NO. 29 /S ' ari- o (J/Oot^re s 9./2J C/ei"e^c/3 StUlfe IN SPIRIT • - -■ . . ' • .■ ■ : IN SPIRIT ;r4GUA3€ ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1974 LEl’O LXXVI. — VOL. LXXVI Parfip ¥ Jugoslaviji utrjuje mj§ §iisf Sodelavec The New York Tunes-a poroča iz Beograda o naporih Zveze komunistov za obnovo partijske oblasti in veljave. CLEVELAND, O. — Sodelavec The New York Times-a Malcolm W. Browne je poslal iz Beograda 5. februarja poročilo, ki ga je NYT objavil naslednji dan. V poročilu razpravlja o naporu Zveze komunistov za obnovo njene oblasti in veljave na vseh področjih življenja, ko je očitno, da se Titova doba izteka in je treba biti pripravljen na spremembo. Napor za obnovo partijske o-blasti vodi sam predsednik Tito, ki se zaveda negotovega položaja. Cilj teh naporov je povezati partijo v trdno enoto, ki bo sposobna prevzeti odgovornost za ohranitev države in režima. Komunisti se vneto pripravljajo na 10. partijski kongres, ki je določen za prihodnji maj. Na njem naj bi se pokazala edinost partije in njena trdnost na znotraj in zunaj. “Borba”, “Komunist” in druga glasila vneto pridigajo novi nauk in novo partijsko linijo, toda javnost se za to ne meni dosti in ustvarja vtis, kot bi ji vsa zadeva ne bila jasna. Malcolm W. Browne trdi, da se za novimi partijskimi napori skriva skrb, ko je v partiji vedno manj delavcev, zato pa vedno več poklicnih partijskih funkcionarjev, ki so si politiko izbrali za poklic. Opozarja na načelo samoupravljanja, ki se je posebno na beograjski univerzi kar čudno izkazalo. Tam so vsilili v vodstvo filozofske fakultete poleg dosedanjih 40 članov v svet še 20 drugih, da bi lahko obraču- i uali z 8 profesorji, ki so parti-' ji trn v peti. Neki partijski vod-uik je trdil, da je partija posegla na univerzo, da “bi uveljavila načelo samoupravljanja”. Doslej so namreč na fakulteti odločali profesorji in drugo vodstve-uo osobje, treba pa je, da imajo B-i tem svojo besedo tudi “pometači in snažilci”. “Partija predstavlja voljo večine, ki jo'morajo vsi ubogati,” je razlagal partijski veljak novo linijo ameriškemu časnikarju. Irdil je dalje, da je “samopre-v«ra, če kdo misli, da more kak posameznik preživeti izven sa-nao-upravne enote. Celo Robinson Crusoe je razvil sistem organizacije, da je mogel obstati”. ------o----- Porast trgovine ZDA z LR Kitajsko . WASHINGTON, D.C. — Lani W dosegla trgovina med ZDA in Rajsko 800 milijonov dolarjev. Nekako dve tretjini ameriškega 12 voz a na Kitajsko so bili dežel-111 pridelki. Za letos predvidevajo, da bo rgovina ZDA s Kitajsko porast-a na vsaj bilijon dolarjev, verjetno pa ga bo cei0 presegla. * / ramenski prerok Novi grobovi Ervinov aiter ne dobi posnetkov razgovorov Frank Sušelj V Lake County Memorial East Hospital v Painesvillu je umrl 83 let stari Frank Sušelj z 9965 Knollwood Dr., Concord; Township, Ohio, preje s 390 E. 162 St. v Clevelandu, rojen v vasi Neverke pri Košani v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1914 in bil zaposlen do svoje upokojitve skozi 33 let do leta 1955 pri East Ohio Gas Co. kot kovač, vdovec po 1. 1935 umrli ženi Mariji, roj. Avčin, oče Daniela, Franka, Cvetka, stric Steva Findaka, brat Mice, Karline in France Biščak (vsi tri v Jugoslaviji). Pogreb je danes ob 9.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30, nato na. pokopališče Vernih duš v Chardonu. Družina bo hvaležna za darove za Slovenski starnost-ni dom, v njegov spomin. Mary K. Mandel Umrla je 80 let stara Mary K. Mandel s 17926 Windward Rd., rojena Hren v Bangorju, Minn., od koder je prišla v Cleveland 1. 1916 in živela na E. 160' St. do pred 5 leti, vdova po 1. 1953 umrlem možu Johnu Mandel in preje po 1. 1930 umrlem možu Louisu Kastelicu, mati Theodor j a, Ann, Charlesa Kastelic, pok. Edith Habat, 7-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra Feliksa Hrena (Fla.), Ann Libert, Frances DeLembo, Helen Bunce in Louisa Hrena (vsi v Kalif.). Pogreb je danes zjutraj ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Zvezni sodnik je odklonil zahtevo senatnega odbora po petih posnetkih razgovorov v Beli hiši. WASHINGTON, D.C. — Zvezni okrožni sodnik Gerhard A. Gesell je zadnji petek odklonil zahtevo senatnega odbora za preiskavanje Watergate zadev po petih posnetkih razgovorov v Beli hiši med predsednikom Nixonom in njegovimi sodelavci. Sodnik je dejal, da bi “bleščeče ozračje” cdborovih zasliševanj moglo ustvariti predsodke morebitnim obtožencem, vključno predsedniku Nixonu. “Javna korist ne zahteva, da ! bi bil predsednik prisiljen preskrbeti dokaze... senatnemu odboru za nova zasliševanja,” je odločil zvezni sodnik. Nakazal je vendar v svoji odločitvi precej jasno, da bi nemara ustregel pravosodnemu odboru Predstavniškega doma, če bi zahteval te posnetke v zvezi z raziskavo o možni obtožbi predsednika Ni-xona. Bela hiša je izrazila zadovoljstvo nad sodnikovo odločitvijo, ki je prišla isti dan, ko sta se sestala posebni tožilec L. Jawor-ski in Nixonov odvetnik James D. St. Clair na razgovor o tožilčevi zahtevi po izročitvi novega Seminar o človeških pravicah ZN v Jugoslaviji NEW YORK, N.Y. — Uprava Združenih narodov in zastopnik jugoslovanske vlade sta podpi- j ^ _ sala dogovor, da bo v Jugcsla- V se kaže, da je velika večina neodvisnih a vtoprevoznikov ŠTRAJK AVTOPREVOZNIKOV JE V GLAVNEM LE KONČAN viji v Ohridu od 23. junija do 8. julija letos seminar o izboljšanju in zaščiti človekovih pravic narodnih skupnosti. Na seminar bo povabljenih 3.2 držav iz skoraj vseh delov sveta. prišla do zaključka, da nadaljevanje štrajka, ki so ga začeli zadnji dan januarja, ne more prinesti nobenih novih uspehov, in je zato sklenila štrajk končati in iti na posel. Nekatere skupine se še vedno v dvOmu, nekatere pa so se izjavile za nadaljevanje štrajka. Položaj ni jasen, vendar izgleda, da je štrajk pri kraju. P m ® |I1 ¥B uradi Diega Garcia ZB A so se odločile v dogovor« z Veliko Britanijo iz- CLEVELAND, O. - \ menja kažejo, da se - Vsa zna- j —— je večina I visni in da zato glasovanje neodvisnih avtoprevoznikov od-j pomeni dosti. Odločajo se ločila štrajk po 11 dneh zaključiti in se vrniti na posel, ko jim je zvezna vlada zagotovila vse potrebno diesel olje in jim do- po otočje v južr em delu Indijskega oceana, v stalno o-porišče. Indi j to ni prav m protestira. NEW DELHI, Ind. — Diego „ . . volila, da s povišanjem cen za ?LaS?..®;2r'. 6* prenesejo višje cene za gori- i vo in drugo posredno na potrošnika. Štrajkujoči so zahtevali vrnitev cen olja in njegovih iz-■ delkov na raven lanskega maja, , čemur pa se je poleg oljnih Garcia lezi okoli 1000 mil] od,^ up,rla tudi sama zvezna južnega roba mdije, pa se ta i štrajkujcči £(> y glaviiem vendar vznemirja, ko so se ZDA ; dcsegli i2.boljšanJe svoj6ga fi_ odločile, da to rtočje izgrede v nančnega Fclo,žaja in je zato stalno pomorska in letalsko «-i razium]jiva da se je več.ina cd_ porišče v soglasju z Veliko vrniti na ce3te tanijo, ki je gospodar otočja. Na j Glasovanje pri manjših sku-njem so že prea leti začeli gra_; pjnah štra j kujočih je večinoma diti manjše oporišče, ki naj bi lastni preudarnosti in spoznanju. To ni unijsko glasovanje, ki veže vse člane unije. Neodvisni avtoprevozniki unije nimajo. Člani Ohijskega sveta neodvisnih avtoprevoznikov so sinoči na sestanku v Barbertonu soglasno odklonili sporazum in se odločili za nadaljevanje štrajka. Predsednik Sveta George E. Rynn je govoril proti sprejemu dogovora in naj bi bil, kot trdi- Iz Clevelanda in okolice l Zadušnica— V torek ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožeta Grdino ob 30-dnevnici njegove smrti. Za “Slomškovo kosilo”— Vstopnice za Slomškovo ko^ silo, v nedeljo, 3. marca 1974 v avditoriju pri Sv. Vidu po $3 za odrasle in po §1.50 za otroke pod 12. letom so naprodaj pri sledečih; Ivanka Pograjec, 391-6964; Janez Ovsenik, 881-3118; John Petrich, 481-3762 ali 481-3465; -John Prosen, 481-2394; Frank Urankar 531-8982; rev. J. Varga, 341-0496, in Matt Tekavec 481-3437. Metzenbaum ni plača! 