je visoko narasla Motnišnica pre- Zalitih je bilo na desetine stano- USPELI DNEVI NARODNIH NOŠ, FOLKLORE, PLESA, PESMI IN GLASBE Vrhunec sobotnih dogajanj je bil celovečerni mednarodni folklorni koncert, na katerem so nam plese in običaje predstavili člani KUD Ivana Filipovič-a iz Velike Kopanice na Hrvaškem in člani KUD Sevdah Bužim iz Bosne in Hercegovine, slovensko folklorno izročilo pa folkloristi društev upokojencev Kamnik in Komenda. Na sliki: pevci in folkloristi iz Bulima pri Bihaču, ki so navdušili s krajiškimi pesnimi, prepevanjem ljudskih pesmi - sevdalink ter z banjaluškimi igrami in plesom goranac, so bili veseli bučnega aplavza množice. Torkovo neurje povzročilo veliko škodo tudi po naši občini Močno deževje, ki je v torek, 18. novembra, zajelo večji del Gorenjske, je v popoldanskih in večernih urah povzročilo veliko škodo tudi v naši občini. Najhuje je bilo v Motniku in Špitaliču, kjer plavila polja in hiše, svoje bregove sta prestopili tudi Nevljica in Črna. Več manjših vodotokov se je v le nekaj urah spremenilo v hudournike, marsikje je poplavljala tudi močno povišana podtalnica. vanjskih hiš in drugih poslopij, uničenih več odsekov cest, odtrganih nekaj manjših mostov in sproženih več zemeljskih plazov. Na terenu je prizadetim pomagalo skoraj dvesto prostovoljnih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Ekipe predstavnikov štaba civilne zaščite in občine so se v sredo že podale na teren, a po besedah župana Toneta Smolnikarja bo na podrobnejšo oceno stanja in škode treba počakati še kakšen dan. Več na 2. strani. Letošnji Dnevi narodnih noš so s tradicijo, kvalitetno etnografsko obarvano vsebino in dobro organizacijo, ki je bila v rokah Občine Kamnik in njene Agencije za razvoj turizma in podjetništva, ponovno dokazali, da gre za eno največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji. Po ocenah organizatorja to potrjuje blizu 50.000 obiskovalcev našega mesta in raznovrstnih prireditev, ki so se letos prvič raztegnile na štiri dni, od četrtka do nedelje. Nedeljsko povorko, ki je že tradicionalno vrhunec dogajanja, je spremljalo med 25.000 in 30.000 gledalcev, kot pravi organizator. Zaradi zanimanja za narodno izročilo in želje po vključitvi južnega dela mesta v dogajanja je povorka letos prvič krenila od Mercator centra po mestu do Doma kulture. Tudi dežne kaplje, ki so pospremile zadnji del njene poti, niso uspele pregnati noš, niti obiskovalcev. Tradicionalni Dnevi narodnih noš so bili ob kvalitetnejšem in bolj pestrem programu ter novih vsebinah letos nekoliko bolj razgibani, tudi folklorni del prireditve je bil bolj zanimiv in mednarodno obarvan, kar potrjuje pravilnost prizadevanj za dvig kvalitete prireditve. Več na straneh 3., 4. in 5. Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ Da Dnevi narodnih noš ohranjajo spomin na bogato folklorno izročilo, potrjuje udeležba noš različnih generacij, še posebej mladih družin z majhnimi otroki. Kamniški odbojkarji so v soboto, 15. septembra, praznovali 60-letni-co delovanja. Na srečanju, ki se je odvijalo skozi ves dan, se je zbralo preko 500 mladih in »starih« kamniških odbojkarjev, ki so imeli priložnost obujati spomine in na- črtovati nove podvige. Ob igranju odbojke na mivki so na osrednji slovesnosti predstavili zgodovino OK Kamnika in podelili šele tretji naziv Častnega člana OK Kamnik (za Milanom VVindschnurerjem in Tonetom Smolnikarjem), ki je pri- padel Matevžu Kirnu. Ob koncu so na zanimiv in zabaven način preko multimedijske predstavitve prikazali vsa obdobja kamniške odbojke. Več o praznovanju in zgodovini kamniške odbojke na 9. strani. Narasle vode so odnesle cesto Bela - Vrhe. Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici Njegovo prvo delo na Kamniškem - Lovsko kočo Kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici predstavljamo na 5- strani, program prireditev z ogledi v tednu od 20. do 29. septembra pa na 6. strani. ©080 22 36 Commerce la hplo zimo in pomlad www.hp.commerce.si ■■■ V ’ PESTRA ŠPORTNA DOGAJANJA na straneh 12 in 13 SALON POHIŠTVA Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 H VOD OIERH Varčujmo z energijo! * De DieMch A ogrevalna t h e * m i o U e v tehnika STIEBEL ELTRON Dobitniki plaket in priznanj OK Kamnik za delo v klubu. Naslednja številka časopisa Kamniški občan bo med vami, dragi bralci, v četrtek, 4. oktobra. Članke in oglase lahko oddate do petka, 28. septembra; zahvale pa do torka, 2. oktobra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel: 01/83 91311, 041/662-450, e.naslov: sasa.meiac<šsiolnet VEČ JEZIKOV ZNAŠ, VEC VELJAŠ. © JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale Tel.: 01 72 43 089 POLIGLOT GSM: 041 616 001 Fax: 01 72 19167 e-mail:info@po!iglot.si www.poliglot.si ■ 20. september 2007 AKTUALNO Kamniški OBČAN Torkovo neurje povzročilo veliko škodo Močno deževje, kijev torek, 18. novembra, zajelo večji del Gorenjske, je v popoldanskih in večernih urah povzročilo veliko škodo tudi v naši občini. Najhuje je bilo v Motniku in Špitaliču, kjer je visoko narasla Motnišnica preplavila polja in hiše, svoje bregove sta prestopili tudi Nevljica in Črna. Več manjših vodotokov se je v le nekaj urah spremenilo v hudournike, marsikje je poplavljala tudi močno povišana podtalnica. Zalitih je bilo na desetine stanovanjskih hiš in drugih poslopij, uničenih več odsekov cest, odtrganih nekaj manjših mostov in sproženih več zemeljskih plazov. Na terenu je prizadetim pomagalo skoraj dvesto prostovoljnih gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Ekipe predstavnikov štaba civilne zaščite in občine so se v sredo že podale na teren, a po besedah župana Toneta Smolnikarja bo na podrobnejšo oceno stanja in škode treba počakati še kakšen dan. Po podatkih, ki smo jih uspeli dobiti do zaključka redakcije, je močno deževje večje težave začelo povzročati že ob 15. uri, pomoč gasilcev pa so občani na različnih koncih občine zaprosili petinšest-desetkrat, vse do 23- ure, ko so se vode le začele umirjati. Iz prvega poročila, ki so ga na podlagi klicev občanov sestavili že v torek zvečer, je razbrati, da je voda najprej poplavila v Podjelši in v Mekinjah pri Murki, nato pa v Motniku, Črni pri Kamniku, Podgorju, Šmartnem v Tuhinju... V Spodnjih Stranjah se je nekaj pred 17. uro utrgal zemeljski plaz, skoraj istočasno pa tudi v dolini Kamniške Bistrice in v Podhru-ški. Voda je kmalu zatem zalila tudi nekaj hiš v Godiču in Krivčevem, še en zemeljski plaz se je sprožil v Stolniku, okoli 18-ih pa se je začela ‘huda ura’ v Špitaliču in Motniku. Gasilci so posredovali tudi v Soteski, kjer je bilo na cesti 40 cm vode, v Olševku in v Podhruški, kjer je odneslo lesen most. V Šmartnem je poplavilo regionalno cesto, hiše pa je v večernih urah začelo zalivati v Godiču, Nevljah, Kamniku, Srednji vasi, Tunjicah, Volčjem Potoku ..., skratka na vseh koncih občine. Komisije na terenu v skladu s pravilniki še vedno popisujejo škodo, ocene s terena pa je v sredo podal tudi župan, ki je stanje na poplavljenih območjih spremljal vse do dveh zjutraj. Motnik meter pod vodo »Katastrofa!«, so si bili jutro po neurju enotni še vedno pretreseni Motničani, ki so v urah med šesto in deseto zvečer lahko le nemo opazovali divjo Motnišnico, ki je v slabi uri narasla za kar tri metre in preplavila vse pred seboj. Motnik je bil v sredo zjutraj prekrit z debelo plastjo blata in naplavin, najhuje pa so jo odnesli v obratu Usnjarstva Grad, kjer je voda odnesla večje število končnih izdelkov, pripravljenih za prodajo, uničila večje količine surovin in zalila številne stroje. Lastnik, ki ga je podobna nesreča doletela že leta 1998, še ni vedel poveda- Občina Kamnik na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/07) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04) objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah. Pomoč se lahko dodeli upravičencu, ki se prvič udeleži sejma ali razstave. Pomoč se lahko dodeli v višini 50% upravičenih stroškov. Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja razstavnega prostora. Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju občine Kamnik. Vloga mora vsebovati: - izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov; - vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo; - dokazilo o plačani upravni taksi; - izjavo o plačanih davkih; - dokumentacijo, iz katere je razvidna višina upravičenih stroškov udeležbe na sejmih; • dodatno za samostojne podjetnike: - davčno številko; - izjavo o opravljanju dejavnosti; • dodatno za podjetja: - matično in davčno številko podjetja; - izjavo o vpisu v sodni register; Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni in spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). 2. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV Vloge za dodelitev pomoči po tem razpisu gbravnava komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik. O odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. Rok za oddajo vlog je 22.10.2007. Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št.1). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid; medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-3«, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. m od 13. do 17. ure, četrtek in petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov,in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 20.9- 2007. Narasle vode so v Motniku nanosile debelo plast blata ti, kaj bo, saj je škoda zelo velika. Predsednik KS in podpoveljnik motniških gasilcev Marjan Sem-primožnik je povedal, da je voda drla po vsem Motniku in zalila več stanovanjskih hiš v višini do enega metra, škoda pa bi bila še veliko večja, če se domačini sami ne bi tako dobro organizirali. Nad hišo Poljanškovih se je udrl zemeljski plaz, poškodovan pa je tudi odsek ceste Vrhe - Srobotno. Zelo kritično je bilo tudi v Špitaliču in Beli, kjer je zalilo več hiš, plazovi pa so zasuli ceste na Novo reber, Karo in Doline, v vodi pa sta obtičala celo dva avtobusa s potniki. V Beli je odneslo most in odtrgalo cesto za Lipovec. Poplavljene so bile tudi Laze, kjer je voda čez glavno cesto drla še vse sredino dopoldne, Šmartno, Srednja vas, Soteska. Zaradi neprevoznega cestišča je bila regionalna cesta Kamnik - Ločica v torek dlje časa tudi zaprta. vrstne poplave v bodoče preprečili. Voda je dodobra poškodovala tudi kamniški bazen ter teniška in odbojkarska igrišča, ki so preplavljena z blatom. Nekaj vode je vdrlo tudi v stari zdravstveni dom, precej zaskrbljenih pogledov pa je v torek zvečer pritegnila tudi deroča Kamniška Bistrica, ki svojih bregov sicer ni prestopila, je pa pošteno spodjedla oporni zid med Maistrovim in Usnjarskim mostom. Po besedah župana, bo nastalo škodo popravilo podjetje SCT, ki je zadolženo za izvedbo 2. faze širitve tega dela ceste. Na Gojški pla da koca V domu Domu starejših občanov ocenjujejo, da kletni prostori doma, ki jih je zalilo več kot meter visoko, še ne bodo prenovljeni do konca leta. Nevljica preplavila Dom starejših občanov Kamnik Kot je povedal župan, je Nevljica v torek okoli devete ure zvečer tako narasla, da dostop do doma starejših občanov ni bil več mogoč, sila vode pa je predrla tudi nasipe, ki so jih gasilci namestili pred stavbo, in zalila vse kletne prostore. »Poplavljeni so prostori fizioterapije in delovne terapije, pralnice, skladišč, mrtvašnice, zaklonišča in atrija. Škoda je zelo velika, natančne ocene sicer še nimamo, bo pa verjetno potrebno zamenjati vse talne obloge. K sreči smo pravočasno uspeli rešiti veliko stvari, pri čemer so nam bili v veliko pomoč gasilci, ki smo jim zelo hvaležni. Vse se je zgodilo zelo hitro, ko smo že mislili, da je najhuje mimo, je Nevljica narasla in poplavila,« je povedala direktorica doma Marija Rems in poudarila, da stanovalci doma krizne situacije niso občutili, saj voda ni prizadela njihovih sob, in da delo v domu (razen nekaterih družabnih aktivnostih, ki so se odvijale v kletnih prostorih) kljub neprespani noči za večino zaposlenih poteka nemoteno. V večernih urah je voda zalila tudi kletne prostore Šolskega centra Rudolfa Maistra in tako povzročila škodo v skladišču, garderobah, kotlovnici. Približno 35 cm vode so že sinoči izčrpali gasilci, dijaki pa še nekaj dni ne bodo mogli uporabljati svojih garderob, saj bo verjetno treba položiti nove talne obloge. Po besedah Antona Kamina, z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, v šolskem centra že načrtujejo ukrepe, s katerimi bi to- ^ amni zgorela koca Močno deževje je grozilo tudi po dolini Črne, kjer so jo najslabše odnesli objekti nekdanjega Kao-lina in lesni obrat Jožeta Volovska. »Voda se je ‘zabila’ pri tistem mostu in preplavila naš objekt, z druge strani j>a nas je zalilo še s hriba. Skoda je ogromna, uničenih je veliko končnih izdelkov, strojev, vse je zabito z blatom ...«, je pretresen povedal Volovšek in dodal, da so domačini jezni na lokalno oblast, ker udora vode s sanacijo območja ni preprečila. Voda je v dolini Črne poškodovala tudi več odsekov ceste, gasilci PGD Kamniška Bistrica pa so morali tudi na Gojško planino, saj so dobili klic, da na planini gori koča. Ob njihovem prihodu je pastirska bajta že pogorela do tal, vzrok pa je bil najverjetneje v udara strele. Podpoveljnik bistriških gasilcev Peter Uršič je povedal, da so bili pod vodo tudi višje ležeči predeli občine, saj so velike količine padavin zalile tudi križišče za Kisovec in Malo planino. Prva poročila civilne zaščite poročajo tudi o zemeljskem plazu pri stanovanjski hiši v Tunjicah, podrti betonski ograji na Velikem hribu v Tuhinjski dolini, poplavljenih teniških igriščih v Smarci in številnih poplavljenih hišah na vseh koncih. Kot so povedali na občini, posebna komisija pripravlja poročilo in ocenjuje škodo, največ pozornosti pa bodo najprej namenili ureditvi dostopov do hiš in odpravi nevarnosti. Stvari so v svoje roke že vzela vodstva posameznih krajevnih skupnosti, prav vsi prizadeti pa so izrekli veliko zahvalo našim gasilcem (ki so odšli na pomoč tudi v Železnike, kjer je bila naravna nesreča še veliko hujša), ki so nesebično pomagali vso torkovo noč in večji del srede. JASNA PALADIN Vi sprašujete, župan odgovarja Boris Stanislav Koren v svojem in v imenu večje skupine krajanov Duplice sprašuje, kaj je Občina storila, da bi jim zagotovili normalno bivanje v tem naselju. Pravi, daje kvaliteta življenja ogrožena zaradi neznosnega in zdravju škodljivega smradu, ki prihaja iz piščančje farme Jata. Daje pobudo in predlaga, da je potrebno takoj pristopiti k sanaciji teh objektov in zahtevati odškodnino krajanom v oblikirente. Že vrsto let Občina Kamnik skuša s pristojnimi inšpektorskimi službami odpraviti to »nadlogo«, s katero se ne spopadajo le prebivalci Duplice, ampak tudi Smarce, Volčjega Potoka, Podgorja, včasih veter prinese smrad proti mestu. Inšpekcijske službe ta problem prenašajo druga na drugo, včasih odgovorijo na naše pobude, mnogokrat tudi ne. Večinoma pa ugotavljajo, da za ta problem niso pristojne. Zato smo že pred dvema letoma prosili ministra za javno upravo, kot odgovornega za inšpekcijske službe v državi Sloveniji, da nam odgovori, kdo je pristojen za ureditev tega problema. Njegovi sodelavci so jasno zapisali, »daje po Zakonu o živinoreji Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano tisti, kije pristojen, da se loti reševanja problema kamniških občanov«, minister pa gaje pozval, da se čim prej loti tega problema in preveri, če sporni obrat izpolnjuje vse zahteve, ki mu jih nalagajo Zakon o živinoreji in podzakonski predpisi. Odziv na ministrov dopis smo prejeli 17.11.2005, kjer kmetijski inšpektor ugotavlja, da farma ne izpolnjuje le zahteve o kapaciteti gnojišča za živinska gnojila in da na podlagi ugotovljenega uradna veterinarska za inšpekcijski nadzor ni ugotovila odstopanj od veljavne zakonodaje. Že pred tem smo večkrat pisali prijave Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije, republiški inšpektorici za okolje in prostor, a vedno ostajamo brez odgovora. Ob vsej nemoči prizadetih prebivalcev in številnih zahtevah občine, da v Jati ukrepajo in odpravijo smrad, pa je direktorica Urada za okolje Ministrstva za okolje in prostor (ARSO) Tanja Dolenc v Primorskih novicah objavila Javno naznanilo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za rekonstrukcijo obstoječega kokošjega hleva s povečavo kapacitete s prejšnjih 43776 na 92180 mest za kokoši nesnice, gradnjo prizidka in postavitev dveh dodatnih silosov za kokošjo krmo v območju Jate, k.o. Podgorje. • V 6. točki tega naznanila je zapisano (kako zanimivo?), da je Javno naznanilo objavljeno na krajevno običajen način na naslovu Agencija RS za okolje, na sedežu Upravne enote Kamnik, v svetovnem spletu na spletnih straneh Agencije za okolje in v dnevnem časopisu, ki pokriva celotno območje države. Več kot zanimivo je vprašanje, zakaj je to naznanilo objavljeno v Primorskih novicah, saj po mojem vedenju ne pokrivajo celotnega območja države, morda le nekaj izvodov tega časopisa pride med občane občine Kamnik. Ali gre v tem primeru za »skriti«postopek, saj bi objavo Kamničani zagotovo prebrali npr. v Uradnem listu ali Kamniškem občanu, a žal objava teh dveh časopisov ni dosegla. Primorske novice tudi pišejo, daje vpogled v dokumentacijo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja na voljo na sedežu Upravne enote Kamnik, na oddelku za prostor, gospodarstvo in kmetijstvo, v času uradnih ur od 3-9. do 2.10.2007. Tu lahko mnenja in pripombe prizadeti vpišemo v knjigo pripomb, ali pa jih posredujemo v pisni obliki na Agencijo RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana. Na koncu te uradne objave so med drugim zapisali tudi, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes in če je mogoče tudi predložiti dokaze oz. izkazati pravni interes. Občina Kaninik bo ta pravni interes zagotovo izkazala, ob tem pa se sprašujem, ali ga bo Agencija RS za okolje prav tako zavrnila, kot gaje pri izraženem interesu ob izdaji okoljevarstvenega soglasja »sežigalnice Tisa«. Sodim, da so na potezi prizadeti prebivalci, krajevne skupnosti, ki že vrsto let s pobudami dokazujejo, daje smrad njihov »življenjski sovražnik«, . Anton Tone Smolnikar, župan OBVESTILO Vse zainteresirane občane obveščamo, da ima naš poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije g. Rudi Veršnik odprto poslansko pisarno na sedežu občine Kamnik Glavni trg 24 v sobi 35/1 vsak ponedeljek od 16. do 18. ure. Občina Kamnik Obisk delegacije iz občine Andechs Med letošnjimi Dnevi narodnih noš je Kamnik obiskala tudi delegacija pobratene Občine Andechs - Nemčija. Občinske svetnike je vodil župan Karl Roth. Med tridnevnim bivanjem so si ogledali znamenitosti Ljubljane in številne turistične destinacije v naši občini. Še posebej so bili navdušeni nad lepotami Velike planine, kamor so se odpelje j v nedeljo, preden so pozdravili sprevod narodnih noš. Gostje so si ogledali tudi prostore občinske zgradbe. župan ANTON TONE SMOLNIKAR Pevci, tamburaši in folkloristi s Hrvaške so v originalnih, sto let starih oblačilih predstavili slavonsko-panonske pesmi in plese, spremljali so jih njihovi muzikanti. letos nekoliko bolj razgibani, tudi folklorni del prireditve je bil bolj zanimiv in mednarodno obarvan, kar potrjuje pravilnost prizadevanj za dvig kvalitete prireditve. Prireditev je poleg kakovostnih vsebin pridobila tudi dodaten dan dogajanj - četrtek Dnevi narodnih noš ohranjajo izročilo narodne noše kot simbol narodne prepoznavnosti, zato je bila v okviru prireditev predstavljena tudi raznolikost naše obla- prikazujeta razvoj poenotenega oblačilnega videza in iz tu izhajajočo »črno nošo«, pojav in pomen »narodnih noš« v preteklosti ter glavne sestavine, značilne za ta oblačilni videz, ki nikdar ni imel značilnega moškega pandana, med ljubiteljicami »narodnih« noš pa je kljub redkosti priljubljen še danes. V prostorih TlC-a pa smo si lahko ogledali zanimivo razstavo Filatelističnega društva Kamnik. Letošnji program, ki se lahko pohvali s kvalitetno in pestro kulturno-etnološko harmonikarjev, vokalnih skupin ... Petkovo popoldne in večer sta bila predvsem v znamenju narodno zabavne glasbe. Po Kamniku so tako odmevali zvoki, ki so jih iz harmonik izvabljali člani Društva ljubiteljev harmonike Godič in Šole harmonike Martin Vodlan, pa poskočne viže mengeških godbenikov, na Šutni so zapele ljudske pevke Predice in Srake, zaigrali pa so ansambel Golte in Trio Špica. Precej hladen večer je na Glavnem trgu zaključil Ansambel Lojzeta Slaka. Prifarski muzikanti iz Kostela ob Kolpi delujejo 15 let. Od začetka do nedavnega je pri njih pela in igrala tamburaško čelo Zvonka Erce iz Most pri Komendi. Z otrokoma je prišla pozdravit nastop pevskih prijateljev na Glavnem trgu. Povedala nam je, daje za sodelovanje enostavno zmanjkalo časa ob redni zaposlitvi, družini s štirimi otroki, magistrskem študiju, v Mostah pa vodi tudi pevski zbor. Petkov koncert večno priljubljenega Lojzeta Slaka z ansamblom je kljub izredno hladnemu večeru privabil množico ljudi, ki so se navdušeno odzvali tudi k skupnemu prepevanju slovenskih viž. Sobota v znamenju harmonikarjev ter bosanske in hrvaške folklore Dopoldanski promenadni koncert Mestne godbe Kamnik je prebudil mesto in tudi sončni žarki so pripomogli k živahnemu utripu. Ljubitelji narodnozabavne glasbe so tudi tokrat prišli na svoj račun - zaigrali so legendarni Prifarski muzikanti, v popoldanskih urah pa na Šutni še ansambla Suha špaga in Savinjskih 7. Kar ves dan pa so nas na vsakem koraku spremljali mili zvoki diatonične harmonike izpod prstov harmonikarjev, ki so pomerili svoje znanje in spretnosti na 2. tekmovanju harmonikarjev za Pokal narodnih noš. Najboljši z dopoldanskega predizbora so se popoldan pomerili na velikem odru na Glavne m trgu. Veselje jih je bilo opazovati, s kakšnim zanosom in spretnost- jo so obvladovali harmoniko in kar je zanimivo, večina jih je nastopila v avtohtonih narodnih nošah, ki so tako še dodale piko na i nastopu. V kategoriji do 15 let je strogo žirijo najbolj navdušil Blaž Bjudar, drugo mesto je osvojil Žan Bregar, tretje pa Andrej Javornik. V kategoriji do 27 let je zmagal že pravi virtouz Matjaž Poljanšek, ki je tudi absolutni zmagovalec Pokala narodnih noš, drugi je bil Anže Osolnik, tretji pa Manuel Šavron. Med harmonikarji nad 27 let je bil najboljši Stane Makovec, drugi Simon Bošnik in tretji Albin Škrjanec. Naslov ljudskega godca je osvojil Andrej Javornik iz Slovenj Gradca. Vrhunec sobotnih dogajanj, ki so ga zbrani pod odrom na Glavnem trgu kar nestrpno pričakali, pa je bil celovečerni mednarodni folklorni koncert, na katerem so nam plese in običaje predstavili člani KUD Ivana Filipovič-a iz Velike Ko- (nadaljevanje na 4. in 5. str.) Na Šutni - vokalni koncert skupin Srake in kamniških Predic. Najboljši harmonikarji Pokala narodnih noš so ob zaključku družno »urezali« vsem dobro poznani Veselo v Kamnik in Na Golici. Absolutnemu zmagovalcu Pokala narodnih noš 2007 Matjažu Poljanšku iz Kamnika je pokal in gorsko kolo predal podžupan Brane Golubovič. Kamničanka Jasna Paladin, avtorica razstave in kataloga Črna noša, je pozornost pri raziskavi namenila tudi kamniškim črnim nošam, ki soji ob odprtju razstave med prvimi izrekle čestitke. // f -ssgp , . , www.aclovse.si A' ' Auris. Nova Toyota. A- TO DAV TOMORROVV '.jj LOVŠE j Jarška cesta 11,1230 Domžale; Tel: 01 /729-9000 Jezerska cesta 121,4000 Kranj; Tel: 04/280-9000 USPELI DNEVI NARODNIH NOS. FOLKLORE. PLESA. PESMI IN GLASBE Letošnji Dnevi narodnih noš so s tradicijo, kvalitetno etnografsko obarvano vsebino in dobro organizacijo, ki je bila v rokah Občine Kamnik in njene Agencije za razvoj turizma in podjetništva, ponovno dokazali, da gre za eno največjih tovrstnih prireditev v Sloveniji. Po ocenah organizatorja to potrjuje blizu 50.000 obiskovalcev našega mesta in raznovrstnih prireditev, ki so se letos prvič raztegnile na štiri dni, od četrtka do nedelje. Nedeljsko povorko, ki je že tradicionalno vrhunec dogajanja, je spremljalo med 25.000 in 30.000 gledalcev, kot pravi organizator. Zaradi zanimanja za narodno izročilo in želje po vključitvi južnega dela mesta v dogajanja je povorka letos prvič krenila od Mercator centra po mestu do Doma kulture. Tudi dežne kaplje, ki so pospremile-zadnji del njene poti, niso uspele pregnati noš, niti obiskovalcev. Tradicionalni Dnevi narodnih noš so bili ob kvalitetnejšem in bolj pestrem programu ter novih vsebinah čiine dediščine. Etnologinja Jasna Paladin iz Kamnika je v Galeriji Veronika postavila razstavo o nastanku in razvoju tako imenovane črne noše. Razstava in spremljajoči katalog z naslovom »Črna noša« vsebino, je potekal na dveh prizoriščih: na manjšem odru na Šutni in na osrednjem odru na Glavnem trgu. Zvrstilo se je nad 500 nastopajočih: od godb, folklornih skupin, narodnozabavnih ansamblov. (nadaljevanje s 3. strani) panice na Hrvaškem in člani KUD Sevdah Bužim iz Bosne in Hercegovine. Slovensko folklorno izročilo so predstavili folkloristi društev upokojencev Kamnik in Komenda. Da južni melos še vedno navdušuje, je bilo med obiskovalci čutiti že ob prvem nastopu folkloristov iz Bosne in Hercegovine. Skupina je navdušila s krajiškimi pesmimi, prepevanjem ljudskih pesmi (i sevdalink ter z banjaluškimi igrami in plesom goranac. Pevci, tamburaši in folkloristi s Hrvaške so ob lastni živi glasbi predstavili slavonsko-panonske pesmi in plese. Oblečeni v originalna, stara in z zlatimi nitmi okrašena oblačila. Pevci in folkloristi iz Bužima pri Bihaču so navdušili s krajiškimi pesmimi, prepevanjem ljudskih pesmi - sevdalink ter z banjaluškimi igrami in plesom goranac (sliki zgoraj in spodaj). Na čelu letošnje povorke je bila za konjenico in zastavonošo slavnostno okrašena kočija z županom Tonetom Smolnikarjem z vnukinjo in vnukom v narodni noši. Folklorista iz BIH Admira Bosnič in Kemal Dizdarevič (na sliki) sta navdušila tudi v vlogi vokalistov. Klapa Mali grad vedno navduši. V letošnji povorki narodnih noš, ki je prvič krenila od Mercator centra, je sodelova lo rekordnih 1700 noš, med njimi tudi Lukarji in Lukarice - ljudski godci in pevke iz TED Dornava. Toni Tuhinjski, glasbeni navdušenec z neizmerno energijo, je vse večere z glasbo, predvsem hrvaško in slovensko, v navduševal na Šutni pri nekdanji knjižnici. Nedeljska dogajanja je zaokrožil ansambel Svetlin, v katerem igra tudi Kamničan Matej Šarc (na desni) kar štiri inštrumente: kontrabas, pozavno, bariton in bas kitaro. Noše iz TD Cerklje so s kmečkega voza veselo pozdravljale. Mii Za izročilo narodne noše se ni bati, saj se prenaša že na najmlajše. Otroci so bili navdušeni tudi nad ponijem iz Kocjanovega hleva v Godiču, ki se ponaša še s 14 konji. stara okrog sto let, so kar najbolje predstavili svoje društvo, ki šteje že 106 pomladi. Nedeljsko povorko, v kateri se je predstavilo 1700 noš, je pospremilo med 25.000 in 30.000 gledalcev Nedeljsko dogajanje so popestrili nastopi godb, folklornih in glasbenih skupin. Vrhunec dogajanja pa je, tako kot vsa leta doslej, predstavljala tradicionalna povorka narodnih noš. Niso je mogle ustaviti niti kaplje dežja na zadnjem delu poti, ki se je letos začela že pri Mercator centru in se po dobrih dveh kilometrih zaključila pred Domom kulture Kamnik. V povorki je sodelovalo rekordno število noš - 1700, sestavljena pa je bila iz treh delov: v etno delu so se predstavljale noše ter folklorne skupine iz različnih delov Slovenije in tujine (sodelovale so tudi folklorne skupine, ki so prejšnje dni nastopile v programu), v drugem delu so se predstavile stanovske noše, tretji del pa je vselej najbolj množičen, saj gre za turistični del povorke, v katerem sodelujejo noše iz različnih turističnih društev, sprevod je pospremilo kar šest godb, 17 folklornih skupin in lepo število vozov. Sprevod je, tako kot sobotni folklorni večer, z zanimivim veznim tekstom predstavila Irena Bedrač s TV Maribor. Obiskovalce so pritegnile tudi spremljajoče prireditve in dogodki, predvsem sejem domače in umetnostne obrti na Šutni, na katerem se je predstavilo kar 40 rokodelcev, umetnikov in gospodinj, živahno je bilo na prodajnih stojnicah z raznovrstno »vsebino« na Maistrovi ulici in na zabaviščnem prostoru na parkirišču za frančiškanskim samostanom. Kot je po uspešno zaključeni prireditvi povedal Igor Kralj, direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, so z izvedbo in obiskom prireditve izredno zadovoljni in sodeč po ugodnih odzivih obiskovalcev so uspešno naredili prvi korak k dopolnitvi tradicionalne vsebine Dnevov narodnih noš, ki naj bi v prihodnjih letih postali pravi folklorni festival na nacionalnem nivoju. Besedilo in fotografije: SAŠA in VERA MEJAČ Na vozu Društva podeželskih žena Tuhinj so moški, ženske in otroci prikazovali kmečka opravil^: žaganje in sekanje drv, izdelovanje butar, ličkanje koruze ... Povorko so zaključili vozovi, prvi med njimi je bil voz Čebelarskega društva Kamnik s predstavitvijo čebelarstva... Kamniški OBČAN DNEVI NARODNIH NOŠ - NAŠA DEDIŠČINA_________20. september 2007 5 .. .JB&jm fl - (nadaljevanje s 3. in 4. strani) Med rokodelci in umetniki na Šutni Mnogo obiskovalcev Dnevov narodnih noš se je z zanimanjem zadržalo na Šutni, kjer se je v soboto in nedeljo predstavljalo 40 rokodelcev, umetnikov in gospodinj. Še zlasti zanimivo je bilo pri tistih stojnicah, kjer so »v živo« prikazovali že skoraj pozabljene ročne spretnosti in domače obrti. Mnogo spretnosti in potrpežljivosti je potrebno, da nastanejo takšne miniature kozolcev, vozov, kočij z najmanjšimi detajli. Janez Širok iz Polhovega Gradca jih iz naravnega lesa izdeluje že vrsto let, ponosno pa P je razstavil tudi vrata s portali. 1 -1 M Dediščina arhitekta Jožeta Plečnika v Kamniku in okolici (II.) Predstavitev kovaške obrti je pritegnila veliko pozornosti, tako mlajših kot starejših. m Izpod rok rezbarja Franca Kuhlja iz Vodic nastajajo čudovite umetnine, ki jih je postavil na ogled tudi na Šutni. Prikaz njegovega rezbarjenja je s svojo harmoniko pospremil 12-letni Matjaž Trobec iz Ljubljane, ki si znanje nabira v znani glasbeni šoli Stopar Mengeš. Ji Šiviljska mojstrica Helena Trobentar nas je prijazno povabila v razstavni prostor na Šutni, kjer je razstavila pražnja kmečka oblačila in narodne noše iz 19. stoletja. Na sliki je avtorica ob ženski kranjski narodni noši. Mmm, medeni kruhek, narejen iz ržene ali bele moke, medu, popra, cimeta, nageljnovih žbic in pepelike. Cirila Šmid iz Železnikov ročno oblikuje figurativno Pecivo iz medenega testa ali pa ga odtisne s pomočjo izrezljanega lesenega modela. Že vrsto let se ob Dnevih narodnih noš predstavlja slikar Marjan Novak iz Mekinj, bolj poznan kot »Škatla«, s poslikavo steklenic in naravnega kamna. VERA MEJAČ Sedemnajste Dneve evropske kulturne dediščine smo na Slovenskem v letu 2007 posvetili najpomembnejšemu slovenskemu arhitektu, Jožetu Plečniku, enemu od klasikov arhitekturne ustvarjalnosti 20. stoletja. Čeprav je od arhitektove smrti minilo pol stoletja, je zaradi njegove zapuščine zgodovinski spomin nanj več kot neizbrisljiv. Plečnikovo arhitekturo kot bogastvo oblik in duhovnih vsebin odlikuje iskanje odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja, kot so prostor, lupina, svetloba in raba plemenitih gradiv, ki so danes skorajda že nedosegljivi ideal. Hkrati njegovo delo pomeni neprecenljivo množico idej, iz katerih so in bodo črpali številni rodovi. Dogodki in prireditve ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine zato predstavljajo sprejemanje utrinkov vzpodbud za danes in za jutri. Tudi v Kamniku želimo opozoriti na prisotnost del velikega mojstra. Agencija za turizem in podjetništvo (TIC), Foto klub Kamnik, Janez Stele, Matična knjižnica Kamnik, Medobčinski muzej Kamnik, Turistično društvo Kamn’k in Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj v tednu od 20. do 29. septembra, pripravljamo več prireditev -program ie obiavlien na 6. strani. V Kamniku in okolici najdemo dvanajst izvedenih Plečnikovih del. Njegovo prvo delo na Kamniškem - Lovsko kočo Kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici predstavljamo v nadaljevanju. Lovska koča Kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici Plečnik je po naročilu Kralja Aleksandra izdelal načrte za Lovsko kočo v Kamniški Bistrici v letih 1932/33, tri leta za tem, ko je jugoslovanski dvor vzel v zakup lovišče bistriških gozdov. To so bili časi, ko je bila Kamniška Bistrica že uveljavljeno planinsko in lovsko izhodišče s slabo cestno povezavo proti Kamniku. Plečnik si je lovsko kočo sredi gozda zamislil kot stavbo s kamnitim pritličjem, z nadstropjem, obloženim z lesom in dvokapno položno streho. Notranja zasnova je enostavna. V obeh etažah hodnik zavzema celotno dolžino južne (vhodne) fasade. Iz hodnikov so dostopni prostori, nanizani ob severni (proti goram obrnjeni) fasadi. Po originalnih načrtih so v pritličju (od zahoda proti vzhodu) servisni prostori, soba poleg kuhinje, kuhinja, jedilnica in soba za goste. V nadstropje vodi dvoje ločenih stopnišč, eno proti prosto rom kralja in kraljice, drugo proti prostorom otrok in vzgojiteljice. V nadstropju so (od zahoda proti vzhodu) soba otrok, kopalnica, soba vzgojiteljice, soba kraljice, kopalnica in soba kralja. Hodnik v nadstropju je na sredini pregrajen s prehodno garderobo, kar je omogočalo popolno izolacijo kraljevih prostorov. Gradbena in obrtniška dela so se zaključila v letu 1934. Iz Plečnikovih pisem Emiliji Fon razberemo, da so bila obrtniška dela 12. julija 1934 še v teku. Piše: »Jutri gremo za dva dni v Kamniško Bistrico. Gonil sem rokodelce in sebe, da bi bilo vse pripravljeno.« Kljub naglici kralj koče ni veliko uporabljal, ker je jeseni istega leta umrl v atentatu. Po drugi svetovni vojni je bila Lovska koča nacionalizirana. Nova jugoslovanska oblast jo je uporabljala kot protokolarni objekt. Upravljal ga Zavod za gojitev divjadi Kozorog. Sem so zahajali na lov in oddih ljudje iz političnega vrha. Kočo je pogosto uporabljal tudi predsednik Jugoslavije Tito, zato je koča znana tudi pod imenom Titov dvorec. Kozorog je v koči organiziral tudi lovski turizem. Notranja podoba objekta se je v tem času nekoliko spremenila. Pohištvo kraljičine spalnice je bilo prenešeno v pritličje, v sobo za goste. Te sobe se je po pogostem Lovska koča med gradnjo aprila 1933 (foto Peter Naglič iz Šmarce) Lovska koča danes. m Kovani detajl omare v kraljevi spalnici. Načrt za omaro v kraljevi spalnici. uporabniku oprijelo ime Mačkova soba. V objekt so prinesli nekaj nove opreme. V kuhinji je bil štedilnik na trda goriva zamenjan s sodobnejšim, iz servisnih prostorov v pritličju so naredili kurilnico in napeljali centralno ogrevanje. Stroški vzdrževanja objekta so bili visoki, zato je lovsko kočo leta 1988 v dolgoročni najem vzelo podjetje Stol iz Kamnika, ki ga je v okviru lastne dejavnosti prenovilo. Ohranjeno opremo so ponovno vrnili na originalna mesta, v kopalnicah stene obložili s keramičnimi ploščicami, vrata iz hodnika v kopalnici nadomestili s stenskimi omarami, po lastnih načrtih izdelali novo opremo za kuhinjo in nekdanjo otroško sobo ter po Plečnikovih načrtih izdelali opremo za nekdanjo sobo vzgojiteljice. Izvedli so tudi edino gradbeno spremembo: ' v pritličju so jedilnico združili z nekdanjo sobo za goste (kasneje Mačkovo sobo) in tako pridobili veliko jedilnico, ki je lahko služila tudi kot sejna soba. Mizo nekdanje jedilnice so povečali z vmesno kamnito ploščo. Za novo jedilnico so izdelali serijo Plečnikovih stolov, ki v osnovi niso bili načrtovani za ta objekt. Po prenovi je Stol kočo redko uporabljal. Objekt je danes neizkoriščen in ponovno potreben prenove. Ohranjena je vsa oprema, ki je bila izdelana po Stolovih načrtih. Od originalne opreme sta ohranjeni spalnica kralja in spalnica kraljice, kopalni kadi v obeh kopalnicah, lončene peči za ogrevanje prostorov, sedeži za varnostnike na obeh koncih zgornjega hodnika in (verjetno) miza s stoli v družabni sobi poleg kuhinje v pritiičju. Ohranjeno je tudi vse stavbno pohištvo, oprema stopnišč in vetrolova. Originalne so tudi vse stropne obloge Leseni detajl omare v kraljevi spalnici. in stenske obloge v garderobnih prostorih v nadstropju. Ob morebitni prenovi bi bilo potrebno odstraniti pridih postmodernizma, ki je bil vnesen z novo opremo leta 1988 in za objekt poiskati primerno vsebino. Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, je leta 2006 Lovsko kočo skupaj s Planinskim domom z depandanso, Lovsko kočo kneza Windischgraetza (gostilna prijurju), Kapelo Lurške Matere božje, Spomenikom planincem, padlim v NOB in Spominsko ploščo pohodu druge grupe odredov kot enoto Kamniška Bistrica - Ambient Kamniška Bistrica predlagal za razglasitev za spomenik lokalnega pomena. V okviru razglasitve je predlagan varstveni režim, ki ohranja objekte in prvobiten značaj krajine v širšem območju Lovske koče Kralja Aleksandra. Priznanje statusa kulturnega spomenika Lovski koči Kralja Aleksandra in pripadajoči okolici je odvisno od odločitve občinskih svetnikov občine Kamnik. Upajmo, da bodo znali oceniti prednosti, ki jih prinaša ohranjanje dragocenih značilnosti ambienta Kamniške Bistrice, znotraj katerega je svoj občutek za poseganje v naravo izkazal tudi arhitekt Jože Plečnik. Saša Lavrinc, univ. dipLarh., konservatorka, ZVKDS OE Kranj Viri: HRAUSKY, Andrej. Plečnikova Slovenija : Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Dessa, 1997 PLEČNIK, Jože. Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Fon: Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni. Ljubljana: Rokus, 2002 KOČAR, Tomaž. Kamniška Bistrica, Bistriški Gozd. Ljubljana: samozaložba, 2003 Informatorji: nekdanji zaposleni v Zavodu za gojitev divjadi Kozorog Kamnik Moj blog: Spomin na izgon pred 65. leti V vročem avgustovskem dnevu sem se odpravil na srečanje Društva izgnancev občine Kamnik, ki so ga organizirali v spomin na dan pred 65-imi leti, ko je nacifašistična vojska iz doline Črne nasilno izselila in odpeljala v taborišča več kot 120 ljudi, dober mesec prej, točneje 9. julija 1942, pa v tej isti dolini ubila 51 nedolžnih moških. Zgodbe, ki sem jih slišal, me niso pustile ravnodušnega. Nikogar ne bi. Zamislil sem se nad tem, kakšni nadčloveški napori so bili potrebni, da so ljudje sploh preživeli in so danes med nami. Vsa ta grozodejstva so bila posledica vojne, vojne, s katero so si nacjfa-šistične sile želele podjarmiti celotno Evropo. Vsaka vojna je zlo, je trpljenje, ki ga v največji meri občutijo civilisti, na katere se okupator spravi, da bi jim vsilil svojo voljo, uničil njihov jezik, kulturo, zgodovino .... zatrl odporniško gibanje. Kako je bilo v tistih časih žrtvam vojnega nasilja, lahko vedo le tisti, ki so to trpljenje doživeli, ga občutili. Mi lahko samo poslušamo in si njihove spomine zapomnimo kot opomin. Njihova drža pa nam je danes vsem lahko vzgled, kako je potrebno vsak trenutek življenja ceniti. Toliko energije, optimizma ter iskrenosti v tako veliki družbi že dolgo nisem začutil. v V začetku avgusta mi je na slovesnosti ob ustanovitvi Šlandrove brigade na Šipku nad Tuhinjsko dolino starejši gospod, s katerim sva se zaklepetala, potarnal, da se nove generacije čedalje manj zavedajo dogajanj med drugo svetovno vojno, pomena partizanstva. Na nek način, s cmokom v grlu, sem mu moral priznati, da ima prav. A me je že z naslednjim stavkom njegov kolega ponovno spravil v boljšo voljo, ko je rekel, da ga veseli, da je na slovesnosti ob ustanovitvi brigade toliko mladih družin, mlajših generacij. Na ta način se bodo ljudje spominjali dogodkov, ko nas ne bo več. Jaz se jih bom spominjal. Ga. Završnik mi je letos podarila svojo knjigo z naslovom: »Dokler živimo naši spomini ne morejo umreti«, ki govori o dogodkih na Kamniškem med drugo svetovno vojno. Gre za popis vseh nasilnih dogodkov iz časa okupacije, ki sojih doživeli civilisti. Poleg zgodovinske vrednosti ima knjiga še dodatno sporočilo, pove nam, kako pomembna je svoboda, kako pomemben je mir. Pove nam, da to, kar imamo danes, ni nekaj samoumevnega, da moramo to, kar imamo, negovati. Knjiga pa nas opozarja tudi na to, da se ljudje iz zgodovine nismo veliko naučili, kljub različnim sprejetim mednarodnim aktom po drugi svetovni vojni. Človekove pravice so danes kršene. Civilisti so danes žrtve različnih vojn. Le dvanajst let nazaj je Evropa doživela nasilje nad civilisti na svojih tleh, na tleh nekdanje Jugoslavije. Ko sem prebral knjigo, sem naslovu: »Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti«, dodal svoj podnaslov, svojo zavezo: »In živele bodo generacije in generacije, ki bodo vaše spomine ohranjale pri življenju. Niste sami! Zavedamo se, da gre tudi vam zasluga, da imamo danes svojo državo, svoj jezik, svojo kulturo in smo del združene in svobodne Evrope. Hvala vam, ker se spominjate za vas in za nas. Zapisanega in povedanega ne bomo pozabili.« BRANE GOLUBOVIČ DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE PLEČNIKOVO LETO DOGODKI NA KAMNIŠKEM Četrtek, 20. septembra 19.00, Medobčinski muzej Kamnik (Zaprice): PRFDAVANTF. dr. Damjana Prelovška o Plečnikovih delih na Kamniškem Sobota, 22. september 19.00, Galerija Veronika, Japljeva ulica 2: OTVORITEV RAZSTAVE »Plečnik na Kamniškem v slikah, besedah, načrtih, skicah in delavniških risbah.« Razstava bo odprta vse dni do 15. oktobra in sicer od pon.-sob. 10.00-12.00 in 16.00-19.00, ob nedeljah le dopoldan. Ponedeljek 24. september - 29. september 9.00- 19.00, Matična knjižnica Kamnik, Ljubljanska c.l: KULTURNI DNEVI Nedelja, 23. september 10.00- 16.00, Lovska koča Kralja Aleksandra, Kamniška Bistrica: VODENI OGLEDI 12.00, Lovska koča Kralja Aleksandra, Kamniška Bistrica: SPOZNAVANTE PLEČNIKA KOT OSEBE SKOZI NTEGOVA PISMA v izvedbi KD Priden možic Sreda, 26. september 17.00, Kamnik, VODEN OGLED PO PLEČNIKOVIH DELIH (zbirno mesto: Glavni trg) 18.30, Svečarstvo Stele, Glavni trg 16: OGLED PLEČNIKOVE SOBE TER SVBČARSKA DELAVNICA Četrtek, 27. september 10.00, Cerkev Sv. Benedikta: VODEN OGLED Petek, 28. september 16.00, Cerkev Sv. Benedikta: VODEN OGLED Sobota, 29. september 10.00 in 16.00, Kamnik, VODEN OGLED PO PLEČNIKOVIH DELIH (zbirno mesto: Glavni trg) 11.30 in 17.30: Svečarstvo Stele, Glavni trg 16: OGLED PLEČNIKOVE SOBE TER SVEČARSKA DELAVNICA Še enkrat o šolah Že nekaj mesecev poteka precej intenzivna diskusija o novih šolah Toma Brejca in Frana Albrehta. Seveda sem tega zelo vesel, saj je le to pogoj, da bomo na koncu izbrali pametno odločitev, ki je ne bomo že čez nekaj let obžalovali. Vesel sem tudi, da so moje ideje o dveh novih šolah na dveh lokacijah padle na plodna tla, saj, kot mi sporoča veliko občank in občanov, se s to idejo zelo strinjajo. Kot sem prebral v Kamniškem občanu, je tej ideji naklonjen tudi g. Vinko Gobec. V svojem članku navaja, da je ena izmed možnih lokacij verjetno v občinski lasti. Če to drži, seveda odpade velik argument občinske uprave, ki rešitvi dveh šol na dveh lokacijah zaenkrat trdno nasprotuje. To nasprotovanje me čudi toliko bolj, ker je v zadnjem Kamniškem občanu g. Anton Kamin sam ugotovil, da v preteklosti lokacije šol niso bile dovolj dobro izbrane in da ni bilo pridobljenega dovolj zemljišča za širitve šol. Časa seveda ne moremo zavrteti nazaj, imamo pa danes možnost, da popravimo napake iz preteklo- sti in se odločimo kot pametni gospodarji in gremo v izgradnjo dveh šol na dveh lokacijah. Vprimeru take rešitve nam čez mnogo let ne bo potrebno brati člankov, v katerih bodo naši zanamci pisali o slabo izbranih lokacijah, ampak bomo deležni pohval za svoje dolgoročne odločitve. Slabo načrtovanje se vidi že pri projektih, ki so bili narejeni v času sedanjega župana. Tako smo priča slabim rešitvam pri osnovnih šolah v Stranjah in v Šmartnem, o čemer je bilo govora na eni izmed sej občinskega sveta. Mnenja sem, da takih napak ne smemo ponavljati, vendar pa postopki, kijih vodi sedanja občinska uprava, vodijo točno v to - ponavljanje starih napak. G. Kamin mi je v pojasnilu navedel tudi člane odbora, ki bodo ocenjevali projektantske rešitve, prejete na javnem natečaju. Zelo sem vesel, da smo končno izvedeli, kdo so ti ljudje, ki bodo odločati o teh projektih. Jasno mi je, da sta ga. ravnateljica in g. ravnatelj v tej ekipi sodelovala s svojimi mnenji in argumenti glede ohranitve dveh zavodov (v SDS zelo podpiramo KD Priden možic pridobilo status društva v javnem interesu Kulturnemu društvu Priden možic je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije podelilo status društva v javnem interesu. Ministrstvo podeljuje status tistim društvom in drugim pravnim osebam zasebnega prava na področju kulture, katerih delovanje je splošno koristno in je v javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja ali varovanja kulturnih dobrin oziroma na področju kulturnih dejavnosti. Kulturno društvo je ena izmed pravnih oblik združevanja in delovanja kulturnih delavcev in ustvarjalcev. V Sloveniji deluje več sto kulturnih društev, ki v mnogih predelih predstavljajo glavno ali celo edino kulturno delovanje. V kulturna društva se združujejo posamezniki s podobnimi interesi in željami delovanja na področju kulture. Kljub pogosto drugačnemu razmišljanju delovanje društva ni nujno zgolj ljubiteljsko, saj nekatera kulturna društva predstavljajo pomembno dopolnilo javnim kulturnim zavodom. Ministrstvo za kulturo podeli status društva v javnem interesu tistim društvom, za katere preceni, da je njihovo delovanje osrednjega pomena za razvoj in ohranjanje kulture, da izvaja kulturne dejavnosti, ki so po kvaliteti ali pomenu primerljive s kulturno dejavnostjo javnih zavodov in da izvaja kulturne dejavnosti, ki pomenijo dopolnjevanje mreže javnih zavodov. Izmed vseh kulturnih društev Slovenije jih ima omenjeni status nekaj več kot 50. Pa še namig: z dodelitvijo statusa društva v javnem interesu si je KDPM med drugim pridobilo tudi pravico, da mu državljani Republike Slovenije namenijo 0,5% svoje dohodnine. Za KD Priden možic ANA DUŠA mesečni koledar 2007 OKTOBER torek, 2. oktober sreda, 3. oktober četrtek, 4. oktober petek, 5. oktober ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Shelagh Delaney: Okus po medu drama, igrajo: Milena Zupančič, Saša Mihelčič, Valter Dragan, Jose in Gregor Bakovič četrtek, 4. oktober ob 19:00 Zdenko Huzjan in Ištvan Išt Huzjan odprtje slikarske razstave - na ogled do 19.9.2007 sobota, 13. oktober ob 10:00 Studio Anima Milčinski /Vilar/Pižorn: Hop Cefizelj igrana otroška predstava torek, 16. oktober ob 20:00 Stanko Arnold (trobenta) in Graški komorni orkester koncert, na sporedu: W.A. Mozart, L. Mozart, F. Mendelssohn, G. Tartini in Y. Akutagavva predlagano rešitev). Jasno mi je tudi, da bodo arhitekti ocenjevali projektantske odločitve. Ni mi pa jasno, kdo je tista odgovorna oseba, ki seje odločila za urbanistični del, torej za določitev, kje naj šole stojijo. Kot sem lahko razbral iz omenjenega članka, to ni ta 11 članski odbor. Upam, da bo občinska uprava sprevidela, da so argumenti, ki sem jih že opisoval v svojih člankih, dovolj tehtni, da bo spremenila svoje mnenje in se lotila zadane naloge na resen način. V nasprotnem primeru bo moral g. Kamin dajati pojasnila ne meni, ampak otrokom Mekinj in Nevelj, zakaj morajo hoditi v šolo tako daleč, čeprav bijo lahko imeli tako rekoč pred vrati. Naj bo o šolah v tem članku dovolj besed. Na žalost se nam odpira nova neumnost, ki se nam je zgodila z novim krožiščem med Mercatorjem in tovarno Titan. Kdor seje že peljal po omenjenem krožišču, je verjetno takoj opazil, da krožišče ni ravno najbolj primemo za vlačilce in tovornjake s priklopniki. Kdor sije vzel še malo več časa, da je počakal na večji tovornjak, se je lahko le gromko nasmejal. V naslednjem trenutku gaje smeh verjetno minil, sploh če je pomislil, daje bilo krožišče narejeno iz našega, davkoplačevalskega denarja. Namen krožišča je bil pospešiti promet, sedanje krožišče pa je točno nasprotje željenega. Zanimivo bo videti, kako bo občinska uprava iskala krivca, sebe pa bo posipavala s pepelom. Robert Kokotec SDS Kamnik Počastitev 700-letnice Podgorja - ob podgorski ».zegnanski« V spomin na 700-letnico prve mladi pripravljajo na uprizo-omembe Podgorja v zgodovin- ritev veseloigre Kje je meja, ki skih virih bodo Podgorci v so- jo je pred več kot stodvajsetimi boto, 6. oktobra, v kulturnem leti napisal domačin, pisatelj iri domu v Podgorju pripravili prvi slovenski šahovski publicist posebno jubilejno prireditev. V Josip Ogrinec, ta namen že nekaj časa zbirajo Sodelovali pa bodo tudi pod- gradivo za razstavo o zgodo- gorski pevci, ki pojejo v kamniš-vinskem razvoju ene najdaljših kih pevskih zborih, slovenskih vasi. Poleg tega pa se F. S. NOVOST V DOMU STAREJŠIH OBČANOV KAMNIK Občane in občanke občine Kamnik obveščamo, da bomo od 1. 11. 2007 dalje od ponedeljka do petka pričeli nuditi novo obliko varstva starejših in sicer »DNEVNO VARSTVO«. Informacije lahko dobite pri socialni delavki doma na telefonski številki 01/839-15-18. Uprava Doma starejših občanov Kamnik Agencija za razvoj turizma in podjetništva % v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2 1241 Kamnik tel: +386 1 831 82 50 faks: +386 1 831 81 92 e-mail: kamnik@razvoj.si VMtjspfc* www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 www.kam.sik.si Četrtek. 27.9.2007. od 19.00 do 20.30 v čitalnici (nato vsakih 14 dni) Sproščanje in meditacija Vodi: Vera Prelovšek (inf.: 041 631 868) Petek. 5.10.2007. ob 19.00 Odprtje razstave Sveto pismo v dvorani knjižnice Organizator: Danijel Hamp Od oktobra 2007 dalie: Vsak ponedeljek v mesecu od 18.00 do 19.00 Pravljična urica v pravljični sobi Vodi: Ema Vidic. Vstop prost. Vsako sredo v mesecu od 16.30 do 18.30 Vila Čira-Čara (ustvarjalne delavnice za otroke od 5. leta dalje) Vodi: Rosana Kleindienst Premk (inf.: 040 838 570) Vsako sredo v mesecu od 10.00 do 11.00 Bibe: igralne ure s knjigo v pravljični sobi (za predšolske otroke) Vodi: Helena Sterle. Vstop prost. Vsako sredo v mesecu od 18.00 do 19.00 Pravljična urica v knjižnici Komenda Vodi: Barbara Zlobko. Vstop prost. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kamnik, tel.: 8317 647, 8317 662, www.muzei-kamnik-on.net Sobota. 6~ oktober, ob 20.00 v salonu gradu Zaprice JazzZaprice 2007: koncert LOVRO RAVBAR KVARTET (Lovro Ravbar - saksofoni, Rok Lopatic - klaviature, Matej Hotko -bas in Janez Gabrič - bobni). Vstopnina: 5 €. O ČRNI NOŠI Z BELO PEČO, ZAVEZANO »NA PETELINČKA« Prireditve v okviru letošnjih Dnevov narodnih noš so nam razkrile kar precejšnjo pestrost oblačilne dediščine Slovencev in drugih narodov. Tako imenovano črno nošo, najbolj prepoznavno po beli peči, zavezani »na petelinčka« (kot se imenuje način vezave, ki se je uveljavil v 70. letih 19. stoletja), ki jo sicer v redkih primerih opazimo tudi v sprevodu noš po Kamniku, je na razstavi v Galeriji Veronika in v katalogu predstavila etnologinja Jasna Paladin iz Kamnika. Po lanskoletni razstavi o zgodovini ženskega spodnjega perila si se letos lotila predstavitve tako imenovane črne noše, kije danes precej redek, a nepogrešljiv kostum ljubiteljev narodnih noš na različnih prireditvah. Kaj te je pritegnilo in kakšna je zgodba (razvoj) črne noše? Črna noša doslej v stroki, pa tudi med ljubitelji t. i. narodnih noš, še ni bila deležna prav velike pozornosti, kljub temu da je - kot tudi sama opažaš - na različnih folklorističnih prireditvah navadno nepogrešljiva. Zato mi je že ob koncu lanske prireditve Dnevi narodnih noš etnolog Bojan Knific predlagal, če bi se letos lotila te teme. Čeprav se je kmalu izkazalo, da bo delo zaradi pomanjkanja virov in literature spet bolj pionirsko in zato precej zahtevno, me je tudi »črna noša« precej pritegnila, predvsem zato, ker sem se nekoliko bolj poglobljeno lotila celotnega ozadja, vzrokov za nastanek in razvoja tega pojava. O črni noši začnemo govoriti v sredini 19. stoletja, ko se je kmečki sloj tudi v oblačenju približal meščanskemu in do takrat značilna krila z modrci in rokavce je zamenjal poenoten oblačilni videz, za katerega je bila značilna dvodelna obleka, navadno temne barve, sestavljena iz krila na pas in oprijete bluze ali kočemajke. Zraven so sodili tudi predpasnik (čeprav neobvezno), bele nogavice, čevlji na vezalke (pozneje tudi s paščkom) in pokrivalo. Ob po- sebnih priložnostih so si ženske k tej obleki nadele belo pečo, ki jo je v siceršnjem oblačenju že zamenjala ruta, in sklepanec, torej dva kmečka oblačilna elementa, ki sta v drugi polovici 19. stoletja že sodila med kulturne prežitke. S tem, ko so ju, predvsem pečo, ženske ponovno vzele iz svojih omar, so prestopile sicer težko določljivo mejo med oblačenjem in kostumi-ranjem, zato črno nošo uvrščamo med t. i. narodne noše - kostume, s katerimi so ženske izražale slovenstvo in pripadnost določenim predstavnim skupnostim. Pa je črna noša povsem črna? Kot sem zasledila v katalogu, ki spremlja razstavo, tudi pogosta opredelitev črne gg£k£l- noše kot meščanske ali ljubljanske noše ne drži povsem? Je bila torej priljubljena tudi med podeželskimi ženami ali zgolj med meščankami? Za obravnavani pojav je v rabi več izrazov - »črna«, »ljubljanska«, »mestna« in »meščanska noša« in čeprav so vsi precej uveljavljeni, jih v stroki pišemo v navednicah, saj vsaj deloma zavajajo. Kot je razvidno tudi na razstavi, »črna noša« dejansko ni povsem črna, saj k njej sodi bela peča in bele nogavice -še več, tudi krilo in kočemajka sta bila navadno krojena iz materialov različnih temnih odtenkov; obleke so bile celo večkrat kot črne v celoti ali delno temno zelene, temno modre, vijoličaste, bordo rdeče... Prav tako »črna noša« ni bila razširjena le v Ljubljani. Tako kot vse modne novosti se je res najprej uveljavila v večjih mestih (po večjem delu Evrope) in nato v njihovi okolici, a se je do konca 19. stoletja razširila tudi po podeželju in po večjem delu Slovenije. Med Razstavo so si z zanimanjem ogledale tudi kamniške črne noše. Med njimi Martina Golob Bohte, kije svojo prvo črno nošo dobila pri triindvajsetih letih in se že skoraj štirideset let udeležuje sprevoda ob Dnevu narodnih noš v Kamniku. Kot pravi se oblačenja v črno nošo kljub večdnevni pripravi noše vedno znova veseli: »ko se doma napravim v nošo, se preselim v nek drug svet«. ©(M Kamno* kamfest po kamfestu @ ^ Maister Rudolf Kamnček (|7 Glasbeni ^ Filmski uradne ure: 01/839 76 06 od 9.00 do 14.00, 041 360 399 uiuiui.domkulture.org lnfo@domkulture.org Avtorica razstave o črni noši, Jasna Paladin iz Kamnika, ob odprtju razstave, ki so jo s svojo prisotnostjo polepšale črne noše iz Kamnika in okolice. kmeticami so jih sprva prevzela mlajša dekleta v okolici mest ali ob prometnih poteh in še to le za praznične priložnosti, kasneje se je ta obleka kot narodna noša razširila med vsemi sloji. Zakaj izraz črna - zgolj za slovesne priložnosti, žalostne dogodke ali je bilo to modno? Katere so njene glavne značilnosti in ob kakšnih priložnostih so ženske nosile črno nošo v različnih obdobjih? Črna noša ni bila žalna obleka, kot morda kdo najprej pomisli, ampak svečana, praznična. Črna barva je bila takrat modna, elegantna in predvsem pri bogatejših zelo priljubljena - celo pri nevestah! Meščanke in bogate kmetice so si svoje najlepše obleke dale sešiti iz črne svile ali drugih gladkih in svetlečih se materialov, manj premožne pa tudi iz volne, polvolne ali drugih cenejših, industrijsko izdelanih tkanin. Skupaj s pečo in sklepancem se je ženskam v 2. polovici 19- stoletja takšna oprava preprosto zdela praznična, lepa ali ‘ta k’mašna‘, kakor rečemo. Iz slikovnega gradiva in različnih virov pa je razbrati, da so se vanjo oblačile predvsem ob različnih verskih praznikih, kot so bile te-lovske ali velikonočne procesije, žegnanja in birme, ob različnih društvenih srečanjih in zlatih porokah - kadar pa so želele posebej poudariti pripadnost slovenstvu pa tudi ob taborih in narodnopre-budnih manifestacijah. Vezava peče na petelinčka zahteva precej naškrobljeno pečo, običajno več ženskih rok vogale pritrdi z bucikami, sponkami. Kateri pa so poleg peče še drugi nepogrešljivi dodatki črne noše? Dom kulture Kamnik je zagotovo največji projekt Kulturnega društva Priden možic. Od leta 2002 poskušamo oživiti tega mastodonta kamniške polpretekle zgodovine. Tako nam je uspelo poleg rednega abonmajskega programa, ki ga letos še razširjamo, popolnoma »razprodati« Malo dvorano. Na tem mestu moram poudariti, da smo uspeli ohraniti raznolikost najemnikov in zdravo ravnovesje med komercialnimi in nekomercialnimi dejavnostmi. Leta 2003 smo v staro kurilnico v kleti Doma kulture pripeljali cvet kamniške ustvarjalne mladine. Iz navdušenja nad starim, s cevmi prepredenim prostorom, se je nekaj let pozneje rodila Kotlovnica, mladinski center, ki se je v prejšnji sezoni dodobra usidral v zavest aktivne kamniške mladine. Kaj pa glavna dvorana? 300 sedežev je večinoma dobro izkoriščanih, program je sestavljen iz abonmajskih predstav in ponudbe, ki jo prispevajo lokalni ustvarjalci. Vrat ne zapiramo nikomur, čeprav smo do sedaj že naleteli na kakšno »bombo«, tako Ena glavnih sestavin je zagotovo res prav peča, zavezana »na petelinčka«, ki danes poleg zlatoizveze-ne avbe med ljubitelji narodnih noš sodi med »najbolj značilna slovenska pokrivala«. A to ne drži. Peča je resda eno najstarejših slovenskih ženskih pokrival, a so se peče, ki jih poznamo kot sestavni del »črne noše« - torej navadno krojene iz tila in obogatene z ročno ali strojno izdelano čipko in vezenino, pojavile šele nekje v sedemdesetih letih 19- stoletja, torej šele v obdobju, ko je pri uporabi peč že prišlo do revitalizacije. Poleg peč med nepogrešljiv dodatek sodijo tudi sklepanci - pasovi, sestavljeni iz kovinskih ploščic in verižic in v pasarskih delavnicah sklepani iz zlata, srebra, medenine ali železa, na katere so si ženske pogosto zavezale tudi pentljo, in pa razmeroma veliko nakita. Kot skoraj nepogrešljiv del oprave so se uveljavile ženske ure na dolgih verižicah, različne broške, ki so bluzo ob vratu tesno zapele, uhani, med njimi tudi murčki, okrasni gumbi in verižice. Nakit je bil zlat ali srebrn, podobno kot sklepanci, in je zato že na zunaj pričal o premožnosti ženske, ki ga je nosila. Nemalokrat so se ženske na prireditve v »črni noši« podale tudi s črno torbico, čipkastim robcem in molitvenikom, če je bil dogodek verske narave. Črna noša je ženska noša in nima posebej značilnega moškega para, pa vendarle, kako so najpogosteje (alipa najbolj skladno) oblečeni spremljevalci elegantnih črnih noš? Res je praktično celotna raziskava namenjena le ženskam, to pa zato, ker - zanimivo - moški niso razvili svojega para »črne noše«. V umetniško kot politično manipulativno. Hudič, kamorkoli se obrneš, mar ne? No, pa ohranimo tole pisanje na pozitivnem nivoju. Že tako se človeku kdaj zapiše kaj preveč osebnega. Maistrovemu abonmaju, Rudolfu za dijake in Kam‘nčku za najmlajše letos dodajamo glasbeni abonma, kateremu v času pisanja tegale člančiča še iščemo primerno ime, v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik in njenim odličnim ptpjektom Vzgoja pogleda pa bomo skušali Domu kulture Kamnik vrniti staro slavo kinematografa. Saj veste, še vedno ga veliko ljudi pozna kot Kino dom Kamnik. Pa naj bo spet kino. Pred nami je peta sezona. Nekako okroglo se sliši. Država je Priden možicu že priznala status društva v javnem interesu, kar je osnova, da nas občina Kamnik lahko ob peti obletnici delovanja Doma kulture Kamnik morda nagradi s kaj več kot enoletno pogodbo o upravljanju. Dajte no. Lepo prosimo. GORAN ZAVRŠNIK KDPM drugi polovici 19. stoletja so v procesu poenotenja oblačilnega videza, tako za praznične kot kasneje tudi za vsakdanje priložnosti, namreč prevzeli kombinacijo, ki jo v osnovnem kroju za moške poznamo še danes - suknjič, dolge hlače in telovnik - navadno iz enotnega temnega blaga. Tej obleki niso dodali nobenega starejšega kmečkega oblačilnega elementa, kot so s pečo to storile ženske. Vzroke za to verjetno lahko iščemo v tem, da se moški preprosto niso nikdar tako intenzivno vključevali v kostumiranje za potrebe izkazovanja pripadnosti določenim skupinam, kot so to počele ženske. Takrat, ko so se ženske ob posebnih priložnostih torej oblekle v »črno nošo«, so se moški oblekli po sodobni modi ali pa so kot kostum za izpostavljanje pripadnosti slovenstvu prevzeli »gorenjsko narodno nošo«. In prav .v slednji se moški kot spremljevalci »črnih noš« na različnih prireditvah najpogosteje pokažejo še danes. Kot si povedala ob odprtju razstave, si veliko zanimivega izvedela tudi od kamniških črnih noš, ki jih lahko že vrsto let občudujemo tudi v povorki na Dnevih narodnih noš, in tudi v katalogu si zapisala poglavje Črna noša in Kamničan-ke - nam na kratko poveš kaj o njih, njihovih posebnostih? Vsako etnološko delo zahteva svoj teren, pri čemer veliko pozornost seveda namenjamo ljudem, njihovim pričevanjem, izkušnjam in tudi njihovemu razumevanju pojava. Moja razstava in katalog gotovo ne bi bila takšna kot sta, če ne bi naletela na zelo prijazen in pozitiven odziv pri kamniških »črnih nošah«, ki sem jih obiskala. Naštevanje je vedno zelo nehvaležno, a vseeno še enkrat velja lepa zahvala predvsem Meti in Mojci Pucelj, Martini Bohte in Mojci Hribar, ki so mi odprle svoje omare, če lahko tako rečem, in pokazale, kaj starega hranijo v njih, ter kako potekajo dolgotrajne priprave, da v »črni noši« izgledajo tako, kot jih lahko občudujemo na različnih prireditvah. Hvala tudi Barbari Didovič, Rozaliji Pestotnik, Mariji Jeretina in Veroniki Pogačar, ki so v »črnih nošah« prišle na razstavo in na najlepši možni način polepšale odprtje. V Kamniku imamo prav po njihovi zaslugi možnost občudovati nekaj res lepih primerkov »črnih noš«, starih tudi okrog sto petdeset let. Izkazalo se je, da se njihovi pogledi na »črno nošo« v marsičem razlikujejo, prav tako oblačila sama, kar pa je le še en dokaz, da je oblačilna kultura živa - tudi oblačilna dediščina, če si priznamo ali ne - in čeprav si marsikdo od stroke želi slišati zelo natančna navodila, kako naj »črna noša« izgleda, »zakona« o tem ni. Nikakor ni namreč možno, da bi takšna obleka bila »taka kot je bila«, lahko pa je nekdanji podobi bolj ali manj blizu. V stroki si pri ljubiteljih narodnih noš pogosto želimo več občutka za ohranjanje dediščine. Upam, da bom z razstavo in katalogom pripomogla, da se bo v Kamniku in tudi drugje ohranila še kakšna »črna noša« in da bomo sedanje lahko še dolgo občudovali. Kamfest po Kamfestu = Dom kulture Kamnik SAŠA MEJAČ Si Mercator Center Kamnik Oblikovali smo košarico osnovnih živil z najnižjo skupno vrednostjo na trgu. Sledite oznakam v prodajalnah. vabi s prijetnimi dogodki in najboljšo ponudbo v tietek. 21. septembra, od 17. do 19. ure Otroška ustvarjalna delavnica PISANE VETRNICE Prireditve ob tednu otroka: V PONEDELTEK. 1.10.. OD 17. DO 19. URE NERODNA AVGUŠTINA - ustvarjalna delavnica TOREK. 2.10.. OD 17. DO 19. URE JESENSKI MOZAIK - ustvarjalna delavnica SREDA. 3.10„ OD 17. DO 19. URE ZAJČKOVA HIŠICA - tematska lutkovna delavnica ČETRTEK. 4.10.. OD 17. DO 19. URE KOSTANJCEK ZASPANCEK - prireditev ob veselih jesenskih pesmicah PETEK. S. 10.. OD 17. DO 19. URE NINICE CRKLANCKI - ustvarjalna delavnica igrač ža crkljanje SOBOTA. 6.10.. OD 10, DO 12. URE STRAŠILA - otroška ustvarjalna delavnica sam i topcjom Za male in velike mojstre. -• ugodna cena premoga — gratis prevoz nad 21 A do 25 km ^ 5% popust za gotovino nad 31 SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje PC Jarše Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel: 01 729 SS 00 WWW.sam.si Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do L 10. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje ter v prodajalnah s tovrstno ponudbo: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/5.60 61 00 * MCT Lenart, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCT Ptuj, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje. Kidričeva 53. tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 Novo v izbranih prodajalnah Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. mr > ercator Pika 5i Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče. Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. Vse, kar v pomoč ti bo pri hiši, pri nas dobiš. Ne spreglej in ne presliši. Čelada I ravauX2 (7H I R2 440V • visoke kvalitete z zaponko v rumeni, beli, modri ali rdeči barvi, zaščitna blazinica za čelo, nudi popolno zaščito • Cena: 4,77 EUR/1.143 SIT Visoki Čevlji Bronco SIP * velikost od št. 39 do 47, usnjeni visoki čevlji, iz pigmentiranega usnjenega cepljenca nudijo predvsem zaščito pri delih v gradbeništvu, odpornost proti zdrsu ter jeklena kapica nudita popolno zaščito pred poškodbami • Cena: 28,99 EUR/6.947 SIT ^ Kombinezon M2COM MAC H 2 • sive barve, velikost od št. S do XXXL, zapenjanje na zadrgo, 11 žepov, primeren za delo v gradbeništvu, lesarstvu, kovinarstvu, mehaničnih delavnicah in drugih obrtniških delih ter pri manipulaciji z blagom, možnost vstavitve kolenčnikov • Cena: 28,10 EUR/6.734 SIT KAMNIŠKI ODBOJKARJI SO PRAZNOVALI 60-LETNICO KLUBA Kamniški odbojkarji so v soboto, 15. septembra, praznovali 60-letnico delovanja. Na samem srečanju, ki se je odvijalo skozi ves dan, se je zbralo preko 500 mladih in »starih« kamniških odbojkarjev, ki so tako imeli priložnost obujati spomine in načrtovati nove podvige. Ob igranju odbojke na mivki so na osrednji slovesnosti predstavili zgodovino OK Kamnika in podelili šele tretji naziv Častnega člana OK Kamnik (za Milanom Windschnurerjem in Tonetom Smolnikarjem), ki je pripadel Matevžu Kirnu. Ob koncu so na zanimiv in zabaven način preko multimedijske predstavitve prikazali vsa obdobja kamniške odbojke. Spodobi se, da tudi mi malce pogledamo v zgodovino enega najbolj tradicionalnih klubov v Sloveniji. Kamničani so odbojko igrali že pred 2. svetovno vojno, za začetek organiziranega igranja pa lahko določimo leto 1947. Tega leta se je skupina z Janezom Žvokljem na čelu vključila v že obstoječe Fizkul-turno društvo Kamnik. Prve tekme so imeli fantje z moštvom vojske, v septembru 1947 pa so izbrali dve ekipi, ki sta se udeležili prvenstva okraja Kamnik in sicer v Mengšu. Kamniška prva ekipa, za katero so igrali Roman Nerima, Janez Žvokelj, Janez Stele st., Dušan Slatinš-ek, Pavle Abramič in Ivan Jakopec, je bila prva, druga ekipa Kamnika pa četrta. Spomladi leta 1949 so v okviru novoustanovljenega Sindikalnega športnega društva Kamnik ustanovili Odbojkarsko sekcijo, ki ji je predsedoval Janez Žvokelj. Kamničani so nekaj let igrali v slovenski ligi, kmalu pa so zaigrali tudi v 2. jugoslovanski ligi. Po tem vrhuncu so se pojavili prvi odhodi igralcev, vendar so, zaradi stalne vzgoje mladih, znova uspeli prebroditi težave. Člani so vse do leta 1971 igrali v 1. slovenski ligi, takrat pa se jim je uspelo znova uvrstiti v 2. zvezno ligo, v kateri so igrali v sezonah 1971/72 in 1973/74. Zaradi varčevalnih razlogov je prišlo do ukinitve drugih zveznih lig, kar je vodilo Kamničane v letu 1983 nazaj v močno 1. slovensko ligo. V sezoni 1987/88 so zmagah v 1. slovenski ligi, kar jih je vodilo na kvalifikacije za vstop v 2. zvezno ligo v Kaknju. Z osvojitvijo drugega mesta so si odprli pot v takratno 2. zvezno ligo, kjer so igrali do osamosvojitve. Takoj po osamosvojitvi Slovenije, v sezoni 1991/92, so v Slovenski superligi dosegli 4. mesto, sezono kasneje pa 2. mesto, kar je bila ena najboljših uvrstitev zadnjih let. Kljub odličnim rezultatom se je slabo stanje, ki je takrat vladalo v klubu, odrazilo tudi pri igralcih. Kljub vsemu so v sezoni 1993/94 zasedli realno 5. mesto, v ekipi Kamnika pa je zaigral tudi prvi tujec. Po odhodu nekaterih domačih igralcev klub ni našel ustrezne podpore in v sezoni 1995/96 v razigravanju za obstanek pristal na zadnjem mestu in tako je v sezoni 1996/97 začel v 1. B ligi. Po zmagi v tej ligi se je ekipa spomladi 1997 vrnila v 1. A ligo. V sezoni 1997 je v klubu zavel nov veter. To se je še najbolj izrazilo v sezoni 1998/99- Z novimi močmi so zasedli sedmo mesto, za uvrstitev četrtega mesta ter s tem igranje v finalu pa jim je zmanjkalo le nekaj osvojenih nizov. Osvojitev naslova državnih prvakov in pokalnih prvakov v sezoni 2000/01, osvojitev naslova državnih prvakov v sezoni 2001/02 in 2002/03 so pokazatelji izredno dobrega in načrtnega dela v klubu, ki mu je v tistem obdobju uspešno predsedoval Anton Tone Smolnikar, trener ekipe pa je bil ob uspehih Gregor Hribar in to obdobje lahko štejemo za zlato dobo kamniške odbojke. Kamničani so vedno, ko so imeli to možnost, igrali v evropskih pokalih. Najprej le v prvih krogih (SVS Sokol Moma (Avs), Orkje-lung (Šve), Malaga (Spa), v sezoni 2001/02 pa tudi v tekmovanju Top teams ( v prvem krogu so premagali ekipo Bosno Sarajevo), kjer so zabeležili zmago priti ekipi Jiho-stroj iz Čeških Budejovic, obakrat pa izgubili proti ekipi Galaxia Bank Czestochowa (Pol) in Piet Zoomers Apeldoorn (NizJ.Velik uspeh pa so dosegli v sezoni 2002/03, ko so se uvrstili na deveto mesto v Pokalu Top Teams. Najprej so v predkvali-. fikacijah dvakrat premagali Bosanski Kakanj, nato v kvalifikacijah še Kaposvar (Mad), Petange (Lux) in Pafos (Cip). V rednem delu tekmovanja so dvakrat klonili le proti Omniworldu (Niz), po enkrat pa premagali Lokomotivo (Ukr) in Kommunalnik (Bel). Izjemni rezultati v preteklosti so Kamničane v sezoni 2003/04 v pokalu Top teams popeljali med šestnajst najboljših ekip v Evropi, kjer so v slovenskem derbiju gladko premagali Salonit iz Anhovega in se uvrstili med osem najboljših ekip, kjer pa so zaradi izredne smole s poškodbami in boleznijo izgubili z lnnsbruckom(Avs), a vseeno s sedmim mestom dosegli največji uspeh kamniške odbojke. Odbojka tudi med ženskami Odbojka pa ni šport, ki bi jo gojili samo moški. Tako je Tilka Završnik-Gajšek kot prva igralka odbojke v Kamniku resno igrala to igro kar med fanti. Njeni poznejši uspehi kot članice Kamniška dekleta, ki so igrala v OK Kamnik v devetdesetih letih pred osamo-in celo kapetanke državne svojitvijo Slovenije, reprezentance so za odbojko vzpodbudili mnoga dekleta, (državna reprezentantka v vseh dobremu delu pri vzgoji mladine, Do leta 1954 so nastopale le kot kategorijah), ter pri moških La- kjer so se kalili tako igralke in igral- mladinke in dosegle 3- mesto na dislav Debeljak (član državne in ci kot trenerji. Potrebno je omeniti mladinskem prvenstvu Slovenije republiške mladinske reprezentan- tudi več funkcionarjev in trenerjev, leta 1947 (prav tako tudi 1951 in ce), France Podjed (član državne ki. so vodili klub: Janez Žvokelj, 1955). V letih 1954 in 1967 pa so in republiške reprezentance), Ja- Vinko Čadež, Milan Windš- postale celo republiške prvakinje, nez Slabajna (član državne mla- nurer, družina Stele, Roman Kot članicd^jpa so nastopale najprej dinske reprezentance), Gregor Pogačar, Aco Jončevski, Dare v 2. slovenski ligi, od leta 1956 pa Hribar (član mladinske državne Gole, v zadnjem času pa sta v enotni 1. slovenski lig. Leta 1960 reprezentance in selektor sloven- breme vodenjakluba prevzela so se po 2. mestu v ligi udeležile ske državne reprezentance), Jože Gregor Hribar in Aco Kramar, kvalifikacij (v Slavonskem Brodu) Ulčar (kandidat za jugoslovansko Po štirih uspešnih letih predsed- za 2. zvezno ligo, v katero pa se reprezentanco) in Tomo Žergaj nikovanja je Toneta Smolnikarja na žalost niso uvrstile. V tej ligi so (slovenska članska reprezentan- (2x državni prvaki in lx pokalni nastopale do sezone 1969/70. Po ca), ter seveda mladi rod Kam- zmagovalci) zamenjal Robert Lom- dvoletni prekinitvi so se 1971/72 ničanov, ki je imela v določenem bergar. Seveda v tem sestavku ne vrnile v 1. SOL do sezone 1973/74, obdobju tudi šest reprezentantov moremo imenovati vseh članov in od 1974/75 pa do 1977/78 pa so (Janez Turk, Jani Malovič, Ga- simpatizerjev odbojke v Kamniku, igrale v 2. SOL, nato pa zopet tri šper Ribič, Tomi Šmuc, Matija u: K:'" A"' sezone v 1. SOL. Zaradi premočne Pleško, Gregor Perhaj). Na kamniškem bazenu poleti ni dolgčas! Da se lahko na bazenu prijetno združi s koristnim smo poskrbeli igralci ekip iz Vrhpolj in Stranj, ki smo konec avgusta odigrali prvo prijateljsko tekmo v vaterpolu. Zmagali smo domači igralci Vrhpolj z nič kaj prijateljskim rezultatom 9:1. Povratna tekma je napovedana šele za naslednje leto, saj na žalost pozimi v Kamniku, mestu plavanja in vaterpola, lahko plavamo samo v domači kadi! konkurence so se odločile, da bodo Za dobre uspehe članic in čla- hvalijo z dobrimi rezultati raje nastopale v 2. SOL zahod, kjer nov gre vsekakor zahvala vseskozi so igrale zelo uspešno v sezonah do 1990/91. Po dvoletnem premom se je nov rod igralk pod vodstvom Francija Kramarja uvrstil v 3. DOL in v sezoni 1996/97 so se dekleta uvrstila v 2. DOL in nato več let igrale v tej ligi. Leta 2002 jim je uspel zgodovinski uspeh, saj so se uvrstila v 1. državno ligo, kjer pa so igrala samo eno sezono. Sledila je menjava generacije, kar je povzročilo tudi rezultatski padec. Vseeno pa so se dekleta pobrala in se v enem samem letu iz tretje lige (2004) preko druge lige (2005) zopet vrnile v prvo Ego, kjer so osvojile deveto mesto in si tako zagotovile obstanek v ligi. Naj omenimo tudi najboljši kamniški ekipi v tej zgodovini: Tilka Zavrsnik-Gajsek (več let državna reprezentantka in kapetanka, prejemnica Bloudkove plakete leta 1980), Marta Stele (več let v članski reprezentanci), Marinka Benkovič (kandidatka za republiško reprezentanco), Melita Slabajna (članica mladinske republiške reprezentance), Nada Kajfež (članica republiške reprezentance), Nives Novak (članica mladinske republiške reprezentance), Urša Podlesnik Matevž Kirn ob podelitvi naziva častni član OK Kamnik in Gregor Hribar ter voditeljica programa Nada Pavšin. • računalniški izris • strokovno Vprašanje - svetovanje hitri odgovor: • hitra dobava projekt@izi-mobili.si • ugodna cena ¥ «wm ia mm jesenska kolekcija na Glavnem tr9u 12 v Kamniku ženskih torbic, pestra izbira ženskih in moških denarnic, pasov in modnih dodatkov ter obutve Brunotti. Akcija v septembru: KOVČKI art. 8305 -30% POPUST NOVO: COPATI KOPITARNE SEVNICA A- * wm • MENGEŠ, Slovenska tel. 01/723 73 20, iizi-mobili.sif faks 01 ^23 71 37^- RADoX PRIDITE PO SVOJA VRATA HORMANN garažna in industrijska vrata RAD0X vrhunskega proizvajalca Hormann, z motornim pogonom, montažo in DDV 2375 x 2000 2375x2125 2500 x 2000 2500 x 2125 M vodoravni motiv 838 € S kasetni motiv 919 € Cona zajema izolirana garažna vrata EPU, motorni pogon, montažo in 8,3% DDV. Posebno ugodno tudi ostale standardne dimenzije in barve garažnih vrat EPU z motornim pogonom {vodoravni in kasetni motiv, vvoodgrain). Pooblaščeni zastopnik: roooiasceni zasiupntK. RADOX L ? RAZSTAVNI SALON CeuM talcev m. 1230 CJhmžafe tai • 01 723 8B 71, fot 01 722 98 '72 ■GSM 041/602 060 e-mdit: flifo@ratiox s:, ww.mcox M mmm j@sn w mumrnu mmm Barvitost jeseni se odraža tudi v naših programih, ki smo jih pripravili za vas. Ril , I eEAtbHHFREH! • 'AlNA URA - vsak-ponedeljek ob 20. uri tek vadbe oktobra -1.10. brezplačno!) IA AEROBIKA - vsak torek ob 20. uri četek vadbe oktobra I2.10. brezplačno!) vadba v; Uje.. “■ "" 'ANI «r * 1 ' dvakrat dnevno tek; sobota'(od 20. do 22. ure) kVALNI TEČAJI - skupinski, individualni lin, preprog| za hojo po vodi ... “■ 1 ob vodi... ^ • ORGANIZACIJA ZABAV ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE V RESTAVRACIJI POTOČKA • SEMINARSKA PONUDBA • ORGANIZACIJA ROJSTNODNEVNIH ZABAV ZA OTROKE-POD VODSTVOM IZKUŠENIH ANIMATORK - možnost jahanja ponija! H-/ f j • TEČAJ NORDIJSKE HOJE - skupinski, individualni • RAJSKI APARTMA ZA IZBRANCE • EKSOTIČNE KOPELI ZA RAZVAJANJE Jeseni pa se bodo najmlajši spoznali tudi s Palčkom Snovičkom! Vašega malčka lahko v času "krompirjevih počitnic" razveselite s petdnevnim taborom Palčka Snovička. Plavalni tečaj, ustvarjalne delavnice in še več čaka vašega malčka na taboru , od 27. 10. do 31. 10.! Tabor je primeren za otroke od petega do enajstega leta. Več informacij o zanimivem programu dobite na www.terme-snovik.si. Ob rezervaciji in plačilu do 30. 9. je cena paketaj)o evrov. Svojega malčka vpišite v KLUB MALIH ŠKRATKOV PALČKA SNOVIČKA in mu zagptovite številne ugodnosti! Prijavnice vas. čakajo na recepciji. o-maikiafo@fe rnte-siw/ik ,šT »f www.terme-snovik.si SNO« SV£'f termalnih užitkov MLADOST NA KONICAH PRSTOV Sedemnajstletno Kamničanko Lejlo Pantič-Šindric sem spoznala pred dobrim letom, ko se je med počitnicami priključila vadbi, ki jo vodim v Kamnjku. Že na prvi pogled je bilo očitno, da je pred nami mlada balerina, ki zagotovo veliko obeta. Gracioznost ter mehkoba gibanja, neskončna gibljivost in vedno prijazen nasmešek na obrazu je začarala vse vadeče v dvorani, v očeh se je zaiskrilo občudovanje in izzvalo marsikateri vzdihljaj nad lepoto in popolnostjo izvedenega giba. Le kakšne bi bile reakcije, če bi jo videli plesati na odru ... Lejla v variaciji iz baleta Paguita na finalnem nastopu v Rimu, kjer je osvojila odlično 3. mesto. Leto zatem se je Lejla ponovno vrnila, z novimi izkušnjami, nastopi, nagradami, še vedno tako preprosta, a hkrati neverjetno ljubka mlada balerina, polna sanj, a tudi trdno na realnih tleh. Lejla je odkrila svojo ljubezen do baleta po naključju. Ni bila ena izmed tistih deklic, ki že od malih nog sanjajo o plesu na konicah prstov, nasprotno, želela je postati temperamentna španska plesalka, zato se je v prvem razredu osnovne šole vključila v lokalno plesno šolo, kjer je začela z latinsko-ameriškimi plesi. Žal je po letu dni plesna šola zaprla vrata, treningi v Ljubljani so bili zaradi komajda rojenega mlajšega bratca neizvedljivi, zato se je Lejla po nasvetu prijateljice vpisala k uram izraznega plesa v glasbeni šoli. Tu je njeno nadarjenost prepoznala plesna učiteljica, kiji je svetovala usmeritev v klasični balet. Začeli so se vsakodnevni treningi v Ljubljani na Nižji baletni šoli, v osmem razredu osnovne šole je že obiskovala Srednjo baletno šolo, ki jo je letos zaključila z odličnim uspehom na poklicni maturi. Pred Lejlo je še zadnji letnik gimnazije, umetniška smer, ki jo obiskuje v Ljubljani. Med najinim prijetnim klepetom mi je Lejla na hitro predstavila dan mlade balerine, ki je nepredstavljivo naporen. Lejla trenira vsak dan več ur, tudi med počitnicami. Zaveda se, da jo sam talent ne bo popeljal 'med zvezde', saj je dandanes konkurenca med balerinami zelo huda, zato se je že od malih nog navadila dolgih ur trdega treninga, tudi v svojem prostem času. Med šolskim letom trenira dnevno do šest ur, če se pripravlja na kakšno tekmovanje ali nastop tudi več. Da postaneš poklicna balerina, niso dovolj le telesne predispo-zicije (odprtost stopala in kolkov, pravilna oblika hrbtenice, skladnost postave...), temveč tudi železna volja in vztrajnost. Disciplina, trdna volja in vaja, vaja, vaja je mantra vseh baletnikov, prebrano od spredaj in zadaj, sedem dni v tednu. Baletnikovo telo je njegov kapital, za katerega res gara, pa vendarle nanj tudi pazi. Lejla je izredno zadovoljna, ker do sedaj še ni bila resno poškodovana kot že marsikatera njena prijateljica, da pa jo vsak dan nekaj malce boli je navajena že dlje časa. Resje, da skozi vse treninge pridobiš veliko kondicije, ki pa vendarle poleti zaradi manjšega števila ur, prebitih v dvorani, kar hitro izpuhti. Dvorezen meč, saj si poleti plesalec lahko za kratek čas malo oddahne in se spočije, po drugi strani pa lahko ravno s počitkom izgubi ogromno sko- zi leto pridelanega treninga za telo. Hvala bogu za spomin v mišicah, se hkrati nasmejeva. Kot pravi Lejla, je najtežje biti istočasno zelo močen in gibljiv, saj 'gora mišic' navsezadnje le pokvari videz plesalčeve postave, potrebuješ pa veliko moči v nogah in trupu ter hkrati gibljivost mišice za vse izvedene like. Tudi sama sem v rani mladosti sanjala o plesni umetnosti, zato me je zanimalo, kako se mlada plesalka počuti, ko si prvič obuje 'ta prave' baletne copate s konico in 'tutu', baletno krilce. Z nasmehom se Lejla še danes spominja svoje prve 'opreme', ko je še doma vsa ponosna 'paradirala', dandanes pa na to sploh ne pomisli več, saj porabi mesečno kar precejšne število baletnih copat. Lahko en par nS teden, na pripravah na nastope tudi več, pred kratkim jih je, denimo, na tekmovanju v Rimu v nekaj dneh 'uničila' kar šest. Baletni klas oz. učna ura, ki traja poldrugo uro, je podoben po vsem svetu, tako za učence baletnih šol kot primabalerine v plesnih ansamblih. Na začetku so vaje ob drogu za ogrevanje, sledijo počasnejše vaje (adagio) v sredini dvorane za ravnotežje in kontrolo, nato vaje na konicah prstov in partnerstvo, na koncu pa hitri allegro v sredini s skoki in koraki, ki so videti že kot pravi ples. Po klasih sledijo učenje in piljenje koreografij... Baletni učitelji so bili od nekdaj pomembni, saj pomagajo pri odpravljanju napak in razvijanju boljše tehnike. Lejlin baletni profesor je že pet let znan slovenski nekdanji baletni plesalec Matej Selan, zadnje šolsko leto pa jo je pod svoje okrilje vzela tudi pri-mabalerina v ljubljanski operni hiši Rusinja Olga Andreeva. Z njeno pomočjo je Lejla izredno napredovala in v preteklem letu dosegla kar nekaj odmevnih rezultatov. Na začetku šolskega leta je Lejla preživela mesec dni v Pragi na izpopolnjevanju, potem seje pripravljala na baletno tekmovanje februarja v Mariboru, kjer je osvojila v svoji kategoriji (17-19 let) prvo mesto, nadaljevala je s pripravami na letno predstavo svoje baletne šole v Cankarjevem domu v aprilu, sledile so priprave na maturo in matura, šolsko leto pa je zaključila konec junija s tekmovanjem v Rimu, kjer je v svoji kategoriji junior (15-18 let) osvojila odlično tretje mesto. Ravno zadnje tekmovanje v Rimu je Lejlo prijetno presenetilo, saj ni pričakovala ne le takega rezultata, temveč tudi takšne konkurence in naporov. Tekmovanje je potekalo šest dni na odru na prostem. Sama si jfe v konkurenci 25 balerin v njeni kategoriji s svojimi profesorji želela uvrstiti vsaj v polfinale, na koncu pa je vendarle slavila s čudovitim • dosežkom. Lejla se je strogi žiriji in publiki predstavila s štirimi variacijami iz baletov Napoli, Pa-quita, Trnuljčica in La Bayadere. Takoj po vrnitvi iz Italije se je Lejla odpravila še na tedensko izpopolnjevanje v francoski Cannes, kjer je lahko pod vodstvom Petra Levvtona Braina spoznala čisto drugačen pristop k delu kot pri nas doma. Naša mala dežela Lejlo vedno bolj 'utesnjuje', saj njena baletna prihodnost pri nas ni Likovni natečaj Ločeno zbiranje odpadkov Mladi razmišljajo o okoljski tematiki Letos poteka že peto leto, lahko rečemo majhen jubilej, odkar skušamo profesorice kemije iz Šolskega centra Rudolfa Maistra v sodelovanju z Občino Kamnik povezati vzgojno-izobraževalne ustanove v kamniški občini, da skupaj z mladimi razmišljamo o okoljski tematiki. Naše razmišljanje o okoljski tematiki poteka preko likovnega natečaja. Organizacijski odbor vsako leto razpiše novo temo natečaja. Letos je bila tema natečaja Ločeno zbiranje odpadkov. Mentorji se z mladimi ustvarjalci o temi pogovarjajo, jim jo približajo, da le-ti svoja razmišljanja lažje prenesejo na risalni list. Letošnje leto je bil odziv malčkov, učencev in dijakov iz naše občine še posebno velik, saj je sodelovalo sedem vzgojno-izob-raževalnih zavodov, razstavljena pa so bila dela dvajsetih otrok. Od najmlajših, petletnega Bora, ki prihaja izVVE Palček Šmartno, do dijakov ŠCRM. Likovni natečaj smo zaključili 19. junija z razstavo izbranih likovnih del v prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Razstavo je spremljal krajši program, v katerem smo izvedeli, zakaj je smiselno ločeno zbiranje odpadkov. Mogoče niste vedeli, da je leta 1820 cena aluminija presegala ceno zlata, danes pa z zbiranjem aluminijastih pločevink pomagamo pri varčevanju z električno energijo. Na prireditvi seje predstavlja tudi mlada glasbena skupina Šolskega centra. Mladi ustvarjalci in njihovi mentorji so bili za svoje delo nagrajeni s praktičnimi darili. Likovni natečaj in zaključna prireditev nam ne bi uspela brez pomoči donatorjev, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo. Vsi sodelujoči so prejeli tudi brošuro, v kateri so zbrane slike razstavljenih del. KOŽLAKAR, TRSTENJAK rožnata, kajti v operni hiši zaradi prostorske stiske novih baletnih plesalcev ne zaposlujejo. Lejla je poslala prošnjo za nadaljni študij na priznano baletno akademijo v švicarskem Zurichu, kjer so jo sprejeli brez avdicije, vendar je, žal, šolnina za njene razmere trenutno previsoka, zato je s težkim srcem mesto prepustila drugemu z obljubo šole, da jo tudi prihodnje leto čaka odprto mesto na akademiji. Dobrih plesalcev tudi v tujini ne primanjkuje, zato je vsaka možnost, ki uide iz rok, toliko bolj boleča. Skromna Lejla kljub vsemu ostaja optimistična, pravi, da bo dala vse od sebe, da bo lahko študirala in plesala v prihodnosti. Če ne bo šlo, se ne bo podrl svet, pravi z grenkim priokusom, saj jo navsezadnje zanima še veliko drugih stvari, čeprav je žalostno dejstvo, ko veš, da zmoreš in lahko uspeš, pa se ustavi pri finančnem problemu, dandanes pa baletna umetnost ni več tako cenjena kot nekdaj, da bi z lahkoto našel nekoga, ki bi te podprl. Če že ne na odrskih deskah, se v prihodnosti vidi nekje na področju medijev in kulture ali športa, saj vsak svoj dragoceni prosti trenutek izkoristi za ukvarjanje z drugimi športnimi dejavnostmi, od plavanja do rolanja in ogleda različnih kulturnih prireditev. Lejli iz srca želim, da bi se ji uresničile sanje o plesu na odrskih deskah, kjer se počuti kot doma. BOJANA KLEMENC SDM KAMNIK AKTIVNO VSTOPIL V LETOŠNJO JESEN Po končanih poletnih počitnicah oziroma dopustu, kjer smo si dodobra napolnili baterije za prihajajoče leto, smo v SDM Kamnik hitro zavihali rokave in se lotili uresničevanja zastavljenih ciljev. Tako smo tretjega septembra sodelovali pri zagotavljanju varnega prehoda cestišča prvošolčkom in tudi ostalim učencem, ki so vstopili v novo šolsko leto. Tega projekta se je udeležilo pet naših članov na različnih lokacijah, ki so si odščipnili nekaj dragocenega časa. S tem dejanjem smo želeli opozoriti, da so otroci naše največje bogastvo in da se tega tudi mladi še kako zavedamo. 25. avgusta je v Logatcu potekal drugi turnir v malem nogometu v okviru lige SDM, ki se ga je udeležila tudi ekipa OO SDM Kamnik. Prikazali smo zelo srčno in borbeno igro in po uspešno izvedenih kazenskih strelih osvojili tretje mesto ter se tako prebili na skupno drugo mesto. V nedeljo, 8. septembra, smo odigrali tretji turnir v Žalcu, kjer smo že tako oslabljeni imeli smolo še s poškodbo našega predsednika in osvojili četrto mesto. V soboto, 15. septembra, smo v čudoviti dvorani term Snovik organizirali 7. sejo sveta SDM, na kateri se je zbralo okoli 50 članov SDM širom Slovenije. Svet SDM je za kongresom drugi najvišji organ podmladka, zato smo bili Kamničani še posebej počaščeni, ko smo bili s strani vodstva izbrani za organizacijo tako pomembnega dogodka. Po pozdravnem nagovoru predstavnika term, našega poslanca Rudija Veršnika in predsednika SDM smo se udeleženci seje posvetovali o regijskem koordiniranju, prenovi statuta in programa ter prihodnjih projektih SDM-ja. Sledila je pogostitev in kopanje v prijetnem ambientu. To nedeljo, 23- septembra, organiziramo še drugo prireditev ta mesec - smo gostitelji četrtega turnirja lige SDM, na katerem želimo čimbolje zastopati naše mesto in se ponovno vključiti v boj za vrh lige. Turnir bo potekal na igrišču pred osnovno šolo Toma Brejca ob deseti uri, kamor ste vsi ljubitelji malega nogometa srčno vabljeni. OO SDM Kamnik PRVI SOLSKI DAN NA OS TOMA BREJCA Počitnice so minile in na OŠ Toma Brejca smo spet na široko odprli vrata. Naše najmlajše nadobudneže smo sprejeli v šolski telovadnici, kjer so jih starejši učenci prijetno presenetili z igrico, igranjem na harmoniko in plesom. Ravnateljica Mojca Rode Škrjanc je najmlajše učence pozdravila s toplim pozdravim, podžupan Brane Golubovič pa jih je spodbudil k pridnemu učenju. Učiteljici in vzgojiteljici so nato prvošolce povabile v prijetno urejene razrede in jih seznanile z razredno himno. Medvedki in Mucki, tako se na- mreč imenujejo letošnji učenci l.a in l.b razreda, so si učilnice lahko dodobra ogledali med sladkanjem s slastnimi torticami. Ob odhodu so marsikatere očke naših najmlajših žarele v posebnem sijaju, saj je bil ta dan zanje nekaj izjemnega in ogromna prelomnica v njihovem življenju. Vsi so stopali pogumno in z željo, da bodo vsrkali čim več znanja, ki jim ga bodo nudili učitelji in učiteljice iz OŠ Toma Brejca. Neli Hrovat, OŠ Toma Brejca Iz Mladinskega centra Kotlovnica POLETJE NI IZGOVOR Poletno lenarjenje ni (travi izbor besed za ekipo Kotlovnice, saj smo bili kljub zaprtim vratom mladinskega centra dejavni celo poletje. Začnimo z najmlajšimi. Počitniško varstvo je potekalo v OS Toma Brejca od 26. junija do 31. avgusta pod vodstvom Helene Sterle\ za najmlajše so skrbeli še Janez, Grega, Miha, Silva, Špela, Tjaša, Živa in Tatjana. Kot pravi gospa Helena, so počitnice minile kot bi mignil brez zapletov in z lepimi spomini. V številčni živahni druščini (12 do 18 otrok) so se zabavali tudi starejši otroci, ki so pravzaprav potrebovali le veselo družbo vrstnikov. Poleg športnih dejavnosti na bazenu so hodili tudi na sprehode in igrišča, počitnice so jim popestrili s cirkuškim dnem z balonarsko delavnico, gusarskim dnem, srednjeveškim dnem. Obiskali so gasilce, harmoniko jim je igral Božo Matičič, zapel jim je Janez Majcenovič, zaplesali so s kamniško hip-hop in breakdance skupino, s karate klubom Virtus so imeli malo šolo karateja, v Matični knjižnici Kamnik so si izposojali knjige in filme. Ogledali so si občinsko stavbo, za lačne navihance pa so poskrbeli v kuhinji ŠCRM. Zahvaljujemo se vsem omenjenim, še posebej kolektivu OŠ Toma Brejca, ki je omogočilo brezskrbne počitnice. Trenutno ekipo Kotlovnice čaka še nekaj delovnih dni, v Kotlovnici so se namreč znašli tudi ostanki Kamfesta. Bravo, KD Priden možic s sodelavci, ponovno je Kamnik poleti popolnoma^ oživel. Seveda so že prvi vroči dnevi nakazovali pestro poletje. Jan Žavbi, programski vodja Kotlovnice, pravi, da so se dijaki ŠCRM izkazali na delavnicah različnih srednjeveških spretnosti na področju improvizacije in tako na srednjeveških dnevih v tekmovanju za Vrtomirjevprstan z lahkoto osvojili prvo mesto. Vendar pa to ni vse, kot pravi Jan, v zelo uspešni lanski sezoni pohvali plesno delavnico, ki jo je sprva vodil mlad plesalec Slavko Tri-vkovič, kasneje pa Brane Potočan, uveljavljen umetnik na področju sodobnega plesa.» Učenci« so svoje nove gibe predstavili na produkciji v okviru festivala Pozdrav iz Kotla 2 sredi junija. Ne smemo pozabiti na zelo uspešno sodelovanje z OŠ Frana Albrehta. Že prej omenjeno KD Priden Možic je v prostorih mladinskega centra krojilo projekt Oder je vaš; poleg tega pa seje čarobni trikotnik (KDPM, Dom kulture Kamnik in Kotlovnica) povezal tudi za naravoslovni dan učencev OŠ Frana Albrehta. Kaj pa glasbeni vrhunci v prejšnji sezoni? Peter Cerar (vodja glasbenega programa) in Jan se strinjata, da je težko izpostaviti najboljše, omenjala sta bende Non, Moonlight Sky, Moveknoivledgement in Naos, predvsem pa sta pohvalila »elektronske« fante iz kolektivov Extreme Musič Recordings in Zavod Session ter DJ Koksija. Kot prejšnje leto, bodo DJ-i tudi letos nadaljevali z uspešnimi elektronskimi večeri, brata Sekalski pa za ustaljene plesne večere za različne generacije. Peter omeni še jam sessione z naslovom Fusion Night Flight, ki jih je v sodelovanju s Kotlovnico prirejal basist Jan Gregorka, okoli sebe pa vsak mesec zbral uveljavljene slovenske glasbenike (Žiga Kožar, Tadej Košir, Gal Gjurin, Blaž Trček, Dejan Lapajne...). Ja, ja, Kotlovnica bo kmalu spet odprta. Vfilmske četrtke nas bo popeljalJure Volgemut, za izobraževanje in delavnice skrbi Goran Završnik, tiste bolj likovno usmerjene čaka zadaj v galeriji in ateljeju kiparJan Outr ata,fotografi pa se obrnite na Ano Stanovnik, ki vam bo razkazala posodobljeno opremo v temnici Foto kluba Kamnik. Za posladek pa še tole: v Kotlovnici je v izdelavi glasbeni studio, okrepila se bo tudi računalniška soba. Na koncu Jan še pripomni, da bo v prihajajočem letu še več delavnic in izobraževanj, predvsem pa je pomembno sodelovanje z ostalimi aktivnimi organizacijami, društvi in posamezniki v kamniški občini. Torej, začetek oktobra vabljeni v Kotlovnico. Aktualni program spremljajte na www.kotlovnica.si. ANDREJA PETERLIN Ekipa MC Kotlovnica Tenis piknik LDS Kamnik Tradicionalno jesensko športno-družabno srečanje članov in prijateljev LDS Kamnik je letos minilo ob lepem vremenu, dobrem obisku, športni igri ter sproščenem vzdušju. Druga sobota v septembru je poleg narodnih noš prinesla tudi tradicionalno srečanje prijateljev liberalne misli na peščenih teniških igriščih TK Kamnik. Ducat izžrebanih dvojic se je dopoldne merilo v belem športu, po petih krogih poštene in borbene igre pa smo dobili zmagovalca, sicer stara znanca kamniškega tenisa. Najboljšim dvojicam je predsednik LDS Kamnik Brane Golubovič podelil pokale in priznanja, vsi nastopajoči pa so prejeli Tradicionalni jesenski tenis piknik LDS Kamnik je bil tudi letos dobro obiskan. Z leve drugouvrščena dvojica Agovič-Koncilja, zmagovalca Markovič-Palčič, tretja sta bila Zore-Šircelj, skrajno desno vodja turnirja in predsednik LDS Kamnik Brane Golubovič. praktične nagrade. S podelitvijo se je pričel tudi družabni del dogodka, na piknik je dobre volje prišlo še trikrat toliko ljudi, kot je bilo dopoldne tenisačev. Mojstri ob žaru so skrbeli za sproščeno vzdušje do večernih ur, ki so ob pogovorih in druženju prišle, kot bi mignil. Proti dolgčasu sta delovali tudi tekmovanje v metanju podkev, za najmlajše pa v metanju balincev. Liberalna demokracija Slovenije v Kamniku se je v soboto poslovila od poletja in počitnic; pripravljeni smo na nadaljnje delo. Politična jesen bo zanimiva, mag. Mitja Gaspari je pred kratkim tudi uradno postal kandidat za predsednika republike. MARK AGOVIČ -LDS Kamnik POLETNI »SMUČARSKI« TABOR Članice in člani Smučarskega Kluba Kamnik so se tako, kot že tri leta zapored, odločili, da svoj poletni tabor organizirajo Kranjski Gori. Svoje gostoljubje nam je ponudil Center Šolskih in obšolskih dejavnosti, ki ima zares ugodno lego, prav poleg travnikov s smučišči in v bližini centra kraja. Poletni tabor kluba je organiziran kot poletno družab-no-druženje otrok in njihovih staršev z namenom športnega preživljanja dela poletnih počitnic. Dnevi so bili prijetno zapolnjeni z raznovrstnimi športnimi izkušnjami teka, rolanja, hokeja na rolkah, planinarjenja, kolesarjenja in plavanja. Nekaj časa pa je bilo Š olski Center Rudolfa Maistra Novi trg 4i a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v programe • za pridobitev izobrazbe - TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in - EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja); • dokončate lahko GIMNAZIJO in EKONOMSKO GIMNAZIJO, • opravite MATURITETNI TEČAJ, • se udeležite tečajev TUJIH JEZIKOV ali • različnih RAČUNALNIŠKIH tečajev. • Opravljate pa lahko tudi posamezne splošne ali strokovne izpite, ki jih potrebujete za šolanje na drugih šolah. Kvalitetni programi in izkušeni profesorji zagotavljajo pridobivanje uporabnega znanja in uspešnost na maturi in poklicni maturi. Možnost obročnega odplačevanja in sofinanciranja ___ s strani Evropskega socialnega sklada. VPIS in INFORMACIJE v septembru °d 11h do 15h, torek in četrtek do 17.30. Tel.: 01 -830-32-28 in 01-830-32-12 www.sc-rm.net na razpolago tudi za čisto običajno otroško igranje. Glede na izkušnje z dosedanjimi poletnimi tabori bo tabor zagotovo organiziran tudi v letu 2008. Vabljeni vsi, ki bi jih zanimalo sodelovanje. Domini« Masljeva 11,1230 Domžale, CIMISV^I-OI 724 16 56 j-1 |vl H g ^Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. 01 831 17 96 www.simax-slo.com PRTLJAŽNIKI - .esrrORAEHARIIICA VULKANIZERBTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE - PESTRA PONDBA PRAVIH ČAJEV - DOMAČA IN TUJA PIVA - SOKOVI IN ŽGANE PIJAČE /fsf" - KAVA VERGNANO ^ - PONUDBA HIŠNIH KAVIC - BREZPLAČNI INTERNET - MINI OTROŠKO IGRIŠČE - MESEČNE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ - 21. 9. STE VABLJENI NA IRSKI DAN M: AMAZONKA BAR, SUTNA 31, KAMNIK v v Smo hitro rastoče mesno predelovalno podjetje, ki širi svojo mrežo kupcev, investira v boljše delovne pogoje in tehnologijo. Zaradi povečanega obsega dela vas vabimo vse, ki vas zanima delo v ambiciozni delovni sredini, da se nam pridružite. K sodelovanju vabimo: 1. Delavce za obdelavo mesa (m/ž) Poaoi: - zaželjena dokončana osnovna šola 2. Delavce za izdelavo sezonskih klobas (m/ž) Poaoi: - najmanj dokončana osnovna šola 3. Živilskega tehnologa - pripravnika (m/ž) Poaoi: - univ.dipl. inženir živilske tehnologije Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas 6 mesecev ali zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom (točka 1.,2.) - zaposlitev za določen čas 6 mesecev - pripravništvo (točka. 3) - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja in stimulativnega nagrajevanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov; Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik aAtOK/ sUtzemkfi si/ezte- meso Peti tabor Nove Slovenije V nedeljo, 2. septembra, je v prekmurski Veliki Polani potekal 5. tradicionalni tabor Nove Slovenije. Tabora, na katerem se je zbralo okoli 4000 ljudi, so se udeležili vsi vidni predstavniki Nove Slovenije, med njimi tudi predsednik stranke dr. Andrej Bajuk. Tabora se je z avtobusom udeležilo tudi 40 članov NSi iz Kamnika na čelu s predsednikom 00 Matejem Toninom. Tabor je potekal v zelo sproščenem ozračju. V političnem delu tabora smo lahko slišali ministre in državne sekretarje iz vrst NSi, ki so predstavili dosežke svojega dela, v zabavnem delu pa so med drugim nastopili Natalija Verboten, Eva Černe in Zlati muzikanti. Osrednja govornika sta bila predsednik stranke dr. Andrej Bajuk in predsedniški kandidat Lojze Peterle. Sicer pa so se na stojnicah pred prireditvenim prostorom predstavljali razstavljala domače obrti in izdelovalci raznih prekmurskih in prleških domačih dobrot. Več o taboru pa si lahko preberete na www.nsi-kamnik.net. Del kamniških udeležencev tabora je imel oblečene zelene majice s Peterletovo podpbo in podpisom. Te majice ste lahko opazili tudi na stojnici pred občinsko stavbo, kjer smo tri avgustovske dni zbirali podpise podpore kandidaturi Lojzeta Peterleta. NEVARNI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV JSjf'PUBLICUŠ Podjetje Publicus, d.0.0., Ljubljana bo v sodelovanju s podjetjem Kemis d.0.0. v občini Kamnik organiziralo in izvedlo akdio zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. in sicer dve soboti. 6. in 13. oktobra. Prevzem bo potekal s premično zbiralnico po spodnjem razporedu. Akcijo bo vodilo strokovno usposobljeno osebje, vozilo pa je posebej prilagojeno za prevoz nevarnih odpadkov. Med nevarne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, sodijo: - barve: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji... ■ čistila: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci... - zdravila: tablete, sirupi, mazila, preparati, kapsule... - motorna olja: mazalna, hidravlična, zavorna... - kemikalije: kisline, baze, fotokemikalije... ■ pesticidi: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem... - kozmetika: laki, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka... - baterije: urne, navadne, alkalne, Ni-Cd... ■ akumulatorji: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov... - odpadna embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi: plastična, kovinska, lesena, steklena - fluorescentne snovi: varčne žarnice, žarnice... - sprayi: prazne in polne tlačne posode... OBČINA KAMNIK Ura Zbirno mesto 8.00-8.45 Motnik - pri Pošti 9.00-9.45 Špitalič - pri Gasilskem domu 10.00-10.45 Tuhinj - pri bencinski črpalki Petrol Sobota, 6. oktober 11.00-11.45 Tuhini - pri troovini Oreh 12.00-12.45 Laze - trgovina TUŠ 13.00-13.45 Šmartno - pri OŠ 14.00-14.45 Pšainovica - Pestotnik Srečo 15.00-15.45 Snovik-Terme 8.00-8.45 Vrania peč - pri OŠ 9.00-10.45 Kamnik Novi trq - pri ŠCRM Sobota. 6. oktober 11.00-12.45 Kamnik Fužine - pri kino Dom 13.00-13.45 Vrhpolje - pri Market Nevfie 14.00-14.45 Sela Rožično - pri OŠ Sela 15,00-15.45 Srednia vas - ori troovini Tuš 8.00-8.45 Krivčevo - pri gostilni Jurček 9.00-9.45 Podstudenec - ori troovini Petek 10.00-10.45 Črna - pri troovini Črna Sobota, 13. oktober 11.00-11.45 Stahovica - ori podietiu Calcit 12.00-12.45 Stranie - pri OŠ 13.00-13.45 Godič - pri KS 14.00-14.45 Mekinje - pri podietiu Zarja 15.00-15.45 Tunjice - pri OŠ 8.00-8.45 Kamnik Zaprice - pri železniški postaii 9.00-9.45 Podoorie - pri KS 10.00-10.45 Šmarca - pri Gasilskem domu 11,00-11.45 Šmarca - pred oostilno Gomčan Sobota, 13. oktober 12.00-12.45 Volčji Potok - pri KS 13.00-13.45 Kamnik Duplica - Kulturni dom 14.00-14.45 Bakovnik - pred trgovino TUŠ 15.00-15.45 Kamnik Perovo - parkirišče na Livarski ulici Velja opozoriti: - z nevarnimi odpadki naj rokuje polnoletna oseba, -tekoči nevarni odpadki naj bodo dobro zaprti, - odpadki se med seboj ne smejo mešati, ker lahko pride do nepredvidenih reakcij, - odpadki naj bodo po možnosti v originalni embalaži ali označeni z vrsto odpadka, - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta, -tudi odpadna embalaža z ostanki nevarnih snovi je NEVAREN ODPADEK. Vljudno vabimo vse občane Kamnika, da nevarne odpadke prinesete na zbiralna mesta in nam prepustite, da jih neškodljivo predelamo. Akcije bodo uspešne, če se bomo vsi zavedali problema nevarnih odpadkov in temu ustrezno ravnali. Zbiranje in oddajanje nevarnih odpadkov v organiziranih akcijah ali zbirnem centru ni le stvar kulture posameznika, temveč predvsem skrb za zdravje! ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV JE ZA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO! Košarka ŽIVAHNO MAVRIČNO POLETJE Kljub temu, da se nova sezona zelo hitro približuje, v ŠD Mavrica nismo pretirano počivali niti skozi poletje. Že v začetku poletja smo s pomočjo Občine Kamnik ponovno oživeli košarkarsko igrišče pri OŠ Toma Brejca ter 15. in 16. junija organizirali 4. mavrični košarkarski maraton, ki se je prav zato letos preselil z Duplice. Maraton je minil v prijetnem vzdušju. Lepo število gledalcev in zanimivi boji pod košema je legendarno praktično novo igrišče ponovno oživelo po več kot tridesetih letih. Vse tekme je krasil fairplay. Letos so bili okoličani boljši od Kamničanov za več kot 100 točk, vendar je pomembneje, da so ekipe prikazale lepo. Poleg ekip so prijetno tekmovalno atmosfero ustvarili tudi odlični sodniki Igor, Brane in Urban. Na koncu bi nagrade zaslužili vsi (razen petkovega vremena), a smo nekako izluščili najboljše: najsimpatičnejša ekipa je postala ekipa Radia Hit, najboljša ekipa Dream Team, žogo za najstarejšega udeleženca je zaslužil Marko Žerovnik, osebnost maratona pa je postal Zlatan Ljubijankič, MVP turnirja pa skoraj 40-letni Miha Uršič. Že teden dni pozneje nas je čakalo žrebanje za člansko 2.SKL Novi Gorici. Čeprav naš klub ni bil za razširitev 2.SKL na 12 ekip (razlogi proti: predolga sezona, praktično enaka profesionalni; igralci so v večini študenti in dijaki, aprila so že izpiti; podražitev lige; vodstva klubov so prostovoljci; spremembo bi morali napovedati pred tekmovalno sezono;...), je KZS to storila. To sedaj pomeni 22 tekem v sezoni. Izžrebani smo bili v 2.SKL vzhod. Naši nasprotniki v prihajajoči sezoni pa so: 1. LOGO Grosuplje, 2. KD Ježica, 3. Podčetrtek - Terme Olimia, 4. Ilirija, 5. Lastovka Domžale, 6. Ruše, 7. Union Olimpija mladi, 8. Casino Maribor, (9- CALCIT MAVRICA), 10. Nazarje, 11. Maribor, 12. Pakman Celje. Okrepitev naših vrst Poleg igralcev, ki so si v lanski sezoni priborili igranje v 2.SKL, smo se v letošnji sezoni še okrepili. V prestopnem roku so k nam prišli: Žiga Ivačič, Marko Borko, Dušan Trifunovič (vsi Lastovka, 2.SKL), Borut Štrukelj (Litija, l.B SKL) in Rok Kosanovič (Parklji, l.B SKL).Glavni trener Boštjan Ivačič ostaja na svojem položaju, v veliko pomoč mu bo tudi ena od legend domžalske košarke Marjan Košak. V mesecu avgustu se je naše društvo z veteransko ekipo udeležilo tudi velikega mednarodnega turnirja v Ghentu v Belgiji. Po prvem dnevu je naša ekipa v sestavi Uršič, Prosen, Kamnar, Balantič, Ščulija, Erjavec, Gavra-novič, Ivačič, Logar pristala na drugem mestu, v polfinalu smo izgubili in v tekmi za tretje mesto premagali nizozemsko ekipo. Žanimivo je bilo igrati proti ekipam, ki so imele po dva ali tri dvometraše, nekateri pa celo KAMNIK, 2,5 sobno stanovanje, 68,59 m2, višje nad., urejen blok, I. 1986, dvigala, lepo, svetlo, zastekljen balkon, bivalna kuhinja, kopalnica-WC, vsa infrastruktura v bližini, prodamo ali menjamo za 1 sobno. Cena 112.000 EUR. Skupina Planet nepremičnine, Ljubljana, 01/588 50 50, info@planet-nepremicnine.si 210 cm visoke bivše reprezentančne orjake. Prav tako so v pogonu tudi že vse ekipe mlajših kategorij.Na morskih pripravah v Savudriji so poleg napornih treningov fante tudi uživali in se dobro pripravili za prihajajočo sezono. V novo sezono člani že z zmago Sezona za člansko ekipo CAL-CITA MAVRICE pa se je pravzaprav že začela. V četrtek, 13- septembra, se je v prvem krogu pokala SPAR srečala z ekipo UNION OLIMPIJE mladi in jo premagala z rezultatom 66:59- V prvih treh četrtinah so imeli domači vseskozi pobudo in vodili tudi že z 18 točkami razlike, vendar so v zadnji četrtini popustili in mladi fantje Olimpije so pokazali svoje košarkarsko znanje. Dve minuti pred koncem srečanja je bil rezultat 59:62 za domače, ki pa so nato stvari postavili na svoje mesto ter z zadetimi prostimi meti prinesli v kamniško halo letošnjo prvo zmago. V drugem krogu se bodo igralci CALCITA MAVRICE srečali z ekipo Dravograda. Humanitarna tekma z znanimi košarkarskimi imeni bo 5. oktobra! Poleg ligaških tekmovanj, v katerih igrajo ekipe CALCITA MAVRICE, pa se v ŠD Mavrica pripravljamo tudi na veliki spektakel v kamniški hali. V petek, 5. oktobra, ob 19:30 organiziramo veliko humanitarno tekmo. Izkupiček bomo namenili Zvezi paraplegikov Slovenije. Udeležbo so že potrdili Slavko Kotnik, Dušan Hauptman, Franci Volaj, Pavle Polanec in druga znana košarkarska imena. Lepo povabljeni v kamniško halo na košarkarske spektakle tudi v tej sezoni. ROBERT PROSEN DRŽAVNO PRVENSTVO V POLJSKEM LOKOSTRELSTVU KONČNO SPET V KAMNIKU Minuli vikend, 15. in 16. septembra, je LK Kamnik organiziral eno večjih tekmovanj v lokostrelstvu v Sloveniji - Državno prvenstvo v poljskem lokostrelstvu ali FITA ARROVVHE-AD krog 24 x 24. Takšna tekma je v Kamniku prava redkost, ker imamo v klubu le štiri lokostrelce, ki se udeležujejo tekmovanj v tej disciplini. Pred nami je bil torej velik izziv, kar se tiče organizacije, saj so zadnje takšne tekme v Kamniku potekale pred približno dvajsetimi leti. Tekma je potekala v lepem naravnem okolju poligona Kinološkega društva Duplica, na zemljišču gradbenega podjetja Žurbi team in na zasebnih parcelah družine Breznik in družine Dobovšek, katerim se zahvaljujemo za sodelovanje. Ker je za poljsko lokostrelstvo značilno, da tekme potekajo na čimbolj razgibanem terenu, smo se v klubu potrudili, da so tekmovalci to še kako občutili. Ko se v gozdu menja svetloba, ko tekmovalce ovira visoko rastlinje, ko je potrebno zadeti tarčo čez vodno površino, v kateri odseva sončna svetloba, Lokostrelski klub Kamnik organizira začetni lokostrelski tečaj Začetek tečaja je v torek, 25. 9., ob 17.30 na lokostrelskem strelišču v Mekinjah. V primeru slabega vremena bo tečaj potekal v dvorani nad kegljiščem v Mekinjah. Tečaj traja 15 ur, vsak torek in četrtek od 17.30 do 19.00.Manjkajočo lokostrelsko opremo si lahko izposodite v klubu. Cena tečaja je 60 EUR. Vodja tečaja je Rok Verbič - GSM: 040 820 370. Informacije: info@lkkamnik.si Spletna stran: www.lkkamnik.si Športno kulturno društvo Mekinje vabi: Nova sezona se pričenja! Ljubitelji skupinskih vadb, pridružite se nam! PONEDELJEK 19.00-20.00 AEROBIKA TOREK 18.00-19.00 HRBTENICA ČETRTEK 19.00-20.00 JOGA INFORMACIJE: 031 355 071, Manca VELIKA HUMANITARNA TEKMA CALCIT MAVRICA: GENERACIJA 5. oktobra bomo v kamniški športni dvorani priča veliki humanitarni tekmi med domačo ekipo Calcit Mavrica in ekipo Generacija, za katero bodo med drugimi zaigrali nekdanji reprezentanti in odlični košarkarji Slavko Kotnik, Dušan Hauptman, Pavle PolcineC/ Franci Volaj, Tone Vidmar, Zlatko Santclj, Miro Mikuš, udeležbo je pretekli teden potrdil tudi Mario Kraljevič. Obeta se nam zanimiv košarkarski dogodek. Izkupiček od prodanih vstopnic in donacij podjetij in posameznikov bomo namenili Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine. Tekma je posebej zanimiva tudi zato, ker so po petnajstih sušnih košarkarskih letih maja 2004 ravno košarkarji Zmajčkov oziroma današnje Generacije odigrali prvo tekmo proti takrat osnovani članski mavrični ekipi. Tekma je takrat za kamniško košarko pomenila veliko prelomnico. V preteklih treh letih smo oblikovali trdno klubsko jedro, v državnem prvenstvu nastopamo v vseh kategorijah, pridružili. so se nam kvalitetni trenerji, članska ekipa se je preteklo sezono prebila v 2.SKL Spomladi smo aktivno sodelovali pri obnovi legendarnega igrišča pri OŠ Toma Brejca in ga krstili s 24-urnim košarkarskim maratonom. Košarka se Sloveniji razvija v ekipni šport št.1 s svetovno primerljivo kvaliteto, množičnostjo in uspehi. Zato pretekle uvrstitve naših članov v 2.SKL, pionirjev v 1 .SKL štejejo kot potrdilo kvalitetnega dela v našem klubu. To odraža tudi množičen obisk naših tekem. Upam, da se boste množično odzvali ‘tudi na humanitarni tekmi. Med tekmo bodo plesne točke prikazali plesalci plesne šole Miki, potekalo bo tekmovanje v metu za tri točke, metu s polovice igrišča, med odmori bodo sledila nagradna žrebanja naših pokroviteljev. Nekaj dogodkov in presenečenj pa bomo skrili do prireditve. Vstopnina za odrasle bo 2€, za mladino 1 €. Pridite na košarkarski žur z geslom S SKUPNIM MOTIVOM. Naredimo skupaj nekaj dobrega. Matic Romšak na najvišji stopnički v avstrijskem Podersdorfu Matic Romšak je zmagovalec 20. Odprtega prvenstva Avstrije v Ironman triatlonu v kategoriji od 40-44 let, v skupni razvrstitvi pa je med 269 tekmovalci iz 14 držav osvojil odlično 12. mesto V soboto, 25.8.2007, je v Podersdorfu v Avstriji potekal 20. Mednarodni triatlon v ironman distanci, na katerem je med tremi slovenskimi predstavniki nastopil tudi 43-letni Kamničan Matic izčrpan pritekel tudi Romšak, ki pa ni mogel skriti zadovoljstva, da je kljub ekstremnim pogojem dosegel vrhunski rezultat. Trening pred svetovnim prvenstvom se je tako izkazal za težko, a vrhunsko tekmo. Matic ima smele načrte tudi za v prihodnje Preizkušnja v Podersdorfu je bil Romšakov že drugi Ironman v letošnji sezoni. Prvega je opravil Matic na najvišji stopnički v svoji kategoriji. (Foto: Sara Aljančič) V boju z vročino, vetrom in 180 km kolesarske proge. (Foto: Sara Aljančič) na kanarskem otoku Lanzarote, kjer je dosegel tudi kvalifikacijsko normo za nastop na svetovnem prvenstvu na Havajih. To bo njegovo tretje svetovno prvenstvo, na katerem si Matic obeta najboljši rezultat do zdaj s časom okoli 10 ur. Slovenske barve bo na Havajih poleg Romšaka zastopalo še pet Slovencev: Franci Šilc, Tomaž Šink, Uroš Maček, Konastantin Preradovič in Jani Železnikar. JANEZ ALJANČIČ streljati na tarče postavljene po gradbišču in ob reki, takrat dobi takšna tekma svoj pomen. Toda najboljši so kos tudi takšnim ekstremnim in nepredvidljivim pogojem. Prvi dan se je tekmovanja za državne naslove po kategorijah udeležilo 96 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Kamniški lokostrelci so dosegli naslednje rezultate: 2. mesto - članice: Andrejka Mateja, 3. mesto - člani: Močnik Dušan, 4. mesto - člani: Andrejka Mateja. V nedeljo, 16. 9., je na istem poligonu potekalo tekm&vanje za državne naslove v absolutni konkurenci članic, članov in ekip. Tudi tokrat je Andrejka Mateja zasedla odlično 2. mesto, Močnik Dušan in Andrejka Boris pa sta si razdelila 6. in 7.mesto. Žal pa barve našega kluba tokrat ni zastopal naš najuspešnejši tekmovalec v tej disciplini Kosec Mihael. Po uspešnem nastopu na EP v Bjelovarju (ekipno 3. mesto) in na močnem mednarodnem turnirju v Wellsu, kjer je pred dnevi zmagal, je odšel na zasluženi dopust. 29. septembra pa čaka slovenske lokostrelce še končna preizkušnja DP 900 krogov, ki bo potekalo v Šenčurju. Tekme se bodo udeležili vsi najboljši kamniški lokostrelci v upanju na dobre rezultate. VSE V ZLATO! ŠTRAJHAR BLANKA, LKK Romšak. Matic se je v avstrijskem Podersdorfu odrezal izvrstno. S časom 9:30:14 je v kategoriji od 40-44 let pometel z vso konkurenco in zmagal, v skupni razvrstitvi pa je med 269 tekmovalci zasedel zavidljivo 12. mesto. Za zmagovalcem, 38 letnim avstrijskim državnim prvakom Alexandrom Friihwirth (8:43:17) je zaostal 36 minut in 57 sekund, kar je za amaterskega tekmovalca izvrsten rezultat. Na tekmi sta sodelovala še dva slovenska tekmovalca in sicer je zelo solidno nastopil še Matej Markovič, (10:39:50) ki je bil skupno 70. (v kategoriji 30-34 let pa 16.), Damijan Kranjc pa je po plavalnem delu tekme odstopil. Peklensko težka tekma To je bil Romšakov že dvanajsti ironman triatlon in, kot je sam dejal pred nastopom, trening tekma pred svetovnim prvenstvom, ki bo oktobra na Havajih. Čeprav velja Podersdorf za enega od lažjih tekmovališč, pa je bila tekma vse prej kot lahka. Tekmovalce so ves čas ovirali ekstremni vremenski pogoji. V vodi so visoki valovi onemogočali normalno plavanje in orientacijo, na kolesu je veliko energije zahteval boj z močnim vetrom v prsi, na teku pa so še zadnje atome energije popolnoma izničili močno sonce, visoke temperature in sopara. To se je poznalo tako na času tekmovalcev, ki je bil v povprečju za 25 minut slabši kot lani, kot na telesni izčrpanosti. Kar 61 tekmovalcev je namreč odstopilo še pred zaključkom tekme, kar je izredno velik odstotek odstopov, celo večji, kot na svetovnem prvenstvu na Havajih. V cilj je po 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,2 km teka vidno PLANINSKI KOTIČEK KRIŠELJ SPET DOMA 29. avgusta se je iz Kirgizije vrnila slovenska odprava, organizirana v okviru KA PZS, ki je plezala v območju AK £ Su. Tja je odšla 17. julija. Njeni člani so v tamkajšnjih hribih, katerih granitne stene so visoke do 1500 m, vrhovi pa segajo do 4810 m, preplezali nekaj kvalitetnih smeri. V odpravi je bilo eno dekle in pet fantov, med katerimi je bil tudi Tadej Kri-šelj, starejši pripravnik iz AO Kamnik, ki je tam opravil pet vzponov: Velika igra: 6a+,400 m, Izgubljena gora: 6b, 580 m, Francoska smer: 6a, 1500 m, smer Lebe-dijeva: 6b, 900 m in Perestrojkino poč, 7a, 900 m. Tadej Krišelj NOGOMET NA NAJVISJI RAVNI AO PD Kamnik nadaljuje s tradicijo izvedbe »nogometa na najvišji ravni« po pravilih, ki veljajo od leta 1979, ko je bila taka tekma izvedena prvič. Letošnja tekma bo v nedeljo, 7. oktobra, z začetkom točno opoldne na Korošici (če bo kolikor toliko dobro vreme). KAMNIČANI NA ODPRAVAH Tudi letošnjo poletno sezono člani kamniškega AO dobro izkoriščajo za obiske tujih hribov. 17. julija je slovenska odprava, organizirana v okviru KA PZS, odšla v Kirgizijo, v območje AK - SU. Njeni člani so preplezali v tamkajšnjih hribih nekaj kvalitetnih smeri, katerih granitne stene so visoke do 1500 m, vrhovi pa segajo do 4810 m. V odpravi je bilo eno dekle in pet fantov, med katerimi je bil tudi Tadej Krišelj, starejši pripravnik iz AO Kamnik. 6. avgusta je odpotoval v Pakistan Marko Prezelj, da bi plezal na vrhove, visoke do 7282 m (K6), ki obdajajo dolino Čarakuse. Tam je bil že leta 2004 z ameriško odpravo in je opravil vrsto zelo kvalitetnih vzponov. 14. avgusta je odšla v Indijsko Himalajo odprava mladih slovenskih perspektivnih alpinistov, ki se bo udeležila mednarodnega himalajskega tabora za mlade. Vodi jo Miha Habjan iz AO, v njej pa so poleg Mitje Gleščica iz AO Nova Gorica še Ambrož Bajde, Jernej Lanišek, Urban Novak m Marjana Prezelj, vsi iz AO Kamnik. Cilj tabora oz. odprave je poleg usposabljanja v himalajskih razmerah priplezati na 7065 m visoki Satopant. Bojc REKORDNA UDELEŽBA TRIATLONCEV NA BLEDU Triatlon za podjetja in združenja: Trisport mamice I. so dosegle od lično 3. mesto. Bled kot eno najlepših alpskih letovišč je že peto leto v zadnjih toplih dneh - 8. septembra gostil 500 (rekordnih) udeležencev triatlona. Odlična športna prireditev v organizaciji kamniškega TRISPORTA pod vodstvom Mira Kregarja je v celoti uspela in pustila nepozaben vtis vsem tekmovalcem in prisotnim ljubiteljem športa, kot tudi številnim turistom. Prireditev je bila tudi medijsko dobro pripravljena in odmevna, saj so tekmovalci prišli iz kar 14-ih držav, celo iz Nove Zelandije. Tekmovalne discipline so bile različne: cici triatlon, evropski mladinski pokal, olimpik triatlon, triatlon za vsakogar, medijski triatlon, triatlon za podjetja. Nova državna prvaka (tudi lanska) sta Mateja Šimic - TK Trisport Kamnik in Bojan Čebin - TK Ribnica, oba tudi že uspešna tekmovalca svetovnih prvenstev. Najboljši rezultati tekmovalcev TK POS ELEKTRONČEK TRISPORT Kamnik: Državno prvenstvo: članice: 1. mesto: Mateja Šimic (na sliki); 3. mesto: Petra Novak veterani I: 2. mesto: Matic Ro-mšak; 3. mesto: Gregor Gantar, veteranke II: 1. mesto: Nataša Nakrst (na sliki), veterani II: 3. mesto: Gorazd Lemajič, veterani IV: 1. mesto: Anton Skrlep Cici triatlon: ml. cicibanke: 2. mesto: Žana Drolc, ml. cicibani: 4. mesto: Jan Uršič, 5. mesto: Lovro Planko, st. cicibanke: 1. mesto: Kristina Uršič; 2. mesto: Katarina Humar; 3. mesto: Tinkara Capuder; 5. mesto: Bavčar Nika, st. cicibani: 1. mesto: Matevž Planko; 3. mesto: Blaž Polak; 6. mesto: Drejc Kregar; 8. mesto: Domen Obreza; 10. mesto: Žiga Zajc, ml. deklice: 2. mesto: Liza Uršič, ml. dečki: 4. mesto: Žiga Lipovšek; 6. mesto: Lovro Humar; 7. mesto: Leon Obreza; 15. mesto: Rok Bodlaj Evropski mladinski pokal: st. dečki: 3. mesto: Jan Lipovšek; 4. mesto: Domen Leskovec, st. deklice: 4. mesto: Maruša Klemenc; 7. mesto: Teja Jazbinšek; 9. mesto: Vesna Vrhovnik; 11. mesto: Lucija Grilje; 12. mesto: Katarina Ogrin; 13. mesto: Ana Dujakovič, kadetinje: 3. mesto: Tjaša Romšak; 5. mesto: Ana Grkman, kadeti: 8. mesto: Štefan Grilje; 9. mesto: Simon Koželj, ml. mladinke: 4. mesto: Manca Vrhovnik , ml. mladinci: 7. mesto: Miha Rojc; 9. mesto: Domen Hribar; 13. mesto: Anže Tekavčič; 19. mesto: Rok Vrhovnik Triatlon za vsakogar: 3. mesto: Grega Zore Ženska ekipa Trisport mamice I. (na sliki) pa je zasedla 3. mesto. Tekma na Bledu je bila zadnja tekma v sezoni 2007. Znani so tudi že skupni rezultati za SLOVENSKI POKAL. O tem pa v naslednji številki. Iskrene čestitke vsem sodelujočim na Blejskem spektaklu. V prvi vrsti organizatorju za tako izjemen dogodek. V nadaljevanju - vsem tekmovalcem, ki so po dolgi sezoni treningov in tekem uspeli priti na cilj. In posebej vsem tekmovalcem kamniškega TRISPORT kluba, ki so stopili na zmagovalne stopničke in vsem tistim, ki so z vsemi svojimi močmi pripomogli k skupnim rezultatom in uspehom kluba. Podrobnejše informacije o rezultatih in drugih zanimivostih za ljubitelje triatlona najdete na www.trisport-klub.si. (v članku v zadnji številki Kamniškega občana smo napačno zapisali nekaj uvrstitev, zato objavljamo popravke: : v akvatlonu v Borovljah sta v najmlajši skupini Bodlaj Jure in Planko Lovro zasedla prvo in drugo mesto; Manca Vrhovnik je v svoji kategoriji triatlona zasedla prvo mesto; Žiga Lipovšek pa je v Avstrijskem Veldnu zasedel 3. mesto) Romana Capuder Zmagovalke olimpik triatlona: Šimic, Nakrst, Stattmann. AKCIJSKA PRODAJA KART PREDSTAVITVE VADB SH0W NASTOPI Apejron d.o.o Usnjarska ul. 8 Kamnik www.zed-team.com tel.: 831-93-39 Ime:___ Priimek: e-mail: mobi:__ VABLJENI NA BAN ODPRTIH VRAT 30.9.2007, OD 9100 DALJI enkratni gratis KUPON VELJA OD DNEVA OBJAVE Ulllll T* dhrfll BtjSi jTfTKrl MMiflllHlil AMD SITAR DUNLOP Rating ODLIČNE UVRSTITVE V M SUPERMOTU. IN KARTIN MOTOKROS - BRATJE IRT NA POTI DO NASLOVA DRŽAVNEGA PRVAKA Začenja se jesenski del državnega prvenstva v motokrosu. Za nami je že šest dirk, zadnja je bila minulo nedeljo v Orehovi vasi pri Mariboru, v polnem zmagoslavju članov ekipe AMD Sitar Dunlop racing, bratov IRT. Najmlajši Peter Irt je imel v prvi vožnji razred članov do 80 ccm nekaj težav, v drugi vožnji pa je gladko zmagal, starejša Jernej in Matevž pa sta v najatraktivnejšem razredu do 125 ccm z nekaj menjavanja v vodstvu od starta do cilja končala z zmago Matevža in 2. mestom Jerneja. Po sedaj odpeljanih dirkah je v vodstvu Jernej, Matevž pa kljub poškodbi na 3. mestu. V razredu OPEN brani Miha ŠPINDLER še vedno skupno 2. mesto, takoj za Sašom Kragljem. Do zaključka letošnjega prvenstva sta še 2 dirki - Brežice in zaključek na med dirkači ne- Uroš Nastran na poti k naslovu državnega prvaka v supermotu 450 ccm in OPEN. priljubljeni stezi za motokros v Slovenskih Konjicah. SUPERMOTO - UROŠ NASTRAN LETOS BREZ KONKURENCE V supermotu, ki se odvija v Sloveniji na asfaltni podlagi, v tujini pa tudi na delu makadama, kar nudi gledalcem še več adrenalina, je Uroš NASTRAN član kamniške ekipe Sitar Dunlop racing, po štirih dirkah krepko v vodstvu, tako v kategoriji do 450 ccm, kot tudi v razredu OPEN. Tako je bilo tudi na zadnji dirki na Ptuju, kjer je suvereno zmagal v obeh razredih, drugi pa je bil njegov klubski kolega Marko ŠKARJA, kot tretje uvrščeni pa je bil Niko VOLČIČ, ki tudi zastopa barve kamniške ekipe. Uroš Nastran se Kamničan Rok Sitar se ponovno vrača na tekmovalne steze, letos se preizkuša v kartingu, v najmočnejšem razredu do 125 ccm z menjalnikom. Fotografija je z dirke v Krškem. uspešno preizkuša tudi na dirkah Evropskega prvenstva, kjer posega po uvrstitvah do 3. mesta. Po skupno šestih dirkah, od katerih se je udeležil treh, je trenutno na 7. mestu, z dobrimi uvrstitvami na naslednjih dirkah pa se lahko prebije med prvo peterico. KARTING - ROK SITAR PRESEDLAL NA ŠTIRI KOLESA Kamničan Rok SITAR, nekdanji motokrosist in kasneje tudi voznik supermota, se po 18 letih tekmovanj letos ponovno vrača na tekmovalne steze. Ker ga vonj po bencinu še vedno zelo privlači, se letos preizkuša v kartingu, v najmočnejšem razredu do 125 ccm z menjalnikom. Po petih odpeljanih dirkah, z uvodno v Čedadu v Italiji, nato na novem dirkališču v Krškem, Ptuju, so njegove uvrstitve glede na že uveljavljene tekmovalce 6. mesto državnega prvenstva. Do konca sezone sta še dve dirki, na Ptuju in finalna dirka v Luciji ali na Hrvaškem. Iz plavalnega kluba Člani Plavalnega kluba Kamnik so v soboto, 15. septembra, s piknikom na kamniškem bazenu zaključili poletno sezono. Piknika, ki je tradicionalen, se vsako leto poleg aktivnih članov udeležujejo tudi številni bivši člani, med njimi tudi skoraj 92-letni g. Niko Sadnikar kot najstarejši plavalec. Starejši so ob prijetnem druženju tudi prenašali številne prigode na mlajše. Kljub lepo urejenemu bazenu in podaljšani sezoni, ki so jo zaključile šele zelo nizke temperature pod 10°C, pa so si bili vsi edini v želji po pokritem bazenu, ki bi športnikom, učencem, dijakom in ostalim občanom v Kamniku omogočil športno plavanje tudi v zimskem času. Sicer pa so člani kluba tudi letos organizirali mednarodni plavalni miting Veronika, ki se ga je v juliju udeležilo preko tristo plavalcev iz Slovenije in tujine. Na zanimivem tekmovanju v sprinterskih disciplinah sta bila glavna akterja spet varovanca Ronija Pikca Triglavan Emil Tahirovič in Matjaž Markič, oba člana slovenske državne reprezentance Omenjena trojica pa tokrat ni poskrbela le za dogajanje v bazenu, ampak neposredno po tekmi tudi za glasbeni nastop. Trener Pikec je s svojima varovancema stavil, da bo po tekmi zapel pesem Bela snežinka, če bosta 50 m prsno odplavala pod 29 sekundami, kar je bila za plavalca še dodatna spodbuda. Markiču se je ura ustavila pri 28,66, Tahiroviču pa pri 28,86. Navdušeni gledalci na tribunah so se strinjali, da je bil zelo soliden tudi trenerjev pevski nastop. Aktualne informacije o aktivnostih v klubu pa si zainteresirani lahko ogledajo tudi na spletni strani http://wwwplaval-niklub-kamnik.si/. Na letošnjem mednarodnem plavalnem mitingu Veronika je župan Smolnikar podelil medalje zmagovalcema Emilu Tahiroviču in Matjažu Markiču v prijetni družbi »Kamniške Veronike«, ki nas vsako leto obišče na našem mitingu. KARATE TRENIRAJO TUDI ODRASLI Karate ni nevaren in nasilen šport, temveč varna vadba, pri kateri krepimo telo in duha. Tudi pri nas v Sloveniji vse več moških in žensk, starih 50 let in več, redno trenira karate. Z rednimi treningi, ki so po potrebi prilagojeni starejšim, si izboljšujejo telesno kondicijo in brez skrbi uživajo v telesni vadbi, vrstniki pa jim lahko zavidajo svežino in življenjsko energijo, ki so si jo tako pridobili. Izkušnje kažejo, da je možno pričeti s treningi karateja in napredovati v tehniki tudi, če posameznik začne z vadbo po štiridesetem letu. Pri pravilno vodenem treningu tudi poškodb ni oz. so zelo red- ke. V današnjem času, v katerem je vedno več nasilja, so ljudje, ki navzven kažejo svojo negotovost in skrb, potencialno bolj ogroženi s strani nasilnih posameznikov kot tisti, ki izražajo mir in samozavest. Z redno vadbo karateja se naučimo učinkovitih tehnik samoobrambe, ki nam utrdijo samozavest, s katero odvračamo morebitne napadalce. V skrajni sili pa nam pomaga, da se izognemo neprijetnim posledicam ob možnosti napada. Ker je pri karateju napredovanje individualno, ritem dela pa je prilagojen posameznikovim zmožnostim, človek tekmuje zgolj s seboj in s svojimi pričakovanji ter cilji. Vzdušje med člani v klubu je zato sproščeno in vzpodbujajoče. Dokazano je tudi, da se ljudje, ki se ukvarjajo z borilnimi športi lažje ubranijo stresom, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Kako in kje začeti s treningom? Najbolje je v domačem kraju poiskati karate klub, v katerem imajo organizirano vadbo tudi za odrasle. Če je več klubov, si oglejte njihove treninge, pogovorite se z vadečimi in trenerjem ter se na osnovi pridobljenih informacij odločite za vadbo. Torej, tudi če ste stari 40, 50, 60 let ali več, naj to ne bo ovira, ker je karate resnično šport za vsa življenjska obdobja. Vladimir Stanič Če ste starejši od 7 in mlajši od 100 let se pridružite društvu, ki letos slavi dvajseto obletnico delovanja in vsa ta leta navdušuje z dobrimi rezultati ter kvalitetnimi treningi. Vljudno vabljeni! Vse informacije o vpisu: ali POROKE IN SMRTI V POLETNIH MESECIH POROKE V AVGUSTU: - LUKAN ANDREJ, Ložnica 3, star 34 let, in SUBOTIČ KATJA, Ložnica 3, stara 27 let - KREŠ DRAGO, Kozina, Kolodvorska ulica 4, star 31 let, in MAHNIČ BARBARA, Kozina, Kolodvorska ulica 4, stara 32 let - LOVRENČEC SEBASTJAN, Bogojina 143, star 24 let, in GAVES MAJA, Luče 78, stara 24 let - ČAMPA MARKO, Breg pri Ribnici na Dolenjskem 11, star 34 let, in GALIN IRMA, Podstudenec 16, stara 25 let - SPRUK JERNEJ, Gozd 4, star 36 let, in ŠINKOVEC SIMONA, Gozd 4, stara 37 let - KRAPEŽ SAŠO, Mekinje, Cesta treh talcev 22 B, star 27 let, in GARTNER KATJA, Goričica pri Ihanu 29, stara 27 let - SEVER IGOR, Grosuplje, Pod gozdom cesta V 2, star 29 let, in REŠETAR EVA, Ljubljana, Vožarski pot 3 A, stara 26 let - BELE LUKA, Ljubljana, Glinškova ploščad 22, star 29 let, in NOVAK TINA, Grosuplje, Prešernova cesta 55, stara 28 let ZLATA POROKA dne 11.8.2007 v Kamniku: - ČEVKA CIRIL, Bistričica 4, star 74 let, in KUHAR ANTONIJA, por. ČEVKA, Bistričica 4, stara 77 let. POROKE V JULIJU: - STELE DARKO, Podboršt pri Komendi 19 A, star 26 let, in BALOH MARJETKA, Zgornji Tuhinj 36, stara 28 let - GOLOB SANDI, Gozd 64, star 30 let, in PROŠIČ DANIJELA, Kamnik, Jakopičeva ul. 20, stara 23 let - LAMPE MIHA, Spodnji Brnik 45, star 26 let, in BOBNAR SUZANA, Spodnji Brnik 45, stara 26 let - BOŠESKIBRANČE, Križ 30, star 30 let, in PAJIČ ZVEZDANA, Kamnik, Ljubljanska c. 3 D, stara 28 let - STEPIŠNIK TILEN, Ljubljana, Drenikova ul. 18, star 26 let, in ZUPAN ANDREJKA, Kremen 15, stara 27 let - KOKOŠAR MATEJ, Ljubljana, Beblerjev trg 14, star 28 let, in KOVAČIČ KATJA, Kamnik, Na jasi 5, stara 27 let - SVETIC FRANCI, Vrhpolje pri Kamniku 271, star 28 let, in BERLEC BRIGITA, Srednja vas pri Kamniku 41, stara 25 let - MRAK ANDRAŽ, Ljubljana, Reboljeva ul. 6, star 31 let, in TEKAVC MARTINA, Homec, III. Ulica 6, stara 27 let - PRAŠNIKAR DOMEN, Videm pri Lukovici 3, star 31 let, in SRAKA MAŠA, Ljubljana, Herbersteinova ul. 17, stara 29 let - GRUŠKOVNJAK MARKO, Ljubljana, Katreževa pot 31, star 41 let, in NUHIJEV TJAŠA, Ljubljana, Katreževa pot 31, stara 30 let - PARAVINJA MILOŠ, Ljubljana, Puhova ulica 4, star 28 let, in ANZELJ ROZMAN ANJA, Ljubljana, Puhova ulica 4, stara 27 let - TRMČ BRANKO, Kamnik, Ul. Matije Blejca 10, star 27 let, in TRMČ MARIJANA, Banja Luka, Stevana Bulajiča 132 B, stara 24 let - ŽAGAR VOJKO, Ljubljana, Plešičeva ul. 47, star 29 let, in VAMPELJ URŠKA, Dobrova, Horjulska c. 179, stara 28 let - BLATNIK DAVORIN, Rožično 8 A, star 27 let, in KLEMEN NINA, Rožično 2 C, stara 25 let - MAROLT MIHA, Ljubljana, Jakopičeva ul. 3, star 38 let, in SLUGA LIDIJA, Ljubljana, Jakopičeva ul. 3, stara 37 let - JANTOL SAŠA, Ljubljana, Kolezijska ul. 4, star 22 let, in LAJTMAN IZABELA, Ljubljana, Mucherjeva ul. 8, stara 24 let ZLATA POROKA sklenjena 7.7.2007 v Kamniku - OSOLNIK Stanislav, roj. 21.4.1927, Kraševka 3 in US Draga, roj. 14.10.1935, Kraševka 3 POROKE V JUNIJU: - BURJA ROMAN, Godič 87, 'star 30 let, in ZORE VESNA, Kamnik, Medvedova ul. 44, stara 28 let - OBRSTAR DAMJAN, Ljubljana, Vodnikova 17 B, star 27 let, in ŠPUR URŠKA, Kamnik, Steletova c. 3, stara 25 let - BAJRAMOVIČ JASMIN, Ljubljana, Majde Vrhovnikove 10, star 34 let, in MRAZIČ TANJA, Škofljica, Cesta ob Barju 30 B, stara 28 let - VESEL ROMAN, Ljubljana, Pot v Zeleni gaj 28 C, star 34 let, in KVARTUH BARBARA, Ljubljana, Pot v Zeleni gaj 28 C, stara 32 let - GRUBAR ALBIN, Soteska 79, star 33 let, in VRANKAR MATEJA, Vrhpolje pri Kamniku 212, stara 22 let - PODBELŠEK PRIMOŽ, Podboršt pri Komendi 10 A, star 25 let, in ŠTRAJHAR KATJA, Markovo 4, stara 26 let - MEDICA BORIS, Ljubljana, Martinčeva ul. 40, star 43 let, in HORVAT IRENA, Kamnik, Zaprice 8, stara 37 let - HRIBAR GORAN, Ljubljana, Pokopališka ul. 49, star 32 let, in MEHLE KSENIJA, Ljubljana, Pokopališka ul. 49, stara 26 let - BRITVIČ ALJAŽ, Maribor, Prašnikova ul. 6, star 27 let, in KANIČ KATJA, Maribor, Ulica I. internacionale 8, stara 25 let - MOHORIČ ROBERT, Repnje 26, star 31 let, in DOBOVŠEK VESNA, Sidraž 8, stara 22 let - RESNIK URBAN, Komenda, Čebuljeva ul. 11, star 27 let, in BOŽIČKOVIČ MAJA, Orehovlje 16, stara 27 let - PETRUŠIČ MATJAŽ, Rožično 11, star 31 let, in ŠTRAJHAR BARBARA, Vrhpolje pri Kamniku 65, stara 22 let - BEZENŠEK MARKO, Preloge pri Konjicah 6, star 40 let, in ČOŽ SIMONA, Ljubljana, UL 9- junija 14, stara 33 let - BALOH ALEŠ, Zgornji Tuhinj 4 A, star 24 let, in HRIBERNIK MIRJAM, Zgornji Tuhinj 4 B, stara 24 let - LOMOVŠEK STANKO, Buč 31, star 27 let, in BEVC NADALINA, Mengeš, Kolodvorska c. 2 B, stara 25 let - MONROE PATRICE, Ljubljana, Kašeljska c. 134, star 38 let, in PUSTAVRH KARMEN, Ljubljana, Kašeljska c. 134, stara 40 let - ŠMID ALOJZ, Ljubljana, Hudovernikova ulica 1, star 29 let, in ŠETINA SAŠA, Piran, Pusterla 16, stara 28 let - ŽERAK DOMEN, Domžale, Miklošičeva ul. 15, star 28 let, in JUVAN DANIJELA, Domžale, Ljubljanska c. 72 A, stara 26 let - SZILAGYI ERNO, Ljubljana, Bognarjeva pot 15, star 30 let, in MATKOVIČ IRIS, Naselje nuklearne elektrarne 15, stara 26 let V AVGUSTU SO UMRLI: - ALPNER STANISLAVA, roj. Grilje, upokojenka, Zagorica nad Kamnikom 5 B, stara 71 let, - DREŠAR MARJAN, Suhadole 1, star 65 let, - HERKSEL VOJMIR, Ljubljana, Miklavčeva ulica 32, star 47 let, - LENARČIČ MARIJA, roj. Holcer, Kamnik, Medvedova ulica 40, stara 70 let, - HUMAR CECILIJA, roj. Vidmar, upokojenka, Mekinje, Maksu Šimencu v slovo Ko seje po petih mesecih začelo zdravstveno stanje Maksa Šimenca izboljševati, je nenadoma nastopila smrt. Maks Šimenc seje rodil 26. septembra 1934 v Nevljah. Matije bila delavka v Mode-litu, oče, po poklicu sedlar, pa je bil zaposlen kot lovski čuvaj. In to je bilo zanj usodno. Odšel je k partizanom in tam se je srečal s krivolovci, ki jih je pred vojno preganjal. Priložnost za maščevanje. Ko pa je Maks Šimenc, partizan, nastopil v četi proti posebni kuhinji za vodilni kader, je bila njegova usoda zapečatena. Sami so ga 29- septembra 1942 zahrbtno umorili z obtožbo izdajstva. Družina je bila vsa leta po vojni moralno zaznamovana in zapostavljena. Nikoli pa ni podvomila v poštenje moža oziroma očeta. Po dolgotrajnih postopkih so dobili dovoljenje, da so smeli leta 1973 prekopati posmrtne ostanke Maksa Šimenca starejšega na domače pokopališče v Nevljah. Marija Šimenc sije po pravni poti prizadevala za moževo čast in svoje pravice vse do svoje smrti. Ni ji uspelo. Uspelo pa je sinu Maksu, ki je izpolnil svoj življenjski cilj. Ko danes premišljujem o njegovih številnih potih, pismih, dokazovanjih, lahko rečem, da bi težko našli človeka, ki bi se s tako ljubeznijo, vztrajnostjo, prepričanjem v svoj prav zavzel za svojega pokojnega očeta, kot seje Maks. Po trinajstih letih dokazovanj mu je končno uspelo. Dobil je pismo dr. Janeza Stanovnika, predsednika ZZB Slovenije, v katerem med drugim zapiše: »Na osnovi materialnih dokazov v dosjeju in temeljitega razmisleka o vseh informacijah o okoliščinah njegove usmrtitve, prihajam do trdnega zaključka, da je bil Vaš oče nedolžna žrtev medvojnega nasilja. To pismeno izjavo pošiljam z namenom, da se Vašemu očetu, ki je kot prostovoljec stopil že 1942. leta v partizanske vrste, vrne dolžna čast in dostojanstvo.« Tudi naslednje prizadevanje je bilo v bistvu namenjeno očetu. Na zvoniku neveljske cerkve je spominska plošča z imeni vseh, ki so umrli med vojno in tik po njej, ne glede na to, na kateri strani so padli. Spravno dejanje, ki so ga bili zmožni v kamniški občini kljub nasprotovanju edino še v Tunjicah in v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Postavitev te plošče je v prvi vrsti zasluga Maksa. Sam je prepričeval ljudi za to spravno dejanje, zbiral denar, iskal obrtnike in vso stvar pripeljal do realizacije. In še zadnje njegovo delo, pri katerem je sodeloval z veliko zavzetostjo, natančnostjo in odgovornostjo. To je Zbornik žrtev druge svetovne vojne v občini Kamnik, kije izšel leta 1998. V njem so popisane vse žrtve ne glede na politično pripadnost. Ljudje so zbornik lepo sprejeli in kmalu je pošel. Leta 2004je izšel ponatis, obogaten z nekaterimi razpravami, in tudi tega ni mogoče več dobiti. Z Maksom sva večkrat obiskala vse vasi in zaselke v občini, spraševala, preverjala in zapisovala. Na to delo je bil zelo ponosen. Nanj se je odzval tudi dr. Janez Stanovnik: »Sličnih monografij, kot je Vaša, je doslej napravljenih kar nekaj, vendar moram reči, da nobena doslej ni napravljena s tolikšno skrbjo in tako lično kot Vaša.« Maks Šimenc je bil pošten, dosleden, vztrajen, pri delu natančen in temeljit, pokončen, dana beseda je bila zanj zakon. Vse to so lastnosti, ki v današnji površni potrošniški družbi nimajo prave cene. Zato je bil pogosto nerazumljen in izpostavljen posmehu. To ga je žalostilo in mu velikokrat Zagrenilo življenje. A kljub temu je ostal zvest samemu sebi in svojemu prepričanju. Sogovorniku je znal prisluhniti in ga pridobiti z lepo besedo in dokazi. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali. MILAN ŠUŠTAR Cankarjeva cesta 40, stara 84 let - SOBOČAN MOJCA, roj. Kosmatin, Kamnik, Rudniška ulica 9, stara 47 let - URANKAR STANISLAV, Kamnik, Ulica Josipa Ogrinca 12, star 75 let - KOSIRNIK JANEZ, Komendska Dobrava 4, star 95 let - LOMBERGAR MILENA, roj. Golob, upokojenka, Perovo 15 A, stara 68 let - ZARNIK EDVARD, Suhadole 61, star 70 let V JULIJU SO UMRLI: - GRČAR IVANA, roj. Grčar, Spodnje Palovče 18, stara 77 let - KOŽLAKAR FERDINAND, Kamnik, Trg talcev 8, star 76 let - PRIKOVIČ MARIJA, roj. Babič, Kamnik, Kajuhova pot 10, stara 65 let - NOVAK JOŽEF, Golice 11, star 67 let - BIZJAK FRANCE, Spodnje Palovče 16, star 78 let - POLJANŠEK ANTON, Bela peč 4, star 93 let - MRHAR MARIJA, roj. Rabič, Kamnik, Šutna 52, upok., stara 92 let - GRBAC ANA, roj. Varlec, Kamnik, Glavni trg 9, stara 82 let V JUNIJU SO UMRLI: - KRAJNC MILENA, roj. Krajnc, Kamnik, Kersnikova ul. 1, upok., stara 87 let - PIŠLJAK MARIJA, roj. Selan, Podgorje, Podgorje 60 C, upok., stara 89 let - PREZELJ MARIJA, roj. Rems, Križ 23, upok., stara 97 let - HOMAR ELIZABETA, roj. Ahčin, Vrhpolje pri Kamniku 53, upok., stara 72 let - VONTA ROBEŽNIK NADA, roj. Soklič, Kamnik, Jelovškova ul. 13, upok., stara 67 let - GOLOB JOŽEF, Nevlje 17, upok., star 71 let - LUŽOVEC FRANC, Kamnik, Groharjeva ul. 1, star 86 let - AVGUŠTIN CVETKO, Podturn pri Dol. Toplicah 55, star 57 let - PODPEČAN ANGELA, roj. Ahtik, Kamnik, Kovinarska c. 1 B, upok., stara 82 let - POLANC ANA, roj. Škoberne, Ljubljana, Ilirska ul. 14, upok., stara 97 let STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik dvorišč, dovoznih poti in parki polaganje robnikov in prani! izdelovanje betonskih in kam opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškov Tel.: 01/83 94 614, 041/680 nsr L plošč, mitih a 10 -751. 65 LET PO USODNIH DOGODKIH V ČRNI Srečanja izgnancev iz Črne in okolice se je pri Jurčku v Črni 15. avgusta udeležilo veliko število ljudi, tudi nekdanjih izgnancev - izseljencev 1941-1945. Predsednica društva Slavka Završnik je v nagovoru poudarila pomen srečanja ob 65-letnici strašnih dogodkov. 15. avgust 1942 je bil za prebivalce tega predela kamniške občine črn dan, ki ne sme in ne more iti v pozabo. Nemška okupatorska vojska je tega dne odpeljala v izgnanstvo okrog 120 krajanov, žensk in moških, 51 moških pa so pred rudnikom ustrelili kot talce kot odgovor na upor prebivalstva in napada ha nemško postojanko. Marija Golobova je v svojem prispevku zbranim govorila o zgodovinskem dogajanju in krutih represalijah okupatorja. Poudarila je, da brez odpora proti sovražniku danes ne bi bilo svobodne Slovenije. Zbrane je pozdravil podžupan Brane Golubovič in zatrdil, da je odpor proti sovražniku častno dejanje, ki ga ne smemo nikoli pozabiti. Božo Matičič je zaigral več borbenih partizanskih in drugih melodij, me dnjimi tudi izgnansko himno »Oh kako je dolga, dolga pot«. STANE SIMŠIČ RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizKne in pravne osebe iHIBO/doo Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. Ko ob izgubi vašega J najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge I na voljo Neprekinjeno L Noč in Dan! kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORjE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 S m "I * — ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric IZIDOR HUMAR iz Godiča Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: sestre in nečaki Bistričica, Stranje, Kamnik, Ljubljana, Toronto, avgust 2007 ZAHVALA Po kratkotrajni bolezni nas je v 66. letu življenja zapustila naša draga žena, mami in teta DRAGA ČANDER roj. Orehek iz Mekinj Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki nosite spomin nanjo. Žalujoči: mož Franc, hčerka Bernarda, sin Matej in nečak Dušan Avgust 2007 Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman le išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, tast, dedek in pradedek MIRKO JERSE po domače Zaberški Mirko iz Bistričice 26/a Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravniškemu osebju, pevcem, Marjanu Sitarju za odigrano Tišino. Zahvala tudi gospodu župniku Matiji Selanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Bistričica, Vodice, Mengeš, september 2007 »9« razpisuje delovna mesta v proizvodnji in salonu PE Mengeš in Ljubljana 1. SVETOVALEC - PRODAJALEC pohištva m/ž 2. TEHNOLOG - priprava, vodenje proizvodnje m/ž 3. MIZAR - MONTER m/ž 4. DELAVEC v proizvodnji Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslovu: IZI mobili d.o.o., PE Mengeš, Slovenska 96, el. naslov: jurij.bitenc@siol.net Vse moje upanje počiva v neskončnem božjem usmiljenju. (Sv. Bernard) ZAHVALA V 91. letu nas je po hudi bolezni zapustil FRANC KOŽELJ Tinetov ata iz Šmarce , Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in maše. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju, njegovim sobratom duhovnikom ter pevcem iz Mekinj za lep pogrebni obred. Iskrena hvala patronažni sestri Romani. Vsi njegovi Šmarca, september Smrt se izlila v bledo je obličje, pogled zaplaval v neznani je pokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje trudno končalo je svoj boj. ZAHVALA V 72. letu je za vedno zaprla oči naša draga mama, stara mama, sestra, tašča, svakinja in teta SLAVKA ALPNER roj. Grilje iz Zagorice nad Kamnikom 5 B Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Kamnik, vsem, ki ste jo v trenutkih bolezni obiskovali, ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Matiji Selanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču Marjanu Sitarju. Žalujoči: hčerki Mojca in Ema ter sin Tine z družinami in drugo sorodstvo Avgust 2007 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 59. letu nas je po težki bolezni prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak STANE KUHAR iz Krivčevega Prijatelje spoznaš, ko v žalosti ostaneš sam in ko v trenutkih težkih ponudijo ti toplo dlan. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč in tolažbo. Hvala sodelavcem Svilanita ter vsem prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Krivčevo, Stranje, Maribor, september 2007 MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. 2 BELA MUCKA v paru, stara 4 mesece, podarim dobrim ljudem s hišo in vrtom. Tel.: 01/839-21-24. PRODAM drva, suha bukova, metrska ali žagana, možna dostava. Tel.: 041/953-483. PRODAM 2-STANOVANJSKO HIŠO V STAHOVICI, zgrajena I. 2000, dokončana 2005, popolnoma opremljena, z vsemi priključki, 250 m2 bivalne površine, 2 lastna vhoda, cena 250.000 eur za celotno hišo. Informacije: 040/583-999. Igor. mnmmjmmmmtMJcmjiv, TEHNIČNA TRGOVINA BERNEL#* gorenieCEMTEj^r TnoavnmTP' Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PRODAJA! DO 30, 9. 200Z 10% POPUST NA USE ARTIKLE* PRI NAKUPU NAD 20€ UGODNA PONUDBA BELE TEHNIKE! * 10% POPUST NE VELJA ZA BELO TEHNIKO, REZERVNE DELE IN AKCIJSKE ARTIKLE b£ L, Jllgp •šBiy - rt več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z 60T0VIN0 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT 1+3 DO 1+24! MIHA PIRŠ po domače Šubeljnov Miha z Novega trga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za svete maše. Še posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Dularju, pevcem, urgentni službi Zdravstvenega Doma Kamnik, kolektivu iz Svilanita ter Zdravstvenega doma Kamnik. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Domžale, Ljubljana, september 2007 Vse, o vse je bilo zaman, zaprt je moj hram, ugasnil je dan, ves svet pred mano je zaprt, šel sem s tabo tiha smrt. ZAHVALA 3. septembra je po hudi bolezni od nas odšel dragi sin, brat, stric in svak MIRO PODMILJSAK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Še posebno pa se zahvaljujemo dr. Ivanetiču, ki mu je pomagal v najtežjem trenutku, sosedi Mari Stanimirovič ter sodelavkam iz marketa Preserje. Žalujoči: vsi njegovi September 2007 Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil naš dragi brat in stric TONE NOVAK iz Spodnjih Palovč 7 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi župniku Štefanu 61 n ™ VSem nunistrantom za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi pevcem Tunjiškega okteta za lepo zapete pesmi. Žalujoči: vsi njegovi Spodnje Palovče, Domžale, september 2007 Skromnost, delo in trpljenje, to tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 85. letu starosti je umrl moj ata NIKO KLADNIK z Bazoviške ulice Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in njegovim sosedom za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebno hvala družini Pirš za vso pomoč. Prav tako se zahvaljujem dr. Ambroževi, sestri Sonji, še posebej pa patronažni sestri Majdi za dolgoletno pomoč na domu ter celotnemu osebju ZD Kamnik. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem s Sebastjanom Vrhovnikom za prelepo zapete pesmi. Hči Milena z družino Kamnik, september 2007 S toplo besedo in smehom vsakega osrečiti si znala, a pred svojo usodo nemočna si ostala ... ZAHVALA 1 Zapustila nas je draga hčerka, sestra, teta in svakinja JANJA TEKAVC iz Zg. Tuhinja Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem podjetja Mehanizmi Kamnik, nekdanjim sodelavcem KIK-a, prijateljem, znancem, sošolcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažni sestri Lojzki, Ivici za ganljive besede slovesa, pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste našo Janjo v času bolezni obiskovali. Vsi njeni September 2007 Mercator Center Kamnik Kovinarska 36, Kamnik, telefon: 01 83 08 787 PIZZERIA s ELITA Z VAM! V JESEN -Z NOVO JESENSKO KOLEKCIJO PO UGODNIH CENAH! Velika in pestra izbira perila, pižam, posteljnine in nogavic Polzela. Obiščite nas pričakujejo vas prijazne prodajalke! ANATOMSKO WOs. ©BUHOMA • Si OBUTEV PIIZNANIH # J#§j|* BLAGOVNIH ZNANK >'r**ii<* 1 (g) ACC E S SORI E S" BBBB SimPLE Frizerski salon SOI/839 47 10 Podaljševanje las... 6>eAvtiQue alpina^Q www.atpina.si mESsnn □ PSIKR www.mestna-optika.si ^:WrftYiW*5V> Fabiani nogavice, MC Kamnik, tek; 01839 S3 10, www.fabiani-nogavice.si Podarile sebi ali ra« Bfydraijim katero od pretepih cvetic, rsadb aB v heačiaau Ne ptmiite »a posel*« ponudbe lega meseca ta ugodne cene. L* I Butik cvetlic Kalia, WWW.kalia.si Telefon: 830 9752 (hJujUjA. KAMNI kV ,001 v; Butik .m Male Živali Strokoven nasve* In širok Izbor Ž1 hrana, opreme In vsega tor pofrabujejovošl [Jubijsnci Kmc Itomr*. Ie8.: Ot 18395216 www.zootic.si ; •;: Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure.