ie Jugoslovenov v Italiji okoli 5—600 tisoč, po volitvah pa bodo šteli s.i-mo oddane glasove in priračunali še ženske in otroke, pa jih bo le malo število, globoko pod resničnim Z volitvenimi številkami bodo potem dalje operirali in zatirali. Plebiscit! V svrho svojega »plebiscita« so na* valili nebrojne krivice že v volilne imenike, pri čemer je politična ob* last krepko pomagala, sedaj agitu rajo z napetimi revolverji za svoje kandidatne liste, hoteč doseči pol* no volilno udeležbo z italijanske strani, preprečili pa jugoslovensko, kolikor le mogoče, na dan volitve, kdo ve, kai bo, kaj prinese novega ta dan?! Morda kaj posebnega, kaj pristno italijanskega? Rimska vlada je dala strog ukaz, da se ne sme kr* siti volilna svoboda in da se mora vsakega kršitelja ostro kaznovati, naj bo kdorkoli. Volilni zakon orno* goča popolno tajnost pri volitvah Vendar pravimo, da se lahko pri* peti jutri kaj pristno italijanskega. Rim je daleč, strogi ukazi se sicer lepo čitajo, nad volilnim zakonom pa imajo oblast fašisti. Ali je to* rej izključeno, du bi se ne izvršilo 15. t. m. kaj pristno italijanskega? Postavili so si svoj cilj in tega ho* čejo doseči. Ovire do cilja se od* stranijo pa naj bodo take ali take...
Jugosloveni so se pripravili na volitve dobro, kolikor sploh je mo* goče v sedanjih razmerah. Ako jih zadene pri volitvah x»ob popolni volilni svobodi« velika krivica, ki jo pripravljalo Italijani, jih to ne bo potrlo. Iz same krivice, ki jo trosijo Italijani za volitve, ne more vzrasti pravica za Jugoslovene. Ti računajo z razmerami, kakor so in vsakemu je jasno početje fašistov. Vse pa gine in mine in tudi fašisti poginejo in minejo, Jugosloveni pa ostanejo na svoji zemlji. Veliko bo ] italijanskega krika in vika po volitvah, ali ta krik zatre nujna potreba notranje obnove italijanske države.
109. štev.
SLOVENSKI NAROD % dne 15. maja 1921.
3. slrai*
Italijani utegnejo doživeti dan, na kateri se bodo še kesali, da so tako barbarsko postopali z Jugosloveni pri volitvah leta 1921!
neodređena domo-uina.
— Kako volijo jutri v Primorju?
Volilec stopi pred volilno komisijo z volilno izkaznico in, če le mogo* če, z uradno legitimacijo s svojo sliko. Predsedniku pove svoje ime, na kar dobi uradno kuverto, da vas njo položi svojo glasovnico. Te kuverte so vse enake. Na strani ima kuverta repek. Na ta repek za*
1>iše komisija tekočo številko vo* ilca. Volilec gre s to kuverto v ka* bino, se notri zapre, in ko ga nihče ne more videti, dene v kuverto gla* sovnico, ki jo je lahko prinesel s seboj. Ko je kuverto zalepil, jo iz* roči predsedniku komisije, ki po navedeni tekoči številki ugotovi, da je to ista kuverta, katero je prej volilcu izročil. Nato o d trže repek in s tem je izginilo edino zname* nje, ki ga je kuverta imela. Kuvert to samo pa vrže v žaro, kjer se po* meša z drugimi. Iz tega izhaja: 1. da nihče ne more videti in spoznati, katero glasovnico si del v kuverto; 2. da nihče ne more spoznati ali ugeniti, katera je tvoja kuverta. Vsako znamenje na glasovnici pa napravi glasovnico neveljavno. Volilni zakon ima polno podrobno* sti, ki se dajo prav dobro porabiti proti volilcem. Preferenčni glas se zapiše tako, da obsega samo pri* imek, tako za tržaško listo Sla vik, za goriško Wilfan in Stanger. Ako kdo dostavi na primer doktor ali kak drug dodatek, pa je glasovnica neveljavna. V Trstu je municipij razposlal izkaznice tudi brez po* trebnega pečata. Taka izkaznica ie neveljavna. Podrobnosti, na katere treba paziti, je obilo. Fašisti ne za* mude nobene prilike, da ne bi raz* vel javili, kjer le mogoče, jugoslo* venskih glasovnic. V Istri deluje 45 fasistovskih sekcij.
Uslnvoluornn skupščina.
—d Beograd, 13. maja. 30. sejo ustavotvorne skupščine je o tvoril predsednik dr. Ribar. Na prošnjo kluba SKS je dobilo 6 njihovih poslancev lOdneven dopust, da morejo odpotovati na poljedelsko razstavo v Prago. Nato se je naznanila ostavka poslanca Marka Gju-ričića kot predsednika imunitetnega odseka. Minister za pravosodje zahteva, da se izroči sodišču poslanec Či-čević. Notranji minister predlaga akt bana za Hrvatsko in Slavonijo in zahteva, naj se odloči, ali se ima Radiče-već Janeček še dalje smatrati za poslanca. Če ostane še dalje poslanec, tedaj zahteva, naj se izroči sodišču, ker je kršil kazenski zakon. Stvar se izroči v razpravljanje imunitetnemu odseku. Nato je interpelirafl poslanec Milan Lajzarević notranjega in prosvetnega ministra o dogodku, ki se je pripetil v ljubljanskem gledališča dne 16. aprila. Ta interpelacija se predloži pristojnemu ministrstvu. Pred prehodom u a dnevni red naznani predsednik skupščine, da je opazil, da nekateri časopisi, katerih pa noče imenovati, ten-denziozno obveščajo javnost o delu narodne skupščine in pravi, da bo prisiljen, da bo morda že danes ali Jutri poslal v javnost popravke, da ljudstvo ne bo napačno informirano. S takimi časo-
?isi se bo postopalo v zmislu zakona, rometni minister dr. Velizar Janković odgovarja na vprašanja glede železniške proge Kragujevac - Kosovska Mitro vi ca, da bi ta proga stala okrog 700 milijonov dinarjev. Po njegovem mnenju se mora graditi ta proga iz velikega železniškega posojila, ne pa iz državnega proračuna. Po razpravljanju nekaterih manj važnih vprašanj se je prešlo na dnevni re*t Interpelacija, na finančnega ministra o dohodkih državnega posestva Bel je v Baranji. Finančni minister dr. Kumanudi izvaja: Zemljiško posestvo Belje ni bilo dano v zakup kmetom, ker so kmetje zahtevali, naj se to posestvo razdeli med nje, ne pa naj se da v najem. Po členu 6. pravilnika o postopanju s posestvi v zmislu določil z ozirom na ograrno reformo, se more razdeliti posestvo takoj tedaj, če se je poprej izvršila razdelitev velikih zasebnih posestev. Ta posestva pa se niso razdeljena. Vendar se je dobrovoljcem od 15. decembra 1920 pa do nanee odstopilo že kakih 70 juter zemlje. Od veleposestva Belje bo pripadla petina Madžarski, nam pa bo pripadlo 90.000 juter zemlje, ki predstavlja najpopolnejši tip urejenega gospodarstva. Vrednost tega posestva se je leta 1914. cenila na 160 milijonov zlatih kron, kar predstavlja danes vrednost ene milijarde dinarjev. Če bi se to posestvo racionalno obdelovalo, bi neslo vsako leto do 50 milijonov dinarjev. Letos pa pričakujejo od tega posestva samo 6 milijonov dinarjev. Vzrok takemu stanju je slaba uprava. Čeprav nam je grof Bobrinski za aneksije napravil velike usluge, vendar meni minister, da vseeno ni bilo prav, da je bil imenovan za ravnatelja^ tega posestva, ker nima dovolj znanja. Od 99 njegrovih uradnikov je 81 Madžarov, trije Čehi, en Nemec in samo 14 Srbov in Hrvatov. Večina teh uradnikov ne zna našega jezika in obedve leti do danes so delali samo za propad tega posest*
va. — Poslanec Miletić in drugi so zahtevali od notranjega mistra naj razpiše nove občinske volitve v Srbiji. Minister je pristal na to in izjavil, da se bodo te volitve vršile takoj, ko bo kon-
čano delo za ustavo. Seja je bila končana ob 20.20. Prihodnja seja bo v torek ob 16. z dnevnim redom: Začetek specialne debate o načrtu ustave.
Telefonska In brzojauna poročila.
Volilna borba o Frlmorlu.
— Trst, 13. maja. Italijani na* penjajo svoje zadnje sile. V Trstu se vrši shod za shodom, zlasti sve* čani bodo shodi jutri zvečer z raz* svetljavo ob morju. Vrši se it ali i an* sko podrobno delo na vseh koncih in krajih mesta. Jugosloveni se gib* Ijejo in pripravljajo kar le mogoče. »Piccolo« je šel celo h generalu Ameglio, vrhovnemu poveljniku kraljevskih straž, in ga vprašal, kaj misli o volitvah. General je seveda potrdil to, kar je hotel »Piccolo« iz* vedeti, da mora Trst poslati v Rim samo italijanske zastopnike. Itali* janski listi priobčujejo tudi D' An* nunzijevo pismo, ki roti Italijane ob Adriji, da morajo voliti itali j an* sko in tako »rešiti Italijo«. »Zmaga mora biti italijanska. Dovoljena so v to svrho vsa sredstva!« Taka na* vodila daje D' Annunzio. Pa jih ni treba, ker fašisti že tako izvršujejo vsa sredstva v volilni borbi. Iz Istre prihajajo grozna poročila. Duhov*
nikom, učiteljem, veljavne j šim po* sestnikom jugoslovenske narodno* sti groze fašisti dan in noč, zapi* rajo jih in ovirajo, da bi šli volit. Nasilstva vseh vrst, vse mogoče lo* povščine uganjajo fašisti. »Goriška Straža« zaključuje svoje premotri* vanje volilnega položaja tako-le: »Ako vpoštevamo svobodo, s ka* tero nas dan na dan obsipljejo, ako vpoštevamo zlasti Istro, kier vlada strah, ki ni navda jal našega liud* stva niti takrat, ko so divji Turki hrumeli po naših deželah, lahko prU čakujemo, da ne bo Istra dobila od vseh 6 mandatov niti enega Slova* na. Ali smemo pričakovati v Trstu kaj več? Vsak up bi bil odveč. Edi* na dežela, ki moremo v njej priča* kovati, da prodremo z nekaterimi poslanci, je Goriška.« List se obrača do ljudstva, da naj gre na volišče do zadnjega moža. Kdor ne gre, je izdajalec našega naroda!
Stanka o Rimu.
-— d Rim, 13. maja. Občinska straža, ognjegasci, cestni pometači in dimnikarji so stopili v stavko. Zahtevajo doklade k plačam in odpust žensk   iz občinske službe.
Ceste so v slabem stanju. Boje se, da bodo v kratkem začeli stavka-i nameščenci pri cestnih železnicah in pri električnih obratih.
Plebiscit za NemCIgo na Štajerskem.
—d Gradec, 14. maja. Štajer* ski deželni zbor se zopet sestane dne 24. t. m., da še enkrat zavzame stališče o predlogu glede ljudskega
glasovanja za priključitev k Nem* čiji, katerega je sprejel deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju.
Cegaua bo Zgornja Šlezi|a?
d London, 12. maja.  Z ozi*   ni potrebno,   da   bi se zavezniški
rom na francoske vesti, po katerih je baje medzavezniška komisija ob* ljubila gornje*šlezijsko industrijsko ozemlje Poljski, doznava Reuteriev urad, da je naloga medzavezniške komisije na Poljskem samo poro* čati vrhovnemu svetu in naznačiti svoje nazore in nasvete, končnove* ljavna odločitev pa pripada samo vrhovnem svetu. Prihodnjr seja vr* hovnega sveta še ni določena. Ker je zadeva ultimata Nemčiji rešena,
ministrski predsedniki takoj sestali Kaj bo ukrenila reparacij ska komi* sija, se še ne ve, ker bo počakala, kako bodo izpolnjevali Nemci svo* je obveznosti.
— d Pariz, 13. maja. Poslaniška konferenca je vzela na znanje zadnje vesti Iz Gornje Slezlje, kakor tudi poročila nemške delegacije, nakar so je bavi!a z različnimi vprašanji Izvedbe mirovne pogodbe. Marša! Foch je prisostvoval seji
Hooa nemSba Glada pred parlamentom.
—d Berlin, 13. maja. Pri vče* rajšnji seji državnega zbora se je državni kancelar dr. Wirth pred* stavil parlamentu s kratkim nago* vorom, v katerem je poudarjal, da vlada še ne more predložiti nobe* nega programa, da pa bo vodila po* litiko, ki bo stremila za tem, da se ugodi ultimatu in da se nemške ob* ljube izpolnijo brez pridržka. Nem* ška vlada pa zahteva tudi, da na* sprotniki priznajo njeno dobro vo*
ljo in da bo igra glede Gornje Šle* zije poštena. Državni kancelar je prosil člane državnega zbora, da pojdejo z njim to težko pot in da čuvajo »da« nemške vlade pred vsemi ovirami. Novi državni mini* s ter notranjih poslov dr. Graf en* auer je v svojem govoru poudarjal, da se bo nemški državi najbolje godilo, ako se bo ozirala na potre* be posamnih dežeL
Bolgarija In sosedne drlaoe.
—d Sofija, 13. maja. Bolgarska agencija dementira vesti budimpeštanskih listov, po katerih bi se bil bolgarski minister za trgovino izjavil pred reparacijsko komisijo, da Bolgarija ne more izpolniti svojih obveznosti do 1. maja 1923.
— d Sofija, 13. maja. Povodom vesti romunskih in grških listov o napadih v Do-brudžl in na grški meji ter o govoricah, da so te čete organizirane na bolgarskem ozemlju, je romunski poslanik v Sofiji izročil bolgarski vladi pismo, s katerim pobija neresničnost teh vesti, odnosno spora-
zuma med Grčijo in Romunijo v svrho zasedanja bolgarskega ozemlja kot proti-uredbo zoper te napade.
— d Sofija. 13. maja Minister notranjih poslov Atanazov je povodom obtoževanja srbskih listov glede ustanavljanja bolgarskih čet ki se odpošiljajo v Makedonijo, izjavil zastopnikom listov: Izjavljam, da se v Bolgariji ne formirajo nobene čete. Da dokažem, kar trdim, sem povzročil, da napravi ministrski svet korake za ustanovitev mednarodne enketne komisije, Id bo dognala resnico.
Hnglija In Hemčlja.
— dLondon, 13. maja. Chamberlain je Izjavil v spodnji zbornici: Vlada smatra za neumestno, ukiniti svojčas izdane zakone v varstvo obnovitev, preden zadobi zagotovila o izvedbi plačilnih pogojev, katere le
podpisala Nemčija. Carinske pristojbine na nemško blago pa se znižajo na 26% in vsote, ki Jih dobi Anglija na ta način, ne bodo tvorile dodatka k splošni taksi na nemški izvoz, temveč se bodo vštele v to takso.
Z oseh končen sneta.
— Atene, 12. maja. Uradno vojno poročilo z dne 11. maja: V odseku Ismid so se vršili mestoma topniški in pehotni boji. V sever* nem odseku smo razpršili nekaj od* delkov sovražne konjenice. V juž* nem odseku vlada mir.
— d Rim, 13. maja. Iz Lizbone javljajo, da je predsednik braziske republike pozval predsednika portugalske republike, da poseti povodom stoletnice brazilske neodvisnosti Rio de Janeiro. Portugalski predsednik je poziv sprejel.
— d Beograd, 13. maja. Iz Kor če javljajo, da se je pred nekaj dnevi v Valonl izkrcalo 20 tisoč italijanskih pušk za Albance.
— d Beograd. 13. maja. Iz Hiba san a poročajo, da sta se člana albanskega re-gentstva Atis paša in dr. Turkuli stepla. Dr Turkuli je podal ostavko ter odšel v Švico, odkoder se več ne vrne.
— d Budimpešta. 13. maja. Ministrski svet je sklenil, ukiniti brzojavno in telefonsko cenzuro.
— d Innsbruck, 13. maja. Kakor poroča »Alpenland« je v bližini Imsta skalni plaz zasul cesto, ki le pretrgana v dolžini 4 km.
— d London. 13. maja. Zveča železniških delavcev je sklenila, da prepreči transport Importiranega ali od stavkokazov naloženega premoga
Kolo jugoslouenshlh sester.
Po vzgledu »Kola srpskih sestara* se j© ustanovilo v Ljubljani »Kolo Jugoslo-venskih sester«, ki šteje že mnogo, mnogo članic v LJubljani ter podružnici v Celju m Novem mestu. Ni še vse naše ženstvo stopilo v Kolo, a česar m" še storilo, mora storiti nemudoma. Snovati se morajo podružnice povsod po Slovenskem, a rtidi Ljubljana sama Ima še mnogo žen in deklet ki niso še storile tvoje dolžnosti. Včlanjenih i nas 10 6000. <— dobro;  vsaka članica naj
pridobi še eno članica ln Imel© bomo v Kolu 12.000 sester. Naše Kolo mora postati močno, silno, kakor jo »Kolo srpskih sestara« v SrblJII
Silno ln močno mora postati zato, ker velike so naloge, katere Ima Izvrševati Kolo na humanitarnem, narodnem In na obrambnem polju.
Že sedaj, ko se Je KoTo šele ustanovi lo, prihajajo na njegov odbor mnoge proš-njfl am pomoč Iz vseh krajev Slovenije, ka-
kor tudi iz zasedene Primorske ln Koroške. Veliko, veliko tisočev, da. milijonov bi bilo treba, da bi se zadostilo tolikim prošnjam in potrebam. Ogromno delo si ie naložil odbor Kola na svoje rame, a na nas članicah vseh je, da pomagamo odboru pri tem delu. Vse smo poklicane, da rešujemo nalogo, ki si jo ie Kolo nadelo: za vsako ie nekaj, ker je delo vsestranska Imamo tu deco, ki jo je treba Ščititi * ve in sir slepce, begunske brate s severa in juga, ki stegajo k nam svoje roke, proseč pomoči.
Poleg človekoljubnega dela mora biti narodno delo Kc'a intenzivno in močno. Kolo poziva vse svoje včlanjeno ženstvo, v prvi vrsti matere In učiteljice, da vzbujajo v narodu ljubezen do naše države in do na^ih bratov Sroov-osvoboditeJlcv, Nadalje poziva Kolo, naj bo skrb našega žen-stva,   da vzraste narodno zavedna mladi*
na, ki bo ponosna na svojo lepo ln bogato zemljo in svoj rod in ki ne bo iskala sreče drugod po svetu. Naloga nas vseh le, da delujemo na to, da se naša drŽave okrepi in konsolidira na znotraj, da dobi agled v svetu. Jugoslavija mora p. »stati močna in si'na, da odpravi ono za nas sramotno in krivično, vedno slabšo mero, s katero nam odmerjajo zavezniki ln sovražniki
Le onemu, kogar se svet boji, mu prizna pravico in ga spoštuje.
Slovensko ženstvo! Stopi v Kolo. podpiraj n]egovo delo in pomagaj v to, da postane Jugoslavija sila, ki jo bo svet vpo-števal, sovražnik se je pa bal in jo spoštoval!
Clana-ina znaša 1 dinar letno ter se oddaja začasno v Ljubljani, Rimska Odtta št 9, pritličje, desno In sicer vsak četrteJ* ni soboto od 3. do 5. popoldne
Slouese-f sprejem cešklfe gosfou u IHa-
fLJOrE!.
