97. številka. Ljubljana, v petek 28. aprila 1905 XXXVIII. leto Izhaja rak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter verjz po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vi« leto 25 K, za pol leta 18 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom za ito 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meaee 2 K. Kdor hodi aam ponj, plaža za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 V za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naroči)« brez istodobne vpoSUjatve naročnine »e ne ozira. — Za oznanila te plačuje od peterostopne petlt-vrate po 12 h, oe ze se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, Se se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravniStvo pa ▼ pritličju. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativna stvari. .Slovenski Narod1' telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. i*1 Konsum v Leskovcu pri Ptuju. V tistem blaženem času, ko je sklenila klerikalna garda pogin vsega, kar je naprednega mišljenja, so ji bili osobito do takrat gmotno preoej dobro pcdprti trgovci trn v očeh. Da se ugonobi te najbolj neodvisne može, katerim ravno vsled svoje gmotne neodvisnosti ni bilo treba gledati z duhovniškimi očmi in misliti z njihovo itak pičlo in vsled preobiie pijače oslabljeno pametjo, začela so se ustanavljati takozvana kcnaumna društva, ki so rastla iz tal kakor gobe po gorkem jesenskem dežju. Ni treba menda še-le posebej poudarjati, da so delovali pri porodu vsakega konsumnega društva ravno duhovniki kot babice in kumi. Bilo je, kakcr povsod: za temi koštruni so drvile tolpe nevednih ovac, vsa nerazsodna masa. Nekaj trgovcev se jim je res posrečilo ugonobiti s skr&juo umazano konkurenco, s hujskanjem v spovednici, raz lečo in izven cerkve, toda zaslužena kazen tudi za konsume ni izostala. Začelo je pokati po deželi, konsumi so gi-sevali, poginjali, na lim speljani kmetje so morali plačevati ogromne svote in nič jim ni pomagala »urnebesna kletev«. Marsikak kmetic je, zgubivši vse imetje, prijel za potni les in hsjdi v Ameriko, duhovniki pa so se smejali na vzrnem, videč, da so se rešili še pravočasno in da pobirajo zdaj zapeljanci iz žerjavice tisti kostanj, ki so ga deli v njo blagoslovljeni zapeljivci iz same čiste in gole škodoželjnosti, hoteč nasprotnike ugonobiti, ker se jim niso hoteli tudi »in politicis« slepo pokoriti. Začele so pa padati tudi nerazsodnemu ljudstvu luskine raz oči in začelo je gledati s svojimi lastnimi očmi. Da so konsumna društva nekako ▼ čveterostopu korakala na boben, to ni nič novega; da so poginila, ker jih ni rodila potreba, marveč maščevalnost, je obče znano in da je k poginu mnogo pripomogla far-ška nevednost in lenivost, to se je nsglašalo in priznavalo že neštetokrat. Natančnejšega vpogleda za kulise konsumneg* poslovanja pa ni bilo lahko dobiti, ker so se v kon-sumih uganjale tudi take nenravne reči, ki se boje božjega solnea. Da pa dobB bralci vsaj nekaj vpogleda v poslovanje konsumov, napisal sem kratek »ourricuium vitae« rajnega konsuma v Leskovcu pri Ptuju. Iz sledečega orisa se bo jasno razvidelo, kako otročje, brezbrižno in po domače se je poslovalo v tem konsum-nem društvu in kako pregrešni eksperimenti so se delali s tujim denarjem. Konsumno društvo ▼ Leskovcu je ustanovil dne 20. marca 1900 takratni tamošnji kaplan v Leskovou Martin Kralj. Konsum ni imel drugega premoženja kakor vplačana deleže članov, ki vsi skupaj gotovo niso znašali nad 300 K. S temi 3G0 kronami so hoteli kupiti kar dve hiši, in sicer eno za prodajalno, eno pa za gostilno, kajti brez gostilne in plesa, ni deklet, ni »heca«. V to svrho so si izposodili pri posojilnici v Ptuju, najprej 4000 K, pri Jakobu Petroviču, posestniku v Ložini, 2000 K in pri Josipu Savcu, posestniku v Velan-šku 2000 K. Značilno je, da nista niti kaplan Roškar niti župnik Kralj založila niti vinarja ne, dasi sta »farbala« kmete, kako dobro se bo obnese! konsum, kako ceno bodo dobivali špecerijsko in manufakturno blago in koliko bodo imeli še povrhu »procentov«. To dejstvo jasno kaže, da sta bila sama dobro prepričana, da podjetje ne bo neslo drugim (njima je neslo, kakor bomo slišali) nikdar nobenega dobička in da je izgubljen vsak vinar, ki se vtakne v to podjetje, kajti sicer bi bila onadva prva, ki bi bila založila društvo z denarjem. Obe ti dve poslopji nista, dasi Bta deloma popravljeni in adaptirani, čez 8000 K vredni. Društvu je bil skoraj vseskozi župnik Martin Kralj načelnik, Jakob V run ker, učitelj v Leskovcu, blagajnik, vodje, ki so morali objed-nem v prodajalni prodajati, so se večkrat merjali. Poslovanje je bilo naravnost lahkomiselno: člani, ki so vozili za konsum blago iz Ptuja, so nalagali prav malo na voz, da 80 lahko prav mastno zaračunali tem več voženj. Kar bi se dalo dvakrat pripeljati, se je vozilo trikrat. Največ teh voženj je opravil načelnik društva sam, župnik Kralj. Popolnoma napačno bi bilo seveda misliti, da so se te vožnje pravilno vpisovale in plačale. Kaj še! Župnik Kralj je kar poslal svojo kuharico ali deklo v konsum, kjer je dobila recimo par kg sladkorja, par kg moke, nekaj kave, par litrov petroleja, kako cikorijo in še kaj drugega. Vse to se pa tudi ni niti plačalo, niti kam vpisalo, marveč je bila to nagrada »in natura« za opravljeno vožnjo ali opravljena vožnje, naj so bile toliko vredne ali ne. To se je dogajalo posebno v času, ko je bila prodajalka in voditeljica neka Neža Weber, ki je odšla po dveletnem službovanju iz te službe nekako v začetku leta 1903. Člani niso hodili v konsum kupovat s knjižicami, marveč