1883 nobenega davka— Znani clevelandski odvetnik Howard M. Metzenbaum, ki ga je gliv. Gilligan imenoval za zveznega senatorja Ohio name-LTh CnULr,°“ sto W.B. Sax'oeja je zadnji petek odločilo za -končanje štrajka. Eden od vodnikov štrajka Tom- stransko. Načelnik odbora Sveta Lester Salsgiver je bil za s'prejem dogovora, pa naj ne bi imel dovolj priložnosti tega pojasniti in razložiti njegove ugodnosti. Na sestanku so odpustili svojega pravnega zastop- služilo. za vzdrževanje zvez, kot sOvtedaj, dejali. Spremenjeni po- my Thompson iz East Point,"Ga",! ^ka L. Fleeta, ki “da je pustil ložaj v svetovnih odnosih sil, ki je še v petek za nadalje- v£e na cedilu”, ko je pristal v zlasti sovjetski poseg v Indijski vanje štrajka. je včeraj pozival njihovem imenu na dogovor. ocean, je ZDA pripravil do za- svoje tovariše, naj se vrnejo na gradiva od strani Bele hiše, če- ključka, da potrebujejo tam stal- p0Se| tudi je pjredsednilf Nixon dejal, no oporišče, da je Jaworski dobil že vse, kar Rynn je izjavil, da so se odlo- objavil delne podatke o plačilu svojih zveznih dohodninskih davkov. Med drugim je razkril, da je njegovo prenožnje vredno 3.6 milijonov dolarjev, da pa leta 1969 ni plačal nobenega zveznega dohodninskega davka, ker je imel toliko izgub in obresti za razne svoje posle, četudi je ravnal pri tem po predpisih, sodijo, da mu bo to močno ško- potrebuje za obtožbo krivih za očiščenje nedolžnih. Marie Germovsek V 53. letu starosti je umrla v St. Vincent Charity bolnici Marie Germovsek, rojena Gill, 15320 Huntmere Avenue, vdova po leta 1968 umrlemu Plitev prekop Prekop Erie je ibil le 4 čevlje globok, ko so ga zgradili. nee Bonnell, teta in stara teta, rojena v Clevelandu, zaposlena 30 let kot laboratorijska tehni-možu čarka pri General Electric Co., Johnu, mati Johna, Alana, Gail Cuyahoga Lamp Div., Nela Ransom, hčerka Georga in pok. Park, upokojena pred 6 leti. Narodna garda v Pennsyiva- Ko je vest o tem dosegla j av- ni ji je včeraj opustila nočno pa- sestanek ni prišel m je torej nost, je Indija izjavila, da pome- truljiranje, ker se je, kot so izja- £ein odstopil, ni to za njo “veliko skrb”, da je vili> poi0žaj izboljšal. Garda je odločno proti vzpostavi ameri- ostala v pripravljenosti, če bi škega pomorskega oporišča v In- se pojavila potreba po dijskem oceanu. Predsednica novem nastopu. vlade Indira Gandhi čili, da imenujejo novega prav- d”^0 pri ^čih,”ka*te7ih Dednega zastopanca, ker Fleet na , . , 1 • poro bo iskal pri primarnih ve- li vah v maju ih če bo pri teh zmagal, tudi pri glavnih volitvah v novembru. Zbornik Svobodne Slovenije— Zbornik SS 1971-1972 lahko dobite ali naročite v Slovenski Posebni svetovalec Bele hiše za delavske odnose W. J. Usery njenem •-ir-, ki je bil glavni zastopnik pri ; pogajanjih pretekli teden, je ^ je na zbo- Skupina neodvisnih avtopre- včeraj dejal, da po vsem sodeč pisarni 6304 St_ Clair Ave cle_ rovanjih zadnje dni govorila o voznikov, ki naj bi povezovala , »ogovor deluje, ker se avtopre- velard Ohio 44103 veliki zunanji nevarnosti, ko ne- okoli 3,000 voznikov, je v Al- vozniki s svojimi vozili vračajo ’ ta SiIa ff- “a,omsk° to“' *H«no štrajk nada-ga ceste. Poanana^pTnirka Mrs. Marv oporišče” v Indijskem oceanu. Ijevati. Ali bo pri tem ostala, ] V kolikor se bodo sedanja Otoničar 1110 V Washington u uradno ne za- ko se drugod avtoprevozniki j predvidevanja uresničila in se ' ’ ena Mamie Gill, rojene Blau, sestra Bila je članica G. E. Century Georga, Dayton, Ohio, rojena v Cluba, Neopolitan Cluba in the ! ki bo sluzilo* v glavnem*oskrbi, štrajku ne more uspeti Tele bo T r-v -1 Z'*'* ST 1 J* .. 1 nr . ! -1 nikavajo indijskih očitkov, vesti vračajo na delo, je za enkrat še iz pomorskih krogov pa trdijo, nejasno. Jasno je vendar, da da bo to le “podporno” oporišče, vstrajanje posameznih skupin v E. 66 St., , najdelavnejših društvenic, je bo promet v naslednjih dneh zadnjo sredo dopolnila 84 let v normaliziral, boao tudi podjetja zdravju in zadovoljstvu. Kijub pozvala na delo okoli 100,000 } . starosti js vesela in dobre ljudi, ki so bili v zvezi s tem d« ‘cispeL0/ leta Ma^ 111^1 ^ ^ ITUNT TJIT TTj 2“ Ta “'č' bro "if rtČav^a “poTcgTi Mary. Pogreb bo v sredo ob pripadnikov o boroženih sil je promet zdaj obnovljen v ne- 8.45 iz Želetovega^ pogrebnega ZDA, v dveh letih pa računajo, kako 70% celotnega obsega. 'da se bo to število podvojilo ali Neki avtoprevozniki iz Kan-potrojilo. Da to ne more pred- sas City je dejal zastopniku stavljati za Indijo nobene ne- Washington Post včeraj, da so varnosti, je očitno. avtoprevozniki dejansko neod- o SNOWO~ °0 Pretežno oblačno z verjetnostjo naletavanja snega. Najvišja crnperatura okoli 25 F (-4 C). v Cleveland leta 1923, zaposlena kot upravnica urada pri Barker Products Co. zavoda na 458 E. 152 St. v cer-11 let. Veliko let je bila tajnica kev St. Margaret Mary na Blue-in delavna članica De- stone Rd. ob 9.30, nato na poko-mokratskega kluba 32. varde. pališče Vernih duši Bila je članica Oltarnega in Ro-ženvenskega društva fare sv. Jeremija. Pogreb bo danes ob 10,45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma ob 11.30, nato na pokopališče Kalvarija. Frances Volk V 73. letu starosti je včeraj zjutraj umrla Frances Volk, rojena Kapel, vdova po leta 1963 umrlemu možu Andrewu, mati Anthonyja Yankovic, Andrewa, Franka, Mary Lacko (Michigan), Johna, Edwarda, Betty, Jamesa (Kalifornija) in pokojnega Josepha, 10-krat stara mati in 1-krat prastara mati, sestra Johna, Louisa in Franka. Rojena je bila na Kalu pri Pivki, od koder je prišla v Ameriko leta 1921. V Sloveniji zapušča brata Jakoba. Bila je članica društva The Maccabees. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 ba z mesom in drugimi živili bo naglo zopet na redni ravni. £aanie vesti COLUMBUS, O. — Ohio je med uržavami, ki jim je zvezna para zadnji torek vlada zmanjšala nakazilo ga- Hills Parku sta sciina za nekako 2%. E. J. Turk, načelnik Public Utilities Commission of Ohio, je znižanje nakazila obsodil, ker da ni mogoče, da bi imela zvezna vlada potrebne podatke za taxo odločitev, ko jih bp v zvezi s prostitucijo, niti sama dj-žava Ohio nima. povsod, kjer le more. Vse najboljše in še veliko zdravih in zadovoljnih let! Še dva moška iščejo v zvezi z umorom— V zvezi z umorom mladega v Woodland se dve ženski sami prijavili, sedaj pa iščejo še dva moška. Vsi štirje so obtoženi umora 39 let starega Davida Dutleyja in 16 let stare Patricia Carmichael. Umorjena in osumljeni so črni, umor naj bi VESOLJSKI LABORATORIJ OPRAVIL SVOJO NALOGO — V petek dopoldne ob 11.17 so astronavti Gor aid P. Carr, William P. Poguo in dr. E'dward G. Gibson srocno po načrtu, pristali na St v cerkev Our Lady of Mount m°rjU JUgozahodno od San Diega’ k3er iih leta-^nosilka New Orleans dvignila v vesoljskem vo-■'"‘armel Wickliffe ob 10 uri zilu AP0,1]° na svo-i krov-Zdravniški pregled je pokazal, da so 84-dnevno bivanje v vesolju odlično vio+ri „Q’ w_____ Postali. Predsednik Nixon jim je čestital preko radia in označil program vesoljskega laboratorija za “enega znanstveno najuspešnejših naporov v nato na pokopališče Vernih duš. Anne Greecher V 63. letu starosti je v soboto ponoči umrla v Highlandview bolnici Anne Greecher, rojena zgodovini človeškega raziskovanja”. Inženirji Nadzornega središča NASA pri Houstonu so še v petek začeli izvajati načrt za popolno “uspavanje” vesoljskega laboratorija z ukinitvijo elektrike, klimatskih naprav in vzdrževanja ozračj a. Z izjemo poleta ameriških astronavtov prihodnje leto skupaj s sovjetskimi kozmonavti, ko bodo Petelinkar, 183^ S. Green Rd., povezali ameriško in sovjetsko vesoljsko ladjo tekom kroženja okoli Zemlje, ni predviden noben South Euclid, zena Johna, ses- ameriški vesoljski polet do leta 1979. Tedaj bodo začeli s programom “vesoljskega čolniča” ki eo tra pokojne