— d Maribor, 13. maja. Na čast češkemu pevskemu društvu »rila* hol«, na čigar sprejem se je pri* pravljal danes Maribor, si je mesto nadelo svečano lice. Na javnih in zasebnih poslopjih so plapolale številne zastave v naših narodnih in državnih barvah. Ogromna mno* žica se je zbrala pred prihodom vlaka na Aleksandrovi cesti in pol-nila ves širni peron kolodvora. Tamkaj so pričakovali češke goste med drugimi oficielnimi zastopniki pokrajinske vlade in mestne občine odposlanstva raznih narodnih dru* štev, slovensko ženstvo, zastopniki Glasbene Matice, Češke Obci, So* kolstva, številno častništvo itd. Med viharnimi Nazdar* in Živio* klici in med sviranjem češke narod* ne himne je ob pol petnajstih do* spel češkoslovaški vlak s češkimi gosti na kolodvor. Med trajnim oo* zdravnim vzklikanjem občinstva so gostje — okrog 160 po številu — izstopili V kratkih pozdravnih na* govorih so jim izrekli dobrodošlico na naših tleh okrajni glavar dr. Lajnšič kot zastopnik pokrajinske vlade, vladni komisar dr. Poljanec v imenu mesta mariborskega, dalje gospa generala Maistra v imenu na* rodnega ženstva, profesor Janov* skv v imenu tukajšnje Češke Obci, sodni svetnik Dev za Glasbeno Ma* tico, nadalje češkoslovaški konzularni ataše v Ljubljani dr. Zahor* sky, ravnatelj Glasbene Matice in končno dr. Pivko v imenu Sokol* stva. Za vse pozdravne nagovore se je vidno ginjen po navdušenem sprejemu in prisrčnih besedah za* hvalil govornikom predsednik »Hlahola« dr. Motejl, ki je v dalj* šem govoru proslavljal bratske ve* zi med češkoslovaškim in jugoslo* venskim narodom in izrazil nado, da se bodo naši medsebojni stiki s poglobi j evan jem kulturnih vezi med obema narodoma še bolj uČvr* stili in razvili. Vsi govori so bili sprejeti z navdušenimi Nazdar* in Živioklici. Glasbena Matica je za* pela »Bvvali Čechove«, nakar so se češki gostje med trajnim in vihar* nim nazdravljanjem nepregledne množice, ki je na vsej poti po Aleksandrovi cesti tvorila gost špa* lir, podali v Grajsko klet,  kjer je
bil pripravljen obed. Češki gostje so izrazili svoje odkrito zadovolj* stvo in veselje nad nepričakovano krasnim sprejemom, ki so jim ga priredili Slovenci v Mariboru. Po obedu so bila češkim gostom odka* zana prenočišča, deloma v zaseb* nih stanovanjih v mestu, deloma pa so se na avtomobilih in vozeh od* peljali v vojaško realko, kjer je bi* lo poskrbljeno za skupno prenoči* šče ostalih.
— Maribor, 13. maja. Nocoj5* nji koncert češkega pevskega dru* štva »Hlahol« je bil izredno prisr* čna manifestacija vezi, ki spajajo bratski čchoslovaški narod z našim. Za Maribor pa je bil še pose* bej redek prvovrsten umetniški užitek. Kako zanimanje je vladalo za prireditev, dokazuje dejstvo, da so bile že včeraj vse vstopnice raz* prodane. Med burnim ploskanjem zbranega občinstva, ki je do zad? njega kotička napolnilo Goetzovo dvorano in galerijo, je stoph\ me* šani pevski zbor, skupno 120 pev* cev na oder. Pod vodstvom pevo* vodje prof. Jiraka je zapel najprej naše narodne, nato pa češko himno, katere so navzoči poslušali stoje. Že tukaj, kakor tudi pri vseh ka* nejših izvajanjih, bodisi narodnih motivov, bodisi umetnih skladb mešanega, ozir. moškega in ženske* ga zbora so vzbudili prijetno pre senečenje krasno ubrani, zvonko doneči glasovi. Odkrito občudova* nje je izzval do zadnjih nijans gla* sovne dinamike očiti vpliv veščo in energične roke obeh pevovodij prof. Jiraka in prof. Krupke, pođ katerim vodstvom so zbori nasto* pali. Navdušenje prisotnih je bilo nepopisno. Poslušalci so obsipali pevce s cvetjem in pevovodjama je bilo poklonjenih več vencev. Z uspehom, ki so ga dosegli bratje Čehi v Mariboru, morejo biti po* vsem zadovoljni. Kdor pa jih je sli* šal, temu mora ostati prireditev v trajnem spominu. Po koncertu se je vršil v Narodnem domu bratski se* stanek, na katerem je narodno žen* stvo pogostilo Češke goste. Razvila se je živahna prosta zabava s ple* som, ki je zapustila pri vseh naj* lepši utis.
Ljubljanskemu prebiualsiuu!
Ljubljana pozdravi danes prvič po osvobojenju drage brate iz Če« ške, ki prihite k nam, da navežejo z nami one bratske stike, ki smo jih započeli v zlati Pragi še pred pre* vratom v aprilu leta 1918.
Pozivam rodoljubno ljubljan* sko prebivalstvo,  da  okrasi svoje
hiše z zastavami in se udeleži v čiru največjem številu slavnostnega sprejema na kolodvoru«
V Ljubljani, dne 14. maja 1921, Dr. Ivan Tavčax.
Dnevne nesli,
V Ljubljani. 14. maja 1921.
— Vprašanje občinskih uprav v naših mestih. Volitve v občinske odbore v naših avtonomnih mestih so ustvarile v občinskih upravah trajno nevzdržno stanje. Nobena izmed strank si ni izvoievala abso* lutne večine, da bi mogla prevzeti v svoje roke občinsko upravr in go* spodarstvo. Ker ni nobene nade, da bi se mogla zasnovati med posa* meznimi strankami takšna koalici* ja, ki bi omogočala redno funkcijo* niranje občinskega upravnega a p \* rata, je že sedaj jasno, da novim občinskim svetom ni usojeno dolgo življenje. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzela v tem vprašanju vlada, ki ji mora biti v prvi vrsti le* žeče na tem, da redno funkcijonira upravni aparat zlasti v avtonomnih občinah. Zdi se, da ji ne bo preosta* lo drugega, kakor imenovati vladne komisarje ali pa razpisati nove vo* litve. Toda eventualne nove volitve tudi ne bodo bistveno spremenile sedanjega razmerja med posamni* mi strankami. Zato bi bil samo uda* rec v vodo, ako bi se razpisale nove volitve na podlagi sedaj veljavnega občinskega volilnega reda. Vse ka* že torej na to, da bo treba sedanji občinski volilni red nemudoma no*
velirati, ako hoče vlada poskrbeti za redno občinsko upravo v naših mestih. Drugega izhoda očividno sedaj ni!
— Naša drŽava se naj imenuje Srbija! Občinski svet v Kranju je izvolil za župana, kakor smo že poročali, g. Cirila P i r c a , odličnega našega somišljenika. Na prvi seji so se konstituirali razni odseki, na kar je občinski odbornik dr. Sabo* thy stavil predlog, naj bi se občin* ski svet mesta Kranj izrekel za na* ziv naše države Jugoslavija, O pred* logu se je razvila živahna debata, tekom katere je stavil prof. Mariru ko protipredlog, naj se občinski svet izreče za ime »Srbi j a«. Ta predlog je obveljal, ker je dr. Sabo* thy umaknil svoj prvotni nasvet.
— Triglavski kamen za spo* menik vojvodi Mišiću. V Rumi v Sremu postavijo velikemu pokoj* nemu vojskovodji vojvodi Miši* ču spomenik, sestavljen iz kamnov vseh jugoslovenskih gora. Narodni poslanec g. dr. Žarko M i 1 a d i n o* vič se je obrnil name s prošnjo, da bi preskrbel primeren kos kam* na iz triglavskega pogorja. Kamen bi naj imel obliko piramide, naj bi bil primerno obdelan in naj bi no*
s3 nadpis »Triglav«. Piramida a triglavskega kamna bi se naj najkasneje v treh do štirih tednih po# slala v Rumo. Menim, da je rodo* ljubna dolžnost slovenskega dela našega naroda, da na ta originalni način prispevamo k spomeniku ve> likega vojskovodje in plemenitega našega prijatelja. Zato prosim vse nase denarne zavode, naša narodna društva in vse rodoljubno občin> stvo, da bi po možnosti žrtvovalo primerne prispevke v to svrho, da bo mogoče kamen dovesti v Ljub* ljano, ga oklesati in pravočasno poslati na odrejeno mesto. Darila bom izkazal v listu. —- V Ljubljani, dne lcL maja 1921. ■— Rasto Pu* stoslemšek,
— Za poverjenika za kmetij* stvo pri pokrajinski vladi je, kakor javlja »Epoha«, že imenovan Fran Demšar, posestnik v Cešnjici pri Skofji Loki.
— Odhod vrle SrbMnje, Jutri odhaja iz Ljubljane v Užice navdu* sena Jugoslovenka, ga. Tončka Hin* teriechnerjeva, roj. Srbkinja, ods bornica »Splošnega sloven. ženske* ga društva« in »Kola jugoslo venski h sester.« Ves čas svojega bivanja v Ljubljani je delala z vso vnemo na to, da splete čim ožje vezi med Slovenci in Srbi. Od 15. februarja pa do snoči je imela vsak teden tri-trat srbski tečaj, ki se ga je udele* zevalo veliko število Slovenk. Pri* redila je tudi dve javni predavanji. Slovenke so .jej v slovo priredile v četrtek v Mladiki malo čajanko.
— Narodni ženski Savez kra* t je vine SHS bo imel letos, 1., 2. in 3. septembra svojo glavno skupšči* no v Ljubljani. V N. ž. s. je združe* nih okolo 200 ženskih organizacij naše države, 2?uto je pričakovati, da bo udeležba na skupščini velika. Predpriprave za ljubljansko skup* ščino so že v teku in osnoval se je y ta namen iz zastopnic vseh ljub* Ijanskih ženskih društev glavni od* bor, katerega predsednica je gospa Pranja dr, Tavčarjeva, podpreti* sednici sta gospe dr. Pogačnikova in dr. 2erjavova, Upostavijenih je več odsekov, katerih naloga je, da piieskrbe gostom stanovanja, da pripravijo dostojen sprejem Srbki* njam in Hrvaticam, da poskrbe de* narna sredstva itd. Prebivalstvo mesta Ljubljane prosimo* da bi tem odsekom v vsakem ožini pomagala mjri. njih težavnem poslu, ker ni leh* ka stvar preskrbeti «a najmanje 500 oseb vse tako, da bodo imeli gostje najlepši vrisk o gostoljubno* s£ Slovencev.
— Konference o stanovanj« tikem vprašanju v Beogradu. Beo* gradska »Pravda« poroča: Člen 39. naredbe o stanovanju, ki je sedaj v veljavi, pooblašča ministra za sooi* jalno politiko, da lahko izvede iz* enačenje vseh stanovanjskih naredb na. teritoriju nase kraljevine. V to svrho je sklicalo ministrstvo po* sebno konferenco, ki se je pričela dne 12 t. m. Te konference, se ude* ležujejo delegati pokraiinbkih vlad iz Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, Vojvodino zastopajo predsedniki sodnih stolov iz Novega Sada in Velikega Bečkereka, pravosodno ;ministrstvo pa posebni delegati. Na konferenci se je načelno sklenilo, da se naj izdela posebna naredba, .ki bo veljala za vse pokrajtne in ki bo obsegala samo splošne določbe, ki se bodo naslanjale na načela se* danje stanovanjske naredbe za Sr* bij o m črnogoro. Vprašanje najem* nin in vprašanje institucij, ki bodo reševale eventualne spore, se bodo prilagodile lokalnim potrebam v posamnih pokrajinah. Konferenca bo trajala ves teden in se bo kon* čala nemara šele prve dni prihoda njega tedna,
Ldruženje ingosiovenskiu tofe-nieriev in arhitektov, sekcija Ljubljana poživlja še enkrat svoje izven LJubljane stanujoče člane, kateri Žele, da 9e jim preskrbi stanovanje ob času glavne ^Jaipščine UHA, m& se takoj javijo inž. Viktorju Župamcu, Ljubljana, jOGSird stavbni urad. Izkaznice za po-ipvičnp vožnjo po železiiici naj xapro-sfjo člani najkasneje, (ev, brzojavno) do torka 17. maja pri inž, L Pehaniju, 'Liubbana. rudarsko glavarstvo. laže* njenem državnim uslužbencem je iz Beograda dovoljen dopust za 21. do 23. maja.
— Narcise s koroških gor. Jutri se bodo po ljubljanskih ulicah pro* dajale narcise s koroških gor v prid »Oosposvetskega Zvona«. Sprejmi* mo te cvetke kot pozdrav z naših gor, kot pozdrav naroda, ki trpi on* stran Karavank. Naj ne bo Sloven* ca, ki bi ne nosil jutri koroško nar* ciso v znak, da nismo pozabili lepe nase zemlje. Korošci so nam poslali narcise, da poskrbimo za, S70Je tr* peče brate.
— GosposvetsM Zvon« se ie obrnil na ravnateljstva različnih Šol s prošnjo, da bi dala na razpolago žensko in moško mladino v svrho prodaje cvetlic toda prošnja ie ostala brezuspešna, in se včerajšnje sede razun akademikov Korošcev in par Primorcev ter Korošic
odzval. Poživljamo sve one gospodične, )ui gospode, ki bi iz narodnega prepričanja radi sodelovali pri prodaji cvetlic, naj se javijo v nedeljo zjutraj ob 8. uri v magistratm dvorani« Imenu ^delujočih se bodo objavila v Ustih,
Nov konzulat v Ljubljani. Kakor poročajo iz Beograda, osmi« je Belgija svoj konzulat tudi v Ljubljani. Bojimo se, da se ii bo zgodilo tako, kakor Ameriki, ki je hotela premestiti svoj konzulat iz Zagreba v Ljubljano, kar pa je morala opustiti, ker ni našla za konzularni urad potrebnih prosto* rov,
— Delegata češkoslov. tur. dru* stva gospoda dr. D v o r s k v in dr. Paul sta včeraj prispela v Ljubljano ter sta danes pusetila naše ured* ništvo. Po končanih konferencah glede poglobitve medsebojnih odnošaje v med češkoslov. in jugoslo* venskimi poslanskimi organizacija* mi se odpelje dr. Dvorskv na kratek poset v Kranjsko goro, dr. Paul pa preko Zagreba v Split.
— Inženirski izpit ie napravil na dunajski tehniški visoki šoli g. Vladimir Rohrmann, sin ljubljanskega trgovca k. Viktorja Ronrmanna,
— Javno predavanje v Me >tnem domu. V torek 17. maja predava ob 5. pop. vseuč. prof. g. Fr. Tlešie o poljski Gornji sleziji. K zaninMvemu predava-niu vabi Kolo jugoslov. sester in Društvo prijateljev poljskega naroda. Za pokritje stroškov ie prostovoljni prispevki.
— Kolo jugoslovanskih sester poziva vse svoje članice, da sodelujejo v nedeljo pri cvetličnem dne* vu na korist našim koroškim hra* tom-trpinom. Gospodične proda* jalke cvetlic se zbirajo ob 8. na ma* gistratu, kjer dobe cvetke za raz* prodajo. Koncerta v »Zvezdi« se udeleže vse članice polnoštevilno.
— Razpisana služba. Pri držav* nem zdravilišču v Rogaški Slatini je do dne 26. maja t. L razpisano mesto začasnega upravitelja stu* denčnega obrata (trgovine z mine* ralno vodo). Natančen razpis sluz* be je objavljen v »Uradnem listu« št, 52.
— »Pondeljek«. G. Milan Plut nas prosi za objavo, da bo »Ponde* Ijek« izšel zaradi praznikov pri* bodnji torek.
—> Odvetniška vest. Odvetnik dr. Karel Tschebull v Mariboru je bil vsled izgube našega držav« Ijanstva izbrisan iz imenika odvet* nikov,
— Komisija za preskrbo vraeajo-eih se vojnikov v LJubljani razpisuje oddajo vseli težaških, zidarskih in tesarskih del pri zgradbi novega sanatorija na Golniku (postaja Križe pri Tržiču na Goreujskeon). Ves gradbeni materijal dobavi komisija sama in odda delo po enotnih cenah, ki naj jih ponudniki upisejo s številkami v popiH razpisanih del. Pravilno izpolnjene in ko-iekovane ponudbe je vposlati v zaprtih ovitkih do dne 23. maja t. 1. razpisa-valki v poslopje št. Petrske vojašnice v Ljubljani. Ponudbe je staviti na v to sestavljene obrazce, ki jih je dobiti pri komisiji, kjer bodo na vpogled tudi ve i načrti od 17. do 21. maja t. 1. Komisija si pridržuje pri oddaji dela popolno svobodo.
~ Kmetijski pouk po deželi. Po-varjenistvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk in sicer ob nedeljah in drugih priličnih dnevih. Kmetijske podružnice, zadruge in drugi interesenti, ki želijo dobiti za svoje prireditve kmetijske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na poverjen i stvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dohiti predavatelja. Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec prej, da bo mogoče vse podrobno pravočasno ukreniti in prijaviti.
—v Za sodnega izvedenca za knjigovodstva pri dež. sodišča ie imenovan g. Fran Skerlep.
— Mariborska eskomptna banka je otvorila 1. aprda t. 1. v Gomii Radgoni novo ekspozituro. Njena sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini začne 15. maja zopet poslovati.
— Članom Jngoslovenske Matice v Ljubljani! Hne 29. t. m. se vrši v Ljubljani pokrajinski zbor >Jusoslovenske Matice« za Slovenijo, ki prevzame vodstvo dela in podružnic »Jugoslovenske Matice« v Sloveniji. Dosedai je upravljala te posle glavna podružnica »Jugoslovenske- Matice* v Ljubljani. Na pokrajinski zbor pošljejo vse podružnice svoje izvoljene' delegate (Na vsakih 50 Članov pride po t delegat.) Izvolitev delegatov je potrebna tudi v Llublla-ni. Zato vabi odbor glavne podružnice »Ju-goslovenske Matice« v Ljubljani vse svoje člane, ki »tanuiejo v LJubljani In bližnji okolici (Vič, Glince, Šiška. Udmat Moste itd.) na sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 19. t. m. ob 8. zvečer v dvorani bivšega deželnega dvorca. Razgovor bi obsegal a) določitev delegatov za pokrajinski zbor. b) bodoča organizacija ?JugosIoven.skc Matice« v LJubljani. V interesu stvari vljutfao vabimo vse Člane In prijatelje ^Jugosloveu-ske Matice«, da se tega sestanka udeleže v največjem številu.
— Državne posredovalnic«- z«- delo. Dela i fe Č e j o: pisar. moči. kovinarji, krojači, čovljarii. zidurji, kletarji, natakarji, natakarice, slikarji, sedlarji, trg. sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, polj. delavci, polj. delavke, boln. stružnice, vajenci, vajenke
dekle, mizarji, čevljarji, zidarji, tesarji, strojni ključavničarji, vrtnarji, pletarji, likari. e, perice, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
— Jugoslavenska Matica! V
10j slovenskega Naroda objavljenih K 1000, zbral g. Antun Lušin (ne Ru-ilulf Lušin. kakur je bilo pomotoma ob-iavjjeuo) o priliki svatbe g. Karla Pre-loga z gde. Elo Blaznikovo. Iskrena !iv .iia!
— Go\or o sv. pismu ae vrši v nc-ddUo ob pol 8. zvečer v evans:cliski cerkvi na Gospoivetski cesti.
— Zakup lova. Potom javne draž-be se bo oddal \ zakup lov oWiae Gr<>-supije in Št. A ni nad Ljubljano za pet-letno tloix): lo jo od 1. julija 1921 do SO. .junija i9'2i\ in ticer prvi , di*ugi )ta 4. juniju pri glavarstvu,
— Promenadni koncert Gospo-svetske^a Zvona se vrši v nedeljo, dne 15. maja t. 1. od 11. tlo pol 13. v Lattermanovem drevoreda. Svira godba Dravske divizije pod vod* stvom ti. Cerina. Za slučaj slabega vremena se preloži koncert na pon* deljek dne 16. maja 1921. Spored: 1. Grie.L*: Slavnostna koračnica »Si* gurd Jolfasar«; 2. Smetana: U ver* tura k operi >^Libuša«; 3. Leonca« vallo: Velika fantazija iz opere »Ba» jazzo«; 4. Rendla: »Iz beogradske okolice«; 5. Parma: »Pozdrav Go* renjskift. valček.
