■ • . ,,
PoStnlna plačana	4.	]/j	|Q32
IZHAJA VSAK TOREK. ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din l'SO.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za l/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, 4. junija 1932.
štev. 63.
Ob XII. velesejmu
Na svečan način bo danes otvorjen XII. vzorčni velesejm v Ljubljani. Pravilno in dobro je, da se izvrši otvoritev na čim bolj slovesen način, kajti moralni in materijalni pomen velesejma za vse naše gospodarstvo je tako ogromen, da moramo samo pozdraviti, če je otvoritev velesejma hkrati tudi manifestacija oblasti in javnosti za velesejm. To manifestacijo je tembolj pozdraviti, ker pomeni obljubo, da bodo oblasti in javnost storile svojo dolžnost do velesejma in ga podpirale, kakor velesejm to tudi zasluži.
Zlasti pa bi bilo želeti, da bi posebno v enem pogledu bila pomoč oblasti in javnosti čim izdatnejša. Ena glavnih zaslug velesejma je, da je najmočnejše sredstvo za dosego naše gospodarske osamosvojitve. V tem oziru je vsak vzorčni velesejm tako pomemben, da je prav za prav vsak velesejm nova po-s aja na naši mukepolni poti do popolne gospodarske osamosvojitve. Saj je vsak velesejm stvaren opomin podjetništvu,
1	se se, ni pričela naša gospodarska osamosvojitev, saj pa je tudi vsak velesejm me manj učinkovit opomin javno-sti, kje da je naša gospodarska osamosvojitev že omogočena in kje more biti takoj dovršena, kakor hitro se bo vsa javnost ravnala po geslu: kupujte domače blago!
Danes je bolj ko kdajkoli potrebno, da tako oblasti, ko tudi vsa naša javnost povdarijo svojo trdno voljo, da dosežemo popolno gospodarsko neodvisnost. Kajti razne mednarodne konference, razne izjave uglednih tujih gospodarskih strokovnjakov dokazujejo, da skušajo nekatere sile preprečiti tako uspešno pričeto gospodarsko osamosvojitev v mladih državah. Ti strokovnjaki govore, da avtarkija škoduje gospodarskemu napredku Evrope, da preprečuje padec brezposelnosti v velikih evropskih industrijskih državah in da bi takoj| oživelo vse gospodarstvo, kakor hitro bi bila vsa Evropa eno carinsko ozemlje.
Ne tajimo, da je za take industrijske izvozne države ta protiavtarkična teori-
Zasedanje Zbornice za TOI
V	sredo in četrtek se vršijo v Zbornici za TOI važne razprave o aktualnih gospodarskih vprašanjih Dravske banovine. V sredo dne 8. t. m. zasedajo odseki, v četrtek 9. t. m. pa plenum.
Na dnevnem redu seje trgovskega odseka so naslednja vprašanja:
1- Naznanila načelstva. — 2. Poročilo tajništva. — 3. Razprava o smernicah za nadzorstvo zbornice nad udruženM trgovcev v smislu § 387. zakona o obrtih -4. Zakon o pobijanju draginje in naše trgovstvo. — 5. Predlogi za uredbo o kroš-ujarjih. •— 6. Izjave k ovadbam radi kršitev zakona o pobijanju nelojalne konkurence. ‘ ■ Stališče trgovine napram novimi trošarin-skirn predpisom. — 8. Izjave k prošnjam y-a državljanstvo, odobritev tarif in drugo, tl- Socijalno zavarovanje trgovcev. — 10. branjarije in trgovine manjšega obsega po novem obrtnem zakonu. — 11. Raznoterosti.
Industrijski odsek bo razpravljal po naslednjem dnevnem redu:
1. Položaj industrije v Dravski banovini. 2- Klirinški sporazum z Avstrijo in Češkoslovaško. — 3. Trgovska pogodba z Italijo. 4. Gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. — 5. Predlogi za izvajanje predpisov o družbenem davku. — 6. Raznoterosti.
Za sejo obrtnega odseka je določen naslednji dnevni red:
1.	Poročilo o važnejših akcijah zbornice glede obrtništva, o sobi to 2 ozirom na novi obrtni zakon. — 2. Predlogi za izvršilne uredbe k novemu obrtnemu zakonu. — •k Imenovanje pripravljalnih odborov za okrožne odbore v Ljubljani, Celju, Mari-
ja v mnogem zelo upravičena, toda za vse mlade države je napačna, ker nujno zahteva, da ostanejo vse mlade države le konzument industrijskih izdelkov, ne pa da jih tudi same proizvajajo. Z drugimi besedami pa se to ne pravi nič drugega, ko vsem mladim državam zapreti pot do blagostanja.
Te poti pa si mlade države ne smejo in ne morejo pustiti zapreti in zato je nujno, da ob vsaki priliki odločno povdarijo svoje stremljenje po gospodarski neodvisnosti. Za povdarek te volje pa ni ugodnejšega trenutka kakor je velesejm, ker ta sploh služi v prvi vrsti naši gospodarski osamosvojitvi.
Zato pa dolžnost javnosti in oblasti do velesejma ni samo kakšna sentimentalna zadeva, temveč nujna posledica stremljenja vsega naroda po blagostanju. Samo sebi služi javnost, če podpira velesejm, samo svoje interese pospešuje, če pospešuje velesejm in samo sebi odpira pot k blagostanju, če skrbi, da je čim bolj prosta in neovirana pot vsem akcijam velesejma. Velesejmski dnevi bi zato morali biti teden intenzivnega dela vse javnosti in vseh oblasti za našo gospodarsko osamosvojitev. Intenzivna propaganda v velesejmskih dnevih bi morala dvigniti rešilno misel naše gospodarske osamosvojitve na najvišje mesto. Velesejmski dnevi bi morali biti vsedržaven teden propagande za geslo: kupujte domače blago!
Da sloni to geslo na moralni podlagi, dokazujejo najzgovornejše razstavljeni izdelki na ravnokar otvorjenem velesejmu. Da ti izdelki niso zaman razstavljeni, pa mora dokazati javnost. In zato na velesejm; na revijo naše gospodarske aktivnosti! Ugodno priliko velesejm-ske razstave treba izkoristiti in na temelju pozitivnega velesejmskega dela nadaljevati in dovršiti prizadevanje za dosego gospodarske neodvisnosti.
Velesejmski dnevi naj povsodi dvignejo smisel za naša gospodarska vprašanja in naša pot k blagostanju se je pričela. S to željo še posebej prisrčen pozdrav velesejmu.
boru in Novem mestu. — 4. Vzorna pravila za obrtne zadruge. _ 5. Vprašanje mojstrskih preizkušenj in ureditev pristojbin. — 6. Zavarovanje obrtnikov. — 7 Raznoterosti .
Uprava Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI ima na dnevnem redu:
1. Poročilo o delu cd zadnje seje. —
2.	Novi tečaji, podpore itd. — 3. Raznoterosti.
Plenarna seja bo začela razpravljati v četrtek ob pol 9. po naslednjem dnevnem redu:
1.	Naznanila predsedstva. — 2. Poročilo predsedstva o delovanju zbornice. — 3. Poročilo računskih pregledovalcev o računskem zaključku za leto 1931, — 4. Zakon o pobijanju draginje. — 5. Predlogi za izvršilne uredbe k obrtnemu zakonu. —
6.	Izvajanje predpisov o družbenem davku. — 7. Socijalno zavarovanje obrtnikov.
8. Trgovci in novi trošarinski predpisi. —
9. Samostojni predlogi.
Tudi carinski posredniki so dolžni prijaviti svoje poslovanje
Na razna vprašanja, ali 80 tudi carinski posredniki dolžni v smislu § 456 obrtnega zakona prijaviti svoje obrate, pojasnjuje Zbornica za TOI v Ljubljani, da so po interpretaciji ministrstva trgovine in industrije tudi carinski posredniki, ki izvršujejo svoj posel na podlagi pooblastila ministrstva za finance, dolžni vložiti prijavo po navedenem zakonitem določilu do 9. t. m. Ker rok za obnovo obrtnih pravic poteka, opozarja zbornica tudi ostale interesente, da nemudoma izpolnijo svojo dolžnost.
Rok za prijavo obrtov
Rok za prijavo odnosno obnovitev obrtov poteče dne 9. t. m. Po § 456 obrtnega zakona je vsakdo, ki opravlja obrt ali poklic, ki spada pod ta zakon, dolžan, da do 9. t. m. prijavi pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje svoj obrt ali poklic. Tej prijavi je treba priložiti tri prepise dovolil, odobril, obrtnice, obrtnega lista, obrtnega ovlaščenja itd. Kdor prijave v predpisanem roku ne poda, izgubi obrtno pravico in se bo moral znova potegovati za njo, toda po predpisih novega zakona. Radi tega nujno opozarjamo vse trgovce, obrtnike in industrijce, da v svojem lastnem interesu pravočasno zadoste naloženi dolžnosti. Na razna vprašanja, ali so tudi carinski posredniki, ki izvršujejo svoj poklic na podlagi pooblastila ministrstva za finance, dolžni, da prijavijo svoj obrat, pojasnjujemo, da zadeva prijavna dolžnost tudi nje kakor tudi vse obrate, ki spadajo pod določila novega obrtnega zakona.
Pogajanja za klirinški promet med Jugoslavijo in češkoslovaško
V	četrtek je 'prispel iz Prage pomočnik ministra trgovine in industrije gosp. Ivan Mohorič, ki je član naše delegacije za pogajanja o kliringu s Češkoslovaško. Takoj po njegovem prihodu se je vršila v pred-sedništvu 'vlade konferenca, iki so se je udeležili ministrski predsednik dr. Marinkovič, minister trgovine dr. Kramer in finančni minister dr. Djordjevič.
Pomočnik trgovinskega ministra Mohorič je podal obširen referat o poteku in razvoju pogajanj v Pragi ter o nekaterih do-sedaj še spornih vprašanjih, ki otežkočajo uspešen zaključek pogajanj. Po obširni razpravi so bila na konferenci sprejeta definitivna navodila, na podlagi katerih se bodo pogajanja 'sedaj, kakor se pričakuje, uspešno nadaljevala in kmalu končala. G. Mohorič je še zvečer odpotoval preko Budimpešte nazaj v Prago. Kakor izvemo, bo zlasti glede tujskega prometa sklenjen zelo ugoden aranžman, ki bo odstranil vse ovire za obisk češkoslovaških gostov v naših kopališčih in letoviščih.
Dezmz?
Denar je zakonito menjalno, kupcijsko sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije.
Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne rabiš! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da bi izgubil veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga!
Z vsem* tem škoduješ sebi in drugim. Zgubo imaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe.
Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode!
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani izplačuje nove vloge, naložene od 15. maja letos naprej, brez zadržka in v vsakem z ne sku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri. Trgovci, ki drže denar doma, naj to upoštevajo!
ZOPET MANJ INOZEMSKEGA SADJA NA DUNAJU
Tudi v aprilu se je padanje v dotoku inozemskega sadja na Dunaj nadaljevalo in je padlo na 8561 met. stotov napram 20.840 stotom v lanskem aprilu; v prvi vrsti gre padec na rovaš Amerike, ki je v letošnjem aprilu dobavila ca 10.000 met. stotov manj kot v lanskem aprilu. Iz avstrijskih dežel je prišlo 8800 stotov proti 9265 stotom v lanskem aprilu.
Dr. A. L.:
Licitacije javnih del in dobav
Nedavno je bilo v »Trgovskem listu« govora o štednji v javnem gospodarstvu. Primer za nesmotreno in škodljivo štednjo je način, kako se pri nas vrše licitacije javnih del in dobav, pa je skrajni čas, da se začno gospodarski krogi vse intenziv-nejše baviti s tem vprašanjem.
•lavna dela in dobave urejuje pri nas zakon o državnem računovodstvu v svojem VIII. poglavju, oddelek B, s pripadajočim pravilnikom. Že ti predpisi danes niso več zadovoljivi in bi jih bilo treba času primerno spremeniti. Toda mimo veljavnih predpisov se je začela pri javnih licitacijah uveljavljati praksa, ki nasprotuje pravičnosti in solidnosti v gospodarstvu, ki ogromno škoduje pridobitništvu in proti kateri bi bilo treba najodločneje nastopiti. Pri tem ne smemo pozabiti, da zanimajo javna dela in dobave ter način, kako se oddajajo, velik del trgovine, obrti in industrije, če ne«'neposredno, pa posredno. Večja javna zgradba n. pr. ni samo stvar gradbene stroke odnosno dotič-nega grabenega podjetnika, ki je zgradbo prevzel, marveč so tu zainteresirana vsa ona številna industrijska, obrtna in trgovska podjetja, ki z deli in dobavami sodelujejo pri zgradbi.
V	zadnjem času se vedno bolj množe primeri, da se javna dela in dobave brez zadostnega razloga ponovno razpisujejo. Čeprav je prva licitacija v smislu zakona o državnem računovodstvu uspela in se je je udeležilo celo mnogo več nego predpisano število ponudnikov z veljavnimi in
zelo nizkimi ponudbami, se licitacija vendar razveljavi in razpiše nova, navadno z dodatnim pogojem, da morajo biti ponudbe pri drugi licitaciji nižje od najnižje ponudbe pri prvi licitaciji. Tako je bila med drugim razveljavljena in z omenjenim dodatnim pogojem na novo razpisana licitacija za neko tukajšnje večje gradbeno de-
lo,	katere se je udeležilo deset ponudnikov s popusti čez 20% na odobreni državni proračun, dalje licitacija, katere se je udeležilo osem ponudnikov s popusti čez 30% itd.
Na prvi pogled bi utegnil kdo odobravati to prakso državnih in samoupravnih oblasti, češ, da je izraz prizadevanja, kako naj bi se kar najbolj štedilo z javnim denarjem. Že površno razmotrivanje pa pokaže, da je tak način štednje nesmotren in neumesten. Škoduje namreč prizadetim pridobitnim krogom, a ne prinaša niti državi nobene resnične koristi.
Škoda za prizadete pridobitne kroge je mnogostranska. Udeležba pri javnih licitacijah je zvezana z znatnimi stroški. So to stroški za nabavo ofertnih pripomočkov, stroški pristojbin in kavcije, ki so pri milijonskih dobavah, kjer gre kavcija v stotisoče, prav znatni, dalje stroški kalkulacije, ki zahteva, ako naj bo vestna, pri večjih javnih delih mnogo časa itd. Ako še pomislimo, koliko licitacij se mora podjetnik udeležiti, da pri tej ali oni uspe, nam bo jasno, da ti "Stroški občutno obremenjujejo podjetja, ki se morajo potegovati za javna dela in dobave. S temi stro-
ški mora podjetnik pač računati. Nikakor pa ne gre, da oblastva povečujejo te stroške s ponavljanjem licitacij za ista dela in dobave.
To pa ni glavna škoda, ki jo trpe podjetja. V časih gospodarskih depresij je konkurenca pri javnih licitacijah že itak skrajno ostra, najostrejša v onih pridobitnih panogah, ki se bore najtežje za svoj obstoj. Tu je na dlani nevarnost, da se pri vsaki licitaciji najde ta ali oni podjetnik, ki kalkulira svojo ponudbo preveč optimistično in nudi cene, ki niso zadostne. Kaj rado se to dogaja tam, kjer je dobava združena z rizikoin, ki bi ga bilo treba vpoštevati v kalkulaciji, a se tega ne stori. Podjetja, ki so zašla pod silo razmer in v pomanjkanju dela v težkoče, skušajo priti za vsako ceno do novih poslov. V ostri konkurenčni borbi jim slede druga podjetja in tako nastaja nivo cen, ki v dotični stroki ni več pravo merilo za vrednost storitev in ki ogroža solidno poslovanje. Ta neprimerni nivo cen seveda ne ostane omejen le na javna dela in dobave ter na ono stroko, ki je bila prva prizadeta, ampak se spričo dinamike v gospodarskem življenju širi na zasebni promet in zajame pridobitne panoge, ki so s prvo v kakršnikoli zvezi. Posledica so nesolidne dobave, neredna plačila, skratka vsa stiska, ki jo danes le predobro poznamo. Ako se v takih prilikah oblastva ne zadovoljujejo z najnižjo ponudbo, ampak zahtevajo s ponavljanjem licitacije še nižji; ponudbe, je to celo iz čisto finalnega stališča komaj mogoče zagovarjati.
Zlasti pri večjih gradbenih delih je še ena okolnost, ki zahteva, da se licitacije ne ponavljajo. Ponudbe za taka dela se predlagajo v obliki popustov na odobreni državni proračun. Vsak količkaj soliden in vesten podjetnik mora seveda sam postavko za postavko kalkulirati stroške dela, da ugotovi na ta način najnižji možni popust. Sicer se je baje ponekod dogajalo, da ponudniki ponudb sploh niso kalkuli-rali, ampak so licitirali na slepo srečo. Tak način licitiranja bi bil znak skrajne nesolidnosti, najsi je že nesolidnost v lahkomiselnem hazardiranju, ali pa v računanju z možnostjo, da bo podjetnik z nedopustnimi sredstvi vzlic nezadostnim cenam vendarle zaslužil pri dobavi. Pri nas tak način licitiranja rii običajen. Ponavljanje licitacij pa omogoča in zapeljuje k nekalkuliranim ponudbam. Kajti po uspeli prvi licitaciji postanejo kalkulacije udeležencev, ki so bile poprej poslovna tajna, vsaj v svojem končnem efektu znane. S tem so prizadeta baš najsolidnejša podjetja. Zanašajoč se na kalkulacije solidnih podjetij lahko pri drugi licitaciji sodeluje vsako podjetje celo brez lastne kalkulacije.
Rekli smo, da od take štedljivosti pri javnih licitacijah niti država sama nima nobene resnične koristi. Saj je znano, da je dobro blago in solidno delo mogoče nuditi le za primerno ceno in da je najcenejše blago velikokrat najdražje. Nujna posledica nezadostnih cen je manjvredna dobava. Res je, da so za vsako javno delo in dobavo točno predpisani pogoji. Toda naivno bi bilo misliti, da je s tem vsaka možnost nesolidnosti izključena. Podjetnik, ki ga je država uprav prisilila, da gre s ceno izpod svoje najnižje ponudbe, si bo pač na vse načine prizadeval, kako bi prišel z manjvredno dobavo vendarle na svoj račun. Največja nevarnost, da se na ta način uveljavlja nesolidnost, je pri večjih javnih zgradbah, kjer je stalna kontrola skoro nemogoča. Saj vemo, da se celo zasebnik, ki si hoče n. pr. zgraditi hišo, odloči včasih raje za dražjega ponudnika, kateremu zaupa in o katerem je prepričan, da bo za primerno ceno izvršil delo res solidno. In vendar lahko zasebnik vse drugače stalno nadzoruje delo, nego država s svojim aparatom, ki ni nikjer docela prost birokratizma. Tudi je za zasebnika merodajna izključno lastna korist in ga malo zanima, ali bo podjetnik s cenami izhajal ali ne.
Država pa niti takrat, ko oddaja dela in dobave, ni samo naročnik, za katerega bi veljala izključno zasebno-gospodarska načela. Javna dela in dobave niso zasebno-gospodarsko, marveč eminentno gospoda r-sko-politično vprašanje, ki bi se moralo reševati tako, kakor zahtevajo splošno gospodarski interesi. Kakor ne bi bilo v redu, če bi se javna dela in dobave oddajale predrago ter bi se na ta način razsipal javni denar, prav tako ne gre, da se podjetnik z neprimernimi metodami sili k ponudbi izpod prave cene, in da se s tem ogroža njegov obstoj. Za javna dela in dobave gredo letno ogromne vsote. Vea ta
denar bi lahko, pravilno porabljen, blagodejno poživljal pridobitnost in v veliki meri koristil gospodarstvu. Zlasti v časih gospodarskih depresij naj bi bila javna dela in dobave tista plat gospodarske delavnosti, kjer bi se vzdrževal primeren nivG cen ob največji solidnosti poslovanja. Potem bi bila javna dela in dobave activilm v celokupnem gospodarstvu.
Vse to je bilo povod, da se v nekaterih naprednih državah javna dela in dobave sploh ne oddajajo najnižjemu ponudniku, ampak se je uveljavilo načelo, da dobi dobavo srednji ponudnik po določenem ključu (n. pr. tisti, ki je s svojo ponudbo najbližji aritmetični sredini med drugo najnižjo in drugo najvišjo ponudbo). Tak način oddajanja javnih del in dobav naj, zajamči z ene strani podjetniku cene, ki so res pravo merilo njegove storitve, z druge strani državi solidno dobavo. Da li ta način res v vsakem pogledu ustreza, o ' tem bi se dalo še razpravljati. Pri iia»i velja -zaenkrat načelo, da dobi dobavo naj--cenejši ponudnik. Zakon pa nikjer ne zahteva, da je treba najcenejšo ponudbo! takorekoč izsiliti s ponavljanjem lieitačlj.. Nasprotno, tako postopanje prav gotovo ni! v duhu zakona in se razen tega protivi pravnemu čutu. Razpis javne licitacije je pravni čin, ki sliči pravnemu poslu »natečaja« po civilnem pravu. Pravni čut zahteva, da so pri vsakem pravnem poslu pravice in dolžnosti v nekem razmerju. Kakor prevzamejo udeleženci licitacije s svojo udeležbo gotove dolžnosti, prav tako bi jim morale biti varovane neke pravice — v prvi vrsti pravica, da bo delo, odnosno dobava tistemu izmed njih, ki je predložil v smislu zakona najugodnejšo ponudbo, oddana brez nadaljnega licitiranja.
Iz istih razlogov bi se nikakor ne smele razpisovati licitacije javnih del in dobav, ki se po vsej verjetnosti v doglednem času sploh ne bodo izvršile, bodisi ker zanje ni sredstev, bodisi vsled drugih zadržkov. Saj vendar ne gre naganjati podjetnike-inter-esente, da tratijo čas in denar z licitacijami, ako razpisanega dela ali dobave ni mogoče oddati. Taka licitacija bi pomenila za prizadete interesente »potegavščino«, kakršni gotovo ne more biti mesta v javni upravi. Pri tem je popolnoma vseeno, ali je oblastvo licitacijo morda že razpi&la) brez namena, da se razpisano delo izvrši* torej samo v svrho nekakšne informacije, ali pa je sicer nameravalo delo oddati v izvršitev, a je bil razpis pogrešen ali prehranjen, ker še niso bili dani pogoji za oddajo razpisanega dela. Upravičeno je, da se razpisano delo po uspeli licitaciji ne odda, samo tedaj, kadar se po licitaciji pojavijo nujni zadržki, ki izvršitev dela naknadno onemogočijo in ki jih ni mogoče odstraniti. A tudi v tem primeru bi bilo pravično, da se udeležencem povrnejo stroški. Drugače pa bi moralo veljati načelo, da se javna licitacija razpiše takrat, kadar so že izpolnjeni vsi pogoji, da bo delo ali dobava po uspeli licitaciji zares lahko oddana.
Vse to so pravzaprav načela, ki so sama po sebi razumljiva. Če se danes vzlic temu uveljavlja drugačno postopanje, gre ali res za nesinotrene poizkuse štednje, pri katerih se pozablja, da je zlo neprimerno večje nego eventualna korist, ali pa se pridobitni krogi smatrajo za tisto kategorijo državljanov, do katere ni treba nobene obzirnosti, ker je bodisi ne zahteva bodisi ne zasluži. V vsakem primeru je nujno potrebno, da gospodarski krogi svojo dosedanjo pasivnost v tem vprašanju opuste.
TOBAČNA KONFERENCA BREZUSPEŠNA
Iz Carigrada poročajo, da se 14 dni trajajoča tobačna konferenca Turčije, Bolgarije in Grčije nii mogla sporazumeti ne o omejitvi tobačne produkcije in ne o ustanovitvi kartela. Sklenjena je bila edinole ustanovitev tobačnega urada, ki naj pripravi sporazum. Zmeraj in zmeraj beremo le o posvetovanjih gori omenjenih treh držav, brez Jugoslavije. Sliši se sicer včasih, da se bo tudi Jugoslavija kakšne konference udeležila, a ko pride do nje, Jugoslavije ni zraven.
Smotreni trgovci in industrijci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščaj-te ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudi jo udeležbe na javnih licitacijah!
Uradni dan Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko
okolico se tokrat ne vrši v torek dne 7. junija 1932, ampak šele v torek dne 14. junija 193*2 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici gremija v Celju, Razlagova ulica št. 8 pritličje leto.
Odkod dobiva Ogrska les?
V	prviih štirih letošnjih mesecih je uvozila Ogrska 8640 ton lesa; iz Rumunije ga je importirala 5353ton, iz Avstrije 2241, iz Jugoslavije 542, Poljske 503, Češkoslovaške 101. Okroglega lesa je dala Rumunija 1059 vagonov, Avstrija 136, rezanega materiala Rumunija 4151 vagonov, Avstrija 2099, .Jugoslavija 525, Poljska 392 vagonov. Pred vojsko je imela Ogrska v svojih obrobnih gorovjih sama dosti lesa, a ti gozdi so sedaj v rokah Češkoslovaške in Rumunije.
Veletrgovina
4. ŠARABON
v Ljubljani
pripoi oča
špecerijsko blago
več ynl žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi razno« vnlno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom
Teleloa M. 26-66 Ceniki na razpolaga !
XII. Ljubljanski velesejem
N&jpraktičnejsi pouk o razvoju stanja našega gospodarstva nudi vsem slojem XII.
Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija. Istočasno pa vzbuja tudi nacijoualno zavest, saj je velesejem edini forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent Slovenc^. Nikomur naj ne bo žal 10'— Din za vstop na sejmišče, saj je ta vstopnina v primeri s tem, ikar velesejem nudi poučnega lin zanimivega, malenkostna. Odložite svoje izlete na prihodnje nedelje in izkoristite čas prireditve velesejma za koristni obisk.
Razstava pohištva ina letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija l>o ena dosedaj največjih tovrstnih razstav v Jugoslaviji sploh. Za to razstavo izide novi ilustrirani katalog modernega pohištva pod naslovom »Novodobna oprema«. Katalog ■bo na razpolago za ceno Din 20-— pri vseh razstavi jalcih pohištva na velesejmu in opozarjamo ua ta priročni katalog, kateri prinaša prav lepe modele sodobne stanovanjske opreme.
HIŠNO OZIROMA VRTNO ZAVETIŠČE PRED STRUPENIMI PLINI
Na letošnjem velesejmu bo komisija za zaščito zaledja pokazala vsemu prebivalstvu, kako vsak ihišni posestnik lahko zavaruje sebe in vse svoje ljudi v hiši ali na vrtu pred strupenimi plini v primeru napada zaledja »mest in vasi« s plini, bodisi od strani artilerije, bodisi iz zraka( aero-planov).
To hišno ali vrtno zavetišče bo tako zidano, da bo v njem imelo gotovo število ljudi svoje zatočišče, kjer bo lahko dihalo čist, svež, prečiščen zrak oziroma kisik tudi takrat, kadar je zunaj atmosfera polna strupenih plinov. Iz zavetišča bodo tudi mogli opazovati zunanjost in potom detektorjev določiti v notranjosti prisotnost plinov zunaj im celo njihovo kakovost. Obenem bodo tuda razstavljena neka druga obrambna sredstva. Tudi bode dana možnost, da se od znotraj razžene strupene pline od zavetišča proč in določi čas, kedaj smejo prebivalci zavetišče zapustiti in oditi iz nevarnega kraja. Ker je to v interesu vsakega izmed nas, bo važno, da si vsakdo ogleda zidavo in ureditev tega zavetišča. Podjetje Zupan, ki je izpeljalo in zidalo ta vzorec zavetišča, bo vsakemu na razpolago. Načrti so arh. prof. Vurnikovi. Plinska izvedba in filtracija zraka pa prof. dr. Samčevi.
Wiener Bankverein bo reduciral delniško glavnico od 55 na 22 milijonov šilingov in jo bo z izdajo novih delnic v znesku 23 mil. šil. zopet zvišal na 45 milijonov.
Tri najbolj znane londonske mednarodne banke so vsled neizterljivih kreditov v Srednji hvropi, vsled Kreugerjevega poloma itd. zašle v težkoče. Sanacija bo prav težka; glavno vlogo pri tem ima Angleška banka.
Borza v Atenah ostane po naredbi vlade še nadalje zaprta; še pred kratkim so poročali, da bo zopet otvorjena.
Brezposelnih v Poljski je okoli 300.000, kar je v primeri z drugimi državami razmeroma malo.
Cena volne in bombaža je padla na polovico predvojne cene; angleški indeks volne je povprečno 51 proti 100 v juliju 1914.
Bolgarija ne more Grčiji plačevati nobenih reparacij več, kar bo že itak težavni finančni položaj Grčije še 'bolj poostrilo. O finančnem položaju Grčije smo priobčili poseben članek.
češka Eskomptna Ivanka bo znižala delniško glavnico od 250 ua 170 milijonov Kč; v bilanci izkazani čisti dobiček v znesku 5-73 mil. Kč bo prenesen na novi račun.
Državni dohodki Jugoslavije v marcu 1932 so nesli 922'3 mil. Din, to je 14018 mil. Din več kot v marcu 1931.
Vinogradi v Dalmaciji obetajo po poročilu iz Splita izredno dobro letino; če ne bo prišlo kaj vmes, bo letina rekordna.
Tezavriranih je v Rumuniji na milijarde lejev; finančni minister Argetojanu apelira na občinstvo, naj tezavrirani denar zopet dovede v gospodarstvo, ki bi moglo na ta način ozdraveti.
Švedske tovarne vžigalic bodo znižale produkcijo za 15 odstotkov; zaloge so se zelo nakopičile.
Prodaja magnezita v Avstriji je padla v tekočem letu doslej na 60 odstotkov lanske prodaje. Izostala so ameriška naročila in tuja konkurenca se je poostrila.
Kreugerjeve delnice ne bodo na Švicar-, skih borzah,,mič več notirale.
; Švica pripravlja še večjo 'kontingenta-' cijo uvoza kot je obstojala že doslej.
Bančni moratorij v Latviji je podaljšan zopet za en mesec, do 30. t. m. Glavno mesto Latvije je Riga.
Od 7071 delniških družb v Belgiji z glavnico 49.310 .milijonov irankov je zaključilo preteklo leto 5349 družb s čistim dobičkom 5540 milijonov frankov.
Ameriške državne finance potrebujejo za izenačenje proračuna 1010 milijonov dolarjev; z novimi daviki je zagotovljenih 870 milijonov, ostali znesek bodo dobili z zvišano poštnino itd. Zlasti bodo obdavčeni luksuzni predmeti.
Od 460 gostilničarjev v Subotici je 90 dalo svoje obrtne liste nazaj in so zaprli lokale. Nova ureditev trošarine jim ne ugaja.
Položaj na trgu jajec je nespremenjen; pričakuje se pa padec cen, in sicer vsled nove uvozne carine v Italiji.
Iz Jugoslavije v Grčijo je šlo v prvem letošnjem četrtletju za 70'87 mil. drahem blaga (lani v isti dobi 83-2); iz Grčije v Jugoslavijo je pa znašal po grški statistiki izvoz saino 3-18 mil. drahem (lani 5-67).
Klimi
V&eflViMr-flC
ali '4/3ew\&ii/e
najSdidmik
KLIiARNAfTDEU
IJUBlJAHA-DAIMAriNOVAl3
Trgovina med Jugoslavijo in Švico je
bila v aprilu sledeča: izvoz iz Jugoslavije v Švico 761.000 frankov, obratno 634.000 frankov.
Delo na domu svetla točka v kriii. Opozarjamo na ponudbo v inseratnem delu današnjega lista firme Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte.
Iz davčne prakse
I.
(Dopis.)
V	davčno priredbenem postopanju so nekateri roki določeni z zakonom o neposrednih davkih, druge pa določijo priredbeni organi. Med zadnje roke spada tudi rok za pojasnilo k vloženim davčnim prijavam, pa tudi rok v katerem je davčni zavezanec pozvan, da predloži na vpogled svoje poslovne knjige.
Glede teh rokov opažam v praksi različno postopanje. Dočim se nekatere davčne uprave drže v tem oziru strogo določil zakona, me je v zadnjem času presenetil slučaj, da neka davčna uprava ni vpoštevala v polnem obsegu določila čl. 4 zakona o neposrednih davkih. Stranka je dobila poziv, da poda v priredbenem postopanju podroben izkaz prejemkov in izdatkov. Temu pozivu ni bilo mogoče ugoditi v roku 8 dni, ki je bil za to določen, ker je bilo treba gotove preračune še le sestaviti. Sklicevaje se na to okolnost je stranka vložila prošnjo, da se ji določeni rok podaljša, prošnja pa je bila zavrnjena češ, da prošnji spričo kratkega roka, ki ji je bil stavljen za letošnjo davčno priredbo ne more ustreči. Stranka je po prejemu tozadevnega pojasnila hotela vstreči pozivu, pa je dobila informacijo, da je stavljeni rok že potekel in da so radi tega nastopile kontumačne posledice, dasi dejansko stavljeni rok še ni potekel, ako se vanj ne računi razdobja, v katerem je stranka vložila prošnjo za podaljšanje roka do dne, ko je prejela zavrnitev.
Za take primere je namreč porabiti določilo člena 4. odstavek 4 navedenega zakona, ki se glasi:	,
»Dokler teče rok, smejo zaprositi davčni zavezanci v posebno važnih primerih oblastvo, pristojno za reševanje predmeta, da se jim rok podaljša. V tem primeru se prekine rok do onega dne, ko se vroči rešitev vložene prošnje.«
Ker se utegne enako postopati morebiti tudi drugje, smatram za potrebno, da na to zakonito določilo opozorim prizadete, da si bodo vedeli v analognem primeru zavarovati svoje pravice.
11.
Na vprašanje, ali so trgovci, ki zahtevajo obresti za prepozno plačane fakture, dolžni plačati od teh obresti davek na rente, odgovarjamo, da je davčna dolžnost za obresti te vrste odvisna od načina kako so napovedali dohodek za pridobnino. Ako je iz vložene prijave in njej priloženih verodostojnih in pravilnih računov razvidno, da so take obresti v prijavi za pridobnino napovedane kot del dohodka, ki je zavezan pri-dobnini in so tudi dejansko vpisane v predloženih računih, se plača od njih pridobnina in ne rentnina. Nasprotno pa so trgovci, ki ne prijavljajo svojih dohodkov po poslovnih knjigah in niso priložili prijavi po načinu knjigovodstva začetnega in končnega inventarja ali bilance ter računa izgube in dobička, glede obresti neglede na to, ali jim dohajajo od poslovnih ali kakih drugih terjatev, brezpogojno zavezane rentnemu davku. Ta se torej ne pobere samo v primeru, da je nepobitno dokazano, da je od njih plačana pridobnina.
XII. Ljubljanski velesejem
Ljubljana postaja moderno mesto, njeni
prebivalci so solidni in delavni, po delu pa si šele tudi zabave. To bo preskrbel letošnji spomladanski Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija domačim in številnim tujcem v obliki lepega zabavišča, kjer se bo pokušalo razna domača vina in izdelke naše živilske industrije. Za mladino in tudi za starejše so pa predvidene razne de-cemifcne komedije. Obiskovalce bo zopet razveselil avtodrom, tobogan, razni vrtb ljaki itd. Ko bo vinski oddelek zvečer zažarel v tisoč lučkah, se bodo našli znanci in prijatelji iz vseh krajev, da se ob čaši dobrega vina pogovore tudi o sončnih straneh našega skrbi polnega življenja.
Ofieijelni ilustrovani katalog XII. Ljubljanskega velesejma izide ob otvoritvi istega, t. j. dne 4. junija 1982. Samozaložbo je prevzela tvrdka Aloma Company v Ljubljani. Katalog bo letos povsem priročno urejen ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta zamlogel služiti kot izčrpni svetovalec pri iskanju .trgovskih zvez.
Perutninarska razstava na velesejmu
se vrši od 4. do 13. junija t. 1. Razstava bo obsegala:
1. oddelek za živali:
a) selekcionirana štajerska kokoš- standard 1930 Celje, raznih rejcev članov odsekov;
h) štajerska kokoš drugih rej;
c) različne pasme perutnine, ki jih gojijo rejci v Dravski banovini;
e) druga perutnina (race, gosi, purani);
d) kapuhi.
2. oddelek: krmila, orodja in priprave ter pripomočki za uspešno rejo perutnine.
3. oddelek: bolezni perutnine.
Istočasno bo prirejena tudi razstava kuncev čistih pasem, ki bo obsegala:
1- oddelek: živali.
oddelek: kožice in izdelki iz kožuhovine.
oddelek: razno orodje, posode in kletk«.
4. oddelek:	strokovna	literatura,	slike
itd.
PET DRŽAV BO ZBOROVALO
V	HAMBURGU
Iz Hamburga poročajo, da se bo vršila
11.	t. m. tam konferenca strokovnjakov Norveške, Danske, Holandije, Belgije in Švice. Med drugim je na dnevnem redu tudi vprašanje, kakšno stališče naj zavzamejo omenjene države, če bi prišlo rtied obdonavskimi državami do sporazuma glede preferenčnih carin.
Naša zunanja trgovina v mesecu aprilu 1.1.
Po podatkih gen. dir. carin je znašal naš uvoz v letošnjem aprilu 70‘5 tisoč ton v vrednosti 248-9 milij. Din napram 95-6 tisoč ton in 46T6 milj. Din v istem mesecu lanskega leta.
Pač pa je naš izvoz v tem mesecu po-rastel za 58‘H milij. Din na 27TO milij. Din tako, da je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 22-1 milij. Din, med tem ko je v aprilu preteklega leta bila phšivna za 32^0 milij. Din. Izmed štirih letošnjih mesecev je april prvi, ko izkazuje naša trgo: vinska bilanca aktivum.
Vrednost izvoza je znašala v prvih štiT rih mesecih t. 1. 9056 milij. Din, vrednost uvoza pa 952-9 milij. Din, tako da ostane saldo minus 47-3 milij. Din. Ce pa primerjamo vrednost uvoza v istem razdobju preteklega leta (1803‘4) z letošnjim, opazimo, da se je ta letos zmanjšal za polovico. To veliko zmanjšanje uvoza je uspešno paraliziralo zmanjšanje našega izvoza, vsled česar je trgovinska bilanca v prvih štirih letošnjih mesecih pasivna komaj za 47-3 milij. Din, med tem ko je bila lani v istem razdobju za 214-8 milij. Din.
0 gospodarstvu Poljske
Predavanje svetnika poljskega poslaništva g. dr.T. Lubaczeivskega
v Zbornici TOI
uspešen in v mnogih produkcijskih panogah že od lanskega oktobra ni več opažati poslabšanja. Poljska je tako danes ena
- CACOA. “
Nazadovanje trgovine med Italijo in Francijo
v gospodarskih krogih Rima vlada veliko vznemirjenje vsled škodljivih posledic francoskih carinskih odredb za italijansko trgovsko bilanco. V prvih štirih letošnjih mesecih je uvozila Francija iz Italije za 217 milijonov frankov blaga proti 444 milijonom v isti lanski dobi. Francoski izvoz v Italijo je pa znašal 248 milijonov frankov proti lanskim 356 milijonom. Uvoz iz Italije je padel torej za. ca. 227 milijonov frankov, izvoz v Italijo za 110 milijonov. V prvih štirih lanskih mesecih se je zaključila trgovska bilanca med obema deželama z aktivom 88 milijonov v prilog Italije, letos pa z aktivom 29 milijonov frankov v prilog Francije. Vzroki za ta neugodni zaključek italijanske trgovske bilance so po mnenju italijanskih trgovsko-političnih krogov uvozne omejitve, poostritev carinskih tarif in trgovska politika kontimgentacij. Merodajni krogi se s tem vprašanjem intenzivno pečajo.
V petek zvečer se je vršilo v posvetovalnici Zbornice TOI predavanje svetnika poslaništva poljske republike v Beogradu gosp. dr. T. Lubaczewskega o gospodarstvu Poljske in o trgovinskih odnošajih med Poljsko in Jugoslavijo. Predavanja so se udeležili v prav obilnem številu predstavniki našega gospodarskega in kulturnega življenja. Prisostvoval je tudi opolnomo-čeni minister in poslanik poljske republike g. dr. Schvvarzburg-Gunther, ki je naši javnosti dobro znan kot velik prijatelj našega naroda in vnet pobornik zbližanja Poljske in Jugoslavije.
V imenu obolelega zborničnega predsednika g. Jelačina je pozdravil g. ministra in predavatelja zbornični podpredsednik, veleindustrijec g. Dragotin Hribar. V svojem pozdravnem nagovoru je povdaril važnost gospodarskega zbližanja in poglobitve kulturnih in gospodarskih odnošajev med Poljsko in Jugoslavijo. Pozdravil je tudi posebej zastopnika kr. banske uprave načelnika g. dr. Rudolfa Marna ter prosil predavatelja, da povzame besedo.
Iz predavanja svetnika g. dr. Lubaczew-skega posnemamo:
Ako hočemo dobiti vpogled v gospodarsko življenje Poljske in njeno sedanje stanje, moramo najprej poznati pogoje, v katerih se je razvijalo gospodarstvo Poljske v preteklosti. V XIX. stoletju se je zaradi iznajdb one dobe in zaradi razvoja tehnike povsod spremenila struktura gospodarskega življenja. Ta sprememba je segla globoko v temelje prejšnjih gospodarskih razmer. Ljudje so začeli izkoriščati do takrat še nedotaknjena prirodna bogastva in njene sile. Gospodarsko življenje Poljske je bilo v tem času ohromelo Namesto, da se pri rodno razvija, se je morala Poljska neprirodno prilagajati gospodarski strukturi treh okupatorskih držav.
V mejah sedanje Poljske se nahajajo pokrajine, ki so bile več kakor 100 let primorane gravitirati h gospodarskim sredinem Berlina, Dunaja in Moskve. Po težr kem in kompliciranem prehodnem stanju so se te pokrajine povsem združile v enotni gospodarski organizem. Preko Poljske
nekolikokrat prehajale neprijateljske vojske in puščale za seboj razvaline in požare. 1,900.000 poslopij je bilo popolnoma uničenih. Razvlečena je bila živina in ves gospodarski inventar. Tvornice so bile uničene, železniške proge razdejane. Ob času okupacije je krožilo med narodom nekaj vrst fiktivnega denarja brez vsake podlage. Gozdovi so bili posekani, zemlja povsod razkopana in polna betonskih jarkov, tako da je dolgo časa ni bilo mogoče pravilno izkoriščati. Skupna škoda, ki jo je pretrpela Poljska, je bila cenjena na deset milijard zlatih frankov.
Ako imamo vse to pred očmi, in tudi dejstvo, da je morala obnovo uničenih krajev izvršiti mlada poljska država iz svojih skromnih sredstev, brez vsake pomoči od dragod, tedaj je povsem razumljiva razlika, ki jo opažamo med gospodarskim položajem na Poljskem in po drugih krajih, ki neposredno niso bili prizadeti od svetovne vojne. Prav tako bomo lahko razumeli napor poljskega naroda, ki se je moral v prvih letih svoje samostojnosti zavzeti z vso svojo jekleno voljo, da v razmeroma kratkem času ozdravi rane, zadobljene v preteklosti. Poljska je v vseh smereh pokazala ogromno življenjsko silo in je na ta način položila čvrst temelj za nadaljnji razvoj na gospodarskem 'polju.
Svetovna gospodarska kriza je zadela tudi Poljsko, vendar je poljsko gospodarstvo pokazalo veliko odpornost. V tej težki dobi je mnogo koristilo dejstvo, da poljsko gospodarstvo navzlic hudemu pomanjkanju kapitala ni jemalo v inozemstvu kratkoročnih kreditov, zato Poljski tudi ni bilo treba vračati takih kreditov, ko je nastopila mednarodna kreditna kriza in kriza zaupanja. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je poljska Vlada uporabila radikalna sredstva za uravnoteženje proračuna, ki je bil od 2800 milijonov zlotov znižan na 2400 in sedaj na 2200 milijonov. Uradniške plače so bile dvakrat hudo reducirane (za 35°/o) in ni izključena še tretja redukcija. Ker je tudi kupna moč ostalega prebivalstva močno padla, je prišlo do občutnega padca cen tudi v nadrobni trgovini. Pocenitev življenja v zvezi z znižanjem javne obremenitve je omogočila industriji kolikor toliko rentabilno kalkulacijo tudi pri nižjih cenah izdelkov. Proces pocenitve življenja je bil radikalen, toda
najcenejših držav, kar se tiče življenjskih stroškov.
Tukaj je treba omeniti tudi še koristi previdne finančne politike v prejšnjih ugodnejših letih. V dobi dobre konjunkture je poljskemu finančnemu ministru Matuszevvskemu uspelo zbrati blagajniško rezervo 600 milijonov zlotov, ki je v sedanjih časih mnogo pripomogla k uravnoteženju državnih izdatkov in dohodkov. Te rezerve tudi danes še niso docela izčrpane. Za zunanji svet pa je morda najzanimiveje, da je poljska valuta pokazala veliko odpornost glede na mednarodno valutno krizo. Ob koncu preteklega leta je znašalo zlato in devizno kritje obtoka in žirovnih obveznosti poljske novčanične banke (Bank Poljski) 48-04*/o, od tega 42-1 %> v zlatu.
Iz želje, da bi šla poljska zunanja trgovina večinoma preko morskih luk (ker je pomorski prevoz najcenejši) in ker gdan-ska luka ni mogla zadovoljiti potreb velike države, je Poljska pričela 1. 1924. graditi luko v Gdinji, na poljski obali.
Gdinja je v nekaj letih postala velika moderna morska luka. Ameriška naglica, s katero se je razvijala gdinjska luka, se vidi najbolj iz razvoja prometa. Količina pretovorjenega blaga v tej luki je znašala: leta 1930. 3,626.464 ton.
Sedaj ima luka v Gdinji večji blagovni promet nego Trst, Napulj, Konigsberg, Stockholm in Galveston.
Razvoj gdinjske luke pa še ni prišel do vrhunca. Gdinja napreduje neprestano z veliko naglico in po pravici se smatra v Poljski vprašanje luke Gdinje kot eden največjih gospodarskih problemov. Preko Gdinje in Gdanskega gre sedaj okrog 45#/o poljskega izvoza in več kakor 80°/o vse poljske prekomorske trgovine.
Neposredne parobrodne linije vežejo Gdinjo in Gdansk z vsemi važnejšimi svetovnimi lukami. Udeležba poljskih paro-plovnih družb na vzdrževanju teh zvez raste neprestano. Šele razvoj pristanišča v Gdinji omogoča Poljski, da more vsaj deloma izvršiti velik načrt, ki gre za tem, da postane Poljska neodvisna od dragega tujega posredovanja v prometu na morju, in da na ta način prihrani ogromne stroške za prevažanje blaga na tujih ladjah. Te milijone hoče Poljska prihraniti in zato je začela razvijati svojo trgovsko mornarico. Pred nekoliko leti je poljska trgovska mornarica obstojala še samo v domišljiji, sedaj pa plove pod poljsko zastavo že 29 trgovskih ladij s skupno tonažo
64.000	neto-registrskih ton.
Poljska je bila prva za sodelovahje poljedelskih držav, dobro se zavedajoč, da se mora odpraviti najprej kmetijska kriza. Zelo zainteresirana je Poljska tudi pri podonavskem problemu, ker ima mnogo gospodarskih zvez s podonavskimi državami.
Izvoz iz Poljske v Jugoslavijo je znašal po vrednosti leta 1981. 67 milijonov Din, v % 1-39% vsega jugoslovanskega uvoza.
Poljska pa izvaža v Jugoslavijo kovinske izdelke, premog, parafin, stroje (predvsem tekstilne in kmetijske), predivo iz jute in vreče, vezane lesene plošče, semena sladkorne pese, sol itd. Jugoslavija izvaža na Poljsko v glavnem: tobak, suho in sveže sadje, vino, rude, kože, ekstrakte za strojenje kož, ribe itd. Vrednost jugoslovanskega izvoza v Poljsko je znašala leta 1931. 50 milijonov Din, v % 1-04% vsega jugoslovanskega izvoza.
Če bi obstojala dobra organizacija trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Poljsko, bi bilo mogoče v znatni meri povečati jugoslovanski izvoz v Poljsko, kakor tudi poljski izvoz v Jugoslavijo.
Kar se tiče jugoslovanskega izvoza v Poljsko, bi se lahko povečal zlasti izvoz vina, rib, rud, svežega in suhega sadja in zelenjave. Poljska pa bi lahko v večji meri izvažala v Jugoslavijo tkanine, razne stroje in izdelke kemične industrije.
Delo v tem pogledu se je že pričelo in bo gotovo pokazalo dobre rezultate za obe prijateljski državi.
Sistematično organizirano in neumorno delo poljskega naroda je najboljše jamstvo, da se bo povsem uresničila želja, da se ustvari močan samostojen gospodarski organizem poljskih dežel, in sicer v najbližji bodočnosti.
*
Poslaniški svetnik g. Lubavzevvski je žel za svoja izvajanja živahne aplavze.
Predsednik velesejma g. Fran Bonač se je zahvalil predavatelju s prisrčnimi besedami za njegovo zanimivo in izčrpno strokovno predavanje, povdarjajoč, da se je za poglobitev medsebojnih gospodarskih odnošajev napravilo že velik korak naprej s tem, da je poljska republika organizirala na letošnjem velesejmu odlično reprezentativno razstavo, ki kaže vso gospodarsko moč in visoko kulturno stopnjo poljskega naroda.
Se o Centrali za izvoz
sadja
Kakor smo zadnjič poročali je g. Stani-šič predlagal v »Jugosl. Lloydu« naj bi se osnovala posebna centrala za izvoz svežega sadja, da bi se na ta način poživilo in omogočilo uspešen razvoj tej grhni našega gospodarstva.
Predlog g. Štanišiča je vzbudil splošno zanimanje, tako odobravanje kakor tudi grajo. K tem poslednjim je pristopil gosp. Jentner, ki v »Jugosl. Lloydu« zastopa nasprotno stališče od onega, za katero se je zavzemal g. Stanišič ter utemeljuje to tako-le:
Predvsem obstoja nevarnost, da bi taka Centralna organizacija zavzela naenkrat vlogo posrednika med producentom in trgovcem ter prizadevanjem države po pomoči izvoznikom, s čemer bi se vsa trgovina le birokratizirala. Dalje pa je treba še upoštevati, da zahteva taka trgovina izredno sposobnost ter hitro poslovanje, kar oboje je že v zelo veliki meri doseglo društvo brekih izvoznikov. To društvo, ki se peča z izvozom sliv, ki pač prihajajo pri izvozu svežega sadja v prvi vrsti v poštev, je doseglo že zelo lepe rezultate, saj se maše slive že naslednjega dne prodajajo na Dunaju in po 2—3 dneh že po nemških tržiščih.
Hvalevredna je ideja — nadaljuje gosp. Jentner — da se skuša pomagati našemu sadjarstvu, vendar pa močno dvomimo, da je predlagana pot prava. Delovanje Priv. družbe za izvoz pšenice nam je še vsem v svežem spominu, položaj našega kmeta — sadjerejca pa zahteva, da sedaj ne delamo z njim eksperimentov.
Državna intervencija mora biti le splošnega značaja in mora obstojati v tem, da se odstranjujejo vse težkoče, ki se stav-ljajo našemu izvozu sadja, da se izboljšajo trgovinske pogodbe, znižajo carine in uredi devizni promet. Inozemstvo poseduje zlasti od poslednjih deviznih predpisov analne vsote tuzemskih dinarjev, katere bi mogli uporabiti v primeru, da bi prodaja ne bila vezana na potrdilo o osiguranju valute, za plačilo sveže kupljenega sadja. Ce bi se pa dovolila prodaja sliv s tuzemskimi dinarji, bi lažje mogli opravljati izvoz snv potom kompenzacije.
Kakor hitro bodo podani vsi ti predpogoji, bo lahko mogoče plasirati naše blago na inozemskih tržiščih. Svobodna konkurenca pa bo k stvari sami največ pripomogla.
Društvo trgovcev v Brčkem, kakor tudi Udruženje izvoznikov v Beogradu so zavzeli napram osnovanju take centrale naj-odločnejše proti-stališče.
Naše gospodarstvo v I. tromesečju t. 1.
V	splošnem kaže naše gospodarstvo v I. tromesečju t. 1. vse znake velike gospodarske depresije, ki vedno bolj in bolj zavzema ves svet. Tako se je n. pr. zmanjšala vrednost naše zunanje trgovine v tem času za 47°/o, železniški promet je padel za 9-3°/o, rečni za 39-7°/»; število brezposelnih se je podvojilo, a število stečajev je poskočilo za 109°/o. Edino denarni trg ni pokazal nikakih bistvenih sprememb. Devizni tečaji kažejo male fluktuacije, promet z efekti pa je padel na 624 mili j. Din od 1484 milij. Din v istem razdobju lan skega leta. Pač pa se opaža velik padec vrednostnih papirjev, kateri pojav pa datira že od lanskega leta. Stanje naše industrije se je znatno poslabšalo in to bodisi radii njenega sezonskega karakterja bodisi pod vplivom splošnih prilik v Evropi. Zlasti pa se je poslabšalo stanje one naše industrije, ki producira za izvoz. Cene blagu so se stabilizirale, kar se je prvič dogodilo, da ni povprečni indeks padel. Kakor izgleda, so cene dosegle svojo najnižjo točko in obstoja upanje, da se bodo popravile.
Glavno pri vsem tem pa je, da smo srečno prebili zimo, od naše bodoče žetve je mnogo odvisno stanje našega celokup nega gospodarstva.
Obrestna mera Narodne banke
»Trgovinski glasnik« piše o tem med drugim sledeče:
Splošen pojav preteklega leta je bilo znižavanje obrestne mere. Skoro ni bilo emisijske banke, ki bi obrestne mere ne znižala, nekatere so prišle celo do 2 %. Likvidnost je vladala na vseh denarnih tržiščih, solidni plasmani so se iskali na vseh straneh in po nizki obrestni meri. Toda nezdrave finančne razmere so prisilile države, da so z reguliranjem obrestne mere pričele regulirati kretanje kapitala. Obrestna mera je nagl o rasti a ter dosegla celo 15 %. Od novembra lanskega leta pa se opaža zboljšanje situacije na denarnem trgu in s tem znižanje obrestne mere.
Emisijske banke vseh držav so pričele tedaj zniža vati obrestno mero. Tako je Anglija prišla do 2 K’ %,Nemčija do5%,do prav toliko Češkoslovaška. — Pa tudi vse naše sosede so šle po isti peti: Madžarska emisijska banka je mižala obrestno mero do 6 % in celo Bolgarija, ki stoji v gospodarskem in finančnem pogledu znatno za drugimi državami, je znižala obrestno mero za VA %.
Izmed vseh držav je edino naša ki se ne poslužuje obrestne mere v svrho reguliranja kretanja kapitala, ampak se tesno drži stalne obrestne mere, katero je v juliju lanskega leta celo povišala od 6'A % na 7'A odstotka. — To je najvišja obrestna mera naše emisijske banke, ki kljub splošnemu znižanju še danes obstoja.
To, da jek naša Narodna ibanka povišala obrestno mero tedaj, ko je gospodarsko stanje to zahtevalo, je razumljivo in ji moramo biti celo hvaležni, da je ni povišala celo še več, ne moremo pa raziumeti zakaj ne pristopi sedaj Narodna banka k znižanju.
Če bi Narodna banka znižala obrestno miero, bi s tem napravila dober vzgled, da bi i privatni zavodi znižali obrestno mero, s čimer bi se olajšalo najemanje kreditov, katerih si danes v dobi slabe rentabilitete ne upa pod takimi obrestmi nihče najeti. Nii dvoma, da bi to val uta rno-1 ehnično sredstvo našlo dober odmev v našem gospodarstvu, katero pričakuje, da bo v najkrajšem času čulo o takem sklepu Narodne banke.
Trgovci, »Trgovski lisi«!
Konjunktumo poročilo iz Nemčije
Zavod za ikonjunkturno raziskovanje v Nemčiji poroča:
'V zadnjih tednih se je 'brezposelnost nekoliko zmanjšala; konjunkturno »e je pa položaj na delovnem trgu nadalje poslabšal. Cene so na vsej čnti obrnjene navzdol; izjemo dela žito, ker so se domače zaloge skrčile in ker je Nemčija od svetovnega trga še bolj izključena kot je bila prej. Prodaja se je zato seveda še bolj zmanjšala. Temeljite spremembe sedanjega položaja zaenkrat ni pričakovati, ne glede poživlje-nja v domači prodaji in ne v eksportu. Ugodnejše bi sedali izigledi ocenjevati,če bi se mogla tekoča svetovnopolitična vprašanja zadovoljivo zaključiti. Možnosti financiranja za produkcijsko blago so ne glede na padanje obrestnega plačevanja na denarnem trgu še nadalje majhne. Potreba po novih investicijah je iz raznih vzrokov izredno majhna. Domača prodaja konsumnega blaga se ravna ipo dohodkih,.ki jih imajo konsumen-ti, in po višini oen; delovni dohodki so pa sedaj skoraj za 40 odstotkov pod. konjunk-.turnim maksimom leta 1929. Prodaja v inozemstvo je v znamenju napredujočega razpadanja. Eksportni položaj Nemčije je zmeraj slabši; to je posledica padajoče nakupne moči inozemskih konsumentov, vedno večje odločitve od svetovnega trga in pa posledica dejstva, da so vedno večji del preostalega eksporta pritegnile nase one dežele, ko jih konkurenčna zmožnost se je vsled opustitve zlatega standarda okrepil^-Sedanja likvidnost denarnega trga teh neugodnih izgledov sama na .sebi ne more dosti spremeniti. Nemška devizna bilanca je slej ko prej pasivna in obstoji tudi le ma-
lo.	izgledov na razbremenitev, ki ibi prišla sama od sebe. Torej je sedanji položaj v obče neugoden. .
Industrija Poljske
Letošnjega ljubljanskega velesejma se je prvič oficijelno udeležila tudi poljska republika. Pod spretnim vodstvom poslani-škega svetnika g. dr. Tadeja Lubaczevv-skega je organizirala na velesejmu lepo reprezentativno razstavo, ki se otvori danes obenem z otvoritvijo velesejma. Za to priliko je bila izdana brošura: Kaj je treba vedeti o Poljski? ki nam prav izčrpno oriše gospodarski in kulturni položaj Poljske.
Iz omenjene brošure posnamemo o dobro razviti poljski industriji naslednje zelo zanimive podatke:
Poljska industrija se opira na kmetijsko proizvodnjo in rudarsko bogastvo. Z izjemo tekstilne industrije se uporabljajo v prvi vrsti domače sirovine, kar v veliki meri omogoča ugoden razvoj industrije, ki je neodvisen od tujih sirovki.
Kmetijska industrija ima zlasti ugodne pogoje za razvoj. Produktivna moč te industrije se je po vojni povečala v veliki meri. Proizvodnja špirita je dosegla za časa zadnje kampanje količino 878.000 hektolitrov. Poljske žganj o in poljski likerji imajo, kakor znano, svetovni glas.
V 68 sladkornih tvornicah so pridelali 1. 1930/31 698.0C0 ton sladkorja. Od te količine je Poljska izvozila v tujino 227.931 ton.
Proizvodnja piva (preko 2 in pol milijona lil letno) zadovoljuje skoraj popolnoma domačo potrebo. Slad se proizvaja v letni količini okrog 500.000 metrskih stotov.
Od ostalih industrijsko predelanih kmetijskih proizvodov je treba še navesti veliko proizvodnjo moke iz krompirja, dek-strina, škroba, sirupa iz krompirja, krompirjevih rezancev itd. in mlado industrijo konserv ter sadnega vina, ki se je hitro začela razvijati.
Tvorniška industrija se je v osvobojeni Poljski, kljub velikim težavam povojnega časa, razvijala zelo ugodno in obsega vse panoge proizvodnje. Skoro ni več industrijskega proizvoda, ki se ne bi mogel izdelovati na Poljskem. Navzlic temu veliko poljsko tržišče še ni nasičeno z domačimi proizvodi in še vedno je potrebno, da se razni predmeti uvozijo iz inozemstva.
Poleg dejstva, da ima Poljska dovolj domačih sirovin, kar je brez dvoma važen faktor za razvoj domače industrije, je važna še druga okolnost, t. j. veliko notranje tržišče. Temu notranjemu tržišču se mora Poljska zahvaliti, da ni, kakor im pr. Nemčija ali Češkoslovaška, v tako veliki meri odvisna od izvoza, ki je v današnjih razmerah vedno bolj težaven zaradi prohibi-tivrie gospodarske politike skoro vseh držav, ki hočejo podpirati samo domačo industrijo.
Negativno dejstvo za razvoj poljske industrije pa je pomanjkanje kapitala na denarnem trgu. Vzrok tega pomanjkanja je ta, da je bil za časa vojne uničen domači kapital, ipritok tujega kapitala pa je zelo slab. Posledice pomanjkanja kapitala pa se vidijo v tem, da je treba ogromne vsote, ki so potrebne za investicije, kriti iz obrtnega kapitala in iz tekočih dohodkov. Šele ko bo denarno tržišče zadostno nasičenoi, bo nastopila v finančni situaciji poljske industrije radikalna sprememba na bolje.
V poljski tvorniški industriji je na prvem mestu tekstilna industrija. Leta 1929. je vrednost proizvodnje te industrijske panoge znašala dve milijardi zlotov. V tekstilni industriji je zaposlenih 26*1% vseh tvorniških delavcev, t. j. 181.000 oseb.
Za časa vojne je bila tekstilna industrija na Poljskem skoro popolnpma uničena. Škoda, ki jo je ta industrija pretrpela, je znašala več kakor 1-8 milijarde zlatih frankov. Stroje in tvorniške naprave so večinoma odnesli Nemci, ki so se na ta način hoteli iznebiti nevarne konkurence, tako da so bili po vojni Poljaki primorani popolnoma obnoviti uničeno industrijo.
Poljske investicije v tekstilni industriji so dosegle samo v štirih letih (od 1924 do 1928) 106 milijonov zlatih frankov. Tekstilna industrija obratuje sedaj z 2,632.000 vreteni in 62.100 statvami- Središče te industrije so: L6dž, Bialystok in Bielsko.
V industrijskem okolišu L6dža, ki je pred vojno oskrboval potrebe ogromne ruske carevine, so zastopane vse tekstilne industrije. — Okoliš Bjelska proizvaja v glavnem volnene tkanine, ki se v svoji kvaliteti lahko merijo z najboljšimi, angleškimi tkaninami, a Bialystok proizvaja v
Naročajte in širite »Trgovski lisi«!
glavnem one vrste tkanin, ki so najcenejše Poljska tekstilna industrija ne zadovoljuje samo vse domače potrebe, nego igra tudi znatno vlogo v izvozu. Izvaža svoje proizvode v glavnem na Daljni vzhod in v Južno Ameriko. Leta 1930. je ta izvoz dosegel vsoto 186 milijonov zlotov.
Poleg tekstilne industrije se je v poslednjih letih zelo uspešno razvijala konfekcijska industrija, v kateri je bilo ob času dobre konjunkture zaposlenih okrog
100.000	delavcev. Mehanizacija dela je zelo razvila to industrijo, ki ne zadovoljuje samo domače potrebe, nego izvaža z velikim uspehom znaten del svojih proizvodov na tuja tržišča, zlasti v poslednjem času.
Proizvodnja klobučarske industrije je znašala leta 1930. 1,450.000 kg polizdelkov in 1,000.000 komadov gotovih klobukov.
Poleg tekstilne industrije je na drugem mestu dobro razvita kovinarska industrija. Produkcija železarn in jeklarn je znašala leta 1930. 1,237.497 ton jekla in 477.949 ton sirovega železa. V topilnicah za cink je bilo leta 1930. proizvedenih 174.362 ton cinka, v topilnicah svinca pa 40.000 ton te kovine. _
Železarne, jeklarne in valjarne izdelujejo razne lite predmete, valjane fabrikate in polfabrikate, kovane in 1'asonirane izdelke, železne in jeklene cevi, pločevino, žlahtno jeklo, železno in jekleno žico, mreže iz žic, žeblje, verige, vzmeti, jeklene vrvi itd. Izdelki poljske kovinarske industrije so na prav dobrem glasu in so glede kakovosti na visoki stopnji. Produkcija t* industrije lahko zadovolji vse zahteve kupcev.
Industrija kotlarskih izdelkov in konstrukcij iz železa, vodnih in parnih garnitur, raznih ključavničarskih izdelkov in kovinarskih naprav je preskrbljena z najmodernejšimi napravami in uživa zelo dober glas na svetovnem tržišču.
Produkcija izdelkov iz pločevine se od leta do leta bolj razvija.
Poljska kovinarska industrija proizvaja tudi vsakovrstno orodje za obdelovanje, motorje, parne in motorne valjarje za gradnjo čest,'vodne turbine, dvigala, črpalke, kompresorje, razne naprave za pogon, ognjegasne priprave in stroje, orodje in stroje za vrtanje in za rudarstvo, žage, stroje za obdelovanje lesa in kovin, tekstilne stroje in stroje za izdelovanje konfekcije, stroje za industrijo špirita, stroje za predelavo tobaka in izdelavo cigaret, tiskarske stroje in razne poljedelske priprave.
Okrog 250 tovarn proizvaja poljedelske stroje, ki se zaradi prvovrstne kakovosti in nizke cene dobro prodajajo na tujih tržiščih.
Posebno pozornost zasluži industrija vagonov in lokomotiv, ki*lzdeluje lokomotive za normalni in ozki tir, osebne in tovorne vagone, posebno tanke in hladilne vagone, tramvajske vagone, drezine, vagonete, ves železniški materijal in tudi pluge za čiščenje zasneženih prog.
Vrhu tega je bilo v poslednjem času osnovano na Poljskem mnogo novih vrst industrije, tako za produkcijo letal, avtomobilov, radioaparatov itd.
Naglasiti moramo še dejstvo, da poljske pokrajine pred vojno niso imele svoje elektrotehnične industrije. Sedaj pa je na Poljskem 128 obratov za izdelavo elektrotehničnih priprav in strojev, ki večinoma zadovoljujejo domačo potrebo.
Mnogo pozornosti so posvetili na Poljskem razvoju domače kemične industrije, ki zavzema ugledno mesto v poljski industrijski proizvodnji. Zlasti so znane ogromne tvomice v Chorzowu in v Mošcicah, ki proizvajajo umetna dušikova gnojila (proizvodnja znaša letno 44.000 ton). Za Poljsko, ki je kmetijska država, je ta industrija velikega pomena. Dobre rezultate kaže tudi poljska kosmetična in farmacevtska industrija in industrija za predelavo masti.
V	industriji gume je na prvem mestu proizvodnja galoš (1317 ton), snežnih čevljev (1751 ton) in športnega obuvala (4528 ton).
Poleg omenjenih vrst kemične industrije obstoje še druge važne industrije, kakor industrija umetne svile, industrija vžigalic (monopol), industrija barv, lakov in črnila in dobro razvita industrija svinčnikov (ki v poslednjem času uspešno tekmuje s češko industrijo Hardtmuth).
Po vojni se je tudi zelo razvila in modernizirala papirna industrija, ki ima izredno dobre pogoje za razvoj. Ta panoga
industrije ima doma vse potrebne siro-vine: les, celulozo in premog. V poslednjih petih letih se je proizvodnja papirja dvignila za 250%> (54 tovarn) in danes popolnoma zadovoljuje domačo potrebo (proizvodnja: 137.533 ton papira in ‘28.528 ton kartona).
V zvezi z velikimi izvori nafte je močna tudi industrija proizvodov iz nafte, ki ima 29 rafinerij. Izkoriščanje ogromnih gozdov pa je podlaga za razvoj lesne industrije.
V vsakem oziru so v teku poslednjih desetih let napredovale tvornice stekla (67) in tvornice porcelana in fajanse (22), ki uspešno izrivajo s poljskega tržišča uvoz iz tujine.
Kakor je iz gornjega površnega pregleda poljske industrijske produkcije razvidno, obsega ta produkcija že vše panoge industrije, ki se razvijajo ugodno, kljub težavam povojnega časa. Z razvojem svoje industrije stopa Poljska vedno bolj v vrsto onih držav, ki tekmujejo z industrijskimi proizvodi na svetovnih tržiščih.
Gospodarska vprašanja Češkoslovaške
Upanje, ki ga je stavilo čslov. gospodarstvo na sezijsko poživljenje, ni moglo skupne slike znatno spremeniti, čeprav še je poživljenje v raznih panogah res javilo. Položaj je nadalje slab, in izgledi niso nič kaj rožnati; pričakovati je zopetnega zmanjšanja ekonomske aktivi-tete. Vzrok zla je slej ko prej isti. Ekspertna država, ki ji je eksport odrezan in koje domači trg je v primeri s produkcijsko silo minimalen, mora na vsak način priti v stiske. Izenačenje potom dviga domače nakupne moči, morda z alimentacijo poljedelstva, je po naravi le počasno in je možno le v omejeni izmeri. Podpiranje izvoza z obsežnim eksportnim financiranjem je danes vsled sedanjih deviznih določb nemožno, tudi če bi bila finančna moč čslov. podjetnikov zadostna, kar pa ni. Tako nastane alternativa: ali zmanjšanje industrije, in sicer v zelo velikem obsegu, ali pa trgovsko politični sporazum, ki bi pač moral biti tak, da bi zagotovil eksport, čeprav je ta danes zopet zmanjšan. Glede te problematike je čslov. industrija istih ittisli kot vodstvo trgovske politike. Start bi bil torej mogoč, če bi mogla Praga na razvoj vplivati v zadostni meri, predvsem pa, Če bi bila zagotovljena sredstva za dosego tega cilja. Tu notri pa tičijo tež-koče. če so se prej trgovske pogodbe sklepale za več let in če je bilo v preteklem letu doseženih še dvanajst obvez, je to danes čisto drugače: vsepovsod obstoji bojazen in strah, tudi pred prav kratkoročnimi obveznostmi.
Zunanja trgovina za prvo letošnje -četrtletje je že pasivna, in ta pasivnost se najbrž v teku leta rie bo mogla pretvoriti v običajno aktivnost. Davčna bremena so izredna; znižanje trgovskih davkov je pa za dolgo dobo nemogoče. Z novimi davki prihajajo nove obremenitve, ki se pa spričo deficita v državnem gospodarstvu, kritja za brezposelno skrbstvo, podpore za obrtništvo, poljedelstvo itd. zdijo neobhodno potrebne. Kje bo mogoče najti izhod, to ostane se zmeraj veliko vprašanje. Industrija se je v itasprotju z raznimi željami, ki prihajajo zlasti od kovinske indu-trije odločno izajvila proti vsaki inflaciji, tudi omejeni. Hoče biti vsaj glede vrednote zavarovana, če sta že prodaja in cena ogroženi. Med novčno banko in finančnim ministrstvom je vprašanje glede inflacije zelo deljeno, banka je proti inflaciji, in industrija odločno brani banko in njeno dosedanjo politiko. Vodstvo banke je vplivalo na novi zakonski osnutek glede zvišanja v obtoku se nahajajočega drobiža, in pomeni to velik uspeh banke, zlasti v moralnem pogledu. Pomnožitev obtoka drobiža za približno 600 milijonov Kč daje banki možnost za računsko zboljšanje kritnega razmerja, torej predpogoj za zvišanje obtoka bankovcev, ki ne bo škodovalo in-tervalutaričnemu tečaju. Počakati bo treba, kako bo to vplivalo na gospodarstvo. Vsekakor se mora pri vpoštevanju tedenskih deviznih zahtev izračunih, kako dolgo bodo še trajale zaloge v banki. Praški efektni trg se aktualnih dogodkov malo udeležuje in se v zadnjem času ob minimalni kupčiji še precej trdno drži.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 31. maj vsebuje v primeri z zadnjim izkazom le manjše spremembe. Zlata in devizna podlaga se je le neznatno zmanjšala, in sicer za ‘2-8 na 2007’9 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so nazadovale za 1’1 na 81-4 milijona Din. Pri tem moramo upoštevati, da se je zlata in devizna podlaga naše Narodne banke pred dobrim mesecem gibala le na višini okrog 1950 milijonov Din.
Po večtedenskem naraščanju posojil opažamo že od zadnjega tedna, da se skupna vsota posojil polagoma zopet zmanjšuje. Ob koncu maja so znašala menična in lombardna posojila 2345'8 milijona Din, to je za 2-7 milijona manj nego teden prej, in to navzlic ultimu, ko so vedno potrebna večja denarna sredstva. Vpliv ultima se je pokazal le v povečanju lombardnih posojil, vendar so menična posojila v večji meri nazadovala, kajror so narasla iloim-bardna posojila. Ostale postavke med aktivami ne kažejo večjih sprememb. Zaradi plačevanja obresti za blagajniške bone Narodne banke, ki bremenijo državo, se je postavka starih obveznosti države povečala za 0-4 na 1804-8 milijona Din.
Obtok bankovcev se je dvignil za 36-9 na 4941-5 milijona Din. To povečanje je posledica nazadovanja žirovnih obveznosti za 45-2 na 617-3 milijona Din. Državne naložbe so padle za 21'3, obveznosti po raznih računih (naložbe drž. gosp. podjetij) pa za 76-5 milijona Din, dočim so se navzlic večji denarni potrebi gospodarstva ob koncu meseca privatne žirovne naložbe (naložbe bank) dvignile za 52-7 milijona Din in so dosegle že vsoto 575-2 milijona Din, v kateri se zrcali povečana likvidnost naših denarnih zavodov. Obveznosti z rokom so se povečale za 167 na 1340 milijona Din.
Razmerje kritja se ni bistveno spremenilo. Kritje v zlatu in devizah se je minimalno dvignilo od 36-11 na 36-12°/o, kritje v samem zlatu pa Se je povečalo od 31-67 na 31*72°/o.
Stanje na dan 31. maja je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. maja): aktiva; kovinska podlaga 2007-9 (—2-8), od tega v zlatu 1763-4 (-f-0'2), v valutah 3-5 (+1-0, v devizah 240-9 (—4-0); devize, ki se ne’ štejejo v podlago 81‘4 (—1-1); posojila lia menice 1985-0	(—4-5); lombard 360-7
(-(-1-8); pasiva: obtok bankovcev 4941-5 (+36-9); obveznosti na pokaz 617-3 (—45-2), od tega nasproti državi 10-4 (—21*3), po žirovnih računih 1340 (-j-16'7).
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave spiralnih svedrov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 16. junija t. 1. ponudbe glede dobave delov za elemente ter glede dobave telefonskega materijala. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani).
Dne 15. junija t. 1. se bo vršila pri Inten-damturi Komande Vrbaske divizijske oblasti v Banja (Luki licitacija iglede dobave živil (fižol, zdrob, riž, testenine, olje, mast, kis, sladkor, moka itd.) (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Oddaja adapcijskih del zgradbe vojašnice ce Kralja Aleksandra I. v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. junija t. 1. pri Komandi mesta v Mariboru. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
POSLABŠANJE NEMŠKEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA
Uradne statistike kažejo, da se je gospodarski položaj Nemčije v zadnjih mesecih še poslabšal. Brezposelnost neprestano narašča, industrijska produkcija in poslovno življenje pa se od dne do dne krči. Padanje vrednosti tujih valut zaradi protekcionističnih odredb v večini držav učinkuje katastrofalno na nemško zunanjo trgovino.
Nazadovanje mednarodne trg-oVine
Gospodarski odbor Društva narodov je imel zadnje dni sejo pod predsedstvom argentinskega delegata Brebbije. G. Breb-bia je znana avtoriteta v poljedelskih vprašanjih.
Gospodarski odbor je pregledal zelo tehtno študijo o mednarodni trgovini, sestavljeno po tehničnem oddelku tajništva Društva narodov. Iz te študije je razvidno, da je obseg mednarodne trgovine močno nazadoval. Podrobni statistični podatki o mednarodni trgovini kot celoti in med posameznimi državami so študiji priloženi kot posebna priloga.
Predsednik Brebbia je pohvalil tehnično osebje, nato pa podal nekaj opomb o zelo pomembnih dogodkih in pojavih, ki utegnejo sklepe in posledice sedanje gospodarske krize docela izpremeniti. Denarna vrednost mednarodne trgovine, je dejal g. Brebbia, pada, vendar pa se dogaja, da pri tem čestokrat volumen izmenjanega blaga naraste. Kriza ni torej v izmenjanem blagu, marveč v vrednosti izmenjanega blaga. Kot primer je navedel Argentinijo. Izvoz iz te države, zlasti izvoz poljskih pridelkov, je močno narastel, njihova vrednost pa je padla. Podobno sliko kaže tudi izvoz drugih držav. Mnoge države so povečale svoj izvozni obseg, a vrednost tega blaga je padla. G. Brebbia je na kraju pripomnil, da bi naj tehnični oddelek ta vprašanja še podrobnejše obdelal. Gospodarski odbor bo na svoji prihodnji seji proučil važno vprašanje preferenčnih tarif.
KUVERTAH
LHIBlTJiNi
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
AVTOMOBILNA PRODUKCIJA RAZPOLO-VICENA.
Svetovna produkcija avtomobilov, ki je bila že leta 1930 za 35 odstotkov 'manjša kot v rekordnem letu 1929, je lani nadalje padla, in sicer po poročilu ameriškega trgovskega ministrstva za 26 odstotkov. Vsega skupaj je bilo v preteklem letu produciranih 3*04 milj. osebnih in tovormih avtomobilov proti 4*11 v lletu 1930 in 6-28 v letu 1929. Torej je (produkcija od leta 1929 dalje več kot razpolovičena. (Relativno najbolj je od leta 1929 do teta 1931 padla s ca 09 odstotki produkcija Kanade; sledijo s 56 odstotki USA in z 42 odstotki Italija. Produkcijske dežele sekundarnega pomena so mogle svojo produkcijo povečati, v 'kolikor je bila njih industrija zaščitena proti inozemski konkurenci. To velja zlasti za Rusijo, ki si je šele v novejšem1 času izgradila obsežno avtomobiilno industrijo in koje produkcija je narasla od le 4930 voz v letu 1929 na 23.400 v letu 1981. Razvoj najvažnejših produkcijskih dežel v letih 1929, 1930 ,in 1931 nam kaže sledeči seznam, v tisočih avtomobilov:
Dežela Zedinjene države Velika Britanija Francija Kanada Nemčija
Rusija
Svetovna produkcija
1929	1930	1931
5,368	3,355	2,339
233	235	223
248	221	196
263	154	82
80	70	66
'54	36	31
5	9	23
6,280	4,113	3,042
Izpr. trž. nadzornik Hugon Turk:
Živalske jedilne tolšče splošne trgovine
^	4.	Oleomargarin.
Iz »premier jus«-a in tudi iz jedilnega loja se izdeluje oleomargarin, tudi samo margarin ali oleo imenovan. Iz imenovanih govejih tolšč se odstranijo trdi deli ali stearin in se tako pridobi troimenska jedilna tolšča. Ker je za izdelavo oleomarga-rina ali margarina potrebna tolšča dobro kristalinične sestave, zato se ta tolščp napravlja pred vsem iz »primer jus«-a na poseben točno predpisan način ter se iz tega pridobi 50—65% oleomargarina (margarina), preostalo se imenuje ožeti ali iztisnjeni loj (iPresstalg).
(Oleomargarin (margarin) je tem boljši, čim mehkejši je v začetku, torej čim manj vsebuje stearina; kmalu po iztiskanju se pa zgosti v svitlo-rumeno maso, ki se topi že pri 30—40° C, strdi pa pri 19—27° C, je prijetno milega okusa in duhž, na jeziku se hitro in popolnoma raztopi, ne da bi sušila jezika, kakor se to zgodi pri po-skušnji »premier jus-a« in jedilnega loja. Raztopljen oleomargarin (margarin) je popolnoma čista tekočina.
Oleomargarin se uporablja kot tak v pekarnah, slaščičarnah in drugih živilskih cbrtih, njegova poraba v domačih kuhinjah je skoro popolnoma neznana; po veliki večini se ga porabi za nadaljno izdelavo mešanic jedilnih tolšč. — Zloraba oleomargarina (margarina) za primešavanje surovemu ali kuhanemu maslu (putru) je kaznjiva.
Za nepošteno velja, če se je iz tolšč drugih sesalcev, posebno ovac, napravljeni oleomargarin prodaja brez označbe (deklaracije) kot pravi margarin ali če se zmešava s tujimi tolščami in olji.
Prepovedano je dodajati margarinu v isvrho konzerviranja salpeter, borovo kislino, formaldehyd itd.; tudi se ne sme umetno barvati, soliti ali sladiti.
(Razpošilja se v lesenih posodah (sodih, bedinjih) in v zavitkih s pergamentnim papirjem; v veliki in mali trgovini se posode in zavitki vidno označujejo z rdečim' pasom ali trakom ter velikim napisom, da se tako izključi nerealno trgovanje.
5.	Izžeti ali iztisneni loj.
Prii zdelavi oleomargarina (margarina) preostane takozvani izžeti ali iztisnjeni loj (Presstalg); je to živalska tolšča bele do svitlo-rumene barve, ki prihaja v trgovinski (promet v ne prevelikih, 4—8 mm debelih ploščnatih kosih. Topi se pri 35—47® C, v ustih zvečen se poprijemilje zob.
Uporablja se za izdelavo tolščnih mešanic za jedilne namene, pa tudi v tehnične svrhe.
Nedopustna je njegova primes k »pre-mierjus«-u.
6. Gosja mast.
V	zadnjem času se je pojavila gosja mast v posameznih slučajih tudi v naši trgovini, vendar pa nima večjega pomena, ker za njo ni najvažnejših odjemalcev — pravovernih Židov. — Pridobiva se obrtoma le v majhnem obsegu in sicer se izcvre iz gosjega mesa (prsnih kosov, beder), dalje iz jeter in drugega drobovja. — Nepoštenim načinom primešavajo gosji masti loj, svinjsko mast, rastlinska olja in drugo, kar smo navedli pri svinjaki masti.
Prodaja ise v sodih, kositernih škatlah in pergamentnih zavojih.
7.	Konjska tolšča, ovčji in kosji loj.
Te vrste živalske tolšče nimajo pri nas nobenega velikega pomena, ne v trgovini ne zasebno.
Konjska mast je žiivorumeae barve, ma-zasfta in se uporablja kot nadomestek svinjski masti med revnejšimi stoji.
Ovčji ali koštrunov loj 'boljše vrste je zelo dobra in okusna živalska jedilna tolšča; slabše kvalitete pa ima svoj poseben in neprijeten duh in okus, ki ne ugaja zapadnim ljudem, posebno če je loj ležal dalj časa v zalogi.
Ovčji loj je nekoliko trši nego goveji in je tudi bolj s v it lo-bel e barve; zelenkasta barva znači, da je pri neprevidni izdelavi prišla črevesna vsebina v tolščo. — Njegova specif. teža znaša 0'937—0'953, topi se pri 44—49° C, strdi pa pri 36—41° C.
Koizji loj je podoben ovčjemu, samo da ima neprijeten duh — po kozlu. Konjska tolšča in ovčji loj prideta v trgovino na veliko v sodiih. — Kozji loj pa nima trgovskega pomena in se prodaja tu in tam le slučajno.
Gospodarstvo Švice
'Komercialni svetnik dr. Smolenski piše iz Švice:
Izvoz Švice v primeri z lanskim letom zelo pada; padec zadeva v prvi vrsti sir^n čevlje. Zelo prizadeta je tudi tekstilna industrija, posebno svilena. Močno pada tudi izvoz konfekcije, strojev in ur.
Na koncu preteklega leta so bile hotelske postelje zasedene povprečno z 39-"2 odstotki proti 56'9 odstotkom na koncu leta 1980 in 58‘5 odstotkom na koncu leta 1029. Gospodarska kriza je tudii tujskemu prometu tako škodovala, da so se pojavile velike skrbi glede hotelske obrti in onih industrij, ki so s tem v zvezi. Glede na zimsko sezijo 1931/32 računajo s ca 75 odstotno zgubo v primeri z lansko sezijo. Majhni eezijski dohodki krijejo za silo mezde in najpotrebnejše obratne stroške, ne dajo pa dosti za plačevanje da vkov za ob resto-vanje glavnice itd. Vsled večjih konfortniii zahltev potrebne investicije so zahtevale velike vsote in so preprečile tvorbo rezerv. Dobavitelji in mali kmetje so od padanja hotelske obrti zelo prizadeti. Vseeno se pa sme reči, da se kažejo vsaj za bližnjo zimo možnosti za zboljšanje švicarskega tujskega prometa.
Zato se ni čuditi, da tudi število brez-poselnih raste. Naraščanje brezposelnosti je le deloma sezijske narave. Posebno je pri tem prizadeta ekspertna industrija; a tudi v raznih panogah domače produkcije se je obrnilo na slabše.
Švicarski zvezni svet se je pred kratkim pečal z raznimi gospodarskimi prohlemi sedanjih dni. Zanikal je potrebo zaščite domače produkcije v taki izmeri, da bi blagovne cene nadalje naraščale ali se na sedanji višini stabilizirale. Potrebna prilagoditev švicarskih cen na cene inozemstva se bo Itak izvršila prej ali .slej, ne da bi bilo gospodarstvo Švice izpostavljeno neprijetnim pretresom. Zvezno svet odklanja vsako direktno vmešavanje države v oblikovanje cen, a nujno opozarja producente in prekupce, naj gredo s cAiami kolikor mogoče dol. Glede najemnin, ki so tudi v Švici zelo visoke, noče poseči zvezni svet že iz zakonitih razlogov po nikakšnih prisilnih odredbah, a hoče zelo iti na roko tistim, ki bodo najemnine znižali. Švicarska zvezna vlada se niti po ustavi nati po zakonu ne smatra za upravičeno, da bi predpisovala plače in mezde zasebnega gospodarstva. Ker jje imela gospodarska (kriza tudi občutne posledice za državne finance, so dobili vsi zvezni uradi navodila, naj kakor hitro mogoče predložijo razme-ren varčevalni program.
Švicarsko bankarstvo kjiže še nadalje omembe vredno solidnost in odpornost. Opetovano je opazovati pri bankah momente zaupanja, ki glasno govorijo o njih solidnosti. Predsednik generalnega direk-torija Švicarske Narodne banke dr. Bach-mann je kot popolnoma neutemeljeno označil priložnostno izraženo bojazen, če bi Švica mogla izplačati pri njenih bankah naloženi inozemski denar; saj ima se Nar. banka izredno veliko zalogo zlata. V zadnjem letu nastala potrojitev švicarskega obtoka bankovcev je posledica tezavriranja švicarsk. bankovcev od strani domačinov in od strani inozemcev. Zopetno dotekanje bankovcev v Narodno banko je sicer še zmeraj majhno, a je vseeno znašalo že’ v prvih dveh mesecih tekočega leta 100 milijonov frankov. Razmere na švicarskih denarnih trgih so slejkoprej stabilne. Obrestne mere za kratkoročni in za dolgoročni kapital tendirajo navzdol. Bančni in prvorazredni trgovski papirji s tekočo dobo dveh do treh mesecev notirajo 1K>%, inozemski kreditni papirji 4 do 4J4%. Pač so posledice Kreugerjeve krize povzročile v zadnjem času tudi na švicarskih borzah močno padanje dividendnih vrednot, a se ne sme prezreti, da je zadel padec tečajev Kreugerjevdh delnic v Švici v prvi vrsti zasebne osebe, da so pa banke same direktno le relativno malo angažirane in da imajo tudi danes še zadostne varnosti. — Na drugem mestu poročamo o sklepu švicarskih borz, da se notiranje Kreugerjevih delnic odslej naprej opusti.
TRGOVCI! Širite »Trgovski liste. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in ikodi skupnim interesom trgovstva.
Gpspodarsko poročilo z Dunaja
Dolgo časa je trajalo, preden se je avstrijska finančna uprava odločila za napoved devizne zapore za inozemske dolgove. Avstrijski gospodarski krogi pravijo, da je bilo to neizogibno potrebno in da je bilo samo po nepotrebnem preveč časa zgubljenega. Mislili so, da bo inozemstvu invponi-ralo, če bo Avstrija do zadnjega trenutka varovala svoj ugled. Marsikakšen finančnik in tudi kdo drug je zagotavljal, če Avstrija vztraja do konca, da bo to v inozemstvu napravilo stalno ugoden vtis. Taka prestižna politika je morda v normalnih časih dobra, a kadar gre za eksistenco, ni zdrava. Nekatere banke so se odredbam vlade upirale in so jih smatrale za nepotrebne. Danes so pa najbrž že uvidele, da bi ne bile mogle spraviti skupaj deviz, potrebnih za plačila inozemstvu. V času največjega nezaupanja na finančnem polju bi ne bile mogle dobiti nobenih novih kreditov več. Vprašanje je, kako se bo odredba v praksi izvršila in obnesla dn če se bo dala izvesti brez škode za nakupno moč šilinga. Eno se mora na vsak način preprečiti, da bi namreč ne nastopila draginja in da ne bi zadela onih, ki so navezani na fiksne plače, na podpore ali pa na majhne prihranke.
O nakupih realitet in blaga se v Avstriji malo sliši. Prevladuje obratno skoraj čut, da se je avstrijsko trgovstvo v pričakovanju uvoznih omejitev in deviznih odredb preveč založilo. Inozemstvo je marsikakšni
tvrdki dovolilo dolgoročne kredite, in sedaj manjka interesentov za vskladiščeno blago; le tako si je možno razlagati, da ce ne padajo. Celo hiše in posestva so v zadostni množini na prodaj; bodisi da imajo njih lastniki zelo veliko zaupanje do šilinga, bodisi da smatrajo ocenjevanje svojih objektov za previsoko. Še en slučaj je mogoč; da se namreč beda prav hitro razmnoži in da bi se zato morale izvesti prisilne prodaje. Dobijo se tudi hišni posestniki, ki so mnenja, če se bodo razmere še nadalje slabšale, da tudi realitete ne bodo nudile nobene varnosti več. Kajti tedaj bi tudi najemnine ne dohajale več v sedanji višini.
Vprašajo se, zakaj je ob gotovih dneh toliko izletov, toliko obiskov v zabaviščih zakaj je bil zlasti o Binkoštih promet tako živahen? Odgovor na to se glasi: Izdatki pri takih izletih so bistveno manjši kot so bili prej, ljudje so postali skromnejši. — Prim. naše izletnike na Golico itd.; koliko se je zapravilo prej, koliko se zapravi sedaj! — Morda se je pa marsikdo znebil tudi naložnih papirjev. Padec valutaričnib papirjev, razvrednotenje prioritet bivše Južne železnice itd., vse to je zaneslo bojazen med kroge, ki so prej mislili, da je varčevanje dobro in smotreno in da se vsaj starejši kapital ne sme preveč poceni prodati.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Breišee.
Besedilo: Hranilnica mestne občine Brežice.
Značaj tvrdke: regulativna hranilnica, denarni zavod.
Zavod sloni na pravilih, sprejetih v seji hranilničnega odbora dne 29. aprila 1925 in odobrenih z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti z dne 30. septembra 1926, O br. 1221.
Jamstvo: Za vse vloge in obveznosti jamči razen lastnega premoženja zavoda mestna občina Brežice z vsem »vejim premoženjem in davčno močjo.
Ravnateljstvo sestoji iz sledečih članov:
predsednik ravnateljstva: Kušljan Fran, posestnik, ‘Brežice;
podpredsednik ravnateljstva: dr. Hude-list Vinko, zdravnik, Brežice;
člani ravnateljstva: ing. Kolenz Albert, posestnik, Brežice; Mikolič Ljudevit, ravnatelj meščanske šole, Brežice; Slanič Martin, trafikant, Brežice; Štirn Leopold, posestnik, Brežice.
Pooblaščenec: Lebar Miško, hraniLnični tajnik, Brežice.
Državno nadzorstvo: Neposredno državno nadzorstvo je poverjeno vladnemu komisarju.
Objave: HTanilnična javna razglasila se vrše pravnoveljavno z nabitjem istih v poslovnem lokalu hranilnice.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 25. maja 1932.
Firm. 190/32. — Rg. A III 146/1.
*
Sedež: Ljubljana VII., Kamniška e. 22.
Besedilo: Zadnik & Mika.	—
Obratni predmet: Nakup in prodaja lesa.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 13. maja 1932.
Družabniki: Zednik Franc, lesni trgovec v Ljubljani VII., Kamniška c. 22, Mika Ladislav, lesni trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Firm. 451/32. - Rg. A VII 98/1.
*
Sedež: Ljubljana,
Besedilo: Urozna-Iivozna družba z o. z.
Obratni predmet: Uvoz in izvoz vsakovrstnih predmetov in blaga brez navedbe vrste in stroke, trgovanje z vsemi predmeti, za katere je po obrtnem- redu dovoljen prost promet (§ 140. obrtnega zakona).
Družbena pogodba z dne 7. maja 1932.
Družba je ustanovljena m nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačana zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodje: Drufovka Rudolf, posestnik v Ljubljani, Resljeva c. 13; Koren Dragotin, knjigovodja v Mostah pri Ljubljani, Predovičeva ulica 11.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 13. maja 1932.
Firm. 444/32. — Rg. C V 72/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Kranj.
Besedilo: »Semperit« jugoslovenska tvor-nica gumijevih izdelkov družba z o. z.
Na občnem zboru družabnikov dne 29. aprila 1982. je bil Imenovan za poslovodjo družbe prokurist družbe Ružjčka Jaša v Zagrebu, ki se vpiše pri glavnem zavodu v tem trgovskem registru in pri podružnici v Zagrebu.
Pri centrali, kakor tudi pri podružnici v Zagrebu pa se izbriše poslovodja dr. Hugo Fuchs, ki je poslovodstvo odložil.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. maja 1932.
Firm. 445. — Rg. C I 114/30.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Crom« carinsko posredniški in spedieijski biro družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora dne 12. maja 1932 se zaznamuje nameravano znižanje osnovne glavnice od 200.000 dinarjev na
100.000	dinarjev.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Firm. 462. - Rg. C II 224/16.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ingenieur architekt Fatur-Kos-Platner, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 10. maja 1932 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
. Likvidatorji so dosedanji poslovodje. Likvidacijska firma: Ingenieur architekt Fatur-Kos>-Platner, družba z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko farmo.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. :maja 1932.
Firm. 454. — Rg. C V 10/2.
' *
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Karto nažna tovarna in industrija kovinsko - galanterijskih izdelkov Jakša & Co., družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Jakša Stane, vpišeta pa kot poslovodji: dr. Jakša Jože, zdravnik v Ljubljani, in ing. Vajk Hugo iz Zagreba, Lopašičeva ulica 4.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. maja 1932.
Finn. 461. — R. C III 234/5.
Trgovci!
JAPONSKE TRGOVSKE METODE
Zastopnik neke čslov. tvrdke piše iz Tokia: Nihče ne 'bi verjel, kako se vlečejo kupčijski razgovori z japonskimi tvrdkami. Japonci imajo v tem oziru svojo posebno tradicijo. Pogajanj nikakor ne moreš pospešiti. Najprvo ti prinesejo na mizo zelenega grenkega japonskega čaja. Piti moraš dostojno in počasi. Nato se prične razgovor, ki se tiče vsega mogočega, samo kupčije ne. Potem skušajo prodajalca oziroma ponudnika prepričati, kako težko je sploh blago prodati. Ko je tudi ta točka premagana in objadraaia, ti govorijo o vseh mogočih napakah ponudenega blaga, in ti moraš pobiti dvom za dvomom. In ko je tudi to končano, moreš govoriti o pravem namenu tvojega poseta; a kupčije ne moreš še skleniti, to bi bilo proti tradiciji. Šele pri tretjem, četrtem ali petem obisku se kupčija sklene. Če pomisliš, da traja vsak obisk skoraj pol dneva, si moreš predstavljati, kako drag in zamuden je japonski kupčijski ceremoniel.
Xjul)ljjnaha boru
Tečaj 3. junija 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 M	 Bruselj 100 belg	 Budimpešta 100 pengO . . Curih 100 fr.		2272-07 1323-52 78377 1097-35 206-40	2283-49 1334-32 787-71 1102-86 208-—
Newyork 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 fr.	 Praga 100 kron		5579-88 221-22 166-23	6608T4 222-34 167-09
Stockholm 100 Šved. kr . Trst 100 lir		28719	289-6»
		
KztpuRe domače proizvode!
Vanilin sladkor'
in-
Prašek
za
pecivo:
la nas
noj sc kupujeio uail doatU
proizvodi,
praick *• pecivo, vanilin - sladkorji _ rumenilo in puding praSki znamke »ADRIA*
TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih.
Zunanja trgovina Grčije v prvem letošnjem četrtletju je močno padla: uvoz je padel na 1.861 milijonov drahem proti 2234 miHjonom v prvem lanskem Četrtletju, izvoz na samo 643 milijonov proti 1318 milijonom. Ne samo da je obseg mnogo manjši, tudi pasivnost se je močno povečala in tvori izvoz danes samo še tretjino uvoza! Najvažnejši izvozni predmet, tobak, je padel od lani do letos na tretjino! V zadnjem času beremo o zopetnih novih uvoznih kon-timgenltacijah in tudi o popolnih uvoznih prepovedih. Položaj je res težaven in bo treba izredno velikih naporov, da se izboljša.
Svilogojstvo v Jugoslaviji nazaduje. V okraju Palanka (Vojvodina), ki je eden najvažnejših za gojitev sviloprejke v Jugoslaviji, je število onih, ki se s tem pečajo, padlo v zadnjih dveh letih od 3300 na 420. Spričo položaja na svetovnem trgu svile je država znižala prevzemno ceno za 1 kg kokonov od 20 na 10 Din. Pri tej ceni se pa reja sviloprejke ne splača več.
Čslov. Donavska plovbna družba v Bratislavi zaključuje ob reducirani glavnici HO mil. Kč preteklo leto 7. zgubo 2'94 mi!. Kč; skupna dosedanja zguba je navedena s 7,800-000 Kč.
Bolgarija bo plačevala ves zunanji dolg v času za april do sept. t. 1. le s 50 odstot ki, in sicer ne več v funtih, temveč v holandskih goldinarjih.
Banka za mednarodna odplačila se bo po angleških poročilih morda preselila iz Ra sela v London.
Grška Centralna banka vsled vedno večjih težkoč ne more več vršiti svojih obveznosti in je zaprosila za likvidacijo, ki jo bo izvedla Grška banka.
Proti pristopu Jugoslavije k Chadbour-novomu načrtu se je izrekla Kuba; na prihodnji iseji v Parizu bo sladkorni svet o tej zahtevi Kuhe odločal.
Francija in Avstrija se posvetujeta o oja-čenju medsebojnih trgovskih odnošajev.
švedski vžigalični družbi so dovolili moratorij do konca letošnjega avgusta.
Triiu poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 15 konj, 11 bikov, 55 volov, 178 krav in 16 telet; skupaj 275 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 31. maja 1932 so bile sledeče: debeli volii, 1 kg žive teže 4 do 5, poldel>eli voli 3 do 3-50, plemenski voli 2 do 2-50, biki za klanje 3 do 3-50, klavne krave debele 2 do 3'50, plemenske krave
2	do 2-25, krave za klobasarje 1 *25 do 1 '75, molzne krave 2 do 2-50, breje krave 2 do 3, mlada živina 3 do 4-50, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 155 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din , za 1 kg, II. vrste 6 do 8, meso od bikov, krav, telic 4 do 6, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 6 do 8, svinjsko meso sveže 8 do 18 Din.
\
S
Vinccef
Tovarna vinskega kisa
d. z o. z. Ljubljana
nudi
na|Iine|ši in najokusnejši
MAMIZ1IKIS
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo!
1 ehničnn in higiJenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta la II. nadstr. Telefon št. 23-89
1’osteljne žične vloge, zložljive železne in pločevinaste železne postelje Vam nudi najceneie
Prva ljubljanska izdelovalnica žičnih vlog in železnih postelj
PAVEL STRGULEC
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 13.
iiele ličen
avlo
šele 3 leta v prometu
prodam zelo poceni
Poraba bencina je minimalna — motor odličen Ponudbe prosim na upravo »Trgovskega lista“ pod značko »Elegantna limuzina^
Priporočamo Vam
PUCH-KOLESA
ki s^ vedno na prvem mestu! Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki
LJUBLJANA : KRANJ : NOVO MESTO
IGN. VOK
Otvoritev podružnice
Mestna hranilnica ljubljanska
otvori dne 6. junija t 1. svojo
podružnico. Ljubljani,
Miklošičeva cesta štev. 13,
ki bo obavljala vse v njeno stroko spada" joče posle.
Pri njej vloženi denar bo vlagateljem vsak čhs brez omejitve na razpolago.
0
glasi v »Trgovskem listu" imajo siguren uspeh!
Oglašajte v »Trgovskem listu*4!
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubljana Telefon št. 3263
Ant. Krisper Coloniale
Častnik:
Jo sip Vovlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga Špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Tolna postrežba — Ciniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
1
Najboljši stroji t Vsak fenpec najboljša referenca? Tudi na obcoko dobavi tvvdka
The Ge.
Ustanovljeno leta 1906
Ljubljana
Gradišče 1C
Telefon
22.es
žagreb
Sajmišla 56
Ustanovljeno leta 1906
TISKARNA MERKUR, Lhiun*
Gregorčičeva 23
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke it J. Vse tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
Račun poštne hranilnice št. 13.108. telefon 23-52
Lastna knjigoveznica
Ustanovljeno 1.1879.
KLJUČAVNIČARSTVO
Telefon št. 2553.
AVGUST MARTINČIČ
LJUBLJANA •• RIMSKA CESTA STEV. 14 •• LJUBLJANA
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valjčnih
zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču.
Izdeluje in se priporoia za naroiilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste, od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, raana okovja, železna vrata in okna. okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra.
Stalna zaloga Štedilnikov
v priznani vestni in solidni izvršitvi.
Avtogeno varen je in rezanje.
J
Papirografija
-.......   —	"	1	=== družba z o. z.
Ejabljama, gosposvefsbci cesla sf. 10
Te^elon inierurban irfev. 2747
En gros prodaja papirja!
Konkurenčne tvorniške cene'
Stalna zaloga papirja vseh vrsti
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
REG. Z. Z 0. Z.
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH:
SALD A-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD.
I ŠOL5 I NE K
Oglašajte v »Trgovskem listu«!
Tc v a r :n a Iz e mičnih izdelhcv v Hrastniku d. d.
proizvaja:
Solno in žvepleno kislino
Kalijev in natrijev soliter
________Kristalno sodo in pralni prašek
______________Glauberievo	in grenko sol
_________________Apno	in apnenčev prah
________Rudninski in kostni superfosfat
Železno-oksidne barve in zeleno galico Vodotopna olja za industrijske svrhe Razna sredstva za desinfekcijo i. t. d.
V
Vzorci vseh izdelkov so razstavljeni na ljubljanskem velesejmu Paviljon G 180/6
'*%: * • t;
»■•"»Hl&r*yj "	'
. - fr •7*-
MtT1;
GRADBENO
P0D|ET)E II TEHNIČNA PISARNA • •
MIROSLAV ZUPAN - Ljublj ana
STAVBENIK
Poštni ček. račun šfcv. 12.834
Telefon štev. 2103
Beton, železobetonske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke zgradbe Itd. • Sprejemanje v strokovno izvršitev vseh načrtov stavbne stroke • Tehnična mnenja • Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
f
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din ^mesečno,
I ker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v iz-Idelavo prejo. Pišite še danes I po brezplačne prospekte na I Domača Pletarsk? idustrija lšt. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2.
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
TELEFON 34-76
Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe
(Jvctn (Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveži pražene kavt, mletih diiav in rudninske vode.
Zahtevajte cenik!
Točna in solidna postrežbaI
PRISTOII & BRICELJ
črkoslikarja specijalista LJUBLJANA
Telefon 2908
Ustanovljeno I. 1903
Resljeva cesta 4 Sv. Peira cesta 39
SpecijalHeia: steklene napisne table
svetlobni reklamni napisi pločevinaste črke
N 0 V 0 S I : Od dnevne svetlobe
bleščeče steklene napisne table
MERCINA IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM $IA VELIKO
Glavno Tastopstvo in samo* Qrodata za Slovenijo vseh izdelkov tovarno sa dokumentni in kartni papir ••
m
BRATJE PIATNIK, RADECi
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 3
Motvoz, Grosuplje
domač slovenski izdelek -o- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
meja dir. IVAN PLESA. - Za Trgovsko-JUdnstriJsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja to tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.