Mollie, Gusa in Re- sedaj gradijo. WASHINGTON, D.C. — Danes se začne tu dvodnevna konferenca 13' držav, potrošnic olja, s ciljem dosege skupnih stališč pri reševanju krize energije, ki je zadela ves svet v zvezi najprej z omejitvijo črpanja arabskega olja, nato pa z izrednim povišanjem njegovih cen. FRANKFURT, Z. Nem. — Javni uradniki in drugi uslužbenci Zvezne republike so delno začeli štrajk delno pa omejili svoje delo, ko so razgovori i Aluminijasti peniji? WASHINGTON, D.C. — Ko cene bakra rastejo, bi zvezna kovnica rada kovala penije iz a-luminija. Računajo, da bi to prihranilo zvezni blagajni okoli 40 milijonov dolarjev letno. Vsako tako spremembo mora izglasovati Kongres, ki mu pa za sedaj predloga niso niti stavili. Stvu”, ni pa še nič povedala, kaj zahteva za njeno izpustitev. za ureditev njihovih plač za J- j LONDON, vel. Brit. — Premo-nji teden propadli. Razgovori, garji so včeraj Z2Čeli 'trjjk> so bili danes obnovljeni. BERKELEY, Kalif. — Oblasti so objavile erteže dveh čncev in neke belke, ki so osumljeni, da so odvedli zadnji te en Patricio Hearst. Revolucionarna skupina Symbionese Liberation Army je sporočila, da ima ona ugrabljeno “v var- ko so se politične stranke z vso vnemo pognale v volivni boj. Parlamentarne volitve so določene za 28. februar. Povpraševanje javnega razpoloženja po razglasu novih volitev je pokazalo, da trenutno vladna stran vodi z nekako 3%. m . Verske skupine bi morale svoje vernike poučiti, da je vsa- uc^e^e^^a podpora pri nasilju nezdružljiva s član- Če gledamo na kopico pozdravnih brzojavk, ki so dospele v Pariz ob 25-letnici Izjave o človečanskih pravicah z vsega sveta, se čudimo, čemu je boj proti mučenju sploh potreben. Tudi glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je pozabil na neuspehe UNESCO in poslal brzojavko iz New Yor-ka. Državni poglavar Zambije Kenneth Kaunda je spregledal obtožbe proti njegovemu režimu in poslal pozdrave. Skoro ni države, ki bi ne bila podpisala Izjave ali kake resolucije o varstvu človeških pravic, malo jih je pa, ki bi se po njih ravnale. Vsak želi, da bi resolucije veljale za druge in upa, da se njegovi zločini ne bodo zvedeli. Pregovora “Človek je človeku volk” ne bodo v borbi za oblast odpravile nobene resolucije. Anže /l-IVl Moivir 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays Sundays and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 29 Monday, Feb. 11, 1974 Boj za človeške pravice se nadaljuje Pred 25 leti je bila na generalnem zborovanju Združenih narodov sprejeta “Splošna izjava o človeških pravicah”. Izjava pravi: “Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškim ali ponižujočim kaznim”. Točno 25 let po razglasu Izjave je hotela “Amnesty International “ v poslopju pariške UNESCO ponovno pozvati ves svet na boj proti mučenju jetnikov, pa je bilo zborovanje v zadnjem trenutku odpovedano in 300 delegatov iz 34 dežel postavljenih pred vrata. Zakaj? Nekatere držja-ve-podpisnise so se čutile prizadete, ker je UNESCO objavila v decembru preteklega leta odkritje, da je v zadnjih 10 letih vsaj 60 vlad mučilo svoje politične nasprotnike. Čuden slučaj je nanesel, da je ravno tiste dni izšla v Parizu knjiga ruskega pisatelja Solženicina, v kateri popisuje svoje doživljaje in doživljaje čez 200 drugih jetnikov v kazenskem taborišču “Arhipelag Gulag”. S tem dokazu- ku 1 BESEDA IZ NARODA rih let. Ni čuda, da je Slovenčeva tiskarna postala vzor drugim po vsej vzhodni Evropi. Nedvomno vpliv tega literarnega delovanja rasti in razvoja slovenske kulture je bil izredno velik, saj ni bilo družine brez “Slovenčevih knjig”. Pri vsem tem intenzivnem delovanju ni pozabil na družino. Leta 1937 je poročil gdč. Anico iz spoštovane Slanovčeve družine. Bog ju je obdaril s petimi otroci: Janezom, Marijo, Anči, Jožetom in Petrom. Kratke ure, ki jih je lahko posvetil družini, so mu bile v neizmerno veselje in bodrilo do dela za Boga in domovino. Vojna leta, obstoj naroda, revolucij onarna gibanja so ga pri-]silila, da se je javno postavil na Inž. Jože Sodja stran vere in slovenskega naroda. Neumorno se je trudil za dosego pravičnega miru v svobodni Sloveniji. Njegovo življenje je bilo v vedno večji nevarnosti. Ponoči, 4. oktobra 1944, ko se doma, so ga duh večne ljubezni.” Vsak j Nemci .aretirali in odpeljali v napor je poplačan, ne Samo iz j zapor. Na intervencijo dunaj-razloga sestava naših fizičnih! skega prijatelja so ga pustili pri in duševnih sposobnosti ¥ sftoinm inž. Melis Sodiš - j le tisti, ki ima oko, srce in du-j šo odprto ne samo za oblike; tvarin, ampak tudi za Njegov j je slučajno oglasil CLEVELAND, O. — St. Ma-| ry’s Cemetery v Syracuse (New ( York) je 14. decembra 1973 je, da se trpinčenje jetnikov (posebno političnih) v Sovjet- j sprejelo k večnemu počitku ve-; ski zvezi še vedno nadaljuje, čeprav je ta pred 25 leti pod- jiikega Slovenca in katoličana1 pisala pogodbo o človeških pravicah. Sovjetska zveza ni: j0žeta Sodjo, edina država, kjer se mučenje jetnikov še vedno vrši; je le j Ko je po trimesečnem čaka-! največja med mnogimi. I nju prišel odgovor jugoslovan- O čemer se v UNESCO ni smelo govoriti, ve ves svet: Iške vlade, da ne morejo ustreči da se — z namenom, da se obdrže na oblasti — mučenja zadnji želji umrlega, da bi ga političnih jetnikov poslužuje vedno več režimov. Tudi za navadne zločince velja ponekod še staro pravilo: oko za oko, zob za zob. V nekaterih arabskih državah še vedno kaznujejo tatu s tem, da mu odsekajo roko. Dejstvo, da se Sirija noče udeležiti mirovne konference v Ženevi, razlagajo z verjetnostjo, da je trpinčila in pomorila izraelske vojne ujetnike. V Latinski Ameriki sta policijsko nasilje in nečloveško ravnanje z jetniki kar v navadi. Kostarika je menda e-dina država med Mehiko in Argentino, ki se ne poslužuje mučilnih metod, pa je v večini ustav južnoameriških držav mučenje izrecno prepovedano. V Južni Ameriki se policija in vojaštvo kar kosata z raznimi gverilskimi skupinami, kdo si bo izmislil groznejši način mučenja. Samo v Argentini je “Amnesty International” ugotovila v zadnjih 10 letih nad 70 novih načinov mučenja. Poizvedovanja dokazujejo, da si “specialisti” v raznih državah nudijo medsebojno pomoč. V Braziliji obstoja prava šola za mučitelje, ki jo obiskujejo učenci iz raznih držav. Nič bolje ni v Afriki. Mučilne metode, ki so jih prej izvajale kolonialne oblasti proti domačinom, sedaj uporabljajo domači oblastniki, po večini diktatorji, proti političnim, narodnim ali verskim manjšinam. Zadnje kolonialne oblasti se poslužujejo posebnih metod: Portugalci ne dovolijo svojim političnim nasprotnikom zaspati po več tednov, jih vznemirjajo z elektronskimi šumi, bolestnim vzdihovanjem in kričanjem. Upori Baskov v Španiji in katoliških Ircev v Ulstru Vpisal se je na obe. dokazujejo, da niti v sami Evropi ne spoštujejo podpisane jvisokošolec se izjave. “Amnesty International” se ne ustavi niti pred Vzhodnim blokom. Obdela predvsem Sovjetsko zvezo, ki pošilja svoje ideološke in politične nasprotnike v umobolnice. Vzhodno Nemčijo obtožuje posebno zverinskih ravnanj z jetniki. Kulturna višina naroda ali politična ideologija (leva ali desna) ne nudita nikake varnosti pred srednjeveškimi metodami. O prvem beremo v zgodovini francoske revolucije in smo sami doživeli v Sloveniji med vojno, za drugo trditev so pa dokaz prav tako fašistični ali nacistični kot komunistični režimi. V revoluciji zdivja človek, če je še tako izobražen ali bogat, bolje: čim bolj je izobražen in bogat. Nobena narodnost ni čisto izvzeta: južnjaki so morda bolj nagnjeni k nagli jezi in nepremišljenim dejanjem, severnjaki pa bolj k “znanstvenemu” in premišljenemu mučenju. Najslabše je v deželah z velikimi socialnimi razlikami, kjer hoče manjšina vsiliti svojo voljo večini. Mučenja se navadno vrše z vednostjo, privoljenjem ali na ukaz vlade, ki se v ta namen najraje poslužuje vojaštva. Zastopniki “Amnesty International” so