O morali in dvojni morali je predavala snoči na dekliški šoli pri sv. Jakobu naša vrla pisateljica, ga. Manica Nadlišek - Bartolova. Učna soba je bila popolnoma zase^ dena ter se je poleg žensk udeležilo predavanja tudi mnogo mo« ških. Tema, ki si ga je izbrala pre^ davateljica, je aktualen. Nemorala se je razpasla žalibog tudi po na* sem narodu. Pohlep po lahkem in velikem zaslužku ter po čim udob^ neišem uživanju življenja se je raz-» mahnil oolo med nekdaj solidnimi Slovenci. Vojno dobičkarstvo, ve^» rižništvo, tihotapstvo, sleparstvo, tatvine, ropi, prodajanje časti: to so pojavi, ki so bili včasih velike izjeme, ki pa so dandanes na dnev* nem redu. Slovencem se kvari zna* čaj. Vojna in razmere, v katere nas je pahnila, so krive v največji meri vseh različnih pojavov brezvestno* sti, lehkomiselnosti in razuzdano* sti, nad katerimi se moramo zami* sliti. Odpore, močan narod je le moralen, na svojo čast in poštenje ponosen narod. Nemorala je zače* tek konca. Predstaviteljica je orne* njaia vse oblike, v katerih se kaže in razširja nemorala: brezobzirno egoistna špekulacija, nedostojna moda, nespodobni plesi, brezsram* na literatura, leposlovna in dramat* ska, ki proslavlja vlačugarstvo in z naslajanjem brodi po seksuvalno* sti, kakor bi ne bilo važnejših in lepših motivov, zlorabljanje vere za medsebojno hujskanje, slabći, pohujšljiva domača vzgoja, bedna stanovanja itd. Dolžnost šole je, da se posebno zanima za omajano ljudsko vest in zlasti ženstvo naj poskrbi, da se iztrebijo iz naše družbe strupeni cvetovi hipermo* derne lažikulture! Zdravo, ponosno, čisto ženstvo prinesi narodu zopet spas iz današnje moralne mlake! A tudi moštvo se naj zaveda, da je pohajkovanje po dnevi in ponoči po krčmah in kavarnah na propast družini, naroda in državi! Po ru* skem in srbskem vzoru naj bi se možje več brigali za lastni dom, za deco, pomagali ženam vzdajati vrle značaje ter se tudi v prostih urah posvečali koristnemu delu ali izob* razbi. Morala je le ena, za oba spo* la ista. Predavateljica je žela vse* obče priznanje za pogumne svoje besede.
— SooijaInog05:jM>dar8ko in kulturno žensko društvo v Izubijani nazna-
nja svojim članicam, da so uradne ure vsak torek in petek od pol 6. do 7. zve-fcer v Florijanski ulici št. 27/1., levo. V tem času dobe članice vse informacije. Opozarjamo tudi bivše članice >Slo-ge^, da zamenjajo svojo lansko izkaznice za nove, da bodo tako deležne vseh prejšnjih ugodnosti. Redne seje odbora so vsako drugo in četrto sredo v mesecu ob pol 6. v istih prostorih. Sej se lahko udeležujejo vse društvene članice s posvetovalnim glasom. Vabimo vse. ki se niso članice, da pristopijo k dru.MVU, katerega glavni namen je. da pri$De smotreno žensko gibanje med Slovenkami in sicer v najožjem stiku s Srbkinjami, s katerimi je stopilo društvo že v zvezo. — Odbor.
— Tlakovanje ljubljanskih ulic. Stari občinski svet ljubljanski je v eni svojih zadnjih sej sklenil, pri* četi s tlakovanjem poedinih glavnih ulic in cest z granitnimi kvadri. Dobavo tega granita za tlakovanje je izročil neki tvrdki v celjskem okraju. Prva pošilja te v tega granita je dospela. Najprvo se prične tla* kovati \Volfova ulica.
— Tihotapstvo z dolarji. Iz Maribora nam pišejo: Pred dnevi smo poročali, da so na tukajšnji carinarnici aretirali neko Ljubljančanke, ki je ho-t [a spraviti preko našo meje 5000 dolarjev, katere je imela skrite na zelo Intimnem mestu. Dotično gospodično ;\L, ki ie, mimogrede omenjeno, Nemka, so seveda t;;koj izpustili, čim je plačala diktirano ji globo v znesku 10.000
kron Dolarji bo bili zaplenjen! in pripadejo .io polovice državi, do polovice pa organu, ki je tihutapko zalotil. 5000 dolarjt . ie v nažem denarju okroglo 660.000 li on. Carinik dobi torej kakih fJOO.000 kron. Liep zaslužek! Dolarji so bili baje last dveh ljubljanekrh g0. spodov.
— Mletna deklica izginila. Hči železničarja Sofija Petrič, stara 14 let,
4. t. m, neznano kani odšla, iu se $e ni vrnila. Deklica je za svoja leta dosu velika, vitka, podolgastega belega obraza, plavolasa ter je bila oblečena v rdečo obleko z belimi progami.
— 10.000 frankov nagrade dobi, kdor izsledi trgovca z znamkami Mozu Prenkela in L. Garlicha, ki sta ukradla v Bukarešti katalog: znamk romunske post..- v vrednosti 500.000 frankov.
Vlom v cerkev. V cerkvi Sv. Martina v Dol. Voši je bila ukradena srebrna in pozlačena monstranca v vrednosti 50.000 kron. V cerkvi v Mam-ševcu pa )e bil ukraden antični kelih neprecenljive vrednosti.
— Nezgoda. 4oletni delavec Matevž Breznik je v Gotzovi pivovarni v Mariboru pri delu tako ponesrečil, da -o pa morali prepeljati v bolni"
— Smrtna kosa. V Ljubljani že umrla ^a. Elizabeta Slu?:a. Pogreb bo v nedeljo ob J. popoldne iz Salendrove ulice št. 2, — v Mariboru pa £a. Tonca Golob, soproga dirigenta Jadranske banke. Truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer bo v torek popoldne pogreb. Poči vajta v miru!
— Koncert v hotelu »Tivoli« v nedeljo, 15. t. m. dopoldne ob 10. do L opoldne. Popoldne od 4. do 9. zvečer.
V ponedeljek, 16. t. m. dopoldne od 10. do 1. opoldne. Popoldne od 4. do 9. zvečer. Vstopnina prosta.
Traoodlla ? Selen&uroovi uliti.
Dane?; ob zgodnjih dopoldanskih urah ie bila Šeieaburgova ulica zelo živahna. Številni pasantje so se v skupinah gnetli okoli prodajalne optika Ka-rola Jurmana. Vsi so govorili o rrajdč-nem dogodku, ki je bil nekaj minut po-preje v omenjeni prodajalni. Kmalu po 8. url, ko je bila prodajalna odprta, je v njo vstopil mlad gospod in je z nervoznim povdarkom vprašal edino prodajalko, 191et.no Kristo L.: »Kje ie gospod Jurmaii? Mlada Krista, znanka došle-čeva, je kratko odvrnila:   »Ga se ni!«
V tem trenotku je gospod potegnil iz desnega zadnjega Žepa samokres in nt-meril proti prodajalki, ki se je v strahu in kriku skušala umakniti. Strel je poči!. Krogla je mladenko zadela v desni kolk. Prodajalka se je instinktivno se-sedla na tla, da bi se obvarovala še na-daljnih napadov. Po prvem strelu je gospod samokres obrnil proti sebi in si pognal dva strela, enega v prsa, drugega v sence. Zgrudil sc je takoj mrtev na tla.
Na mesto tragičnega dogodka so takoj prihiteli ljudje, zlasti oni. ki so slišali strele. Ranjeno prodajalko Kri* sto L. so prepeljali z izvoščekom v javno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ki-rurgičnem oddelku.
Na mesto je došla tud! policijska komisija, ki je dala po zdravniški ugotovitvi smrti samomorilčeve truplo odpeljati v ortvasnico k Sv. Krištofu.
Kakor so dognali, je samomorilec 2lletni Engelbert Svetlin, pomožni uradnik postnega ravnateljstva v Ljuh* Ijani. Vzrok samomoru ljubezen. Svetlin je že dalj Časa dvoril mladi Kristi, ki pa je v zadnjem času kategorično odklanjala vse njegove ljubavne ponudbe. Spisal je več poslovilnih pisem. Zanimiva je okolnost, da je bil Svetlin intimen prijatelj narednika K., W je pred dvema mesecema Izvrši! podoben samomor na Karlovski cesti.
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča v LJubljani.
Drama:
Sobota, 14. majat Anđrofchis in lev. Red B.
Nedelja. 15. maja:   Navaden človek.
Popoldanska   predstava ob 3> Po
znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 16. maja: An&roklus ln fev.
Popoldanska predstava ob 3. P°
znižanih r.enah. Izven. Torek, 17. maja. Zaprto.
O p e ra:
Sobota, 14. maja: Dalibor. Gostovaaje g. Julija Betetta. Red D.
Nedelja, 15. maja: Tosca. Izven.
Ponedeljek. 16. maja: Mignon. Gostovanje g. Juliaj Betetta in ge. Pavle Dovšetove. Izven.
Torek, 17. maja. Zaprto.
— Reeitacifski vedor g. Silvestra Škerla priredi literarna sekcija >Pre-porock v četrtek ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Na sporedu: Zupančič (Pesem mladine. Manom. Jos. Murna Aleksandrova) in P o d -bevsek (Crna lilija, Čarovnik iz pekla, Električna «oga). Vstopnine prosto. Radcvoljni prispevki za kritje troškov so hvaležno sprejemajo.
—r -Vesne.« Is&la je dolgo in težko pričakovana kulturna ln narodna revija >Vesna<. ki v prvi, bogato opremljeni številki, prinaša nasledno vsebino: Nas program. — R Rubin: Nezgoda. — 251etnica ge. Inue Polakove. — Dr. Ivan Lah: Božena Nemcova 1S20 do 1920. — Arh. ing. Rado Kregar: Naš dom. — Našim malčkom. — Vida Jera-jeva: Roparski Grad- — Mm plete. — Xač>e marijonetuo gledališče. — Ročna dela in njih pomen. — Pred poletjem: Modne sliko. — A. D. Grassus: Pariško pismo. — Modne slike: Pri igri. — Gospodom. —r O usodi* — $Ta£a ženska.
drnMva.      Književni poročila. — Na* rodila spreiema apv midtvo >Vesn Ljubljana   .VL1! -   •      <' I6/X (pič.-irna DelniSka ti- urne).
— burbv «1*>'-.* l vod i Imililliima Tako jo naalov Učno, s aliko Budđha opremljen" knjižice bspod pernat buddhulo:.'   Joe Bnohega. ij
nimivo, pisano lapidarno in j,x obžalovali, da ni ebftiraejde, Dobtvi se v knji« gamali ali v saložnUtvu, Knailjeva ulica &t. in itane li fL Kn;i/.uo vtem prav toplo priporočamo.
Sokolsnjo.
— K 43. turn< ji franro-kih pirma-stov v Lille, ki -o rrii lo. in 16. mi-a t. L, odpotuu- \ ril i ciljih dneh 10 članfika deputacija Jugoslov, Sokol^ke-ga Saveza pod vodstvom podetaznate br dr. V. Ravnih irj.!.
— 8okol Mo«»te i>ri Ljubita! vabi svoje članstvo ter Članstvo bratskih društev na svoj prvi pomladanski Izlet, katerega napravi t:. Lir kot tnl ponedeljek, t. j. 16. t. i . v Beri nvo-DoL Zbirališče za članstvo kroju : r tudi v civilu, pred ljudsko Solo v Mostah. Odhod ločno ob 1 - <  pold •
— Za zgradbo domu Sokolu I. jc daroval br. Bogomil šlachta 400 kron in za pogostitev naraščaja pri prireditvi 1. maja 34 komad >v pot kalic. — Brat Srečko Potnik, tova*-« nar sadnih sokov in esenc, |C daro« val 3 litre in pol malinovct /1 po« gostitev naraščaja pri prireditvi 1. maja in 100 K zt zgradbo Sokolu T. Darovalcema unrekt najtoplejšo za* hvalo odbor.
Slavnostna otvorite«  9 kol lena
V dobi obstoja viškega Sol •> se bi i ta njegov najleu^-i dan, dan otvorit« ve lastnega doma.    V- sredi v<'.1 i ponosna stavba kot liv sgled sokolske vztrainosti in poir   »\. noti. Sokol so ni u-trasii ne    !.   ne truda, ovir in zaprek, pričel je z eradbo pre-potrebne- Irstne strebe       7    "i! 1 stavbo, ki jo sezidana kot prva v ujedinjeni domovini v čast in ponos vsemu jugoslovenfkemu Sokol ~+\• ■».
Znto pa dan otvori ve ne sme biti »amo praznik viikegj   Sc    1 . t> praznik vsepr jngoslovenskeffa Sokol stva. Vse naAe Sokolstvo je dol/oio. da ga praznuje z njim.
Otvoritev čo isvral v nedelo bje jnni)a t 1.    Kličemo Vsa bral društva, da z nami vred praznujte f,<'-membni dan. Naj bi postal la đan skupnu zlet jugosloven*kih rtb vsaj vt-eh slovenskih sokolski h društev, nni bi ^e proslavil oden naivečiP  čino> sloven-skega 9r>kolstva v svobodni domovin s pomočjo veeh slovenskih sokolsl drustov- čim najsi^ajnejse, da i -tako 8oa*olstvu kot narodu najirdarn< moralne podpore, da Iznova ookaAt ,vo-ječnost in pripravljenost sa vBajemno pomoč, skupno delo ln sknpno uve1 Ijanje svojih 3il.
Zato Vas pozivljanio, bratska dmM-va, da se aktivno udeležite slavnostne otvoritve nasepra doma. Podrobni slede v kratkem.
Dan slavnostne otvorltvt viike-*> Sokolskega doma naj pa indi pokn/.e, dt. čuti narod s Sokolstvom li ? odpira nje-gova stremljenja. Opo:7arjairHA Zo danes Sokolstvu naklonjeno obi insr\o na na^ slavnosten dan in za prosimo, da se redkega sokolsko-"* s? : ,; ••.<-najvećem številu.
Zdravo!
*6okof«r in »DniSfvo z^ zgradbo Se kolske^« doma na Viču« pri Izubijani.
Tnristflhs In spurt.
— Nogomet.     Tliriia : Sparta. Z?» srreb. Na binkoštno nedeljo if". p« Hek Igra proti Iliriji Brv. ti. iZ. BpsJ eno prvih, najboll simpution'b i'
bolj fair zagroh^kih khrbov. FrioetelC tekme oba dni ob 17. uri.
— Kolesarska cestna dirka na progi Izubijana - Planina, katera se fe vsled stalno deftevne^a vremena pTelo-illa ee vtM v nedelji» 2-. t. m. ob vsakem vremenu ln sicer: v dVeb skupinah. I. glavna skupina in II. kot, skti-pina juniorjov, to je tistih, kateri .-ne nlmiijo nikaldh I. daril, (samo .1. darila). Start za juniorje ob 10. url. za T. skin)ino ob 10. uri in 10 mvn. pri 11.100 km na Tržaški testi, i ilj na nini pri 45.1iX> km. Za \'sako skupino so določena 8 daril n. Prijave i a klubov drugi blagajnik g. Ogrin, tvrdka Goreč, Gosposvetska c 14 do eotrtka 19, t. m. do 8. ure sveta1 proti prijavnimi 2 dinarjev. Na prepozno se no bo oziralo. Isti dan se vrfil izlet koledarjev in motocikl i si >v na Plmin<». Odhod ob 8. uri sjutraj Is dvntUča | rl Novem svetu. Vabljeni so vsi priirfo-Iji kolesarskega snom! Klub slovenskih kolesarjev in motociklistov >1H-rljac.
DrnSf«?eise ussfl.
— Nadaljevanje občnega /bora - Sa-raopomo^i se vrfti v sredo, 18. t. m. zvečer ob 8. "\ Mestnem domu. Za 17. t. m. je bila dvorana že oddaji a. k
— Jugosjovans'kn. gasilska zveza Ljubljana zl>oniie letos dne 10. julija v Žalcu ob priliki 401etnice tukajdnje-ga pr. gat?, društva. Da bode možno preskrbeti pravočasno vsem \niolt n kom prenočišča in prelirano, pričakuje odbor eini prej prigiasnice, ker tako ogromnega dela ni mogoče Isvrtttl v stadnjem hipu. Predpriprave bo v polnem teku. Zanimanje za ta velikanski gasilski tabor je vsestransko« Vsa Slov-venija pošlje svoje delegate in deputacije gasUnjJu društev y ^eaeo.
naltroiieiSa poročila.
KRATKO ŽIVLJENJE NOVEGA ITALIJANSKEGA PARLA* MENTA.
— Rim, 13. maja. V političnih Krogih se presoja izid volitev za ne* povoljen glede rednega poslovanja parlamenta. Socijalisti in komunisti izgube precej mandatov ah število liberalcev in demokratov se ne po* množi tako, da bi se moglo skle* pati na stalno in redovito funkcijo* niranje zbornice ter resno nasledo* vanje konstitucijonelnih kabinetov. Socijalistov pride v zbornico najbr* že okoli 80, komunistov okoli 20. Konstirucijonalna skupina utegne šteti 320 poslancev. Ali ni upanje, da bi ta skupina ostala vedno soli« darna za liberalne kabinete proti strankam centra in skrajne desnice. NitfJ je napovedal odkrit boj Gio* littiju, med nacijonalci jih je mnogo proti Nittiju. Fašizem je po svoji naravi nemiren in uporen. Ta se ne bo mogel privaditi discipline, da hi sledil kaki vladi, kakemu voditelju. Musolini je že zadosti kričal, da so fašisti proti Nittiju in proti Giolit* tiju. Glede socijalistov je rekel Gu olitti sicer, da j m potrebuje v zbor* niči, da naj torej le gredo volit, ali težko bo dobiti njihovo sodelovat nje. Ako bi se doseglo s strani vla? de, bi sodelovanje onemogočili fa* šisti. Popolari so nestalni. Tako se sodi, da zbornica najbrže ne bo mo* gla redno delovati, marveč da jo čaka kratko živlejnje, katerega bo* do krivi v glavnem fašisti.
MINISTRSKA KRIZA V POLJ. SKI.
— Varšava, 13. maja,  V vče*
rajšnji seji odbora za zunanje za* deve je komisija enoglasno izrekla zunanjemu ministru knezu Sapiehi nezaupnico. Govori se, da bo knez Sapieha v kratkem podal ostavko.
AVSTRUA UVEDE NAMESTO KRON — MARKE.
— Dunaj,   13.  maja. Borzna
zbornica poroča, da so vesti o uved* bi vrednosti v frankih neresnične. Uvedla se bo najbrž vrednost v av* strijskih markah.
NOVE FRANCOSKE ZAHTEVE
— Pariz, 13. maja. »Excelsior<c priobčuje seznam francoskih zah. tev napram Nemčiji. Med drugim se zahteva, da Nemčija ne sme več izdelovati strupenih plinov in mask, oklopnih avtomobilov in da mora razpustiti bavarsko letalno policijo.
BOLJŠEVISKI PARADIŽ V KAV* KAZU.
— London, 13. maja. V Tiflisu
je položaj težak. Kruha ni in ne drugih živil. Ker je zmanjkalo naf* te, je ustavljenih mnogo obratov. I« Georgije izvažajo boljševiki, kar je boljšega, tako tudi železniške stro* je in vozove. Delavci v Georgiji so radi tega ustavili delo na mostovih, ki vodijo v Rusijo.
IZNAJDITELJ KINEMATOGRAFA UMRL.
— London, 13. maja. Pred par dnevi je umrl Friese Greene, iznaj« ditelj kinematografa. Kakor že razni drugi veliki iznajditelji, je tudi Green umrl v revščini. Amerika mu do zadnjega Časa ni hotela pri* znati iznajditeljstva. Dne 10. t. m.
ie bil tu shod lastnikov kinemato* grafov in Izdelovalcev filmov. Skle* nili so, da naberejo potrebne svote za življenjsko preskrbo Greenove vdove in otrok. _
ljubljanski veliki semenj.
Kakor že objavljano, se vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 19^1 »Ljubljanski veliki semenj«. Opozarjamo interesirane trgovske, obrtniške in industrijske kroge v nih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za najizdatnejšo reklamo. Podjetja in posamezniki, ki namerav;go porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi in se zato nameravajo udeležiti s svojimi proizvodi omenjenega sejma, dobe brezplačno prijavnice in sejmski red z izčrpnimi navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni »Ljubljanskega velikega semnja* v Ljubljani, Turiaški trg 6 II. Oglasiti se je osebno ali pismeno. Ker se prijave razstaviiaJcev na semnju sprejemajo samo do 31. maja 1921, se pozivajo vsi interes en tj e. da d ©pošljejo prijavnice, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do naznačenega roka na sejmski urad.
Gospodarska nesli.