brez knjiži«, le številko knjižice je moral vsak povedati. S tem je bilo po liguorijan-skem receptu omogočeno, da je dobil blago vsak, torej tudi nečlan, če je le imenoval kako številko; še z imeteljem tega deleža se mu ni bilo treba domeniti, Če je plačal blago takoj. Pri taki manipulaciji ni bilo čudo, če to društvo od rojstva do smrti nikdar niti za tre-notek ni bilo aktivno. Vse bilance so izkazovale ali primankljaj, ali pa je šlo, kakor so rekli, »glih za glih«. Člani so seveda mrmrali, ker ni bilo obljubljenih procentov, toda zviti blagajničar jo je tako uganil, da se dobiček sioer ni pokazal v denarju, da je pa v blagu. Tega seveda ni povedal, da je blago že navedeno med aktivi, da pa vendar ni nobenega dobička. Ob takem sitnem položaju so sklenili enkrat člani, da naj se konsum opusti in obe hiši naj se pro-dasta Ivanu ŠošteršiČu, trgovčevemu sinu, ki je že pobaral za nju. Res so prodali temu Sošteršiču ml. poleti 1. 1904. obe hiši, ki nista vredni čez 8000 K, z vsem blagom vred menda za 14.000 K. S tem kupom bi bilo konsumno društvo prav lahko zadovoljan* in če bi bilo pri tem ostalo, bogme, da bi konaumarjt ne preklinjali zdaj tako. Toda konsumarji s Šcšteršičem vred so obračali, far-ška bisaga je pa obrnila. Znosilo se je nekaj stelaž v vrednosti okoli 80 K v kaplanijo. Sošteršič, ki se je kmalu jel kesati sklenjene kupčije, je za* pazil, da so izginile stelaže ter je bil tega vesel, ker je imel vsaj povod, odstopiti od pogodbe. Plačal je 50 K skesnine in pogodba se je razrušila, SosteršiČ je bil pa na račun že plačal 1000 K, in sicer na jako originalen način. Prinesel je župniku Kralju 200 K. Dasi je imelo društvo »kasirja«, vendar Kralj ni poslal 3o-šteršiča s tem zneskom k blagajniku, marveč je čisto mirno spravil teh 200 K. Pozneje enkrat se je sešel Sošteršič z župnikom Kraljem v Ptuju ter mu odštel na račun kupnine zopel 600 K, katere je prav tako mirno in brez dovoljenja odbora vzel. To je treba zato poudarjati, ker se je župnik Kralj pozneje, ko je zahteval Sošteršič te zneske nazaj, izgovarjal, da ne sme ničesar ukreniti brez odborovega dovoljenja. Zadnjih 200 K pa je dal Sišieršič na ta način na kup, da jih je izročil kar Jakobu Petroviču v Ložini, češ, saj je konsum tako dolžan Petroviču 2000 K. Ko je videlo društvo, da se je vsa ta za društvo tako izborna kupčija izkisala vsled zasluge kaplanije ali pa farovža, je pa izposlovalo prostovoljno dražbo, pri kateri so prodajali blago brez izjeme vsakemu in silno pod ceno. Kaj so se brigali tisti ljudje, ki so imeli pri društvu odločilno besedo zato, če se imeli člani izgubo! Res so srečno prodali blago, za katero je dalo društvo samo najmanj 2500 K, za — čujte in strmite — 400 K, tako da je imelo 84% izgube, oziroma da je izgubilo pri 400 K skupička kar 2100 K! S sku-pičkom borih 400 K nioo mogli vrniti Sošteršiču 1000 K, katere je dal ta na kup obeh hiš. Zaman je hodil Sošteršič okrog načelnika Miha Kralja, zastonj mu je pretil s tožbo. Tisti Miha Kralj, ki se ni prav nič pomišlja], sprejeti za hrbtom biagajni-čarja in brez odborovega dovoljenja kar 800 K na račun kupnine, tisti Kralj se je zvijal in zgovarjal nasproti Sošteršiču, da on (Kralj ne sme razpolagati z denarjem brez odborovega privoljenja. Ker Šjšteršič ni mogel dobiti svojega denarja nazaj, jt> tožil Medtem pa je prvim konsumar-ekim glavicam postalo dolgčas po konsumu, tožilo se jim je po prodajalni Zato so zložili menda Kralj, Horvat in Vrunker 500 K, katere bo konsumu »posodili«. S tem zneskom bo nakupili blaga in so ga začeli zopet prodajati. Med tem časom pa LISTEK. Pesnik Aškerc v borbi za herojstvo. Potreben odgovor na nepotreben nagovor. Brez virov spisal dr. J o s. T o m in Se k. (Konec.) IV. Ako preudarim vse to, so malo zmenim za Aškerčevo že na prvi strani na vsa usta izrečeno trditev, da „este-ticna kritika ni moje pelje" in da „este-tek nisem in ne bom nikoli" itd. So res Jipaitve, za katere „nimam prirojenega (hvala Bogu!), ali so poezije, za katere ga menda — imam; za to mi je živa priča — g. Aškerc sam! Ko sem namreč pred dvema letoma spisal celo Člančie o njegovih „Baladah in romancah" (2. izdaja) in sem prav od srca hvalil vse, mi ni Aškerc prav nič in nikjer očital, da „sem pokazal svojo kritično nesposobnost", ampak je molčal v obeh deželnih jezikih 1 Ista sreča bi me bila brez dvoma doletela, ko bi bil Trubarja neomejeno pohvalil, doČim mu jc zdaj pravi rojen kritik le tisti češki, ki je baje vse hvalil, in je našel pred njegovimi očmi vsaj polovico milosti „Slovanov" kritik za svojo dobro voljo... Ker je položaj tak, mi mora biti vseeno, kaj sodi o moji kritiški sposobnosti tak pesnik. — Če pa isti pesnik hoče govoriti e znanstvu zasmebljivo, mn pravim odločno: „Hands ofT!" ali po Aškerčevo: „llaud von der Butten !" — Kajti, gospodine, o znanstvu ne razumete prav nič!" Ako pa n. pr. meni očitate, da sem „suh znanstvenik", je to zame najlepši kompliment; potem V3aj nisem zgrešil svojega poklica . . . S tega vidika ste, g. pesnik, prav malo laskavo čestitali svojim zgodovinskim pričam, da nimajo — menda v nasprotju z menoj „limonade" v žilah ! Pravzaprav imenitne ia fino odkritje I — A propos: limonada! Moram Vas vprašati: Ali ste že bili v Peklu, gospod pesnik? Kaj? Ne še? No, kar še ni bilo, se še lahko zgodi . . . Saj Vi, ki ste, teka je za „Zlatorogom", oblezli vse Triglavske stene, celo od strme goriške strani, morate spoznati tisto pusto, suho skalovje pod Dežma-novo kočo, ki se ji pravi Pekel. Kadar boste tam Škrtali s stopinjami po trdi skali, ob vročem popoldnevu, brez kapljice pijače v nahrbtniku, tedaj se spomnite, kako nebeško prijetno je, če ima včasih Človek v Žilah — limonado. — Spomnite se tedaj na svojo protikri-tiko. Mimogrede priporočam užaljenim pesnikom tudi telovadbo; gosp. Aškerc kot njih prvak že ve, zakaj . . . Nadalje mi očita g. Aškerc, da sem razvijal nazore, ki bi spadali v „Dom in Svet" ali v „Kat. Obzornika" in se čudom čudi, da sem mogel „Zvonu" vsiliti svojo oceno. Najprej „Zvon" ! Kot bivši „Zvonov" urednik ve g. Aškerc sam, da se ocene ne v s i 1 j u j e j o, ampak izročajo in naročajo. Sploh pa je „Zvon", tretja nepristranska oseba; za oceno odgovoren sem le jaz, ki sem jo tudi podpisal, in „Zvon" mora v miru pustiti zlasti tisti, ki mu je pokazal hrbet. Da je „Zvon" prinesel pravo oceno o „Trubarju", to le kaže, da stoji res načelno na nepristransko svobodnem, umetniškem stališču, brez ozira na desno ali levo, če pa ne more vsega, kar bi rad, to ni njegova krivda; ko pa bi hotel vse izvesti, kar si Žele posamezniki, bi mu bilo brez čudežev nemogoče. Več ne spada sem. — Kar se tiče mojega razmerja k omenjenima strankarskima listoma, mi je odgovor zelo lahek. Sklicujem se na 2. Številko ..Kat. Obzornika", ki je izšla kakor nalašč pred enim tednom: tam se mi o Čita, da sem „Trubarja" hvalil stranki (seveda Aškerčevi) na ljubo!... Res, boljšega zadoščenja si bi jaz ne mogel želeti! Aškerc mi je kar po vrsti očital, da sem pisal klerikalni stranki na ljubo, a od te strani doide kratka in suha vest, da sem pisal — liberalni stranki na ljubo: torej (+x—x=0) sledi iz tega neopovržna resnica, da nisem ocen j al „Trubarja" niti tej niti oni stranki na ljubo, ampak da sem ga ocenil — drugače bi ocena ne bila ocena — objektivnol Tako pride resnica vendar na dan ! S tem je moja zadeva končana. V zadnjih dveh podlistkih še govori Aškerc o dveh nc izključno laskavih ocenah, ki sta izšli o dveh prejšnjih njegovih delih. Ker ocen nisem pisal jaz, me zanimata le metodiški ; Aškerc ju je namreč navedel kot zgleda za „površne kritike" (za najpovršnejšo smatra pač mojo !), potem ko je pred bralci naknadno ponovil nekaj znanih pravil, kakšna bodi kritika . . . Namen je prozoren dovolj ... Le še ene besedo o konkretnih predlogih, katere stavi Aškerc, da bi se v bodoče zabranile „krivične kritike." —Priporoča namreč, naj bi se pesniki — menda pač tudi povestničarji — odzivali na ocene, vsaj v obliki „popravkov". No, to naj le stare, tudi na podlagi § 19; ali bojim se, da bi se medsebojno kmalu tega naveličali, a še prej občinstvo. — Zelo me mika, da bi tu citiral essay pariškega kritika K. £. S c h m i d t a, ki govori o kritikah, ki bi jih pisali „umetniki" sami. Ome nim le, kar je aktualno za našega pesnika. Najprvo je konstatovati, pravi Schmidt, „da se obrača jeza umetnikov le proti kritikom in kritikam, ki se izražajo o njih neugodno. Kritik, ki umetnika hvali, velja pri pohvaljencu zanesljivo za odličnega veŠčaka, a — to je važno — vsi kolegi pohvaljenega umetnika smatrajo dotiČnega kritika za prav malo vrednega in svoji usodi sme biti hvaležen, če ga nazivljejo le z neved-nežem." Kaj ne, kakor bi bil Schmidt poznal Aškerčevo protikritiko. Pa dalje: „Do umetnikov se ne smeš obrniti, če hočeš izvedeti pravo sodbo v kakšnem proizvodu. Iz veČine so malo videli in kar so videli, jim je stopilo pred oči skozi steklo njih lastnega talenta, lastnih naguenj, in individuelnih predsodkov ; vse to jih čisto zasleplja. Kdor je kdaj intimno občeval z umetniki, ve, da sodijo mnogo odurneje in krivičneje kakor lajiki... Zlasti pa bi bile njih ocene dolgočasneje, ker bi bile slabo pisane." - Kaj lahko bi se kar mimogrede pripetilo Aškerca kaj takega, kar mu je posvetil 1. 1900 Cankar v »Slovenki* . . . Schmidt konča s sledečimi besedami, ki jih zapišem Aškercu v album, dobro vedoč, zakaj: .Morda pride kdaj čas, ko bodo ume t* fe dozorela S ^šterSičeva tožba do sodbe. Zato je zarubil to nanovo kupljeno blago, ki se je prodalo na javni dražbi — seveda kcraaj za polovioo oene. Zopet se je naredila nova izguba konsumarjem, ki bodo plačevali, da bodo črni, namesto da bi dobili obljubljene procente. O uboge, zapeljane ovce! Vojna aa Daljnem ¥sf8kn. Angleška sodba o šansah pomorske bitke. Angleški pomorski strokovnjak Jane je izrekel zelo neugodno sodbo o bojni vrednosti japonskega brodovja. On primerja težke topove obeh VOJUJOČih so sil :n jih razvršča tako-Ie: Dobrih topov ima: Rusija 16 dvan&jstpalčnih, Japonska nobenih; srednjih: Rusija 4 desetpaične, Japonska 16 dvanajstpalčnih in eden desetpalčni; manjvrednih: Rusija 8 dvanajstpalčnih, Japonska nobenih; zelo malovrednih: Rusija dva dvanajstpalčna, Japonska pa štiri. Rusi imajo torej 94 pointov za uspeh, doČim imajo Jiponci samo 55 pointov. Razen tega streljajo Japonci samo srednje, da jih torej v tem eziru brez dvoma nadkriljujejo ruski topničarjL Kolikor torej pridejo v pomorski bitki v postav topovi, ima R.ždasivenski za zmago dva pointa proti enemu. Kar se tiče oklepov, sta si nasprotnika enaka. Kar se t če hitrosti, imajo Japonci dva pointa proti enemu. Cisto mogcČ3 je torej, da bodo hrabri Japonci v pomorski bitki na nepreveliko daljavo uničeni, prav tako k«kor so bili uiiičeoi hrabri in fanatični Madisti v bitki pri Omdurmanu. Elini mož, ki merda spoznava možnost japonskega peraza, je najbrže admiral Togo. Ljudstvo na Japonskem računa prav tako malo s to eventu-valnostjo, kakor ljudska masa na Angleškem. Togo pa to dobro ve in je to spoznal že zdavna. In ker je stvar taka, se bo težko vnela velika pomorska bitka, v kateri bi bile vse šanse na ruski strani. Baltiško brodovjo. Iz Siigona se poroča: Vsi tran spertni parniki, kakor tudi hospitalna ladja »O.-el« bo dopoldne 26. t. m. zapustili notraDji zaliv pri Kamranku, kjer so ostale samo še štiri nemške ladje. Rusko brodovje je izven zaliva usidrano v velikem polkrogu, ki siga od rta Varella do malega rta na polotoku Kamrank. Torpe-dovke križarijo somtertja in rekogne-soirajo. Admiral RoŽdestvenski čaka, da prispe eeksdra admirala Nebogatova, ki 83 je ža združila 8 križarkami, ki jih ji je poslal naeproti. Aimiral Jonquieres je na krovu križarke »Descartee« plul mimo ruskega bro-dovja in se ca to vrnil v Saigon Transportni parniki, ki ao jih nedavno Rusi zaplenili, nosijo nemško zastavo. »Dailjr Tolegraphu« se poroča ii Honkonga: Sjmkaj bo došle vesti, da ste 8d obe ruski eskadri že združili na širokem morju južno od zaliva Kamrank. Tu ee sodi, da si združeno rusko brodovje izvoli otok Hajnan za svojo operacijsko bazo. Rusko brodovje in Japonci. »D&ily Telegraph« javlja iz To kija, da je tamkaj popolnoma neznano, kje se nahaja rusko brodovje; ve se le toliko, da ste se obe ruski eskadri združili v sredo, ali najkasneje v četrtek. Japonske priprave ca sprejem RožieBtvenskega bo sedaj končane. Togo se baje nahaja v izbornom strategičaem položaju. V luki C fu se nahajajoče torpe-dovke se baje pripravljajo, da bi v ugodnem trenetku utekle iz pristanišča. Knez Uhtomski pred vojnim sodiščem. Pod načelstvom podadmirala J. M. Dikova ae je sestalo v Petrogradu vojno sodišče, ki ima soditi, kdo je zakrivil katastrofo, ki je zadela port arturško brodovje v pomorski bitki dne 10 avgusta 1904. Ko je v tej bitki pal admiral Vitheffc, je prevzel poveljstvo knez Uhtomski, katerega se dolži, da je zakrivil poraz ruskega brodovja. Pred sodišče so poklicani vsi pomorski častniki, vrnivši se iz Port A "t u rja. A-o to sodišče spozna, da se je Uhtomski pregrešil proti pra vilom o pomorakem boju, se izreči na to krvnemu scd>šču. Razprava je tajna, javnosti se priotči samo razsodba, Razpoloženje na Kitajskem. Iz Šanghaja se javlja: Takajšoje časopisje je vsled nepričakovanega pojava ruskega brodovja v Kitajskem morju silno razburjeno. Splošno razpoloženje ja za Ruse ugodno. Najbolj Rusom sovražni list »Shan ghai Times« je 21. t. m. priobčila članek, v katerem opravičuje bivanje ru skega brodov jaob anamskem obrežju, in naglasa, da Francija s tem ni kršila nevtralnosti, ako ni preprečila tega. Ugledni kitajski listi so mnenja, da se je približal dan povračila za dosedanje ruske neuspehe. Z mandžurskega bojišča. General L i n e v i č je poslal to-le poročilo: Na levem krilu prodirajo naše sprednje stražo proti jugu. 22. t. m. je sovražnik navalil na nar voj na gorskem prelazu, deast vrst užno od S \ m i a o d z a. Napad smo odbili in sovražnik se je umaknil proti vasi Padziadzi. Konjenica nekega drugega cd deika se je pri 8 a m a 1 i n o. in D &-vangulinu zapletla v boj z japonsko pehoto, ki se je umaknila niki kakor fabrikanti svoje lastnoročno pisane pohvalne kritike nosili v časopise in plačevaliobičajno cenozare-klamo; zdaj naj bodo veseli, da listi hvalijo njih blago zastonj, doČim mora fabrikant javno pohvalo plačati. Kadar bomo prišli tako daleč, bodo imeli umetniki vse pravice, da se pritožujejo čez neugodne kritike. Dvomim pa, da bodo umetniki in umetnost s to predrugačbo na boljšem". . . Za mojo sodbo o Aškercu je epizoda, ki jo s tem končam za vselej, brezpomembna. Gorazda cenim in ga bom cenil nad vse kot Prešernovega sobrata in njegovega izpopolnitelja in istotako cenim vse, kar je pri Aškercu Gorazdovega. — Ko bi si Aškerc dal kaj svetovati, bi mu rekel: 1.) naj si snovi bolj izbira, 2.) naj se drži včasih Horacijevega izreka, da je treba umetniško delo piliti, včasih devet let, in 3.) naj se ne oglaša s protikritikami, dokler se uči kritike le pri samem sebi; sicer bo vedno pogorel in bo vedno veljalo zanj kakor danes : si ta-cuisses, intactus mansisses! Koristka. Povest. (Dalje.) Pri vdovi Rozmanovi so stanovali različni ljudje, a vsi so obedovali skupno v Kobetovi sobi. Menjavali so se pogostoma. Kredit je bil omejen. Kdor osem dni ni plačal stanovanja, je moral iz hiše, obedovati na upanje pa je mogel vsakda samo trikrat. Ta dan je sedela kaj čudna družba okrog mize ter z neverjetno slastjo pouŽivala neverjetne množine slabega obeda. Stari solicitator je z neko ginjenostjo motril te mlade ljudi, ki so nosili svojo bedo lahko in brezskrbno ter bili veseli in razposajeni, dasi nobeden ni imel ko-ličkaj spodobne obleke in ni vedel, kje bo drugi dan spal in s čim se bo preživel. Poleg gostobesednega pesnika in časnikarja Lipeta je sedel nerodni Sodar, ki se je imenoval privatnega učenjaka. Prevajal je izbrano dolgočasne ruske romane na slovenščino in pisal politične Članke, ki so imeli to posebnost, da je bil ves Članek zve rižen v en sam stavek. A tako je delal samo, kadar je bil lačen, sicer se pa ves dan ukvarjal z najtežjimi matema- proti U f a n 1 o v u 23 t. m. je naša konjenioa osvojila vasi S i m e n p a in U f a n l o v. Pred fronto naše armade, štiri do pet vrst od K a j -nanaiana je naša armada pregnala Jiponcd iz okopov in iz ao-sedoe vasi. 23 t. m. je imela naša konjenica ljut boj z Japonci pri Cineiatunu in jih prisilila, da ao se umaknili. Avstrijski prestolonasledn k. Budimpešta, 27. aprila. Glasilo neodvisne stranke poroča iz od ličnih dunajskih virov: Starejši sin nadvojvode Otona, nadvojvoda Karel Franc Jožef, bi bil moral po Veliki noči nastopiti daljše potovanje v inozemstvo. Vsi potni načrti bo bili že določeni in tudi spremstvo je bilo že izbrano, ko je vsled oesarjeve odredbe potovanje izostalo. Obenem s to nepričakovano odredbo 8e je začela v aristokratičnih krogih širiti vest, da se mlademu nadvojvodi pripravlja v kraljevem gradu v Budim pesti posebno stanovanje, kamor pride Že meseca maja b cesarjem kot prestolonaslednik. Davčna reforma v Bosni in Hercegovini. Dunaj, 27. aprila. Skupni finančni minister Burian je deloma že izvedel v Bosni in Hercegovini davčno reformo, kakršno je obljubil lani delegacijam Odpravil se je namreč način dosedanjega pobiranja desetine. Dosedaj so desetino vsako leto po žetvi določili posebni desetinski pisarji. Pri tem eo se godile vedno nepravičnosti in samovoljnost?, vsled česar so se neprestano ponavljale pritožbe kmetov. Sedaj se uvede pavšalna desetina, ki se opira na povprečni pridelek zadnjih deset let. V Vatikanu reformirajo. Rim, 27. aprila. Neki rimski prelat je ravnokar izdal knjižico, v kateri huđo kritikuje papežev dvor ter zahteva, naj se razpusti. Nadalje predlaga, naj se biblijski komisiji razširi oblast, zlorabno posredovanje indeksa glede cerkvene in zgodovinske kritike se naj opusti, a novi nazori glede apologetike in teologije se naj izroče v presojo kompetentnih mož. Nadalje zahteva večjo svobodo za katoliški pouk. Glede rimskega vprašanja meni pisec, da je v sedanjem trenotku najpripravnejša rešitev, ako se ohrani status qao. Značilno je, da je sadnji čas izšlo s papeževim privoljenjem že več takih spisov, ki pričajo, da v Rimu narašča zelo močna struja za radikalne reforme v cerkvi in cerkveni upravi. Nemiri na Ruskem. Petrogr a d, 27. aprila. Za pred stoječe velikonočne praznike se je bati velikih izgredov. Vsaj vesti se razširjajo, da bo zgede v obeh glavnih katedralah grozne reči. Od sobote naprej zasedejo orožniki in vojaki banke, vodovodne postaje, vladna poslopja in razne palače. Premožnejši tiškirai, astronomiškimi in geometriškimi problemi. Edina srčna želja njegovega življenja, edini smoter njegovega vsega brepenenja je bilo blamiranje srednješolskih profesorjev. Izdeloval je dija kom naloge, a Če je količkaj mogel, jo je tako zasukal, da je profesorja ujel v svojo past. Če je profesor tako nalogo spoznal za pogrešeno, mu je Sodar pismeno dokazal njegovo zmoto in to je bil potem njegov triumf. V družbi je bil dalje skoz in skoz histeričen, bled in nervozen mladenič markantnoga obraza z imenom Jaklič. Izgledal je kakor dekadentni sin kakega patricija. Svoj kruh si je služil z retuširanjem in s slikanjem portretov, a največkrat ni zaslužil niti za suhi kruh. Poleg njega sta sedeli Olga in njena starejša sestra Matilda in nekaj izgubljenih študentov, ki so se imenovali literate, ker so zbirali za Lipeta novice in zlagali pesmi ter pisali povesti, ki niso nikdar ugledale belega dne. Na Sodarjeve knjige kreditirani Štefani vina so bili kmalu izpraznjeni in sedaj je družbo minila tudi razposajenost in zgovornost. Staremu solicitator j u so se tovariši smilili in dasi je bil sicer do skrajnosti štedljiv, ker ga sloji beže iz mesta. Carski dvor ne bo praznoval kakor običajno vstajenja v zimski palači, temuč v Carskem sela. Angleški topovi. London, 27. aprila. Angleška •i je šele pred kratkim nabavila za ogromne milijone nove topove za svojo mornarico. Sedaj pa se je izkazalo, da so vai novi topovi po 5# strelih nerabni. Treba bo zopet na-b viti za vse vojne ladje nove topove. Izmed 16 topov, ki jih je Japonska naročila na Angleškem, se jih je sedem med morsko bitko lani avgusta razpočilo. Dnevne vesti V Ljubljani, 28. aprila. — Volitev v veleposestvu. Slučaj je včasih dober pomočnik. Slu-čaj je tudi nanesel, da smo sinoči mi in tudi »Slovenec« govorili o volitvi v veleposestvu; mi pošteno, »Slovenec« po stari navadi lažnjivo. Mi smo natančno pojasnili razmere v velepo-eestvu, navedši vsa imena volilcev in njih politično prepričanje. I* tega je razvidno, koliko je dr. Šusteršič o zadnji volitvi lagal, razvidno je pa tudi, kako popolnoma izključen je vsak uspeh, tudi če bi se slovenski naprednjaki združili a klerikalci in z nemškimi konservativci. V tem cz ru je pač vsaka beseda odveč! Dr. Šusteršič je iz volilnega akta spoznal gorostasno^ vseh svojih laži in to ga je spravilo v veliko zadrego. Iz te si skuša pomagati na sebi lastni ne-honetni način. V ainečnem »Siovencu« piše, da je 10 narodno-naprednih veleposestnikov glasovalo. Med slovenske liberalce je štel gg. Berdajaa, Mazzellesa in Smolo, ki s3 odločni in neomahljivi pristaši bar. Scbwegla, potem barona Lazzarinija, ki ni bil z našo stranko nikdar v nobeni dotiki in kor-Čno gosp. Terbuboviča, o čigar političnih nazorih ne vemo nič zanesljivega. Na ta umetni način ja pomnožil število Slovencev, ki so demonstrativno glasovali za nemška kandidata. Se lepše pa je, kar je dr. Šusteršič popolnoma zamolčal, da je namreč glasoval s stranko barona Schwegla tudi gospod Karel Kauschegg. To je gotovo najznačilnejši pojav pri tej volitvi Gospod Kauschegg je eden najmerodajnejših oseb pri k a -toliško-narodni »Ljudski posojilnici«, on je prava duša tega zavoda; gospod Kauschegg je angažiran pri vseh klerikalnih denarnih podjetjih; gospod Kauschegg je član tistega klerikalnega konsoroiia, v katerem sedi tudi dr. šusteršič, in ki kupuje graščine baje z namenom, da dobe Slovenci večino v veleposestvu. Ia ta gospod Karel Kauschegg, solastnik Sustersičeve graščine, je prostovoljno glasoval s stranko barona Schvvegla, v katero se je dr. Šusteršič tako srdito zaganjal in stranka barona Sohwegla ga šteje med svoje zveste in zanesljive pristaše! A pošteni dr. je trlo breme bratovih dolgov, je napravil ta dan izjemo in Žrtvoval nekaj goldinarjev. Vriskaje je družba vzela njegovo naznanilo v vednost. Matilda je pograbila steklenice in stekla po vino. Kobe se je komaj ubranil prijateljev, ki so ga hoteli po vsi sili objemati in polju-bovati. „Pustite, pustite," je stokal Kobe, ko se je otrescl mladeničev, ki so se mu bili obesili okrog vratu. „Saj morama držati skupaj Izobčenci smo! Za nas ni prostora v meščanski družbi. Jaz sem se sicer uklonil pritisku usode in sem se dal vpreči v stalni eksistenčni jarem — ali vendar Čutim, da spadam k vam. Moje srce je pri vas, izobčencih, in pri vas tudi ostane vse žive dni." Lipe je bil medtem izpraznil tretji krožnik krompirjeve salate. Obrisal si je redke brke, o katerih je Sodar trdil, da mu vise dol kakor bolnemu preŠiČu rep, potem pa z nekako togoto za-klical: „Kakšni izobčenci smo mi? Kdo nas ne trpi? Jaz seat bil stalno name ščen .cesarski uradnik, pa sem se prostovoljno odpovedal, ker nisem hotel Šusteršič je to popolnoma zamolčal. — Prešernov spomenik. Pozivu g. prof. Joa Stritarja so se takoj cd cvali, darovavši za Prešernov spomenik prer.: Iran Hribar, Župan ljubljanski 50 K; .>'ef*n Kljun, posestnik v Ljubljani 4 K; J. S. na Dunaju 20 K; dr. Juro Hrašoveo v C*lju 10 K; dr. Josip Sernec v Calju 18 K; Lika Sve'eo, cen. kr. notar v Litiji 20 K; dr. Oiokar Rybtf v Trstu 10 K; Ilija Pred o viČ, veletržsc v L ubijani 20 K; dr Jcs'p Ko:šek v Laškem 20 kron; Viktor Rohrman, veletrieo v L ubij ani 10 K; L Knez, veletržec v Lmbljani 20 K; dr. * r. Rozina v Mariboru 10 K; Janko Časnik, trgovec v L ubijani 20 K. — Na razna tozadevna vprašanja odgovarja tem potom odbor, da sprejema prispevke za Prešernov spomenik odborov blagajnik dr. Josip Stare, pojasnila pa da daje odborov taj'ik Fran Trdina, mestni knjigovodja. — Na odborovo sejo „Dru< štva slov. književnikov in časnikarje«11, fci bo d*ces ob polu 9. uri zvečer v »Narodnem dom u«, opozarjamo vnovtf vse gospode odbornike, da se je gotovo udeleže! — iiWlirfl je priob&il izvraten članek o društvu slovenskih knjtŽav-nikov in časnikarjev. V členku pojasnjuje pomen in splošno važnost tega društva in priporoča vsem rodoljubom, da naj društvo podpirajo. — Slovenski pisatelji med Srbi« Srbski leposlovni list »Brankovo Kolo«, ki izhaja v Karlovcih, priobčuje v svoji zadnji številki Ivan Cankarjevo povest »GDspar Antonije«, ilustrovani m&sečmlc »Nova Iskra« v Biigradu pa portret in kratek življenjepis sloveo-skega pisatelja in pesnika Frana Levstika. — „Slovensko planinsko društvo11 opozarja se enkrat svoja člane m prijatelje na razstavo ama-ter-fotografov »Slovenskega planinskega društva«, ki se otvori t soboto 29. apr. cb 8. uri zv. o pr I k občnega zbora v spodnjih ir- s:orih »Narodnega doma«. Razstave ae udeleži letos 9 amater-futogref.v z jako številnimi planinskimi, pokrajinskimi in podzemskimi Bilkami, z reanimi študijami in diapozitivi za stereoskop. Razstava ostane odprta tudi v nedelje 30. apr. od 10.—1. ure in od IV* do 5 ure ter je brezplačno vsakomur pri Btopna. — Razglednice s Stross-maverjevo sliko je aaloŠt) tukajšnji trgoveo b papirjem g Jernej Bahovec. Slike so izdelane po fotografij in kažejo Siroesmav^rja, kakršen je bil v zain/h letih svojega življenja. Spcš:ovate2je umrlega velikega Slovana opozarjamo na te raz-glednice. — Šišenskega Sokola" vadčteljskt zbor naznanja svojim članom, da dotični, ki na bode obiskoval redovnih vaj, katere so vsako soboto zveč?r od 8—9. ure, se ne bode mogel udeležiti nobonegi nastopa v društveni opravi. — Mlekarska zadruga v Mengšu pr.čne delovati 1. maja 1905 — Okrajno učiteljsko dru-itfO za okraj Kamnik zborovalo b. de dne 4 maja t. 1. v Kamniku. Začetek ob 10. Razen običajnosti je na dnevne n redu hospiti-cija in risanje v ljudski šoli. — V. potujočo knjižnico v Šmartnem pri Litiji otvori akademicno ferijalno društvo »Pro- izziz-Zll —----------------------rr služiti vladi, ki dela Slovanom sovražno politiko. Vsak izmed nas bi labko fr vel v tisti takozvani dobri družbi, al bi le hotel. A mi tega ne maramo. Jaz in mi vsi imamo svoje ideale svoje narodne, politiške, literarne, ve: akt in socijalne ideale — —" „0, da,u se je rogal Jaklič „ide-alov imamo še več, kakor mlad bolha. ■• Vsi se čutili, da se zdaj vname prepir. Matilde niso zanimale te brezplodne razprave, ki so časih trajale po IV ur, zato je stopila k oknu in se začeli ozirati, s kom bi koketirala. Olga p-je odmaknila svoj stol od mize, da ■ lagljc pregledala celo dražbo in je ^ slušala z napeto pozornostjo. Jakličeve besede so bile Lipeta I razburile, in skoro kričaje je začel raz lagati svoje nazore. „Da, mi imamo svoje ideale- • rekel patetično. „ln mi smo tudi pri pravljeni, zanje vse žrtvovati. To sbn) že dokazali. Odpovedali smo se vsemOi zavrgli vso svojo bodočnost. Ali mi nismo izobčenci, kakor misli Kobe, neg^ smo se sami ločili od takozvane dobre družbe. Sami in prostovoljno. Sedanj* družba se ustavlja uresničenja naft^ tre t i« ▼ nedeljo 30 t. m. Spored: 1.) ■predavanje o pomenu ljudskih Knjižnic *a ljudsko izobrazbo. 2) ■petje. N\stopi mešani in moški Lbor slov. pevskega društva »Zvon«. P) Prost* zabava. — Začetek ob 7. |uri zvečer. Lokal pri R^bavsu. Vstopnina 40 h. Prehlad Ia se hvaležno Igprejemaio. i — Čebelarski shod bo ▼ |neieljo dne 30. t. m. v Rovtah nad Eogatcezn v gostilni pri Petru. Za-■je-vk ob treh popoldne. I — Narodno-gospodarsko IjfPUŠVtvo tole imolo dne 14 maja I; 1. ob A/a4 uri popoldan redni oboni IfbcT v mitffc»r*kih prostorih v Starem ■ trgu pri Ližu. I — Zgorel« 43 letni slaboumni ■ Frane Grošelj, pristojen v občino Sk ■ Jest, je nr*šel cdgonsfcim potom v ■ svojo občmo. Občinski predstojnik Ihan Papler ga je obdržal pri sebi lin spravil v kuhinjo, kjer so ga Ii $ i ^ večer preiskali, če nii&a morda lužigaliet ker je vedno o ognju go-Ivorll. 21 t. m. zjutraj ga je pa našla ■ neka dekla popolnoma zgore-lega na Iniegovem U4žš6u. ki je b*lo tudi deltama Bežgano. Grošelj je ali izvrši ■ samomor, sli pa iz neprevidnosti ali Ialabcumnosti s»m zaigal si posteljo, I na kar je nastopila »mrt vsled zadu-Igenia ah epski in. E _ Izpred okrožnega so-Idisčs v Novem mestu. Jakob I \ visenčiČ m Luže pri Selin je pri lobravoav; itpovedai, da je on, ki je Ipolnajemn'k lova, u?treii? divjega ■ mačka, ne pa sin Jožtf, ko je šel I prežat n& lisice. Pozneje se je do-I gnalo, «1a je krivo pričal, da je foU on ■ tisti dan domj, sin pa na lovu Ker I je o5e sina naučil, n&j pri obravnavi I laže, sta dobila a sinom vsak 2 me* 13eCi j-c.e, Jožo pa še dv& posta. — I Jožef Golob Doba pri Kostanjevici I je kot sobr-i slikar tveiii zakonskima I Milakovič, da jima preskrbi, oziroma [naredi ve"iko denarja Izrabil jima je I na ta n&čjr, 472 K Tudi J~kcba I Kcdnč* n& časti napadel. Bi je ie I sa polu v Ameriko, pa so »za v zadevni trenotka prijeli in vtaknili pod kijU'5. Oosojen je bil na 13 mesecev I težke z 1 postom mtsečno pooštrtns ječe. — „Ztfeze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" II. občni zbor v Celju dne 25. i aprila t. 1. se je vrlo dobro in v obče iadGVol/stvc odnesel. Po odposlancih po biia zastopana vsa društva, neka-} ters prav častno. — ©Z.veza« šteje do [danes 14 učiteljskih društev ter ima približno 600 članov. — Posvetovanja ao dokazala, da je sloversko štajersko učiieljsivo pcv9em prepričano o eminentni važnosti svoje organizacije ter je to učiteljstvo šlo taktno preko par neznatnih neporaziimljenj. Vse se je iz Bklo ugoino v prilog ugledu učiteljskega stanu. — Varali so s a oni, ki so ca tihem že misliii na razdor I v vrstah slovenskega štajerskega uči-I teljstva. L';-to ima strogo začrtano pot svojeecu bodočemu postopanju ter je danes v svojem stremljenju bolj edino nego kdaj poprej! I Najboljši dokaz temu je dejstvo, da je upravni odbor za prihodnjo upravno debo soglasno zopst volil v s e poprejšnje vodstvo! Vodstvo ,Zveze* sestoji torej iz nastopnih članov: Ar-rnin Gradišnik, nadučitelj v Celju, predsedioik; Vekoslav StrmŠek, nadučitelj v Sfc. Petru v m. s., pod predsednik; Franjo Krajne, učitelj v Celju, tajnik; Miloš Levstik, učitelj v Crlju, blagajnik; Ivan K napio, nadučitelj v Vidmu in Ernst idealov in zato, a samo zato smo njeni lovražniki in jo hočemo predrngačiti. Ta družba nalaga človeku vsakovrstnih dolžnostij, ki jih mi ne maramo izpolnjevati, ker nam to brani naše prepričanje. Ta družba dela vsakemu posamezniku silo; od vsakega zahteva, da se mora ravnati po njenih zapovedih in da mora pomagati, da se vzdrži ta stavba. Ali ta stavba je slaba in zato je mi neČemo podpirati. Sedanja družba onemogoča tudi vsak individualni razvoj, in ker se mi ne damo zadrževati nego hočemo naj se prosto razvijejo vse moči, da se izvrši potrebna preosnova, zato smo pokazali ti družbi z zaniče vanjem hrbet in šli svojo pot." „Izvrstno" se je posmehoval Jaklič. „Gospodična Olga, posodite mi svoj robec, da si otarem solze. Ginjen sem. Doslej so mi vsi ljudje rekli, da nisem nič prida človek. Ko je moj oče izvedel, da sem postal lump, me je z obratno pošto zavrgel. To je bila zanj nekako ceneje, kakor če bi mi bil skušal pomagati na noge. Zdaj še-le vidim, da sem pravzaprav jako koristen in važen faktor, da sem pripravi j alec aove dobe ter sotrudnik pri velikem dela reformiranja Človeške družbe." (Dalje prih.) Slane, nadučitelj pri Sv. Bolfenku, odbornika. — Zborovanja so se udeležili tudi: g. ravnatelj H Sohrei-ner iz Maribora, kije zanimivo predaval o »bakterijah«; g. L. Je len o, predsednik »Zaveze jugoslovanskih avstr. učiteljskih društev« v Ljubljani; g. nadučitelj J Dimnik, duša društvu za zgradbo »Učiteljskega konvikta« ter upok. učitelj in častni član »Učiteljskega društva za celjski in laški okraj«, g. An t. Đrezovnik iz Vojnika. Toliko vobče o tem imenitnem sestanku. Podrobnosti o njem prina-šali bodo strokovni listi. — Nemimi u6ni jezik v Mozirju na štajerskem. Nemški listi se vesele, ko trde, da je občinski za stop trga Mozirje sklenil razširiti ljudsko šolo na ta način, da se bo v 4 razredu poučevalo samo v nemščini in da bo vodstvo šole poveril nemški moči. AH je res? — Po celem gornjerstd-gonskem okraju vzbuia prestava zaradi nekega varuštva v Crešnjevcih, župnija S?. Peter pri Radgoni, veliko in splošno pozornost. C -u reč je pri sodniji, ki se je zanimala tudi, kako mnenje imajo o celi stvari orehovski oče Wratsohko, Črešnievski Franc Pavlic in radgonski Winkler. Voruh je bil stričnik orebo vskega preroka, Fran Wrataoh ko. 7a\ ta slučaj naj bi se zanimali tudi naši državni poslanci. — Bralno društvo »Edinost" v Središču priredi BO t. m. v šolskih prostorih igro »Lumpacij Vagabund«. — Učiteljsko društvo za sežanski okraj ima dne 4 maja ob 10 dopoldne svoje zborovanje. — Dru&tvo »Ljudski oder" v Trstu priredi v petek, 5. maja ob 8V* ur* zvečer v veliki dvorani »Delavskega doma a, ulica Boschetto št. 5 II nadstropje svoje drugo poljudno znanstveno predavanje. Predava g. dr. Henrik Turna, odvetnik iz Gorica, Član »Akademije«, o »Veri in delu«, razmerje dela do verstva, znanosti in umetnosti. Vstopnina 20 ?in. za cs&bo. V dvorani je ra razpolago 400 sedežev. Tržaški Siovensi! Pokažite, da ste na mesta, ko se gre za povzdigo kulturnega razvoja na sega revnega naroda! Z mnogobrojno udeležbo pokažite svojo resno voljo za delo v liuisko presveto. Več luči, več omike, bodi naše geslo. — Samomorilka. V sredo okoli 7 ure zvečer je slišal paznik tržaškega pokopališča strel. Prihitevši na mesto, odkoder je čul streljanje, je našel na nekem grobu mlado deklico v zadnjih dihijajih, poleg nje pa samokres, s katerim se je ustrelila v usta. Ko je dešel zdravnik, je bila deklica ie mrtva. It našlih papirjev pri njej ao spoznali, da je deklica 20>etna Antonija Mrakič. Vzrok aam)-moru ni znan. — Napisi prodajaln v Pragi. Kakor poroča v Pragi izišli češki atavbinđki list, je sklenil praški mestni svet soglasno, da prepusti občinska posestva trgovcem za prodajalne in izložbe le pod tem pogojem, da bodo napisi na teh trgovinah izključno le v češkem jeziku. Občinski svet bo onim trgovcem, ki se tej določbi ne pokore, odklonil uporabo mestnega posestva za prodajalne in izložbe in po preteku 3 mesecev napise vseh onih trgovin, ki bodo imele še vedno nem ske napise, odstranil. In pri nas! — Poskusen vlom.Na Veliko nedeljo splazili so se neznani tatovi skozi shrambo za premog v telovadnico v realki in poskušali vlomiti v garderobo »Turnvereina«, kar se jim pa ni posrečilo. — lasačen tat. Sinoči proti polnoči je patrulujoči policijski stražnik opazil, da so odprta vrata v Pre-dovičevi hiši na Poljanski cesti. Ko je šel v hišo gledat, je našel odprto delavnico črevljarja Medica za vratmi pa je stal neki domobranec. Vojak se je izgovarjal, da čaka ljubico, toda ko bo prižgali luč, je domobranec spustil črevljarake klešče na tla, katere je bil v delavnici ukradel. Tudi dve delavki sta pogrešili dva para črevljev in nogavic. — Sedmi lovski bataljon se je pripeljal sinoči iz Brucka. Dve stotniji bodeta štaeijonirani v Gorici, ena v Kanalu, ena pa v Tolminu. Na južnem kolodvoru jih je čakal nadvojvoda Jožef Ferdinand, tukajšnje vojaško poveljništvo z mnogimi čast niki in godba c. in kr. 27. pešpolka. Na kolodvoru bo ostali eno uro, potem se pa odpeljali v namenjene kraje. — Tatvina. Anton Pirnat, dijak IV. gimnazijskega razreda v Novem mestu, je danes popustil pri vhoda v frančiškansko cerkev »na porti« kovčeg, v katerem je imel nekaj jestvin, dve knjigi in par črevljev, ter šel v cerkev. Ko je pa prišel ven, ni več kovčega našo! Oškodovan je za 6 K. — Prepozen kes. Danes dopoldne je pri neki branjevki laški zidar Fortunat ChiorooBsi kupil dve, ukradel pa tri jajca, kar je branjevka opasila in naznanila v obližju službujočemu policijskemu stražnika. Ko mu je stražnik napovedal aretovanje, se je Cbiorcossi prijel za zid kakor maček ter začel tako vpiti, da bo ljudje iz vseh strani drli skupaj. Tudi na stražnici je tulil na ves glaB, toda kes je bil prepozen. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 108 Slovencev in 6 Hrvatov. 500 laških sidarjev je šlo na Dunaj in v Bidimpeštn. 24 na Stražo, 10 pa v Novo mesto. 28 Slovencev je šlo v Ischl, 37 v Beljak, 12 pa v Budimpešto. 70 Hrvatov ie Šlo na Prusko, 41 v B*ljak, 35 v Kočevje, 18 pa v Podbrdo. 10 Slovencev je prišlo iz Amerike, euega je pa vrnil tamošnji izseljevalni urad, ker je preslab. — Izgubljene in najdene reči. Pomožni uradnik g. Alojzij Logar je izgubil nekje v mestu rd*' Mlebenhlrten 94 pri Dunaja. Edin podjetje te vrste. Zahtevajte katalog 2a s t on j. Na tisoče priznanj. 103 Dobro znana stara gostilna na Dolenjski cesti se takoj odd- Poizve se v pivovarni Auer. 1389 Klavir s posebno lepim glasom se prodj za 160 gld. na 1366h Dunajski cesti Štev. 11 I. nadstropje na levo. Lisajasti ljudje tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja naj zahtevajo zastonj prospekt in po verjena izpričevala iz Avstrije. Lekarnar C. VSI m Rolle Aliona — Bahrenfeld (Elbe). Stanovanje obstoječe iz 3 sob in vseh pritiklin, 3 odda takoj ali za avgust v novozgra jeni hiši z vrtom. 1279-, Pismena vprašanja pod ,,Stanovanji 250" na UDravništvo „Slov. Naroda' sprejmem takoj ali pi s 1. majnikom. Marija Černe * elemestarlja w I^|nbl|^nl. A 134 4 4 1333-1 C. kr. okrajno sodišče naznanja, da je 28. avgusta 1004 umrla na Debe čem št. 7 Meta Zupančič roj. Lamberger ki je zapustila poslednjo voljo, Ker je sodišču bivališče zapustnične hčere Tite Zupančič neznano, poživlja se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnala le z zgla-sivŠimi se dediči in z njej postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajna sodnija Višnjagora odd. I. dne 20. februarja 1905. Pisarni nadzoriiištva deželnih naklad in boletnega urada v Ljubljani se od dne 29. aprila 1905 naprej nahajate v hiši št. 36 Miklošičeve ceste, pritlično, Nadzorništvo deželnih naklad v Ljubljani dne 28. aprila 100r>. |fH Latermanov drevored. Tr ckt> «e> r J ev veliki panoptikum in anatomiški muzej Odprto vsak dan od 9. zjutraj do 9. zvečer. Ob petkih samo za damo. Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin. „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani it Podružnica v CELOVCU. Knpoje ln prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, falu^ novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000* Zamenjava li ekskonptuja izžrebane vrednostne papirje in vnovCuje zapale kupone. Vin kulujo in devinkuluje Eikompt ln Inkano meni« Rezervni zaklad K 200.000'-. Dala predujma oa vrednostna papirje. Zavaruje srečice proti irv-*urznl lzgn^lol. vojaške ženitninske kavcije. OLjf" Borina naročila. *"*e_JQ Podružnica vSPLJETU. Denarne lloge n p rej em a v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—49 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr.Ivan Tavčar. Lastnina in tisk Narodne tiskarne**