se v Parizu dva dni ubijali s predlogi, kako zajeziti poplavo podivjanosti. Končno so se zedinili, da je v boju proti nji treba najprej izboljšati obveščevalno službo. Sodelovanje policije, vojaštva in tajne policije je neobhodno potrebno, a komaj kje dosegljivo. Poziv na sodstvo po vsem svetu naj skrbi za čistejše metode zapiranja in zasliševanja, bi najbrž bil brezuspešen. Morda bi bilo bolje vzgajati že otroke v šoli k človečnosti. Če bi mogla ta vzgoja vsaj nevtralizirati slab vpliv televizije, bi že bilo nekaj. Največ pomoči pričakujejo od delavskih in verskih organizacij ter od zdravnikov. pokopali v rodni Bohinjski Bistrici, so ga brat duhovnik in člani družine spremljali k večnemu počitku v mesto, kjer se je za stalno naselil naj starejši sin Janez. ! Tako tiho, kot da bi s tem namenoma poudarjal važnost posmrtnega življenja, je odšel v večnost mož, ki je veliko pripomogel k duševnemu preporodu predvojne in medvojne Slovenije. Pokojnik se je rodil kot naj-'starejši sin Sodjeve družine 14. maja 1907. Ob vznožju Triglava mu je materina roka izklesala kremenit značaj, ki se ni spre-meniLali uklonil tudi pod naj-hujšimi udarci življenja. Desetletnega je oče peljal v Ljubljano na realko. Naravni darovi, s katerimi ga je Bog obdaril, so mu pripomogli, da je z odliko maturiral in se nato leta 1924 vpisal na univerzo v Grenoblu v Franciji, ki je tedaj slovela v e 1 e k t r o tehniki in hidravliki. Kot mlad je marljivo poglabljal na novem in težkem znanstvenem polju, a pri tem je aktivno sodeloval pri katoliških leteli delovanja, ampak tudi iz razloga Njegove dobrote. Zato je tako globoko užitno, kadar v prosti naravi gledamo, občudujemo, ko vro iz nas vzklikujoče misli, ko nam telesne sile v zanosu čarajo občutek zadovoljstva, ker smo premagali stene gorskih velikanov, se povzpeli na njih vrhe, odkoder občudujemo večje obzorje, čarov narave in v svoji utrujenosti občutimo neko sladkost, ki je v resnici plačilo za vložen napor za lepo, vredno stvar. Zato pravijo, da planinci v svojem značaju nikdar ne morejo biti slabi ljudje. Lepota narave, gora, če jo znajo dojemati, jim omi-Ijuje dušo, jim širi duševno obzorje, da imajo smisel za realnost življenja in za pravilno razumevanje dogajanj v njih življenjskem okolju.” Z dvojno inženirsko diplomo je mladi Jože pohitel domov, kjer ga je čakal oče na smrtni postelji. Prevzel je domače gospodarstvo, a spoznal takoj, da narod rabi vse bolj katoliške laike v javnem življenju, kot pa posestnike ali inženirje na tehnološkem polju. Radi delovanja v žurnalistiki mu je bilo ponujeno leta 1936 mesto generalnega tajnika Radijske oddajne postaje v Ljubljani. A že naslednje leto je prevzel predsedstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki ga je do takrat vodil novoizvoljeni minister j u go slovanske vlade dr. Miha Krek. Istočasno je bil imenovan za upravnega ravnatelja katoliških dnevnikov Slovenca (tedanjega naj večjega slovenskega časopisa), Slovenskega doma, tednika Domoljuba in verskega mesečnika Bogoljuba. Na teh mestih je ostal vse do leta 1944. To so bila leta Jožetovega naj- organizacijah in Vincencijevi bfinejšega javnega delovanja. Z konferenci. Kakor ga je Triglavsko pogorje očaralo v otroških letih, tako ga je tista leta Mont Blanc in njegovo pogorje vabilo. Hribolastvo in smučanje sta mu bila v naj večje razvedrilo. Nedavno se je tako izrazil o ’ planinskih lepotah: “Gore so čudovita lepota, ki nam dviga duha. Privoščite si gore in planinske lepote, čim večkrat morete. Spomini na planine vas bodo bodrili tudi v poznih letih. So kakor večno vodilo, da je lepota na tem svetu, ki naj jo neprestano iščemo in uživamo. V skalnih gmotah tako različnih oblik, ki v lepoti tekmuje druga z drugo, v temnih gozdovih, gorskih vodah, je življenje, večno prerajanje, nemo izročilo Stvarnika temu svetu, dokaz Njegove življenjske dobrote, ki jo v vsej globini človek niti ne doživlja, čeprav uživa, — toda ne vsak — vsem zagonom mladega življenja se je poglobil v najrazličnejše aktivnosti. Poleg vodstva o-menjenih časopisov, revij in O-krožnega urada je pisal članke, reportaže, predaval pri delavskih ustanovah in shodih po vsej Sloveniji. Znani so njegovi govori za Žensko krščansko zvezo. In seveda pri tem se je intenzivno udejstvoval in organiziral verske shode za može in fante. Bil je organizator in predsednik pobožnosti prvih petkov in sobot; postal je ožji sodelavec in zaupnik škofa Gregorija Rožmana. Zaradi zaslug pri organiziranju Mednarodnega evharističnega kongresa v Ljubljani in širjenja katoliškega ča-v žuborečih I sopisja med Slovenci po vsem skrito divje \ svetu ga je papež Pij XII. imenoval za “častnega komornika Njegove Svetosti”. Na publicitetnem polju je dosegel višek delovanja z izdajo Slovenčeve knjižnice. Nad 110 življenju, toda decembra je bil odpeljan v Mathausen— takratno zloglasno Hitlerjevo koncentracijsko taborišče pri Linzu (Avstrija). Tam je bil dodeljen oddelku na smrt obsojenih. Nacističnih grozot in perverznih dejanj v “kazetu” je bilo toliko, da so celo domačini, ki so živeli v bližini taborišča, bežali s svojih domov. V eni sami zimski noči je zmrznilo 1,200 ujetnikov. Barake so bile prenatrpane živih in mrtvih ljudi, tako da so ponoči spal stoje naslanjajoč se drug na drugega kot žveplenke v škatljici. Izčrpane so na mestu ubili. Vera in nega sta Jožeta ohranila pri življenju. V tistih mesecih, ko je stalno gledal smrti v oči, je njegovo življenje dobilo popolnoma nov pomen: poglobil se je v filozofsko razglabljanje človeškega1 bitja, Boga in življenja. Te občutke in doživetja je ohranil v rokopisu “Resurreetio prohibita”. (Upamo, da bo družina privolila k izdaji tega edinstvenega dela.) S presekano lobanjo, dehidriranim telesom in v delirju radi pljučnice so ga ameriške čete na pol nezavestnega našle maja 1945 na robu ceste v Linz. Celo leto j e. ostal v bolnici, kjer se je boril med življenjem in smrtjo. Junija 1946, ko se je fizično opomogel, je sprejel važnejše mesto v I.R.O. (International Refugee Organization). Z znanjem srbohrvaščine, p o 1 j š č ine, ruščine, francoščine, italijanščine, nemščine in angleščine je naredil veliko dobrega za begunce, ki so zbežali pred komunizmom. Skrb do doraščaj očih otrok in zatirane žene ga je silila, da si je poiskal varno zevetje za družino. Pustil je Evropo in se naselil v Clevelandu, kjer mu je bil sponzor starešina ameriških Slovencev Anton Grdina. Leta 1954, po dolgih in tveganih poteh, se mu je posrečilo dobiti v Cleveland ženo in otroke. Njegovi ožji prijatelji dobro vedo, kako je hrepenel in se pripravljal na snidenje in koliko sreče mu je ta prihod prinesel. A Mathausenove grozote so ostale žive v njegovem spominu. Življenje je dobilo čisto svojevrsten pomen in globino. Bogastvo ga ni mikalo — borba po materialnih uspehih in priznanju ga ni vabila: materialne dobrine ameriške civilizacije niso bile važne; televizija, avtomobil in druge udobnosti so bile postranska zadeva. Kvaliteta življenja ne obstoja v tem! Vir človeške sreče je drugje. Seveda važno je bilo, da je skrbel za vsakdanji kruh: postal je glavni električar pri Morrison Products Inc. v Clevelandu, kjer je vodil ves-e-lektrični obrat. Kupil je hišo — novi dom za doraščajoče otroke. Nadvse važno je bilo, da so vsi dobili čimboljšo izobrazbo, šolski uspehi otrok so mu bili v ponos, saj je Janez med drugimi knjig Je bilo izdanih v dobi šti-] nagradami dobil Fulbright Fel- lowship in Marija Woodrow Wilson Fellowship. Danes je Janez arhitekt, Marija ima doktorat v klasičnih jezikih, Anči končuje doktorat iz biokemije, Jože je končal elektronsko inže-nerijo in Peter ima M.A. iz zgodovine. Dom je bil središče njegovih misli in dela. O tem se je takole izrazil: “Najlepša knjiga je življenje družine v domu. Amerika po moji presoji največ trpi, ker je pojem doma daleč šibkejši kot v Evropi. In večina mlajšega rodu dejansko teži k novemu nomadstvu. Radi tega trpi tudi kultura, ki so jo razvili samo tisti narodi, v katerih se je družina vsestransko vstalila, o-stala iz rodu v rod več ali manj v istem kraju in tako razvila... z eno besedo tradicijo. Tudi krščanstvo ne bo rešilo modernega človeka, dokler se njegov duh v družini ne bo u-stalil in usmeril v prave življenjske cilje. Mi smo iz mesa in duha, zato se temu življenjskemu okviru ne bomo kot posamezniki in ne kot celota mogli . izogniti. Največji eksperiment je naredila Rusija in po kratkih skušnjah preusmerila svoj pogled na to vprašanje. Družina jo je rešila, sicer bi bili gotovo šli v novo revolucijo ... Zato je vsak pojem družine, ki ga imamo, in ki ga še moremo sredi tolikih tokov v svojih srcih o-hranjati, za nas vse dragoceno zdravilo, ki blaži našega duha, zdravi naša srca, kadar smo v preizkušnjah ali kadar smo zbegani radi vpliva drugih, ki narede v prvem trenutku vtis na nas, a nas ne osrečijo.” Tako je njegov duh strmel po dobrinah, ki jih svet okrog njega ni doumel. V takem tihem in skromnem življenju mu je vsak dan bil dragoceni dar božji. Aktivno je deloval v verskih organizacijah in bil bdeh ustanoviteljev Slovenske Marijine legije, ki se je lepo razvila po slovenskih župnijah v Severni in Južni Ameriki, Evropi, Avstraliji in tudi doma v Sloveniji. Misel na doživetja druge svetovne vojne, slovenske revolucije in povojnih grozodejstev so mu vzbudile željo organiziranja vsakoletnih romanj k Lurški Materi božji na Chardon Rd. v spomin vseh padlih Slovencev. Škof Rožman je z navdušenjem sprejel idejo in vodil vse do svoje smrti vsakoletno spominsko svečanost. S smrtjo škofa Gregorija Rožmana je zgubil naj-večjega prijatelja predvojnih in vojnih dni. Njemu na čast je napisal o priliki zlate maše spominsko knjižico v slovenščini in angleščini. Posledice Mauthausena so se vedno znova pojavljale. Večkrat je moral v bolnico na operacije. Pred dobrim letom, ko je šel z družino na obisk k sinu v Kalifornijo, se je nenadoma zavratno prikazal pljučni rak. Ozdravljenje je bilo nemogoče. Telo je hitro hiralo, četudi je duh še vedno čil zrl v bodočnost. Po hudem enoletnem, trpljenju je mirno zatisnil oči v nedeljo, 23. septembra 1973, zjutraj. Odprl jih je v “Lepoti, za katero teži vse živo in vse abstraktno, človeški razum, človeško srce, ki’ končno najde svoj mir in svojo srečo v tej popolni Lepoti, ki ji ničesar ne manjka in ki je večna v Bogu” (iz pisma otrokom po prvi operaciji za raka). V življenju je okusil trenutke prave zemeljske sreče in uspehov, ko se je znašel v središču slovenskega katoliškega preporoda. Taboriščna doba ga je še bolj poglobila v misterij zemeljskega življenja in manifestacijo večnega življenja. V povojni dobi se je njegov duh še bolj sprosti in našel popoln mir in srečo v Stvarniku, h kateremu je šel po zasluženo plačilo. V besedah ljubljenega nečaka iz Švice dr. Tomaža Staneka “.. . v življenju je prehodil takšno kalvarijo trpljenja, da je da- nes živemu človeku skorajda ne bi več prisodil zdržati... Ne bilo bi pravično posloviti se od takšnega človeka z nekaj splošnimi ugotovitvami in besedami. Prav njegov primer nas pelje k odločitvi: skušati nadaljevati njegov zgled in njegovo duševno izročilo s prav takšnim pogumom in voljo, kakršna sta in bosta odlikovala njegovo ime za vedno v naših spominih.” Karl Bonutti Mo p M\ prvi ikierikanes v Ljubljani WASHINGTON, D.C. — Po branju mojega članka o prvih Slovencih v Ameriki v Ameriški Domovini 12. decembra 1973 sem dobil različna pisma in slišal različna mnenja od prijateljev. Posebno zanimivo je bilo vprašanje nekoga, da bi rad izvedel, ako je to mogoče, kdo od Amerikancev je prvi prišel v Slovenijo, oziroma imel s Slovenijo kake stike. Kolikor sem mogel doslej odkriti, je bil prvi Amerikanec, ki je imel zvezo s Slovenijo in je v Ljubljani tudi bival, nekaj časa major U.S. Army Arthur Middleton (1795-1853). Prišel je v Ljubljano in bival v Ljubljani v času Ljubljanskega kongresa leta 1821. Prišel je kot uradni ameriški opazovalec na kongres Svete alijance in je s tega kongresa tudi poročal v Washington. Bil je torej uradni opazovalec kongresa treh cesarjev, kot so Slovenci tedaj ta kongres imenovali. Poročila, katera je poslal s tega kongresa, mi doslej še niso znana, toda njegova poročila in njegova opazovanja na kongresu v Ljubljani bi bila lahko obdelana s kako doktorsko tezo, če se kdo, ki študira, zanima za prve stike ameriške vlade s Slovenci. Poročila se seveda hranijo v arhivih v Washingto-nu. Omenjen pa je v raznih knjigah, katere opisujejo kongres v Ljubljani leta 1821. Erik Kovačič Iz naših vrst -i ^ ^ St. Catharines, Ont. — Spo štovani! Kakor je razvidno i številke v mojem naslovu, m koncem tega meseca poteče na ročnina. Da ne bom čakal do zadnjeg; dne in da Vam prihranim deL in stroške, priloženo pošiljan ček za $25, za kritje enoletni naročnine in pet dolarjev v Va tiskovni sklad. List je res vsestransko zani miv. Tak časopis, kot je Ameri ška Domovina, bi moral imet vsak Slovenec ali Slovenka Podprimo ga, saj je sedaj Arne riška Domovina edini slovensk dnevnik v U.S.A.! Pozdravljeni! Bog Vas živi! John Kebe ,* Euclid, O. — Spoštovani! 7 prilogi pošiljam ček za obnovi polletne naročnine. Z Ameriško Domovino sen vsestransko zadovoljna in jo ra da čitam, zlasti misijonske novi ce. Želim Vam dosti novih naroč mkov in uspeha! S spoštova njem! Silva Grasselli «! Cleveland, O. — Velecenjeni uredništvo! Pošiljam Vam na ročnino za Ameriško Domovini za leto 1974, pet dolarjev pa j< dar listu z željo, da bi Ameri. ška Domovina še dolgo živela ir takšna kot je, obstala in prihajala v naše slovenske domove. S temi mislimi in željami prav lepo pozdravljam vse bralce naročnike, dopisnike in sotrud-nike, posebno pa uredništvo ir upravo, želeč Vam veliko uspeha in nbvih ter zvestih naročnikov! Ferdo Gospodariš Josip Jurčič KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI —.t—a— Drnulja pak s solznim očesom del na Zaropotajevem stolu, doma Lisca omotvozi in ga vleče svojo bergljo ob sebi vzdignil in 2a seboj opominjajo črmaža, da jel poizvedovati, kaj je in kako nai ga poganja, pa le — prav z je. Obe stranki sta ga bili ve-lePo. Liscu pak žalosten pravi: j seli, ker tako je hitro zopet edi-0, ko bi se dalo, da bi midva, nost in zloščina prišla v ljubo J32 in. ti, mogla zdajle kože menjati in glave tako, da bi bil jaz kozel, ti pa moj gospodar Dr-nulja! Zakaj če se ne boš do-kro obnašal, obesili te bodo in 36 meni ne bo dobro. O, da bi Vsaj toliko ti danes pameten bil, da bi se vsaj tako neumnega delal, kakor si neumen bil, ko si 3ei čez plot Slamorezčevo zelje §ledat in si sebi in meni hudo storil.” Pravijo, da kozel na to ni ničesar odgovoril svojemu ža-i°sti polnemu gospodarju Lu-kežu Drnulji. Prišedši med sodni zbor, ko-Zel se malo zmeni za vse sod-in starešine, temuč meni 'de tebi nič se vleže in se z zad-nogo prav dobro za vratom Popraska. višnjansko mesto; celo Lukež Drnulja se je ob veselil, ker je z drugimi meščani vred veliko stavil na pravičnost in posebne božje darove Krivostegnove. Dolgo naslanja vedež Flere kosmato brado na bergljo in misli. “Višnjanje, tukaj je težko soditi,” — pravi Flere Kri-vostegno. “Zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil kozel zelje požrl, tepli bi ga bili s palicami, da bi bil čutil. In Andraž Slamorezec bi zelja ne bil imel. Zdaj pa kozel ni zelja poj el. Slamorezcu ni nič škode. Greh poželjivosti pa ima vendar kozel nad seboj, zato je kazni vreden. Hum, hum, to je težko soditi.” In zopet nasloni kosmato bra- ‘Kozel je neumen, ne ve, kaj j do misli, storil, ničesar se ne boji,” In glejte! Proti poldne je bilo, sklepa iz tega Gobežel. kar vstane vedež Krivostegno, ‘Ni neumen,” vpijejo nasprot- počasi tri prste na čelo dene in niki in giej čuda; kozel Lisec pogleda svetlo in veselo po viš- Sam odmaja z brado. Ali ste videli,” kriče nasprotniki. njanski druhali. “Božji duh ga je razsvetlil, poslušajmo!” šepetajo stari in mla-Ntuho je odganjal,” vpije Dr- di. Pnlja in srdit, da se Lisec tako Kvivostegno pak govori in slabo obnaša, zamahne z batino razsodi tako-le: nad njim. Kozel se ustraši, iztr- “Ker se kozel ni z zeljem ma-§a iz njegovih rok, in kakor bi stil, pa bi se rad mastil, ker je °evet naglavnih grehov nad čez plot gledal, pa ni mogel čez Sek°j imel, zdirja po trgu in na- plot, zato naj bo po svoji senci ravnost domu. “To je slaba ko- tepen z devetimi udarci. Njegov lova vest!” pravijo žužnjal in gospodar Drnulja pak naj bo ta njegovi privrženci in o gorje!