—g Ljubljanski trg. Mesa in sla* nine na trgu ne primanikuje. Goveje meso se plačuje od 28 do 36 K kg po kakovosti. Že sedaj upliva zvišana zunanja temperatura izred* no neugodno na kvaliteto mesa vseh vrst. Prekmurska teleta pri ha* jajo pogosto vneta, meso je zebn* kaste barve. Ljubljanski mesni trg bo imel brez dvoma letos velike te* zave vsled pomanjkanja hladilnice in celo primernih ledenic, kar zelo neugodno vpliva tudi na ceno, ker
se del mesa popolnoma skvari. Ma* la množina južnega sadja se je \iru peljala z avtom v Ljubljano. Vsled težavnega transporta in pomanjka* nja blaga v Trstu se jc cena oran* žam, čebuli in citronam dvignila. Oranže stanejo 4 do 8 K kos po ve* likosti. Čebula 12 do 16 K kg. Po* vpraševanje po južnem sadju iz drugih pokrajin države je veliko. Zelenjave, posebno domače solate je na trgu v izobilju. Dobi se žc tu* di grah, redkvica in šparglji. Po* manjkanje mleka ie občutno. Kva= liteta mleka je vsled tega posebno slaba. Več strank ie prodajalo m!e» ko z dve tretjini vode. Brezdvoma je izključeno, da bi Ljubljana mo* gla še nadalje ostati odvisna ponol* noma glede kakovosti, kakor tudi glede cene in množine mleka, od današnjega sistema aprovizacije z mlekom, AUeČna higijena je pri nas še daleko premalo razvita, razvijati se pa more le, ako se naslanja na velike mlekarne, katerim mora biti zasiguran konsum mest. Vpliv na producenta kakor na konsumenta postane ugoden, ker konsument do* biva iz mlekarn izvrstno, polno* vredno mleko, producent se pa pri= vadi na produkcijo dobrega mleka, kar ima na živinorejo najugodnejši upliv.
BORZE.
—d Zagreb, 13. maja. Devize: Berlin 225—227, Italiia 700—710. London 5:30—534, Newyork cek 0—133, kabel 0—136, Pariz 1131—1135, Praga 104.50 do 195, Svira 0—2450. Dunai^2.50 do 23, Budimpešta €5—66. Valut**: Dolarji 129—131.50, avstrijske krone 5&50 do 23, cerski rublfi 55—60. franco.-ki franki 1120—1130. italijanske lire 685 600, češkoslovaške krone 192—0.
POIZVEDBE.
— Izgubi jenu. Po Knaflovi ulid do gledališča jo zgubila revna ženska 220 K. Posten najditelj n<tj znesek odda prt vrtarju Kranjsko hranilnica.*, ali r.a polh i ji-
— Zxubda se ie danes ob tli 6 na 11. ročna torbica s K 2S0 in v robcu zavitih K 600, potem podporna poJcoi* ninska r la na ime Marlie Pavlin. Pošten najditelj naj to odda Mariji Pavlin Stob 62, p. Do m / al e._ _
IZJAVA.
Podpisani člani načelstvn ln hiv» lega nadzorstva Električne zadruge v
Spodnji Slški izjavljamo m» dopi* Frana Orehka, prioboen v eseviaft HH. >S!ovenca< z dne 10. maja 1921, da jo v njen ne^mr^no b-i-'al in obreLoval. Orehek je vodoma v Članku JDS električna zadruga r Spodnji .^ibki po-tvoril resnico in ►to ugotovilo trn prihodnjem občnem zboru. Podpisani prevzamejo vso odgoronmat za pošteno po lovanje v Električni zadrugi z izjavo, dn so vršili dveletno požrtvovalno delo brezplačno. To je nas radnji odgovor na zlobi i r.atol evanja zadruge po nečlanu Orehku jo tona Časo-\ iMa.
Ivan PftjžflJ L r. — Franjo Golob t £
— Pleter *topic 1. r, — Mat'j a Tort op 1. r. — Ivan Ronač 1. r. — Josip Rajner 1. r. — Peter Burja i. r. — Karel Bo-laffio 1. r. — Ivan Rejina 1. r. — Milan < -imerman 1. r. — Josip Scidl L r.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik:
Božidar Vodeb.
Ženske bolezni: Profesor Brdski' v Pragi, odlični ženski zdravnik, izpričuje, da grenčica »Franz -Josef* izborno učinkuje tudi pr! daljši rabi in pogosto že v majhnih: množinah.
Ne dajte se premotiti pri
Hi
mila po različnih znamkah. Pravo
91
99
ZLATOROG - MILO
Zlatorog
Ima
(Harao zastavitve Prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros ? Maribora.za Kranjsko:
le poleg nahajajoče se znamko „Zlatorog".
R« Bnnc In drug, Lfublfana, Gosposuefska cesta 7.
i
Zlčitorog
Jfa Dobro hrano se sprejme več gospoDov.N^nTeeg.upraNv/
roda.
3351
Ugodna prilika za nakup
iii sveži! slanine
Dobi se pri Frane Lautttar]u, Sv.
Patra e. 83, ali na stojnici v šolskem drevoredu. —- Razpošilja se od 10 kg
naprej.
Jrtotorno kolo s priklopnim
UA«AM v dobrem stanju, ie kup!. VuZGul,   Ponudbe  na postni predal
127, Ljubljana. 3371
Hov tnifosM Fiat auto - oranlnos
ae proda po ugodni cen!. Kaslov pove uprava Slov. Naroda. 3376
TrsousKi pomočnik,
2 dobrimi izpričevali želi dobiti alužbo v trgovin! z mešanim blagom, eventualno tudi v sami manufakturni trgovini. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3377
Sprejme se pekovski vajenec
Iz poštene hiše pri S- Vldlc, pekarna In slaščičarna, Jesenice - Fužin* 148, Gorenjsko. 3378
froda se 7—8 voz sena. Sv. Petra
cesta štv. 76. 3374
M sto Kartonov
fcOleschau" in »Abadie" cig. papirja z vodnim tiskom »Wasserdruck€ po 100 K. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3373
ca, 300 kg suhe slanine. Anton
Sesaher, SenilC. 3380
Efojjua kavarna ali gostilna
v večjem trgu ali manjšem mestu te vzame v najem ali na procente. Ponudbe pod .V. K. 3340*  na upravo
Slov. Naroda. 3340
frcDasta se 2 beli EaihliU
iS Ogledati od 10. do 12. ure. il. Florlfanska  ul.  štev. 28.
3339
Proda se žensko Rolo
dobro oh rani eno.  Naslov pove uprava
Slov. Naroda, S324
Inžno metlov. sobo
proti dobremu plačilu, če mogoče z uporabo kuhinje aH brez nje MĆe ia iti:oj mlad, zelo soliden zakonski par. Ponudbe na naslov J. Weiss, Slomškova ul. 2, I. nad. 17. 3341
Postrežkiija
Mestni trg 18. L
Z dobro hrano se sprejme takoj.
In p j. M
lačo P.. 3328
Gospod išče boljšo sobo.
Ponudbe^pod .Boljša soba 3349« na upravo Slov. Naroda. 3349
Clm¥l#iMi9 poStena, k! zna ^lU2>9^lsis9f tudi nekoliko kuhati, se spre ime. Plača dobra. P- Ba tjel, LJubljana, Start trg 28. 3354
Naprodaj
vsakovrstna posestva od 4—48 oralov. Pojasnila daje J. Orofenig, Poljeane* 3358
Wm tnehlovano sobo
event. s brano. Ponudbe pod .Vladimir Janušič 3357" ni upravo Slovenskega Naroda. 3357
Štefan Vinceb
Glince št. 230.
Sedlarstvo In aofo - tapetništvo.
G. F. MM
iglafniuc glasoviijev
v L nblaci Wolfova 12.
Izvršujem oglaševanja ter popravila glasovir jev in harmonijev speci;dno strokov no, točno ia ceno.
6pedlcljaka lirma
Ludovlk Ševar,
vd. r.a Rakeku izvršuje točno in najhit-reje vse v to stroko spadajoče po-le, tudi ocannjtnjs. 2535
fltin se produ,
enonadstropna, na lepem prostoru in pripravna za gostilno, vodovod v hiši. Majhno stanovanje ae takoj odstopi v ljubljanskem predmestju. Pojasnila daje
Josip Steflc, Zaloška o« 18. 3350
Posestvo,
hiia in gospodarska poslopia v dobrem stanju, z lepo poraslim gozdom, v Ll-Št 44 pri Kočovju, se takoj proda. 3298
ie se popolno n\l pollr
m 4 — 6 zidarjev. Obrne se naj pismeno na Nikola Braflft, Beograd,   Kralja   Aleksandra ulica
broj 1. 3355
Kavarniška blagajničarka
starejša moč z dobrimi dolgoletnimi spričevali se sprejme takoj ali pa 1. junija t. 1. Ponudbe s sliko in prepis spričeval z navedbo plače je adras rati na poštni predal št 27. Ljubljana. 3375
AUtO lllilSUSDf 30 HP
HOTEL
v bližini zelo prometnega kolodvo a in velikih tovarn, 2 nadstropen, skorai nov, s 17 popolnoma opremljenimi prostori za kavarno, gostilno in prenočišče z 2 velikima kletema, z upeljano vodo In elektriko. Zraven senčnat in zele-njadni vrt. Pripraven bi bil tud' za kako večje trgovsko podjetje Današnja vrednost je več milijonov. Z vso opravo vred se najboljšemu ponudniku takoi proda. Ponudbe ood ,Hotsl 25/ 3370' na upravo Slov. Naroda. 3370
ŽenUna ponudba!
Gosp. resen značaj, trgovino v del. išče vsled pomanjkanja znanatva 35—40 letnega pospoda s premoženjem v svrho Senltve. Trgovec ima prednost. Stroga tajnost zajamčena Le resne ronudbe. kjer zaupanje tudi sliko pod „Zora Alf tir. Maribor, aestao leteče*. 3283
Posestvo U
ležeče med dvema glavnimi cestama, obstoječe iz ene dvonadstropne in ene pritlične hiše ter skoro en oral stav-bišča [sedaj vrt in park] se ugodno proda* Zelo pripravno za lesno trgovino, obrtno ali industrijsko podjetje. Pismena vprašanja pod .Lepo posestvo 3311" na upravnlStvo Slovenskega Naroda. 3311
naprodaj. Naslov
Slov. Naroda.
pove upravništvo
3367
Mesečno sobo
posebnim vhodom v sredini mesta išče   soliden   odvetniški koncipijent
Ponudbe pod .Koncipijent upravo Slov. Naroda.
3368" na 3368
Domsbo bolo, somotek,
skoro čisto novo ss proda. F« atmol# Ollnos si. 8, v tov. Vojnovts a 01*.
3344
Prodasta se Z kolesi:
1.) novo »Kinta-, predvojno blago, 2) dobro ohranjeno »Puch«. Poiave se: Celovška o. 88, H. nad. 3343
Dražba.
Cena s poštnino 8 K.— Denar se rro-si naprej. Dobi se v vseh knjigarnah. 258S
Pozor! Interesent!!!
Na prodaj imam polirano masivno ja-vorjevo spalnico s psiho, nenavadno moderno izdelano, redka prilika. Ogleda se črez praznike. Istotam sprejmem vajenca za mizarsko obrt. Avgust Čeme, mizar, Ig. Slika 122. 3346
letika!
Špedaltst za pljučne bolezni Dl Pecnik zdravi In ozdravi pogosto feMko. 20 let skušnje iz zdravilišča in iz prakse. Tuber-kulindiagnoza, fizikalično zdra-viliščno zdravljenje. Taftas začasno Št Juri] ob Juž. žel pri Celin. 3275
Proda se več sodov
za vino in dva konjskimi silami. Slov. Naroda.
motorja z Vf% ln 3 Naslov pove uprava 3345
usodna prilika.
Proda se lepa garnitura za spalno sobo, obstoječa iz 2 vrhnih odej, namiznega prta, 3 zaves in preproge Ogleda se vsak dan od 2.-3. na Sr. Petra c S6.
Iščem
Ponudbe z vzora   na  naslov PROKOP KR0UPA,   Praha. Kral  Vinohradv. Jo.Bg-roannova tf. SI. Československa.
2977
Najbolje uvoden!
se išče za tvorr.ico pasi Inih pripomočkov (pup in cigaretrih tuljcev). Fnillp Berznson,   Vlsn VCM
Martah i Iferstrasse Nr. "5282
PrfporoSa se prvovrstni
ateliie
za Srkosll Karstvo
Filip P ristou
LJubljana, „Hot* hI Mane«,
2930
Brez poiebaega otrmtDa.
t
Restai »»greba! v IjtMja«.'.
limt
Českojugoslovenska naklada I. Heretk, Zagreb, prensela |s generalno za-e'npstvo za drtavn SSS osim Srbije Slavenskega nakladstva i ima na zalihi bogati izbor ruske literature. Tražite cjenike. Naručbe se brzo 1 od m a od-prema j a 3308
[9
Ha lehlnlskl Bell so bode prodala as drstbl klin it. 07 s wvimm dao M« ama|s ob 9. url dopoldne. Iskllons oena |o 7.000 dinarjev. Interesenti naj te obrnejo pod ,.tt. 3363ci na upravništvo Slovenskega Naroda. 3363
Ibi se utrnila in bi vzela v materinsko oskrbo 2 meseca staro pridno in zdra vo dete ženskega  spola. Prijazne ponudbe prosim na upravništvo Slovenskega Naroda. 3361
Potrti elobcke zalostf naznanjamo v*em sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša srčnolj ubij ena soprega, czii mamica, stara mamica in teta, gospa
Elizabeta Sluga
v petek, dne 13. maja 1921, po dolgi, mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 15. maja 1921 ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Salendrowa ulica št 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 14. majnlka 1921.
Globoko ža«iijo£l ostali.
Franc Ikai
trgovec
Zofija Hm rej. Žargi Mn
imuna, 15. mala 1921.
Tapctntfka delavnica
Franc iager
LJubljana, Ko nt enakega ulica ia,
prevzame vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. Delo solidno in točno. V zalogi imam vedno divane, otomane, madrace,   Umnice   i. t. d.
Specialist v goaoodarakih zadevah (to-Časno oskrbnik v C S R), izboren ekonom in mlekar, pa tudi v mlinarski in lesni stroki, vešč konzerviranja in sušenja sadja, knjigovodstva in b lance, rodom Čeh, popolnoma zmožen čcšč>ne in nemščine, deloma pa tudi laščine 'n slovenščine, star 36 let, krepak, energičen, išče prime nega mesta v HS BLgoh, ine ponudbe pad .Izjoren ti, kovnjak/3i81* na uprav, tega lista.
■ B
Moja nenadomestljiva, preblaga ženka
me je po kratki, nekaljeni zakonski sreči za vedno ostavila.
Nepozabno   mojo   družico prepeljemo v
Eonedeljek, 16. t m. ob pol 11 uri iz iše žalosti, Ciril-Metodova ulica 12, na glavni kolodvor v svrho prepeljave v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v torek, dne 17. t. m. ob 16. uri na poKopališče k Sv. Križu.
MARIBOR, dne 14. maja 1921.
Barol Oolobp
dirigent Jadranske banke in oatall sorodniki.
S3
E$D
293^6592
30
o. stran
„SLOVENSKA NAROD*, dne 15. maja 1921.
*tev. 109.
Tint on Itev. 50B.
Sto«, pošt. Čokov, urada SMS 12.091
Obrtna banka v LJubljani
Kongresni trg Itev. 4» ST tzorsnle vsa o banCno stroko spadaloCa delo kar nalknlantnelt. ~W
Obrestuje ologe na tekoCI račun s
iS"
od dne vloge do dne dviga.
31
Proda se moSto kolo.
Kstt Vsdast 78, L nadstropje, desno.
____33a
uglaSuje in popravlja
_solidno In tolno
ter gre tudi na deželo.
Klavirje
Vabilo
na
dvanajsti redni oii za
atv JhnKii Ui" 1 Itaji
r. L X O. L,
Id se bode vršil Slao SI. ma|a  1821 ob VsO url ssasar ▼ bralni  sobi Narodne čitalnice v Eranjn
a sledečim redom 1
L Poročilo naSelstva. 2. Poročilo nadzorstva.
5 Potrjenje letnega računa in razdelitev čistega dobička za leto 1920.
4. Nakup parcele za zgradbo -Narodnega doma.
6 Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Načelstro.
Boljši gospod išče sobo KSTS;«,
za takoj ali kasneje. — Ponudbe pod . Boljši 3333' na upr. Slov. Nar. 3333
Trstje za strope izdeluje ie prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4*20 pri večjih naročilih znaten popust. Stelaer Aatoa, Ljubljana, Jeranora al. 13, Trnovo.
26
Knjiž nooos
JI rase k: filozofKlca histo* f||a9 JubiBeJno prvo hrvatsko
izdanje. Rreveo Jindra Prochaz-ka K 30. .Najbolji roman histo-rjčki čehos lovačkoga naroda Sv. Čech: Izlet gospodina Broučeka na mjesec humot Istićki ro-
man K 30. nrvveo Jindra Prohazka. Sva iritika jngosi'ovenska primila je 4jela sveopčo m pohvalom i odobravanjem i svatko če si sigurno ove bisere tehcslova£-
ke literature naručiti, preuzeli smo generalno zastupstvo za državo S.H.S. tvornice Itrtka i dječki h kazalište Petrus ta Pragu.
imamu na zalihi kompletne dječje kazališne 1 igračke sa kompletno fino i radjene zgodne za
pojedina društvu škulu i.t.d. Bogati izbor ju goslovenske če-Jioslovačke ruske4, literature. Tražite cjenike.
SnffiBjtta fJesKojun osIovensKe koji-ukiade J. umi umi
Hatiova ul. 15.
Proda se
kompletna spalna soba iz mehkega lesa. Poizve se v Sp. Slški 160, v briv-nicl Kovačević, Kolodvorska ul. 3303
Sprejme se deklica
do 18. leta k dveletnemu otroku za popoldan od 2 — 7 ure. Plača po dogovoru. Istotam se proda dobro ohranjen gramofon. Poizve se pri Bilinu, Židovska ul. 1. II. 3316
Stroj
za izdelovanje zarezane cementne stiešne opeke se kupi. Ponudbe z na-vedbo cene in sistema pod »5t. 3331* na uprav. Slov. Naroda. 3334
Sioplii i i§i
izvežbano, sprejme takoj odvetnik dr. Jos. Klepec, tu, Janez Trdinova ul. 8. Plača po dogovoru. 3331
Auto
francoske znamke „Unic", štirlsedežen, z nadomestnimi deli 14 HP, se ugodno proda; istotam sta naprodaj tudi dobro ohranjena kontrolna blagajna in športni voziček. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 3329
Trgovski poniočnili,
agilen, popolnoma izurjen v feleznlni, se sprejme takoj. Trgovina mešanega blaga Sterk, Črnomelj. 3249
Naprodaj na Štajerskem M.
Krasna
posestva 6, 8, 10, 15. 17. 27, 32, 50, 64, 100, 114. 130, 220, 300 oralov živi in mrtvi inventar. Mlini na vodno in parno moč, industrije, trgovine, gost.Ine, kavarne, gozdi, hiše, vile in kmetijska posestva. Obrnite se na Karol Breznika. Cehe, Delgo polje 3. 2949
Velika zaloga in poceni:
dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli, T. BATJZi, LJubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalm in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Sar-lovska cesta st. 4. 2573
Prodasta se
takoj v zelo lepem kraju 2 ali! z gostilno in trgovino brez konkurence, s precej posestvom z vso zalogo in inventarjem. Samo resne ponudbe pod .Hi*i/3290\ 3290
Čevljarski vajenec
Želi nastopiti sluZbo takoj. Vpražania na Iran HlkelJ, česajice 28, p. Bob. Sred-aja vat. 3330
Posestvo
krasno, obstoječe iz ljubke vile, tovarne, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov z vodno močjo, v neposredni blizini Ljubljane, je naprodaj. Kje, nove uprav. Slov. Naroda. 3332
Na prodaj:
zlata ura za dame, čevlji št 37, črna svilnata obleka, zimska obleka (Man-telkleid), kovčeg, boa in muf (iiberet) zastorjl, svetlika za petrolej ln drugo. Kje, se poizve pri upraništvo Slovenskega Naroda. 3320
Sprejme se izvežbana
cirniomeba popolnoma zmožna 5irU]epi5Kdf slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Stenografinje imajo prednost. Ponudbe pod .Pridnost/3266' na uprav. Slov. Naroda. 3265
V trgovini
0. Bernatović
LJubljana, Mostni trg 5,
je največja zaloga moških  in ženskih oblek no najnižjih cenah.
Mestni stavbenik
Jorosluv Breuer
LJubljana,  Vojaška nI. lSa
(za prejšnjo belgijsko vojašnico) izvršuje vse podtalne in visoke stavbe
ter izdeluje zadevne projekte. Snoja*: Brenestavba. lat tel. 447
[a Poilifi tli
na drobno in debelo, cem. cevi. plošče za tlak stopnice iz umetnega kamena in dr. cem. Izd.   dobavlja najceneje
Betonska tvornica J. Clalar LJubljana.
Izvrševanje hišnih kanalizacij. 2574
SredBBjita telkoianeslov. Knjižara
naklade te zavod za oglašivanje J. Herejk Zzcfreb. — Novo: Jirasek Fi-lozoiičke historije — jubilejno prvo hrvatsko izdanje K 30. — Bogati izbor domaće i inostrane literature. — Razglednice umjetničke. Generalno zastupstvo za državu SHS ruskih naklade u Čchoslovačkoj republici. — Na zalihi izbor ruskih knjiga! 3030
Kupi se hiša
v ljubljanskem predmestju. Ponudbe pod ,hiša/3209" na uprav. Slovenskega Naroda. 3209
VOaPUU) sec, i ■
poldan posla v kaki pisarni ali kaj drugega primernega, tudi vzame na dom pismena dela za pisalni stroj. Ponudb? pod .Vesten 3230* na upravo Slov. Naroda. 3230
Kompletno oprava
za spalno sobo ter več drugih predmetov za gospodinjstvo se radi odpo-tovanja takoj proda. Ogleda se lahko do torka vsak dan tudi ob praznikih od 10 — 12 ure in od 2 — 4 ure v Kersnikovi  ulici št. 3, pritličje levo.
Veći« tovsrnUko podi+tge v Ljub liani lice popolnoma veščega samostojnega
knjlgouodia
ibilancista) z daljšo prakso, zmožnega slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe naj se nasloviio pod .Tovarna poštni predal 9* Ljubijana Nastop v najkrajšem času. 3279
Skladištar.
Zanesljiv vodja komlsijoniranja in nad zorovatelj vlaganja, ki razpolaga z dol goletnimi izpričevali slične službe, se takoj sprejme. Stanovanje z razsvetlja vo in kurjavo preskrbljeno. Prvovrstne resne moči, želeče stalno službo, naj pošljejo ponudbe  z obširnim osebnim popisom, prepisom izpričeval, navedbo referenc, ter sliko na MTltan" Kranjska tvornica željez. i bravarske robe, Kamnik
Polncgumiiasii obroči
za tovorne avtomobile
Pnevmatika
za kolesa ln avtomobile
Kolesa Avtomobili
najceneje
J. OorsE, liljai,
Gosposveisks cesta številka 14.
mehaniki pozor!
Naprodaj je lepa hiša v Slovenjgradcu z vrtom na glavr.em trgu blizu cerkve.
lepim prodajalniškim prostorom ln delavnico. Ker tukaj ni nobenega narodnega strokovnjaka, se zatorej priporoča. Pojasnila daje Klun Janko, trgovec v Slovenjgradcu. 3217
Po ceni In velika zaloga
nouih duokoles
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroji, ln vsakovrstni deli pri Batjelu, Ljubljana, Stari trg 28. Sdrejemajo se dvokolesa, otro5ki vozički, šivalni stroji i.t.d. v popravo Mehanična delavnica  KarlovSka  c. 4.
Kupujemo samo na vagone
: tesan les
'/a« 3Ai„ 4—3 m.4 4„ 4/3„ 5—8 m,3 a„ 6—10 m, 8/7„ 8-12, »':o„ ,6/!5„ 8-12 m Paralelne deske 13. 20, 25. 30, 40, 50 mm 4, 5 m. Late 2.5/50 mm 4, 5 m. Štafli in žagan les gornjih dirrenzlj itd. Ponudbe prosita Braća lvkov, Sztapar, Bačka. 2978
L, Miku*
LJubljana, Mesta! trg It. 13.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in soInCnlkov ter sprehajalnih palic
Popravila st irvrlulalo točno le tofldno.
Izloženi aranžer
dobra moč manufakturne In modne stroke, zeli preminiti dosedanje mesto. Cenj. ponudbe pod šifro .Aranžer/3089* na uprav. Slov. Naroda.
Ilogaoice
z znamko .ključ* in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke .ključ- traja kakor 4 pare drugih.
Kostanjev les
vsako množino kopi
„DRAVA
lesna industrijska delniška družba Maribor, Aleksandrova cos. 91,
ERJAVEC & TURK
triouina z železnlno
...pri Zlati lopati1« 114 (prej Hammerschmidt)
Ljubljane. Ualvazorjev trg 7
nasproti krttavntAh* oerHve, Zaloga cer.s.■* .
Pozor!
Pozor I
Šampanjske
steklenice
v vsaki množini knpnje
Fr. Kham, Ljubljana,
a&aproti hotela Union. 3177
St
PBT si'dno kavo
lajte fervz s Marim ka-m konzerve brez sladkorja, mar-
mritarin nndi po natntijl dnerni llisldUli ceni in v vsaki množini
De!, družbo „Triglav"
tovarna hranil v šraarci pri Kamniku.
Kupuje toni tozadevne mm
Naj stare* £ a slovenska
pleskarsko in Morska
delavnica
IVAN BR1CSLJ, Dunajska ees. 18,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 1250
Enplte !n berete hudomušna kratko ća snloe
najbolje kakovosti, Jaračeno As te Rtne. razpošilja po K 46.— franko vsaka postna postaja. M. Zalokar In sin, Ljubljana. 3284
it
Miši. pođoane. stenice. Sinili
in vsa golazen mora poginiti, ako porabliate moja najbolje prelzkuSena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim ln hišnim mišim K 12, za poderane 16 K; za sturke posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K 15; uničevalec moliev K 10 n 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20; mazilo croti nftem pri lfudeh K 5—12; mazilo za nšl pri živini 6—12; prašek za uši v obleki in perilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesom na sadju in zelenfadl (uničev. rastlin). Prašek proti mrsvlism K 10. in 20. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M Junker. Petrinjaka ul 3. Zagreb IS.
Preprodajalci popust!
LJubljana, Hil sort ova ni. 7
Specialne stavbeno podjetje za be* tonske, zelezobe« tonske in vodno — zgradbe.
23 Izraba
vodnih
Slavnemu občinstvu vijudno naznanjam, da sem svojo specialno urarsko delavnico n? nove preuredil. — Popravila se izvršujejo točno pod
jamstvom. — Cene zmerne. Lepa izbira švicarskih ur, zlatnine in srebrnine.
Edvard Skupek
Ljubllana, Mestni trg 8/81.
strokovni urar, absolvent urar. tehn. šole v Karlsteinu.
prlmarij dr. jKugon Robič
mnogoletni asistent univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v Gradcu, ordinira v Mariboru Praiernova uiica 2. II. nadstr. od 14. (2) —16. (4).
Zdravilišče Slatina Madenci «« progi Maribor^/atomer
olvorjeno od 1. junija do 16. septembra 1921.
Naranve ogljično kisle kopeli.
Prospekte razpošilja in pojasnila daje ravnateljstvo ali osebno Anončna ekspedicija JADRAN, MARIBOR.
Pozorl
ozor!
Za blrmaace la botre bom prodaSal po sro|l lastni ceni lino štajersko belo vino po B 20"— liter, rdeče po S 24-— liter čez alico. Se priporoča
rpJaiHi daje la toi ■S Usta prodaja:
COSULICH • LINE
prej (Avstro-Amerikana) Trst - Amerika
preraža potnike v New York redno 3 krat f jalno Ameriko po 1 krat mesečno.
P. t. Potnikt kateri Želijo se z brzoparnikom President VVilson M dan 18. Junija v New-ork voziti, sprejmejo se Se do 10. junija t I.
f lavni zastopnik za Slovenije ? Ljnbljaal, Kolodvorska sika 31
smo/j »neteč
I^šla ie
i lu/tr" itftr wm »"/noDn /\ ri
VI J/\" IZ D/\J/\ KOn/ORCIJ VF/HE
v tiuBii/vm
Dobiva se povsodi. — Cena svesku K 32'—. — Naravnost pri upravniStvu „VESNE" natočena in najmanj na ietrt leta naprej samo K 30*- svezek.
96
74
NU2
zavod za trgovino in
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 50, v lastnem poslopju.
Brzojavni   naslov:   Kredit   LJubljana. -s---    Telefon fetev.   40   in 457.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
Sprejme se takoj
za kartonažo. — HOŽANKOVSKI, Zagreb, Savska o. 27.
iti za obdelovanje lesa in kovin, orodje.
SCHERER & SLAWIK
WIEN»  16- Bezirk,   Neumayrgasse 22.
Sprejme se takoj sposoben
prikrojevalec kartona.
ROZANEOVSEI, Zagreb, Savska cesta broj 27.
Izprašan
Trgovec itt lipo meHlovaoo »bo
proti dobri plačf. Ponudbe na upravn Slov. Narods pod „Sssisost 3319
Padavica (epilepsija)
že 20 let preirkuSenl .Epilepticon" Dr. Wellf Frankfurt a. M. z uspehom rablja zdravniki, bolnice za uspešno sredstvo za pobijanje epi-lepiije pa tudi proti Vidovemu plesu, histeriji, živčnim bolečinam in živčni oslabelosti. Bolniki ca rad! uživajo in lahko prenašajo. Dr. med. K. Ganz piSe: .Noben pomoček pri zdravljenju epilepsije ne služi tako dobro". Dobiva ae zopet v veliki množini v veledrogerijah in lekarnah. Izdeluje ga samotvornica Dr. R & Dr. 0. Well. Fnakfnrt. a M. 420
se sprejme takoj. — 3 9ŽANK0 v s SI« Zagreb, SavsUa
cesta brci 27.
Trgo
5?*
ssa
na prometnem kraju večjega mesta Slovenije s stanovanjem, popolnoma za lastno uporabo, 8 izložb, velik inventar, za fotomanu-fakturo, edina trgovina te stroke v celi pokrajini, staro, jako do-bičkanosno podjetje, se odda takoj z dolgoletno pogodbo v najem. Trgovina in fotogr. atelier v popolnem obratu. — Oglasi: Ing. Petrov/icz, Ljubljana, Celovška cesta štev. 65. 3309
Austro - Fiat, 35 HP, električ. razsvetljava Bosch, pogon od znotraj, 6 sedežev, modernega tipa, popolnoma nov se proda. — Istotam Puch 24 HP, 5 sedežev. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 3221
v 1 nadstropje, 10 sob, kuhinja, klet, elektr. razsvetljava, lepa lega v znamenitem alpskem letovišču Bohinjska Bistrica, 3 minute od kolodvora se proda po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod wLetoviščeM na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5. 3365
I
i
ČOPIČE
za trgovino in industrijo dobavlja ceno
BECK, KOLLER & Co.,
Wien I., Fichtengasse 2 a. — feflifi MitOli it poStUiDS JIOJtB.
Iv. Jax in sin
Dunajska o. 15., LJubljana.
šivalni stroji
izborna konstrukcija n elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu
Ustanovljena L 1867
Teženje postaje brezplaUnc
Pisalni stroji 9Adler*
Ceniki sastonj ln franko.
Kolesa Iz prolh tovarn:
Dfirkopp. Stvria, Waffenrad.
Začasno znižane cene.
D. D.
kaua kakao
Mhiid ZAGREB.
Podrainioe:
Zagreb, Suga ulica 6. 1'ubliana, Aleksandrova c. 1 Maribor, gosposka al. 7. pecuh, Kraljevska ulica 19.
Objava.
Slavnemu prebivalstvu dajemo na znanje, da se nahaja glavno skladišče slovitega cigaretnega
papirja in stročnic
ABADIE
znamke Riz Abadle, Ris Oort, Axa Abadio
za vso Jugoslavijo v Zagrebu, Maksimirska cesta 10. Od tod se izvršujejo tudi naročbe.
Socitt* des papiers ABAOIE
Societe š respons abilttć Umitee PARIŠ, Avennvo M al skoti 130 -132.
Mariborska eskomptna banka
44
Jo otvorila dno 1. aprila t. 1.
okapoiltaro
Gornji Radgoni
bavi
bode ucola sopot poslovali
19. majalka t L
Bled ob jezeru — Slovenija
Šolnino zdraviiiiče Riki
(zračne, solnčne kopeli, elektroterapija, dietetične kure) ===== Šef zdravniki: dr. Novaković iz Zagreba, med. stev. dr. Eder z Dunaja.
Prospekti pri upraviteljstvu.
OljllilJiJDGilš]®^
i Inozemski promet m Jugoslavijo
za ose ladiisirlisfite In poljedelske predmete oskrbuje točno
modam a. s. mMfim
znr Deckung des Verhekres von Stadt und L and
fj Graz, (Stelermiirlt) Idlhofgasse 58. [| IlillllllllllSlIlSigilS^
m
KRISTALUM d. d., Zagreb,
veleprodaja stakla i porculana
Boikoviieva ul br. 26*
Tel- br. S 70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike!
-
Češka svetovna zdravilišča
Kitim varv - Marianske Eazne - Frantlškov? lami!.
Začetek sezije 1« maja*
Brezhibna prehrana. Popoln zdravilni obrat
Potovalna dovolila in vizum potnih listov daje tehoslovaški konzulat
v LJubljani, Breg štev. 8.
t0tT      Pojasnila in prospekte dajo mestne kopališke uprave. ~VM
CUNAR
VOZNI   RED   brzoparobrodov za Severno Ameriko in Canad^.
CHERBOURG - NEW-YORK - CANADA
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Največji in najhitrejši
Od Cherbourga do New Yorka
Parobrod
četrtek sobota sobota sobe ta sobota sobota četrtek sobota
12. maja 14. » 21. » 28. »
4. junija 18. » 23. » 25. »
Saxonia*)
Aquitania Imperator Mauretania Aquitanla Imperator Saxonia*) Aquitania
parobrodi na svetu.
IftfffFSMfiia 99 notntVa • IssiHsaiclls ! Vsak Potnik mora imeti predpisan potni list, vidiran od najbližjega
lOlUlUiuUJa tO POIIIAC. amerikanskega konzulata (Zagreb,  Jezuitski trg 1)  da je od konzulov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do luke ukicanja. — Do nada'jnega se morajo vsi potn<ki II. in III. razr. podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukrcanja, vsled tega je pot ebno, da se potniki, ki potujejo preko Cher-bourg-a zglsse 18 dni  In oni, ki potujejo prt ko Trsta 14 dni pred odhodom parnika. *) Parobrod .Saxsonta" vosi do iuke Halifax (Canada;.
RataiDieia pojasnila dale: Zastopstvo Cunard Line. Ljobliaea. hiiMnla ulita 26.
61
4136
77^60001
DF
720978111115
1541
587095
85^79
96
Inženir* ka pisarna
Formanekgasse
Projektiranje in oprema atrojetehničnih Ifc Slektrotehničnih naprav in obrtnih ♦bratov. Dobava strojev* aparatov in tehniškega materijala. 3190
Edina tovarniška zaloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo.
JOSIP PETELINC
LlnNlono, Sv. Petra nasip it. J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—  goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko in malo po-trebščine za šivilje, kro-jače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaletne po« trebščine, modno blago, pletenine i. t. d.
Velika zaloga klobukov in slan:-nikov se dobi pri
Franc Cera
tovarnar v Stobn  poŠta Domta :
Prevzemajo se tudi stari klobuk i in slamniki v popravilo pri Kc-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo In sobote.
Kapital E 20,000.000-
Interesna   skupnost  s   Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
SLOVENSKA ESKOMPTNA
Ljubljana, Selenburgova ulica štev.
Podružnica,   v Novemmestu.
Rezerve okrog K 6,000.000
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. $
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz,  valut  — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
Izdelke iz litega železa
za stavbinsko obrt, strojno litino itd. po modelih in risbah izdeluje
jagjj industrijska družba. Jesenice - Fužine (Garenjsko). Slovensko morsko Kopališče
BaSka na otoku Krku.
Jedno izmedju najljepših kupališta na Jadranu. Žalj dug oko 2000 mi Slovenska kuhinja. Kupalištna sezona od 15. svibnja do 15. listopada. Sve informacije daje bezplatno
Ante Tudorf
vlastnik hotela Velebit. 3191
Veliko trgovsko podjetje v Ljubljani išče za vodjo svojega železninskega  oddelka samostojnega, vsestransko naobraženega
stro
Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „ŽELEZN1NA 3305«.
Pfaff
Pašna skupina v Podkorenu proda dražbenim potom nad
cesto proti Ratečam
lepa M W.
Dan dražbe 22. mafnika t. 1. ob 1. uri pop. v g&siilni pri nBaslngeriu", kjer so tudi razvidni pogoji- — Hačetaik. . —......— - ■ — — - - |y ~~
so uajpopolnei&i! Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih   do   najfinejših oprem. Večletna garancifp.
Ljubljana, So&ia ulica 1.
t gostilno, lepim senčnatim vrtom, vrtom za zelenjavo ter vso gostilniško opravo, oddaljena 15. minut od ljubljanske glavne pošte, se proda. Naslov se poizve pri upravi Slov. Naroda p od 'JK. 3286«.
Prva slovenska
1
^ruui U
■ ie začela obratovati v Grosupljrm na Dolenjskem.  —  Da ostreže sploin1 želji in potrebi p. n. občinstva, izvršuje do nadaljnega obvestila !e popra- \ vila in sicer novo ublagsuge pokvarjenih zrcal. — Zrcaia naj se pošilja- ;
jo na zrcalno manufakturo
M- HbšuS, Grasisplie, ĐolssilsiiĐ. •
vorniški
m^pr~  mag       HH^^ WBJ    /k       ^■p^^' ^^^^^ f^^V
SsnSw SSSSv SaBSw   ^^^^^SS^^«Si    BBS, ^^^^^^ SS^^SSv
ti
x
ZHLOCiR ZB
»   -W: asr..:sm srn   ^ ■
rRRNCOiriO
2CRNJE
SI BENIK LJUBLJANO
Gosposka ul. 16.
Sfedlntene tvornice koncpHe i nssrska robe
Balkoni
dre
d.
Inajavi
BALKCi/tč.   Zagreli, Bakačeva nI. 6. Telefon: 8-87
Proizvajanje in veliko skladišče vseh vrst:
konoplje in predivo, vrvi za gospodarsko, domačo in tehniško uporabo; vrvi za pogon sirote v; pop?oge pasovi • navadni in za mline - motvoz (špaga) vssfe vrst in debelin; vrvice vseh vrs&* -meki in mreže ter vsi drugi ri-holovskfi športni predmet \ mrežnice (Hangemstten) itd.
_—r Zahtevajte cenika! JKjt_
"   Tovarniška saS®ic*
Bertland - cementa tovarne lite
za prodajo na drobno ima
Hat. Treoiu nasledniki,
Jesenice-Sava.
(mlatilnice, plugi, stroji za rez, stroji za rezanje piče in druge). Vse vrste mlinskih strojev in naprav kakor tudi vsa stružna dela izvršuje strokevnjaško in točno. Sprejema najrazličnejše fasonske dele v množinsko izdelovanje za ključavničarske in mehanične delavnice: „Bš$tra*% kovinska industrija v Domžalah. 323-5
Ne pozabite obisksti našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst
šivalnih strojev, SINGER igel in strojsin dek»v. SINGER olja, saLa«ea in svile.
Lastna mehanična oeiavnics povečana!    Prodaja na primerne obroke! Steber šivalni strofi Boorae * Cot Mew ^orfe* j
Tovarna
m$. REICH
Barva vsakovrstno blage Kemično   (isti obleke
SvetlOlika ovratnike, z:.
Liubiiars, Ftl'aeski n&3si št. 4      7~~-    !       ■ *
*      »        s - ° pestnice in srajce.
Pcdruinica : Selenburgova nllca 4. -
PODRUŽNICE:      MARIBOR      NOVO MESTO SOČRVJF Gosposka uL 38.       Glavni trg štev. 39.
I. Sandrin,
Ljubljana
Velika zaloga
veaiKui  zaioga kož, podplatov« gonil-
vsakovrstnega UdaBjC^t nlh Jermenov in bokse
Podružnice i Livolfan«. Sslenfctrgova ni. 3, Novo me- J!
mesto, Manbnr, Zagreb, Kariovec, Osjek, Brod na Savi, Vari?- 3 din, Novi Sad. — Zastopstva v vseh veciih okrajih in mestih, j
tvrdka
Fran iaunikar
mastni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ul- 25.
Tra
V
8000 6600 2300
metara 7 , 5i/, . 46
kg profila
11 rabljenom ali posve uporabi vom stanfu
90 kom. novin dvojnih kotača 350 X 60 X 76° m7m iRadsatze) 180   .      „     ležaja k tomu
40    ,      .      dvojnih kotača 300 X 50 X ^00 mm
92 . .       (HOhenradsarzc) 300 X 500 mm
4"J     a prekretnih kolica (Kippvvagen) 3 * m3 X 600 m/m
2      . lokomotive 30 P. S., 600 mm rastočine
otprema odmah sa skladišča
„HLHT" d. d Zafireb, Galsvaullca 59.
TtlslOB 415
Poitno-ookovnl rsćnn 11.428
prevzema po danih kakor lastnih načrtih zgradbo mostov, Jezov, hil, vil ttr rame jgoaoodarske In industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhl-tektonična dela. — Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opaže, vTata, okna itd.
Sa rasne Industrijske stavb« oposartam slasti na mole patentirane  nosilce sa večfe prosta raspetine od 12—50 m, — Parna taga in strojne delavnice,
Dražbeni &
Na predlog Ivane Kos/ald roj. Svetic, Barbare Svetic in Marije Kacin roj. Svetic bo
dne 23. maja 1921 ob devetih dop.
na licu mesta v veži hiše štev. 53 na Sv. Petra nasipu prostovoljna dražba hiš. 5tev. 54 na Sv. Petra cesti in štev. 53 na na Sv. Petra nasipu, vpisanih pod vlož. štev. 130 kat. obč. Petrsko predmestje I del vsled dovolitve okraji, j ga sodišča v Ljubljani I z dne 26. aprila 1921. P I 246/3201. Pntiklin ni.
Izklicna cena znaša 150.000 kron in se pod njo ne proda. Vadija je položiti 15.000 kron v gotovini ali pupilarnih vrednotnicah.
Prodajalci si pridrže pravico potrditi ali zavrniti najvišjo ponudbo v roku 10 dni po dražbi.
Izkupilo je plačati v 14 dneh po odobrenju dražbe pri sodišču.
Vknjiženim upnikom se pridržujejo njihove pravice brez ozira na višino izkupila.
Natančnejši dražbeni pogoji pri sodnem komisarju dr. Andreju Kuharju v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3.
na debelo.
Mestni trg r
lodni salon
I
bljana
Židovska ulica itev. 3. Dvorski trg itev. 1.
Priporoča
v«
IG
spomladanskih klobukov čoplc ta slamnikov.
Popravila so točno izvršujejo.
talni klobuki t zalogi.
iz nepremočljivega angleškega ,Waterproof dotha, kakor ravno tako blago na metre,  po zelo znižanih cenah priporoča
tvrdka
KABERNE.
mm m
družba z omejeno zavezo
MARIBOR =
Inženirska pisarna in stavbeno podjetje
ID f
L
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobav.
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železn., elektoteh. materijal, cement, gips, lepenkai. t. d.
3E=
Naslov za brzojavke;
„JIP" - MARIBOR.
3C
i ir=^i—i
Saisona od 1. svibnja do 30 rujna.
Indikacije: Rheumatične i ine upale zglobova i mišičja, ulozi, neuralgije, navlastito ischias i ženske bolesti.
Crijetne kupke i kupke bistre, masaža i Zanderova dvorana. Radioaktivitet vrelo u velikom stepenu znanstveno dokazan. Temperatura vode 59° C.
Zgrade i stanovi prošireni i temeljito preuredjeni. Sagradjen novi veliki pučki dom za preko 200 osoba. Ugodno blago podneblje.
Željeznička stanica pruge Karlovac - Caprag, pošta, brzojav, javna ljekarna.
Krasne šetnje, koncerti, tombola, glazba. Radi navale gostiju potrebno je za lipanj, srpanj i kolovoz sobe unapred naruč.ti.
Prospekte i nužne upute daje besplatno
lavoateiistvo Sir. zeMjskcg lječilišta.
:£aajnJoa in tisk »Narodna tiskarno*
Za iaseratai del odgovoren Valentin Kopitar;
14
1934
RL
9D
SB
3763
Priloga »Slovenskemu Naro
r*ran Oovekar:
Greh.
Profesor dr Al. Zalokar je v »Njivi* opozoril s prav resnimi besedami na pereče slovensko vprašanje. Vplivi in posledice vojne so vprašanje smrti in porodov po državah potisniM v ospredje vseobčesa zanimanja. Le Slovenci populacijskega vprašanja doslej nismo dosti obravnavali. Zadovoljevali smo se z domnevo, da smo plodovlt narod ter nam s t« strani ne more groziti nevarnost. Ali pa so vojne nasilne In naravne ali tudi umetne izgube nadomeščene ali imamo vsaj jamstvo, ua se nadomeste? Rapallskl mir nam Jc Slovenijo kruto obsekal; na jugu in severu nam grozi nevarnost da se naie neodrešeno ljudstvo potujčl. Ali naj nas bo Slovencev se manj? In kako stojimo v svobodni Sloveniji?
Dr. Zalokar piše, da nam poslednji popis, ki je bil preveč primitiven, v socialno-patoloSkem in populacijskem pogledu ne podaja zadovoljivega in zanesljivega odgovora. Statistični materija! je nepopoln ali nedostopen, tako da ne moremo dognati, kako se je narodna plodovitost po volni zopet oživela. Gotovo pa je, da Je ozemlje naše države tako redko naseljeno, da bi se nase Uudstvo lahko celo potrojilo, ne da bi se bilo bati preobljudenosti. V okviru naše države, trdi prof. dr. Zalokar, Je strah pred preobliudenostjo prazen. Nasprotno: bati se moramo, da pridemo v položaj, ko bo imela Juooslavija za konečni boj s sosedi celo premalo številno ljudsko silo na razpolago! Zato meni dr. Zalokar, da je treba misliti na to, kako bi se pospeševalo čira hitrejše razmnoževanje našega IJud-stva.
Porodniški oddelek splošne bolnice v LJubljani v L 1911—19>0. podaja vzorec, kakšen vpliv Je imela vojna na število porodov med vojno In kako se razvija plodovitost po vojni L. 1914. Je bilo 543, L 1915. 470, L 1916. že 441 in L 1917. celo le 396 porodov: 1. 1918. se Je število dvignilo na 435. L 1919. na 631 to 1. 1920 celo na 813 porodov. Tako Je 1 1920. število porodov navidezno za 270 večje nego L 1914.
Ali zato še ne smemo sklepati, da se Je zunaj vsplošnem število porodov lsto-tako dvignila Več porodnic ie namreč imela bolnica pač tudi zaradi tega, ker so morale priti v bolnfco porodit zaradi slabih stanovanj in zaradi draginje, ki Je buiila zasti 1. 1920. na dan. Mogoče, da se število porodov v Istini ni dosti dvignilo, morda pa je celo — padlo? —
Res Je le eno: zaradi nedostalania perila, mila, staxxrvanj !n drugih predvojnih udobnosti, Je padla osebna snaga m higijena, možnost okužen J a Je narasla ter Imamo znake večje umrljivosti med porodom in v otroški postelji. A očivfden Je tudi večji vpliv gonoreja posledice vojne in njene spremljevalke: nemorale. Iz teh momentov Izvirajo pogostejša obolenja porodnic In večje število okužo.
K vsem tem kalamitetam pa se je pridružila specialno v Ljubljani še nova. silna, a nepotrebna r nezaslišano nedostajanje prostorov za porodnice. Kakor povsod, smo bfli v L j ubijani tudi v bolnici skopi — kramarčki. Porodnišnica zadošča jedva za silo in za kvečjemu 400 porodnic, a leta 1920. }e morala dajati mesta 813 porodom! Ras m ere to bile seveda zato strašne. Dospeli smo tako daleč, da L in IL razreda v
5!asbei?a Dflatkg.
Povsem neopaženo je šel mimo nas izredni občni zbor »Glasbene Marice« dne 27. aprila v Ljubljani. In vendar je bil to velik zgodovin* ski trenotek v kulturnem razvoju našega naroda, kakor je to na ob* enem zboru pravilno poudari al predsednik dr. Vladiniir Ravnihar. Občni zbor je soglasno in z velikim odobravanjem sprejel sklep, da se Sola Glasbene Matice 8 konserva* torijem vred izroči v upravo in last državi
Leto 1872. je rojstno leto nase Glasbene Matice. Skromen je bil njen početek. Delovanje se je bilo omejilo zgolj na izdajanje muzika* lij, toda bilo je za tedanje čase na; šega narodnega preporoda velikega pomena. Matica je s tem delom ve* zala nase tedanje naše redko seja* ne skladatelje ter dajala podbudo novim talentom. Stoprav kasneje je sledila ustanovitev glasbene šole. V to dobo je šteti velezaslužno delo prvega ravnatelja šole, skladate* lja Frana Gerbića. V javnosti se je pojavilo to delovanje z javnimi produkcijami in šolskimi koncerti. Minulo je nekaj let ko se je Matica lotila tretje svoje panoge, koncert* nega delovanja. Pevski zbor Čital* niče, osvežen z mladimi silami je nastopil z novo firmo pod vod« stvom dr. Frana Grosa, Nova era pričenja potem z nastopom Mateja Hubada, tega velikega umetnika našega in neprekosljivega organi* zatorja. S svojimi koncerti je Ma* tica zaslovela tudi izven meja naše domovine. 2 njimi je postala repre« zentanca naše samorasle in samo« nikle glasbene prosvete. Izboren pevski materijal je pod Hubadovim vodstvom delal čudeže. Do skraj* nosti discipliniran je pozorno sledil vsakemu njegovemu migljaju in njegovim umetniškim intencijam.
bolnici sploh več ne poznajo, nego je zavladal uprav katastrofalen demokratizem. To se pravi: v eni sobi, ki bi zadoščala v najslabšem slučaju petorici zdravih oseb, mora tiCati včasih po sedem porodnic s sedmimi rojenčki. Torej namesto 5 kar 14 oseb! In zdaj si predstavljajte še ta stok. jok, vik in vrišč in ta vzduh!
In ta nemir ponoči in podnevi! Porodnice nimajo nikdar miru in o počitku ne more biti govora. In k temu prihaja še današnja draginja, ki spričo nezadostnega kredita, s katerim bolnica razpolaga, omejuje nabavljanje potrebščin pod — minimum!
»V dobi socialne razdrapanosti in moralnega razmaha je materinstvo svetel žarek, ki razsvetljuje temo, negotovo bodočnost!« piše dr. Zalokar in dostavlja: »In vendar po prevratu nismo še ničesar storil! v korist materinstva!«
In zdravnik nežno senzitlvne vesti ter zavedajoč se svoje odgovornosti nam kliče: »Prva in najsvetejša dolžnost družbe Je, da poskrbi za matere v težkih urah poroda! Porodni riziko je tako velik, da ga družba mora zmanjšati na oni minimum, [ ki je s človeško močjo dosegljiv. To nI le ; zahteva medicinske znanosti, nego to je tudi dolžnost človekoljubja, sočutja m socialne pravičnosti!«
To je povedano dovolj jasno. A dr. Zalokar podčrtava svoje svarilo in — saj se ne motimo — svojo prošnjo za pomoč še z besedami:
»Družba ne more odvaliti od sebe dolžnosti, da v najkrajšem času vse pomanjkljivosti In nedbstp.tke odpravi. Cas le že. da se greh opere!«
Slučajno poznam razmere, neznosne i razmere na dr. Zaloknn>vem oddelku: imel sem ondi par mesecev bolno ženo. 7atn se osJašam. zato vas seznanjam z dr. Zalokar-Jevim spisom. Krvavo resen memento je! Tn najolemeriteiša prošnja. Lfabllančanje, L'ubliančanke! Neštetokrat ste Že đokaza'i, da Imate za dobro stvar odprta srca in odprte denarnice. Naj se reče o Vas karkoli eno je resnično: sočutni ste fn včasih naravnost kavalfrski.
In dr. Zaokarjeva stvar ni le 0>fira
— nego je najboljša, naiootrebneiša. za Vns naičastnelša! Za naš špital gre, ca nafbed-nejše bednice, za matere, za na< rodni pomladek, za našo bodočnost! ToMko so nam pobili In rjnTvibilf rofaVov, — ah, storite seda? ka* tndr za snas in vzevet novorojenčkov ter niih trpečih mamic! Po*dfte, oreprieaite se sami: tako ne ~">"e iti dalle! Tn potem naše vrle dame. rjrl'rdite no vsej Sloveniji koncerte. gledališke predstave, cvetlične dneve, javne zbirke, loterijo fn ve, iznajdljive glavice. *n izmislite še Vaj pa zberimo vsa? en mW:onf Tn ga datte prof   dr. Zalokarju. da porodišmeo opremi
— evropsko!
Obračam pa se še na novega načelnika zdravstvenega oddelka deželne vlade, na prijatelja dr. Otmarja Kra;ca: Ženski i bolniški oddelek Je treba razširiti' Prijatelj, med prvimi tvojimi nalogami bodi ta nai-prva! A'i bi ne bilo mogoče, krasno hiralnico Kranjske hranilnice, tako svetlo, zračno in higijensko vzorno, koristneje uporabiti za trpeče majke, za bolno ženstvo?
»Čas le že, da se greh opere!« piše dr. Zalokar. — Meni je tesno . . .
njo vrednost ter mu rado volj no prinašal velike žrtve svoje Hubezni. Storil pa je še mnogo več, nego smo si v svoji podedovani skrom* nosti pričakovati drznili: spojiti na* merava vse tri konservatorife v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani v eno organično celoto. Puščajoč vsakemu zavodu njegovo individu* ainost — oj ti »centralisti« — ustvarja velikopotezno znsnovano delo, ki je zmožno, da rodi iz sebe zopet le ^aj velikega, življenja spo* sobnega.
Matičarji so do duše spoznali globoki pomen tega trenotka ter z radostjo pritrdili podržavljenju glasbene šole. Rade volje so se od* rekli zavodu, ki je njihov ponos, saj imajo zavest, da ga izročajo svoji državi, pravi materi vsega šol? stva. Niti trenotka nc dvomimo, da bo zavod pod Hubadovim vod* stvom prosperiral ter postal dika in ponos vsega našega naroda, ki se mu ne bo bati tekme na medna* rodnem polju. Naša drama in naša opera sta stoprav s tem trenotkom našla svoj fundament.
Matičarji pa bodo svoje lju* bežni polno delo osredotočili na ostale panoge društvenega delova* nja: izdajanje mtizikalij, zbiranje narodnih pesmi, prireianje prvo* vrstnih na umetniški višini stoječih koncertov. V tem pogledu vzbuja zlasti mnogo nad dobri dve leti ob* stoječi orkester Glasbene Matice, ki nas je s svojimi koncerti klasi* čne vsebine dvignil zopet za visoko stopnjo kvišku. Matica in konser* vatorij se bosta navzlic ločitvi sre» čavala na vseh potih, izpopolnje* vala drug drugega ter se vzajemno podpirala. Naj storita to v korist in v čast narodu, iz katerega sta izšla.
ru teh predpisov potrebne še posebne uredbe za koristno upravljanje teh zemljišč. Vidimo torej, da ie vprašanje o oskrbovanju soseskam lastnega premoženja že docela zakonito rešeno in da je predlog po razširjenju drugega odstavka kranjskega občinskega reda brezpredmeten. Tudi za nastale spore o deležnih pravicah ustanavlja zakon posebno uredbeno   postopanje   in ceJo po-
sebne agrarne oblasti, na katere preide t pravomočno uvedbo razdelilnega, cclroma uredbenega postopanja sodna in upravna kompetenca
• Članek je napisal g. okr. glavar dr. Fran Spili e r - M u y s, ki je kot krajevni komisar za agrarske operacije gotovo atro-kovniak v tem vprašanju.
Issjradski trenutki.
Odveč bi bilo naštevati velika glas* bena dela, ki jih je proizvajal v ne* štetih velikih koncertih, ki so nas visoko dvigali nad ostalo naše kul* turno delo.
Toda Še večjega pomena se nam zdi Hubadovo delovanje na glasbe* no-šolskem polju. Postavil je šolo Glasbene Matice na povsem solid* no podlago, ki je stopnjema dopu* ščala razvoj do glasbene visoke so* le, do konservatorija. Konservatorij je vzrasel iz svojega temelja, sto* prav ko je bila stavba v vseh svo* jih detajlih solidno zgrajena, smo jej dali krov z ustanovitvijo kon* servatorija. V njem ni nič prenag* ljenega, na sebi nosi pečat zrelosti.
In sedaj, od materinega telesa se je odločilo zdravo dete, njega oskrb in vzgojo prevzame država, naša mlada, narodna država. Za obe strani je to dejstvo lepo izpri* čevalo, ki sme nanje s ponosom zreti naš Četudi po številu mal na* rod. To dejstvo pa nas spominja žalostne dobe naše sužnjosti. S kak* šnimi težkočami se je morala boriti naša skozinskoz kulturna institu* cija. Tudi kot taka ni bila našla mi* losti v očeh avstrijske birokracije, ali pa morda prav zaradi tega ne, ker je ta birokracija z bojaznijo ob* čutila, da s kulturno silo raste tudi politična moč našega naroda. Da* nes lahko konstatiramo, da ne sa* mo, da smo Glasbeno Matico ustva* rili in dvignili z lastnimi silami in z lastnimi sredstvi, ampak vsem sovražnostim in poniževanjem na* vkljub.
Osvobojenje našega naroda in njegovih latentnih sil nam je prine* slo tudi konservatorij. Beograd — oj ti Srbi — nam je odkril zaklad, ki je počival v naši rodni grudi, zagrnjen s tenko plastjo prsti. Ta* ko j je spoznal njega pravo notra*
Kaj Je sssss&a.
Iz pravniških krofov na Štajerskem ie iz^cl v 82. sieviLLi »biovenskega Naroda« z dne 13. aprila t. 1. članek, ki hoće rešiti dozdevno še nerešeno vprašanje o bistvu so-beek in oskrbovanju n.im lastnega prenu>-ženja. Pisec navaja čisto zanimive koskret-ne slučaje pravd starejšega datuma, kfer se je šlo v bistvu za to, kateri organi so upravičeni, pravnovelia.no zastopati sosesko in sklepati v njenem imenu pogodbe ter splch uprav.jati njih premoženje. Enkrat so sodišča, in to v najvišji instanci, izrekla, da ćaćina nima s soseskir-im premoženjem ničesar upraviti, in se pri tem, stoječ na stališču, da so soseske giede skupnega premoženja družbe v zmislu občega državljanskega za ortika, sklicevala na § 11. občinskega reda, ki pravi: »Pravice do lastnine in užitka, katero imajo celi razredi in pa poedinci občanov, ostajajo neizpremenjene.« Drugič zopet so sodne oblasti prisodile- upravo so-seskinega premoženja občinskemu odboru, očividno per analogiam predpisa kranjskega občinskega reda giede »podobčin« v dragem dodatku in osmega poglavja češkega občinskega reda. Članek konečno ugutavlja, da imamo še danes pravno negotovost o bistvu sosesk in oskrbovanju njim lastnega premoženja, da ni nikjer določeno, kdo spada k soseskam in kake deJeže imajo posamni družabniki, niti kako rešiti spore glede deležnih pravic itd., ter prihaja do zaključka, da treba razširiti drugi dodatek h kra.ijskemu občinskemu redu tudi na štajerski del Slovenije, da se izognemo prepirom in pravdam v soseskah in njih premoženju
Že zgoraj sem omenil, da sloni članek na podatkih pravd starejšega datuma. Iz tega sklepam, da ga je pisal pravnik starejše debe, ki ni zasledoval novejše zakonodaje, vsekako pa pravnik, ki mu niso znani takozvani agrarni zakoni. Res Je. da so slednji na Štajerskem še iako mladi, dočim so se uveljavili na Kranjskem že leta 1887, odnosno 1888., vendar so tudi štajerski zakoni že slavili svojo desetletnico in se jih ljudstvo po štajerskem prav pridno poslužuje. Je to predvsem zakon z dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. št. 44 o delitvi skupnih zemljišč in uredbi pravic do uživanja in upravljanja teh zemljišč. Ta zakon delinira pojem skupnih zemljišč sledeče:
»Skupna zemljišča v zmislu tega zakona so ona, glede katerih obstojajo skupne pravice do njih posesti In uživanja med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami fvasrm) a!I nekdanjimi podložniki, odnosno med dvema ali več občinami (vasmi) in h) katera hasnujejo skupno ali menjavoma vsi ali samo nekateri občani (vaščani), jeden aH več občinskih odJelkov (vaških oddelkov), soseščin (srenj) aH podobnih zemljiških zajednic (agrarnih skupščin) in to na podlagi osebnega a'i pa s kakim posestvom združene upravičenosti do soudeleženstva.« Taka skupna zemljišča se po zgoraj imenovanem zakonu na zahtevo soudeležencev lahko razdele ali pa se urede odnošaji I glede uživanja in upravljanja. Uredba se pa uvede lahko tudi uradoma, pod gotovim! pogoji Zakon o razdelbl In uvedbi skupnih zemljišč se sicer ne Izreka nikjer določno o pravnem bistvu hi značaju teh agrarnih zajednic, vendar sledi zlasti iz % 2„ po katerem se izroče razdeljeni deli preje skupnega zemljišča v svobodno last udeležencem, Jasno In nedvomno, da stoji zakon na stališču, da so te zajednice privatnopravne družbe. O uredb! uprav'janla teh družb določa še posebej $ 3.. da se Ima Ista Izvršiti po določilih tega zakona le v toliko, v kolikor ne urejineio tmravo takih zemTjiŠČ že občinski red aH drog) <">b*irnl:o la*t zadevajoči predpisi ali v kolikor se smatrajo v okvi-
1.
Komaj dve, tri ure som bil v Beogradu in že sem bil sredi Kola srbskih sestara. V gostoljubni srbski hiši smo so slučajno eestali. Gospo Delfs Ivani 6 k o dobro poznate, njo, ki miri na skupščinah razburkano valove in jih tudi pomiri, zakaj tehtni so njeni razlogi in velika je njena milina. Pa profesorica T o d o r o v i č, ki Je bila pro<l par tedni na shodu Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani! Priprivlj.iio se na pot v Novi Sad, kjer se bo vršila nekaka konferenca za pripravo letošnjega ženskega kongresa.
2.
Zdaj som pa pri inženirju Milanu N e š i ć u v K<> ovski ulici. Poznamo se iz prvih časov jk> prevratu leta 1918., ko je kot rezervni kapetan služil v Ljubljani med onimi prvimi Srhi, ki po nam očuvali red in zavrnili Italijana izpred Ljubljane. Sredi maja pride v Lmbliano na konsrres inženirjev in arhitektov. Vedel je, da mi bo drago videti že druge pričo onih novomberskih dni, in pozval k sebi v svojo gostoljubno hišo nekaj mladih gospodov, ki so istotako takrat bili >na du/mosti-r v Ljubljani.
3.
Ruski inžener B o g a t i r j e v sestavi j a nove peči. Moraš kron i ti malo stran z one krasno široke ce?t^ Miloša Velikega, ki drži proti Topči-dero, pa prideš v njegovo delavnico. G. Nešić in njegova soproga, ki je arhitekt, sta me povabila s seboj na predavanje Bogatirieva; predaval bo Boga-tirjev danes inžonerjem strokovninkom. Torej predavalnica! Tu peč, tam peč. tu rezanci, tam govedina za guljas! Peči se bodo preizkušale, kuhali bomo. Sedemkrat manj drv bomo rabili n^go vi vsi, k se kuhate po starih pečeh in Ste* dilnikih, in v eni uri bo gotov kruli, ki je ee sedaj testo, in juha in guljaš in zrezek. Pristedonja goriva in časa bo torej velika. Bogatirjev dela in tolmači delo; njegov pomočnik, baje nekdanji ruski Oficir, ima opravo kuharsko, a največ gledalcev je ipak privabila molčeča Rusinja, ki z izredno eleganco kretenj pripravlja cvrto teletino.
Kar smo skuhali, to smo tudi pojedli. V eni uri je bil obed za 68 osob gotov.
Iznajdbe Bogatirfeva so izzva.le v časopisju dosti ostre debate, pa temu ni kriva stvar sama. ampak neka nespretnost v aranžmaju.
4.
V saborni cerkvi se popoldne ob 3. uri vrši obred. Pogreb je. Svečonik govori hvalo materi in slavo Srbkinii. ki leži v proti pred njim mrtva, \~i v cerkvi očesa brez solz.
Mnogo Ljubljančanov se spominja umnega polkovnika N e d i ć a ki je bil lani sef štaba generalu Smiljaniču v Linhljani. Pred letom dni se je poročil, a že mu je usahnil cvet njegove sreče; umrla mu je mlada žena.
Nekdo mi ie svojčas rekel, da je v Beocrradu pokopališče Cgroblfe) silno zanomnrjeno. Bog mu odpusti greh. 6o je laeall Neresnioo je na vsak nnčin govoril. Profeeorica Leposava Boškovi-č>va me je spremljala na grohlte in mi ga razkazala. Na brdu leži; tako lep mu je položaj, kakor ie lep položaj Beograda samega. In na gTobliu vse v krasnem redu! Ce prideš tja, ne pozabi iti na ETob vojvodo MiSiča in na prrob mckega poslanika HartvHga. ki je umrl tik pred vojno leta 1914. čudne smrti 1
Vrn/aje se. fcem mislil ■ Kako da Srb ne bi rojil svojega srr^blja, ko pa je v do$i tnko zvesto čuval spomin svn?ih prednikov ter s tem razvil vidovdan-sko misel?
6.
Beogradska trdnjava, imonovana Grad, gleda preko Save in Donave v
Zrn:tin. Dandanes je to pogled ljubezni, a kako jo bilo takrat, ko so grmeli topovi preko voda in odločevali o na9i
svobodi ?
Danes Jo trdnjava pristopna publiki. ZnkaJ 2. puk ?lavi svojo Slavo, spomin na dan, ko je leta 1S67. turska po-sadka končno in za vselej lapustlls Beograd. Rosrent i o prijel in ogovoril polk, ki =i je v vojni pridobil Ime >železnega«:. Na uho nam doni: Bože pravdo — Lepa na^a. Naprej zastava Slavo in zopet P»o/.<> pravdo. Kaj Jo mogooe, da so s te beo£irad«ke trdnlave, toliko osovraženo od Avstrije, razlega pesem, nekoč domača, a komaj varna ob Lluh> lianici? DA, razloua se, ker se v Ljubljani v vsej svoji veličastni moči raslega >Bože pravde<.
Prešeren se vozi pod Beogradom po Sivi. Donavi in TamiSu.    Ne vorujefi
tega?
Vzhodno od Zemuna, v Banatu so izliva reka Tam U v Donavo. Ob izlivu leži mesto P.mčevo. veliko morda k-deor Gorica aH Maribor. Iz Beograda vozi tja dnevno parkrat parnik. Dane.* je vozila ladja, ki ji jo ime >Pro6oren<. Pančevljanom se do časov nafioga ujedi njenia pa£ ni sanjalo o Prešernu — o vi ljubljanski separatisti in avtc»nomi-sti. ali vas ni strah, da Vam >eentrali-zemr končno še ukrade vsega Prešerna ter ga s povečano in razširjeno slavo odpelje celo tja dol za. obale večje Save in Donave?
V ustavotvorni skurSČini je govoril bn3 zaveznik slovenskih klerikalcev, član Narodnega kluba, Kerubin Segvtc. Eden je bil glns o njegovem govoru: >To fo sramota !<
Neki moj ljubljanski znanoo Je rekel: >Poznam samo enega, ki M so mo gol tako zagristi v sebe ln potem za jedljivo govoriti. To je pristaš* moje strujo. P r e p e 1 u h«. Ne poznam gc* spoda Prepeluha pobliže, ali moram verjeti njegovemu političnemu i svetniku. Tako ljut fe torej Prepeluh?
a
S ivo! a s Jo bil gospod fz Lfubljanco, dolge vasi. Pa še bolj sive, etare so bi le njegove misli, nego njegovi lasje. Tožil Je, da se mora v Zagrebu'narediti slovenska koloniia; zakaj bre« njo se on ne vo v Zagrebu kam doti. Siromak! Monl in moli družbi pa Je bilo fto celo v Bcograrta, ki" je vendar dalje, kakor doma. Tekom enega tedna sera bil v kakih desetih srrskih rodbinah na obedu ali večerji aH črni kafl. In poglabljalo po jo znanje ln Siril so krog.. . Gostoljubnost srbska Je velika! Lju>>-ljansko hiso so v tem ozlru naravnost hladne.
Dragi so človeku naravno tam nad Savo in Donavo Ljubljančani, 6o jih sreča na ulici, ali potrObnejeje, da se seznani s Srbijanci . . ■
Vsako mesto lahko zavida Beogra* du zaradi njegovega divnega položaja, a po^ebe šo radi širokih solnčnih Te-razij ki drže skoro od trdnjavo rja gor do Slavijo radi ulice kralja Milana, Miloša Velikega itd.
Pripravlja se javna cerkvena manifestacija in polioiia dela red. Avtomobili ne smejo voziti po ulici kralja Milana.
Pripelje se Pašič, ministrski predsednik; hoče sigurno v parlament. Toda vrniti se mora tudi on s svojim avtomobilom, kreniti v drugo smer... Tako zahteva redar; tako zahteva red .. t
Vsi smo enaki pred redom in zakonom, V Avstriji pa je grof Tlsza smol vlak zaustaviti sredi proge; naj čakajo oni, ki niso Tisze!
Dr. Vojeslav Mole:
Poljak d Jugoslaviji.
(Inž, Stanislaw Roszkovvski:   S. li. S. Szkice z JugosJawJL VVarszavva. EL VVende i Sp. 1921.)
Ko sem se pred par tedni mudil na Poljskem m prišel v dotiko z najrazličnejšimi ljudmi, ki igrajo večjo ali manjšo vlogo v poljskem dtiSevnem in javnem živlenju, sem opazil veliko iz-premembo, ki bi morala vsekakor zanimati tudi našo javnost. Ta izpremem-ba se tiče zanimanja za Jusroslavijo in jugoslovenska vprašanja. Seveda poznanje naših razmer seveda niti približno še nI popo'no ali pa vsaj pravilno, — toda kakšno pa je pri nas povprečno poznanje Poljske? V naši javnosti se Še vedno stereotipno ponavljalo tradicijonalne fraze o Poljakih, ki po veliki veČ:ni niso bile pravilne ln resnične niti ne tedaj, ko so nastale, še mani Da so pravilne danes, ko valovi tam po-: polnoma novo živliente. A medtem ko j zaiemalo našf časopisi svoia poročila o Pol"ski povečini iz kalnih nemških virov, imajo vsaj glavni poljski dnev-
niki svoje stalne juzoslovenske poročevalce — in se celo zzodi, da prinašalo, kakor n. pr. krakovska »Nowa Reforma« v svoii velikonočni številki kot uvodnik — pismo iz Zajrreba.
Poljaki uvi deva'o kulturno m gospodarsko važnost uedinjene Jugoslavije. Veliks zasluge v tem ozlru sta d pridobila poljski generalni konzul v Zagrebu, dr. A. Szczepanski in njegov tajnik, dr. Lubaczewski, prvo poljsko brošuro o novi Jugoslaviji pa je napisal pred kratkim g. Stan.Roszkowski, ki »e fe mudil preteklo jesen pri nas ln Je zdaj zbral v majhni knjigi svoje jujro-slovemke vtise.
Brošura je zanfmiva tudi ra nas. Sestavljena je iz kratkih člankov, v katerih se zrcalijo vtisi popotnika — nepristranskega opazovalca našega življenja, in v katerih je zabeleženo marsikaj, česar ml niti sami ne vidimo, kar
iiam je preblizu. Pisatelja zanima vse, kar vidi in sliši, opisuje Zagreb, Beograd, Ljubljano, Sarajevo, Split Dubrovnik, sestavlja v tabelah številke naše etnografske, geografske in gospodarske statistike, piše o poljskih kolonistih v Bosni o centralizmu in federalizmu, o socialistih in komunistih, o pouličnih strujali in strankah, o začasnem parlamentu, o konstituanti. o ruskih beguncih, o Jugoslaviji in Poljski. — o koroškem plebiscitu, o našem razmerju napram Italiji, o krivici, ki je doletela zlasti slovenski del Jugoslavije v rapaliski pogodbi. Zanima ga, kako se realizira naše uedinjenje: vidi njegov historično-logiČni postulat, popolno upravičenost in neobhodnost, vidi pa tudi, da to ne gre in ne poj de brez težkoc, ter opozarja na podobni položaj Poljske, ki je v narodnem oziru popolnoma enotna, a so težnje v njenih treh sestavnih delih mnogokrat neidentične.
Cenaše življenje v sedanjem hipu ne bi bilo tako razkosano, tako neenotno, kakor je v resnici, bi bila marsikatera opazka v brošuri g. Roszkovvske-ga dober memento. Ko govori o Zagrebu, pravi med drugim: »Toda kdo ve, ali — kakor v Jugoslaviji sploh, tako tudi v Zagrebu — ne odvzema temu duševnemu življenju veliko preveč sil, morda veliko preveč razvito politično življenje, — ali se ne spušča veliko preveč ljudij, ki bi mogli služiti narodu s svojim intelektom, na burno valovje politike in strankarskih sporov. Sicer pa — mogoče je to samo prehoden pojav, ki so ga izzvale*.zares nenavadne razmere, v kakoršne je prišla Jugoslavija ob koncu vojne.«
Najzanimivejše so za nas pisateljeve opazke o razmerju med Poljsko in Jugoslavijo. V predgovoru stojijo besede: »V bližnji bodočnosti, ko bodo odstranjene nenormalne razmere, ki otežktrjejo ali onemogočujeio mednarodno trgovino, se bosta Poljska in Jugoslavija lahko vzajemno izpopolnjevali na način, ki ga je za obe strani jako želeti. Za jugoslovensko meso, kože, vino m sadje bo mogla Poljska nekoč vračati petrolej, izdelke tvornic tkanin, so! in sladkor. Zato je spoznanje Jugoslavije za poljsko javnost nomembnej-§e in važnejše, kakor se splošno misli:
ia ravno temu spoznavanju naj služi ta knjižica — kot prvi poskus na tem polju.«
V članku »Jugoslavija in Poljska« pa pravi pisatelj: »Poljska in Jugosla-* vija bosta v bodoče mnogokrat primorani politično skupno delovati, česar si Pa ni mogoče misliti brez vzajemnega zb zanj a in spoznavanja«. Avtor poudarja veliko izpremembo, ki je nastala v Evropi in v slovanskem svetu s tem, da je nastala neodvisna Poljska, opozarja na važno vlogo, ki jo bo brez dvoma igrala v tem svetu Poljska, opozarja pa tudi na važen pomen, ki ga ima na vsak način Jugoslavija kot političen faktor v srednji Evropi, zlasti v slovanskem svetu in radi te^a tudi za Poljsko. Poljska tega ne sme prezreti in zato je izvanredne važnosti, da poskrbijo poljski merodajni faktori za to, da se v Jugoslaviji razširi spoznavanje poljskega naroda in poljske države in da se razpršijo nepravilni nazori, ki so tam razširjeni o Poljakih — predvsem zaradi tega, ker se je dc-zdaj Poljska premalo brigala za ta bratski narod in njegovo državo. Za vzor postavlja pisatelj Čehe, ki so si znali z neumornim delom med Jugoslaveni pridobiti simpatije in velik vpliv v celi Jugoslavenski javnosti. Ta naloga — po pisateljevem mnenju — .vicer ni lahka, vsekakor pa se je morajo Poljaki lotiti z odkritostjo in prisrčnostjo.
V brošuri so tupatam opazke, ki ne zadenejo jedra razmer, čemur se pa ne smemo čuditi in česar se g. pisatelj sam dobro zaveda; saj so ti članki nastali pod hipnimi vtisi, tekom pisateljevega kratkega bivanja na jugoslovanskih tleh. Iz vse knjige pa veje prisrčnost in razumevanje. In zato moramo biti g. Roszkovvskemu resnično hvaležni.
Njegova knjiga je prva stopinja s poljske strani v spoznavanju nove Jugoslavije. Upajmo, da jej bodo kmalu sledile druge! Znamenja so že dana: Krakovsko mesino gledališče uprizori v kratkem Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«, v Varšavi pa izide še letos antologija iz Cankarjevih novel v poljskem prevodu. Tudi na bregovih Visle naše ime ni ve3 tuje.
PrMzhrrk premoga iff$m&
ob.
Nekatere države so že dosegle, oziroma prekoračile produkcijo premoga teza mirne dobe. Vitalnega pomena za Slovenijo in deloma tudi za celo našo kraljevino so trboveljski rudniki. Sedanja donosnost teh premogovnikov še zaostaja za donosom 1. 1913, kar pokažejo nastopne številke.
L. 1913. so pridelali rudniki: Trbovlje 586.120 ton, Hrastnik 2410S6 ton, Zagorje 240.456 ton; skupaj 1,167.662 ton. Ako vzamemo, da je bli-o 1913. leta 305 delavnih dni, tedaj »se }e pridelalo v teh treh rudnikih povprečno-na dan 3828.39 ton. Ta množina ni prišla v celoti na trg, temveč okroglo 9% manj, katero količino so rudniki porabili za vzdrževanje lastnih obratov
Leta 1919. je pridelal rudnik Trbovlje 456.313.7 ton^ rudnik Hrastnik 172.905.4 ton, rudnik Zagorje 183.432.1 ton; skupaj torej 812 651.1 ton ali povprefc^i dnevno 2708.8 ton računano s 300 delavniki. Za vdrzevanje obratov so ti rudniki porabili 13% pridelanega premoga .
Leta 1919. so tedaj trboveljski rudniki pridelali 355.011 ton premoga manj kakor v letu 1913.; pridelek je bil za dnevno 1119.59 ton aH 112 vagonov pod mirovno produkcijo; zaostal le za nfo za 30%.
Leta 1920 je Izkopal rudnik Trbovlje 485.095.4 ton. rudnik Hrastnik 166.827.7 ton, rudnik Zagorje 172.765.7 ton; vsi frile rudniki skupaj 824 688.8 ton ali povprečno na delavni dan 2805.7 ton. Za vzdrževanje obratov so ti rudniki potrošili 11% pridelanega premoga.
Leta 1920. so tedaj   označeni rudniki
pridelali 342.973 ton manj kakor v letu 1913.: pridelek je bil tedaj dnevno za 1022 6 ton ali 102 vagona pod mirovno produkcijo 1. 1913.; zaostal je ca njo za 27°o.
V letu 1921. se je položaj nekoliko izboljšal. Mesec januar za primerjanje ne pride v poštev vsled rudarske stavke in v njenih posledicah minimalne produkcije: na delavni dan januarja se je izkopalo v vseli treh rudnikih povprečno le 2510 4 ton.
Meseca februarja t. 1. se je izkopalo v rudniku Trbovlje povprečno dnevno 1848.2 ton, v rudniku Hrastnik 644.3 ton, v rudniku Zagorje 674.7 ton; skupaj 3167.2 ton, torej dnevno za 361.5 ton ali 36 vagonov več kakor povprečno v letu 1920, rja še v:dno za 661.19 ton ali 66 vagonov dnevno manj kakor povprečno v 1. 1913.
Meseca marca t. L se je pridelalo v Trbovljah povprečno dnevno 1794.3 ton. v Hrastniku 615.4 ten, v Zagorju 649 9 ton: skupaj 3059.6 ton, torej za 253.9 ton ali 25 vagonov dnevno več kakor povprečno v 1. 1920., pa še vedno za 768.7 ton ali 76 vagonov dnevno manj, kakor povprečno v 1. 1913
Za vzdrževanje rudniških obratov se je porabilo v februarju ca. 11%, v marcu pa 10% pridelanega premoga, vsled česar je prišla za te odstotke zmanjšani množina na trg.
Iz teh podatkov Je razvidno, da se je sicer produkcija premoga v trboveljskih rudnikih zadnja dva meseca dvignila, da pa zaostaja za mirovno iz leta 1913. še za okroglo 18%, oziroma 21%.
Hratko nemšIiD-sloDeiisiiD postno Izraza-
nanje.
(Uredil in tedal višja poštni kontrolor Jos. Petrič.)
Ne vem, ali je g. kontrolor Petrič sestavljal to Izrazoslovje sam ali pa ga je sestavljala kakšna komisija. Važnost takega terminološkega slovarja je vsekakor jasaa, najsi je v njem samo predlog po-edraca, ki naj služI v debato, ali pa izdelek komisije, ki Je že veljavnejši. Kon-čnoveljavna pa dandanes ne more biti nobena siov Terminologija, ki se m" izdelala v tesnem sporazumu s hrvatsko-srbsko.
Terminologijo naj sestavljajo stvarni strokovnjaki v zvezi z jezikoslovci; tako se običajno misH in sicer po pravici. Jezikoslovci prihajajo v požJtev, kadar je treba izmed več danih besed izbrati najprimernejšo ali ustvariti povsem novo besedo, a važnejši je pri tem jezikovni čut nego zavest poedinih gramatičnih pravil.
Seveda je prav pri terminologijah potrebno, najprej si rešiti načelno vprašanje, kdaj je treba sploh misliti na uvedbo novih »domačih besed«, kdaj pa pustiti termine, ki so že udomačeni prt raznih na rodili ter več ali manj internacionalni. O tem vprašanju ne odločuje več samo znanje dotične stroke, tudi ne znanje Jezika, za katerega se sestavlja terminologijo, ampak neki splošen Širši pogled na svet. Terminologija je kakor prometno sredstvo, ki ne sme in ne more biti v vsaki vasi drugačno, ako naj sploh služI svojemu namenu. Naša slovenska terrninologiia mora biti občilo, ki nas čim stgurne}e izprevede ne samo po Jugoslaviji, ampak nas zveze, kolikor Je samo mogoče, tudi z ostaHm evropskim svetom. V terrafnolotfjl ne pole sred! selske idile pastir svoje pesral, v termrnologni ne plače devica nit! ne vriska mladenič. Druga ji je svrha, zato pa U mora bW tudi klase ustai.
Tega se g. Petrič ni zavedal, ko je urejal poštno terminologijo Vidi se namreč, da je hotel iztrebiti iz nje takozvane »tujke« ter jih nadomestiti s slovenskimi izrazi, tudi če so nam tujke že davno znane in v vseh iezikih običajne. Tako nadomeščanje ni vselej lahek posel, a še večkrat je povsem nepotreben, da, celo škodljiv, ker uvaja besede, ki so nam »tujke«, das! so njih glasovi in slogi domaČi ter nas loči tam, kjer bi moral družiti.
Nesrečno smer je tukaj izbral Breznikov Pravopis in v to nesrečno »puristov-sko« smer je krenil tudi g. Petrič. Zato mu je »Duplikat«: prepis, dvojnik; K o n-trolle«: prigled (ali naj bo poštni kontrolor: priglednik?): interurban: medkrajevni- Plombe: svinčeni pečat: R e-k 1 a m a a t: poizvedovalec, pritožnik; R e-pertorium: razvjdnica (kaj pa evidenca?); Rubrik: razoredelek; Ta beli e: razkaz (?!)AU res te slovenske besede bolje razumemo nego tujke? Ali Je vsaka teh slovenskih besed pojmovno dovolj nedvoumna? Ali bomo res »prlstroj* bolj razumeli nego »aparat«?
Manj bomo prevajali besede romanskega porekla: zakaj te so internaclonal-nejše in se v našem Jeziku lažje pregiblje-jo.. Besed, kakor: Avlso, chiffriert (šifriran), ernballage (embalaža), karta, Bloclc (blok), lokal, manipulation (manipulacija), ambulanca, pare, poštni deblt, režija, re-cepis, suspendirati, slstcmizirati itd. raz ne bi prevajal, tudi pavšala ne, morda tu-cM alarma ne. Aktivitetne prejemke bo vsakdo razumel, »dejalnostnih« pa nihče ne. Kredltieren ni zaupati! Kon-ventionell se ne krije povsem z besedo »sporazumen* a irapragnirati ne £ »PfepoflH«.
S stalisCa mednarodnega promeia iuz-svetljuje purizem posebno dobro usoda besede  »privat«; g   Petrič jo nadomešča z
»zasebni«, a je prisiljen dodati, da pravimo tudi »privatnei brzojavke, ker jih označujemo z mednarodnim »P«.
Izmed (po večini nemških) igrasov; ki morajo biti prevedeni, se mi zde kri;ike potrebni posebno sledeči izrazi: Abioscn, all-fallige Aiigaben, Anfertigung, Beforderuug, Behandlung, Beklcbung, Briefsammd-, Dor> pelstrich, entheben, entwerten,Ersatz, Fehl-aus\veis, Fahrpost, Funkentelegramm, Fufl-bote (prim. Botenlohn!), Klopfer, Kopf, Neben- (neben ni: postranski!). Niederschrift, Portofreiheit, rfickmelden. Schmirgc'd, trassieren, Verbrauchsgegenstand, Verfalls-tag, (gl. failig!), Verlag. Za »Abfuhrc je dodatek nemogoča beseda. Ali je »Bode* ckiingsan\veisunu res brzojavna nakaznica? Za Bahnpostumt je »potujoča pošta« presplošen izraz. Za PFichtenangelobung bi jaz rekel: zaobljuba dolžnosti, a za PfHchtexemplar: dolžni eksemplar. Za Vor-merk nahajam v knjižici: beležnica, beležka, zaznamek.
K a z b r e m c n 1 c a (Eiftlastun.eskarte) je kriva tvorba. Za VorschuB pač nihče ne pravi »predjem*. Istovnsii (Identitiit) je neobičajen izraz Za Oegenkontrolle treba pisati: vzporedni (prigled), ne sporedni. Rotstift, Blaustilt, Tintenstirt so v Izraz o-siovju: rdeče, modro, tintno pisalo; pojdi v prodajalno in si s temi izrazi skušaj kupiti dotične svinčnike! Ne bodo te razumeli; »pisalo« je presplošen Izraz. Morda v poštni terminologiji pomenijo omenjen: nemški izrazi kaj drugega; tega ne vem; če pomenijo svinčnike, se nam ni treba ba<i tega izraza, tudi če niso iz — svinca: saj dandanes noben *s\h-.čr-.ik« ni več i' svinca, pa je. le — svinčnik! — Pri geb ihren-fret, portofrel, zoflfrcl homo pač tudi slov. adjektiv dali na drugo mesto.
Čisto nemogoč, ker nerazumljiv le izraz preposlati za nachsenden. Navadno bomo govori'i: poslati nismo za kom (v k^n*. kamor je odpotoval); to s. PetrK trdi dodala, a na prvem mestu navala ipak nemogoči »prcooslnti«. Morda bo za n«*ke slučaje res treba enega termina »nachsenden«; ja? hi orlooročal: zapečati, ker se mi zdi. da je ta izraz vsaj umliiv.
V Izrazoslovje, je spreietih precej splošnih Izrazov, ki so bas radi svojega sobnega pomena v Specijehu poštni ifermi-nr^ogri odveč; na pr. Anlicgen, .insMlfe itd. Rd
Sklep: Izrazoslovje je potrebno še revizije. Pri tem pa ie treba vsekakor rann-stl?i nmc^ono in v nekem smH': nekulturno stališče pretiranega Jezikovnega purizma, ki fetdlučute vsako mternacfonalko, a zato uvaja le po glasu domače — »mjlće««
; Dr. Fr. Hešlj.
p
-,- .--^-
BSD
3
dobili
lep kn i-
Za binkošti smo ževni dar.
Včeraj je izšia »Vesna«. Tisk. dela so tisk nekolika zakasnila, tako da ni bilo mogoče od poslati "pred prazniki »Vesne« na vse strani. Kamor nc bo dospela pred prazniki, pride v prvih dneh po praznikih. Umetniške ilustracije zahtevajo pri tisku posebne pažnje, zato ni bilo mogoče z delom hiteti, ker je uredništvu ležeče na tem. da jc tisk lep in da pridojo ihistraelic do veljave. Zanimanje za list je bilo izredno veliko, od vseh strani so prihajala vprašanja m naroČila. Sedaj leži pred nami prva številka. Kaj prinaša »Vesna«? Na naslovni strani nam podaja uredništvo svo.i program. »Vesna« hoče biti kulturna in družabna revija, ki bo prinašala beletristiko, esee o nasi umetnosti, posvečala bo posebno pozornost naši dekorativni umetnosti, naši umetni obrti, naši hiši in domačnosti, modi in družabnemu življenju. Poleg tega bo prinašala poseben preded za našo ženstvo in poročila o raznih kulturnih vprašani iz naših slovanskih in svetovnih središč. Ta program se deloma kaže že v prvi številki. Kratka slika v začetku nam kaže dogodek iz letoviškega življenja, na to sledi življenjepis češke pisateljice Božene Nemcove, ki je nam znana po svoji lepi Jmjigi »Babica« in je v letošnjem šolskem letu naš licei proslavil stoletnico njenega rojstva. Življenjepis krasi lepa umetniška slika. Na to imamo par slik iz našega gledališča (Ro^oz, Polakova) in kratek članek o petmdvajsetletnici Irmc Polakove. Arh. Rado Kregar nam js podal pt>d naslovom *Naš dom« popis naše kmetske hiše. Spis krasi nekaj lepih slik. ki predstavljajo nekaj tipov lecrih kmečkih hiš. Poseben oddelek Je namenjen »Našim malčkom«. Ljubke slike Gasparijeve krasijo ta otroški kot. V njem najdemo dve pesmi Vide Jerajevc in poročilo o marionetnem gledališču z nasveti in navodili za one, ki bi hoteli v svojem kraju ustanoviti to lepo zabavo za otroke. Poseben spis srovori o naših narodnih vezeninah, slike nam kažejo par lepih izdelkov. Na to sledi nekaj strana modnih slik, ki bodo našemu Ženskemu cvetu dobro služile. »Pariško pismo« nas seznanja z raznimi modernimi pojavi v francoski javnosti. Kratko poročilo o modi nam daje nekaj spk>snih navodil. Poseben oddelek podaja nam pregled »naših ženskih društev«. (Žal, menda niso vsa društva poslala svojih poročil.) Splošno bodo čitatelji s to novo revijo zelo zadovoljni. Cena Kstu pa je naravnost nizka z ozirom na sedanje tiskarske razmere. »Vesna« obeta postati res lep« naša družinska revija in je le želeti, da bi naši a dovolj odmeva v javnosti, da bi se mogla uspešno razvijaM. Njeno polie je široko in bogato m bo nam lahko prinesla lepih darov.
,;,uki riisKgga gardiiega Castniiia.
Gardni kapetan generalnega št* ha
Vladimir Gernianović baron Rosen-berg, rodom iz baltiške provim • . -vi
tas v direktni zvezi s carskim dvorom, je nedavno sedel na stražnici mariborske kolodvorske policijo in čakal, da v'a. provedejo preko mejo. Naenkrat je i grabil v kotu stoječo staro drsgonsko sabljo ter ž njo zamahnil preko glave nič hudega slutečega stražnika, ki se je v svoji kr\ i onesveši en zgrudil. Tenu prizora, jo .sledil še drugi na tiru med vlaki, dokler niso pobesnelega kapetana prijeli, uklonili in oavedli v sapor. To so že nam napol pozabljene stvari. Ali zil a j so je ta nečedni dogodek nenavadno zasukal: razkrilo so se stvari z važnim političnim ozadjem. Vladimir Germancvič baron Rosc-uberg ne bo obsojen ne radi poškodbo umora, niti radi težko telesne poškodbo stražnika, niti radi ogrožonja življenja zasledovalcev; okrožno sodišče v Mariboru ga je že izpustilo, ker kar ?e zagrešil, ni zagrešil kot za svoje dejanje odgovoren, normalen človek. Začasno jc še v policijskih zaporih, pa samo dotlej, dokler mu Beograd no izda nadomestila za njegove petne liste, ki ko so neznano kam izgubili ob }>riliki krvayega dogodka na m ari .Sorskem kolodvoru. Zavzeli eo se za preČudno usodo t ga nekdaj slove* čega častnika visoki ruski krogi In pričakovati je, da bodo nosili odgovornost za to dogodke vsi tisti, ki so vsled vojne tudi ausevno itak trpečega moža privedli do obupnega čina.
Vladimir Geimanović živi sicer stalno v Berolinn in se peča z ek.-port-no kupčijo, v kateri stoji v zvezi z nekim inženerjem v Beogradu. V Bero-linu, oziroma Nemčiji je okoli 3."!.090, ponajveč bivšib odUčoaih Rusov, ki ča-kftjo na povratci: v svojo domovino. Gernianović je član tisto rusko propagando, ki propagira gosnodarsko zvezo Rusije, Nem&je, Avstrije, Jugoslavije itd. kot protiutež veliki antanti, da se na ta način te države gospodarsko In politično rešijo vpliva antante ter da že zdaj na ta način pripravljajo neodvisnost svojo valute od diktata velekar pitalistične antante. Kadi te propagande se je Gennanović zelo zameril Fran-
ki pazno '/.a~>?i :~ vsa njegova potovanja, zlasti v Jugoslavijo. Tako so bile naše oblasti o njegovem zadnjem prihodu obveščene. Dospevsi v Maribor, so mu vzeli papirje, moral je zar
stavi a svojo olicir-ko besedo, da se palio naravnost v Beograd in di se tam na gotovem mestu javi. i - $ v Beograd in ie rešil svojo besedo. Mod tem ko je čakal na svoje papirje, so ga najbrže ore-ani zunanjo misije strašili, da čim ga pošljejo v Maribora preko meje, ga bodo tam kiatkomalo pobM* da mu po-li mi jo vso kostt skratka :da ga — mar i c krirajo. »In kaj !>o z mojim truplom ?< je vprašal Gernianović, >0 kaj truplo! To puste ! . iti, k;er Vas pobijejo. Tam okrog Maribora leži vso polno* takih trupel v svarilo v oicm z dajalcem in boljsei ikoro»<
!'. ko ostrafieo le Gennanović končno dobil svoje papirje. Poslali so ga v spremstvu kot nemškega oglednha T Zagreb. Tam jo dobil čisto drugo vlogo: naj : 'i so iz njega lnjljševika* uklonili po 't a tudi z verigo in ga ljudem kazali, kakšni so ru^ki bolj&evikl. šo predan so ga i i-mi ili. je poskusil dvakrat ustreliti z revolverjem stražnika; a rerolvec nI Ml nabit.
Tako jo po ču<bd vožnji Zagreb-Maribor, katere skri^n<?ti so zdaj pre-ieknjefo, dospel v Maribor v strežnico na glavnem l&lodvoru, od koder bi ga bili z večernim vlakom spremili preko meje. Ker je videl, da nasa obmejna policija in prav rič tika, kakor so ga strašili zlasti V Zagrebu, je začel že dvomiti nad sliko svojo strašno usode. Med tem. ko so naša policija ni zajij dosti brigala. !-: -r ir-u j - roma zaupala, je prišel v s . nekdo bajo> 5z Zagreba, 1:1 c;a je zopet i o trdil v veri, da ga masakrirajo, čim dospe do meje. To ga je spravilo do obupa, Mislil ie na svojo ženo in sklenil, 1 arr rje častno ali pobespse. V prvem »lučaju bo žena vsaj zvedela, kje je pokopali. In tako je, čakajoč ugodne prilike, Izvršil svoj napad na stražnika.
Njegova r»rva izpoved Je izzvenela kot roman. Toda odličen ruski general, bivajoč v Berolinn, je potrdil njegove podatke. Totrdil je tudi. da jo Germano-vić ne lo ocBoften sovražnik boHsevfr kov, nego da jo o i 1 oljseviake vlade obsojen na smrt, da gr. Jahko vsak boljševik pobije, kjer ga dobi. Ruska diplomacija dela na to, da dobi preganjani mož za žaljenja, inscenirana od tuje misije, primerno zadoščenje. Ugotovljeno je, da je naša vlada ir. nafca mariborska policija postopala korektno^ oziroma po naročilu od merodajne strani.
Goslarstoo.
Piedkratkim so poročal: naši dnevniki o izumu g. }fla-karja v Mariboru, ki je ustvaril koncertno vijoiino visoke umetniške vrednosti. Strpkovnjaška ocena v Mariboru in v Ljubljani se je izrazila nadVso pohvalno. Tike pojave ne gre po našem mneniu prezirati, ker bi utegnili rudi za slovensko glasbeno umetnost postati vele važni. Ob tej priliki se nam vidi umesmo opozoriti javnost na veliki kulturni pomen, ki bi ga imela gosi ar-ska obrt, gojena z vidika izdelovanja zares prvo\Tstnih inštrumentov. Koncertno življenje v Luibljmi in v Mariboru, pojavi velikih orkestrov, simfonični koncerti, opera. Glasbena matica in njene številne podružnice, končno drS8ivni konservatorit, ki se v kratkem dvigne na stopnjo visoke glasbene šole, obetajo z jadrnimi koraki razviti muzikalno življenje na Slovenskem. Spričo te okolnosti postane vprašanje, izdelovanja prvovrstnih inštrumentov, predvsem vijolin in strokovniaških re-paratur pereče. Po velikih tujih mestih so reparatume delavnice, kjer čepi pri vijolinr.b, pokrovih, dušah star moži-ček vso življenje in premišlja skrivnost staroitalijanskih vijoliin, da bi razkril zagonetne vzroke svilenega tona. mehkega odgovarjanja in dalekosežne moči. Iz zeodovine e:os!arstva vemo, da je izdelovanje prvovrstnih vijolin bilo omejeno na določeno mojstre in njihove družine in da se do danes ni posrečilo industrijsko izdelovati dobre gosli. Zaman so bili brezštevilni poizkusi in nazori, ki so razlagali dobroto staroitalijanskih vijolin s tajnimi recepti lakov, s starim lesom in pa predvsem s skrimostnimi matematičnimi formutani razmerja tal in pokrova. Z vsemi pripomočki moderno tdmike in kcniie so se analizirale in razstavljale staroitaliianske vijoiino Amatija, SfracKvariusa, Guar-
neriusa i. dr., toda brezuspešno. Proti tej smeri je zgovorno pričalo tadi dejstvo, da so še drugi mojstri izdelovali prvovrstne instrumente. Med te spada Jakob Stainer, ustanovitelj nemške šole, ki se je sam naziva! >celeberrimus testudinum nrnsicarum fabricator«. njegov učenec Matiia Klotz. na Francoskem Franc ois Mpdnrd, Kakor rečeno, se dosedaj ni So posrečilo najti skrivnost staro!talijanskih vijolin, ali, z drugimi besedami, ni se Če doprinesel dokaz, da tiči za navedenimi vijolinarM mistična zagonetka. Phč pa se je v novejšem času posrečilo izdelati vijoiino, ki niso v nobenem ozlm slabšo od italijanskih. Samo z razliko, da se je posrečilo Ie nekaj izvodov. Odtod tudi visoke cene. ki ?e plačujejo za dobre nove vijoline. Stare vijoiino se čedalje bolj obrabljajo in glasovi, ki proroku-jejo staro!talijanskim vijolinam samo So življenje sto lot. Tako bo clasbena kulture, kakor videti, ?e nadalje navezana na kvalitativno mojstrsko izdelovanje vijolin po čudakih, ki iz golo ljubezni do krasnega inštnumrnt* žrtvujejo življenje izdelovanju vijolin. S toga gledišča je nadvse pozdravljati domačo tvrdko g. Mnsiča v Ljubljani, ki je pravkar izgorovil prvo Borijo Štirih vijolin, ki zaslužijo pozornost od strani glasbenih krogov v Ljubljani. G. Mu-sič je dolga leta deloval pri različnih" dunajskih mojstrih ter }0 prinese! v Ljubljano dovršeno tehniko za izdelovanje in reparaturo mojstrskih viiolln. Popolnoma ločeno od prodafalno v Se lenburgovi ulici, katero jo prepustil sinu, je otvoril delavnico v HUšerjovi ulici š-t. 5, kjer hoče osredotočiti svoje delo na izdelovanje prvovrstnih, mojstrskih vijolin. G. Mu-dč vabi int^resi-rane glasbene lav>ge. da 3l oededajo način njegovega izdelovanja ter Izkosajo sami njegove proizvode.
ilarediis mirnim.
Dasi slovi urnetrnška lepota naših narodnih vezenin po vsem svetu, je vendar vsa dežela naravnost preplavljena od tujih, po večini umetniško ničvrednih fabrikatov. Žalostna posledica naše gospodarske odvisnosti je to in za vse naše narodno življenje.
Da odpravi to zlo. da pribori našim narodnim vezeninam zopet v naših hišah ono mesto, ki ga zaslužijo, pripravlja »Jugoslovenska Matica« veliko akcija za kar pa rabi vomoti vsesra naroda. Akcija »Jugoslovenske Matice« je z a mi .š Vi en a takole:
Umetniško društvo »Probuda* izdela vzorce za najraznovrstnejše narodne vezenine. Te vzorce bodo na to dijaki narisali na platno in drugo blajrc, nakar izvrše vezenine deklice po Šolah in zavodih. Konoem leta aK pa vsaj v Veliki noči se razstavilo te vezenine in sicer po vsej Jugoslaviji. Na razstavi se vezenine prodajajo v korist *Ju-goslovenske Matice«.
Da bodo stroški <Hm manjši, ie prevzelo »Kolo jugoslovenskili sester« hvalevredno nalogo, da zbira pri trgovcih in zasebnikih ostanke beleza In ne-
beljenega platna ter sploh blaga, ki Je uporabno za ženska ročna dela. Zato se obračamo do vse naše javnosti s toplo prošnjo, da podpre požrtvovalno delo »Kola« hi da daruje ostanke, ki leže dostikrat samo v napotje po raznih omarah.
Akcija »JugosJovcnske Matice« je nad vse važna ne samo s kulturnega, temveč ravno tako z narodno-gospo-darskega stališč?, ker odpira našemu ženstvu nov vir lepih dohodkov in ker skrbi na naicenc>i način za umetniško ohranitev dornr
Prepričani smo zategadelj, da podpre vse narodno čnteče in lepoto ljubeče občinstvo akcijo ^Jugoslovenske Matice* in tako   zasigura ni en usreh.
Darujte ostanke, priskočite na pomoč!
Jugoslovanska Matica v Ljubljani
mm
Prlsfopaife h „Jugo-s!&@snslil matici4'!