Poštnina  plafiana V rofavftet
Leto LXIX. št. 173
LJubljana, petek Ji. Julija 1*3*
Cena Din t-

*n*JO /aiUi j<u> popoldne, izvaemsi nedelje in prazniKe. — tnsersn do dO petn .rat a om 2. ao 100 vrst a Din 2.S0. od 100 do 800 vrst ft Din a. *ecji inserati peiit .rstA Din 4.^ Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Siovenaia Naroa« ^Ma  ninicrnn v Jugoslaviji Din 12-. sa tooaemstvo Din 25*  Rokopisi se oe vračajo
UREDNIŠTVO    IN    UPRAVNISTVO LJUBLJANA.    Rnafllevs    ollca    ttev.    6. Telefon:  31-22.  31-23. 31-24. Sl-25 in 31-26
Podratolce: MARIBOR StPoeamayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon it. 26. — CELJE.: celjsko uredništvo: Stroeamaverjeva uUca L, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon At, 190. — JKSKMCE;   Ob kolodvoru 101.
Postna Hranilnica v LJubljani it. 10.351.
Nenaden preokret v Španiji:
Uporniki prešli v oSenzivo
BA^B^BA^BA^BBSBBBBBBBBBBBaaasaaaaamaaaaSBBSSBSBSBBSSBBBBBBBBBSBBBBBBSSBSSS^BBBBBBBBBBBBBBBBSSBSSff   ^
Uporniške čete so na vseh frontah prešle v ofenzivo ter dosegle znatne uspehe — Hud poraz vladnih čet pri Saragosi — Pred Madridom ho najbrže že danes prišlo do odločilne bitke
_        v -     j*.____m     z_     «> /^^ »n m     m----------i-i..     - * —   -    •      -'   *     ^n~- ai    al_        - -■       _      — i ■     --»     *      —. _   i,..   .^ *,.».« t *-»        .lnt*i    ■». *      t »-i ti L- * »      o «ji     t'jbn     ct m na.
P^i-iz. 31. julija, z. V Španiji je včeraj prišlo do preokreta. l'porniki so na vseh irontah pHe>H že par dni napovedovano ofenzivo ter »o dosegli znatne uspehe. Južno od Somosirre so čete generala Mole uničile oddelek vladnih čet in jim zaplenile precej orožja. 50 mož je bilo ubitih, 95 pa ranjenim. Iz rordobe prodirajo uporniki proti Malagi. V spopadu s prednjo stražo vladnih čet so uporniki zmagali in pognali vladne čete v beg. Proti Malagi prodirajo uporniki iz treh smeri in sicer iz Cordone Fnteirera in Siorore. Iporniki so zavzeli tudj Rintinto, kjer je velik rudnik bakra, last   neke angleške  družbe.
Hud poraz so doživele vladne čete, ki so iz Barcelone prodirale proti Saragosi. t pomiki so jim v neki soteski pripravili zasedo. Zasedlj so ožino z 20 strojnicami. Ko so vladne čete prišle v sotesko, so od vseh strani otvorili nanje morilen ogenj. Nad 1000 mož vladnih čet je bilo ubitih, ostali pa so v paničnem begu zbežali nazaj proti Barceloni. Tudi drugi oddelek vladnih čet, ki je nameraval kreniti proti Saragosi, se je zaradi tega poraza vrnil v Barcelono, kjer vlada zaradi tega poraza veliko  razburjenje.
Henday, 31. julija. AA. Radijska postaja Castilla v Burgosu, na katero so priključene vse druge postaje upornikov, je javila včeraj popoldne, da je vzpostavljen železniški promet med Pampeluno in Alsasu-jom. Postaja je tudi objavila, da je Cerle prejela vest glavnega vojnega poveljnika, ki poroča, da se je Valencija priključila upornikom in za Valencijo se je pridružila upornikom tudi utrdba CasteHom med Valencijo in Alicantom. Včeraj so bile bitke okoli Malage, v kateri so uporniki v mnogo boljšem položaju. Verjetno je, da bodo v prihodnjih dveh dneh zavzeti Malago. Poleg tega poroča radiopostaja v CastilH in Saragossi, da j*4 poveljstvo upornikov w:posta\ilo včeraj brzojavno zvezo s Francijo  preko Bordeauxa.
Hendav, 31. julija. AA. Radiopostaja v CastilJi je včeraj objavila, da je glavno poveljstvo upornikov imenovalo za vrhovnega poveljnika vsega letalstva generala Kir.dlana. ki je eden izmed najbolj vdanih organizatorjev španskega letalstva. Iz Va-ladolida so poslali močne oddelke mladinskih dohiT>voljcov in katoliške narodne akcije v oblast južno od Alile z nalogo, da naj se pridružijo fronti upornikov pri Gua-darrami. Po vesteh iz istega vira vlada v Cordobi veliko navdušenje zaradi uspeha upornikov.
Madrid, 31. julija g. Vlada je snoči po radiju sporočila, da so bili uporniki na Sie-r" Guadarraml prisiljeni umakniti svoje topništvo daleč za fronto. Pri svojem umiku so uporniki razstrelili vse mostove ter pokvarili ceste. Za danes se pričakujejo važ ne vojaške odločitve. Vladne Čete so že vkorakale v Oviedo in so brez boja zopet zavzele Jeste.
Uporniki zavzeli Valencijo?
GIBRALTAR, 31. julija, z. Po nepotrjenih \'estch, ki so prispele semkaj, so uporniki zavzeli Valencijo in prodirajo s te strani proti Madridu. V teku današnjega dne pričakujejo, da bo prišlo pred Madridom do i'elike in morda odločilne bitke.
Bombe na glavni stan generala Franca
Tetuan, 31. julija, g. Nekaj angleških žurnalistov je prispelo v Tetuan. dosedanji glavni stan generala Franca. Celo na tem mirnem ozemlju je »obiskalo« več vladnih letal generala Franca ter vrglo več bomb. Protiavijonski topovi upornikov so takoj stopili v akcijo, vendar pa so vladna letala nepoškodovana zopet odletela proti severu. V Tetuanu samem vlada mir. Po cestah je vse polno legionarjev in maroških vojakov, ki čakajo na prevoz v Španijo.
Nevarnost mednarodnih komplikacij
Pariz, 31. julija, r. -Jour« ima daljše poročilo iz ženeve v katerem pravi, da namerava Italija sicer ostati nevtralna glede na španske notranje zadeve. Vendar pa lahko vsak trenutek spremeni to svoje stališče, če bi se druge države vmešavale v revolucijo v Španiji. V tem primeru bi Italija z vsemi sredstvi priskočila na pomoč uporniški vojski. V Rimu so zelo v skrbeh zaradi razvoja španske revolucije in pravijo, da mednarodne komplikacije niso izključene.
Kakor poroča agencija Reuter, je angleška vlada sedaj zavzela svoje stališče glede na izvoz angleškega orožja v Španiji. Vlada privatnim tvrdkam ne bo prepovedala izvažati orožja v Španijo, ker ni razlo-
ga za tako prepoved. Tudi je vseeno, ali je orožje namenjeno za špansko vlado ali upornike.
Delbos o dogodkih v Španiji
Pariz, 31. julija. A A. Zunanji minister Delbos je podal poročilo pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve. Dotaknil se je tudi dogodkov v Španiji in izjavil, da francoska vlada ni poslala nobenega vojnega materijala    in da tega tudi v bodoče
ne bo storila, dasi je lahko še tako simpatično razpoložena napram zakoniti vladi v Španiji. Dodal je, da francoska vlada obžaluje, da je v tej državi prišlo do krvavih neredov, vendar pa bo francoska vlada ostala striktno nevtralna. Na vprašanje, kaj bo francoska vlada storila, če druge države ne bi ostale nevtralne napram špani ji, je Oelbos odgovoril, da v to možnost ne verjame, ker je italijanska vlada, kateri so očitali, da podpira španske upornike, odločno demantirala te vesti. Delbos je zaključil svoj govor, da bo Francija napela vse sile, da prepreči mednarodne komplikacije.
Poveljnik vladnih čet pr?
Saragosi Perez Farras
Italijanski oficirji in letala na pomoč
^=^=-------------------------------------------------------------------------------------
Veliko vznemirjenje v Parizu — Vedno večja nevarnost mednarodnih komplikacij
PARIZ, 31. julija, z. Tu so zbudile veliko pozornost \>esti, ki so davi prispele iz francoskega Maroka. Po teh vesteh je včeraj popoldne letelo nad francoskim Marokom pet trimotornih letal. Eno letalo je moralo zaradi nekega defekta zasilno pristati na francoskem ozemlju. V letalu so biti trije civilisti. Pri podrobnejšem zasliševanju pa so ugotovili, da so to preoblečeni italijanski letalski oficirji, ki so prišli na pomoč upornikom.    Drugo    letalo    je    moralo    pristati
tik na meji med španskim in francoskim Marokom. Tudi v tem letalu je bilo pet preoblečenih italijanskih oficirjev. To dokazuje, da Italija aktivno podpira upornike. V pariških krogih je zavladalo zaradi tega veliko vznemirjenje. V vladnih krogih naglašajo, da v takih razmerah ne bo mogoče odvrniti francoske ljudske fronte, da ne bi aktivno priskočila na pomoč španski ljudski fronti, kar lahko izzove dalekosežne posledice.
Sestanek gdanskega odbora
Sestal se bo prve dni avgusta v Londonu
London. 31. julija, o. 5. avgusta se tu sestane poseben odbor Društva narodov, ki bo razpravljal o gdanskem vprašanju Na tem sestanku bo vrhovni komisar Društva narodov Lester poročal o položaju v Gdanskn in o ukrepih narodno socialističnega režima proti tamkajšnji opoziciji. Poleg drugega bo predlagal, naj haaško mednarodno sodišče izrazi svoje mnenje glede upravičenosti teh ukrepov z mednarodno političnega vidika in s stališča   gdanskih  statutov.     Sistanku  tega
odbora   bo   predsedova:      angleški   zunanji minister Eden.
London.   3/L.    julija.   AA    Dolro     poučeni
Bolitični krogi sodijo, da posebni odbor ►ruštva narodov, ki se ima v kratkem sestati v Londonu zaradi dogodkov v Gdansku bržkone ne bo razpravljal o tem problemu na osnovi poročila vrhovnega komisarja Društva narodov v Gdansku Lestera. pFe-den se ne zaključijo diplomatska pogajanja med Varšavo in Berlinom, ki naj dovedejo do sporazumne ureditve gdanskih problemov.
Načela bodoče
italijanske
trgovinske politike
Rim, 31. julija, o. »Giornale d' Italia- opozarja glede na nova trgovinska pogajanja, iki se bodo vršila med italijansko vlado in vladami sankcionietičnih držav, da se ho Italija odslej ravnala po m/vih načelih- Predvsem bo zahtevala razlikovanje italijan^Kih dolgov, ki jih Italija ni mogla plačati zaradi sankcij, od ostalih. Vsi italijanski dolgovi v trgovinskem prometu ee imajo poravnati na osnovi aktivne italijanske trgovinske bilance v prometu s posameznimi sankcioni-sticnimi državami. Italijanska vlada namerava z veo opreznostjo obnoviti trgovinske od nosa je s sankcionističnimi državami. Pri tem bo skušala dim bolj zaščititi italijanske interese in zavarovati gospodarsko avtarkijo, ki jo je ustvaril fašistični  režim.
Kupufte dotnnfe Uafo!
Načrti hitlerjevcev v Gdanskn
Parii, 31. julija. A A. Itavas poroča iz Gdanska: Narodni socialisti v Gdansku se trudijo, da bi Poljska priznala suverenost svobodnega mesta Gdanska. V zvezi s tem bi narodni socialisti bili pripravljeni skleniti s Poljsko dvostransko pogodbo, s katero bi za 25 let ali pa tudi za 50 let zagotovili Poljski svobodno uporabo pristanišča v Gdansku. Na drugi strani hočejo narodni socialisti uničiti opozicijo v Gdansku s formalno zakonitimi sredstvi. V tej smeri so že uvedli sodno postopanje proti voditeljem opozicije. Vsa ta akcija pa je odvisna od tega, kako bo Poljska reagirala.
Strašen orkan na Poljske«
Varšava. 31. iuliia A A v krajih med Torunjem in Kulmom je včeraj divjal strašen orkan, ki je v četrt uri porušil približno 200 poslopij. Pet oseb je bilo ubitih, nad 20 je hudo ranjenih.
Olimpijada 1948 bo v Jugoslaviji
Leta 1939 pa bo v Jugoslaviji zasedal olimpijski kongres
Berlin, 31. julija, p. Mednarodni olimpijski odbor Je imel sinoči seja, na kateri Je določil razpored olimpijskih iger za bodoča leta. Določeno je bilo, da se bodo olimpijske igre leta 1948 vršile v Jugoslaviji, leta 1939 pa bo v Jugoslavi-
ji kongre« mednarodnega olimpijskega odbora. Ta sklep pomeni vsekakor visoko priznanje jugoslovenskcmu sportu, ki pa ho moral napeti vse sile. da b » častno izpolnil to vsekakor odgovorno in težavno nalogo.
Odličen nastop naših plavalcev v Budimpešti
V štafeti in na lOO m hrbtno so postavili dva nova jugoslovenska rekorda
Budtmpešta, 31. julija, p. Sinoči je jugoslovenska olimpijska plavalna reprezentanca nastopila v Budimpešti proti madžarski olimpijski reprezentanci. Za nastop Ju-goslovenov je vladalo ogromno zanimanje in je prireditvi prisostvovalo več tisoč gledalcev. Jugosloveni so se pokazali odlične plavače.
Prva točka plavalnega dvoboja je bila štafeta 4~X.200 m prosto. Madžari so nastopili v najmočnejši postavi, ki je nedavno postavila nov evropski rekord, dočim so ju-goslovensko štafeto sestavljali V.\ganovič. Gazzari, Defilipis in Wilfan. Madžari so si Že s prvim svojim plavačem pridobili toliko naskoka, da je bila njihova zmaga izven vsakega dvoma. Ciganovič, ki je kot prvi plaval za Jugoslavijo, je zatajil. Ostali so sicer sproti zmanjševali naskok Madžarov in je zlasti \Vilfan, ki je plaval zadnii. za-divil občinstvo, ker se mu bi skoraj posrečilo, da dohiti zadnjega člana domače štafete. Dočim so Madžari v začetku ""vodili s 15 m naskoka, je \Vilfnn /manjkal ra/liko na dolžino telesa. Madžarska štafeta je plavala 0:38 4. Jugoslavija pa 9: J9.8, kar je ra 9 sekund bolje, kakor pri olimpijski trhlimi teicmf v Išjiibliani in znatno bolje od jhtgostovenskega rekorda.
i Hi    Jugoslovenov    so    plavali    v iganovič 2:302,      Ciazzari   2:23.4,      Defilipis   2:254
VViltan   pa   2:18.4.   \\"ilf<mov   čas   je   za   2.6 sek. botjši od njegovega državnega rekorda.
Sledila    je    waterpolo -tekma.    Madžari    so nastopili   s   svojim      olimpijskim      moštvom, Jugoslavija   pa   v postavi Mihovih>\ k.   Cvjet-kovič.   Giovanelli,   Roje,   Bona ;č.   ( tgano-vič, To^ovič. Moštvo svetovnega  prvaka  le pokazalo odlično  igro  in   je doseg       .si', zmago o:0 (3:0). Jugosloveni niso igrali  tftn ho  in   so  večkrat   resna   ogro£s*i čih,   vendar   so   bili   premalo   odio     i bolj   je   ugajala   obramba,   zlasti   v: hovilovič.
Po w*ternolo teVml sta sledi1' :    /. .•■ valni   to^ki.   Xa   200 m  prsno   |e  Ju       ' Cerer   premagal    v    odličnem    £a«*i Madžara      l.cnr«ariia,   ki   j»-   nlaval      V <! Zadnja   to^ka   d\f»hnja   }e   blbi   v*l«vs"1e   r, \ 100  m   hrbtno       Zmagal   fe     \\"f!f;>n   **   ćr*<w novega   jugoshncntke^.t  relrofda   r:t?    <'ru-
^o mesto i« pa /asedH Madžar Gomnos" s
ča^om   1:13.2.
Tngoslnve^i   s««   z   ni)'"i"tn   v' il i'ni   OoV>ot< * lil    na    ("""'If^l-M^lo     t ir»-    b'»'l'»    2     ;1\"  ' sta   hastooifl   v   M^rimskih   lažnih   proti   češkoslovaški   olimpijski    reprezentanci.
Gospodarski odnosaji z Nemčijo
Francoski komentar o nemški gospodarski ekspanziji
Pariz. 31. julija. AA. ^Echo de Pariš objavlja pod naslovom .-Nemčija na poslu v Srednji Evropi* članek svojega posebnega poročevalca v Beogradu Jeana Bour-goina. Pisec skuša pojasniti gotove komentarje francoskih listov o dr. Schachtovem potovanju in o gospodarskem prodiranju Nemčije.
Najprvo navaja pisec dejstva, ki jih nihče ne more izpremeniti in ki so za nemško zunanjo trgovino ugodna. O Jugoslaviji pravi, da hoee z nakupovanjem predelanega blaga v Nemčiji zadeti dve muhi na en udarec: na eni strani bo sprostila blokira-
ne kredite Jugoslavije, po dru^t strani pa hoče postati gospodarsko neodvisna. Nekoliko prenagljena kritika ne upošteva življenjskih interesov, ki jih mlada država vidi v novi kovinski industriji, ki naj dobavlja njenim hrabrim sinovom v dobi vojne orožje in municijo. Pisec sklepa na kraju, da trgovinska izmenjava med Nemčijo in Jugoslavijo ni odvisna od nobene fatalnosti in da bi samo pospeševali Hitlerjevo propagando, če bi raznašali, da je vsa srednja Evropa potisnjena v okvir nemške gospodarske ekspanzije.
Portugalske kolonije za Nemčijo
?ortngalska namerava prodati Nemčiji dve svoji koloniji v vzhodni Aziji
Berlin,   31.   julija,   r.   Tukaj   so   razširjene
ve&ti. da se Portugalska docela resno bavi z mislijo, ponuditi Nenčiji v nakup svoji koloniji Ooo in Angolo. V berlinskih me-rodajnih krogih izjavljajo, da po'tu^alska vlada doslej še ni stavila nobene uradne ponudbe, potrjujejo pa omenjene Informacije in priznavajo, da nemški kolonialni urad  že  proučuje  vrednost  obeh   kolonij.  0
tem se je govorilo ze pred po! leta. Goa leži v prednji Indiji in šteje olfi.OOO prebivalcev. Olavno mesto je Nova, ki je važna trgovska luka in bi bila za Nemčijo velike vrednosti. Angola je po površini večja kakor Francija in Nemčija skupaj. Za to kolonijo se je svoječasno zanimala tudi Poljska. Bogata je na železnih rudah, zaradi Česar bi bila Nemčiji zelo dobro d o sla.
Pogoji Nemčije in Italije
Lokarnska konferenca mora ostati strogo omejena — Proti sodelovanju Male antante in Rusije
London. .31. julija, o >I>aily Telegraph« je objavil zanimive informacije o Hitlerjevem stališču glede na jesensko konferenco lokarnskih držav. Kakor Italija, je tudi Nemčija pripravljena sodelovati na tej kon ferenci.   toda   le   pod  naslednjimi   pogoji:
1.   Pogajanja se morajo omejiti na zapad-no-evropska  vprašanja.
2.   Na konfeienci ne smejo sodelovati srednje in vzhodno-evropske države, kakor to želi  Francija.
3.   Predvsem se Rusija ne sme pritegniti k morebitnemu novemu paktu.
Hitler namerava o tej stvari že to soboto govoriti po radiu ali pa na kakem večjem narodno socialističnem* zborovanju, ki ga bodo ob prieetku olimpijskih iger gotovo  priredili.
Ker so v teku važna diplomatska pogajanja, bo bržkone imenovan nov nemški poslanik v Londonu. To mesto je ostalo po smrti poslanika Kosterja vakanfno. Na znano  angleško  noto  pa Nemci sploh ne mi- I
slijo več odgovoriti. Na brustlj^ki konferenci bo pač dovolj prilike, da se ustnveiio pomenijo   o   vseh   vprašanjih.
Čudno vreme
na severu
Rim, JU. julija. AA. Iz Murmanska poro. čajo, da je ledolomec »Satko« poslal iz Belega morja radijsko brzojavko, v kateri pravi, da je v arktičnih vodah opazil redek pojav. Led je malone popolnoma izginil, temperatura pa se je dvignila na 30 stopinj   nad  ničlo.
Sorzna poročila.
inozemski: borze
Ciirih, 31.  julija.  Beograd  7,  Parrz 30 21 London  15.35. New Tork 906   BmseJj 5Uio Milan 24.1o, Amsterdam 208, Berlin 123 m] Dunaj o7.25,   Bukarešta  2.50. Radi ataiosf.*-njaiih motenj ee rssalu m moja* neanUL
5bM 8                                                                                                  »8LOVSN8*! M AROD«. petak, SI. jolija W3(L
Sl«T. 173
Ka] zda] zanima
Ljubljančane
NI« stvl BgtpCml tfM zaatt skkiti takih f^r«mMtak#r
Hk iliiuiio nI m Mi*|«
Ljubljana, SI. julija. Ljubljančane vodno kaj zanima ta aa motijo UaU, ki miaUjo, da ao nali meacam pasivni tar brezbrižni do nm kar jih obdaja, ali Jim oelo atli v noe. Velikih dogodkov v Ljubljani zioer ni mnogo, kl li tar« jaii od    mescaoov   posebno pozornost, a
meićanom oaZ aaradi tega ne amemo šteti v slo, da ae nekoliko bolj saniraajo aa vaakdanja ladave. Tako ja n. pr. že povsem vsakdanja stvar regulacija Ljubljanice, ki je pa vendar n*vjzanesljivej*i doka*, da Ljubljana ne spi — vsaj v Ljubljanici. Kljub temu pa ne smete misliti, da se v Ljubljani pecamo samo s Ljubljanico. Vedno kaj reguliramo in vsaj vsak teden objavimo po en velikopotezen načrt veličastne regulacije mesta. Človek bi mislil, če pozna Ljubljano samo po teh načrtih, da bomo podrli vse mesto, odnosno, da smo ga že. Marsikdo pa tudi misli, da si Ljubljana
tudi drugega ne zasluži, kakor da jo podro do temeljev, ker so že potrebne tolikšne regulacije.
DEDI6ČLNO  RIMLJANOV TUDI REGULIRAMO
Da v Ljubljani ne podiramo samo, temveč tudi zidamo, sprevldite pri rimskem zidu, ki se je doslej podiral sam. Podiral se je mnogo prepočasi, da imamo zdaj sitnosti z njim in ga moramo regulirati. Na severni strani je bil doslej zasut kakor slavni Pompeji, vendar v zemlji za njim ne odkrijejo nič posebnega. To so baje le ostanki razvalin stare Ljubljane. Baje je bilo za rimskim zidom nekdanje zlate čase smetišče in sčasom se je nabralo toliko smeti in stavbnega materijala, da je bil zid povsem skrit. Pozneje, ko smo začeli spoštovati znameniti zid in se ponašati z njim, smo prepovedali hojo po njem, odnosno po gori smeti, ki so se že spremenile v rodovitno prst, da ao na nji bujno rasle koprive.
Do zgodovinskega prevrata za rimskim zidom pa je prišlo lani jeseni, ko so zasadili lopate v prej sveto, nedotakljivo zemljo za zidom. Čitali smo, da je zopet izdelan velikopotezni načrt. Po njem se bo ozadje rimskega zidu spremenilo v park, zid bodo pa pokrili s travno rušo. To pokrivanje zidu je poseben patent. Dolgo smo si belili glave, kako bi pokrili zid ter ga obvarovali pred škodljivimi vremenskimi vplivi. Baje je bil tudi za to izdelan poseben načrt, in sicer, da bi postavili na zid stebričke, ki bi nosili železobetonsko streho. Toda javnost ne sme biti poučena o vseh načrtih, zlasti ne onih, ki radi obvise v zraku.     Glavno  je.  da smo   končno  po tuhtali.
kako bomo pokrili zid in da smo ga začeli pokrivati.
Zdaj je rimski zid znamenit tudi zaradi regulacijskih del in ne le zato, da stoji na kraju, kjer je njega dni stal pravi rimski zid. Oglejte si njegovo streho in zadovoljni boste, kajti že ta streha sama na sebi Je znamenita.  Vodo   baje  drži,   kar  je   glavno,
in na nji rase dobra trava. Lahko bi tudi gojili paradižnike ali vsaj fižol. Najbolj pa vsakogar zanima pri rimskem zidu zidanje piramid v novem parku Takšnih piramid niso znali zidati niti Egipćani in škoda, da
se zdaj ne morejo ničesar več naučiti od nas. Piramide so v Ljubljani priljubljene kakor so bile v starem  Egiptu.    Nimamo
jih is sicer mnogo, a je treba potrpeti, saj tudi Egipčani niso sezidati vos* piramid v enem letu. Zdaj imamo samo Oojzo-vo piramido in Stlri piramido prt trnovskem
mostu, koliko ho pa piramid na rimskim zidom, zdaj osno moremo roCL Zdaj stojita,
Sel« Ove, kar j« premalo, Ljubljančani ao veu ki prijatelji sive narava ter vadi aabavljajo nad kandelabri in dragimi elementi lodob* ne arhitekture. Na piramide sa rimskim Zidom pa ne bodo mogli zabavljati, a*J bo na njih rasla trava kakor na strehi rimskega zidu. Piramide namreč zidajo iz travne ruše. Zid sam na sebi je samo v obodu, do-čim je piramida na sredi nasuta a aamljo. Iluzijo zgodovinske gradbene znamenitosti bo pri rimskem zidu vzbujal zlasti portal, kjer postavljajo nekakšne grške stebre kakor pri templu. Vae to ao pa šele začetna dela ter ae nam bodo drage presenetljive skrivnosti odkrivale sproti
sUVLJKNJlfi   V   LJUBLJANICI
Ljubljanica je zdaj v Trnovem suha kakor Sahara, kar pomeni, da so jo -vendar ukrotili po bridkih izkušnjah Dolgo ae ni hotela podvreči diktatu in večkrat jim je prekrižala načrte ter poplavila strugo. Zdaj pa že nekaj časa tlakujejo dno in desni breg, da se struga spreminja v kamnito korito. Neprestano dovažajo Iz kamnoloma v Preserju kamenje. Ljubljanica ga bo požrla za cek: goro. Ce pomislimo, koliko je že požrla betona, je treba reči. da je nenasitna. Ljubljančani pa vse to omalovažujejo In bi menda želeli. 'a bi bila Ljubljanica regulirana čez noč. Kdor zdaj opazuje delo v Ljubljanici, mora priznati, da se gibljejo m da so v pravih vicah. Tlakovanje s kamenjem ni baš tako lahko, kakor če bi igral domino. Posamezni kamni ne smejo biti prelahki in predrobni ter je predpisana najmanjša velikost. Obdelovanje kamenja ni lahko, kakor tuđini le zgolj sport prenašanje kamenja. Zato lahko rečemo, da se z regulacijo Ljubljanice zabavajo samo meščani, ki opazujejo delo, dočim se delavcem delo ne zdi baš posebno zabavno.
MOST NA BEKGLJAH
Regulacija in reguliranje sta v Ljubljani že dovolj popularni besedi, da ju lahko rabimo pogosto s pridom pri raznih prilikah. Vendar s samo besedo regulacija ne moremo obrazložiti dela pod mostom na Prulah. Ta most prav za prav stoji na bergljah. Opornike so mu izpodkopali, kar ni sala, ker bi se podrl, če bi ga dobro ne podprli. To se pravi, da morajo biti začasne opore
prav tako zanesljive, kakor oporniki *ami. Razlika je samo v tem, da je zdaj most zaprt za vozni promet. Sitnosti ao nastale zaradi mostu, ker bodo dno pod njim poglobili in je nevarnost, da bi zaradi tega oporniki ne imeli dovolj solidnega temelja. Težko je reči, kako globoko segajo piloti, ki so temelj opornikov. Zato morajo hkrati s poglobitvijo struge poglobiti tudi temelje. Podbetonirali so že več opornikov. Delavci zabijajo pilote ob oporniku, da napravijo zagatno steno. Ob tej steni kopljejo pod opornikom Še nekaj metrov, da bo temelj opornika dovolj močen. Opornik medtem prav za prav visi v zraku, most je pa podprt z začasnimi oporami.
rTour de France U za nas
končan
8 koncem 14« etape Montpelier — Perpignan ali po 1833 km prevožene proge je odpadel Se zadnji nai tekmovalec
Ljubljana,  31.  julija Ne po Lastni volji,   temveč  po neumni  določbi   n*ke**a    paragraf«    »Tourat,   ki   £e   je
prvič letos, odkar francoska etapna vožnja obstoja, uporabil in ki pravi, da sme vodstvo vožnje vse one dirkače, ki do pirenejskega gorovja nimajo izglede na kak boljši placement in ki s lem nezadostno ščitijo tar-ve svoje nacije, eliminirati, je naš zadnji in nad vse požrtvovalni >tourski« borec iirgac moral opustiti nadaljevanje vožnje. Uporaba tega paragrafa se je marsikomu zdela smešna, ČeS, da je vodstvo vožnje videlo, da plava francoska ekipa v dokaj slabih vodah in da obstoji do pirenejskih etap šele na trenjem mestu splošne klasifikacije moštev kakor tudi poedincev, je na vse mogoče načine ovirala razne druge dirkače s kaznovanjem denarno ali distancional-no za veak malenkosten prestopek, kakor tudi z eliminacijo iz mnogokrat neupravičenih razlogov. Naš Grgac m pa Nemci VVcckerling, H&ndel in Heide so imeli tisto smolo« da so po prvih prevoženih etapah, L je do alpskega gorovja precej izgubili na predpisanem času. kar je bik> usodno s sprejetjem omenjenega paragrafa ob koncu 14. etape. Kakor so prve etape uničile marsikaterega dirkača in celo. eele ekipe, n« pr. rumunsko. avstrijsko, je obenem s nemško ob pirenejskem vznožju propadla z Grgcem tudi jugoskrveneka ekipa Naš bora« je takoj, ko se je prešlo iz ravninskih etap v alpska gorovja, začet pridobivati na času in zasedal prav lepe pozicije. V 12. etapi Can-nes — MareeiUe n. pr. je fant zavzel izmed 56 dirkačev kar 2*3. mesto m s tem dokazal, da je voljan še naprej ao boriti in prevoziK vso progo do samega Pariza. Ah* usoda je hotela drugače; z eno samo ne bas primerno odločbo vodstva ja naš edini borec moral prenehati.
Naša ekipa se je zaeeia drobiti že. takoj od leoetka, V drugi etapi je n. pr. odpadel Fiket, v tretji Ivanić, v doveli (t. j. etapa prod Nfeo) je moral kloniti Ljubljančan Abulnar, a na 14. ae poslednji nas up Or-gae. Poznavalci >tovra)ah< voženj in pa sposobnosti etaaov naše ekipe ao steor tako tudi predvidevali, razlika v teb predvidevanjih pa Je bila le. da bo Ljubic klonil pred FLketom, kar pa je priSo otratno, in sicer zato. ker da jo baje Flketa — kakor ae namreč stezi — zapadla neka bolezen, ki ga je za nadz*M» ▼**■*& o»—posolila. Tudi za Grgaoa ao al zbSzBo, da bo prevozil vseh 21 etap, a dri* aa je klrob vas« nadSo-vaikfan napoten k izrednim vremenskim neprlakam te so dirkate spremljale od samega skavta *s lejeOsn, zohn Ja zelo do*
De je bilo tekom vse vožnje joj, je sklepati po tom, da je za start v 16. etapi Lu-chon — Pau (t. j. zadnja pirenejska etapa) preostalo od 94 etartajočih v Parizu le še 43 dirkačev. Po nevolji so nekateri novi-vinarji že maVali z glavami, češ, Če bo hlo tako naprej, je sploh malo upanja, da bi sploh kdo dosegel Pariz. Marsikatera mednarodna zvezda, med katere spadajo: up iu nada Francozov Archambaud, Speicher, prav tak up in nada Avstrijcev Bulla, zmagovalec prve etape Pariz — Liile in amaterski svetovni prvak Egli (Spanec) ter še mnogo mnogo drugih svetovnih dirkačev, je do pirenejskega gorovja sla »po gote« in čudno bi bilo. da bi z njimi ne šel tudi nas borec Cirgac. Pa vendar ni Sel prostovoljno kakor drugi; hotel je še naprej voziti, in sicer prevoziti še pirenejska strašila a Ha Col de PuJmorens, Tourmalet, AubisQue in skoz Bordeaux naprej do končnega cilja v Pariz, da se kot edini preostali Član jugoslov enake ekipe pokaže Se enkrat pred tisoč in tisoč-glavo francosko publiko na dirkališču v Pare de Princes. Fant, poln energije za pole! naprej, je čutil sveže sile, a moral je. v dno srca užaljen, na komando vodstva skn-paj z drugimi takimi nesrečneži zapustiti tali zaželjeno vožnjo.
Kaj pa je bilo z našim Abulnar jem? Tudi ta fant zanima našo športno publiko. Skupaj z Grgcem sta se borita in prihajala na etapne cilje le za par mest eden od drugega ali z razliko od pet do deset minut eden od drugega. V eni etapi \e Abulnar prišel celo nekaj pred Grgcem. Ko pa je prišla na vrsto 9. etapa Briancon — Digue (t. j- 2. najtežavnejša etapa letošnjega >Tourec) in v kateri bo konkurenti odpadali kar v skupinah, se je proti koncu etape, ko ao t41e z muko premagane tri zaporedne s snegom pokrite vieote, do katerih vodi pot, ki se po svoji slabosti nikakor ne more primerjati z vozno cesto, tudi naš France znašel v Škripcih, brez vsakršne pomoči v menjavanju vodstva. Grgac jo je »odfuralc naprej, edina Abulnarjeva opora, Avstrijec Thalinger pa je opešal in prenehal. Tako je moral tudi naš Ljubljančan  položiti orožje.
Tako je torej letošnja francoska krožna vožnja s našo ekipo končala. Prvič so so naši fantje podali v ta nadčloveški mednarodni boj kolesarskih dirkačev s željo, da tudi oni poskusijo svojo moč in da vidijo razliko vožnje tujih dirkačev, organizacijo »Toorac, način vožnje, terenske Iz vremenske prilike* a naleteli so bal v >Tourc, kakršnega zgodovina epftob še bo pozna, kajti takih vre »enakih nepritik. teriaskta težko*, ; strogega izvajanja vtouiakia« prsdzssae *m zzzznh drugih neprijetnosti, do lotos iz si
.... ^ .....                        .
bilo v nobeni francoski etapni vožnji. Ni | bil to *Tour« v Športno.inosljivem pomenu besede, temveč naezmveiii zapor, skrajne naprezanje ztliie, rzzrvaaozt dirkačevih živcev __ s ejm besedo mučilnica prva vrst*, kakršne et povprečni kolesar niti predstavljati ne mora
Nedvomno je poset Iraaeoekega »Toura« za člane zase ekipe velikega pomena, **a lastne   oČj  eo   opazovali   borbo  mednarodne
konkurenca, na lastni kol) prenesli vae težave, kj Hfc take vožnje nalagajo na dirka, če, videli, koliko občudovanje in simpatije uživajo »tourski dirkati t s strani francoske ne samo športne, temveč publike v splošnem
in znali boda tato primerjati pomen kole* saretva v svoji domovini ter onega t tujini*
Ni pa z neuapeboas letošnjega »Toura« aa našo ekipo vse \eoacano. Ne! Fantje se bodo šele okorajžili in ae za bodoča temelji*o pripravili, kar trdno upamo!                  M.
Franjo Levicnik na zadnji poti
Škof ja Loka, 30. julija V četrtek dopoldne je prikorakala četa planinskega polka na Balantovo dvorišče z godbo na čelu. Kmalu se je zaznalo, da caka vojaštvo na prihod krste v Ljubuaki v Dalmaciji nenadno umrlega areakega načelnika Franja Levičnika. In res je prispel tovorni avto direktno iz Dalmacije, na njem priprosta krsta s pokojnikom >n poleg krste košara, s popotno Imovino težko preizkušenega državnega uradnika. Težko Je bilo pri srcu redkim navzočim, ki so videli to žalostno sliko. Kolikor je zmogel Ba-lantov vrt rož, so jih dobre roke nasule na skromno krsto. Razvil se je vojaški kon-dukt v Staro Loko. do koder je spremljalo vojaštvo a komandantom planinskega pol« ka na čelu pokojnika, ki je bil kapetan v rezervi. Za krsto so stopali tudi sorodniki in prijatelji, manjkali pa so predstavniki najbližje in največje občine, v kateri 4e imel kot uradna oseba svojčas sedež.
Smrt pokojnika je težko odjeknila v srcu vseh, ki so ga poznali. Saj je vsakdo, ki je zvedel za njegovo smrt. nehote pripomnil, da pokojni Franeelj vse svoje življenje ni storil nikomur nič zalega niti kot uradna niti kot privatna oseba, ker je bil splošno znan in priljubljen kot dobričina, kakršnih je malo med nami.
In navzlic temu je morala ta dobra duša občutiti težke udarce mržnje in sovraštva in to baš v času, ko si je hotel ustvariti svoj lastni dom. Dobro srce te hudobije nI preneslo in je počilo. Tako je dobri pokojnik svoj redni letni dopust v domači Gorenjski zaključil za vedno.
Vprašanje kranjskega vodovoda
Krmtj, 30. julija. V Kranju zlasti v severnem delu mesta že več let primanjkuje vode in že več let se govori o potrebi razširjenja vodovoda. Sedanji vodovodni odbor je spravil končno to vprašanje v pravi tir. Zdaj je izdelan
generalni načrt, zagotovljena so denarna sredstva   in   v   kratkem   se  bo  delo  pričelo.
O razširjenju vodovoda ita obstojala dva velika načrta. Po prvem naj bi se izpeljal iz studenca v Novi vasi, odkoder so letos do Preddvora že položili cevi in v Preddvor voda že  teče,  odcep  pa kopljejo  tudi
Že proti Bregu skozi vasi Bele—Kokrca proti Kranju pomožni vodovod, ki bi vodil dalje proti Straiišču. Stroški bi znašali 5,000.000 Din. O drugem načrtu smo obširno poročali lani jeseni. Po njem naj bi se s pomočjo studenca iz Xove vasi, ki bi se izpeljal v tupali&ki rezervoar, napravilo paralelno ojačenjc starega vodovoda.
Banska uprava se je odloČila za drugi načrt in danes dopoldne je bila v Voklcm vodopravna razprava za gradnjo prve etape namreč zveze vodovodne proge med Voklim
in Prebačpvim, ki je bila sedaj pretrgana. Tu bodo v dolžini 1.800 m položene 80 mm cevi in stroški bodo znašali 200000 Din. Banovina bo prispevala 160.000 Din. Delo se prične takoj, čim bodo razpisane dobave.
Vodovodni odbor pa pripravlja tudi že gradnjo druge etape, dovod vode iz rezervoarja v Novi vasi v rezervoar v Tupali-čah Stroški bodo znašali okrog 500000 Din in tudi ta denar je že zasiguran. Ministrstvo za eracfbe ic iz 50.000 000 fonda za gradbo vodovodov dovolilo 450.000 Din. Od
rezervoarja v Novi vasi do hotela Kriinar bodo v dolžini 1.000 m položene 225 mm cevi, kar bo zadostovalo za dovod vode vsemu omrežju velikega skupinskega vodovoda, ki bo segal tja do Škofje Loke. Od skupnih stroškov za obe etapi v znesku 700 tisoč Din bodo nosile občine in vodovodni odbor le 90.000 Din, vse drugo pa pojde iz javnih fondov, S tem bo vprašanje kranjskega vodovoda v glavnem zadovoljivo rešeno.                                                 *
Postni dnevi v LjnUjani
Ljubljana. SI. julija Ljubljana koaaumira zelo malo rib v primeri t drugimi mesti. n. pr. Zagrebom in Beogradom in zato ne moremo trditi, da se radi »posttiTKK. Postimo se pa v pravem pomenu besede. Nekatere dni v mesecu, ne le ob petkih, vlada na našem živilskem trgu popotno mrtvilo. Tedaj nam ne driijo ribe in ne salata.
Danes je taksen dan In se petek povrhu. ko meščani zelo potrerujejo tolažbo, če fci že ne morejo privoščiti nai Žabjih krakov Ob polkih naži mtsartf nimsjo dobro založenih stojnic s mesom, ker dobro vedo, da ljuhljaneke gospodinje že iz tradicije v petek ne kuhajo goveje juhe. nego fižolov* Prodajalci rit ae pa ob koncu meseca tudi ae založe dobro a ribami, ker ae gospod i nie izogibajo tudi ribjega trga. Živilski trg nam nudi lahko najtoenejso sliko meščanskega jedilnega lista in, če dobro opazujete življenje na nažOm trgu, se morate čuditi veliki tsdižaosti meščanov. Človek ne more rs-šumeti, kako lahko sive meočani skoraj ta* dea oni. no da b| jim bilo treba hoditi na trg po živila. Tefk tudi ao razumelo kmetje, ki zalagajo nas trg, kakor ne bodo mogli nikdar dovolj razumeti, zakai eo meščani v aaeetka meseca taka veliki optimisti Ho smem mišim, da so so gospodinje da nez izogibale ribjena tron. kor ao bile mor. da no njesa draga ribo. Tak* se n- pr. prodajali ram, ki je alt navadno od 10 !Ha na prej, po 10 do IS Din. *ibe ao bUa sveže hm solo okusno iz srn TOfftsd. %non so nam
ob taksnih dneh na koncu meseca zdi marsikaj zelo okusno na pogled. Eden izmed tunov. ki eo JikprodajaU m trgu, ja tehtal
okrog 100 kg in «e je sdele. kakor dz sekajo volov ako meso. Dovolj je bilo tudi malih morskih rib, ssrdel po 14 in ekui po iS Din kg. Prodzjalci domačih rib telijo zopet, da jO ZZ ribolov zlato vreme. Na prodaj so imeli največ »čuk, ki so jih prodajali po nespremenjeni ceai. po 20 do 22 Din kg.
Nove priključitve?
Ljusljsza, 31. julij«, Po  lanski  priključitvi  okoliših   občin
veliki Ljubljani so so kmalu pokazale rasne nevšečnosti, zlasti je bila nerodna nova mestna meja, ki jo je bilo težko zapreti * mitnisklmi   stražnicami   in   linijskimi   uradi.
Zdaj je v teku nova akcija za priključitev Se nekaterih občin, odnosno posameznih vasi mestni občini. Gre v prvi vrsti za katastralno občino Rudnik, ki je selo majhna in ki ima samo okrog 60.000 Din davčne moči, zato je obsojena na životarjenje. Po proučitvi položaja so se številni občani odločili in vložili na mestno občino prošnjo, naj s* priključi Ljubljani tudi rudniška občina Na priključitvi so zainteresirani Ho« vilni tam stanujoči državni, banovinski in mestni nameščenci, slednjič pa vsi občani, tudi kmetje, razen morda obrtnikov. Name ščenci bi bili s priključitvijo uvrščeni v višji draginjski ravred. kmetovalcem pa bi odpadla mitnina za pridelke, ki jih spravljajo na trg v  mesto.
Dalje grre še za korekture sedanje mestne meje v toliko, da bi prišle pod meeto vasi Nove Jarše in pa Vrhovci. Nove Jarše spadajo sedaj pod ježi^ko občino, Vrhovci pa pod občino Dobrovo. Kakor rudniški občani, ao napravili tudi stanovalci v teh vaseh sanr>i vloc;o na magrUtrat s prošnjo, da se izvede priključitev. V obeh vaseh ima 6voje hišice ali samo stanovanja več državnih banovinskih in mestnih uslužbencev. Poleg tega gTe se za korekture sedanje mestne meje pri vojaškem vežbališču. kjer je zaprosil za priključitev k mestu samo posestnik Punjrartnik, ki ima svoje posestvo tik sedanje, mestne meje. Mestna oblina se do nadaljnjega baje ne opreva preveč za priključitev celotne rudniške katastralno občine in ima v načrtu samo priključitev kosa Dolenjske eoste do Rdečesra križa. Nič pa nima proti priključitvi Novih Jarš ter Vrhovcev. Nastaja samo vprašanje, kaj bi bilo v takem primeru s še bolj okrnjeno rudniško občino?
Iz Ljutomera
—  Osebne zadeve. Banaka uprava je razrešila in z tem odpustila iz službe rečnega mojstra Cmrekarja Franca, ki je bil zaposlen pri delih v Gornji Radgoni. Imel bi bil 10 let službe, če bi bil de 7 dni v službi. Razrešen je a 1. avgustom. Enako je od-pux sn iz službe dosedanji upravnik banovinskoga gradu v Radgoni g. Prelog Ivan,
ki Je bil v tej službi  nad dve  leti.
—   Izolacija kolodvora. Ker je bilo poslopje ljutomerskega kolodvora v spodnjih delih precej vlažno, so ga začeli podzida-vati s tričetrt metra debelo plastjo betona. S tem bo postalo pritličje poslopja suho.
—  Kravo sta ukradla* Ponoči od sobote na nedeljo je bila v Iljasevcih ukradena iz hleva posestnika Filipiča 5 let stara krava. Posestnik je tatvino krave takoj naslednjega dne opazil in prijavil orožnikom. Orožniki ao zvedeli od ljudi v Verzeju, da sta ponoči gnalo kravo v Prekmurje neki moški in ženska. Poizvedovanje jih je vodilo do Beltincev v neko trgovino, kjer so se ravno pogajali z nekim trgovcem za kravo. Lastnik je dobil kravo nazaj, tat pa prejme zasluzeno kazen.
—  Nov grob. V Vučji vasi občini Križevci je umrla v 84. letu starosti ga. Marija Heric, mati ravnatelja mariborske realne gimnazije g. dr. Matka Herica in gvardijana mariborskega franč. samostana p. Orači jana. Soprog ji je umrl že 1. 1915. Bil je ugleden muropoljski kmet In večletni župan. Pokojna je bila odlična vzgojiteljica svojih otrok, saj so njeni sinovi končali vae Štiri fakultete univerze, dva sinova sta že umrla. Rodbini Heric nase iskreno so-zaije.
SPORT
Športni đmn nm Jesenicah
V   soboto in nedeljo je priredil agilni SK Bratstvo svoj običajni športni dan, ki je pokaza' velik napredek športne vzgoje na Jesenicah.
V  soboto ob 18. se je pričela no^om^tna tekma med reprezentanco Beljaka in kom-biranim moštvom »Gorenjca« in »Rratstvac ki je končala z zmago Beljaka g 6 : 2. Zvečer se je vr^il družabni večer na igrišču Bratstva. Sodelovala je jrodba na pihala z Hnišice in  Pevsko društvo »Sava«.
V    nedeljo zjutraj je priredila #odba s Hru§ice budnico skozi mesto, ob 8 pa so se pričeie ua igrišču lahkoatletske tekme med repiezentanco Beljaka : Gorenjcem in Bratstvom. Po točkah je na 1. Gorenjec, na II. Beljak, na III. Bratstvo. Med tem je dospel zastopnik ministra za vojsko in mornarico jr. polkovnik Mašič z gospo soprogo iz Ljubljane v spremstvu predsednika kluba g. Činkoviča in Ručigaja. Pri vhodu ga je pozdravila deklica Geta Cinkovičeva in poklonila ge. Mašičevi lep šopek rdečibna-geljev. Predsednik g. Ćinković pa je pokazal g. pokrovitelju vse športne naprave na igrišču, o katerih se je prav pohvalno izrazil. Sledila je nogometna tekma juniorjev Gorenjec ~ Bratstvo, ki je končala neodločeno 0 : 0. Nato se je vrSil banket v tovarniški restavraciji, katerega se je udeležil g. pokrovitelj s soprogo in predstavniki »Bratstva«. Kasneje je prispel zastopnik bana srček i načelnik g. dr. Ivan Vrečar in obmejni policijski komisar g. Milan VVohinz.
Oh 15 se je pričela nogometna tek ms med I mottv? »Gorenjca« in »Bratstva*,, ki je končala z zmago »Bratstva« v razmerju 1 r 3. Ob tej priliki je Uročil predsednik »Bratstva« £- Ciakovič »Gorenjcu« lepo klubovo zastavico kot simbol športne vza-jemnosti.  Po  tekmi je sledil pozdrav go-
stom. Predsednik g. Činkovič je po u I ra vil zastopnika pokrovitelja zunistra za vojsko In mofoariao polkovnika g. Masiea, treske ga  načelnika g.  dr.  Vrečarja,  obmejnega policijskega komisarja g, Wohiaim z&itop nika meste občine g. Puca, zastopnike h« kola  »Gorenjca«   in   izrekel   pozdrave   prve mu športniku S]. Vel. kralju IVtru II. nakar je   godba   zaigrala   driavno   himno.
Sledila Je nogometna tekma med reprezentanco Beljaka in »Bratstva«, kl je knu šala neodločeno s 4 : 4, Gostom is Beljaka je predsednik »Bratstva« poklonil >pomin sko zastavico in v e>vojem govoru omenjal, da j« namen >port» sbliianje narodov in propaganda   miru.
S tem je bil oficielni del prireditve zaključen in pričela se je zabava, ki je trajala pozno v noč. Frireditev je bila dnlun ..r ganizirana in pokazala je voljko požrtvi« *alno»?t članstva r.lasti g. Janka Purka, ki je stal klubu z \.«fini ntm-mi in inventarjem ob strani. Prireditev je tudi snksjsls, da ima sport na Jesenicah vodna več prijateljev, ki znajo ceniti delo in idealno stremljenje mladine.
SefestMea
KOLEDAR
Danes;   Petek.  SI.  julija   katoličani:   Ignacij Jelenica
DANAŠNJE   PRIREDITVE Kise  Matica;   Zaprto Kine Ideal:  Ciganska   rapsodija Kine Sloga; Un<«|tod brez stanovanja Kine   1'nion;  Zaprto
DEZIRNE   LEKARNE
Danes; Mr. Su*.nikt Manjin trg !S, Kuralt. troaposveteka cesta H>, Bohinec ded. Cesta •20.  oktobra  Si.
SOKOL
CeikMlovaiki Sokoli na berlinski oliftipijadl
y Tvrševern domu v Pragi je bila v torek zadnja izbirna tekma reKkoalovaških Sokolov xa berlinsko olimpiado. Tekme ae je udeležilo 11 tekmovalcev in ao bili dosegni naslednji  uspehi; od 130 dneegljivih U>6k
1.   Hudee   Akris   116/30,
2.  Lottler Emanuel 114.6A
3.   Gajdeš  Jan   114.«
4.   Petraeek  Vratteiav 112.15.
5.   Kollinger Jaroslav  111.25,
6.   Povejsil   Boh uslav   109.75, T. Sladek  Jan  109.50.
8.  Tintera Jindfich  108.50.
Pred odhodom v Berlin bosta tudi 6e*k«v slovaški sokoleki vrsti priredili javen telovadni na«top. It zgornjih r*«ulta<<»v je mn-vidno. da eo bratje Č>hoslov*lri irvrerno pripravljeni in da bodo fatfno zaaitopaU t naJrimi Sokoli in Sokolicami barve sVrran-alcepa sokolstva. Slovanskim sokotekim tekmovalcem in tekmovalkam žslimo obilo ue-pehov.
Iz Celja
—e Umrla je v Četrtek v svoji sohi v me*%t. ni narodni Soli v 57. letu starosti gdč. Marija Zupanova, učiteljica na dekliAki raer Zcarw»ki   šoli   v   Celju.   V  spanju  je   podlegla
kapi. V Celju je služborvala 6 let. —C  Xa postaji sta ga napadla s nosi, V
nedeljo akrop '2X sta Stanislav 2e1e.xnik in Martin PustoslemSek z Rež^e oh Palti na postaji v ftmartnem ob Paki z noži napadla 28!etnega posestnikovega sina Franca Berzelaka s Slatine pri Smartnem ot- Paki ter pa hudo poškodovala po vratu, desnem ušesu, hrbtu in desni roki. Berzelaka ao prepeljali  v   eel>sl;o bolnico.
—c Žrtre ne*ret. V soboto zvečer je padel 0'iletni vi niča r Ivan Kelner od Sv. Križa pri PetrovČah v Jarek in se močno poškodoval po vBem telesu. Pri padeu s konia si je 141etni em finančnega preglednika Ivan Kramar iz Podloga pri St. Trtni v Savtnj-Ski dolini izpahntl levo roko. V eredo oh 13.30 je padel 20Ietni učiteljev sin Ovidon Srahotnik s hriba sv. Jožeta med vožnjo s kolesa in si zlomil levo roko. Pri nalaga d ju premopa je padel velik kos premoga na 4*-letnega posestnika Franca šporrva iz Pari-želj pri Braslovčah in mu wneokal palec na levi roki. V pon^deijek si je tEletni dninar Jože Volavsek i* Brnice pri Petrovčah doma pri padcu zlomil desno roko in se poškodoval tudi po glavi. V sredo se je ponesrečil 20letnl, v Celju uahiibeni ključavničarski pomočnik Karel Zmarah iz Brerxyv_ ja pri Št. Juriju ob jui. žel- Pri delu mu je padlo železo na desno nogo in mu jo zmečkalo. Istega dne si je 17letna posestni-kova hčerka Ivana Ratajeva od Sv. Romali j^ pri ftt. Juriju ob juž. žel. pri padcu na domaČem dvorišču xlomi'a de«no roko. Ponesrečenci   st   zdravijo   v   celjski   bolnici.
Iz Ptuja
__ Železniška  noreča.  Včeraj  popoldne se,
je v bližini železniške postaje Vel. Nedelja pripetila železniška nesreča. Vlak. ki ja vozil popoldne proti postaji Vel. NedeJtja. je zavozil v kmečki voz. ko je vozil čez progo. Vlak se ie z vso silo zaletel v voz in ga popolnoma zdrol.«l. voznika pa ie vrglo z voza ter ga težko poškodovalo. Kdo je zakrivil nesrečo,  bo   ugotovila   komisija,
—  Smrti ašel v Drari. V hladnih valovih Drave je iskal okrepčila v tako zvanem >KL sela gozdu; neki zasebni nameščenec, ki je nenadoma izginil v valovih. Pretečo nevarnost je opazil tukajšnji poveljnik gasilka čete g. Frane. Breznik, ki je potapljajočeiinu se priskočil kar v obleki na pomoč. Posrečilo se mu ie rešiti ga iz valov Drave. Slučajno tam mudeč se: primari j tukajšnje bolnice, ki se je tudi kopal v Dravi, je ponesrečencu nudil pomoč z umetnim dihanjem in   ga   »pravil zopet  k  zavesti.
NAJBOLJŠI DOKAZ
—  Tako. gospod profesor, zdaj pa že lahko greste pojrledat novorojenčka. Jaz pa prinesen,   ta   čas   pudra.
—   Pudra V Torej   ie   zopet  hčerka.
VAŽEN RAZLOG
—   Zakaj »te tako zamišljeni, gospod doktor?
—   Skrbi   imam  z  bolnikom.
—   Kaj se počuti tako slabo?
—   Zelo. Ze pol leta ae morem dobiti od njega niti beliča.
tja, 173         ________                                                          >SLOVPH»Zl RAKO**,prtfest: jati)» 0*                                                                                             Strm 8
DNEVNE VESTI
_ Vtem mašim narseaikani smo w dana*, nji stpvilki priložili poloiniee in jih pršimo, naj nam naročnine lim prej nakaSejn, Na platit* slasti opozarjamo vse tiste, ki mi i naročnino nad tri mosore t saostankii, ker bomo 5. avgusta dotirnim list ustavili, ako dotlej no bi poravnali svojih obveiaoiti.
«•* Kadar odhajate na počitnice in nam javlj«<e spremembe svojega naslova, navedi* te vedno razločno start in novi naslov, ker >icer spremembe ne moremo iivršiU. Nsrut. niki, ki hkratu s novim ne navedejo tudi »rarega na-dova, so sami krm, ako lista ne sprejemajo v redu.
— Duo qiium laciunt idem, n»n est idem. »Slovencev, repek je sirarno vesel, če n»or«j pomigati pred nami, Čes. poglejte me, kako junaško znam hevsksti. Včeraj je »opet \*0^ migal. Cisto v duhu in tonu katoliškega ti-^ka k« je obregni) ob naš list, ker nieiiio objavili uradnega |K>ročila o priskavi letalske nesreče. Ker je atar komaj pet me*e<*evt mu ne moremo zameriti, da ne pozna znanega pregovora; Ce storita dva isto, ni isto. Nam poročila o preiskavi letal&ke nesreče ni bilo treba ol javiti, ker nismo priobče-vali niti bedastih niti zlobnih j>orocil o nji. temveč smo samo nepristransko poročali in. priobčili tudi izjave priznanih strokovnjakov, kjer je bilo v glavnem povedano to, kar je dognala preiskava Tudi se nismo nikoli trgali na prsa in kričali, da zahtevamo preiskavo, ker prepuščamo tako domišljavost *#S:ovenčevemu» repku. Uradnega porodila o preiskavi nam ni bilo treba priobčiti, ker nismo trdili nič takega, kar bi nasprotovalo ugotovitvam preiskovalne komu m je in pa ker je bilo itak objavljeno že v *.Iutru - <*> bi bil »Slovencevt repek vs:ii ne.kai nuw»i*ev starejši bi lahko vedel, da naš list iz -hitratne ponaliskuje člankov. Mi tudi nismo nikogar blatili in bj bilj izročilo preiskovalne komisije navzlic temu načelnemu stališču prav lahko objavili brez sramu in brez blamaže. I <^ga pa Slovencev.- repek ni mogel storiti in tu tiči edini vzrok, da uradnega (»oročila ni ol ■javil. De-bate o slarosti pa ne bomo več načenjali, ker smo jo svoj čas že zaključili a ?Sloven-rem i in naj gre njegov repek kar pflgfeflsl ne.kai   let   nazaj,   pa   t>o   videl,  kak,)  je  bii-o
drugimi takimi zadevami, na katerih si je bil tStove9*et pošteno  polomi!   zobe
■KINO SLOGA, tel. 27-30"
Danes poslednji«? ob 19.15 in 21.15 uri sijajna  in   melodijozna  burka
Gospod
brez stanovanja
Hermann   Thiniis,   I>o   Slezak, Paul Horbiger 1. tt d.
jutri: Boris Karfof *****
v   velonapetem   In   strahotnem   filmu \T R   \  N       (Frankenstein
Usoda    mladega     dekleta    v    rokah blazneg-a zdravnika.
__   Maister dr.  Rogič  odpotoval   v Berlin.
Včeraj popoldne je odpotoval na olimpiado v Berlin minister za telesno vzgojo dr. '^d-gil či posObolm letalom. k> mu ga je dala iia razpolago nemška vlada. Poleg soproge 30 odpotovali z njim načelnik ministrstva Aračič, šef strokovnega odseka Mesner. predalnik našega olimpijskega odbora dr. lia-Iži s t^>progo, predsednik beograjskega olimpijskega odbora Svetislav Živkovie «> soprogo ter delegata Narodne skupščine na. rodna posJagiCa Dragomir ^tojadinovie \i\ Stojan  Dimitrijevic.
— Nad milijon Din za našo olimpijsko reprezentanco. Pred svojim odhodom v P>er-Itn je dal predsednik našega olimpijskega odbora dr. Hadži za zagrebške Novosti' daljk> izjavo, v kateri je povedal, da je lala država za našo reprezentanco na berlinski olimpiadi okrog 9804)00 Din- V Um je pa zapopadenih tudi 7ti.000 Din stroškov za prenos olimpijske bakle skozi našo drŽavo. Vse priprave in stroški za našo olimpiado znašajo nad 1.00(1.000. ?e računamo tudi prispevke, ki so jih dali poedinj savezi za priprave svojih tekmovalcev in ministrstvo za telesno vzgojo poedinim savezom Kahkoatletsivj savez je dal nedavno 60 000 1 >in za trenerje v Zagrebu. Ljulljani in Beogradu. I rvič bodo jugoslovenaki tekmovalci uniformirani. Paradna uniforma, v kateri nastopijo v mimohodu ob otvoritvi, je bela srajca z modro kravato, bele hlač.*, beli čevlji in moder suknjič z rdeče-beiim državnim grbom. Take obleke imajo vsi razen narasčajnikov, ki nastopijo v belih sraj. ran in belih hlačah ter rdeč-ih dalmatinskih čepicah.
—    Nedeljo^ povratne kart*. Glede na notico o nedeljskih povratnh kartah, ki je bi1 a zadnje dni objavljena v n toaterih dnevnikih, opozarjamo občinstvo- da se nMeljffke povratne karte izdajajo samo ob nedeljah (t. j. ob sobotah cd 12 ure dalj? in ob nedeljah), medtem ko se te karte ob praznikih ne izdajajo, v ostalem opozarjamo na izvl:ćek iz določb o nedeljskih povratnih kartah, ki je obešen na vseh železniških postajah pri potniških blagajnah.                                                       •
—   Dubrovnik dobi stalno umetniško ga-
rerijo. v dveh velikih sobah papirnice D. vVejas na Trgu kra'ja Petra v EHibrovni. ku so namestili umetniško galerijo, kjer bodo lahko tujci videli vsaj glavna de!a na*? slikarske umetnosti Misel stalne umetniške galerije v Dubrovniku je sprožil znani kulturni delavec prof. Kosta Strajnič. To jo pa seveda Se> začet?<k in <iim ae najdejo denarna *r?djetva, pride umetniška   galerija   pod   Lastno   streho.
—   Prepovedana knjiga. Z odlokom notranjega ministra si. 37.487 od 24. julija 193« je prepovedana knjiga Proletarian Literature v angleškem jeziku, ki jo |q izdal v  Londonu   Martin  Lawrence.
—    Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno In deževno vreme, kasneje zboljšanje Včeraj je dežvalo v Ljubljani in Mariboru, Najvišja temperatura je znašala v Skop!Ju 38. v Sarajevu in Splitu 36. v Beogradu 32. v Zagrebu 28. v Ljubljani tn Mariboru 25. v Rogaški Slatini 21. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.7,  temperatura  ja  znašala  16.6.
_ Ladja, ki lahko vosi ta* pa najbolj plitvih rekah. Zagrebški kemik Vskosiav Maietič je izumil ladjo čisto nove ken struke i je, ki pomeni baje pravo revolucL jo v rečnem prometu. Nova ladja namreč lahko vozi z veliko brzino tudi po rekah, • globokih samo 30 do 50 cm. Izumitelj pravi, da bo dosegel e svojo ladjo bralno 120 km po toku, proti toku pa 80 do 90 km. Ladja ga stane že okrog 100,000 Din, rabil bi pa še okrog 50.000, da bi jo dogradil. Rad bi tudi našel finančnik«, ki bi mu daj na razpolago denar, da bi zgra, dii več takih Ladij S tovorom okrog 400 ton sega ta ladja samo 24 do 29 cm pod vodo.
—   Velike tatvine v tekat ilnj tovarni v I>ugi ReSi. že včeraj smo porčali o samo. moru sester Ruže in Marije Pjrsič v zvezi s tatvinami v tekstilni tovarn* v Dugi Resi. Zanimivo je, da lastniki tovarn« v do. sledno molče, češ da je to v interesu preiskave, ki se teče. Na domu sester plr-s;č so našli nad 150 kg tekstilnega baga. Ruža Piršič je š!a v smrt zaradi sramote, njena   s btra   pa   zaradi   žalosti
__  Samomor  uradnika   našega  poslan i»t*;i
v Atenah. Včeraj opoldne so naSil uradnika nagega poslaništva v Atenah Mirka Stain-?a-kovlča na njegovem stanovanju mrtveca, obesil se je najbrže že ponoči. V njegovem stanovanju »o našli pismo, ki ga pa niso odprti. Vse kaže, da je Šel Stanienkovič v sn:rt  zaradi   težke živčne  bolezni-
—  226 kg tetko dekle, v va*i Rekovcu bli, zu Jagodine živi Saveta AngjelK", ki je sta. ra li4> let in tehtu 2-<i kg. Čeprav živi s svojo materjo in dvema bratoma v zelo težkih razmerah, se je tako zredila* da komaj pride skozj vrata. Sosedje jo že celih V2 let niso videli, ker ne more hoditi. Noge se ji namreč  šibe  pod  toliko  težo.
Iz Ljubljane
•HJ Bl»g"Od; jen dei. Včeraj se je pooblačilo in temperatura je občutno padla, proti večeru je pa začelo deževati. Pohlevne. mu dežju so sledil; ponoči naivi. Vmes se je pa bliskalo Ln grmelo. Zapihal je močan veter, nakar je prihrumela nevihta, ki pa se je kmalu polegla Po polnoči ni pcs.bno deževalo, pač pa fe je vlila ploha spet zjutraj Dež je bil že potreben. Polje, zlasti gorenjsko, kjer je zemlja peščena, j s bilo izsušeno. Suša je pritiskala tudi Ze na barjanski zemlji, zlasti proti Brezovici, kjer je bila ilovnata zzmlja. močno razpokana. Zaradi deževja se je zelo   oh adi J   tudi   zrak.  .
—lj Stari trg ae pomlaja. Ta >'-rg:<t je ze'.o mračen in je trg samo po zgodovinskem jmenu. Hišs so previsoke v razmerju proti š rini ulice in razen tega so po večini vse sive. Zdaj popravljajo pročelji dv£«h trinadstropnih hiš, št. lla in 9. Potrebno bi bnlo že iz praktičnih raz ogov, da bi bila proč lja hiš na Starem trgu prebarvana svetlo in menda bi to ne nasprotovalo niti ah i tektonskim načelom. Gradbeni urad predp suje barvo za pročelja hiš v meitu n upajmo, da bedo rnrač. ne stare ul>ice stasom dobil? prijaanej*e lice. Letos doslej še niso mnogo prenavljali pročelij hiš v mestu, čeprav je sicer prec j živahna stavbna sezona. Mnogi hišni pesestn ki ne morejo mnego investirati za popravilo starih hiš in tož jo. da jim hiše donašajo zelo malo ali da imajo celo  izgubo.
—ij Opereta a gtudentje smo« na pro. stem. V nedeljo je vprizorilo Nar presv. društvo Vodnik v Zg. šiski na prostem pri kameniti mizi opereto »študentje smo«. Kljub pr.čakovanju, da bo opereta dobro uspea- ?mo bili naravnost presenečeni nad izbornim podajanjem te igre. Občinstvo je prišlo v polni rmri na svoj načun in ni štedjlo s pr znan jem igralcem, diri. g;mtu in režiserju za njihov trud. Ker mnogi njso dobili več vstopnic in na splošno željo občinstva bo društvo ponovilo opereto v nedeljo 2 avgusta po znižani vstopnini. Kdor hoče preživeti par uric v vese-om humorju, naj pride torej v nedeljo zveSer ob pol 9. h Kamniti m:zi in si ogleda to veselo opereto I
—J j V Crikvenico v narodnih nošah 8. avgusta. Krajevni odbor Jadranske straže pripravlja avtobusni izlet v Cnjkvenico. Jadranski dan 9. VIII. bo zbral v tem lepem morskem kopa'išCu veliko število stražarjev iz območja Oblastnega cdbora Zagreb tn Karlovca. Glejmo, da Ljubljana nc zaostane in da bo avtobus (28 sedežev) poln. Voanina v obe »meri cca-Din 100. Prijave do torka 4. avgusta v pisarni krajevnega odbora Jadranske straže. Tvrševa c lav IV. kj~r se plača takoj polovica voznine
—lj Dramatični krožek Jelka v Izubijani vprizori v nedeljo 2. avgusta ob 8. zvečer na vrtu gost;ine »LiOzar«< Rožna ulica, 3 dejansko burko; *Trije vaška svetniki« Ker je prireditev propagandnega značaja, je brez vstopnine- Vljudno vablj'ni!
—lj Podjeten koksarsk, tai. Včeraj j« prijela policija mladega brezposelnega čevljarskega pomočnika, ki si je v zadnjom času pomagal samo s tatvinami koles. Na Krekovem trgu je v sredo ukradel kolo. nekemu oficirju in ga zastavil čevljarskemu mojstru Alojziju Guzelju* v Rožni ulici za več parov čevljev, češ, da ima za kolo kupca. Na policiji je mladi Jože K. priznail med zasliševanjem se več tatvin koles, ki jih je zastavljal pri čev-ljarsk'h   mojstrih-
—lj Pijana berača, Pred hotele, kjer se navadno ustavljajo tujci, prihajajo v sad. njem Času številni berači, ki nadlegujejo, tako tujce kakor domačine. Ljudje se jih le s težavo otreaajo. saj postanejo berači kaj radi vsiljivi in naravnost nadetni Vi. šek pr:drznosti pa je, če prihajajo berači na take kraje pijani. Tako ata te pitana-
jala včeraj prod Uaioaom dra krepka, a dodobra natreakana mofakarja. ki sta ustavljaj* miraoWWt in jih osmerjal* a najhujšimi psovkami, ča jrnma aj*o apuati lj v nastavljen klobuk denar**. Ko sta ai privoščila že pelo vrsto ljudi, ju je sele ugledal straanik, ki je sere o€a spravit a poti in ju odgnal na policijo. Taki incident« so v Ljubljani na dnevnem redu to bi menda po tolikih izkušnjah ae kasalo v tem pogledu napraviti končno red. Kaj si pač more misi i U tujec o naših namerah, če ga na vsakem vogalu nahruli pijan  berač!
Dancing „Nebotičnik"
V petek 31. VII. 1936. poslovilni večer priljubljenega dua jETA in PUBA<. Preskrbljeno bo za raznovrstno veselo zabavo poleg posebnega sporeda.
1. septembra se dancing zopet otvori. Nova    godba   in    posebno    izbra**    spored.
Vstop prost.                                   UPBAVA.
—lj Fri včerajšnji raciji v mestu in okolici je bilo poleg moških aretrranih tu_ di več lahkotivk ki se stalno zadržujejo v Ljubljani. Kakor se je izkazalo med zasliševanjem, se niso pečale le s tajno pro. stitucijo, marv.č so služIle raznim tatin-ekrm družbam tudi kot verne pomočnice. Nekaj takih žensk ;e policija obdržala v zaporu, da jim teme^ito izpra&a vest, do-čim so bile druge izgnane iz Ljubljane, nekaj pa so jih poslali na dermatološki cddeck splošne bolnice.
Iz Maribora
—    Zaključek teniškega turnirja v Rogaški Slatini. Snoči so Albaneže—Šktpin ter Dernovšek—Korenčan odigrali poslednji finale teniškega turnirja za prvenstvo Rogaške Slatine. Zmagala sta tudi to pot Dernovšek—Korenčan. Prvenstvo dam si je priborila gospa Breda Voglarjeva iz Maribora. Zaključek turnirja je bil v Mariboru.
—    Več pietete na grobovih. Ob priliki pogreba obeh triglavskih žrtev je bil naval občinstva na pokopališče tako velik, da ni bilo mogoče vzdržati reda. Ljudje so brezobzirno hodili po groben ter niso prizanesli grobnicam in cvetličnim nasadom. Xe-kateri so plezali po nagrobnih spomenikih in napravili precejšnjo škodo. Bife m na mestu, da bi pogrebni zavod poskrbel, da bi ob večjih pogrebih določil s svoje strani rediteljstvo, če pa tega ne zmore, naprosil za to mestno policijo. Mnenja smo, da so stroški za pogreb dovolj veliki, da bi pogrebni zavod vsaj v toliko poskrbel za red, da bi najbližji sprodniki vsaj lahko nemoteno šli za krsto. Ob priliki omenjenega pokopa so namreč ljudje tako brezobzirno navalili k grobu, da je nastala ob odprti grobnici  opasna gneča.
—  Mariborski umetniki v Ptuj in Celje. Priznani mariborski umetniki tenor Slavko Lukman, član ljubljanske opere, Boris Pilato član baleta graške opere, violinist Herman Groeger in pianist Hubert Ankerst prirede v sredo, 5. avgusta v mestnem gledališču v Ptuju velik komorni večer, ki ga ponove priznani umetniki tudi 9. avgusta v Celju v dvorani hotela Union. Ne dvomimo, da bodo Mariborčani s tem nastopom ponovno utrdili svoj sloves.
—   Mariborski harmonikarji v Zagrebu. l>revi se odpeljejo mali mariborski harmonikarji pod vodstvom svojega dirigenta g. Vilka Sušteršiča v Zagreb, kamor jih je povabila zagrebška filharmonija. Častnemu povabilu v jugoslovenski komorni glasbi tako odlične predstavnice so se harmonikarji kar rade volje odzvali, saj vidijo v tem visoko priznanje. Harmonikarji g. ŠuSterši-ča   bodo   trikrat   zaporedoma   nastopili   na
Griču z narodno pesmijo in narodnimi plesi. Nazaj grede bodo harmonikarji gostovali tudi v Laškem, kjer bo niihov koncert v ponedeljek, 3. avgusta v Sokolskem domu.
—  Pod Wa* /e v arsdo dopo/dae sJtočtf Je* letni abtoivemt mariborska vinarske toi* Vladimir Kos in kolesa lokomotive so mu zmečkala glavo ter obe roki, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev, Samomor je mladenič izvršil na. progi Tesno—Hoče. Kes je Šel v prostovoljno smrt zaradi neke malenkosti, ki jo-j« lagresti v šoli.     .
—   .-Ivsfrijsfci revizor — tihotapec. Mariborski obmejni organi to prejeli obvestilo, da ae bavi avstrijski vlakovni revizor Anton Schattner t tihotapstvom valut. Ko je včeraj popoldne prispel avstrijski brsovlak v Maribor, so naši obmejni organi izvršili preiskavo v službenem vozu in Schauneria tudi telesno preiskali. Na veliko presenečenje so pri nJem našli v nekem pasu pod perilom 20.000 din v samih stodinarskih bankovcih. Oblasti bodo uvedle stroeo preiskavo, ker sumijo, da je na delu celo podjetje s tihotapljenjem valut.
—  Usodni padec. Včeraj popoldne so nre peljali v mariborsko bolnico težko poškodovanega 28-letnega tesarja Franca Neuvir-ta od Sv. Petra pri Mariboru, ki je tako nesrečno padel z jablane, da si je zlomil tilnik In hrbtenico ter poškodoval prsni koš.
—i Sočni streli na meji. Preteklo noč so trije znani tihotapci hoteli prekoračiti meio prt Drcvogradu in vtihotapiti v Avstriio konje. Zalotil pa jih je obrne ini stražnik in jih pozval, naj se predaio. Ker se pozivom niso odzvali, je stražnik uporabil orosiš in streljat proti tihotapcem, ki se jim je posrečilo pobegniti. Graničar je na meji našel le prestreljen klobuk.
—     Velikopotezna tujsko-prometna razstava na »MT«. Tudi letos bo agilna tuj-sko-prometna zveza (PLTTNIK) v Mariboru priredila na jubilejnem »V. Mariborskem tednu« od 1. do 9. avgusta propagandno tujsko-prometno razstavo, ki bo zelo zanimiva   in   posebnost   letošnje   prireditve.
Ta razstava namreč ne bo samo lokalno propagandnega značaja, marveč bo posvetila vso pažnjo letoviškim in zdraviliškim krajem cele Jugoslavije. Tudi ne bo na tujsko-prometni razstavi vsakoletnih diapozitivov in diagramov, marveč bodo letovišča prikazana v velikih in krasnih fotografskih posnetkih, ki bodo prave umetnine. Velike povečave bodo prikazale vse kar*Wfristi~-ne zanimivosti letovišč in zdravilišč cele naše prelepe domovine. Pripomnimo, da so bile vse dosedanje tuisko-orometne razstave največja privlačnost Mariborskih tednov, nri čemer gre ne ma1* SSsfssM ar^žer-ju teh razstav gospodu Alfredu Kraliu. ki se je v tem svojstvu pokazal nravega tuj-sko-prometnega strokovniaka. Tudi letošnjo razstavo bo aranžiral g. Krali in ne dvomimo, da bo tujsko-prometna razstava odlično uspela.
Iz Trbovelj
Živilski trg. Živilski trg je bil v sredo zelo slabo založen in pravtako slabo tudi obiskan. Cene pa se od zadnje sobote niso mnogo spremenile, tako se tudi zgodno sadje ni nič pocenilo. Hruške stanejo Din 4.-r- kg, jabolka po Din 4.—• 5.— slive po Din 4.—, marelice po Din 7.—, novost na trgu pa je banatsko grozdje, ki so ga ponujali po Din 8.— do 10.—. Paradižniki so še vedno po Din 4.—. paprika po 5 do 6 komadov za 1 Din. Jajca so se podražila in jih ponujajo večinoma v zabojih po 14 za kovača, dočim so sveža od kmetic dražja.
Nabori. Jutri in poju*rišnjim bodo v Trbovljah nabori. Politična oblast je prepovedala dajati nabornikom in njih spremljevalcem alkoholne pijače, da se preprečijo morebitni izgredi, ki jih pa pri nas zadnja leta ni bilo, kar je pripisati treznosti  naših  fantov.
Koncert železničarske godbe. V nedeljo 2. avgusta ob 16. uri priredi tukajšnja želez-ničarska godba »Sloga« javen koncert na prostoru  pred kolodvorom.
Plavalni dvoboj. V soboto priredi ob 20. uri zvečer tukajšnji SK. Trbovlje nočni plavalni dvoboj s SK Celjem v občinskem kopališču. Ta tekma obeta biti zelo zanimiva, zato vlada zanjo med našo športno mladino precejšnje zanimanje.
Poverjeništvo SOLS'P Trbovlje objavlja. Za nedeljo 2. t. m. se delegirajo za juniorske tekme ob 2. uri pop. pp. g. Jelen, za rezervo ob 15 uri g. Puntar. a za glavno tekmo delegira sodnika SOLR. V Zagorju sodi v nedeljo predtekmo g. Marn. a za glavno tekmo delegira sodnika S. O. Klubi se naprošajo, da javijo starejše bivše  igralce za
stranske sodnike, ki dobe *ato ud LNP proste vstopnice za tekme na teritoriju o. o. LNP Trbovlje. Dalje se klubi naprošajo, da javijo event. nove sodn. kandidate, ki bi imeli smisel in sposobnost /s vodstvo tekem.
Iz Kočevja
—  Neprevidno ravnanje s oroijem. V Stari cerkvi pri Kočevju imajo Isto« svoj po citniski tabor ljubljanski dijaki. Dijaki a* prav usluini napram prebivalcem in so jih zato prav vsi, s katerimi so pri.-li v stik. prav radi imeli. Uredili so si v leseni koei prav prijetno bivali&če. Ker stoji ta koča precej na samem, je njih vodja, ki ima uro/ ni Ust, Imel revolver. Oni dan, ko so se spravljali spat, pa se je po nesreči sprožil revolver in zadel dijaka š. tako nesrečno. da so morali takoj poklicati »travnika dr. 1'očevarja. L!;ak je bil zadet v hrbet in j«: zato z«ifavi.ik takoj odrodil prevoz v ljubljansko bolnico, Vsi prebivalci sočustvujejo   s   ponesrečenim   dijakom.
—   Sokoli preložili svoj javni na»top. Sokolsko društvo Kočevje je nameravalo pri rediti ?\oj ja.nl nastop v nedeljo 5. avpi sta. Iz KoČcv;a ln n.crsl voiiti v nedeljo zvečer preti 1.jnbljnni poselili vlak. Ker se pa ta dan vi>h v našem okolišu tu<li drupo raeiciialie« p-.ieditve, Je sokolsko Iruštvo svoj porte* preložilo na 15. avjru-sla. Na to ^e ejN«aarjaj»'i posebao izletniki iz Lj'bljane. kei to \ozil posebni vlak. ki je bil nap<>ve<lan 'z Kočevja 2. ftfgBeta, f sobote-  na j razjjik  |& avgusta ob  '2^.\~>
—   Mlakar umrl. Kol»r Mlakar, ki je bil na takf zagoneten način napa«len, ko je šel pomiaat poseda, kateremu te je otelila krava, *r na posledicah težkega udarca, ki mu jra je pilzadejal napadalec, nmrl. Tokoj ni Hlakar, ki so jra nnš>ll nezavestnega pri plotu, se ni do smrti toliko zav«ilel, da bi SSOJcel pojasniti, kdo ga je napadel. Revež s« je samo enkrat prehudil \r. nezavesti, mogel jia se ni ničesar opominjati. Nato je padel  v agonijo  in  k-malu  izdihnil.
Iz Novega mesta
—   Spnrtni dan SK Elana  v  Novem  mestu
V nedelin 2. SVjnssta priredi SK Elan *voj športni dan, ki bo v znamenju lahke atletike Tudi na.se me*to noče zaostajati za drugimi me»ti na.se domovine, ki zlasti letet v olimpijskem le<tu kar tekmujejo med se,, boj, katero lo čim bolj gojilo lahko atletiko. to najlepšo <sj>ortno panogo. Dopoldne Ih> propagandna štafeta skozi mesto, popoldne na Loki tek na 100 in 1-500 m, met diska in kopja, **kok v visino_ daljino in troskoK, vse« discipline; ločeno iuniorjt «oniorji. Va tekmovanju bosta sodelovala SK Ilirija in ASK Primorje iz Ljubljane s svojimi izbranimi atleti. Po tekmovanju bo prosta zabava na  vrtu  g.  Osolnika.
_ Športno predavanje. Drevi bo v mali dvorani Sokol-kega doma predavanje o lahki atletiki kot temeljni panogi sporta. Predavanje bo vod:l športni učitelj za dravsko banovino g. Klein, ki ho obenem vodil tod] 3dnevni   trening   tuk.  športnikov.
—  Saje so se vnele. V torek okrog 10. ure je dala mestna sirena trikrat signal za pr. žar- Vnele so se saie v dimniku stare kresi ie. Do intervencije alarmiranih gasiK-^ k sreči  ni  priV.o.
Sobota,   1.  avgusta
1*2: Plošča za ploščo — pisana zme>s pesmic veselih in godbe za ples. — 12.46: Porodila, vreme- — 13: Cas, spored, obvestila- — 13.1 o;   Plošča  za  ploščo  —  pisana  zmes  ]>o-
smic veselih in godbe za ples. __ 14;  Via.
me.  __  18;   Za deloputrt!   (Igra   radijski   or-
Jces-ter).  __  18.40:   Pogovori  s   poslušalci.   —
19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila." — 1930: Nac. ura. — 19.50: Charpon-tier: Vtisi iz Italije (plošče). _ 2010; Zunanji politični pregled (g. dr. Al. KuharK „ 20J0; Beli menihi. Zvočna igra iz XII stoletja. Po povesti Ivana Zorca prir^ 1 Ivan Pengov. {zvajajo člani rad- dram^kt* druž. Vodstvo: Ivan Pengov- — 22: C as. vreme, poročila, spored- — 22.20: Radijski jazz.  Konec  ob 23.  uri.
MALI   OGLASI
eseda 0.50 para, davek Dir* *.—   oeaeđe 1 Dm. davek s Din
prekUe •a  pismene  3dgovore slede  aaaHk oglasov |e treba prtiottb mamko   - Popustov ae tnale oglasa oe pranamo
Beseda 60 par. davek a> Dto Najmanjša sneeak i Din
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim slad* korjem vkuhan —» se dobi na mak) in veliko v lekarni dr. O. Plccoli, Ljubljana, nasproti > Nebotičnika«.
PGSOJIUA 100.000 Din isčeni proti vknjižbi na prvo mesto na lepo, novo hisovofleo-ici LJubljane- Plačam 10X obresti. Posojilo vrnem v celoti v i veh letih. Ponudbe na ogl. odd. --Slov Varoda* pod >SigroTOOvrnem«                                            2116
LAHKA   LETNA   OBLAČILA buret    kasa,   lister   in   damske športne hlače v odlični izdelavi fi ne bavi te najceneje pri Pre. skorja. St. Petra cesta 14. 0. K-
Posoda 00 par. davek &.- Dts Najmanje* m sate • Din
BUKOVI ODPADKI suhi,  kratko   žagani,   zopet   na raspolago  Ivan Šiška,  tovarna parketov. Metelkova 4. tel. 22-44
2062
ZAKADI ODTOTOVtAJUA prodam ta 860 Din novo kuhinjsko kredenco, novo omaro za berilo, posteljo iz trdegs lesa z madracom, mizico, 2 etola in 1ruge malenkosti. Na ogled, &reg  16-111..  Vidmar.           21\9
LEPO NOVO HIŠO z gostilniško obrtjo na periferiji  Ljubljane  prodam.  Ponudbe i« upravo >Sk»v. Naroda:  pod »Dober obrate.                        '2115
SOT0* 4w>rai nov 4—6 oseb se  ugodno  proda.  Osrleds ee     TržaSka testa »V !*•*«.     .               '21*2
POSETITE
JUBILEJNI
„V. MARIBORSKI   TEDEN"
1. DO 9. AVGUSTA 1936
Pođ pokroviteljstvom Nj. Kr. Vis. kraljeviča Aodreja.
50% popust na Železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1986.
Revija  gospodarstva,   industrije,   obrti,   trgovine,   kmetijstva in kulture. Veliki kongresi ln številne razstave ter koncerti.
Veselićni park.
MABIBOBSKI OTOK IN ZELENO POHORJE VAS VABITA
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
KNAFLJSVA
5
IZVBftrrjB Tma TlSKARflU
spU ^^^           TBB WM
Stran 4
»8LOTIN8K1   NiRODc,  petek, Si. Julija 1936.
Stev. 173
Sokoliće, ki gredo prvič
v mednarodno borbo
O nalili oUmpiikafa, kl jih bo vodila ▼ Berila Milica sapa
Od   leve  na desno:   vodnica  šepa,  tekmovalke  Đjordjeviceva,  Rustiakova,   Rupniko-va,  Keržanova,  Veršeceva,   : .adivojevićeva, Hribarjeva,   Rajkovičeva in  Gorupenkova.
Ljubljana, 31. julija. Na olimpijadi v Berlinu se bodo prvič kosale s predstavnicami drugih narodov naše Sokoliće. Razen vrste 8 tekmovalcev bo odšla v ponedeljek 3. avgusta v Berlin tudi vrsta oymih tekmovalk, ki jih bo vodila s. Milica Šepa.
V vrsti tekmovalk so Sokoliće Dragana Djnrdjevič, Olga Rajkovič, Dušica Radivo-jevič, Angelina Goruppenko, Lidija Rup-nik, Marta Pustišek, Tuša Hribar in Ančka   Keržan.
TRESISG
V SAJ BOLJŠEM RAZPOLOŽENJU
Tekmovalke   so   doslej   trenirale   na   telo-
vadiščn na Taboru, kjer so imele ograje vsak dan številne glodalec in občudovalce. Z,
neverjetno vztrajnostjo in voljo so se vadite na orodju. Zadnje dni pred odhodom trenirajo v telovadnici Ljubljanskega Sokola.
Za svoj prvi mednarodni nastop se pripravljajo v najboljšem razpoloženju. Vse se počutijo odlično, med odmori jih je sam smeh in radost. Mlado življcnnje kipi v nadi in upanju na uspeh. Lepota, zdravje in moč  je napolnila  telovadnico.
VODNICA MILICA SEPA
Visoka vitka, plavolasa vodnica vrste tekmovalk s. Milica Šepa je bila rojena v Veliki Gorici pri Zagrebu. Zdaj ji je 27 let, je poročena in članica saveznega tehničnega odbora. Telovaditi je začela L 1919. v Vinkovcih pri naraščaju. Potem se je preselila na Sušak in je Članica sušaškega Sokola. Udeležila se je že številnih saveznih župnih in društvenih tekem ter je bila L 1931 v savezni prcdnjaŠki šoli v Ljubljani, katero je dovršila z odličnim uspehom. Nato jc odšla v Berlin kot štipendistka na Visoko šolo za telesne vežbe, kjer je diplomirala I. 1934. Njena tovariša na tej -šoli sta bila Slovenca klavčič Janko in  l  laga Drago.
rtFrauenhcim«. kjer bodo stanovale naše tekmovalke, je bil prej dom dijakinj Visoke ^ole za telesno vzgojo. Za olimpijado so ga zelo povečali in preuredili ter ga določili za bivališče tekmovalk, ki bodo nastopile na olimpijadi. Olimpijsko telovadi-šče je bli/u tega doma. Olimpijsko selo, kjer bodo stanovali na^i tekmovalci, je pa oddaljeno   kakih   14   km   od   telovadišča.
S JI H PR\'I MEDNARODNI NASTOP
— V svoji vrsti imam nekaj odličnih telovadk, je izjavila vodnica, upoštevati pa je treba, da bo nastop v Berlinu njih prvo srečanje in tekmovanje i mednarodnimi konkurentkami. Le s. Olga Rajkovič se je pripravljala 1. 1934. za mednarodno tekme v Budimpešto, katere se pa tedai naše Sokolstvo,  kakor  je  znano,   ni   udeležilo.
l/hira ni bila velika. Priglasilo se je 19 kandidatinj, izmed katerih smo i/hrali na j izbirni tekmi osem najboljih, ^tiri so iz I iubliane. štiri pa iz Beograda. Vrsta seveda ni tako homogena, kakor je to not vrsta tekmovalcev, to se pravi, da je razlika med naiboljšo v vrsti in najslabšo. Tudi prt treningu, ki se ie začel 24 maja, ni*mo imele srečo Nekai tekmovalk je prišlo pozneje, ker niso mogle dobiti o pravem ča«u do pust;? Kliuh temu pa upamo na naiholTe in dekleta se vadijo in urijo z največjim veseljem.
ELZA   SKALAR
NAJBOLJŠE SMO S A   GREDI
S. gospa Klza Skalar, savezna načelnica, spremlja z velikim zanimanjem dan za dnem trening tekmovalk ter jim je odlična svetovalka  s  svojimi  bogatimi   izkušnjami.
Sla bo s sokolsko ekipo v Berlin kot načelnica, priglašena pa je tudi kot sodnica poleg sestre Trdine Jože. Možine Adele in Slap-ničar Majde.
— Glede ocenjevanja uspeha, je izjavila načelnica Elza Skalarjeva, bo gotovo zanimalo to, da bodo na olimpijadi v Berlinu sodile tekmovalke samo ženske — sodnice, ne pa tudi sodniki. Sodnice v komisiji se pa izmenjavajo tako, da sodnice ne sodijo tekmovalk svoje narodnosti.
Naše tekmovalke bodo nastopile v dveh skupnih   vajah,   in   sicer   v   uvodnih   prostih
vajah, ki sta jih sestavili načelniea Elza Skalar in vodnica Milica Sepa, ter v zaključnih vajah s palicami, ki jih ie sestavil dr. Viktor Murnik Med tema dvema nastopoma bodo tekmovalke izvajale vaje na 120 cm visoki gredi, predpisano in poljubno vajo na dvovišinski bradlji, skoke čez konja na str brez roeaiev in obvezne in poljubne skoke. Naiboliše so tekmovalke na gredi, naivečje križe in težave jim na del»io skoki. Zanimivo ie tudi. da tekmovalke ne morejo nastopiti kot posameznice, temveč le kot vrsta in si posameznice ne morejo   priboriti  uspehov  in   mest.
DRAGANA DJORDJEVIČ
je bila rojena v Dolnjem Milanovcu v Srbiji. Zdaj ji je 22 let. Prebiva stalno v Beogradu in je članica Sokola Beograd II. Po noklicu ie uradnica. Telovaditi je začeta L 1928 Udeležila se je že. raznih saveznih, župnih in drurt\-**nih tekem, kjer i" dosefila lepe uspehe Zdai se počuti odlično pri treningu za olimniiado.
OLGA  RAJKOVIČ
ie bila.roiena v kraju .Terkovac v Banatu. Stara je 23 let in živi stalno v Pančevu" kot
zaschniea.  Tudi ona  je začela telovaditi 1.
1928 v Pančevu in je članica tamošnjega Sokola. Rajkovičeva se je Že udeležila, kakor vse njene tovarišice. saveznih, župnih in društvenih tekem I uspehom, zaradi katerih je prišla zdai v mednarodno tekmovalno vrsto V niej je m«*d na iboli^imi. kaiti trenirala ie že /a mednarodni nastot» v Budimpešti 1. 1034. Tudi to pot je v od-iFni  formi
DUŠICA  RADIVOJEVIČ
se te rodila v kraju Svilajnac v Srbiji in ii je 22 let Prebi«* Pa v Beogradu kot zasebna uradnica. Telovaditi ie začela 1. 1928. v Beogradu pri Sokolu Beograd IT. fcier je člani« a F/Vazal« se ie doslei na raznih saveznih i^ župnih tekrnah. kjer je dos*»<lla ved'-o odlične usnehp Pri treningu za olimpijado je zonet nokazala svoje izredne sposobnosti, štejejo jo med najboljše v vrsti.
ANGELINA  GORlrPEXKO
edina m^d tekmovalkami, ki je poročena in mati liubke punčke S ponosom zro njene tovari'ice na njo. ki ie ostala zvesta so-1-oUkim idealom in telovadbi tudi kot mati. Rodila se je v Pančevu in ji je 22 let. /tivi «f Zermrnu in je članica Sokola Z**mun. V Beogradu na univerzi r»a ie slu^ateljica na f;try»-r,fii-; f<*Viilte+i Telovaditi ie začela 1. 1926. v Pančevn Z velikim usnehnm ie dođe i že nastopila r*ri ra'~ih sokoUkih tekmah, med treningom za B-r'in ie pa poka-/aM.   Hn    i«*   t^Vmovalka.   ki   obeta   še   mnogo.
LIDIJA   RLPNIK
je bila rojena v Trstu L 1915. Že več let prebiva v Ljubljani in je članica Ljubljanskega Sokola. Telovaditi je začela I. 1919. v Kamniku. Z uspehom je že nastopila na vseh sokolskih tekmah. Med tovari-
iicami je. pri treningu v najboljši formi. Tudi ona je naše. veliko upanje kot tekmovalka. Totvarišice ji kar zavidajo železno voljo, ki jo je pokazala doslej pri pripravah za olimpijado.
MARTA PUSTISEK
je tudi dijakinja. Rojena je bila L 1917. v Ljubljani tn je članica Ljubljanskega Sokola. Telovaditi je začela pri Sokolu l. 1923. Na vseh saveznih, župnih in društvenih tekmah se je doslej izkazala. Neguje z velikim veseljem pa tudi lahko atletiko. Znana je kot najboljša v tej panogi pri SK Iliriji. Odnesla je že nekaj rekordov. Tudi pri treningu za Berlin se je pokazalo, da je športnica z dušo in telesom. Ker se počuti, kakor se nikoli doslej, lahko upamo, da se bo v Berlinu odrezala in da bo med najboljšimi.
TUŠA  HRIBAR
je absolvirana gimnazijka. Rojena je bila L 1913. v Ljubljani. Od leta 1918. telovadi
pri Ljubljanskem Sokolu, kjer je članica. Pri vseh tekmah je bila tudi ona doslej med prvimi. Tako je prišla v vrsto ohmpijk, kjer je najmimejša pa tudi najmarljivejša tekmovalka. V spominu jo imamo še od tekem naših Sokolić s C^hinjami. ki so bile v juniju v Ljubljani. Takrat že se je s. Tuša izkazala s svojimi tovarišicami vred. Pri treningu za olimpijado ju nekoliko ovira le srce.
ANČKA   KERZAN
je privatna uradnica. Rojena je bila 1. 1914. v Velikih Laščah. Telovaditi je začela že L 1918 v Mokronogu. Od 1. 1927. je pa čla niča Ljubljanskega Sokola. Tudi ona je žela že velike uspehe na raznih sokolskih tekmah. Je pa tudi izvrstna plavačica in skakačica pri SK Iliriji, kjer si je na tekmah pridobila že drugo mesto v skokih. V tem društvu je tudi najboljša v prsnem plava nju. Zdaj je v odlični formi, čeprav si je poškodovala levo roko.
Kako bi razširili živilski
trg?
V mesta imamo le ve« maniših Živilskih trgov, ki se pa
ate morejo razviti
Hji                         Ljubljana, 31. julija.
Ze nekaj let je vsako poletje aktualna razširitev našega živilskega trga. Vselej ob tržnih dneh primanjkuje pro>tora zlasti na zelenjadnem trgu in dogaja se celo, da se nekateri prodajalci hočeš nočeš izopibljejo trga, ker ne dobe več prostora na njem. To sicer ni takšna nesrečni za kupee, ker je trg vedno dovolj založen, a pomisliti je treba, da na cene živil zelo vpliva število prodajalcev na trgu. odnosno količina blaga. Ni pa le aktualna razširitev trjra samega na sebi sredi mesta, temveč se kaže čedalje bolj potreba po več trgih v bližini novih mestnih okrajev. Pomisliti je treba, da je s
periferije   zdaj   že   po   več   kilometrov   daleč na   trg.
Vendar ne smemo pozahiti. da je v Ljubljani že več manjših živilskih trgov, ki se ne morejo kljub vsemu razviti, najsi je glavni živilski trg še tako prezaseden in čeprav je nanj tako daleč. Mnoge gospodinje raje prihajajo na živilski trg sredi mesta, čeprav nad pol ure daleč, ker je na njem vedno najlepša izhira in ker so tudi cene nekoliko nižje. Mnogi so obetali lepo bodočnost novemu živilskemu trgu na Sv. Jakoba trgu. A' začetku je bil ta trg precej dobro založen in zaseden, da se je celo zdelo, da konkurira glavnemu trgu. a kmalu je zavladalo na njem mrtvilo in proda-jalkec-so tožile.:da ni nobene kurije. Zdaj je tako s!al>o zaseden, da prav za prav nima niti značaja pravega mestnega živilskega trga.              k.:     -     * ■ *
Prav tako so    majhni »tr«ri* in skoraj hrezpomemhni na   periferiji na pr. v Spodnji ft.iški na Viču   in pri tobačni tovarni Na teh  trgih  prodaja   ta   po  nekaj  branjevk   in
niti ne stalno, "'zato imajo ti trgi pomen le . -                                                    ■                                                                              ...
Nekoč je med pogovorom sporočil s svojim glasom novinarju, da se mora za ta dar narave zahvalit: svoji materi, ki ga jo kot otroka vedno pustila izkričati se. — Vaša sinovska hvaležnost vam dela čast, go^jKHt Aagond, — je odgovoril novinar in si tiščal ušesa, — toda jasno mi ni. zakaj tako kričite. — Mož je pa se bolj zakričal: — l>a bi me slišala na onem svetu moja že davno umrla mati. — Oglušeni novinar j« imel še toliko poguma, da je pripomnil: — Ali mislite, da nas mrtvi ne slišijo, če ne tulimo. Kaj ne verjamete, da so vedno blizu nas in da znajo citati nase misli? - Ne umnost! — je za rohnel James, toda novinar ga ni več slišal, ker mu je bil že počil boben Ček.
V  Cineinnati  sta  d<>segli dve družini  rekord v najdaljši   igri   bridgea. Igrati   sta   za čeli leta  1021 in določeno je bilo. da bosta igrali,   dokler   ne   dobe   trije   partnerji   sku pa j  en   milijon   točk.  četrti   bi  jim   pa  moral plačati   večerjo,   kakršno   bi   si   izbrali.  Par tija se je končala šele v začetku letošnjega leta. Glavni  zmagovalec  je  bila  go*pa   Lin »prislova, ki je dobila  1,006.718 točk, Geor-ges   Lee,   ki   je   izgubil   partijo,   jih   je   ime] pa   samo   001.598.   Med   to   dolgo   partijo   je
Georges   Lee   oče   umrl   za   igralno   mizo   in izpraznjeno   mesto   je    zasedel   njegov   sin. Sreče pa nista imela, kajti starejši je izgu bil  v  igri življenje, mlajši  pa  vererjo.
Vtakniti nit skozi šivankino u bo ni tako lahko, če je šivanka zelo tenka. Tudi v tem so prirejali že tekme. Prvenstvo si je pri l»oril krojač Einduber iz l»enveta, ki je vtaknil It nitk skozi uho navadne igle. Tekmo v vtikanju nitk skozi s"vankino uho smo imeli pred Mi tudi pri na**, ko > • ljudje uredništvo n;i>ega lista kar l»oiHh-irdi-rali z otipljivimi dokazi svoje spretnosti in so nekateri prinesli pokava! igb*. v ka teTih je bilo 6ez sto nitk. Pevoda pa to ni*o bile nitke v pravem pomenu bemed*, IOW j ne  sukanee..  kakršen  se   rabi   za   šivanje.
Rekord v najdaljšimi nošenju obleke je l»a dosegel skot Pa vid VVaideo. ki nosi po >vojem očetu že ;\2 let suknjo in |i tuje It vedno tako dobro obranjena. >1.i jo l>o rn-pustil svojemu sinu. It«a— te^ra no*i že B8 let en klobuk in 18 let en par čevljev. Na izprehod h<vdi s paliro, ki jo jV noiiil le '\p<i njegovega prad<*da in ki jo je po hi kah v rodbinski kroniki kupil pred 300 leti \Valde*\ ko je bil a+icot v Tx>ndonu. Glede na znatno škotsko <5kopost, v kateri j«3 do-s^gel Pa vid Waldee rekord, je pa teto dvomljivo, če je njego\ pn-dnik re> paliro kupil.
Theoilor Fieilo-it i/ Kuiekr dHava \orth Oakota ima pa rekoei v pitju sirovih jaje. Na mah jih je i/pil lio. potim .K* pa sramežljivo pripomnil, d;< M ie ne upal pogledat] nobeni koko>i v oči. Gke btega ef čera so mu pa okoliški farmarji priredili družabni večer z godbo in ko jr \ • •> v zadregi vprašal, kaj jim j»- storil dobrega, da  so ga   tako   poi              -.,   mu   rwlgovorili,
<la ima velike zaslug« i raraiarje, <•♦■>. da ti bolo dniLri dan noog prizadeval] p^ko siti njegov rekord in tako S4> bodo j\aj<ia močno podražila.
Osveta ameriških banditov
VT neki hiši v Wa»hwgtonw •»«• j^> ri«-in-nila te dni rus^^lti-^a ^Vtr^areta lx>uis.,i BeHova. mm tudi pod imenom l< Costcllova. Kar je uradnica v rršr tele_ fonski centrali opaz-iUi, da telefon \ s^h-Margarete    Bellove   ne   deluje.      O    te»n    je
obvestila  telefoadko centralo, ki  jc poslala
v hišo monterja, lodl rraai PO bila zaklenjena- Prišla k- policij« in Bellov > so našli v sobi nc/avcwrn<( in areaan i z i netnimi začetnicami C. L h, št»\ -Ikanui 3 rn 12 na njenem >tc^nu m /i\otu. K t-zen le^a so bilc- p;pice pl;n \ ad i odprle. Ranjeno in s plinom zastrupljen^ dekle so odpeljali v bolnico in ko jc prišli k sebi, je povedali policiji. d:i jr ned pričala pred poreUj prot; tolovaj« <n zvodniku ('haHcsu Luc *»nu, ki je bil na podlagi n,jenih i/rpovedb obaojen In n.-1i zdaj   v   jevi.    \'sc     kale,     dfl     - >   se     ke4   H
njegovi   tovariši   dekletu   oaveriti.   O   tnn pričata tudi  začetni  črki  C,  T
Rellov.i je prpm cilovala m policiji, ti« je -debila od Lucianovih pajdeae^ 500 dolarjev, d« bi pred poroto pričal«        to/t-n-Čev priliog. odnosno po<lpi>.al.i rani u<2"<i no izjavo. Ko je r*a denar sprejel i. ie brž zapustila \>w y&rl. ne di bi bila podpisala zahtevano, izjavo. /. i . Ua se ie v \\'ash-ington, mis»le-č, da je tolovaji ne bo, do   našli.   Tod«   zmotila   se   ie.
19.500 km dolga cesta
V okviru panaineriške<:d program pripravljajo ameriške severne in južne dr/.j\e gradnjo ceste z Aljaske do Argentine, ki bo menda   najdaljša   cesta na  svitu.   Vodila   bo
I Aljaske preko klanade m Zedinjenih držav v Mchikf), dalje preko »rednjcamenikih
republik Cluatemala, Salvailorc, Nikaragua in Ojstanca na Panamsko ožino, potem pa preko južnoameriških republik Kolumbi* in Ktjuador v Peru in (-hile, kjer /upusti zapadno južnoameriško obalo in krene od Sanrlagi preko celine v Bucnos Airea. Cesta bo dolga  19.500 km.
Grade jo istočasno na mnogih kraph, kakor pač določa načrt, sprejet na paname riški konferenci odnosno kakor je na raz polago denar. Te dni so otvorili zopet nov odsek iz Larcda na meji /edinicnih dr/1 v in Mehike do mesta Tehuana v Mehiki V I odsek je betoniran in stroški so znašali 20,000.000 dolarjev. Poleg tega so doQrajeni že panamski  odsek, cesta  iz Peru do Cbile
in iz CThile do Mendo/c v Argentini. Ko ho do premagane ovire v sredn ieamert-k ih džunglah in gorski prelazi v Andah, se bo približala ogromna cesta svoji dograditvi, kajti na severni poluti bo znatno manj ovir.
Andre  Theuriet-                                      51
Nevarna lepotica
Roman
XII
Cim ie Jakob zagledal svojo ženo. je takoj spoznal, da mu ne verjame več in da ne bo ušel mučnemu pojasnjevanju. Toda v prepričanju, da sloni Terezijina ljubosumnost samo na domnevah, je sklenil ohraniti mirno kri in odgovarjati neprisiljeno na n;ena vprašan a kot mož, ki se dobro zaveda, da ima čisto ves>t.
- Kaj še ne spiš? — je vzkliknil.
Terezija je prvi hip težko zadrževala svoje ogorčenje, ko ie za-slišala moževe korake. Čim ;e pa opazila njegovo smelost, se je premagala i<n potrpežljivo Čakala, da se bo sam zaDletel v svoje laži. še predno j?a razkrinka. Sicer pa še n; trdno verjela, da bi se ji bil popolnoma izneveril in upala je. da Ka bo vsa i malo sram če ž*» ne bo v njegovem srcu nobenega kesanja.
~ Ne. kakor vidiš, še ne spim. — jc odgovorila. — Bila.sem razburjena, in
nisem    hotela    zaspati.    dokVer   se   ne vrneš. Ali si se dobro zabaval?
—  Doka i dobro, — ie odgovoril vesel tega  nedolžnega   vprašan;a.
—  Kako ste preživeli večer?
—  Igrali smo whisk in pili čaj.
—  To >e vsakdanja zabava.... Je vas bilo mnogo?
—   Samo štirje, če štejem tudi sebe.
—   Mislila sem. da ste io ubrali na Corso. Kai dam ni bilo z vami? — je vprašala sarkastično.
—  Kaj ti pa pr de na misel?
—   No. med karnevalom bi to ne bilo nič posebnega. S-cer pa. — ie nadalje^ vala z ironičnim glasom, zroč na Jakobov suknjič. — da si bova na ;asnem, bi rada vedela, kako si prišel do šopka, ki ga vid;m na tvoMh prsih?
Jakob s** je v zadregi ozr' ni sukn.iič in opazil Manii ukradene tuberose. Pozabil ie Hil soraviti jih v žep. -ko ie slačil men ško kuto.
— Um, — je zamrmral, — to tuberose... Ah. da to je zopet Lechautrova šala.
Tedai se pa Terezija n5 mojda več premagovati.
Bolje bi storili. — je dejala ogorčeno. — če bi se   ne   zapletali več v laži. Doslei ste se izogibali te obrti —Jaz da lažem? — se  je branil v
silni zadregi.
— Da, lažete — je odgovorila Terezija, — in sramujem se za vas. Vj nište bili pri baronu lierderju. temveč na Corsu... Vi niste bili i Lechautrom. temveč z neko damo... Zaman bi tajili to... Sledila sem vam. videla sem vas, ko ste prišli iz izposojevalnice oblek in skočili v kočijo k r^i ženšč'ni
Na laži zabačeni Jakob je izgubil vso hladnokrvnost. Spoznal ie. da bi bilo vse prikrivanje zaman Obenem so mu šmile v glavo neprijetne misli. Spozna! je. kolika nesreča pret' njegovemu domačemu ogniišču. kolike muke povzroča Terezin m kako bo krvavelo srce njegove matere, če izve. kai se ja zzoi lo. Zavedal se je pa tudi da bi moral prekiniti vse stike z Mano Licb'insrovo takoj v začetku, če bi prišla njegova nezvestoba na dan. To bi oa pom n'!o konec niegove tihe sreče. Jezil se je nase in na svo'o ženo. da nw ie sIcTOa. jezil se je na usodo, da ie nedolžno igro naphnila m razpihala v neodpustljiv greh.
V niejcovih ori zanesljivih očeh njegov pregrešete ni bil tako težak. Zakonske nezvestobe ni zakrivil in smatral ie za težko krivico, da presoja žena n;egov korak tako tragično. Ves besen, da ga je žena zasačila na laži, ni našel iz koč-
ljivega položaia drugega izhoda, nego svojo bojevkost. Terezro ie nje.;'»v rmtfk se bol razburil in zaklicala ie še boli izzivajoče: — Ta dama je bila baronica Lieb!"ngova- Kar priznade. to bo "e  naipametnee!
Zdaj se je na razburil še Jakob in zakričal ie v odgovor:
— Da. bila re baronica Lieblingova. To dobro veš. ker si vohuni1 a za menoi. Ce ti je Kristna to svetovala, ji sporoči moj poklon... Obljubil sem baronici Lieblingovi. da ii vrnem včera šni rosef m da se odpeljem v koči>i M izlet... Menda ne zaslužim za to veš^d. če sva se pedala v odprti kočiji vpričo tisočev hidi. Tega bi ti nikakor ne prikrival, da nisi že v začetku pokarala naravnost o»troč>e 1'ubosumnosti. Z m -k' ww f<nm se hotel umaknHi pretirani občuti ivost'. ki tu v Nizzi in v tei družbi ni na mestu. Dovoli   da ti bo odkrito po v m
In še bolj ogorčen I to prigovarjal, naj se kot umetnikova žen1 nriti^od-* razmeram n družbi. na; izpolnjuje svo:e družabne dolžnosti. Slikarja ne gne***o motrfti skozi očala malomeščanskih nredsodkov kar vela M RochM^i^ee za smrten greh. ie tu v odlični družb' samo nedo]žna šala. /tena. ki srečue skoraj vsak dan v ateljeju svojega moža modele, bi  morala  biti  pametnejša,  odkr-
žati bi se morala ozkosrčnih in zastarelih   podeželskih   nazorov.
Navdušen za lastne argumente in v ognu olajševalnih okolnosti niti opazil ni. kako globoke rane so zasekale ne-gove besede Tereziji. Nadal eva1 bi bil naibrZ svoje litanije, da ni Terezija krikn la:
—   Molčite, kai ne čutite, da mi ob vaših besedah krvavi srce? Zdi' govorite čisto drugače, nego ste govoril na vrtu v Pricure. ko ste m - zasnub ''■• Takrat sem vam sama rekla, da sem navadna kmetica, da nisem za vas. Vi ste mi pa zatrjevali, da sem vam najboljša družica da si umetnik b©45e ne more želeti. Pred tremi mesec* ste se ni-ve'ićali družbe !n sami 9tc WČH, da bi živela zopet sama zase .. l/.prememha je prišla nenadoma. Data*, ki ic izpre-rnenila vaše nazore, ie vzela tudi vaš« srce. Vi se pa ne sranmJet«1 'vitati mi. da sem liubasumna na to žensko...
—  Vaša laž me jc zastrupila, objoka-'em naiino un ceno srečo, boli me srce. da se je v najino globoko liubczen prikradla tujka. A vi mi . . bre/ ' sramu očitate podfvelske predsodke Ah. mo;a kmetija, mo? mali Pricure. zaka; ste rm izvabili iz njegovega naročja? Nkoli b ne bila sooznala teh muk. teh bridkosti tega gorja...
jUfetjajaj Joatp Bup—CIO. — S* »Narodno »»■......  rr— Jcawmšu —» Sav «j«.wo ta ina>rarnl del Hat« Oton ChrlstoC — Val v Ljubljani.
7A nekaj ^o.<po^inj. Tn ka/p, da živilskejra tr^ra ne mnrfjo ustvariti umetno, kar je najlepši đofcJM na Sv. Jakoha trgu. Da Re lokalni trjri ne morejo razviti v Ljubljani lahko pripisujemo temu, <la je na periferiji toliko vrtov, <ia lahko zelenjavo še eelo prodajajo in ne da bi jim j » hilo treba ku povati. Seveila s tem ni reeeno. da ima vpa-ka hiša dovolj velik vrt in da ni treba no benemu stanovalcu kupovati živil na triru. Doslej je jrlavni živilski trjr lađotfal vsem potreham in ker je pofreha pn njegovem razširjenju prišla tuko afiaillao, je še tern lx>lj težko odgovoriti na vprašanje, kako naj tu  pa razširili.
Za   razširjenje   trjra   je   bilo   sproženih   že vec  idej.   ki   jih   pa   doklej   še   niso   vseh   upo
števali. Tako hi n:»j se trjr razširil tmli na Cankarjevo nabrežje in Ribjo ulioo, kakor se je na pr. na Sv. Petra nasipu. Velikopotezen načrt za razširjenje trjra je pa oni, ki hi po njem pokrili LjaMjanfoo z železol>e-tonsko pložčo. rojro>to govorimo o zidanju tržnice, ki tudi prav za prav pomeni razširjenje tr«ra. ker bi bil prostor bolj ekonomično izrabljen. Nekateri načrti za razširjenje trjra se nepopolni, zopet dru^ri po pa za zdaj še preveč velikopotezni in vPe kaže, da trg še ne bo tako kmalu razširjen. Vendar se vprašanje razširjenja trga vsiljuje od leta do leta bolj ter je njegova rešitev mnogo bolj aktualna kakor na pr. zidanje n»>vega magistratnega poalopja. To poslopje so nameravali zidati na Vodnikovem trgu. s čimer bi bil trg 5e bolj ogrožen ter bi morali misliti na druir prostor zanj. Srodi mesta nimamo nikjer lepšega in večjega prostora H trjr. Zlasti bi hilo težko prestaviti ves tr£ na drugi proajof, da bj  ne  bil  še  bolj tesen  kakor je.
V dobi rekordov živimo
Nekaj malo znanih, zato pa nič manj zanimivih rekordov
Živimo v dobi sporta in vsak dan prinese nove rekorde. Človek hrepeni vedno vi še. verjno. dalje in vedno hitreje. Komaj je dosegal prof. Pio^eard višino t">.0o0 m. je našel konkurente, ki hočejo prekositi njegov rekord. Komaj so drzni letalci preleteli v ,Vi urah progo Mellnutrne-London, so našli na cilju že nove tekmece, pripravljene prekositi njihov rekord. A kaj šele v atletiki in vseh drugih panogah sporta^ Živimo v dohi rekordov in zato utegnejo marsikoga zanimati široki javnosti manj znani rekordi.
Naj omenimo na prvem me^tu hiser vseh sobaric Edno Asselinovo. ki ima prvenstvo v pospravljanju, kajti T.oO m dolg in 2 m širok hodnik je pospravila in očistila v 38 sekundah in sieer tako temeljito, da niti s povečevalnim steklom niso našli na njem nohenega prahu.
James Aadgord iz Grda v Nebraski se ponaša z. najmočnejšim glasom sveta. Ce zakriči. ga slišijo 10 km daleč naokrog. Zato telefona sploh no rabi, kajti ee hoče komu kaj povedati, zadostuje, da pomoli glavo skozi okno in zakriči. To je pravi glasovni fenomen in iz vseh krajev Ameri ke prihajajo ljudje občudovat njegov glas. ■MaaaaaMHM«aaaMiHBH*MB9HBMi«B