— tepež gledal z zavezanimi očmi, rnulja vidi, da se število prija- ker je kozla slabo privezal. In nljev zopet manjša. Pristopi k zato, ker mu je ušel, zato bomo arešini Gobežlu in mu skrivaj pol ure s palico zamahovali nad Pravi: “o ljubi oče Gobežel! Tri njim.” •Nrn kokoši vam do prve nedelje ! “To je višnjanski Salomon!” Prinesem, le rešite me iz teh rev j vpije krdelo. lri težav.” I Trikrat je še solnce nad Viš- v Toda ni bilo treba jarih koko- 'njo goro stalo, in ko je v četrtič A kajti v tistem hipu pride slo-i prišlo, gnali so kozla Lisca in berač in vedež višnjegorski Lukeža Drnuljo iz mesta ven ere Krivostegno. Ta je mno-Jna hrib Peščenjak in tam, kjer sveta obhodil, imel od Boga so na hribcu stale slavne viš-P° višnjanski veri poseben dar njanske visilice, tam je bil kozel ltl°drosti ter je znal coprati, da Lisec vpričo višnjanske množice °(zdravi oboleli, bolni umirali. I po senci tepen in Drnulja je to i lere Krivostegno naj sodi za tepenje z zavezanimi očmi gle-že° višnjo goro,” zmisli se neka dal in s palicami so nad njim Rska in naenkrat je Flere se- zamahovali. DM BRATA RESNIČNA povest iv ^ a pokopališču prifarne cerk-ča V so pokopovali mrli- > gruntarja Abranka. Malo po- hov C6V bilo> razim dveh si-g. rajncega samo še nekoliko ^arih babic in otrok. “Naj v 0(jlru P°čiva!” rekli so duhovnik, °lili nekaj očenašev za nje- ry V tuCA. J--*-J V- kj .° in duše vseh vernih, tei^ubai božje sodbe čakajo, ] in , S° v cerkev razpravit KOLEDAR društvenih prireditev Mamila - črv v našem narodnem življenju sij^ so se razšli. Samo mlajši je|. nirance Abranek, osemnajst Eram Pa ^an^’ ie klečal Vsi ^ Prec* §robom in jokal. Ton cel° njegov brat Zan' ’ n*S0 se veiiko zmenili še j za rajncega. “Ko bi bil ®asa živel stari Abranek, 2aclJvil in zapil bi bil vse do Prav -a bbna sv°je domačije; nrnrl >>e’ božia volja Je> da ie PHar- ■ta^° svet dejab E® rajni!- S^n i® vedel, da mu je bil tolik 1 Vendar oče, da je kolikor bo nin?rbel zanb da ga zdai ne Iji ar več videl na tej zem- Vstaj!1126 ^® bdo ze visoko, ko čaSi 6 ^rance Abranek in pokrov, ZaPusti pokopališče ter jo Ane Proti domu. SamJank0Va biša je stala bolj biia . n° sredi vasi. Lesena je ^jiŠča11 °PUa®ena, Pa veliko zem-jebjje sPadalo k njej. Nekdaj najboljša v vasi in Abran- ki so dobro in lehko živeli. Šele danes pokopani jo je spravil na nič, je zabredel v dolge, ker je pijančeval. I Doma najde France svojega ! staršega brata sedeti pri orehovi, polomljeni mizi, s komolcem glavo podprto in v mislih zadolbenega. Tiho se usede k peči in oba brata dolgo časa molčita. “Kaj bo pa zdaj?” pravi mlajši brat France čez nekaj časa. “Naj bo, kar hoče,” odgovori starši Tone osorno. “Očeta ni več, matere ne.” “Prava reč, če tacega očeta ni več, kakor je najin bil. To še oče ni bil,” — pravi Tone. — “Zapravil je vse, pil je po krčmah, na svoja sina še mislil ni. Jaz ga ne spoznam za svojega očeta. Lehko bi mi' bil zapustil lepo domačijo, da bi bil živel kakor drugi ljudje, zdaj je pa pustil samo gole stene in dolgove.” “Oh, Tone! Ne govori tako, to je greh; oče so oče. Bog jim bo grehe odpustil, spokorno in spovedani so umrli. Če so nama dolgove pustili, ne smeva zato hudovati se na očeta, ampak gledati morava, kako jih bova plačala s časom. Bog bo nama gotovo pomagal.” (Dalje prihodnjič) FEBRUAR 17. Slovenska šola pri Sv. Vidu pripravi nedeljsko kosilo v avditoriju. 23. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškaradni ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 23. — Glasbena Matica priredi “Pomladni ples” z večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. 23. — SKD Triglav v Milwaukee ju, Wis., priredi maškaradni družabni večer v dvorani sv. Janeza na Cold Spring Rd. Začetek ob 6. 23. -24.—Vsakoletna prodaja domačega peciva v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. čisti dobiček za šolo in cerkev. MAREC 17. — Kosilo Misijonske znam-karske akcije v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11:30 - 1:30. 24. — Društvo Najsv. Imena pri fari sv. Vida priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami v farni dvorani pri Sv. Vidu od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 20. —DSPB TABOR priredi svoj spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Hol- i mes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7-30 j zvečer. 21. — Koncert Mladih harmo-1 nikar jev v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30. 27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair ju; po koncertu zabava s plesom. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo. 17.-19. — Praznovanje 50-letnice obstoja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. — SKD Triglav v Mihvau-keeju, Wis., praznuje MATERINSKI DAN ob dveh popoldne s kratkim sporedom pred kapelo v Triglavskem parku. 26. — Društvo SPB Cleveland— SLOVENSKI SPOMINSKI DAN: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli ha Providence Heights, Chardon Road, za žrtve vojske in komunistične revolucije. 26. — Otvoritev Slovenske pristave. Igra orkester Sonet. 27. — SKD Triglav v Mihvau- keeju, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST. Ob 11. dopoldne sv. maša v kapeli Triglavskega parka, nato spo- red in kosilo. 29. — Zbor SŽZ “Dawn Choral” priredi Kartno zabavo v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7. zvečer. JUNIJ 9. — Spominska proslava društva Tabor na Slovenski pristavi. 13., 14., 15. in 16. — Farni karneval pri Sv. Vidu. 16. — SKD Triglav priredi piknik v Triglav skem parku pri Milwaukee ju. 23. —- Slovenski dan na Slovenski pristavi. 30. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi, JULIJA 4. — Piknik Slovenske pristave. 4. — Mladinski dan v Triglav parku pri Milwaukee ju. 7. — Piknik društva “Tabor” na Slovenski pristavi. 14. — Piknik Misijonske znam- karske akcija (MZA) na Slovenski pristavi. 21. — Misijonski piknik v Triglavskem parku pri Milwau-keeju. 28. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi. AVGUST 11. — Plavalne tekme na Slovenski pristavi. 18. — Belokrajski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 18. — Športni dan SKD Triglav v Triglavskem parku pri Mil-waukeeju. Ob H. dopoldne sv. maše pred kapelo, nato kosilo, tekme in piknik. SEPTEMBER 1. — “Koroški piknik” na Slovenski pristavi. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.. 22. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi kosilo v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30. OKTOBER 6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Oltarno društvo fare Cleveand, O. — Poročila o moralni ravni v ameriški armadi opozarjajo na razkrajajoči vpliv mamil, ki jih kar na veliko uživajo ameriški vojaki nastanjeni tukaj v Ameriki in po I raznih vojaških postojankah okrog po svetu. Poleg smrtnih žrtev vietnamske vojne je bilo mnogo tragičnih slučajev, da so vojaki, ki so se sicer nepoškodovani vrnili domov, bili že tako “navajeni” na nevarna mamila kot heroin, da niso bili več sposobni za normalno življenje in so nekateri še sedaj na zdravljenju v raznih veteranskih bolnišnicah. Razkrajajoč vpliv mamil se je vrinil celo med moštva ha zelo odgovornih vojaških inštalacijah in tajnih vojaških postojankah. Samo v teku enega leta je bilo odstranjenih z zelo občutljivih pozicij, kjer so imeli dostop do atomskega orožja, 3.647 oseb, največ zaradi uživanja mamil, to je tudi naloga in skrb Cerkve, vzgoje v šolah, posebna paž-pečavanju mamil pri tem zalo-!nia v društvenih dejavnostih, tih, saj se je to vršilo dalj časa? kakor tudi vsakega P^amezm- l1— Najbolj odprte oci pa mo- rajo imeti starši, ki najprej mo- Starši so v stalni zaskrblje-1 nosti za svoje otroke. Drugi jJ otroci jih v šoli napeljujejo in rei° »Paziti macrlne spremembe zapeljujejo k uživanju najprej Ce Jlh, J™ ge | sij o ah dobrosrčno spregledajo, “lahkih” mamil. Fantički, ki spomoijo svaril svojih staršev, se jih otepa jo m izogioajo, a se zato iz njih norčujejo, da so “sissie”, kar nekatere včasih res premoti in korajžno prvič zaužijejo ali pokadijo zapeljivo mamilo. Za takega rečejo, da je že “hooked”. In malenkosten začetek se počasi spreminja v življenjsko tragedijo. Ko starši doma opazijo spremembo na otroku, je čestokrat že prepozno. Nevarnost je enaka za dečke in deklice. Uživanje mamil med ameriško odraslo in nedoraslo mladino obojega spola je zajelo tak širok obseg, da ga morajo državne oblasti, kakor tudi vsak državljan in državljanka, sma- so izgubili svojega otroka. Poskušajmo torej s skupnimi močmi ozdravljati nevarno rak-rano na našem narodnem telesu, da obvarujemo našo mladino in našo deželo počasnega a gotovega propadanja. Jože Melaher alkoholizma in duševnih motenj trati za najbolj pereč problem, v zvezi z enim ah drugim. kako ozdraviti to rak-rano na Dober razlog “Ata, daj mi nekaj denarja,” prosi Johnny. “Le zakaj ga rabiš?” vpraša oče. “Zato, ker dandanes roparji stalno napadajo ljudi. Kaj, če bi mene na poti v šolo napadli in zahtevali — denar ah življenje —, pa ne bi imel centa!” Help Wanted Male or Female O tem je poročal kongresu v lanskem maju in juniju dr. Carl Walske, bivši pomožni tajnik za narodno obrambo za atomsko energijo. To poročilo je bilo objavljeno koncem januarja tega leta. Dr. Walske je poročal, da je bilo 2.420 vojaških ah civilnih oseb odpuščenih iz letalstva, 527 iz armade in 708 iz mornarice. Vsako leto je odpuščenih ah zamenjanih najmanj 3% od skupnega števila 120.000 vojaških ali civilnih uslužbencev, ki so opravljali več ah manj odgovorno delo v arsenalih ameriškega atomskega orožja in so jih nadrejeni smatrali za nezanesljive oz. nevarne za ameriško narodno varnost. Okrog 20% od teh je bilo podvrženih uživanju mamil. Če k takšnemu stanju na od- I našem narodnem telesu. To ni ! naloga samo državnih oblasti, m AMERIŠKA DOMOVINA Ežgg EFTTI žkVffc EUSS sgggjl: I PriJafePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Av« & E. 68 St. 361-421* MALI OGLASI HARDWARE FOR SALE With building and three suites. Established 38 years. No reasonable offer refused. At 6812 St. Clair Ave. — 361-1635. (31) EUCLID — ZIDANA HIŠA za dve družini, 6-6, tri leta stara. Jedilna soba, 1% kopalnica, klet, 2V2 garaže. Na cesti z novimi domovi. EUCLID E. 250 St. ( prijazna zidana hiša za dve dru-govornih položajih ameriškega j gini, pripravno za sorodnike ah upravnega aparata prištejemo ! za dohodek. Tri spalnice spo- še precej razširjeno uživanje mamil med mladino in celo nedoraslo šolsko mladino, se moramo zgroziti, da se nam pred nosom na naših domačih ameriških tleh koti najnevarnejši sovražnik, ki razjeda duševno in telesno ljudstva, liko vidne sedaj, zato se jih mnogi še ne zavedajo, a se bodo pokazale v nekaj letih, ko bo Marije Vnebovzete pripravi kosilo. NOVEMBER 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 24. — Dawn Choral Group poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. JANUAR 1975 18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. in Eastlake. kličite mm REALTY 731-1070 499 E. 260 St.; daj, dve spalnice zgoraj, lepa rekreacijska soba, z kopalnico v kleti. Dvojna garaža. Pridite pogledat! Dajte ponudbo!- POZOR CLEVELANDSKI URADNIK! , Krasna tapecirana zidana ranča, zdravje ameriškega ^ dvojna prikijučena garaža. Ve. Posledice še niso to-' Uka deželna kuhinja_ w B og_ njišče. Rekreacijska soba. Severno od Lake Shore Blvd. , ,. , . NOVI DOMOVI mladi rod moral sam prevzeti imam0 različne ranče, splits in odgovornost za svoj obstanek in Colonials v EudidU) Willoughby za državno vodstvo. jin Eastlake. Za več informacije Oblasti trdijo, da so državni organi stalno na delu, da izsledijo razpečevalce mamil. Vendar je čudno in nerazumljivo, da so v Clevelandu časnikarji odkrili “legalni” vir za zelo nevarna mamila in sicer na zdravniški recept. Po izjavi sprejemne uradnice v neki zdravniški pisarni - ime je bilo objavljeno - je prišlo v urad vsak dan 30 -40 ljudi, ki so jim v uradu predpisali recept za nakup zelo nevarnih mamil. Teh ljudi zdravnik sploh ni preiskal, največkrat jih sploh niti ni videl. Takšna praksa za omogočanje dostopa do prepovedanih mamil ni posamična. Kako je bilo mogoče, da so ljudje na tako lahek način prišli do prepovedanih mamil, ne da bi jih varnostni agenti proti raz- Folii aii delni čas IŠČEMO MOŠKE ALI ŽENSKE ZA POMETANJE RECHMAN BROS. CO. kličite 431-0200 ext. 257 ____ (29) Help Wanted Male Foundry Sand Slast Operator Oasting Trimmer Knoek Out Operator Good day shift opportunity available in growing foundry. Excellent starting rate plus usual benefits. Experienced person preferred but will consider training. Apply in person only. mm ALUiiNuifi IMDUSTRIES (10. 4840 Warner Rd. Garfield Heights, O. 44125 (30) Odprto od 9. do 9. (31) Kupim hišo Kupim hišo od privatnega prodajalca, s 3 spalnicami, na Lake Shore, Euclid, Willoughby, Richmond Heights ali Highland Heights. Kličite Frank Kos-merl, 531-7038. (1,4,8,11,15 feb) HIŠNO PLESKANJE zunanje in notranje, vseh vrst plumbersko delo za vodo, elektriko, in gas ter vse kar spada v to stroko, napravimo skrbno in dobro, prav tako vsako zidarsko delo. Kličite po peti uri popoldne 486-6009 Pohištvo naprodaj Rabljeno, dobro ohranjeno pohištvo za spalnico in dnevno sobo je ugodno naprodaj. Prav tako airconditioner. Kličite 881-0250 —(pon.sr.,pet.) Porter Wanted Hours: 8 a.m. to 1 p.m. Six to seven days a week. Call after 7:30 p.m: evenings. GRDINA BOWLING LANES 6017 St. Clair Tel: 361-9398 (30) PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St (x) JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted — Female General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) HOUSEKEEPER Two adults — no cooking — no laundry — Mon. Wed. Fri. Sat. $2.50 per hour. E. 200th and Lake Shore — 531-4548 -(31) Gospodinja Iščemo gospodinjo ali dvojico, najrajši slovensko, stanovanje. Kličite vsak večer po 6. uri 731-4922. -(33) (Samo URADNIŠKO moč Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 »JM ...m,m M*S ^ |aX Johan Bojer: IZSELJENCI !!!ltlIl!!lil!tttlllllll!lt!liillltillli!]|lit!!lli!l^!;iiJlilJil!li:!ll!ilillil!!KII!:i!i[ijjji|jj||||jj||(||||j|[l!l(!'li',1iilH;,!t;tiit>iiii;!!i!!i|tii!i!i!^i!i!iiiit.. ... Ali z novim mestom Nidaro-som se je zgodilo drugače, kakor sta si Morten in Erik Foss zamišljala. Šlo je na pomlad in Peter Skaames je vlačil z brano na polju. Naenkrat ustavi konje in se prične ozirati. Nova pot je držala tik mimo njega. In prav res, kakor je grešnik pred Bogom, ali ni to Morten, ki prihaja tamkaj? Vozi se z dvema konjema na visokem vozu in za vozom tečeta dva druga konja. Zraven njega sedi mlada žena. Peter Skaames strmi in končno zakolne: “Vraga, zdaj je z mirom pri kraju!” Njega so to zimo, ko je bila postavljena oblast, izvolili za občinskega sodnika! In zakaj ne? Bil je trgovec m posojal je | rasti> v daliavi je trepetala veli_ uenar, ali ni bilo razumljivo, da|kanska mavrica nad ravnino so ljudje glasovali zanj? Po za-1 Ali pa sta mogla kaj dr a konu je zdaj bila sicer določena > kakor smejati se ob razburjenju Hi Bergitta in smeje stopila k njemu. Ali komaj so bili v mali sobi, se je spet pričela smejati. Stala je na sredi in gledala okoli sebi. “Ah, za božjo voljo, kakšen nered, tukaj je res potrebna ženska.” In potem je morala iti pogledat v kuhinjo in v kamro in tam je bilo še huje. Ampak že prihodnji dan je moral Morten obiskati stare naseljence in jim pokazati svojo ženo. To pot se je moral voziti. Saj nihče ne bo mogel videti na konjih, da so bili kupljeni na upanje. Ampak zdaj je nameraval lotiti se nečesa novega, in četudi bi moral k Skaarnesu in si izposoditi denarja. Bil je pravi spomladanski dan z nenadnimi plohami in soln-cem. Dišalo je po prsti in po upadla. Ola pa piše pri mizi. Član občinske uprave je, končno je bilo tudi njemu poverjeno zaupno mesto. “Ti sam pa boš moral pričeti znova!” si je mislil Morten. “Prehitevajo te, drug za drugim.” Kave nikakor nista mogla po- dala moža. Sicer pa še ni bil krščen, je povedal Anton, zakaj mati je hotela, da bi bil otrok katoliški, on pa se je temu upiral, in nihče se ni hotel vdati. “What is your meaning?” je vprašala Irka in se ozrla na Mor-tena. “To se pravi: Kaj pravite kuhinji svoje nove lesene hiše in jedel. Bil je neobrit in mleko in drobtine so se držale njegovih sivorjavih brk. Ampak kakšen nered je bil vse naokoli. Planil je pokonci, si obrisal usta in toliko, da ju je pozdravil. Potem je takoj pričel govoriti o čakati. Morten je čutil, kako k temu?” jo je popravil Anton, j svojih lastnih zadevah. je Ola stal in gledal za konji. Kar naj. Bržkone ima še zmeraj samo vole in to ga jezi. Ampak videli bomo. Ali kdo bi bil slutil, da je bil V svoji lastni hiši se je boril za domači jezik. Zbogom, je rekel Morten. Da, saj se bomo še videli. Zbogom, zbogom! Ko sta se peljala dalje, se je materin ljubljenček že poročen imela Bergitta spet nečemu sme-in imel dediča v zibelki? ■ jati. “Tadva se pač noč in dan Njegova Irka je bila velika ; prepirata!” je rekla. “Ne, kakšen rdečelasa žena, s pegami na ob-' par! Kmalu ju morava pova-razu in jastrebjim nosom. Pogo-! biti, da bova imela kaj zabave.” varjala sta se skoraj samo z ro- Bilo je najbolje takoj obiskati kami. Zakaj on ni bil nič kaj tudi učitelja Berga. Sedel je v trden v angleščini in ona se še____________________________________ ni naučila mnogo norveščine. “Kako je malemu ime?” je vprašala Bergitta in pokazala na malčka v zibeli. “Peter,” je rekel Anton. “No, no, Patrick!” je zaklicala mati in divje pogle- DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO SLOVENSKO USTANOVO! 20% POPUSTA Razprodaja bo trajala samo dva tedna. Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne. mm VSEMU BLAGU ZIIŽANJE ZA Mmm 20% Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste — popolnoma brez vsake obveznosti. ANZLOVAR’S 6214 ST. CLAIR AVE. Razprodajo zaključimo v soboto 16. februarja meja obrestim, smele so znašati žal samo dvanajst odstotkov. Ali Skaarnes si je znal pomagati. Če je prišel kdo k njemu in bi rad izposodil denar, je moral najprej kupiti za dvojno ceno kak star plug ali brano, ali pa zastonj zvoziti v mesto nekoliko tovorov pšenice. Šele potem se je dalo govoriti o posojilu. Ali ni imel prav, da se je branil propada? Kako se je moglo dogoditi, da jih je toliko zanj glasovalo, je bila sicer stvar zase, ampak zdaj je bil občinski sodnik. Smel je ljudi poročati, odločati v medsebojnih sporih in če mu kdo ni bil po godu, ga je lahko dal prijeti in zapreti v klet za krompir, ki je bila preu- ki sta ga vzbujala. Ana je stala pred hišo z zavihanimi rokavi in prala. Naenkrat pa se je morala nečesa oprijeti, kakor v strahu, da ne bi omahnila. “Ne, kaj je mogoče...!” Obe sestri sta se vrgli druga drugi v naročje in jokali, ali Bergitta je komaj utegnila ogledati si vse tri otroke, še manj odgovoriti na vsa vprašanja o domu. Morten je silil dalje. Drugič se bosta porazgovorili. Najstarejši fant Izak, s črnimi lasmi in rjavimi očmi, pa je bil že tekel k sosedom, da jim sporoči novico. Pri Karen in Kalu je bilo prav slavnostno razpoloženje, ko je Morten pokazal majhno oma- JEKLARJI NA VRSTI — Unija jeklarskega delavstva, katere predsednik je T. W. Abel (na sliki), pripravlja predlog za novo delavsko pogodbo, ko sedanja letos poteče. dragi mmočusi ii mmmm Lepo prosimo, pošljite nam naročnino že ob prvem obvestilu, prihranite nam ponovno delo in stroške! Sporočite takoj, če želite spremembo v naročništvu. Pridobivajte nam novih naročnikov. Priporočite naš list svojemu slovenskemu sosedu in znancu! AMERIŠKA DOMOVINA ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO NEPREMAKLJIV ČUVAJ — V Verdunu v Kanadi so napravili namesto sneženega moža sneženega psa kot čuvarja pred hišo. Ta se vsekakor ne bo premaknil s svojega stražarskega mesta, dokler ga sonce ne bo uničilo. rejena v ječo. Tako mogočen je ric0 in dejal; da je v njej stara bil postal Skaarnes, čeprav se je|ura iz skareta. Da, da, zdaj jo T T—\ "V\ l ! J- L-v r~t rt rt L—, rt v. I -..-V -um rt X Z _ - župnik besno boril proti njemu. Župnik! Zanj se je vraga brigal. Zdaj pa je prihajal nekdo, ki je bil mnogo nevarnejši. Onadva sta izstopila pred Mortenovo hišo. In tam je stala Bergitta v dolgem sivem dežnem plašču in s črno ruto na glavi, ožgana od vožnje preko prerije, in začudeno gledala z velikimi očmi. Prav res, saj tam je bila ilovnata koča, v kateri je Morten živel nekoliko let. Morala si jo je bližje ogledati. Ne, kakšna luknja! Ozirala se je na male lesene hiše, na kope slame okrog njih, na črne ploskve izorane zemlje in končno se je na glas zasmejala. Nikdar mu ne bi bila kot žena sledila na Kvidal, ampak tukaj — tako neskončno daljnem svetu, kjer polja nimajo mej in so hiše kakor škatlice vžigalic, tukaj je bilo nekaj drugega. To je bilo kakor pravljica. In kljub temu, ali je res ona, ki zdaj stoji tu kaj? Tako neverjetno je bilo.— Ali se ni morala smejati? Da, prišla sta kot mlada zakonska dvojica, poročila sta se v eni izmed norveških cerkva v New Yorku. Vožnja semkaj je bila za Mortena nenavaden dogodek, ne, kako se je vse izpre-menilo v nekoliko letih. Predvsem je bila nova pot in v razdaljah nekaj milj so bile postavljene hiše, kjer so potniki lahko prenočevali. Zdaj ni bilo treba več spati pod vozovi. In povsod so bili novi naseljenci. Nekega dne se bo še dogodilo, da se bodo vrstile naselbine druga ob drugi od Northvillea prav do sem. Tedaj pa je prišel Simen iz hleva. Oho, nenadoma je obstal in široko pogledal. “Ali res — ti si si kupil konje. Morten!” “Konje? Rajši poglej mojo ženo.” “Tvojo ženo?” Simen je stal z vedrom v roki in strmel. obesite. Zbogom — drugič boste slišali več novic z doma. Zbogom. Ali zunaj na polju je videl tri volovske vprege in pet konj se je paslo na travniku. Vraga! si je mislil, prehitevajo te, ampak le počakajte! Bergitta je morala odpreti dežnik. Nobene poti ni bilo več! Morala sta se voziti okoli polj in se vijugati dalje. Konja sta vzbujala pozornost. Pripeljala sta se k majhni leseni hiši z zastori na oknih. “Kdo pa tukaj stanuje?” — “Ola Vatne in polkovnikova hči!” je odgovoril Morten. “Ne — torej tako živita, ne, kaj takega!” V hiši je sedela Elza z Dyren-dala in šivala s tremi otroki okoli sebe. Malo je osivela in DNEVNIH AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI ;ii- I -^==M ŽENINI m NEVESTE! NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA PO ROČ N A VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK A meriška Dom ovina 8117 St. Clair Avenue 431-0628 POPOLNOMA NEODVISEN — Posebni javni tožilec za Watergate zadeve Leon Yaworski, je dejal, da ima od strani Bele hiše popolnoma proste roke. Kongres mu jih kljub temu hoče zagotoviti m zajamčiti še s svojimi sklepi. Na sliki vidimo L. Jaworskega tekom zasliševanja pred pravosodnim ---- ,---- r---------- odb or om “Dober dan!” ga je pozdravila Predstavniškega doma. slovenski NAROČAJTE AMERIŠKI DOMOVINI Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča mmm ameriši domovine 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežb« NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE