Kdaj bo imenovan novi
notar? str. 8
150 let Turističnega in kulturnega društva Celje str. n
■o
■-slim IT"-
im
■vi
im
-r-
novi tednik
DOBRODELNI TEDENj'
TVSIovenija Eno srce za najranljivejše v naši družbi
Tednik za Savinjsko regijo / št. 49 / Leto 76 / 9. december 2021 / Cena 2,90 EUR / www.novitednik.si
Ali tonemo v epidemijo odpadkov?
Svet je med pandemijo proizvedel več kot osem milijonov ton odpadkov, povezanih z zaščito pred koronavirusom. Gre za zaščitni material, ki je večinoma narejen iz plastike za enkratno uporabo. Ti odpadki se nikoli zares ne razgradijo, ampak zgolj razpadejo na majhne koščke, na mikroplastiko. str. 12-13
INTERVJU
AKTUALNO
Srečen vrtnar kmetuje
ekološko str. 26-27
Zima ob zaprtih radiatorjih?
str. 2
NAROČNIŠKA AKCIJA
novi tednik
Darilo za nove naročnike
MESEC BREZPLAČNEGA
BRANJA IN PREDPASNIK
str. 48
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vrtnarjenje je zelo dobra psihoterapija. Nekateri izpostavljajo celo njeno posebno vejo, in sicer hortikulturno terapijo, ki jo v nekaterih državah že uporabljajo pri zdravljenju duševnih motenj.«
Boj ca Januš, predavateljica, avtorica bloga Perma-kultura za telebane in podjetnica
»Z glavo sem še vedno v Exa-tlonu. Najprej moram ugotoviti, kaj se je doma dogajalo v zadnjih treh mesecih. V Dominikanski republiki smo bili povsem odrezani od preostalega sveta.«
Pina Umek, nekdanja umetnostna drsalka, danes članica akrobatske skupine, osebna trenerka in tekmovalka v Exatlonu
»Preizkusil sem se celo v klasičnem baletu, a sem hitro spoznal, da je zanj potrebno še nekaj več kot le veselje do gibanja ter spoznavanje in druženje z ljudmi.«
Dušan Vodlan, plesalec, kolesar in plesni sodnik
»Francozi si vsak večer vzamejo urico časa, da se družina zbere in podruži ob pijači in jedači. Nato gredo spet vsak po svoje. To bi veljalo preslikati tudi k nam.«
Tjaša Fendre, nekdanja ko-šarkarica, zdaj maserka
»Prav glede vožnje pod vplivom alkohola mladi pogosteje izberejo varnejše možnosti in se odločijo za prevoz s treznim prijateljem, z javnim prevozom ali s taksijem.«
Dr. Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa
ČETRTEK 1	1 PETEK
s l	\ 1 / 1
SOBOTA I	1 NEDELJA
'Љ-Л	^ 4
O
<o
DC <
Dražje tam, kjer se ogrevajo s plinom
Zima ob zaprtih radiatorjih?
V zadnjih dneh poslušamo podatke o vedno dražjih energentih. To za sabo potegne podražitve oskrbe s toplotno energijo za vse, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja. Kaj to pomeni za stanovalce v blokih, ki si načina ogrevanja ne morejo izbirati in so odvisni od svojih dobaviteljev? Na tem področju vlada velika razdrobljenost, tudi energenti so različni in temu primerne so cene. Preverili smo, kako je v Celju, Žalcu in Šentjurju.
TINA STRMČNIK, ŠPELA OŽIR, TATJANA CVIRN
V Celju med
najcenejšimi
Energetika Celje zagotavlja oskrbo s toploto v okviru vro-čevodnega in toplovodnega omrežja na območju mestne občine Celje. Gre za sedem tisoč odjemnih mest (od večsta-novanjskih in poslovnih stavb do šol in vrtcev). Viri toplote za ta sistem t. i. daljinskega ogrevanja so trije: toplota iz Toplarne Celje, ki nastaja pri toplotni obdelavi predhodno obdelanih komunalnih odpadkov in blata iz čistilne naprave, drugi vir je biomasa (sekanci) iz furnir-
nice Merkscha in tretji vir je zemeljski plin. Porabi se vsa toplota, ki nastane v Toplarni Celje, po potrebi Energetika dovaja še toploto iz furnirnice in zemeljski plin iz kotlovnic.
Zaradi izjemno visokih cen zemeljskega plina na nabavnem trgu so bili tudi v Energetiki Celje prisiljeni povišati ceno variabilnega dela daljinskega ogrevanja. Tako od 1. 12. 2021 velja nov cenik, ki vključuje 7-odstotno povišanje variabilnega dela cene. Glede na to, da je to le del celotnega zneska računa, bodo zneski na položnicah Celjanov višji
za manj kot odstotek. Daljinsko ogrevanje v Celju je tako še vedno med najcenejšimi v Sloveniji, ugotavljajo v Energetiki.
Pri pogodbenih kotlarnah, npr. v Štorah, so razmere drugačne. »Za proizvodnjo toplote Energetika Celje uporablja izključno zemeljski plin, zato je breme povišanja stroška njegove cene za stanovalce večje. Tako se je v Štorah variabilni del cene 1. 12. 2021 povišal za 17 odstotkov, pri čemer bodo verjetno sledili še nadaljnji popravki,« menijo v Energetiki.
Dodaten porast cen
bo še sledil
Stanovanjsko podjetje Sipro, ki je upravnik večstanovanjskih zgradb na območju Spodnje Sa-vinske doline, Celja in vse do Rogaške Slatine, je glede na predvideno rast cen zemeljskega plina oktobra zneske položnic za ogrevanje dvignil za od 15 do 20 odstotkov. Glede na dogajanje na borzah, kot pravi direktor Brane Teršek, lahko še pričakujemo porast cen.
Ogrevanje z drvmi je lahko rešitev za tiste v hišah, ne pa za stanovalce v blokih. (Foto: arhiv NT, Andraž Purg - GrupA)
.1
»Zaradi zvišanja cen na računih dobaviteljev se je za uporabnike dvignil znesek variabilnega dela položnic zemeljskega plina, medtem ko preostali del, kot so ekološke takse, trošarine in omrežnina, ostaja nespremenjen. Variabilni del je do zdaj predstavljal od 40 do 50 odstotkov skupne cene, medtem ko bo po novem presegel 60 odstotkov,« je pojasnil direktor Brane Teršek in dodal, da ima Sipro do konca leta zakupljene količine plina, zato za uporabnike vsaj do takrat ne bo sprememb pri ceni. »Glede na gibanje cen zemeljskega plina na borzah lahko pričakujemo precejšnje zvišanje. Za koliko odstotkov se bo zvišala cena, je odvisno od omenjenega in od ponudb dobaviteljev plina v naslednjem obdobju.«
Razdrobljen trg
upraviteljev in
dobaviteljev
Ugotavljanje, ali se bodo cene spremenile v občinah, kjer nimajo urejenega daljinskega ogrevanja, ni preprosto. V vsaki občini namreč stanovanja upravlja več upraviteljev, slednji sklenejo pogodbo z različnimi dobavitelji energentov. Eden od upraviteljev večstanovanjskih zgradb v Obsotelju in na Kozjanskem je Stanovanjsko podjetje Konjice. Upravnik Robin Kranjčan je povedal, da omenjeno podjetje za vsako sezono pripravi razpis in na njem poišče najbolj ugodnega dobavitelja energentov. Z njim sklene pogodbo o dobavi, kjer je cena oskrbe posamezne stavbe dogovorjena za celo kurilno sezono. Energente, med njimi plin in kurilno olje, dobavlja od različnih dobaviteljev - od Petrola, Energetike Celje, Adriaplina in drugih. »Pred zadnjo ogrevalno sezono smo upravljavci energente večinoma dobili še po dobri borzni ceni, nato je sledilo njeno občutno povišanje. Etažni lastniki imajo kar srečo in večjih podražitev najverjetneje to sezono ne bodo občutili,« je dejal Kranjčan.
Najslabše za tiste, ki se ogrevajo na plin
Da jo bodo pri stroških ogrevanja najslabše odnesli državljani, ki jim plin dobavljajo podjetja, ki za njegov nakup s proizvajalci nimajo dolgoročne pogodbe, pravi energetski strokovnjak Peter Novak. Tisti, ki jim plin dobavlja podjetje, ki ima s proizvajalci tega energenta sklenjeno pogodbo za nekoliko daljše obdobje, bodo občutili manjšo podražitev.
Dolgoletni profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo in njen nekdanji dekan zasl. prof. dr. Peter Novak je pojasnil, da je podražitev cen plina in elektrike na evropskem trgu povzročila verižno povišanje cen. Vsi, ki niso imeli dolgoročnih pogodb, so morali omenjena energenta kupiti po tržnih cenah. Za dvig cen so se odločili tudi tisti, ki so imeli dolgoročne pogodbe. »Ko je dana možnost za zaslužek, vsi k temu pristavijo svoj lonček.« Kot še enega od razlogov za podražitve energentov je omenil nekoliko izboljšano
gospodarsko dejavnost, na katero epidemija koronavirusa ni vplivala tako močno, kot je bilo najprej pričakovano.
Za 120 odstotkov
dražje?
Sogovornik je pojasnil, da se tržna cena plina bliskovito spreminja in jo je zelo težko napovedati. »Zrasla je že do približno 140 evrov na megavatno uro, nato je padla na 80 evrov na megavatno uro. Gazprom je Bolgarom plin na primer ponudil po 46 evrov na megavatno uro.« Državljani se seveda bojijo, da bi se ogrevanje njihovih domov podražilo tako močno, kot se je to zgodilo v Mariboru. Tamkajšnja energetika je namreč napovedala podražitev za 120 odstotkov, kar je med drugim vplivalo na razrešitev direktorja omenjenega podjetja. Po Novakovih besedah je do velike podražitve ogrevanja v štajerski prestolnici prišlo, ker je omenjena toplarna za proizvodnjo toplote uporabljala izključno plin in je bila
odvisna od njegove trže cene. »Tako visokih podražitev drugod ne bo. Nas pa mariborski dogodek opozarja, da se mora Slovenija čim prej rešiti uvoza vseh energentov.«
Pri ogrevanju na kurilno olje Novak pričakuje bistveno boljše razmere. Vsaka država je namreč v skladu z zakonodajo EU o blagovnih rezervah dolžna imeti zaloge tekočih goriv za tri mesece. Država lahko s to trimesečno zalogo kurilnega olja po njegovih besedah uravnovesi pretežni del povišanja cene na svetovnem trgu. »Ce bo država sprostila svoje državne rezerve, se cena kurilnega olja čez zimo ne bi smela podražiti,« je razložil.
Kako dolgo še?
Novak je dejal, da se bodo cene zemeljskega plina in kurilnega olja sčasoma ustalile, vendar na višji ravni. »Nemčija Rusijo močno zavira pri začetku obratovanja plinovoda Severni tok 2. Rusi imajo težave z Natom, z Ukrajino, Belorusijo.
Ob vseh sankcijah, ki jim jih nalaga Evropa, niso brezbrižni, ampak nanje odgovarjajo s ceno plina. Državam, ki so jim bolj naklonjene, omogočijo nižjo ceno.« Dodal je, da ob nespremenjenih političnih razmerah ni mogoče pričakovati nižanja cen. Ce se bo to vendarle zgodilo, bo do tega prišlo šele od maja prihodnje leto.
Državljane bodo razmere na energetskem trgu vsekakor udarile po žepu. Novak svetuje izolacijo hiš in uporabo obnovljivih virov energije. Pri stroških ogrevanja bodo po njegovih besedah najmanj prizadeti tisti, ki uporabljajo domačo lesno bio maso. Kot težavno izpostavlja, da jo večinoma neprimerno kurimo.
Cene daljinskega ogrevanja v Sloveniji uravnava Agencija za energijo. Glavno merilo za določanje cene so stroški, ki nastanejo pri proizvodnji in distribuciji toplote.
AKTUALNO
3
Mednarodni dan invalidov
Epidemija še povečala osamljenost
V petek je bil mednarodni dan invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je opozoril na spodbujanje širše družbe k boljšemu razumevanju vprašanj, povezanih z invalidi, z njihovimi temeljnimi pravicami in vključevanjem v družbo. Epidemija, socialna in fizična razdalja so v zadnjem obdobju pri invalidih prav tako pustile posledice. Med invalidi se je namreč povečal tudi občutek osamljenosti.
Medob činsko društvo delovnih invalidov je tudi med epidemijo od Slovenca, ki živi v Nemčiji, sprejelo več sto invalidskih vozičkov, ki jih je nato dalo invalidom, ki jih potrebujejo.
SIMONA ŠOLINIČ
»Čas, v katerem živimo, je resnično drugačen za vse ljudi, a za invalide še toliko bolj. Ti so še posebej ranljiva skupina in osamljenost je pri njih v tem času prišla na plan še bolj kot sicer. V našem društvu se ves čas trudimo biti v stiku s člani, ki so sami, starejši ali hudo bolni. Tudi z uradnimi ustanovami, ki so zadolžene za pomoč, ves čas dobro sodelujemo, da lahko pomagamo članom,« pravi predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik.
Težko obdobje
»Žalosti me, da je veliko naših članov izgubilo bitko z novim koronavirusom,« še dodaja. Omenja, da je komunikacija s člani ključnega pomena, a da je epidemija resnično težko obdobje. »Tudi delo v društvu je bolj stresno,
saj nismo mogli pripravljati druženj za člane, a ravno druženja jim ogromno pomenijo. Nekaj srečanj smo organizirali v poletnem času, ko je bilo ukrepov za zajezitev okužb manj. Tudi delo v pisarni je okrnjeno, čeprav - ob upoštevanju ukrepov - uredimo vsakemu članu pomoč, ki jo potrebuje tudi zunaj uradnih ur in na terenu,« dodaja Mir-nikova.
Društvo je znano, da je eno dejavnejših v Sloveniji. Spomnimo samo na to, da je s pomočjo Slovenca, ki živi v Nemčiji, brezplačno razdelilo že več kot sto invalidskih vozičkov invalidom, ki jih nujno potrebujejo. Mirniko-va še dodaja, da je vesela, ker se je letos nekaj stvari na področju življenja invalidov vendarle spremenilo na bolje. Pri tem omenja predvsem spremembo zakonodaje na
področju nadomestila za telesno okvaro: »Tudi minimalno nadomestilo je ogromno vredno za marsikoga, ki je v socialni stiski. Vesela sem tudi sprememb na področju osebne asistence za invalide, mlajše od 65 let, in svetujem vsem invalidom, naj se od-
ločijo za to, saj je to priložnost zanje, da se čim lažje vključijo v družbo,« dodaja sogovornica.
Izpostavljeni revščini
Pretekli teden je bil na Brdu pri Kranju tradicionalni spre-
jem predstavnikov invalidskih organizacij. Sprejeli so jih predsedniki države, vlade in državnega zbora. Na srečanju so izpostavili nekatere pozitivne premike na področju pravic invalidov. Opozorili so tudi na izzive, med drugim na vključitev invalidov
v vse postopke, v katerih se znajdejo.
Med pomembnimi letošnjimi premiki je vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo, kar invalidi štejejo za zgodovinski dosežek. Med pozitivnimi spremembami sta tudi dvig najnižjih pokojnin in možnost nadomestila za telesno okvaro pri tistih, kjer katerih invalidnost ne izhaja iz dela. Prav tako sta pozitivne novosti prinesla zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o osebni asistenci. Toda invalidske organizacije še vedno izpostavljajo, da nekatere ključne zaveze iz konvencije o pravicah invalidov še vedno ostajajo neuresničene. Vezane so predvsem na področja fizične dostopnosti ter na področja mobilnosti, informacij in komunikacij. Že pred časom smo poročali, da dostopnost do vseh javnih ustanov invalidom še vedno ni omogočena, kot bi morala biti. Prav tako povsod po Sloveniji osebe z invalidskimi vozički na primer ne morejo na avtobuse. Ob tem invalidi opozarjajo tudi na nujen dvig različnih prejemkov in dodatkov, saj so nekateri invalidi še vedno izpostavljeni revščini.
Mladi niso več odgovorni ... za največ nesreč pod vplivom alkohola
Herojski vau'čer za srečen večer
Celjski Zavod Vozim je s podporniki letos nadgradil projekt Heroji furajo v pižamah. Tudi zaradi večletnih predavanj članov zavoda in Društva paraplegikov JZ Štajerske, ki so mladim predstavljali svoje izkušnje o nesrečah, so mladi danes v prometu odgovornejši kot nekoč. Tokratno osveščanje o nevarnosti alkohola v prometu so v zavodu »obrnili« in ga izvajajo na nenavaden način. Mlade tokrat postavljajo za vzor njihovim staršem. Ljudje v zrelih letih so namreč danes najhujši kršitelji v prometu.
SIMONA ŠOLINIČ
Medtem ko so leta 2010 vozniki, stari do 24 let, povzročili 372 prometnih nesreč pod vplivom alkohola, se je letos ta številka več kot prepolovila. »Pri tem se je v celotni ostali populaciji ta odstotek zmanjšal le za približno četrtino,« pravijo v zavodu. »Pri mladih v zadnjih letih spremljamo napredek v primerjavi s starejšimi starostnimi skupinami in prav glede vožnje pod vplivom alkohola mladi pogosteje izberejo varnejše možnosti in se odločijo za prevoz s treznim prijateljem, z javnim prevozom ali s taksijem ter tako odgovorno prispevajo k večji prometni varnosti,« pravi dr. Mateja Markl iz Javne agencije RS za varnost prometa. Zato v kampanji tokrat provokativ-no sporočajo, da mladi niso več odgovorni ... za največ prometnih nesreč pod vpli-
vom alkohola. S tem so lahko zgled svojim staršem in vsem drugim voznikom pri preprečevanju voženj pod vplivom alkohola.
»Rabiš prevoz?«
Zavod Vozim je letošnji projekt Heroji furajo v pižamah nadgradil še s Herojskim vau'čerjem. Tega lahko prejemnik »unovči« za varen prevoz z zabave domov. Vsak posameznik lahko na spletni strani www.heroji.si izpolni poseben obrazec, vanj vnese podatke osebe, ki mu ta vavčer podarja. S tem mu ponudi varen prevoz z zabave domov.
»S herojskimi vau'čerji želimo preplaviti splet in vplivati na izboljšanje prometne varnosti vsaj v zadnjem mesecu letošnjega leta, a tudi v naslednjem letu. Vsi si želimo, da bi naš najbližji prišel varno
Ko heroji furajo v pižamah. (Foto: Zavod Vozim)
domov, kar mu s herojskim vau'čerjem za večer s srečnim koncem lahko podarimo,« pravi direktor Zavoda Vozim David Razboršek. Prav posebni vau'čerji nimajo cene, nimajo omejenega roka trajanja, namenjeni so predvsem povezovanju ljudi v teh časih in temu, da vsak lahko naredi kaj pozitivnega
za drugega - predvsem za svoje bližnje in prijatelje.
Kampanja je postregla tudi s provokativnim videom, v katerem nastopajo znani mladi Slovenci, ki so tokrat zamenjali vloge s starši. Nastopili so igralka Mila Peršin, Bojan Cvjetićanin, priljubljen pevec iz skupine Joker out in raper Vazz - Mark Jacob Cavazza.
V videu tokrat mladi opozarjajo svoje starše, da alkohol ne spada za volan.
»Alkohol nas kot narod še vedno vleče v črno statistiko na naših cestah, saj se predvsem starejši premalo zavedamo, da se organizacija prevoza z zabave začne že veliko pred zabavo in odhodom domov. Tega se za razliko od starejših
odlično zavedajo mladi, ki se organizirajo in se že pred odhodom na zabavo dogovorijo, kdo bo vozil in posledično ne bo pil alkohola,« pravi Nino Batagelj, ambasador Zavoda Vozim, ki z mladimi išče rešitve za manj voženj pod vplivom alkohola v lokalnem okolju na herojskih posvetih in delavnicah.
4
GOSPODARSTVO
Celjsko podjetje Zaupanje že tri desetletja prijazno do invalidov
Uspešni tudi v kriznih časih
Čeprav zakonodaja prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju invalidov, je v praksi še vedno več primerov tako imenovane prikrite diskriminacije. Tudi zato je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pred nekaj leti začelo podeljevati nagrado invalidom prijazno podjetje. Gre za posebno družbeno priznanje delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. V celjski regiji je nagrado doslej dobilo le malo družb. Od letos je med njimi tudi podjetje Zaupanje, ki že tri desetletja dokazuje, da je tudi z zaposlenimi invalidi mogoče biti poslovno uspešen.
JANJA INTIHAR
Začetki Zaupanja so bili zanimivi in predvsem neobičajni. Pobudo za njegovo ustanovitev je konec osemdesetih let dal takratni sekretar celjskega društva slušno prizadetih Adem Jahjefen-dić. Zaradi stečajev gradbenih podjetij je več gluhih in naglušnih delavcev ostalo brez zaposlitve. V letih 1990 in 1991 so jih vključili v program prve eksperimentalne izvedbe javnih del v Sloveniji, ki so jo v Celju zasnovale različne ustanove. Pri izvajanju programa sta pomagala ministrstvo za delo in celjska občina, s prostovoljnim delom se je vključilo tudi nekaj strokovnjakov. Poskusna izvedba javnih del, s katero so v Celju reševali problem brezposelnih gluhih in naglušnih gradbenih delavcev, je bila tako uspešna, da se je razširila tudi v druge dele Slovenije. Hkrati je bilo javno delo prvič uporabljeno kot podjetniški inkubator za nastanek invalidskega podjetja.
Enaki pogoji za vse
Podjetje Zaupanje že od ustanovitve deluje na področju zaključnih gradbenih del. Ukvarja se s pleskarskimi in fasaderskimi deli, z vgrajevanjem stavbnega pohištva, oblaganjem tal in s ke-ramičar-stvom. S kakovostnim
in trHim Hp-
lom, z nenehnim usposabljanjem zaposlenih za uporabo novih pristopov in tehnologij ter s stalnim prilagajanjem zahtevam trga je uspelo ostati in se tudi razvijati. Najprej je zaposlovalo le gluhe in naglušne, sčasoma so v njem našle delo tudi osebe z drugimi vrstami invalidnosti. Trenutno ima podjetje deset zaposlenih, od tega je šest invalidov, trije med njimi so gluhi ali naglušni. Vsakemu od njih, poudarjajo v podjetju, zagotavljajo enake pogoje za njegov delovni in osebnostni razvoj. Ob tem še radi povedo, da zaposlujejo tudi slišečega slikopleskarja, ki je otrok gluhih staršev. Ker odlično obvlada znakovni jezik ter pozna »dušo« gluhih in naglušnih oseb, je neprecenljiva podpora tako delavcem v podjetju kot delavcem na gradbiščih, na katerih delavci Zaupanja sodelujejo s svojimi storitvami.
Marsikdo ima zadržke do invalidov
lani podjetje tudi vodi. Kot pravi, so obveznosti njihovega podjetja do države enake, kot jih imajo drugi. »Plačujemo davke, dohodnino in vse drugo. Izjema so le plače, pri katerih dela prispevkov ne odvajamo državi, ampak ostanejo podjetju za nadaljnji razvoj. To so namenska sredstva, ki jih vlagamo v ljudi in stroje. Takšen bonus velja tudi za neinvalide, a je omejen na trikratnik minimalne plače. Če bi torej kdo od zaposlenih, ki ni invalid, imel več kot tri tisoč evrov bruto plače, bi zanj morali plačati vse prispevke. Včasih te omejitve ni bilo in marsikje so ustanavljali invalidska podjetja, da so v njih zaposlovali svoje kadre z visokimi
plačami. To je na vsa invalidska podjetja vrglo temno senco, vsi smo dobili negativen predznak, tudi tisti, ki ves čas delamo pošteno,« pojasnjuje Pečnikova.
Invalidsko podjetje Zaupanje je edino te vrste v regiji, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu. Posle večinoma pridobiva na javnih in včasih tudi na internih razpisih. V Celju si je z dosedanjim delom ustvarilo sloves zanesljivega izvajalca. Do lani je dobivalo veliko naročil od mestne občine, opravljalo je različna dela v šolah in vrtcih. Zadnje čase sodeluje z upravniki večsta-novanjskih stavb, na primer s Habitom in Staninvestom, kar je za podjetje, pravi Peč-
nikova, zelo pomembno. Že več let sklepa letne pogodbe tudi z Domom sv. Jožefa, med njegovimi naročniki so tudi zasebniki, ki so postali že stalne stranke in jih pokličejo, ko potrebujejo katero od storitev. Trenutno delajo tudi v Cinkarni Celje, kjer v upravni stavbi polagajo pode in pleskajo pisarne. »Dela v cinkarni sem zelo vesela, ko bi le imeli še več takšnih naročnikov,« pravi Nataša Pečnik. »Zaposlenim vedno pravim, da moramo svoje delo opravljati kakovostno, saj bodo le v tem primeru naročniki tudi v prihodnje sklepali pogodbe z nami. Marsikdo ima zadržke do invalidov, ampak dejstvo je, da tudi če so gluhi, delajo odlično, z njimi se
Nataša Pečnik: »Tudi v našem podjetju imamo včasih težave z iskanjem primernih kadrov. Mladih slikopleskarjev sploh ni več. Ko koga potrebujemo, najprej povprašamo v društvu gluhih in naglušnih in tudi v podjetju Racio, s katerim že vsa leta zelo dobro sodelujemo. V skrajnem primeru o primernih kandidatih sprašujemo tudi na zavodu za zaposlovanje. Res je, da se za delo pri nas velikokrat zanimajo tudi invalidi tretje kategorije, vendar ljudi s takšnimi telesnimi okvarami zaradi narave našega dela ne moremo zaposliti.«
je mogoče brez težav o vsem sporazumeti. V krogih, kjer nas že poznajo, to že vedo in niso več v zadregi.«
Dobre in slabe plati javnih razpisov
Nataša Pečnik poudarja, da je na javnih razpisih konkurenca izredno močna, uspeh je večinoma odvisen od cene, ki jo postavijo za opravljanje zahtevanega posla. »Ravno zdaj za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije opravljamo slikopleskarska in še nekatera druga dela v njegovih upravnih stavbah v Mariboru in na Ptuju. Pogodbo smo podpisali pred dvema letoma in smo je bili zelo veseli, ampak takrat nismo vedeli, da se bodo gradbeni material in vse drugo tako podražili. Marsikdo od zaposlenih mi reče, da se nam za tako nizko ceno ne splača delati, a kaj moremo. Pogodbo smo podpisali in delo moramo opraviti do konca. Zato so javni razpisi po eni stani dobrodošli, ker podjetju za nekaj časa zagotovijo delo, po drugi strani pa s takšnimi cenami ne moreš ničesar zaslužiti ali celo delaš z izgubo,« pravi Pečnikova.
Cilj nikoli ni bilo ustvarjanje dobička
Lani je podjetje kljub epidemiji delalo vse leto, večinoma je obnavljalo prazna stanovanja. Izkoristilo ni nobene državne pomoči, namenjene premagovanju težav zaradi koronavirusa. Imelo je dobre poslovne rezultate, najboljše v zadnjih letih, ustvarilo je tudi nekaj tisočakov čistega dobička. »Namen našega podjetja nikoli ni bilo ustvarjanje dobička, tudi naš lastnik, Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije, tega ni pričakoval. Cilj lastnikov je ves čas, da ima čim več gluhih in naglušnih zaposlitev, da imajo zaposleni v podjetju solidne plače in da jim je zagotovljena socialna varnost,« poudarja Nataša Pečnik, ki je zaskrbljena, kako bo vedno več podražitev vplivalo na njihovo poslovanje.
Letos jim sicer gre dobro, spet bodo imeli dobiček, ki sicer ne bo velik, tudi cene storitev so nekoliko zvišali, a bi jih morali še bolj. »Za zdaj še nekako vozimo in upamo, da bomo brez večjih težav premagali tudi prve tri mesece v letu, ko je v gradbeništvu običajno zelo malo dela. Res si želimo, da bi ohranili podjetje tako uspešno, kot je bilo do zdaj, da bi redno poravnavali vse naše račune in zaposlene primerno nagrajevali. Vsak sicer želi imeti višjo plačo in zgodilo se je že, da je kdo v želji po večjem zaslužku odšel k zasebniku. A mu je bilo potem najbrž žal. Pri nas namreč delavnik nikoli ne presega osem ur, redkokdaj je treba delati tudi v soboto. To so res velike prednosti,« je prepričana Pečnikova.
Foto: SHERPA
Št. 49, 9. december 2021	GOSPODARSTVO	5
Cene zrasle v nebo
Kaotične razmere na trgu papirja
Pomanjkanje odpadnega papirja, zaustavitev proizvodnje v papirnici Vipap, pomanjkanje voznikov in visoke cene močno obremenjujejo tiskarne.
ŽIGA KARIŽ, NOVICE SVET 24
Epidemija covida-19 je močno spremenila poslovanje podjetij po vsem svetu. Nabavne verige so se pretrgale, številni poslovni odnosi, ki so bili v preteklosti samoumevni, so ogroženi, na številnih trgih poteka boj za surovine in polizdelke, ki dviga cene v nebo. S težavo se večinoma srečujejo podjetja, ki sodelujejo z dobavitelji iz Azije, a težave so tudi drugod.
Strahotna rast cen
S kaotičnimi razmerami pri nabavi materiala se srečujejo tudi tiskarne. Ivo Gulič, svetovalec uprave podjetja Salomon za tisk, nam je povedal, da se morajo trgi boriti za skoraj vsak list papirja. »Razmere v letošnjem letu so tako kaotične, da si do konca leta ne upam napovedati, kaj se še lahko zgodi, vsaj kar zadeva
pravočasnost dobav določenega papirja. V zadnjih mesecih smo zaznavali enormno rast cen, skoraj vsak mesec. Če povem, da smo se v preteklosti z dobavitelji papirja o cenah dogovarjali na letni oziroma šestmesečni ravni, ta podatek pove veliko. Pravzaprav se nobena od papirnic ni držala dogovora. V tem poslu sem že več kot 20 let in česa takšnega v zvezi s publikacijskim papirjem, predvsem s časopisnim papirjem, ne pomnim. Cena papirja se je v enem letu povišala za od 70 do 90 odstotkov, odvisno od dobavitelja. Nekatere papirnice so celo raje pristale na večmilijonske tožbe evropskih trgovskih gigantov, kot da bi zagotovile dovolj papirja.«
V Sloveniji še huje
Stanje je za slovenske tiskarje še toliko zahtevnejše,
S težavami se srečujejo predvsem podjetja, ki imajo dobavitelje iz Azije.
Razmere v Sloveniji so še bolj zaostrene zaradi zaustavitve proizvodnje v papirnici Vipap Krško.
ker je poleg pomanjkanja na svetovnih trgih zaradi tehničnih težav, velikih izgub in pomanjkanja dodatnega denarja domača papirnica Vipap Krško za več mesecev ustavila proizvodnjo. Papirnica od 1. decembra znova obratuje, a je
njena usoda nejasna, saj je v postopku prisilne poravnave.
Od kod težave
Medtem ko se druge industrije srečujejo s težavami zaradi prekinjenih nabavnih poti med Azijo in Evropo, je pri papirnicah vzrok zmanjšanja proizvodnje drugačne narave. Kot pojasnjuje Ivo Gulič iz podjetja Salomon, so tiskarne zaradi epidemije covida in zaprtja javnega življenja zmanjšale naročila papirja, posledično se je pri papirnicah zmanjšalo povpraševanje po surovinah, tudi po odpadnem papirju, in zato so se znašla v težavah tudi podjetja, ki so se ali se še ukvarjajo z odkupom in prodajo odpadnega papirja. Papir se je kopičil na dvoriščih in del so ga prodali na druge trge, tudi
na Kitajsko. Ko pa se je povpraševanje znova povečalo, surovin ni bilo dovolj. »Zaradi pomanjkanja odpadnega papirja so se papirnice v zadnjih mesecih lanskega leta znašle v težavah, saj jim ni uspelo pridobiti potrebnih količin kakovostnega starega papirja za normalno proizvodnjo. Večina papirnic je zaradi pomanjkanja odpadnega papirja lahko delala le s 70-80 odstotki zmožnosti. Večje povpraševanje po starem papirju pa je avtomatično vplivalo na veliko povišanje cene starega papirja,« pove Gulič.
Pomanjkanje voznikov
K nestabilnim razmeram so pripomogle špekulacije s cenami na strani dobaviteljev in pomanjkanje voznikov tovor-
Se bodo težave papirnic in tiskarjev odrazile tudi v cenah revij in časopisov?
»Pritiski se niso zmanjšali in pomanjkanju ni videti konca.«
njakov. »Zaradi zmanjšanja potreb po transportu v lanskem letu so bili prevozniki prisiljeni odpuščati, vozniki so si našli druge zaposlitve. Ko se je povpraševanje po transportu povečalo, je bilo vlačilcev na voljo dovolj, voznikov pa ne. Zadnji mesec tako večkrat papirja nismo dobili pravočasno, ker papirnice preprosto niso imele dovolj kamionov, da bi prepeljale papir. Prišlo je do absurdnih situacij, ko so morale papirnice zaradi polnjenja svojih skladišč zmanjšati proizvodnjo papirja, čeprav bi ga zlahka prodale, pa ga niso mogle, ker ni bilo na voljo dovolj voznikov.«
Kdaj se bodo razmere umirile
Kot pravi Gulič, so se v teh prelomnih trenutkih nekatere papirnice odločile svojo dejavnost preusmeriti in so opustile izdelavo publikacijskega papirja oziroma papirja za tisk ter se posvetile proizvodnji embalažnega papirja in kartona, zato se je trg trajno spremenil. Prehodne težave in rast cen pa naj bi se po pričakovanjih našega sogovornika umirile v drugi polovici naslednjega leta, ob pogoju, da se umiri epidemija covida-19. »To pomeni, da se bosta ponudba in povpraševanje srečala nekje na isti ravni in bo to prispevalo k umiritvi cen. Neverjetno je, kako je nekaj nevidnega tako spremenilo naša življenja, tako osebna kot poslovna, če hočete,« nam na koncu pove Gulič, ki se sicer lahko pohvali, da jim je kljub temu, da zaostrene razmere trajajo že mesece, uspelo izpolniti vsa naročila.
Foto: Igor Napast, Vipap Videm Krško
Največja lastnika Železarja pridobila še nekaj delnic
Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, družba Storkom ter njen direktor Anton Franulič so v prevzemni ponudbi, že drugi v zadnjem letu in pol, pridobili še 26.064 ali 2,69 odstotka vseh delnic družbe pooblaščenke Železar Štore. Vsi trije prevzemniki so večinski lastniki te družbe že nekaj časa. Prevzemno ponudbo so tokrat morali objaviti v skladu z zakonodajo, ker je njihov skupni lastniški delež presegal 85 odstotkov.
Železar Štore je zanimiv predvsem zaradi lastniških deležev v drugih podjetjih. Je namreč 20-od-stotni lastnik podjetja Štore Steel. delnice ima tudi v podjetjih Itro in Unior in prav to je bil tudi razlog, da je Tomaž Subotič leta 2016 vstopil v lastništvo družbe. Takrat je od borzno-posredniške družbe Ilirika odkupil približno 10-odstotni delež ter nato začel odkupovati tudi del-
nice malih delničarjev. Svoj delež v družbi pooblaščenki sta več let povečevala tudi Storkom in Marjan Mačkošek, nekdanji generalni direktor podjetja Štore Steel, ki je letos svoj malo več kot 11-odstotni delež prodal Subotiču. Pred objavo druge prevzemne ponudbe je največ delnic, malo več kot 46 odstotkov, imel Tomaž Subotič, približno 30 odstotkov delnic je bilo v lasti družbe Storkom, 10 odstotkov jih je imel Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja.
Tomaž Subotič, Anton Franulič in družba Storkom so prvo prevzemno ponudbo objavili spomladi 2019, takrat je bil med prevzemniki tudi Marjan Mačkošek. Ponudbo je sprejelo 70 delničarjev, ki so bili imetniki 4,6 odstotka vseh delnic Železarja. Prevzemniki, ki so za delnico ponudili 4,82 evra, so takrat svoj lastniški delež povečali na 64,4
odstotka. Po prevzemu so - z izjeme Mačkoška - svoj delež še povečevali, tako da je pred objavo druge ponudbe znašal že malo več kot 86 odstotkov. Zdaj so ta delež povečal na 88,9 odstotka, Morda bi bil še višji, če ponujena cena za delnico ne bi znašala le 3,81 evra. Novopri-dobljene delnice sta si razdelila le družba Storkom in Tomaž Subotič, Družba pooblaščenka Železai Štore sama ustvari zelo malo prihodkov od prodaje, lani so znašali le malo več kot 17.500 evrov. Največji vir njenih prihodkov so dividende: ki jih kot delničarka dobi od družb v katerih ima lastniške deleže. Na lanski seji skupščine so lastniki Železarja sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe za 1,5 milijona evrov. Na ta račun je vsak delničar za eno svojo delnico dobi] 1,55 evra.
JI
Brezposelnost spet nižja
V novembru se je število brezposelnih spet nekoliko znižalo. Konec meseca je bilo na republiškem zavodu za zaposlovanje registriranih 65.379 oseb, kar je 1,9 odstotka manj kot oktobra in 22 odstotkov manj kot novembra lani. Število brezposelnih je upadlo v večini območnih služb zavoda. Izjema sta bili le koprska, kjer se je povečalo za 0,3 odstotka, in velenjska, kjer je ostalo na oktobrski ravni.
Kljub temu velenjska območna služba zavoda za zaposlovanje, ki ima poleg savinjsko-šaleške regije pod svojim okriljem tudi koroško regijo, ostaja v zgornji polovici služb, ki so v zadnjem letu zabeležile najvišji upad števila brezposelnih. Konec novembra je v svojih evidencah imela zapisanih 3.842 oseb, kar je 21,2 odstotka manj kot v enakem lanskem mesecu. V celjski območni službi se je novembra v primerjavi z oktobrom število brezposelnih znižalo. Konec meseca je v svojih registrih imela 7.036 brezposelnih oseb, kar je 2,3 odstotka manj kot konec oktobra in 19,7 odstotka manj kot v enakem času lani.
Delodajalci, večinoma s področja predelovalne industrije, gradbeništva ter zdravstva in socialnega varstva, so novembra zavodu sporočili malo manj kot 14 tisoč prostih delovnih mest. Še vedno najbolj potrebujejo delavce za preprosta dela v proizvodnji in pri visokih gradnjah, primanjkuje tudi čistilcev in strežnikov v hotelih, voznikov vlačilcev in težkih tovornjakov, varilcev, strokovnjakov za zdravstveno nego in tudi prodajalcev.	JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Župan Bojan Šrot o letošnjih občinskih projektih in dosežkih ter načrtih za leto 2022
Dobro pripravljeni na prihodnost
Iztekajoče se leto je tudi v mestni občini Celje (MOC) ponovno zaznamovala zdravstvena kriza, ki so se ji po besedah župana Bojana Šrota trudili postaviti po robu po najboljših močeh. Kot je dejal na tradicionalnem prednovoletnem srečanju z novinarji, je bilo leto 2021 leto številnih preizkušenj na različnih področjih delovanja. Veseli ga, da so bili načrtovani projekti v glavnem uresničeni, čeprav ponekod s časovnim zamikom. Letošnje leto tako ocenjuje kot zelo uspešno.
BOJANA AVGUŠTINCIC
Kot je dejal župan Šrot, je občina ob proračunskih možnostih in pristojnostih poskušala blažiti posledice zdravstvene krize, s katero se bo očitno treba soočati še prihodnje leto. Med tistimi, ki so najbolj občutili posledice co-vida, so gospodarski subjekti, katerih dejavnosti so bile zaradi ukrepov delno ali v celoti ustavljene. Tako so v MOC marca objavili javni razpis za dodeljevanje pomoči gospodarstvu zaradi izpada poslovanja v višini 275 tisoč evrov. Septembra so objavili še tradicionalni razpis za mikro, mala in srednja podjetja, ki je namenjen za nove razvojne projekte, naložbe, nova delovna mesta. Znesek tega razpisa je znašal 240 tisoč evrov. Mestna občina je pomagala tudi samozaposlenim kulturnim ustvarjalcem - podelila jim je 21 delovnih štipendij v skupni vrednosti 63 tisoč evrov.
Župana Bojana Šrota veseli, da so lokalne skupnosti po desetletju letos vendarle deležne primernejšega financiranja države in da v Celju dobro napredujejo projekti, ki jih izvaja in financira država (protipoplavni ukrepi v Medlogu, nadaljevanje sanacije zemljine na vrtčevskih igriščih). Kot ocenjuje, vse to vzbuja optimizem tudi za prihodnost, ko bosta okrevanje po pandemiji in nov razvojni cikel prav tako zahtevala veliko znanja in naporov.
Uresničili številne
zahtevne projekte
Letos so v MOC po županovih besedah uspeli uresničiti zastavljene projekte. Največja sta gradnja približno dva milijona evrov vrednega prizidka k Osnovni šoli Hudinja, ki bo končana predvidoma februarja, in prvi del nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10), kamor se bodo sredi tega meseca vselili prvi stanovalci. Končana je tudi 3,8 milijona evrov vredna obnova stavbe v Gregorčičevi ulici, v katero bo Zdravstveni dom Celje v teh dneh začel seliti del svojih dejavnosti.
Mestna občina veliko sredstev namenja tudi obnovi in vzdrževanju kulturne dediščine. Tako je letos obnovila Pelikanovo hišo v Razlagovi ulici, dela so stala 270 tisoč evrov. Na Starem gradu je opravila investicij sko-vzdr-ževalna dela v romanskem palaciju, v Gledališču Celje je obnovila ogrevalni sistem. Župan si želi, da bi se čim prej nadaljevala tudi obnova
Knežjega dvora. Dela so ocenjena na 8 milijonov evrov. Ker je to za občino prevelik finančni zalogaj, upa na sofinanciranje države.
V	okviru trajnostne mobilnosti je celjska občina letos nadaljevala širitev mreže Kolesce in gradnjo novih kolesarskih povezav. Za večja vzdrževalna dela občinskih cest je namenila 1,5 milijona evrov. S sosednjima občinama Štore in Vojnik je poleti začela gradnjo več odsekov kanalizacije v skupni dolžini 27 kilometrov. Skupna vrednost projekta znaša 9,1 milijona evrov, od tega je projekt
v	mestni občini Celje ocenjen na 5,8 milijona evrov.
Tudi leto 2022
investicijsko
živahno
»V Mestni občini Celje smo dobro pripravljeni na prihodnost, verjamem, da bomo z dobrimi projekti tudi v novi finančni perspektivi uspešno črpali evropska sredstva,« je poudaril Bojan Šrot in napovedal, da bo tudi prihodnje leto investicijsko živahno.
Pomemben projekt bo 4,1 milijona evrov vredna posodobitev infrastrukture za zbiranje in ravnanje z odpadki v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki (RCERO). Gre za nadgradnjo sistema odplinjevanja odlagališča, gradnjo čelnega nasipa 3. etaže odlagališča, nadgradnjo sistema čiščenja odpadnih vod. Prav tako je predvideno posodabljanje mBo in kompostarne. V načrtu je tudi posodobitev Toplarne Celje. Predviden je nakup nove kondenzacijske turbine, ki bo omogočila energetsko bistveno učinkovitejše in okolj-sko sprejemljivejše delovanje. Naložba bo imela pozitivne vplive na okolje z boljšim izkoristkom porabe toplote in tudi ustvarjenimi prihranki pri rabi virov za proizvedeno električno energijo. Naložba bo stala približno 3 milijone evrov.
V	načrtu nov vrtec,
garažna hiša,
reševalna postaja ...
V	pripravi je tudi dokumentacija za nov vrtec v Škapino-
vi	ulici v Celju, je dejal župan, gradnja je načrtovana v letu 2023. Zaradi dotrajanosti in energetske neustreznosti je predvidena rušitev objekta, v katerem so organizirani štirje vrtčevski oddelki. V skladu s prostorskim aktom bi morala velikost novega objekta ustrezati 8 do 9 oddelkom.
Župan Bojan Šrot s sodelavci je na tradicionalnem prednovoletnem srečanju z novinarji predstavil letošnje projekte in dosežke ter načrte Mestne občine Celje za leto 2022. Z leve: podžupan MOC Vladimir Ljubek, župan Bojan Šrot, podžupanja Breda Arnšek in pooblaščenec župana Stane Rozman. (Foto: MOC)
V novo stanovanjsko sosesko DN 10 v Singenski ulici se bodo v prva dva bloka kmalu vselili prvi stanovalci. (Foto: Jan Grušovnik)
V pripravi je po Šrotovih besedah tudi dokumentacija za gradnjo garažne hiše v Ulici XIV. divizije. Med predvidenimi projekti v prihodnjem in naslednjih letih so še ureditev javnih površin na območju Zdravstvenega doma Celje, centra za duševno zdravje odraslih v Vili Sonja, dozidava garažno-poslovne-ga objekta Glazija, kamor naj
bi preselili reševalno postajo zdravstvenega doma, parkovna ureditev javnih površin pri tržnici, kjer je bilo dolga leta neurejeno parkirišče. Radi bi se lotili tudi prenove stare ekonomske šole v Vodnikovi ulici. Kot je dejal Bojan Šrot, se za te prostore zanima celjska fakulteta za logistiko. Občino čaka tudi prenova Turške mačke, kjer je predvidena
dozidava prizidka, pri čemer bo predhodno treba opraviti arheološke raziskave.
V okviru protipoplavnih ukrepov je načrtovana gradnja novih mostov čez Savinjo na Polulah in čez Vo-glajno pri Topru, je še dejal Šrot. Za ureditev projektne dokumentacije za obnovo atletskega stadiona Kladivar ter preplastitev atletske ste-
ze je v prihodnjem letu namenjenih pol milijona evrov. Koliko bo znašala celotna obnova stadiona, zaenkrat še ni mogoče oceniti. V občini bodo nadaljevali tudi prenovo cest, gradnjo kolesarske infrastrukture, energetsko obnovo stavb, posodobitev naprav javne razsvetljave, urejanje Spominskega parka na Golovcu ...
Mestna občina Celje in občinsko podjetje Nepremičnine Celje bosta 15. decembra ob 11. uri predala namenu prva dva bloka in garažno hišo v novi stanovanjski soseski v Dečkovem naselju (DN 10). Gre za največji občinski projekt na področju stanovanjske politike v zadnjih dvajsetih letih v Celju. Ključe bodo prejeli prvi stanovalci neprofitnih stanovanj in stanovalci oskrbovanih stanovanj. Dobro napreduje tudi gradnja preostalih štirih blokov v omenjeni soseski, vselitev vanje je predvidena v prihodnjem letu. Vrednost naložbe je 16,8 milijona evrov.
Tudi letos na voljo brezplačna sol
CELJE - Vremenoslovci za naslednje dni napovedujejo hladnejše vreme, z njim pa tudi verjetnost poledenelih pohodnih površin. V Mestni občini Celje zato predstavnike večstanovanjskih objektov tudi letos vabijo, da prevzamejo brezplačno sol za posipanje javnih površin.
Predstavniki večstanovanjskih objektov bodo s potrdilom upravnika objekta dobili 25 kilogramov soli za posipanje površin, na katerih je izvajanje zimske službe onemogočeno (parkirišča pred objekti, dvorišča, zunanja stopnišča ...). Prevzem soli je možen v celjskem javnem podjetju Zelenice na Cinkarniški poti 19 od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro.
BA
Foto: Zelenice
Predstavniki večstanovanjskih objektov lahko v Javnem podjetju Zelenice prevzamejo 25 kilogramov brezplačne soli za posipanje javnih površin.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
SLOVENSKE KONJICE - Za nadaljevanje obnove še pol milijona evrov
Cerkev sv. Janeza Krstnika pod streho
Za zdaj predvidena obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji je končana. Cerkev, ki od leta 2015 velja za spomenik državnega pomena, je zaščitena z novo premično streho. Prav inovativna streha je bila kar nekaj časa kamen spotike med strokovnjaki. Čeprav z izbranim projektom niso zadovoljni vsi, so v občini veseli, ker jim je v tem časovno omejenem obdobju uspelo izvesti vse zakonsko določene obveznosti in tako počrpati ves za to namenjen denar. A s tem obnova še ni končana. Po spremembi proračuna za naslednje leto je država za nadaljevanje obnovitvenih del zagotovila dodatnega pol milijona evrov.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Stroka je že leta opozarjala, da se cerkev svetega Janeza Krstnika seseda sama vase. Čeprav so načrti za obnovo stari že nekaj desetletij, se za temeljito rešitev nikoli ni našlo dovolj denarja. Žarek upanja za sakralne ruševine je posijal konec leta 2019, ko je takratna vlada zaradi amandmaja
poslanca Zmaga Jelenčiča Plemenitega za obnovo cerkve namenila dva milijona evrov. Sredstva je morala Občina Slovenske Konjice, ki je lastnica samostanskega objekta, porabiti do konca novembra. Čeprav je šlo za izjemno zahteven in obsežen projekt, je izbranim izvajalcem del kljub
časovnemu pritisku uspelo izpeljati vse zastavljene naloge.
Kakšna naj bo streha?
Obnove ni oteževala zgolj časovna omejitev, temveč tudi spopad stroke, ki se ni mogla zediniti, kako bi bilo spomenik treba zavarovati.
Konservatorski načrt je bil narejen že leta 2018 in je predvideval, da bi na zidove cerkve postavili rekonstrukcijo strehe, a se del stroke s tem tedaj ni strinjal. Še večje je bilo razhajanje spomladi, ko je izbrana ekipa strokovnjakov obelodanila obnovo po novih projektnih rešitvah, ki so predvidele posebno pomično streho. Kljub številnim ostrim in vročim razgovorom in okroglim mizam ter tudi grožnjam, da bi lahko občina ostala brez predvidenega denarja za obno-
vo, so zadolženi za obnovo to uspešno izpeljali.
»Koncept obnove so potrdili vsi za to pristojni. Seveda rešitev ni in nikoli ne bo vsem všeč. Vedno bodo argumenti za in proti. Bistveno je, da so se tako ministrstvo kot glavni financer, občina kot lastnica, ki obnovo sofinancira ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije strinjali s predlagano rešitvijo, ki jo je ves čas podpiral tudi del stroke,« so prepričani v konjiški občini. »Rešitev na nevsiljiv način omogoča več vidikov interpretacije nekdanje redovne cerkve. Omogoča doživetje cerkvenega prostora kot ruševine z odprtim nebom, ponovno vzpostavlja izvirno prostorsko hierarhijo s silhueto nekdanjega strešnega volumna in omogoča novo rabo - razgledno pot kot nov turistični potencial. Slednji je še pose-
bej zanimiv z vidika prihodnje ureditve celotnega območja v arheološki park.«
Sočasno nova tehnološka rešitev omogoča rabo nekdanje cerkve kot pokritega avditorija, kar ponuja občini veliko možnosti pri razvoju najrazličnejših turističnih vsebin.
Delavci in restavratorji še ne bodo odšli
Zadnje tedne je bilo na gradbišču zelo živahno. Da bi delavci uspeli pravočasno namestiti edinstveno premično streho, urediti razgledno ploščad in poskrbeti še za vse druge predvidene podrobnosti, je bila jeseni nekaj časa kartuzija tudi zaprta za obiskovalce.
Na obnovljene in okrepljene stene cerkve so izvajalci najprej namestili strešno konstrukcijo, ki so jo predhodno zvarili, pocinkali in pobarvali ter predstavlja nepremični del strehe. Poseben izziv je bil tudi montaža pomičnega dela. Poizkusna dvig in spust, ki sta bila izvedena brez težav, sta predstavljala nov mejnik v zgodovini kartu-zije. »Treba se je zavedati, da je to zelo pomemben čas za Žičko kartuzijo. Ne samo, da smo cerkev pokrili, ampak smo jo tudi ohranili ter preprečili nadaljnji propad,« je zadovoljen konjiški župan Darko Ratajc.
S tem obnova Žičke kar-tuzije še ni končana. Odbor za finance in nato še državni zbor sta namreč sprejela predlog državnozborskega poslanca, izvoljenega v konjiškem volilnem okraju, Bojana Podkrajška, naj država s spremembami proračuna za leto 2022 za obnovo cerkve v Žički kartuziji nameni še dodatnega pol milijona evrov. Denar za ta namen so na ministrstvu za kulturo prerazporedili iz ene od postavk okoljskega ministrstva.
Podkrajšek, ki je tudi predsednik gradbenega odbora pri obnovi, je napovedal, da bodo v naslednjem koraku obnove uredili še razsvetljavo, ozvočenje, tlake in verjetno še kaj. »Za dokončanje obnove je treba zagotoviti denar še za tretjo fazo, v kateri bodo izvedena tudi konservatorsko-restavratorska dela v notranjosti obnovljene in zastrešene cerkve. Šele na podlagi tega bo mogoče doseči namene, zaradi katerih je bila Žička kartuzija razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. To so ohranjanje kulturnih vrednot spomenika, spodbujanje trajnostne rabe in dostopnost,« je Podkrajšek med drugim zapisal v obrazložitvi, ki jo je predložil pristojnemu odboru.
Foto: Občina Slovenke Konjice
Celje dobilo investicijsko naravnan proračun
CELJE - Mestni svetniki so sprejeli proračun občine za prihodnje leto. V njem v primerjavi s prvim branjem kljub določenim vsebinskim spremembam ni večjih finančnih sprememb. Skupni prihodki bodo znašali 70,6 milijona evrov, odhodki malo več kot 75 milijonov evrov. Proračun za leto 2022 z 28,5 milijona evrov investicijskih odhodkov tako ostaja naložbeno naravnan.
Kot je na seji pojasnila vodja sektorja za finance Natalija Črepinšek, so pri pripravi proračuna za drugo branje v okviru finančnih možnosti poskušali upoštevati prejete predloge mestnih svetnikov, krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Med spremembami, ki so bile vključene v drugo branje, je povišanje predvidenih prihodkov iz prodaje stavbnih zemljišč, dodana so sredstva za pripravo projektne dokumentacije za nov objekt Vrtca Zarja, enote Čira čara v Škapinovi ulici, za pre-plastitev atletske steze na stadionu Kladivar, za mednarodno gasilsko olimpijado, za prvo izvedbo nroiekta Festival mladih, za nado-
mestne termine programov šole v naravi za generacijo otrok, ki je bila prikrajšana v letih 2020 in 2021 ...
V načrt razvojnih programov je vključen nov projekt, ureditev centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Vili Lah. Za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Savinje so zaradi spremembe finančnega toka EU in zmanjšanja sofinanciranja v letu 2021 del dejavnosti prenesli v prihodnja proračunska leta. Predvideni večji projekti v proračunu za prihodnje leto so tako posodobitev infrastrukture za zbiranje in ravnanje z odpadki na Rceru in Toplarni Celje, obnova in rekonstrukcija cest, energetska sanacija še osmih javnih objektov, upravljanje mobilnosti in zaključek izgradnje kolesarskih povezav v mestu.
Celjska občina v naslednjem letu uvaja tudi brezplačen prevoz za upokojence s Celebu-som. Do brezplačne letne vozovnice bodo upokojenci s stalnim prebivališčem v celjski občini upravičeni od 1. februarja.
BA
Teš z novim vodstvom
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) bo z novim letom dobila novo vodstvo, je odločil nadzorni svet.
Teš, ki ga zdaj kot generalni direktor vodi Viktor Vračar, bo od 1. januarja 2022 dalje pod vodstvom Matjaža Voduška, je odločil nadzorni svet. Vodušek, ki je dobil polni, štiriletni mandat na mestu generalnega direktorja, je diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti, smer ekonomija in poslovne vede. Ima skoraj 30 let delovnih izkušenj, od tega več kot polovico na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih. Zadnjih 13 let deluje na področju energetike, 12 let je bil direktor družbe Sodo. Še naprej kot direktor v Tešu ostaja Velenjčan Mitja Tašler.	LKK
novi tednik
8
IZ NAŠIH KRAJEV
ŽALEC - Kdaj bo imenovan novi notar?
Čakajoč na odločitev vrhovnega sodišča
Zapleti pri imenovanju naslednika dolgoletnega žalskega notarja Srečka Gabrila so v začetku poletja pritegnili veliko pozornosti. Postopek se je zavlekel, ker se je eden od kandidatov pritožil. Minister za pravosodje Marjan Dikaučič, ki je mimogrede tudi sam kandidiral za notarja v Žalcu, ni želel podpisati odločbe, s katero bi odložil razrešitev Gabrila, ki je izpolnjeval pogoje za upokojitev. Spodnja Savinjska dolina je ostala brez »svojega« notarja. Poslanci so ministru to očitali v nedavni interpelaciji.
ŠPELA OŽIR
Notarska zbornica je začasno za notarja v Žalcu določila Aleksandra Mraza iz Celja, ki bo z ekipo v Žalcu v prostorih dosedanjega notarja Srečka Gabrila do imenovanja novega notarja opravljal periodično poslovanje. Dosegljiv je vsak dan v času uradnih ur.
Novi notar
spomladi?
Za naslednika notarja Srečka Gabrila, ki je notarsko pisarno odprl leta 1995, je bil izbran njegov pomočnik Mitja Korent, ki ima o tem
že veljavno odločbo, vendar ta zaradi postopka na vrhovnem sodišču še ni pravnomočna. Eden od neizbranih kandidatov se je na odločitev pritožil, zaradi česar se
je pravnomočnost odločbe o imenovanju zamaknila. Kdaj naj bi vrhovno sodišče končalo postopek, ni znano. Po nekaterih informacijah bo to spomladi. Notarska zbornica meni, da bi se takšnim primerom lahko izognili, če bi bil postopek imenovanja notarja na prosto notarsko mesto hitrejši, o čemer je notarska zbornica tudi seznanila ministrstvo za pravosodje.
Ni podpisal
To verjetno ne bi pritegnilo toliko pozornosti javnosti, če se ne bi maja lani na razpisu za notarsko mesto
in prevzem notariata med drugim potegoval minister za pravosodje Marjan Di-kaučič. Ker ni izpolnjeval vseh zahtevanih pogojev, na razpisu pravosodnega ministrstva, ki ga je takrat vodila še njegova predhodnica, ni bil izbran. Na isti razpis se je neuspešno prijavila tudi soproga aktualnega pravosodnega ministra, ki prav tako
ni bila izbrana in naj bi se na odločitev komisije pritožila, a je kasneje, ko je našla drugo zaposlitev, pritožbo umaknila. Minister kasneje ni želel podpisati odločbe, s katero bi odložili razrešitev dolgoletnega žalskega notarja, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, in tako počakali na pravnomočnost odločbe o izbiri novega notarja.
Notarska zbornica je začasno za notarja v Žalcu določila Aleksandra Mraza iz Celja, ki bo z ekipo v Žalcu v prostorih dosedanjega notarja Srečka Gabrila do imenovanja novega notarja opravljal periodnično poslovanje. Dosegljiv je vsak dan v času uradnih ur.
Začeli bodo umikati zabojnike
Celjska družba Simbio, ki izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov, bo v tem mesecu začela umikati zabojnike za embalažo z ekoloških otokov.
Razlog je, da že od leta 2009 omogoča občanom ločevanje odpadne in kovinske embalaže po sistemu od vrat
do vrat. Na nekaterih ekoloških otokih so kljub temu še pustili zabojnike za embalažo, ki jih bodo zdaj odstranili.
»S tem bomo ukinili podvajanje sistema zbiranja iste vrste odpadkov. Na vseh ekoloških otokih bodo tako ostali zabojniki za steklo ter papir in karton,« pravijo v Simbiu.
Plakete tudi v regijo
Državni svet Republike Slovenije podeli vsako leto v počastitev 5. decembra, mednarodnega dneva prostovoljcev, plakete najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem na različnih področjih delovanja. V Sloveniji naj bi delovalo več kot 190 tisoč prostovoljcev, 14 jih je v ponedeljek prejelo plaketo DS.
Med prejemniki plakete za leto 2021 so tudi prostovoljci s Celjskega: Anka Onič, Janko Cerkvenik in Borut Kramer.
Anko Onič so leta 1993 povabili k Društvu prijateljev mladine Slovenske Konjice, kjer je za nekaj časa prevzela tudi predsedovanje. V
Štorkljini hiši deluje kot prostovoljka, ki z otroki ustvarja na delavnicah, jim nudi učno pomoč ali jim bere pravljice. Leta 2001 je bila med tistimi, ki so ustanovili novo svetovalno skupino Tom telefon v Slovenskih Konjicah. Od leta 2011 je tudi uspešna vodja te skupine.
Janko Cerkvenik iz Gorice pri Slivnici je predsednik Gasilske zveze Slovenije z več kot 150 tisoč člani. S prosto-voljstvom se srečuje že 51 let. V prostovoljni gasilski karieri je opravljal različne vodstvene naloge v gasilskih društvih in gasilski zvezi. Njegovo delo je temeljilo na izobraževanju članstva, sodobni tehnični in
Za morebitne občasne viške kovinske in plastične embalaže lahko občani na Petrolovih servisih kupijo tipske vrečke za embalažo, ki jih prislonijo k svojim zabojnikom za embalažo na dan odvoza, ali viške embalaže pripeljejo v zbirni center ter jih brezplačno predajo.	SŠol
zaščitni opremljenosti, vzgoji mladega kadra in širjenju ideje prostovoljnega gasilstva.
Borut Kramer deluje kot prostovoljec predvsem na področju kulture. Pred dvajsetimi leti je bil pobudnik ustanovitve Društva za ustvarjalnost Filter, ki ga tudi vodi. Bil je pobudnik in vodja vseslovenskega projekta Droga ni moda in vodja ene prvih internetnih kavarn v Sloveniji. Leta 2004 je s skromno ekipo začel obujati celjski kino Metropol, ki je v minulih letih s svojim programom in delovanjem zaznamoval kulturno dogajanje Celja in celotne Slovenije.
TC
Za boljšo oskrbo z vodo
BISTRICA OB SOTLI - Občina bo z Občino Brežice deležna hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema. Občini izvajata projekt, vreden 6,67 milijona evrov, v okviru Dogovora za razvoj razvojne regije Posavje. Kohezijski sklad bo za naložbo prispeval štiri milijone evrov, okoljsko ministrstvo pa bo primaknilo 722 tisoč evrov.
V okviru projekta bo zagotovljena dolgoročna varna, kakovostna in zanesljiva vodooskr-ba na območju obeh občin, saj se njuna vodovodna sistema povezujeta. Poskrbljeno bo za hidravlično izboljšavo cevovodov in pripadajočih objektov, optimizacijo vodovodnega sistema in za zmanjševanje vodnih izgub obeh vodovodnih sistemov. Omenjena sistema,
ki bosta v predvidenem jašku pri gradu Bizeljsko povezana, bosta predstavljala rezervni vodni vir v primeru motene dobave pitne vode v eni ali drugi občini. Dela bo izvajalo podjetje HPG Brežice v partnerstvu z družbo Kostak. Stroji bodo na terenu začeli brneti predvidoma v začetku prihodnjega leta, dela naj bi bila končana oktobra 2023.	TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
PREBOLD - Občinska knjižnica desetletje po obnovi
Urejenost knjižnice kot ugled občine
Za Preboldčane 3. december leta 2011 ni bil le Ta veseli dan kulture, temveč dan, ko so dobili novo sodobno občinsko knjižnico, ki deluje pod okriljem Medobčinske splošne knjižnice Žalec. »Ne zgodi se prav pogosto, da bi odpirali nove knjižnice, tisto leto je bila v Spodnji Savinjski dolini to že druga nova knjižnica. Občinski knjižnici Polzela se je pridružila Občinska knjižnica Prebold,« je ob desetletnici delovanja povedala direktorica medobčinske knjižnice Jolanda Železnik
ŠPELA OŽIR
Preboldska knjižnica se je do takrat večkrat selila. Pred selitvijo v nove, zdajšnje prostore je bila v prostorih stare lekarne. Šestdeset kvadratnih metrov je sicer nudilo domačnost, a preutesnjenost je bila vedno hujša. »V Medobčinski splošni knjižnici Žalec smo
zaradi česar so lahko v ugled ali neugled občinam,« pravi Železnikova, ki jo veseli, da so to ustanoviteljice knji-
žnice, torej občine Spodnje Savinjske doline, spoznale in se resno lotile teh izzivov. Občine Prebold, Polzela in Braslovče so že uspele poskrbeti za prostore, kakršne si občani zaslužijo, nekatere še morajo. Odgovorni se o tem že dogovarjajo.
Porast članov
Današnja Občinska knjižnica Prebold se razteza na skoraj tristo kvadratnih metrih, kar je bistveno več kot že prej omenjenih skromnih šestdeset kvadratnih metrov. Leta
2010 je pridobila devetdeset novih članov, v mesecu odprtja, torej decembra leta 2011, kar 51. Zgovoren je podatek, da je bilo leta 2010 v knjižnico včlanjenjih 11 odstotkov prebivalcev Občine Prebold, leta 2019 že malo manj kot 15 odstotkov. Postopoma so odgovorni daljšali čas odprtosti. Nazadnje letos septembra. Tako je preboldska knjižnica zdaj na voljo uporabnikom kar 22 ur tedensko, in sicer je odprta ob torkih, sredah, četrtkih in sobotah. »Prostor je opremljen s povsem novo
pogosto - sploh v vseh letnih poročilih in programih dela -opozarjali, kako nujno bi morali pridobiti nove prostore ne le v Preboldu, temveč tudi v drugih občinah. Prostori so namreč temelj za izvajanje knjižničarske dejavnosti in obenem lokalne skupnosti,
in primerno pohištveno ter tehnično opremo. Bralcem je na voljo čitalnica s pestrim in sproti posodobljenim izborom revij ter časopisov, strokovnih in tistih bolj družabne narave. Obiskovalci imajo v vsej knjižnici brezžičen dostop do spleta. Družine z mlajšimi otroki še zlasti privablja otroški kotiček z lutkami, s plišastimi in z didaktičnimi igračami ter z vnaprej pripravljenim in njim primernim gradivom,« še dodaja direktorica.
Za vse generacije
nekaj
Preboldska knjižnica je prizorišče najrazličnejših dogodkov, izjema sta zadnji dve leti. »Tamkajšnja knjižničarka Lea se potrudi, da organizira dogodke, ki so namenjeni vsem generacijam. Seveda veliko dogodkov pripravimo v sodelovanju z domačimi društvi in zavodi, kar je tudi zelo pomembno. Zaradi bližine vrtca in šole so pogosti obiski vrtčevskih in šolskih otrok. Uspešno sodelujemo s preboldskim domom starejših občanov, kjer je vsak mesec literarno druženje,« zaključi Železnikova.
Z ograjo ter brez hrane in pijače
CELJE - Božično-novole-tna tržnica v Pravljičnem Celju kljub zaostritvi vladnih ukrepov ostaja odprta. So pa vrata svojih hišk v soboto zaprli gostinci. Po vladnem odloku je namreč od sobote prepovedano ponujanje hrane in pijače na stojnicah na božično-novo-letnih sejmih. Izjema je le pečen kostanj.
V skladu z odlokom mora biti območje sejemskih prireditev ograjeno, ob vhodu morajo organizatorji preverjati pogoj PCT. Organizatorji sejemskih prireditev morajo na odprtih površinah zagotoviti enosmerno gibanje obiskovalcev z ločenimi vhodi in izhodi. Dovoljena je prodaja blaga, ne pa tudi strežba hrane in pijače.
Kaj ti ukrepi pomenijo za božično-novoletno tržnico v Pravljičnem Celju? V Zavodu za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje pravijo, da o odpovedi tržnice ne razmišljajo in da spoštujejo vladni odlok za preprečevanje in obvladovanje okužb. »Na območju božično-novo-letne tržnice, ki je od začetka razpršena po več ulicah mestnega središča z namenom preprečevanja zbiranja in srečevanja množic, smo pri
hiškah s ponudbo zagotovili stebričke in označili vhod oziroma izhod. S tem smo ločili območje tržnične prodaje in ulice. Prav tako smo znova vse ponudnike opomnili, da morajo preverjati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testiram) pri vseh obiskovalcih hišk,« so pojasnili in dodali, da so zaradi razpršenosti Pravljič-
nega Celja po celotnem mestnem jedru že pred sprejetim vladnim odlokom dnevno opominjali ponudnike na bo-žično-novoletni tržnici na preverjanje pogoja PCT. Kot so še dejali v Zavodu Celeia, so postavili tudi table, ki opozarjajo na trenutno veljavne ukrepe, ter vzpostavili tržni red.
BA
V skladu z vladnim odlokom so v Zavodu Celeia Celje prostor tržnične prodaje od ulice ogradili ter označili vhod oziroma izhod. (Foto: ALJOŠA BONČINA)
Za skoraj tisoč nasmehov
CELJE - »Zahvaljujoč donatorjem bomo letošnje božično-novoletne praznike polepšali več kot 950 otrokom, starejšim in drugim, ki so se znašli v stiski. V dobrodelni akciji Za nasmeh v mestu smo zbrali 38.530 evrov, kar je največ doslej,« je ob koncu 8. dobrodelne akcije v imenu organizatorjev - Zavoda Celeia Celje in agencije RTA - sporočila Katarina Karlovšek.
Po njenih besedah sta organizatorja dobrodelne akcije rekordnega zneska še toliko bolj vesela, ker je zaradi epidemioloških omejitev manj dobrodelnih prireditev, medtem ko je ljudi, ki so v stiski, žal vedno več. Vsa zbrana sredstva, ki so jih prispevali gospodarstveniki iz celjske regije, so pretvorili v darilne bone Dobimo se v mestu za nakupovanje v mestnem središču Celja. Bone v vrednosti po 40 evrov bodo posameznikom v naslednjih dneh razdelili prostovoljci Škofijske karitas Celje ter Območnega združenja Rdečega križa Celje. Da bodo šli boni v prave roke, sta zagotovila sekretar OZ RK Celje Selimir Ćopić
in generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. »Zelo pomembno se nam zdi, da v tem prazničnem času, ko je okoli nas polno lučk in upanja, ne pozabimo na tiste, ki so brez upanja in ki jim je luč že davno ugasnila. Občutljivost do najranljivejših je najlepše darilo in voščilo, ki ga lahko damo ljudem in jim sporočimo, da nismo pozabili nanje,« je dejal Pirnat.
Obdarjenci bodo bone lahko unovčili v 50 trgovinah v mestnem jedru. Kot je poudarila Katarina Karlovšek, je to ena redkih dobrodelnih akcij, kjer vsa zbrana sredstva namenijo v dobrodelne namene, saj si nihče od sodelujočih ne obračuna nobenih stroškov. Darilni boni so tudi računalniško evidentirani, kar omogoča preglednost njihove porabe. »Ne nazadnje s to akcijo prispevamo tudi k poslovni živahnosti v mestu,« je dejala.
V akciji Za nasmeh v mestu so doslej (skupaj z letošnjim zneskom) zbrali že približno 200 tisoč evrov ter pomagali številnim družinam in posameznikom.	BA
Postani Rudolfov pomočnik
RADEČE - V občini so v tem času tako kot že lani še posebej pridni Rudolfovi pomočniki. Mladi Radečani s podporo Mladega foruma in Socialnih demokratov Radeče v dobrodelni akciji Postani Rudolfov pomočnik zbirajo darila za otroke in socialno šibke družine z območja radeške občine.
Darila lahko Rudolfovi pomočniki prinesete na radeško tržnico v soboto, 11. in 18. decembra, med 8. in 11. uro. Pripravljena darila naj vsebujejo: nekaj sladkega, nekaj za šolo, nekaj za osebno higieno in nekaj za
igro. Lani je bil odziv odličen, pravi radeški župan Tomaž Režun, ki si želi, da bi bilo tako tudi letos.
»Leto 2021 nam ni prizanašalo, zato sem zares izjemno ponosen tako na mlade organizatorje akcije kot seveda na vse, ki se boste oz. bomo odzvali na akcijo in decembru dodali posebno noto dobrodelnosti. Izzivom navkljub moramo namreč smelo gledati naprej in nikoli pozabiti na soljudi,« občanom sporoča župan.
BA
V
■ ■ ■ ■ v a	i ■■ v
Sirijo jo že tretjič
ŽALEC - Poslovna cona Arnovski gozd, ki je po večletnem samevanju pred dvema letoma doživela preporod, se še vedno širi. Občina je letos začela komunalno urejati zemljišča na njenem zahodnem delu. Žalčani so za približno tri milijone vreden projekt uspešno pridobili malo manj kot dva milijona evropskega in državnega denarja.
Župan Janko Kos pravi, da gre že za tretjo širitev poslovne cone, katere mesto je zelo zanimivo za investitorje, saj je v neposredni bližini priključka na avtocesto ter na pol poti med Ljubljano in Mariborom. Prebivalce Ložnice prosi za strpnost v prometu, saj je cesta, ki vodi iz kraja proti žalski obvoznici, zaradi del
trenutno zaprta. Ob koncu projekta bodo tudi ta del ceste na novo uredili in ob njej zgradili nov pločnik ter postavili javno razsvetljavo.
Poslovna cona Arnovski gozd naj bi bila za približno 11 hektarjev večja spomladi leta 2023. Od tega bo 8,5 hektarja namenjenih gradnji poslovnih zgradb. Investitorji lahko že pred koncem projekta začnejo graditi poslovne prostore. In kako daleč je širitev? Do zdaj je izvajalec podjetje KIT-AK iz Rogaške Slatine uredil meteorno in fekalno kanalizacijo, elek-trorazvod za priključke do zemljišč za gradnjo in ozemljitev srednjenapetostnega kablovoda in razvod za potrebe telekomunikacij. Trenutno vgrajuje vodovodne cevi za prestavitev transportnega vodovoda. Podjetje Adriaplin bo plinovodno omrežje začelo graditi, ko bo pridobilo vsa soglasja in gradbeno dovoljenje.
ŠO
10
KULTURA
Pomembna pridobitev za bralce in občane Štor
Po knjige in znanje v nove prostore
V minulem tednu je Knjižnica Štore zaživela v novih prostorih. Uporabniki lahko odslej po knjige prihajajo v sodobne in svetle prostore na Udarniški ulici 3, ki so v stavbi znanega trgovskega centra. Zaposleni so prepričani, da gre za veliko pridobitev za bralce in občane.
TINA STRMCNIK
»V stavbi, kjer je bila knjižnica prej, je bila velika prostorska stiska. Prostora je bilo tako malo, da nismo mogli izvajati prireditev, na primer ur pravljic za otroke. Čeprav je bila enota ogrevana, je bilo pri tleh zelo hladno, še ena težava je bilo pomanjkanje svetlobe,« je razmere opisala vodja štor-ske enote Betka Hutinski. Dodala je, da je bila selitev v nove prostore, za katero je poskrbela ekipa knjižničark z vršilko dolžnosti direktorice Osrednje knjižnice Celje dr. Andrejo Videc na čelu, precejšen zalogaj. Knjige je
bilo treba prestaviti v zabojnike in jih nato zložiti na nove police.
Lažji dostop, več
prireditev
Knjižničarje še posebej veseli, da imajo sedaj na voljo kotiček za prireditve, kjer bodo glede na epidemiološke razmere lahko pripravljali pravljične urice, ustvarjalne delavnice, literarne večere, pogovore in druge dogodke. Uporabnikom knjižnice so na voljo tiskalnik in trije računalniki, ki omogočajo dostop do interneta in do podatkovnih
baz. »Novi prostori so svetli in prijazni, dvigalo omogoča dostop gibalno oviranim in tudi staršem z otroškimi
vozički,« so še sporočili iz Osrednje knjižnice Celje. Dodali so, da novi prostori knjižnice v Štorah prebivalcem
lokalnega okolja omogočajo dejavno preživljanje prostega časa, medsebojno spoznavanje ter delitev znanj.
Odslej trikrat tedensko
Medtem ko je bila štorska enota knjižnice doslej odprta sedem ur na teden, bo sedaj odprta 15 ur tedensko. Obiskovalci jo lahko obiščejo ob ponedeljkih od 8. do 14. ure, ob sredah od 13. do 15. ure in ob četrtkih od 12. do 19. ure.
V Osrednji knjižnici Celje so veseli odličnega sodelovanja z Občino Štore, kjer so prepoznali potrebo po sodobni knjižnici v novem okolju in omogočili prostor, ki bo uporabnikom ponudil več kot le izposojo knjig. Spomnimo, da je omenjena občina prostore, kjer sedaj deluje knjižnica, kupila že pred desetletjem, sedaj pa je denar namenila za njihovo ureditev in opremo. V nekaj dneh se bo v prostore na Lipi preselila še štorska občinska uprava.
Foto: Osrednja knjižnica Celje
Aksinja Kermauner, ena od avtoric razstave S prsti do znanja. Ta bo na ogled do konca januarja.
S prsti do znanja
»Igrače za slepe in slabovidne so zanimive za vse otroke,« pravi Jožica Trateški iz Otroškega muzeja Hermanov brlog, ki je že vrsto let prilagojen otrokom z okvaro vida.
Otroški muzej Hermanov brlog je že vrsto let prilagojen tudi slepim in slabovidnim obiskovalcem. Projekt je muzej izpeljal v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in z Združenjem prijateljev slepih Slovenije. Sodelovanje s fakulteto se nadaljuje in na Ta veseli dan kulture, ki je tudi mednarodni dan invalidov, so v muzeju odprli gostujočo razstavo avtoric dr. Aksinje Kermauner in Ine Sulič z naslovom S prsti do znanja.
»V muzeju so vedno odprti za nove ideje. Tako so tokrat razstavljeni novi primeri igrač in družabnih iger za slepe in slabovidne, ki so jih izdelali učitelji v italijanski šoli v Kopru. Navdušila jih je moja nekdanja študentka inkluzivne pedago-
gike Ina Sulič,« je povedala tiflopedagoginja Aksinja Kermauner, ki se s tematiko slepih in slabovidnih ukvarja že desetletja. »Pri izdelavi so sodelovali tudi zaporniki iz Kopra, ki bodo izdelali še tipno slikanico Jerneja Kuntnerja Hitri počasne, ki jo bomo predstavili februarja.«
Med najrazličnejšim igračami in igrami so karte - črni peter in enka - prilagojene za tipni način, različne igre spomina, tudi slušnega ... »Nekaj
je tipank iz blaga, kjer otroci vadijo veščine prstov. Vse se dogaja s pomočjo igre, kar je najboljši način učenja,« je povedala Kermaunerjeva, ki poudarja, da so te igrače primerne tudi za vse druge otroke. »Izkušnje s stalne razstave kažejo, kaj vse lahko otroci naredijo s pomočjo sluha in tipa, ko si prevežejo oči. Zanje je to velika izkušnja in radi to počnejo.«
Kot je povedala Jožica Trateški, muzejska svetovalka Mu-
zeja novejše zgodovine Celje, ki ima pod svojim okriljem Hermanov brlog, ta uspešno deluje že 26 let. »Pripravljamo vsebine, ki so otrokom blizu, vedno več je interaktivnosti, da otroci sami raziskujejo in odkrivajo nova znanja.« Razstava Hermanov bonton bo na ogled še prihodnje leto, ob tem pripravljajo še ustvarjalnice. Ob koncih tedna muzej rade obiščejo družine.
TC, foto: SHERPA
Nasmeh na obraz bomo narisali Luki, ki si je zaželel legokocke Ninjago. Prokuristka Anica Šrot Aužner je v imenu Novega tednika in Radia Celje darilo izročila center managerki Darji Lesjak.
Kocke za Luko iz rejniške družine
Tudi v naši medijski hiši smo se odzvali povabilu Ci-tycentra Celje in postali ambasadorji dobrote. Izpolnili smo novoletno željo enemu od otrok iz rejniške družine. 10-letni Luka iz Laškega bo tako prejel škatlo legokock, kot si je zaželel na svoji risbici, ki je visela na smrečici želja.
Ta bo v Citycentru Celje postavljena še do 15. decembra. Otroci iz rejniških družin, stari od 5 do 10 let, so narisali svoje novoletne želje in risbice visijo na smrečici. Tudi vi lahko izberete eno od risb in nekoga razveselite z darilom.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Darilo naše medijske hiše bo prejel 10-letni Luka. (Foto: SB)
KULTURA
11
150 let Turističnega in kulturnega društva Celje
Lepo mesto dobilo svojo
Pretekli petek na letošnji Ta veseli dan kulture so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili razstavo Lepo mesto, posvečeno 150-letnici Turističnega in kulturnega društva Celje, ki po do zdaj znanih podatkih velja za najstarejše turistično društvo v Sloveniji.
razstavo
Avtorica razstave in kataloga dr. Marija Počivavšek. (Foto: SHERPA)
LUKA ŽERJAV
Razstava je nastala ob 150. obletnici ustanovitve turističnega in kulturnega društva, ki je v svoji bogati preteklosti nosilo različna imena: Verschöningungs verein, Olepševalno društvo, Olepševalno in tujskoprometno društvo, Olepševalno in turistično društvo, Turistično društvo, Turistično in kulturno društvo. Člani celjskega turističnega društva so poldrugo stoletje ves čas skrbeli za lep videz mesta, postavili so mestni park, kopališča na Savinji, prispevali k ohranitvi in ureditvi Starega gradu, za promocijo mesta so izdali številne razglednice, brošure, prospekte, vodnike in drugo literaturo o Celju in okolici. »Razstava je razdeljena na štiri časovna obdobja oziroma na štiri države, v katerih
je delovalo društvo. V prvem obdobju v času Avstro-Ogrske je bil poudarek na ureditvi mestnega parka in kopališčih ob Savinji. Drugi del predstavlja čas po prvi svetovni vojni, ko se je društvo osredotočilo na profesionalno delo pri posredovanju turističnih informacij in gradnjo Šubi-čevega paviljona, ki so ga v zgradili leta 1930, v njem je imelo društvo tudi svojo pisarno. Tretje obdobje zajema čas po koncu druge svetovne vojne, v katerem je bilo največ dejavnosti povezanih s celjskim starim gradom. V zadnjem obdobju od leta 1991 do danes društvo združuje delovanje na turističnem in kulturnem področju,« je o pripravi razstave povedala so-avtorica razstave in kataloga dr. Marija Počivavšek.
Izdali tudi
istoimenski katalog
Na razstavi, ob kateri je izšel tudi slikovno bogat katalog, ni predstavljena le zgodba 150-letne zgodovine društva, ampak tudi zgodba o mestu z bogato zgodovino, imenitnimi znamenitostmi in urejeno okolico, torej zgodba o lepem mestu. Matija Gol-ner, predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje, je ob odprtju razstave povedal, da je ta resnično po-klon društvu. »Odločili smo se, da bomo ob tej obletnici pripravili obširnejšo razstavo, ki jo spremlja tudi obsežen katalog. Tudi zato, ker so informacije o delovanju društva zelo razpršene in jih je mogoče najti v različnih ustanovah, ki so tudi sodelovale pri tem projektu s svojim gradivom,« je povedal Matija Golner, ki društvo vodi od leta 2005. V preteklosti se je sicer izmenjalo sedemnajst predsednikov. Pod njegovim vodstvom so začeli razvijati nove projekte; Celjska kraljica, Celjska zgodba in prireja-
nje razstav v Kvartirni hiši, kjer imajo tudi svoj sedež. Nekoč je društvo imelo več tisoč članov, danes jih šteje malo več kot petdeset.
Avtorji razstave so dr. Marija Počivavšek, ki je tudi
vodja projekta, Matija in Vesna Golner, dr. Bojan Himmelreich, dr. Alenka Hren Medved in mag. Damir Že-rič. Pri nastanku razstave je sodelovalo več celjskih ustanov, poleg Turističnega
in kulturnega društva Celje še Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Zgodovinski arhiv Celje in Osrednja knjižnica Celje. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2022.
Klinc v Gledališču Celje
Gledališče Celje je pretekli petek z občinstvom na odru prvič v Sloveniji uprizorilo dramo Klinc dramatika Mika Bartletta. Režiser predstave je Peter Petkovšek, za katerega je to prva režija za slovenska gledališča.
Kot eden najbolj nabru-šenih in pronicljivih glasov svoje generacije je angleški dramatik in scenarist Mike Bartlett prejel vrsto nominacij in nagrad za svoje delo. V celjskem gledališču je bila uprizorjena njegova drama Krči, medtem ko v igri Klinc, za katero je prejel svojo prvo prestižno nagrado Laurence Olivier, raziskuje vprašanje identitete in nezmožnosti odločitve. Protagonist John je razpet med dolgoletnim partnerjem in žensko, ki jo je spoznal pred kratkim. Obema obljubi, da bo ostal z njim oziroma z njo. Vrhunec zgodbe je prizor večerje, med katero mora pasti odločitev.
John predstavlja brezimnega slehernika, ki je določen zgolj z vidika drugih. Beži pred odločitvami in se vedno
znova ukloni močnejši težnji sogovornika, ki ga kategorizira tako ali drugače. Vsi ga silijo v odločitev, močno izbiro,
jasno izjavo, on pa se oklepa vmesnega obstoječega stanja, v katerega se zna postaviti zgolj z negacijo projekcij drugih in ne s potrditvijo samega sebe, navajajo v gledališču.
K vzdušju predstave zelo dobro prispeva tudi postavitev scene, ki je hkrati tudi tribuna za gledalce. »Naša postavitev je nekoliko posebna. Navdih smo dobili iz naslova predstave. V slovenščini je naslov Klinc, v angleškem izvirniku »Cock«, ki se naslanja na besedno zvezo »cock fighting«, kar pomeni petelinji boj. Tudi v besedilu gre za neke vrste boj med moškim in žensko,
ki se potegujeta za glavno nagrado, to je protagonist John. Pod tem vtisom smo na odru postavili neke vrste areno, da so tudi gledalci na odru čisto blizu igralcev. Vse skupaj spominja na boksarski ring. To sicer pomeni, da lahko sprejmemo malo manj gledalcev, a verjamemo, da je na račun atmosfere in izkušnje, ki jo s tem dobijo gledalci, to dobra poteza,« je o postavitvi predstave povedal režiser Peter Petkovšek, ki je režiral več sodobnih dram in muzi-kale, predvsem v ZDA, med epidemijo je v okviru korejske produkcijske hiše Yesigong re-
žiral virtualno predstavo Project, Hong Do.
Celjskemu občinstvu sta se v drami Klinc prvič predstavila tudi dramaturg Urban Zor-ko in avtor glasbe Peter Žargi. Za igralca Urbana Kuntariča je bila to prva glavna vloga v celjskem gledališču. Poleg njega nastopajo igralci Aljoša Koltak, Maša Grošelj in Branko Završan. Ustvarjalci predstave so še prevajalka Tina Mahkota, scenografka Sara Slivnik, kostumografka Tina Bonča, lektorica Živa Čebulj in oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak.
LZ
Branju prijazna občina
Igralci Branko Završan, Aljoša Koltak in Urban Kuntarič (Foto: Jaka Babnik)
KOZJE - Da občina posebno pozornost namenja knjigi, bralni pismenosti in kulturi, so ocenili Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo RS za kulturo. Občina Kozje je tako ena od šestih prejemnic naziva branju prijazna občina.
Celjski sopranistki Andreji Zakonjšek Krt nagrada Prešernovega sklada
Naziv branju prijazna občina, ki ga je od leta 2017 prejelo 52 občin, je namenjen spodbujanju dejavnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture. Podeljevalci menijo, da si naziv zaslužijo občine, ki zavedanje o pomenu branja in knjige kažejo s svojim odnosom do knjižnične dejavnosti kot obvezne javne službe in
tudi z lastnimi ustvarjalnimi projekti. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju prejemnica naziva strokovni komisiji ponovno predstavi svoje nove projekte na omenjenem področju. Letos je komisija naziv za nadaljnja tri leta potrdila 12 občinam, s Celjskega sta med njimi občini Slovenske Konjice in Zreče.
TS
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2022. Med prejemniki nagrade Prešernovega sklada je tudi celjska sopranistka Andreja Zakonjšek Krt. Nagrado je prejela za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Bocca-negri in vlogo Marguerite v Gouno-dovem Faustu.
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je diplomirala iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti in se izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upoda-
bljajočo umetnost v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala. Od leta 1996 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor. Njen operni repertoar je širok in sega od Monteverdijeve dobe do sodobnih opernih uprizoritev.
»Njene vloge so pevsko in igralsko izvedene prepričljivo. Redno gostuje v SNG Opera in balet Ljubljana in sodeluje s Slovenskim komornim zborom ter simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in RTV Slovenija. V zadnjih treh letih je Andreja Zakonjšek Krt kljub izjemnim časom poustva-
rila vrsto opaznih vlog na matičnem odru. Posebej izpostavljamo dve: vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccane-gri (2019/2020) in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu (2018/2019). Je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog ter koncertnih vokalno-in-strumentalnih del in samospevov. Leta 2016 je za svoje vrhunske umetniške dosežke prejela nagrado Sama Smrkolja za operne pevce, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.
LŽ
12
NAŠA TEMA
Ne le da pridelamo več smeti, z njimi tudi slabše ravnamo
Ali tonemo
v
epidemijo odpadkov?
Svet je med pandemijo proizvedel več kot osem milijonov ton odpadkov, povezanih z zaščito pred korona-virusom, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Gre za zaščitni material, ki je večinoma narejen iz plastike za enkratno uporabo. Težava omenjenih odpadkov
je, da se nikoli zares ne razgradijo, ampak zgolj razpadejo na koščke, na tako imenovano mikroplastiko. Medtem ko imajo javne ustanove, kot so bolnišnice, zdravstveno domovi in šole, za ravnanje s tovrstnimi odpadki vzpostavljene posebne načine ravnanja, se jih
na drugih področjih življenja veliko znajde v okolju -na tleh, ob sprehajalnih poteh, v bližini košev za smeti. Vse to lahko zaide v vodne sisteme in posledično v ljudi. To pomeni, da bodo z našimi odpadki živeli še naši otroci, vnuki in prihodnje generacije.
Pri skrbi za okolje stopili dva koraka nazaj
»Moramo se zavedati, da je skrb za okolje skrb za naše zdravje. Ves svet se ukvarja z zdravstveno krizo. A če bomo pozabili na okolje, bo to spet udarilo nazaj.« Tako pravi Katja Sreš, predstavnica za odnose z javnostmi v društvu Ekologi brez meja. Prav potrošniki oz. uporabniki lahko po njenih besedah naredimo marsikaj, da preprečimo nastajanje tovrstnih odpadkov, narejenih iz plastike. Odgovornost za manj odpadkov bodo morali prevzeti tudi proizvajalci in odločevalci, dodaja sogovornica.
TINA STRMCNIK
Katja Sreš je povedala, da na svetu ni več koščka zemlje, ki ne bi bil onesnažen z mikroplastiko. »Za preprečevanje širjenja epidemije poznamo cepivo. Glede onesnaženja s plastiko je edina rešitev, da preprečujemo nastajanje odpadkov. Ko odpadek nastane, ostane v naši okolici,« je dejala.
Lani se je zmanjšalo onesnaženje glede prevozov, turizma, poslovnih srečanj, a Ekologi brez meja opažajo, da smo naravo po drugi strani udarili s številnimi drugimi obremenitvami. »Ob koncu omejevanja javnega življenja bi v državah morali narediti še korak naprej, narediti bi morali kaj dobrega za okolje, namesto da smo naredili dva koraka nazaj.«
Večina odpadkov nastane v bolnišnicah, kjer množično uporabljajo rokavice, maske, plašče, skafandre ... Tudi gospodinjstva in podjetja najbrž ne zaostajajo, kajne?
Tako je, največ odpadkov, povezanih s preprečevanjem koronavirusa, nastaja v zdravstvenih ustanovah, povečale so se tudi količine odpadkov pri posameznikih in v podjetjih. Dodatni odpadki nastajajo pri testiranju otrok v šolah. Še večji vpliv na okolje je zdaj, ko so zapovedane kirurške oz. FPP2-maske, medtem ko maske iz blaga, ki so jih ljudje prali in uporabljali večkrat, niso več dovoljene. Kirurške maske se razgrajujejo 450 let. Tudi vlažilni robčki in robčki za razkuževanje predstavljajo zelo veliko breme za okolje. Številna planinska društva opozarja-
jo na njihov razmah. Ljudje jih pogosto odvržejo v naravo, in sicer z mislijo, da gre za navaden robček, ki se bo razgradil. Ker omenjeni robčki vsebujejo plastiko, se razgrajujejo več sto let. Uporabi tovrstnih robčkov se moramo izogibati in poiskati druge trajnostnejše načine razkuževanja rok ali površin.
Gostinci so se razmeram prilagodili tako, da so ponudili prevzem obrokov za s s seboj in njihovo dostavo na dom. Tudi to predstavlja posledice za okolje.
Uporaba plastične in druge embalaže je prav poseben izziv. Iz tujine že prihajajo informacije o ponovni uporabi posod za dostavo hrane. Ekologi brez meja si prizadevamo, da bi to čim prej lahko spremljali tudi v Sloveniji. Pri enkratni embalaži je kocka na strani potrošnikov, da se vedejo čim bolj odgovorno. Veliko lahko naredijo, če gredo iskat hrano h gostincu, ki jim omogoča, da prinesejo svojo posodo. Sama namesto dostave večkrat izberem osebni prevzem s svojo embalažo za večkratno uporabo. Tako potrošniki prihranimo, saj nam gostinec ne zaračuna stroška embalaže, ob tem tudi ne povzročimo dodatnih količin odpadkov. Gostincem, ki jih obiskujemo, damo tako vedeti, da si želimo čim bolj trajnostno embalažo, in jih pozovemo k njeni uporabi.
»Truditi se moramo, da odpadki ne nastajajo, da jih zbiramo čim bolj ločeno, jih recikliramo, ponovno uporabljamo in da krožijo v našem sistemu,« poudarja Katja Sreš. (Foto: Boštjan Selinšek)
Kako je uporaba ponovne uporabe embalaže videti v tujini?
Podjetja, ki dostavljajo hrano, uporabljajo posode za večkratno uporabo. Pandemija je marsikje negativno vplivala na širjenje ideje o ponovni uporabi. V Združenih državah Amerike so se na primer zaustavile zakonodajne pobude za zmanjšanje plastičnega onesnaževanja. Naftna industrija je odločevalce v tem obdobju želela prepričati, da je plastika najbolj varen material, ki ljudi ščiti pred virusi, kar ni nujno res, sploh če pomislimo, kakšen vpliv ima na naše zdravje. Poleg nafte vsebuje številne kemikalije, ki omogočajo njeno prožnost, dolgotrajnost in tako naprej. Te kemikalije iz plastike prehajajo v naša živila in iz njih v naša telesa. V eni od preteklih raziskav smo Ekologi brez meja ugotovili, da naša telesa vsebujejo hormonske motilce, ki vplivajo na razvoj in pozornost otrok ter na naš hormonski sistem. Plastika tako ni nujno varen material, zato ljudi pozivamo, naj se čim bolj izogibajo živil, ki so pakirana vanjo, prav tako odsvetujemo, da ljudje v mikrovalovni pečici pogrevajo hrano, ki je v plastični embalaži.
Epidemija je vplivala še na nakupovalne navade. Ljudje več stvari naročajo s pomočjo spleta. Na cestah je vedno več dostavnih vozil, paketi so polni ovojnine.
Tudi na tem področju so nujne sistemske spremembe. Potrošniki lahko za družbo z manj odpadki naredimo le nekaj korakov, za to si morajo s svojim ravnanjem prizadevati tudi proizvajalci ter odločevalci, ki lahko spre-
Katja Sreš: »Zdi se, da so si ljudje želeli čim prejšnjo vrnitev v normalno stanje. Vendar - ali sta onesnažen zrak in onesnaženo okolje res to, česar smo navajeni in kar si želimo?«
jemajo prepovedi in spodbujajo dobre prakse. Vsi našteti proizvajamo odpadke, vsi smo zanje odgovorni. Vsak mora opraviti svoj del, pomesti mora pred svojim pragom in tudi druge spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju.
Manj odpadkov bo nastalo, če bomo pri naročilu na spletu izbrali osebni prevzem v trgovini. Manjši trgovci svoje izdelke že pošiljajo v ponovno uporabljenih kartonskih škatlah. Tudi Ekologi brez meja, ki imamo svojo spletno trgovino, zbiramo kartonsko embalažo, ki jo ponovno uporabimo. Potrošniki lahko podjetja opozarjamo, da želimo čim bolj trajnostno embalažo. Več kot nas bo takšnih, bolj bodo proizvajalci in trgovci spoznali, da je to tisto, kar si želimo.
Uporabi številnih stvari, kot so maske in testi, se je skoraj nemogoče izogniti, glede na to, da so predpisane. Kašno ravnanje z njimi opažate pri ljudeh? Kaj bi lahko storil vsak posameznik?
Če že proizvajamo tovrstne odpadke, jih moramo nujno pravilno odlagati, da ne končajo v naravi in v naših vodah. Podjetje Voka snaga Ljubljana je opozorilo, da je lani pri čiščenju javnih površin zbralo skoraj 180 ton več odpadkov kot leto prej. Zato res ne smemo biti leni in brezbrižni. Moramo se zavedati, da je skrb za okolje skrb za naše zdravje. Ves svet se ukvarja z zdravstveno krizo. A če bomo pozabili na okolje, bo to udarilo nazaj.
Tudi v kanalizaciji in šolski učilnici
Odkar se morajo učenci v šolah trikrat tedensko testirati s hitrimi testi in odkar je predpisana uporaba kirurških mask, več odpadkov nastaja v šolah. Nad odpadki, ki se znajdejo na prostem ali poniknejo pod zemljo, so presenečeni tudi v podjetjih, ki upravljajo kanalizacijske sisteme. Kompleti za samotestiranje gre za ogromno obremenitev
v šolah so lahko vir okužbe s koronavirusom, zato je njihovemu odlaganju treba posvetiti precej pozornosti, je dejal ravnatelj III. osnovne šole Celje Aleksander Verhovšek. Učenci teste po uporabi odvržejo v posebno škatlo, v kateri je nameščena plastična vreča, kasneje škatlo prevzame čistilka. Omenjene odpadke shrani še v eno plastično vrečo in jih nato shrani za nekaj dni, da virusi propadejo in da ne zaidejo med druge odpadke. Zaradi samotestiranja in uporabe kirurških mask ali mask FPP2 po Verhovškovih besedah nastaja ogromno dodatnih odpadkov, ki zahtevajo skrbno ravnanje. »Vsekakor
Maske na tleh so postale (žal) vsakdanji prizor.
za okolje,« je izpostavil.
Stalnica ob
sprehajalnih poteh
Da so maske, robčki za razkuževanje in drugi odpadki, povezani s preprečevanjem okužb, pogosteje odvrženi v okolici, med drugim opažajo v Javnem komunalnem podjetju (JKP) Šentjur. Vodja enote odvajanja in čiščenja Roman Voga je dejal, da sodelavci omenjenega podjetja omenjene odpadke pogosto opažajo na sprehajalnih poteh. »Gre za stvari, ki jih ljudje nosijo s seboj in jim najbrž marsikdaj padejo iz žepov, ko kaj iščejo. Nekateri posamezniki stvari za seboj poberejo, drugi ne. V suhem vremenu odpadke raznaša veter, v
dneh s padavinami razmočeni odpadki, ki so nerazgradljivi, ostajajo na pločnikih in poteh.«
Voga je dodal, da sodelavci JKP Šentjur vedno več vlažilnih robčkov in robčkov za razkuževanje ter mask opažajo tudi
v sistemu tamkajšnje čistilne naprave. »V sklopu našega sistema je zelo veliko črpališč. Črpalke se zaradi nerazgradljivih robčkov mašijo, bolj pogosto jih moramo čistiti.« Veliko večjih odpadkov opažajo tudi na po-
sebnih grabljah, ki so nameščene, da preprečujejo večjim kosom smeti vstop v sistem. Kljub temu ukrepu se v kanalizaciji med drugim znajdejo maske, lončki, plastenke, embalaže za razkužila, je dejal Voga. »Vča-
sih najdemo tudi kaj takšnega, ob čemer se vprašamo, kako je bilo to sploh mogoče spraviti v kanalizacijo.« Vse odpadke, ki jih zaposleni v JKP Šentjur ulovijo na sitih in grabljah, prevzame družba Simbio.
NAŠA TEMA
13
Z odpadki ravnali še slabše
V družbi za ravnanje z odpadki Simbio, ki to gospodarsko javno službo opravlja v dvanajstih občinah na Celjskem, opažajo, da je epidemija koronavirusa vplivala na sestavo in količino odpadkov. Zaradi zaprtja skoraj celotne družbe so bili ljudje prisiljeni kupovati na spletu, prevzemati hrano v restavracijah ali jo doma pripravljati sami. Vse to je vplivalo na količino odpadkov, proizvedenih v domačem okolju. Odnos do ravnanja z njimi se je v tem času še poslabšal.
Simbio je lani v dvanajstih občinah v primerjavi z letom 2019 zbral štirinajst odstotkov več embalaže. Podje-
tje za letos še nima končnih
Simbio je lani v dvanajstih občinah v primerjavi z letom 2019 zbral štirinajst odstotkov več embalaže.
podatkov, a ocenjuje, da bo embalaže več kot leta 2019 in približno enako kot leta 2020, ko je bil ta porast najbolj očiten. Tudi zbranega papirja je iz leta v leto več. Lani ga je bilo v primerjavi z letom 2019 sedem odstotkov več, v prvem devet-mesečju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani šest odstotkov več. Ker so bile gostilne večji del leta zaprte, manj je bilo tudi druženj, se je naraščanje količin stekla ustavilo. Ravno nasprotno je z biološko razgradljivimi odpadki. Simbio jih je leta 2020 pri gospodinjstvih zbral kar sedem odstotkov več. Primerjava prvih devetih mesecev letošnjega leta z enakim obdobjem lani kaže tri odstotke manj.
»Ti podatki kažejo, da je bilo leta 2020 popolno zaprtje države. Obenem je omejevanje javnega življenja trajalo dlje kot letos,« sporočajo iz podjetja.
TINA STRMCNIK
OB ROBU
To je naše ogledalo
Podobe kakšnega televizijskega posnetka, ko so državljani Kitajske zaradi širjenja gripe ali razširjenega smoga nosili maske, so bile v naši kulturi vrsto let nekaj nenavadnega. Ta plastični pripomoček je bil v naši družbi dolgo časa rezerviran le za medicinsko osebje. Ob opozorilih strokovnjakov, da nam lahko pomaga preprečiti okužbo s koronavirusom, smo ga prenesli v svoje domove. Plastenke razkužil smo v preteklosti opažali le ob bolniških posteljah, danes so tudi v naših torbicah, avtomobilih, čakajo nas ob vstopu v trgovine, banke in druga podjetja.
Preprečevanje širjenja okužb res ni v skladu s ponovno uporabo. Maske, zaščitno opremo v zdravstvu in še kakšen nov proizvod covidnega časa je treba menjavati, ne da se jih posojati, kot lahko to počnemo z oblačili iz druge roke. Previdnost glede omejevanja epidemije vsekakor ne izključuje odgovornega ravnanja do okolja. Ne odvezuje nas skrbi, da bi pridelali manj odpadkov in da bi jih pravilno odlagali.
Včasih so nas učitelji opozarjali, da se žvečilnih ne lepi pod mizo. Starši so nam s prstom žugali, da se papirčkov od bonbonov in še česa drugega ne meče po tleh. Ob pogledu na šolsko igrišče ali sprehajalno pot v kraju, kjer živim, lahko sklepam, da je za marsikoga odnos do ravnanja z odpadki danes obrobna tema. Maske na pločniku in plastenke v kanalizaciji so naše ogledalo. Skrajni čas je, da se uzremo v njem.
Kam z »novimi« odpadki?
Med odpadki so se pojavile nove vrste, kot so rokavice, maske in številni drobni odpadki, ki omogočajo prevzem hrane za s sabo. Gre za plastični pribor, plastične krožnike, škatle iz stiropora in mešanih materialov. Veliko je tudi kartona, v katerem prihajajo pošiljke po
pošti, in nasploh kartonske embalaže. Več je seveda robčkov za razkuževanje, mask, rokavic in hitrih testov. »Ko ti odpadki v manjših količinah nastajajo v gospodinjstvih in podjetjih, kjer izvajajo samotestiranja, jih je treba odložiti med mešane komunalne odpadke. Nato gredo v mehansko-biološko obdelavo. Del odpadkov gre po obdelavi na odlagališče preostanka odpadkov, preostali del na sežig v toplarno,« ob koncu še dodajajo v Simbiu.
ŠPELA OŽIR
Odpadek, ki do epidemije koronavirusa vsekakor ni bi tako množičen, so hitri testi.
V Zdravstvenem domu Celju je v zadnjem obdobju med odpadki, ki spadajo med potencialno kužne, največ testnih palčk in cepilnih igel. Palčke za hitre teste in PCR--teste osebje že na mestu uporabe razvrsti v za to namenjene posode, ki jih nepredušno zapre. To so tako imenovani infektivni odpadki iz zdravstva, ki imajo tudi posebno klasifikacijsko številko. S temi odpadki je treba ravnati pazljivo. Shranjujejo jih v posebnem prostoru v zdravstvenem domu. Zbrane odpadke v uničenje odpelje pooblaščeno podjetje Mollier iz Celja. Med posebnimi odpadki v zdravstvu, ki zahtevajo ustrezen način ravnanja, so med drugim tudi krvav ali gnojen obvezilni material, pripomočki, uporabljeni pri laboratorijskem delu z infektivnimi materiali, rokavice, oblačila, brisače za enkratno uporabo ter drug higienski pribor, katetri, brizge z iglo, skalpeli, škarje, epruvete z biološkim materialom. In tudi patološki odpadki, kamor spadajo vsa človeška tkiva in telesne tekočine.
In bolnišnični odpadki?
V Splošni bolnišnici Celje imajo natančno opredeljen protokol o ravnanju z odpadki iz zdravstva, saj ti tudi sicer nastajajo v bolnišnici in niso nič novega. V času epidemije sta se vrsta in količina teh odpadkov še dodatno povečali, zato imajo v bolnišnici rokovanje in ravnanje s kužnimi materiali posebej opredeljena v načrtu pripravljenosti na epidemijo oziroma pandemijo nalezljive bolezni.
Za vse materiale, naj bodo njimi. »Ta navodila zajemajo
to odpadki, umazano perilo ali hrana, ki jih uporabljajo pri zdravljenju in negi covi-dnih bolnikov, imajo predpisane postopke za rokovanje z
osebno varovalno opremo, ki jo morajo zaposleni nositi, ko rokujejo s temi materiali, postopke, ki jih izvedejo na oddelku, na katerem kužni ma-
teriali nastajajo, in postopke, ki jih izvedejo v drugih službah, na primer pri ravnanju s prehrano ali v pralnici,« so nam odgovorili v Splošni bolnišnici Celje.
Skrbno pri prenosu perila
Ker morajo biti vsi zaposleni, ki delajo s takšnimi materiali, obveščeni, za kakšne materiale gre, so pomembne
tudi oznake na vrečah, vozičkih in drugih transportnih sredstvih. Zaposleni morajo biti tudi obveščeni, kdaj jim bodo takšne odpadke iz oddelkov dostavili. Razlog je, da ima osebje čas, da se ustrezno zaščiti še pred dostavo materiala. »Tako se na primer umazano perilo na covidnih oddelkih zbira v vrečah kot običajno. Ko so vreče napolnjene do treh četrtin, jih zavežejo in označijo z napisom >kužno<. Zaposlene v pralnici nato z oddelka telefonsko
obvestijo o prenosu perila, ki poteka v zaprtih vozičkih. Ko se osebje ustrezno obleče in zaščiti z osebno varovalno opremo, pošlje perilo v obdelavo in v pranje na posebnem programu za kužno perilo,« še pojasnjujejo v bolnišnici. Podobno ravnajo tudi z drugimi materiali, pri čemer je velik poudarek na zaščiti zaposlenih.
Več pozornosti v
kuhinji
Hrano bolnikom na navadnih covidnih oddelkih delijo po tabletnem sistemu, kar pomeni, da vsak bolnik dobi svoj pripravljen pladenj s hrano. Za serviranje uporabljajo standardno posodo in pribor, saj pralna linija v bolnišnični službi za prehrano zagotavlja takšno čiščenje teh materialov, da ni nevarnosti za prenos
okužbe z njimi. Na covidnih oddelkih vse pladnje razkužijo, prav tako pred vožnjo v kuhinjo razkužijo vozičke. V kuhinji nato zaposleni, zaščiteni z ustrezno varovalno opremo, posodo pripravijo za pranje v pralni liniji.
Več varovalne
opreme
V Splošni bolnišnici Celje so pojasnili, da vse odpadke ločujejo v skladu z veljavnimi navodili, in sicer na tako imenovane infektivne odpadke ter na tiste, ki z vidika preventive pred okužbo ne zahtevajo posebnega ravnanja. »Vsekakor so se v obdobju epidemije najbolj povečale količine odpadne osebne varovalne opreme, ki jo zaposleni uporabljajo pri svojem delu,« so še dodali.
SIMONA ŠOLINIC
14	KRONIKA	St. 49, 9. december 2021
Alkoholni hlapi in njihovi učinki
Najbolj jo skupijo zabojniki za
smeti ...
Pred dnevi so policisti po klicu sprevodnice s potniškega vlaka pospremili moškega, ki je pijan žalil in nadlegoval potnike ter osebje. Zaradi nedostojnega vedenja so mu policisti izdali plačilni nalog. Pretekli teden so na Polzeli ukrepali zoper 45-letnika, ki je prav tako pijan pred stanovanjskimi bloki na Glavnem trgu prevračal zabojnike za smeti in uničeval gasilne aparate. Moškega, ki ni bil samo pijan, ampak je bil tudi pod vplivom prepovedanih drog, so pridržali.
SIMONA SOLINIC
Pred kratkim se je moški v enem od gostinskih lokalov drzno spravil nad druge goste, zaradi česar je končal v policijskih prostorih za pridržanje. Na konjiškem območju je pijan moški razgrajal na bencinskem servisu, umiril se ni niti na policijski postaji, kjer je poškodoval vrata.
Začel se je december, ki je že tradicionalno obarvan z veseljačenjem, katerega spremljevalec je tudi alkohol. Ta je pogosto posredni krivec za različne kršitve javnega reda in miru. Medtem ko se nekatere končajo tudi s poškodbami stvari (največkrat jih skupijo zabojniki za smeti), vozil ali ljudi, so druge manjše, a nič manj zaskrbljujoče.
Decembra so takšne kršitve povezane tudi z uporabo prepovedane pirotehnike, včasih alkoholiziranost nekoliko zamrači um kršitelja, ki svojo jezo sprosti na različne načine. Tudi v tem pri-
meru so najpogostejše tarče zabojniki za smeti. »Takšne stvari zaznavamo, zato smo poostrili nadzor na območjih, kjer pogosteje prihaja do teh primerov, ki jih poskušamo zajeziti,« pravi pomočnik načelnika Policijske postaje Celje Oliver Kovačevič. V zadnjem mesecu so v Celju zagoreli trije zabojniki za smeti, pretekli mesec so van-dali vrgli v Savinjo več košev za smeti vzdolž celotne sprehajalne poti od Splavarja do Špice. V celjskem Simbiu pravijo, da je takšnih primerov vandalizma kar nekaj, še posebej decembra, ko postanejo zabojniki tarče petard. To pomeni, da jih raznese, če je pirotehnični izdelek močan.
Včasih obležijo ob
cesti
»Zaradi alkoholiziranosti resnično opažamo primere kršitev, kot so nedostojno in drzno vedenje ter povzročanje hrupa. To so najpo-
gostejše kršitve, ki so tesno povezane z alkoholom. Decembra bomo še posebej pozorni pri nadzoru nezakonite uporabe pirotehničnih izdelkov in pri nadzoru točenja alkohola vinjenim osebam ter mladoletnim. Te kršitve odkrivamo skupaj z inšpektorji,« še dodaja Kovačevič. Ob tem omeni, da so kršitve velikokrat povezane z množičnimi prireditvami, kjer je prisoten alkohol. »Alkohol je velikokrat vzrok za nasilje, ne pa v vseh primerih,« dodaja sogovornik.
Včasih so med kršitelji tudi takšni, ki sicer ne pijejo alkohola in niso niso nasilni, le v določenem trenutku storijo kakšno neumnost. Policijo pogosto kličejo tudi osebe, ki jih motita hrup in zabave v soseščini. Policiste tako občasno kršitelji, ki so dobre volje zaradi popitega alkohola, poskušajo zvabiti na zabavo in jim ponuditi jedačo ter pijačo. Toda policisti morajo v takšnih primerih ravnati v skladu z zakoni. Če obstajajo razlogi, morajo zoper kršitelje ukrepati. Včasih pa policisti koga ob cesti ali na kakšni klopi le zbudijo, ker nekdo pač zaspi zaradi opito-sti ... Kovačevič ne zanika, da se zvrstijo tudi kakšni takšni dogodki. »Ponavadi izrečemo opozorilo, če ne pride do poškodovanja stvari ali ljudi. Slednje je namreč hujša kršitev ali kaznivo dejanje. Se pa kdaj zgodi tudi kaj takšnega, da se tudi policisti nasmejijo, a morajo kljub temu ravnati v skladu z zakonodajo.«
V zadnjem mesecu so zabojniki za smeti v Celju zagoreli trikrat. Fotografija je simbolična.
Zbil dva pešca
Minuli konec tedna so celjski policisti obravnavali več prometnih nesreč, tri so bile posebej izstopajoče. V Kersnikovi ulici v Celju je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v pešca, ki je nepravilno prečkal vozišče, nato je zbil še peško.
Voznik je po prvi nesreči pešca z vozilom želel odpeljati v bolnišnico, nakar je na označenemu prehodu za pešce trčil še v peško, ki se je pri tem lažje telesno poškodovala. Vozniku sta bila zaradi obeh prekrškov oziroma povzročitve dveh prometnih nesreč izdana plačilna naloga za plačilo globe v višini 600 evrov. Policisti so mu izrekli tudi 8 kazenskih točk. Pešcu, v katerega je voznik trčil, so policisti izrekli kazen v višini 40 evrov zaradi nepravilnega prečkanja ceste.
V Celju so kaznovali tudi kršitelja, ki je v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, vozil 116 km/h. Vozniku so na kraju prekrška odvzeli vozniško dovoljenje, zoper njega bo sledil obdolžilni predlog. Dobil bo še 1.200 evrov kazni in 18 kazenskih točk, kar pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V soboto so nato policisti ustavili voznika avtomobila, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal s ceste. Tako voznik kot sopotnik sta bila pod vplivom alkohola. Voznik, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, je imel v krvi 1,5 promila alkohola. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog, grozi mu globa v višini 1.820 evrov.
Grozila in odpeljala s kraja
Policisti bodo zaradi groženj in tatvin kaznovali moška, ki so ju obravnavali zaradi dogodka na avtocestnem počivališču Tepanje. Dvojica je z nožem grozila vozniku, ki je na bencinski servis s cisterno pripeljal gorivo. Pred tem sta v svoje vozilo natočila gorivo, ki ga nista plačala. Voznik in sopotnik sta se po dejanju odpeljala v smeri proti Mariboru, a so ju policisti kmalu ustavili. Vozilo, ki ni bilo registrirano, je vozil 41-letnik, ki ni imel vozniškega dovoljenja, preizkus z alkotestom mu je pokazal, da je imel 1,7 promila alkohola v krvi. Vozilo so mu policisti zasegli, zoper njega bo sledil tudi obdolžilni predlog. 34-letnega sopotnika bodo kazensko ovadili zaradi suma kaznivih dejanj grožnje in tatvine.
Z vlamljanjem po tablete
V teh dneh je neznan storilec v Vrbju vlomil v šest počitniških hišic. V enem primeru je ukradel zvočnik in vrtalni stroj, v drugem ribiško opremo. V Zgornjih Gorčah na območju Policijske postaje Žalec so policisti obravnavali vloma v dve stanovanjski hiši. Storilci niso ničesar ukradli. Policisti iščejo tudi neznance, ki so poskušali vlomiti v stanovanjsko hišo na
območju Vranskega. Nepridiprav je pred dnevi vlomil še v lekarno v Slovenskih Konjicah. V tem primeru je odnesel menjalni denar in nekaj škatlic tablet.
V Žalcu je neznanec vlomil v stavbo, v kateri ima prostore več društev. Vlomil je v pet različnih prostorov in iz njih ukradel nekaj denarja, pijače, za nameček je odnesel še sesalec.
Spet zasegli goro petard
Celjski policisti so na podlagi odredbe sodišča zaradi suma nasilništva opravili hišni preiskavi pri dveh Celjanih, eden od njiju je še mladoleten. Pri obeh so zasegli tisoč petard, med njimi 900 piratk in 100 petard, ki veljajo za najmočnejše na črnem trgu. Uporaba je zakonsko prepovedana. Oba bo policija ovadila, zoper polnoletnega bo izdala še odločbo v hitrem postopku zaradi kršitve Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Posest in uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, sta pri nas prepovedani. Na policiji opažajo, da je največ prometa z nevarnimi petardami na črnem trgu ravno pri mladoletnikih. Celjski policisti bodo tako v teh dneh še dodatno poostrili nadzor. Zaradi kršitev lahko posameznikom izrečejo kazen 400 do 1.200 evrov. Spomnimo, da so pretekli teden prav tako mladoletniku iz Celja zasegli 80 nevarnih petard.
Tudi na Vranskem zasegli drogo
Žalski policisti so v torek opravili hišno preiskavo pri 61-letnemu občanu z območja Vranskega. Našli in zasegli so pet veder posušenih vršičkov konoplje, več kot 20 zavitkov konoplje ter večjo kartonsko škatlo posušene konoplje. Moškega bodo ovadili zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Foto: PUC
ZAPOSLOVANJE
15
Trgotur
Preoblikovalec kovin
(Paka pri Velenju)
Zahtevana izobrazba: IV. (poklicna - strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili, natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. LKK, d.o.o. Paka pri Velenju 63,
Vodja knjigovodstva (M/Z) (Podčetrtek)
Naše poslanstvo v Termah Olimia je iskanje posameznikov, ki bodo našim gostom nudili izjemno storitev in osebno gostoljubje. Ljudje so jedro našega poslovanja in v središču vsega, kar počnemo. V svojo sredino vabimo novega sodelavca na delovno mesto vodja knjigovodstva. Terme Olimia, d. d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prijave zbiramo do 15. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Direktor družbe (m/ž) (Šmarje pri Jelšah)
Naloge: organiziranje, vodenje in nadziranje dela v družbi, zastopanje in predstavljanje družbe, vodenje poslov v skladu s pozitivno zakonodajo, oblikovanje vizije, strategije družbe, krepitev organizacijske kulture in vrednot družbe STRAMEX PET, d.o.o., Stranje 7 B, 3241 Stranje. Prijave zbiramo do 22. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodilni inženir za razvoj embalaže (m/ž) (Velenje)
Ključne delovne naloge: razvoj embalaže za končne izdelke, testiranje in analiza rezultatov, sodelovanje pri simulacijah predlaganih konceptnih rešitev, stroškovna optimizacija obstoječih rešitev, izdelava 3D- in 2D--tehnične dokumentacije ... Gorenje, d.o.o., Partizanska 12, 3503 Velenje. Prijave zbiramo do 24. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja servisa (m/ž) (Celje)
Vsebina nalog: priprava ponudb, organizacija servisa, pregled elek-tropodročja pri obstoječih sistemih in predvidevanje potrebnih vzdrževalnih del, pregledovanje opreme, poročanje, sprejemanje emailov, odzivnost in komunikativnost ... ESOT-INVEST, d.o.o., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 12. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja projektov -inženir gradbeništva za delo v Celju
Naloge: samostojna priprava projektov novogradnje večstanovanj-skih stavb ter projekti vzdrževanja
3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij / vzdrževalec m/ž (Šmartno ob Paki)
Opis delovnega mesta: redno pregledovanje, vzdrževanje in popravljanje orodij, strojev in transportnih naprav, opravljanje preventivnih dnevnih, tedenskih in mesečnih pregledov strojev in naprav: preverjanje privijačenih delov, obrabljenih gibljivih delov, mazanje, čiščenje, nadzor olja, tekočine v hladilnih napravah, prednostno od-
in prenov stanovanj in stanovanjskih stavb, samostojna priprava projektov, organiziranje izvedbe projektnih aktivnosti in vodenje projektnega tima, priprava podatkov, strokovnih podlag, poročil ipd. za svoje področje dela. Nepremičnine Celje, d.o.o., Miklošičeva 1, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Trafika v Velenju (Velenje)
Vabimo vas, da se pridružite največji verigi trafik v Sloveniji - podjetju TOBAČNA 3DVA. Trenutno iščemo poslovnega partnerja za našo lokacijo v Velenju. Tobačna 3dva, trgovsko podjetje, d.o.o., Cesta 24. junija 90, 1231 Ljubljana-Črnuče. Prijave zbiramo do 24. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pivovarna Laško Union d.o.o. zaposluje (Laško, Ljubljana)
Bi želeli postati del mednarodnega tima, ki ponuja številne priložnosti za vedoželjne, proaktivne, iznajdljive in strokovne sodelavce? V Pivovarni Laško Union, ki je del družbe HEINEKEN, iščejo dodatne okrepitve na več delovnih mestih. Ponujajo vam možnosti osebnega razvoja in dolgoročne zaposlitve. Preverite trenutno razpisane priložnosti. Pivovarna Laško Union, d.o.o., Pivovar-niška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 17. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Pomočnik v kuhinji 30 h, (m/ž) (Celje)
Kaj pričakujemo? Izkušnje na podobnih delovnih mestih. Sovi-ta, d.o.o., Tehnološki park 22 a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 1. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Samostojni komercialist za nemški trg (m/ž) (Zalec)
Naloge in odgovornosti: aktivna prodaja mesarske opreme in strojev v Avstrijo in Nemčijo - priprava ponudb, iskanje novih kupcev - sodelovanje pri pripravi prodajnih in marketinških strategij, sodelovanje pri reševanju reklamacijskih zahtevkov in dogovorov, elektronsko,
pravljanje napak, ki povzročajo zastoje v proizvodnji in rednem delu, obveščanje delovodje o napakah, ki se pojavljajo ali se jih pričakuje, a jih ne more odpraviti sam, sodelovanje pri izvajanju večjih popravil in remontov, druga dela v okviru delovnega mesta po nalogu nadrejenih. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji m/ž (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo: pripravljenost na priučitev delovnih nalog; doslednost, natančnost in samoiniciativnost; ročne spretnosti pri opravljanju dela; fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov; korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo: 1-mesečno uvajanje na
telefonsko in osebno komuniciranje s potencialnimi strankami. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111 c, Gotovlje, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 8. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Velenje)
V Deželni banki Slovenije, d. d. iščemo novega sodelavca/novo sodelavko za opravljanje blagajniških opravil na blagajniškem okencu v poslovalnici, zato vam ponujamo možnost, da skupaj z nami uresničite svoje poslovne cilje. K sodelovanju vabimo kandidate za delovno mesto: svetovalec za prebivalstvo (m/ž) v PE Celje (poslovalnica Velenje). Deželna banka Slovenije, d.d., Kolodvorska ulica 9, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 1. 1. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni knjigovodja (m/ž) (Celje ali Nova Gorica)
Opis dela: knjiženje prejetih računov in drugih poslovnih dogodkov, usklajevanje analitičnih evidenc in pomožnih poslovnih knjig, vodenje glavne in pomožnih blagajn, akontacije, usklajevanje saldov, pridobivanje in nadzor vhodnih dokumentov in podatkov, razne analize. Nomago, d.o.o., Vošnjakova 3, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje; triizmensko delo za poln delovni čas; pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas; delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah; izplačilo morebitnih nadur; fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 18. 12. 2021. MPT, d.o.o., Šmartno ob Paki 136 a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist m/ž (Šaleška dolina (Ravne / Šmartno))
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj, izpit B-ka-tegorije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FFS, ni pa pogoj, zaželen izpit za delo v gozdu, ni pa pogoj, samostojnost in samoi-
Kuhar (m/ž) (Rogla)
Za čas zimske sezone na Rogli iščemo nove sodelavce - kuharje. Za občasno in začasno delo vabimo k sodelovanju tudi študente, dijake in upokojence. Omogočamo različne oblike sodelovanja. UNITUR, d.o.o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 15. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja skladišča za področje črne metalurgije (m/ž) (Celje)
Pričakujemo: najmanj V. ali VI. stopnjo izobrazbe, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, odlično poznavanje logističnih procesov, ciljno usmerjenost, samostojnost, samoiniciativnost in fleksibilnost. Inpos, d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 17. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Blagajnik - prodajalec (m/ž) (Celje)
Vaše naloge bodo obsegale: svetovanje kupcem pri nakupu blaga in posredovanje informacij. Spar Slovenija, d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Sobarica (m/ž) (Nazarje (Zgornjeavinjska regija))
Glavne naloge: skrb za čiščenje in ponovno pripravo hotelskih sob za goste, izvajanje nalog pri oddaji
niciativnost. Ustreznemu kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece. Prijave zbiramo do 11. 12. 2021. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo ustrezno vozniško dovoljenje za vožnjo manjšega ali večjega avtobusa, komunikativnost, čut za delo z ljudmi, dosledno upoštevanje CPP in varne vožnje, pripravljenost na opravljanje časovno neenakomerno razporejenega delovnega časa. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece. Prijave zbiramo do 31. 12. 2021. APS, Avtoprevozni-štvo in servisi d.d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
in sprejemu perila, pranje ter likanje, čiščenje welnessa ter površin ob bazenu. Transport Finec, d.o.o., Taborska cesta 32 a, 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Samostojni kuhar (m/ž) (Velenje)
V našo sredino vabimo sodelavca v kuhinji restavracije, na delovno mesto samostojni kuhar (m/ž) ali kuhar - izmenovodja (m/ž). Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Partizanska 12, 3329 Velenje. Prijave zbiramo do 31. 12. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Nabavni referent m/ž (Velenje)
Osnovne naloge in zadolžitve: nabava materiala ter opreme glede na potrebe podjetja; izdelava kalkulacij/cen izdelkov vhodnega materiala in storitev; spremljanje prihodov materiala ali opreme skladno z dobavnimi roki. Firšt, d.o.o., Koroška cesta 56, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec (m/ž) - več oseb (Celje)
Vaše naloge: svetovanje strankam o prodajnih izdelkih, ponujanje celovitih rešitev. OBI d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 16. 12. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
V MUZEJSKO TRGOVINO PO PRAZNIČNA DARILA!
Vabljeni v trgovino Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer vas čaka pestra ponudba, primerna tudi za božično-novoletna darila!
www. muzej-nz-ce.si
@ MojeDelo.com
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Sare Filipovič v atriju Celjskega mladinskega centra
Vabljeni na razstavo ilustracij Sare Filipovič z naslovom Alma. V atriju Celjskega mladinskega centra bo na ogled do konca decembra.
Sara Filipovič, nekdanja študentka kiparstva in večna nav-dušenka nad modo ter oblikovanjem, je v času študija in delovanja v okviru različnih ustanov spoznala, da jo predvsem
navdušujejo ženski liki, njihove vloge in zgodbe. Almo je začela spoznavati leta 2018, ko je začela delovati in raziskovati celjsko zgodovino v okviru Tica Celje. Najprej je več časa namenila Celjskim
grofom, a je hitro ugotovila, da ji ne nudijo toliko globine, in tako se je rodil projekt Alma.
Povezala se je z mlado Almi-no navdušenko, ki je odšla na potovanje po njenih poteh. Njuno sodelovanje se je končalo in tudi Sara je začela raziskovati Almino zgodovino ter je ob njenih zapisih s potovanj ustvarjala umetniške vtise. Tako se je njuna zgodba prepletala. Za vsak kraj, ki ga je Alma obiskala, je narisala karikaturo in jo umestila v trenutno dogajanje. Ves čas je skušala ohranjati njene karakteristike, slog, duh in jih predstaviti v sodobnosti.
Od leta 2019 izda vsako leto tudi Almin koledar in ga opremi z razglednicami, ki ponazarjajo njeno ljubezen do potovanj. Njeno ustvarjanje Alme se nadaljuje, a se prepušča toku družbe in sveta ter išče navdihe v vsakodnevnem življenju. Sara pravi, da si je vedno želela pokazati svoja dela tudi na jumbo panojih, in vesela je, da je to priložnost končno dobila. Hkrati jo navdušuje, da vedno
več ljudi spoznava Almin lik in se zanjo zanima, prav to Saro tudi dviguje in ji daje vedno večji nav-
dih. Zanjo je Alma heroj in upa, da bodo s pomočjo ilustracij to začutili tudi obiskovalci.
Se vidimo v atriju Celjskega mladinskega centra!
Foto: Sabina Tržan
VSE ZA PISARNO
V MESTU 1 ZNOVA ODPRTI
Stanetova ulica 6, Celje 03 428 83 40
www.relax.si
Relax turizem d.d., PE CITY CENTER CELJE, 03 428 83 43
Optika
OFTALMOS 070 458 485
i nfo@opti ka-oftal mos.si www.optika-oftalmos.si
CELJE - PTUJ - ROGAŠKA SLATINA
ŠPORT
17
Adam Jakobsen je zavrtel mariborsko obrambo, izvrstno akcijo pa je slabo zaključil.
Celjski grofje so bili zelo glasni, toda mariborska naveza dveh tribun jih je spet preglasila. Z juga je zadonelo: »Maribor!« Odgovor je prišel z vzhoda: »Šampion!«
Na 106. štajerskem nogometnem derbiju 55. zmaga Maribora
V celjskem taboru sanjajo o prodoru Ivana Božića
Nogometaši Celja so doživeli deveti prvenstveni poraz, več sta jih zbrala zgolj Tabor in Kalcer. V soboto so klonili tretjič zapovrstjo, Maribor je na celjskem stadionu zmagal z 1:0. Temperatura zraka je bila nekaj stopinj pod ničlo, zaradi vetra je bil občutek mraza neznosen. Maske so prišle kot naročene za zaščito obraza.
Nizozemski desni bočni branilec Terry Lartey je po dveh izvrstno izpeljanih napadalnih akcijah zelo natančno podal Božiću, ki v soboto ni bil razpoložen.
Skoraj celotno tekmo je trener Celja Simon Sešlar upal, da bodo njegovi fantje uspeli izenačiti izid: »Morda smo bili pri zadnjih treh porazih še najdlje od točke na tekmi z Mariborom.«
DEAN SUSTER
Prvo zelo zrelo priložnost so gostitelji imeli že v uvodnih minutah. Eden najboljših gostujočih igralcev, vezist Antoine Makoumbou, je bil le za trenutek nepreviden in Ivan Majevski je žogo izbil v protinapad. Ivan Božić je bil zelo hiter, sam se je znašel pred vratarjem Ažbetom Jugom, toda žogo je poslal prav vanj.
»Samo da imajo
priložnosti«
Izkazalo se je, da je bil to odločilni trenutek tekme. Vijoličasti so namreč povedli v naslednjem napadu. Celjski branilec David Zec je spet zgrešil žogo, kapetan Celja Žan Zaletel pa je le opazoval, kako jo je Ognjen Mudrinski dvignil v zrak. Njen let je še bolj nemočno s pogledom pospremil vratar Matjaž Rozman. Še lani je bil junak 1. slovenske lige in državni prvak na tem stadionu. V nadaljevanju tekme je dokazal svojo kakovost in preprečil prepričljivejši poraz. »Tako kakovostnega tretjega vratarja, kot ga imamo mi z Matjažem Rozmanom, nima nihče,« je poudaril trener Simon Sešlar. Florijan Raduha je poškodovan, Metod Jurhar je zbolel. »Zelo pogrešamo napadalca Žana Medveda, ki se je poškodoval. Naši napadalci imajo slab učinek, toda bistveno je, da si priigrajo priložnosti. Kmalu bodo nagrajeni z zadetki za svoj trud,« je prepričan Sešlar.
Na koncu - incident
Strateg Celja je o razlogih za poraz razmišljal: »Nismo odigrali tako, kot smo si želeli. Maribor je preprosto prihajal na našo polovico, v glavnem z dolgimi podajami in ulovljenimi odbitimi žogami. Nesrečno smo prejeli zadetek. Ko si v
zaostanku, se odpreš in Maribor si je priigral veliko število priložnosti. Njegova zmaga bi lahko bila izdatnejša.« Sešlar je določil postavitev 3-5-2, čeprav se je ekipa branila tudi v različici 5-4-1. Še največ sta pokazala tujca, Danec Adam Jakobsen in Nizozemec Terry Lartey, ki ni bil edini temnopolti igralec na tekmi. Po zadnjem sodniškem žvižgu je Antoine Makoumbou hotel čim prej zapustiti zelenico. Hodil je proti Žanu Benedi-čiču. Do Francoza je pritekel kapetan gostov Martin Milec in ga zvlekel na sredino igrišča. Kmalu je postalo jasno, čemu čudno dogajanje. Celjski vezist naj bi užalil Francoza. Pred celjsko slačilnico je bil razburjen športni direktor Maribora Marko Šuler, ki je terjal opravičilo za rasistično opazko. Očitno bodo morali odgovorni preiskati celotno zadevo. Včeraj so Celjani v zaostali tekmi gostili Olimpijo, v soboto bodo v zadnji letošnji tekmi že ob 13.00 gostovali pri Kosićevem Taboru.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Celje (3-4-3): Rozman - Flis, Zaletel, Zec - Ma-randici, Svetlin, Majevski, Lartey - Begič, Božić, Jakobsen. Igrali so še Brecl, Kerin, Sokler, Kuzmanović, Benedičič.
					
Lestvica 1.			SNL		
KOPER 19	11	4	4	33:22	37
MARIBOR 19	11	3	5	29:21	36
MURA 18	7	7	4	24:23	28
OLIMPIJA 16	8	3	5	20:16	27
BRAVO 19	7	6	6	16:15	27
D0M2ALE 18	6	5	7	24:26	23
CEUE 18	6	3	9	19:22	21
ALUMINIJ 19	4	7	8	18:26	19
RADOMLJE 19	5	4 10		23:32	19
TABOR 19	4	4 11		17:20	16
18
ŠPORT
Od petka do nedelje množično tekmovanje Slovenia Open 2021 - Danubia Series
V Celju 130 hitrostnih drsalcev na kratke proge ,	,
Prvič v zgodovini hitrostnega drsanja na kratke proge pri nas ima Slovenija čast gostiti najhitrejše predstavnike v tej panogi iz severovzhodnega in jugovzhodnega dela Evrope, in sicer na tekmi Danubia Series, ki bo v tej sezoni po Slovaški in Češki tretja zapovrstjo. Organizator dogodka Slovenia Open 2021 - Danubia Series je Zveza drsalnih športov Slovenije v sodelovanju z Mednarodno drsalno zvezo. Vstop gledalcev zaradi zdravstvenih ukrepov ni predviden, bo pa možen ogled tekem na medmrežni povezavi.
Tibor Komerički
DEAN ŠUSTER
Tekmovanje bo v Ledeni dvorani mestnega parka v Celju, ki je zibelka te olimpijske discipline v Sloveniji. Že več kot dvajset let je minilo od začetkov hitrostnega drsanja v knežjem mestu. Celotno slovensko zastopstvo bo sestavljeno iz hitrostnih drsalcev Drsalnega kluba Celje. Predsednik organizacijskega odbora prireditve je Ivan Pfeifer, ki je obenem tudi podpredsednik Zveze drsalnih športov Slovenije..
Tujci iz dvanajstih držav
Drevi bo tehnični sestanek strokovnih služb, privlačne
tekme bodo v petek, soboto in nedeljo dopoldne. V celjski dvorani bo tekmovalo 130 hitrostnih drsalcev in drsalk. Tujci so pripotovali iz dvanajstih držav, iz Avstrije, Romunije, Ukrajine, Turčije, Srbije, Litve, Bolgarije, La-tvije, Rusije, z Madžarske, s Češke in Slovaške. Pomerili se bodo v mladinski in članski kategoriji. Slovenijo bo zastopalo sedem športnikov: Tibor Komerički, Urša Erjavec, Vid Gal, Dina Špan, Maša Kek, Zoja Felicijan in Filip Škof. Tretji krog serije Danubia bo zadnja priložnost za hitrostne drsalce, da se potegujejo za
nastop v finalu mladinskega evropskega pokala, v katerega se bo uvrstilo le osem najboljših tekmovalcev iz vsake starostne skupine. Večina hitrostnih drsalcev, ki se bo udeležila celjskega tekmovanja, se bo kasneje pripravljala za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju na kratke proge, ki bo v začetku marca na Poljskem. Evropsko prvenstvo bi moral januarja gostiti nemški Dresden, a je odpovedano.
Tretji Erjavčeva in Kekova
Pet celjskih hitrostnih drsalcev na kratke proge se je udeležilo pokala Santa Claus v Budimpešti, ki je bil že trideseti po vrsti. Domov so prinesli dve bronasti medalji. Tretji mesti sta osvojili Urša Erjavec v kategoriji mladinke A in Maša Kek na 1.000 metrov v skupini dekleta C. Tekme v madžarski prestolnici se je udeležilo kar 260 tekmovalcev iz štirinajstih držav. »Na tekmo sem se odpravila brez večjih pričakovanj zara-
di poškodbe kolena. Na ledu sem skušala nanjo pozabiti, vse dirke sem izpeljala bolje od pričakovanj. Medalja mi veliko pomeni, ker se z njo kot Slovenka uveljavljam v mednarodnem merilu, naš
klub je dokazal, da je konkurenčen drugim,« je povedala Urša Erjavec. »Osvojitve medalje sem zelo vesela, saj sem si dokazala, da je marsikaj možno, če v to verjameš. Prepričana sem, da bo podobnih
trenutkov še veliko,« je dejala obetavna, komaj trinajstletna Maša Kek. Zoja Felicijan je v skupini dekleta C osvojila osmo mesto. Tibor Komerički je bil 19., Vid Gal 24.
Foto: GREGOR KATIČ
Ela Žagar
Žagarjeva petkrat na stopničke
Sobotnega mednarodnega plavalnega mitinga Miklavž v ljubljanskem Tivoliju se je udeležilo 450 tekmovalcev iz 24 klubov, tudi iz celjskega Društva vodnih športov Posejdon.
Dvanajstletna celjska plavalka Ela Žagar se je predstavila v svetli luči. Okitila se je s petimi medaljami. Posebnost ljubljanskega tekmovanja je predstavljal pogoj, da so se plavalci morali preizkusiti v vseh plavalnih slogih. Žagar-jevi to ni predstavljalo težav. V hrbtnem slogu je zmagala na 50 in 100 metrov, v delfi-novem slogu je bila na istih razdaljah dvakrat druga, na 100 prosto je bila tretja.
DŠ
Povedli proti Barg, potem ...
Ekipa Dobovca se je vrnila s Češke, kjer je z zmago in dvema porazoma končala nastop v letošnjem elitnem delu lige prvakov v futsalu.
V uvodu je izgubila proti branilki naslova Barceloni z 8:2. Medijsko zelo zapostavljeni Dobovčani so povedli proti Kataloncem, gol je v osmi minuti dal Klemen Duščak. Nato je Barga hitro štirikrat zadela. V drugem polčasu je nekaj upanja z znižanjem zaostanka vrnil Niko Cesarec, toda španski predstavnik je nato spet štirikrat zadel v nizu. Naslednji dan je Dobovec premagal domačo ekipo s 3:2. Žiga Čeh je dal dva gola, enega Teo Turk. Varovanci trenerja Kujtima Morine so zadnji dan doživeli poraz proti belgijski ekipi Halle-Gooik s 4:1. Edini strelec pri slovenskem prvaku je bil Kristjan Čujec. Napredovanje na finalni turnir četverice si je zagotovila Barcelona, Dobovec je turnir končal na četrtem mestu.
DŠ
Z leve stojijo odlični mladi predstavniki Celjskega šahovskega kluba Jaka Brilej, Nuša Hercog in Matic Nareks.
Brilej (še) ni mednarodni mojster
Srbski Novi Sad bo konec tega meseca, med 26. in 30. decembrom, gostitelj 20. evropskega mladinskega prvenstva za ekipe in posameznike v pospešenem in hitropoteznem šahu.
Udeležilo se ga bo tudi pet mladih igralcev Celjskega šahovskega kluba: Jaka Brilej, Nuša Hercog, Nik Javornik, Matic Nareks in Pia Rožmanec. Nastop je zaradi šolskih obveznosti žal odpovedala še ena mladinska reprezentantka, Nika Kralj. V ekipnem tekmovanju bodo slovenske barve zastopali Jaka Brilej v kategoriji mladincev do 18 let, Matic Nareks v kategoriji do 14 let in Nuša Hercog v kategoriji mladink do 18 let. Brilej in Hercogova bosta po nedavnem nastopu v članski reprezentanci na evropskem ekipnem prvenstvu v Čatežu udarni deski v mladinski reprezentanci. Predvsem vodstvo reprezentance in poznavalci veliko pričakujejo od Jake Brileja, saj je na omenjenem prvenstvu prikazal izjemno igro in z zmogljivostnim rejtingom 2.495 kar za 95 točk presegel normo za bal mednarodnega mojstra. A ga žal ni osvojil, saj je na prvenstvu zaradi bolezni odigral šest partij namesto zahtevanih sedem ...
DŠ
Iz Požege in Kranja z zmagama
Košarkarice Cinkarne so na Hrvaškem nadaljevale zmagoviti niz v Jadranski ligi. V skupini B so odigrale sedmo tekmo in šestič zmagale.
V Požegi so bile boljše od domačink z 80:73. Najboljša strelka v ekipi trenerja Damirja Grgića je bila Lea Debeljak z 21 točkami. Uresničila se je naša napoved, tekma v Slavoniji je bila povsem drugačna kot tista v Celju, kjer je Cinkarna slavila kar z 49 točkami razlike. Poldrugo minuto pred koncem derbija so imele celjske košarkarice le točko prednosti. Zadnjih osem točk so za gostje dosegle 17-letna Blaža Čeh, 16-letna Ana Nuša An-žič (zadeli sta trojki) in 17-letna Sofi Gbemuotor, ki je po skoku v napadu postavila končni izid. Na vrhu lestvice sta Cinkarna in bolgarska Montana, medsebojni obračun je bil včeraj v dvorani Gimnazije Celje - Center in je odločil o prvem mestu v skupini oziroma o številu zmag, ki jih bosta ekipi prenesli v superligo.
Za ogrevanje so Celjanke v Kranju odigrale domači derbi s Triglavom. Od Gorenjk so bile boljše s 76:68, zadale so jim prvi poraz. Najboljša strelka je bila Američanka Katrina Pardee s 24 točkami, Brazilka Isabela Ramona jih je dodala 18, Mojca Jelenc pa zgolj 8.
DŠ, foto: SHERPA
Lea Debeljak je bila na dveh tekmah proti Požegi na parketu 46,5 minute, dosegla je 45 točk.
ŠPORT
19
Trener celjskih rokometašev Alem Toskić po zmagi v lokalnem derbiju
»Prepričan sem, da boš zadel!«
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so z zmago v Velenju izločili Gorenje iz boja za naslov državnega prvaka - takšno prepričanje vlada med poznavalci in predvsem med ljubitelji rokometa. Zanimalo nas je, kaj o tem (in seveda o igri svojega moštva) meni trener Celja Pivovarne Laško Alem Toskić, ki je igral tako za celjsko kot velenjsko ekipo.
DEAN SUSTER
Celjsko moštvo je edino prasko dobilo v svoji dvorani, kjer je komaj iztržilo točko proti Trimu. Za glavo se je držal trener Alem Toskić, kajti njegovi varovanci so bili nasprotje Chucka Norri-sa - zapravili so vse sedem-metrovke (6). V soboto je bil »Toske« zadovoljen, ko se je iz Velenja vračal z dvema točkama.
Kako ste zasnovali obrambo proti državnim prvakom?
Tekma je bila napeta že od začetka, nam pa ni zmogel pomagati Ante Ivanković oziroma je bil na igrišču zgolj
nekaj minut. Naša obrambna postavitev 5-1 ni delovala najbolje, nekateri igralci niso upoštevali navodil. Med odmorom smo se dogovorili, da se vsi postavimo na črto, torej v 6-0. Ta obrambna različica nam je prinesla zmago, ki smo se je iskreno razveselili.
Je imel dogovor za zadnjo sedemmetrovko predigro?
Da, drži na nek način. Gal Marguč je izkoriščal najstrožje kazni kot za stavo, potem jo je zapravil. Opazil sem, da je utrujen. V obrambi je igral tudi na »dvojki«, kar je zanj zelo naporno. Davidu Raz-
gorju sem povedal, da bo on naslednji izvajalec sedemme-trovke. In naj se seveda psihološko pripravi. Najstrožjo kazen je priigral Marguč. »Raza« pa je imel v rokah našo zmago. Preden je stopil na igrišče, sem mu rekel, da mu popolnoma zaupam. Dodal sem: »Prepričan sem, da boš zadel!« Je krasen fant, je ka-petan, ima ogromno izkušenj.
Novo leto boste pričakali brez ran.
Fantom sem dejal, naj se pripravijo in domačo tekmo z Dobovo, gostovanje v Ivančni Gorici in še pokalni obračun v Novi Gorici opravijo tako, kot se spodobi. Krajše počitnice bodo zato lepše.
Bi vi že odpisali Gorenje v boju za naslov državnega prvaka, ko imata vaš klub in trebanjski Trimo visoko prednost pred njim in je malo verjetno, da bi oba odpovedala v drugem delu prvenstva?
Liga še nikoli ni bila tako izenačena. Mi smo na srečo svoje že opravili v Ribnici, Slovenj Gradcu in Ormožu. Menim, da bo odločitev o pr-
vem mestu padla v zadnjem krogu. Gorenje? Spomnite se, kako visok zaostanek je imelo spomladi za Celjem, a ga je prehitelo. V tej sezoni
Alem Toskić mirno in zanesljivo krmari celjsko rokometno barko.
mu bo kljub vsemu težje. V torek so Velenjčani spet igrali evropsko tekmo, odločala bo kakovost rezervnih igralcev.
Foto: SHERPA
Podjetje Hermi štipendira tri mlade športnike
Hermi, inovativno celjsko podjetje z več kot 35-letno tradicijo, je podelil športne štipendije za leto 2022. Med dvaindvajsetimi prijavljenimi kandidati je strokovna žirija izbrala tri mladostnike, ki bodo za nadaljevanje svojih športnih dejavnosti prejeli po šest tisoč evrov.
Štipendijo bodo prejeli smučarka Ula Omerzu iz Celja, triatlonka Sara Navodnik iz Velenja in košarkar Vid Borišek iz Velenja. Slovenski proizvajalec strelovodne in prena-petostne zaščite, kabelskih polic in lestev ter nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne že več kot petnajst let s kadrovskimi štipendijami podpira dijake in študente na njihovi poklicni poti ter omogoča takojšno zaposlitev po končanem šolanju. Letos se je podjetje odločilo, da bo podprlo tudi mlade nadebudne športnike.
Celjanka in Velenjčana
Razpis Športna štipendija Hermi je bil namenjen perspektivnim športnikom in športnicam s statusom
dijaka ali študenta, ki niso starejši od 21 let ter svoje športne dejavnosti uspešno usklajujejo s šolskimi obveznosti. Zaradi povezovanja v lokalnih skupnostih ter za večjo lokalno prepoznavnost so prednost pri izboru imeli športniki iz Savinjske in Šaleške doline. Kljub temu da so najprej nameravali podeliti eno štipendijo, so se naknadno v Hermiju odločili za podelitev treh. Prepričali so jih petnajstletna Ula Omerzu iz Celja, ki od malih nog na domačih in mednarodnih tekmovanjih niza vrhunske rezultate in prejema medalje v slalomu in veleslalomu ter je članica državne reprezentance v kategoriji U16, šestnajstletna Sara Navodnik iz Velenja, slovenska reprezentantka in članica Triatlon kluba Velenje, ki svoje edinstvene fizične zmožnosti plavanja, teka in kolesarjenja združuje v triatlonu ter poleg triatlonskih medalj posega tudi po medaljah v posamičnih disciplinah, ter šestnajstletni košarkar Vid Borišek iz Velenja, ki je stalni član kadetske, mladinske in članske ekipe Hopsi Polzela ter
je hkrati slovenski reprezentant v kategoriji U16.
Direktor s športnimi izkušnjami
Kako velik izziv in včasih tudi pre-preko športnikom predstavlja usklajevanje športnih, šolskih in drugih obveznosti ter iskanje finančnih sredstev in podpore, v družinskem podjetju Hermi vedo iz lastnih izkušenj. Leta in leta treningov, prijav in štartnin na tekmovanja, ustrezna športna oprema ter druge dejavnosti zahtevajo izjemno fizično in psihično trdnost ter so poleg tega za mladostnike in njihove starše nemalokrat nepremostljiv finančen zalogaj. Tega se še posebej zaveda zdajšnji lastnik in direktor podjetja Miran Rauter, nekdanji velenjski smučar, ki je bil član vseh A-reprezentanc v alpskem smučanju, večkratni zmagovalec mednarodnih tekmovanj FIS, večkratni študentski svetovni prvak in udeleženec olimpijskih iger leta 1994 v norveškem Lillehammerju.
DŠ
Foto: HERMI
Marko Uranker (1967-2021)
Nekaj dni po pogrebu olimpijca Jožeta Urankerja je po kratki, a hudi bolezni umrl njegov sin Marko, ki je bil prav tako zelo uspešen tekmovalec v dviganju uteži. Star je bil 54 let, za seboj je pustil štiri hčere in vnukinjo. Prijatelji, znanci in tudi športni poznavalci so ga radi imenovali najmočnejši Slovenec, tako kot tudi njegovega očeta v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Marko Uranker je zgodaj opozoril nase in se udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v Avstraliji. Leta 1987 je v Melbournu osvojil deseto mesto. Na evropskem
prvenstvu za člane v Beogradu je bil osmi. Po poklicu fi-nomehanik je želel nastopiti na olimpijskih igrah. Pred igrami v Seulu leta 1988 je dvakrat izpolnil normo (345 kilogramov), na ju-
goslovanskem prvenstvu in na mednarodnem turnirju v Ljubljani. »Nato so strokovnjaki dvignili našo normo na 362 kg, mednarodna norma za dvigalce drugod po svetu je bila samo 320 kg. Z rezultatom, ki je v mojih dosegljivih zmožnostih, bi bil na olimpijskih igrah v Seulu peti ...« je tedaj zagrenjeno pripovedoval. Vsak dan je dvignil približno 25 ton. Njegov izjemen absolutni državni rekord (Marko je sicer nastopal v težnostni kategoriji do 90 kg) znaša 357,5 kg in ga je dosegel s seštevkom potega (162,5) in sunka (195).
DŠ
Nekoč najmočnejši Slovenec Marko Uranker je umrl v 55. letu.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MESTNA OBČINA CELJE
JAVNI RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2022
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 164/20)
Mestni svet Mestne občine Celje podeljuje:
NAZIV ČASTNI MEŠČAN,
ZLATI CELJSKI GRB, SREBRNI CELJSKI GRB, BRONASTI CELJSKI GRB
zaslužnim občanom, drugim posameznikom in podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje ter
KRISTALNI CELJSKI GRB
nadpovprečno uspešnim diplomantom.
Predlog za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.
Besedilo razpisa in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Mestne občine Celje v rubriki JAVNA NAROČILA, RAZPISI, ZBIRANJE PONUDB PO EVIDENČNEM POSTOPKU IN JAVNI NATEČAJI ZA DELOVNA MESTA (povezava do spletne strani: https://moc.celje.si/).
Rok za oddajo pobud je do vključno ponedeljka, 31. januarja 2022.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
STE INVALID IN POTREBUJETE OSEBNO ASISTENCO?
POMAGALI VAM BOMO: PRIDOBITI PRAVICO DO ASISTENCE, POISKATI OSEBNE ASISTENTE, ZAPOSLITI ASISTENTE IN IZVAJATI ASISTENCO
info3rrr@gmail.com 031-833-800
MOTORNA
VOZILA
KUPIM
radio celie
Imate vi ali kdo oni vaših
b^jasmoitiaMS!!!!-!!!!-
AA inAI-Arion lahko pomaga-a. Kontakta: za alkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710i; zasvojcein (prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722)
OSEBNO vozilo, celo, poškodovano ali neregistrirano, tudi motorno kolo Tomos, kupim. Telefon 031 783-047.	1101
STROJI
PRODAM
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, cisterno, plug, motokultivator, mulčer, koso in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130.	1080
PRODAM
ULIČNE poslovne prostore, 40 m2, na odlični lokaciji pri občini Celje, prodamo. Telefon 041 620-917.	n
ODDAM
MANJe0 stanovanjsko hišo na podeželju oddam v oajem (za dvn osebi). Živali so dovoljene. Telefon 695 20П-031. 1084
PRODAM
DOBRO ohranjeno peč Buderus za centralno ogrevanje, z oljnim gorilnikom1 s črpalko in z ostalimi elementi, ugodno prodam. Telefon 031 687-043.	1083
ODDAM
ZAKONSKO posteljo z jogijem, 160 x 200 cm, oddam. Telefon 070 740-500. 1094
AKUSTIKA
PRODAM
KOAOIRSKO harmoniko prodam za 100 EUR. Telefon 041 951-527.	1079
PRODAM
ODOJKE za nadaljnjo rejo [prodamo na kmetiji Zorko na šabnem 19E pri Celju. Telefon 041 741-028.	1088
BIKA pasme lim, težkega 170 kg, prodom.
Telefon 041 2222-7762!.	1091
TELICO limuzin, brejo 7 mesenev, prodam.
Telefon 031П40-946.	1095
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, prodamo. Možna tudi dobava izločenih plemenskih svinj (za predelavo za salame). Domača hrana in možna dostava. Telefon 051 720294.	p SVINJO, težko 280 kg in prašiča, težkega 140 kg, domača reja, možza dostava, prodam. Telefon 04E ПЕ7-052. 1098 KOKOŠI mlade ja rkice, za začete k 8esnosti, bele, rjave in grahaste, prodajamo na farmi Zg. Rojg, Šempeter v SD. Piščanci Iponarocklu.Tglpfon {03) 700-1446. p
K UPIM
IN0X mešalec za meso, 801, »mikser« lnox za »miksanje« krmne hrane, čelno hidravliko za traktor Deutz-Fair, Lamborghini, Same in Universal DTC ter vilice za enojne bale, prodam. Telefon 041 999-910, 040 455-990.	p
NESNICE, rjpve, grahzste, črne, prezi nesno-stjo, prodomo. Brezlačoa dostavp po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic gibaot, telefon (02) 582-1401. PRAŠIČE, težke od 130 do 170 kg, prodam.
Telefon 031 832-520.	1066
PRAŠIČA, težkega približno 130 kg, krmljene-ga z domačo hrano, prodam. Možen zakol ali nadaljnja reja. Telefon 031 621-283.
1074
TRI prašiče, težke od 200 do 230 kg, po 2 EUR/kg, prodam. Možna je tudi polovica. Telefon 031 569-287.	P
BIKA sivca, težkega 130 kg in mlado brejo kozo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5716-516.	1085
DEBELE, suhe krave in telire za zakol kupim. Plači lo takoj + davoP. Telzfon 041 653286. p PITANE krave in telioe za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
DOMAČ jabolčni kis in jpbolčnik, cena 0,80 EPR/l, prodam. Dobrna, telefon 041 480486.
1087
iDXoicwi:
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
ÜÜ sra telemach ■ = ka nal673 ka па1зо6 kanal 271 kanal 152
narodnozabavna TV oddaja
V četrtek, 9.12.2021 ob 20.00 uri
ans. Saša Avsenika ^ K A
Monika Avsenik
VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
KRMNO peso za irašiče prodam. Telefon 041 261-676.	10 9 0
15 bal zuhega sena in otnve, fi 15D, prodam.
Telefon 037 6П7-320.	1093
SVINJSKO aolovico, tež9o od 70 (Jo 80 kg, domača hiaoa, zrodam. (Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437.	1099
SVEŽ E suhomesnate svinjske izdelke in mdst z ocvrrki prodano. Telkfott 070 726-758.
0100
KUPIM
SLAMO v kockah, gkolica Griž, kupim. Telefon 041 860-066.	16210
OSTALO
PRODAM
BELO in rdede vino in 4 m hrastovih drv pro-
d am.Telefo n 031 319-495.
1051
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www.reporter.si
BLAZ KDSDRDK
DržavnisekretarministraVrtovca jedelalzanekdanjegaagentaUdbe
BOGATIJA
Bivša žena lobista Boža Dimnika si z možem gradi luksuzno vilo pri Radomljah
NOVA SLOVENIJA
MatejToninmed JanševimkladivominnakovalomKUL
JANEZMALAČIČ
Staranjeprebivalstva lahko spremeni le priseljevanje mladih
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Je čas, ki da, in je (čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi
RO BI HORJAK
(29. 4. 1981-20. 11. 2021)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za moralno podporo,izražena sožaljk, podarjene sveče in cvetje ter
denarno pomoč. Posebna zahvala je- namenjena gospe Petri Kolšek za besede slovesa, gospo du župniku za opravljen obred, podjetju LES-KRO, d. o. o., in skupini Jerica za odpeti pesmi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec
MARKO URANKER
(17. 4. 1967-3. 12. 2021) Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Sodelavci CRI Celje, d. o. o.
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so žsvi spomini... Z nami potuješ vse dni...
V SPOMIN
11. decembra bo minilo leto dni, kar te ni več med nami, dragi
STANISLAV KRAJNC
iz Tovstega 16, Laško (30. 4. 1946-11. 12. 2020)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ga ohranjate v lepem spominuinmuprižigate sveče.
Žena Zvonka in hči Marjeta z družino
Ujet v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat
KONRAD GUCEK
iz Tajht 7a, Planina (26. 5. 1943-6. 12. 2020)
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje ter postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
V SPOMIN
JOZETU LIPOVSKU
iz Malih Dol (5. 12. 2007)
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v njegov spomin.
Vsi njegovi
novi tedniki radio celie
Cenjene etran ke obveščamo, da
MALEOGLASE,ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Ste kot sonce življenja sijali, za vse svoje ljubezen razdali, odslej boste kot zvezda svetleča, naj Vam v nebesih dana bo sreča.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice in prababice
MARIJE ULAGA
roj. Štarkl, po domače Špančeve Mici iz Rečice (18. 10. 1939-21. 11. 2021)
se zahvaljujemo kaplanu Petru Marčunu za opravljen obred, družini Žagar in Teji, Neži ter Ani za petje pri sveti maši, govorniku Matjažu Piklu, trobentaču Mihu Salobirju za odigrano poslednjo pesem in pogrebni službi
Komunale Laško. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem iz podjetji MIK, Izoteh in Biro Meka za vso podporo, spodbudne in tople besede ter prispevke.
Žalujoči: mož Peter, hči Fanika z možem, sin Dani z ženo in devet vnukov s partnerji ter petimi pravnuki
DVOSOBNO stanovanje in kotel za »šnops«, 100 l, prodam. Telefon 031 281-335.
1054
VELIK težek primež prodam za 100 EUR.
Telefon 041 951-527.	1079
PRAŠIČE, težke od 130 do 190 kg, ali polovice za zakol, nudimo prevoz ali zakol, in dve bali slame, prodamo. Telefon 041 295239.	1086
DOMAČE salame prodam. Kupim brejo telico. Telefon 031 228-414.	p
IŠČEMO žensko za pomoč, staro do 40 let. Lahko je tudi lažja invalidka. Telefon 070 417-456.	1092
ZARADI starosti iščem zakonski par za prevzem manjše kmetije na Sladki Gori. Informacije po telefonu 040 301-947.1103
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO delavca s področja avtoklepar-stva in avtoličarstva. Avto Pinc, d. o. o., Bukovžlak 63a, Teharje, telefon 041 372085.	1060
Tako je prazen dom in dvorišče, solzno oko zaman te išče, povsod sledi so tvojih pridnih rok, a ostal je le spomin na naše skupne srečne dni.
ZAHVALA
Svojo kratko življenjsko pot je sklenil
PETER GABER
iz Cerovca, Šentjur (20. 11. 1996-11. 11. 2021)
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi dragega Petra se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsak stisk roke, besede tolažbe, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sošolcem OŠ Šentjur za njihov poklon, hvala pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Markoviču za sveto mašo in opravljen cerkveni obred, govornici gospe Zdenki Orač za čustvene poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Vsa toplina tvojega plemenitega in dobrega srca ostajata za vedno z nami.
Žalujoči domači, ki ga neizmerno pogrešamo.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči.
Dom je prazen in otožen, ker med nami več te ni, bil si skrben in vztrajen bil junaški do zadnjih dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega očeta, brata, strica in svaka
BORISA GRMA
iz Liboj (9. 3. 1964-27. 11. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolkam, sošolcem, sodelavcem podjetja Ne-rinvest, d. o. o., kamnolom Andraž nad Polzelo, Špelinim sodelavcem gastro oddelka SBC, ki ste nam stali ob strani, izrazili sožalje in tople besede ter darovali cvetje, sveče in denar. Hvala osebju covid 1 oddelka SB Celje in DTS covid stavbe UKC Ljubljana za zdravljenje v zadnjih dneh. Hvala gospodu Andreju Pergerju na trobenti za odigrano Tišino, godbi Liboje, gospodu Banku za govor, pevcem skupine Eros za odpete zadnje pesmi in pogrebni
službi Ropotar. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam stali ob strani, ko nam je bilo najhuje, in ki ste nam bili v
oporo v najhujših dneh. Zelo ga bomo pogrešali in za vedno bo ostal v naših srcih.
Naš zlati ati, hvala ti!
Žalujoči: partnerka Špela s hčerkama Saro in Anjo, sestra Bojana Polak z družino, ostalo sorodstvo ter vsi, ki smo ga imeli radi.
Za vedno se je poslovila ljubljena mama, babica in prababica
ELIZABETA GORENJAK
Vedno bo ostala v naših mislih in srcih! Hčere Mojca, Jelka in Sonja z družinami
Smrti
Šentjur
Umrla sta: Božidar ŽU-PNEK iz Tratne pri Grobel-nem, 61 let, Veronika VRB-NJAK iz Ogorevca, 80 let.
Žalec
Umrli so: Andrej KRAJNC iz Braslovč, 42 let, Franc KOPER iz Andraža nad Polzelo, 85 let, Erih BLAJ iz Žalca, 59 let, Ana POTEKO iz Migojnic, 85 let.
Velenje
Umrli so: Janko SOVINC iz Topolšice, 62 let, Franc VO-GLAR iz Velenja, 81 let, Marjan SLOKAN iz Šmartnega ob Paki, 68 let, Danijela POCAJT iz Velenja, 87 let, Advija ŠI-JAK iz Velenja, 57 let.
sport@nt-rc.si
n
p
p
p
p

p
p
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 9. do 15. 12.
Čarobno potovanje na Luno -
animirani, družinski
petek, sobota, nedelja: 15.30,
16.30
Deset v pol - komedija, drama četrtek, torek, sreda: 18.20, 20.20 petek, sobota, nedelja: 15.30, 18.20, 20.20
Hiša Gucci - kriminalni, drama, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.00, 20.00, 21.15 Izganjalci duhov: Zapuščina -akcijski, komedija, kriminalni četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 18.50, 20.45 Južni veter: Pospešek - kriminalni, drama, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 20.30 Kralj Richard - biografski, drama
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.30, 20.10 Pozabljeni božič - drama, družinski, fantazijski petek, sobota, nedelja: 15.50 Pri Addamsovih 2 - animirani, komedija
petek, sobota, nedelja: 16.00
Zapoj 2 - animirani, komedija
četrtek, torek, sreda: 17.20, 17.50
petek, sobota, nedelja: 15.40,
16.40, 17.20, 15.40
Zapoj 2 - animirani, komedija,
3D
četrtek, torek, sreda: 18.30 petek, sobota, nedelja: 16.20, 18.30
Zgodba z zahodne strani - mu-
zikal
četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 17.30, 19.30, 21.00
ČETRTEK
19.00 Aline, moč ljubezni - biografska glasbena drama PETEK in NEDELJA 17.00 Zapoj 2 - družinska animirana komedija
19.00 Jezdeci pravice - komična
drama
SOBOTA
19.00 Aline, moč ljubezni - biografska glasbena drama SREDA
19.00 Benedeta - biografska zgodovinska drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Hiša Gucci - biografska kriminalna drama
SOBOTA
17.00 Kralj Richard - športna
biografska drama
20.00 Jezdeci pravice - črna
komedija
NEDELJA
16.00 Zapoj 2 - glasbena pustolovščina, sinh.
19.00 Izganjalci duhov: Zapuščina - komična akcija PONEDELJEK 19.00 Drive my car - drama
DOM KULTURE LOČE
PETEK
17.00 Čarobno potovanje na
Luno - družinski, animirani 19.00 Asistentka - drama SOBOTA
19.00 Asistentka - drama
DOM KULTURE SLOVENSKE KONJICE
SOBOTA
17.00 Čarobno potovanje na
Luno - družinski, animirani
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 9. 12.
13.00 Stara grofija, Muzejski trg Celje_
Marine in vedute, od blizu in daleč
odprtje razstave likovnih, del dijakov Gimnazije Lava ŠCC
18.00 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Jurčičevi tipi in originali
ob 10. obletnici bralne značke za odrasle z Branjem do zvezd
19.30 Gledališče Celje_
Mike Bartlett: Klinc
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana
Harmonikarji Glasbene šole Velenje
praznični koncert
PETEK, 10. 12.
17.00 Gledališče Celje_
Nava Semel: In podgana se je smejala
abonma po posebnem razporedu in izven
18.00 Knjižnica Velenje Anabea
predstavitev knjige Barbare Kališnik, pogovor bo vodila Brina Zabukovnik Jerič
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Žive naj vsi narodi
tradicionalni Miklavžev koncert orgelskega oddelka v čast 30-letnice države
SOBOTA, 11. 12.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Beethovnov rojstni dan
glasbena sobotnica, izvedba: Komorni ansambel Hiše kulture Celje, MnZC in Hiša kulture Celje; abonma in izven
10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pod prazničnim dežnikom
predstava Gledališča Ku -Kuc; čarobne sobotnice
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom
javno vodstvo
17.00 Gledališče Celje_
Mike Bartlett: Klinc
abonma po posebnem razporedu in izven
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Opera Julija
predstava za izven
20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Vita Mavrič: Nokturno žlahten duš
koncert za abonma Klub in izven
NEDELJA, 12. 12.
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vlado Kreslin
koncert Vlada Kreslina z multiinštrumentalistom Iztokom Cergolom
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Opera Julija
predstava za abonma Gustav
PONEDELJEK, 13. 12.
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje
Novoletni koncert kitarskega orkestra GŠ Celje
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Kajuhproza
ob stoletnici rojstva pesnika Kajuha, z avtorjem Dušanom M. Pircem se bo o knjigi in pesniku pogovarjala Tatjana Vidmar
19.30 Gledališče Celje
Mike Bartlett: Klinc
abonma po posebnem razporedu in izven
TOREK, 14. 12.
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Sanjam, da bi sanjala sanje
predstavitev knjige Jožice Rogelšek
19.30 Gledališče Celje_
Branko Završan in ansambel: Bodi gledališče!
Praznični trojček, izven abonmaja
SREDA, 15. 12.
18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Koncert
harmonikarskega orkestra GŠ Celje
18.00 Galerija Velenje_
»A human experience« - Fantazijsko funkcionalna/ Funkcionalno fantazijska odprtje razstave Jane Zornik
19.30 Gledališče Celje_
Branko Završan in ansambel: Bodi gledališče!
izven abonmaja
20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Erotika po Emeršiču
komedija Špas teatra; Zeleni abonma in izven
Pravljično Celje
Praznične lučke, smreke in druga krasitev bodo na ogled do
Četrtek, 9. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 10. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 11. december
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 12. december
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 13. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 14. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 15. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
konca leta. Na Krekovem trgu je del praznične krasitve avdio--vizualna zavesa oziroma vodna simfonija. V mestnem središču je božično-novoletna tržnica. Na Savinjskem nabrežju visijo lam-pijončki, ki so jih izdelali otroci iz celjskih vrtcev in osnovnih šol. Za več informacij: spletni strani celje.si in visitcelje.eu ter družbena omrežja Visit Celje. Od četrtka, 9. decembra, bo obiskovalcem Celja in TIC na voljo digitalni kotiček Alme M. Karlin, kjer bo predstavljena njena življenjska zgodba. Doživetje je brezplačno. Ogled je možen v času odprtja TIC: od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro in v nedeljo med 10. in 17. uro.
Čarobni Žalec
Praznične luči vabijo na drsališče, na čarobno klopco pri fonta-ni, v kotiček Savinove hiše in še kam. Več na: www.zkst-zalec.si
Praznično Laško
Praznično okrasitev so poimenovali Pravljična pot po Laškem, ki jo sestavljajo pravljične točke ob krožni sprehajalni poti ob Savinji. Več informacij: https://lasko. info/praznicno-2021/.
Čarobni december v Velenju
Bela dežela, Praznični gozdiček in nabiralnik želja, Palčki iskalč-ki ...
Ostale prireditve
ČETRTEK, 9. 12.
17.00 Rdeča dvorana Velenje
Prihod dedka Mraza
glasbeni gost prireditve bo Challe Salle
17.00 Dom svetega Jožefa Celje
Pogovori za dušo
voditelj mag. Drago Tacol, srečanje na Zoom aplikaciji: prijave: info@ jozef.si
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga z vami bo Nina Časl
19.00 Spletni dogodek_
O pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
brezplačno predavanje po Zoomu, povezava: www. dogaja.info
19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Najlepše zgodbe potovanj
potopisno predavanje Tadeje Kolar
PETEK, 10. 12.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Bonton obdarovanja
Hermanova otroška ustvarjalnica Bonton obdarovanja, za skupine; tudi v sredo ob istem času
17.00 Galerija Velenje Unikatni nakit
kreativna delavnica, delavnico bo vodila Nika Horvat; prijave: info@ galerijavelenje.si
17.00 do 19.00 Mala galerija Doma kulture Slovenske Konjice
Tečaj slikanja in risanja za odrasle
obvezne prijave v Splošni knjižnici Slovenske Konjice
SOBOTA, 11. 12.
8.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznični bolšji sejem
9.00 Zbor izpred vhoda v zapore Stari pisker (na celjski tržnici)
18. tradicionalni pohod Stari pisker-Šmartno v Rožni dolini
pohod je posvečen osvoboditvi talcev iz Starega piskra v noči med 14. in 15. decembrom 1944; prijave: brane. feldin@gmail.com
9.00 do 11.00 Mala galerija
Doma kulture Slovenske Konjice
Tečaj slikanja in risanja za otroke
obvezne prijave v Splošni knjižnici Slovenske Konjice
17.00 Medenjačkova hišica Laško Voden potep po Prazničnem Laškem
obvezne predhodne prijave - TIC Laško; tudi v soboto ob istem času
17.00 do 19.00 Stojnice pri
Medenjačkovi hišici Laško Predstavitev praznične ponudbe ponudnikov znamke Okusiti Laško v primeru slabega vremena dogodek odpade
NEDELJA. 12. 12.
10.00 Velenjski grad
Pravljični nedeljski dopoldnevi
otroci bodo prsluhnili dolinski bajki in pravljici, pripovedi bo sledila družinska delavnica
PONEDELJEK, 13. 12.
13.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek
Novoletno voščilo
otroška ustvarjalna delavnica v okviru projekta teden pisanja na roko, namenjena otrokom starejšim od treh let; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
16.30 Knjižnica Velenje
Kramljanje pod staro trto: Pogovorna skupina Šmarnice
pogovarjali se bodo o otroštvu, mladosti, skratka o vsem, kamor nas popeljejo spomini; pogovor bo vodila Jožica Šmon
17.00 Galerija Velenje
Animirano novoletno voščilo
družinska urica; prijave: info@galerijavelenje.si
TOREK, 14. 12.
9.30 in 10.30 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične smrečice
muzejska čajanka Hermana Lisjaka z otroki celjskih vrtcev; tudi v sredo ob istem času
17.00 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica
Zdrava prehrana in hujšanje
o zdravi prehrani med prazniki bo predavala
ЦНМНЧ ril, II
»i if.i ; i -si.-! H Iii
шВНП
•üiiiSftralSi
Zill


'lam 2022
OSREDNJA	X
Knjižnica Celje
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Dostop do 400.000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva,
skoraj 2.000 e-knjig v slovenščini (Biblos), 500 e-knji več kot 200идосћЦ»каОД<№1рПЦвд^ 40.000 e-knjig v angleščini (EBSCO), več kot 7.ООО naslovov serijskih publikacij na PressReaderju (iz 120 držav v 60 jezikih) Dostop na daljavo do 8 podatkovnih zbirk iz različnih strokovnih področij arhiva časopisa Večer ter НптВшваг1м^^Јпрге№акК«»Јга Pravljične dogodivščine pri Mišku Knjižku Cnjižku pravljični kovčki, Moja izbira je branje, Programi za spodbujanje branja in bralne kulture (Z branjem do zvezd, Četrtkovi večeri, predavanja) ;eri)
Univerza za tretje življenjsko obdobje Knjižnica na obisku, bralno pogovorne urice, ЈКЦЈ^Ц^у])
Pravljično ustvarjalne urice v knjižnicah Vojnik,
Dobrna, Šmartno in Štore	Razstave in delavnice
Filozofska, zdravstvena in potopisna pre<£äfös$%ga jezika
Koncerti, gledališke in predstav
www.knjiznica-celje.si
KNJIŽNICA - vrata v vse čase in prostore
nutricistka Mojca Cepuš v sodelovanju z Društvom Dve
17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna
projekt bo vodila Kata Laštro v sodelovanju z DPM Levi breg
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic za otroke
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj
Camino - Po Francoski poti do konca sveta
potopisno predavanje Zorana Furmana
20.00 do 21.30 Dom svetega Jožefa Celje
Biblični tečaj: Psalmi in slavospevi - biseri svetopisemske duhovnosti
Vsi konci zemlje so videli zmago našega Boga (Ps 98,3), vodi mag. Klaus Einspieler, povezava do dogodka, ki bo potekal preko Zoom aplikacije je objavljena na www.jozef.si
SREDA, 15. 12.
9.00 do 11.00 TIC Laško Praznični Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine z Mojco
primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
namenjena otrokom starejšim od treh let, pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik
17.00 Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic za otroke
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija
2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do 31. 12., Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2022
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan: Obrazi; do konca leta 2021 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: panojska razstava 150 let gasilstva v Celju, avtorice dr. Andreje Videc; do 31. 12. Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: fotografska razstava prve generacije fotografskih tehnikov; do konca leta Savinov likovni salon Žalec: V odsevu svetlobe, razstava likovnih del Zdenke Žido in Eve Petrič, do 31. 12. Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava IV. Ipavčeva paleta - Josip Ipavec, DLU Rifnik Šentjur; do 31. 1.
Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava ustvarjalnega leta Festivala Velenje, do 31. 12.
Podhod pošta Velenje: razstava MPT praznuje; do konca januarja Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 31. 12. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do marca 2022 Galerija F-bunker Velenje: fotografska razstava velenjskega fotografa Gorana Petraševića; do 15. 12.
Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Zimska idila ob Škal-skem jezeru, fotografska razstava Frenka Špilerja; do 31. 12. Knjižnica Velenje, sončna stena: Dežela škratovnija in zmešana zelena abeceda, razstava ilu-
stracij Katje Talajić in Valentine Cehner; do 31. 12. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava gledaliških plakatov, listov in fotografij iz arhiva Amaterskega gledališča Velenje; do 31. 12. Knjižnica Velenje, mladinska soba: Pod pretvezo, razstava plakatov Anje Klinc; do 31. 12. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ., razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije, muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Velenje - mesto cvetja 2021, razstava izbranih likovnih del otrok vrtcev in osnovnih šol; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Velenje: pregledna razstava Mojce Korošec, do 16. 12. Galerija eMCe plac Velenje: razstava Klemna Orešnika The Eye of O, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Mozirje: likovna razstava 27. slikarski študijski dnevi Ex tempore Mozirski gaj 2021, do 20. 12. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Pogled od tukaj in tam avtorice Natalije Juhart Brglez; do 20. 12.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: (skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-no-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
KOLO SREČE
m
f . rr\.

-7\
''4 J t*
'rti
Pričarajte si lepe praznike in
■/J' t • v
\ itf i a i I1
m
h1 mi.
Čakajo vas odlična darila!
л љ.
if«»
-
s. / 1
X ^
tfSBTZ;,
^ A

- .

Hi
H&tIUI (VXJÜI
ГГ| i iwm
^AtSNA
f PALMA
00 LETA ,990
Iv 7AVRTI №0 SR I ■ ■ НРЈВНШРНННЈ М
zNovim tednikom in Radiem CeljeJ SObOtO, 18. ШшШга Ођ 10.00
S tem kuponom lahko enkrat zavrtite kolo sreče.
novi tednik ^тгттј! radio celie
Tednikove ^zgodbe
Št. 49/ Leto 76 / Celje, 9. december 2021
Zimska pravljica za uvod v smučarsko sezono s, 38
Želela je vsaj še enkrat čez poligon
str. 28-29
Rekordno število dvojčkov na I. gimnaziji v Celju
40 let od nesreče na
Korziki str. 35
26
INTERVJU
Z Bojco Januš o permakulturnem vrtnarjenju
Srečen vrtnar
kmetuje ekološko
Da je dolgčas samo dolgočasnim ljudem, je že v mladosti ugotovila Bojca Januš in se trdno odločila, da sama ne želi biti med njimi. Takrat so se v njeni glavi začele rojevati številne ideje, kaj vse zanimivega lahko počne. Med zaposlitvijo v prvi ekološki trgovini v državi ji je pod roke prišla knjiga Uporni kmet, v kateri avtor Sepp Holzer opisuje, da je mogoče sadje in zelenjavo pridelovati tudi drugače kot tako, kot so nas učile mame in babice. Nekdanjo Celjanko, ki je bila prav zaradi bremena tradicionalnih vrtnarskih usmeritev dolgo prepričana, da nima zelenih prstov, so permakulturne ideje pripeljale na lastno podjetniško pot. Pred kratkim je izdala knjigo, v kateri se ne dotika le pogleda na trajnostno pridelavo hrane, ampak tudi psihologije, urejanja doma, pogleda na svet in na sebe.
TINA STRMČNIK
»Življenje je v vsem, kar nas obdaja, ne nazadnje smo vsi iz iste snovi. Seveda nisem za to, da ušem pustimo, da uničijo drevo in da nato nimamo sadja. Prav tako nisem za pobijanje škodljivcev vsevprek.« Tako pravi sogovornica, ki jo spomini na otroška leta vežejo predvsem na okolico celjskega Otoka. Z mamo sta nato nekaj časa živeli na Švedskem in se kasneje preselili v Ljubljano. Ko si je ustvarila svojo družino, se je predavateljica, avtorica bloga Permakultura za telebane in podjetnica preselila na Zaplano.
Nad delom na zemlji torej niste bili navdušeni že od malih nog?
Sploh ne. Mama me je vrtnarjenja pred več kot 25 leti učila na nek splošno znan način. Svetovala mi je, naj na eno gredo sadim eno vrsto zelenjave, naj jo zalivam in odstranjujem plevel. Še eno njenih pravil je bilo, naj morebitne ško-
»Če v naravi vzpostavimo pogoje, da so rastline zdrave, se same branijo in nam jih ni treba škropiti s pesticidi, fungicidi in herbicidi. Tako je tudi pri človeku. Ko je naše telo v ravnovesju, je zdravo. Če smo izčrpani, smo vrženi iz ravnovesja in zato zbolimo.«
dljivce uničim tako, da jih posipam s kakšnim strupom. Vrt je bil na zahodni strani hiše. Ko sem prišla domov, ga sploh nisem videla. Takrat sem največ časa posvečala otrokoma, študiju in službi. Na gredice sem pozabljala, rastline niso rasle, uspeval je plevel. Mama mi je semena posejala po svojem okusu, v zemljo ni dala tega, kar je imela rada moja družina. Zaradi vsega naštetega sem se odločila, da ne bom več vrtnarila. Ker neizmerno rada ustvarjam, raziskujem in se učim, sem se nad vrtnarjenjem ponovno navdušila, ko sem naletela na permakulturne ideje.
V času zaprtja države so tisti, ki so le imeli majhen kos zemlje ali vsaj balkon, sadili zelenjavo, rože. Veliko ljudi je v obdobju karantene množično urejalo svoje vrtove. Ste tudi vi opazili ta premik dela družbe v zeleno smer?
Vrtnarjenje ne pomeni le tega, da si človek pridela hrano. Ne prinaša le zadovoljstva, ko opazuje rastoče rastline in ko je ponosen na svoj pridelek. Vrtnarjenje je zelo dobra psihoterapija. Nekateri izpostavljajo celo njeno posebno vejo, in sicer hortikulturno terapijo, ki jo v nekaterih državah že uporabljajo pri zdravljenju duševnih motenj. Pri nas je takšna uporaba še v povojih.
Tisti, ki so se že pred zaprtjem države ukvarjali z vrtnarjenjem, so se lahko v obdobju karantene še bolj povezali z naravo. Pri tem ni vseeno, kako ljudje vrtnarimo. V zemlji je namreč posebna bakterija. Ko pridemo z njo v stik, jo vdihnemo ali zaužijemo, se nam poviša raven serotonina, hormona sreče. Najverjetneje je ta mehanizem v razvoju človeštva prispeval, da so se ljudje bolje počutili tudi v primitivnejših obdobjih zgodovine, v času lovstva, nabiralništva in začetka kmetijstva. Morda so se zaradi tega ljudje z večjim veseljem ukvarjali s predelavo hrane.
Konvencionalno vrtnarjenje ne vpliva dobro na človeka. Če je zemlja mrtva, če jo uničujemo s pesticidi, fungicidi in kemikalijami,
je v njej porušeno ravnovesje in vprašanje je, ali človek še pride v stik z omenjeno koristno bakterijo. Kdor želi biti srečen vrtnar, naj zelenjavo prideluje na ekološki način.
Če je vrtnarjenje lahko dobrodošla terapija za dušo, zakaj ga v svoje življenje ne vključujemo bolj množično?
O pozitivnih učinkih vrtnarjenja v družbi veliko govorimo. A razlika je, če le poslušamo izkušnje drugih ali če se dejavnosti lotimo sami. Prste moramo zakopati v zemljo. Pri tem se mo-
ramo zavedati, kakšen pomen imajo opravila, ki jih opravljamo s svojimi rokami. Sodoben način življenja nam narekuje, da vedno več časa preži-vimo za računalnikom in za tipkovnico, a pri takšnem načinu dela se naši možgani ne razvijajo. Prav zato, ker so za razvoj možganov pomembne ročne spretnosti, ni dovolj, da bi se otroci pisanja učili na primer le s pomočjo sodobne tehnologije. Pomembno je, da pišejo z roko in da krepijo še druge ročne spretnosti. Najboljši način za uvajanje sprememb, tudi navduševanja za vrtnarjenje, sta dober zgled in podpora. Medtem ko prepovedi, grožnje in ukazi nimajo smisla.
Velikokrat ljudje rečejo, da se pridelovanje hrane doma ne splača. Kaj pravite vi?
Kar ješ, to si. Ljudje imamo vedno več znanja o tem, da je pomembno uživanje zdrave hrane in da imajo minerali velik vpliv na naše počutje. Da sami pridelamo zdravo hrano, ni poceni. Tudi če dobimo seme in če nam vrta ni treba najeti, moramo vanjo vložiti ogromno dela, truda. Ob tem se moramo izobraževati. Zaradi podnebnih sprememb se razmere pridelave zelo spreminjajo. A če potegnemo črto, se moramo vprašati, koliko sta vredna zdravje in življenje. Zdravje je neprecenljivo, kako
INTERVJU
27
dragoceno je, se žal zavemo šele, ko zbolimo. Zato se po mojem prepričanju pridelovanje hrane doma absolutno splača.
Prepričani ste, da si lahko vrtiček omislijo tudi ljudje, ki živijo sredi mesta, kajne?
Ljudje, ki živijo sredi mesta, morda res ne morejo gojiti buč hokaido, ki za rast potrebujejo veliko prostora. A lahko pridelajo mini paradižnike, zelišča, zeleno solato, ki res ni zahtevna zelenjava. Tudi nekoliko večje pridelke lahko pridelamo sredi mesta, če imamo na primer na voljo dovolj velike lonce. Pri takšnem načinu vrtnarjenja so značilna večja nihanja glede oskrbe s hranili in z vlago, na kar moramo biti pozorni. A rešitve vsekakor obstajajo. Še ena pomembna stvar je zavedanje, da so rastline živa bitja. V naravi se prepletajo. Ko jih posadimo v omejen prostor, se ne morejo povezovati, saj je vsaka v svojem loncu. Naravnega okolja na balkonu ne moremo povsem poustvariti. Medtem ko je v tleh življenje, je v loncu večinoma substrat, ne dodajamo pa deževnikov. Zato bi bilo smiselno z obogatenim bio ogljem dodajati vsaj bakterije, ki so lastne zemlji. Z rastlinami, ki rastejo v izjemnih pogojih, moramo delati nekoliko drugače, skrbneje.
Bojca Januš
»Velikokrat spregovorim o največjih napakah pri vrtnarjenju. Zaradi teh napak marsikdo, ki se odloči za pridelovanje svoje zelenjave, kar obupa. Ko naredi kaj narobe, nato zmotno misli, da nima zelenih prstov.«
Epidemija koronavirusa je mnoge spodbudila, da so si pripravili shranke. Najbrž ozimnice ni dobro pripraviti iz tega, kar lahko človek kupi pri najugodnejšem trgovcu.
Seveda, veliko bolje je, če pri preverjenem kmetu izberemo lokalno pridelane sestavine. Še toliko bolje je, če se za kakšen zabojček dogovorimo pri sorodnikih ali prijateljih na podeželju. Zelo pomembno je, kako so živila pridelana. Prednost naj ima ekološka pridelava. Mislim, da ozimnice ni smiselno pripravljati iz zelenjave, ki je na konvencionalen način vzgojena v rastlinjakih v Španiji ali na Nizozemskem. V tem primeru je bolje kupiti kozarec vložnin kakšnega slovenskega ponudnika.
Opozarjate tudi, da se v vrtnarska opravila ni dobro zagnati prehitro.
Januarja, februarja in marca, ko je pravzaprav še zima, med ljudmi že krožijo posnetki, kaj vse so posadili na vrt. Mnogi velikokrat hitijo in ne upoštevajo, da podnebje na Gorenjskem ni enako tistemu na Primorskem. Aprila lahko pride pozeba, v začetku maja lahko pade sneg. Nato sledi slaba volja, ker je treba rastline zavreči. Pri tem pozabljamo, da je narava spomladi
»Če smo povezani z naravo, nam gre
V • I •	• I v«
v življenju lažje. Pri tem ne gre le za znanje o tem, kako se oskrbeti, če hrane zmanjka.«
že opremljena za to, da se lahko ljudje prerodi-mo. Sama sem se letos na primer lotila zbiranja brezovega soka. To sploh ni težko. Z njim si lahko spomladi prečistimo ledvice in jetra. Ko se zima poslavlja, lahko naberemo čemaž, ki je podobno kot česen naravni antibiotik. Legenda pravi, da se medved po zimskem spanju najprej naje te rastline, saj se z njo prečisti. Narava nam ponuja še regrat in brezovo listje, ki ga prav tako lahko uporabimo v solati ali za čaj. Kasneje so na voljo bezgovo cvetje, gobe. Vse to so dobrote, ki jih pozeba ne uniči in ki nas nič ne stanejo, nanje pa ponavadi pozabimo.
Zavzemate se, da bi ljudje vrtnarili v skladu z naravo. Kako naj ji prisluhnemo, da bomo zadovoljili svoje prehranske potrebe in jo ohranili za prihodnje rodove?
To je zelo preprosto. Če mislimo na prihodnje rodove, potem pri naših trenutnih ravnanjih ne bi smelo biti prostora za pohlep.
za solato in češnjev paradižnik, lahko svoje najmlajše navdušijo za številna lepa opravila. Otroci skrb za rastline vzamejo za svojo, veliko raje jedo zelenjavo. Če ima družina osem sadik solate, jo lahko ob odtrgavanju uživa celo sezono. Vmes lahko posadi rožice, zelišča ali karkoli drugega.
Za vas permakultura ni le način vrtnarjenja, ampak način življenja. Kaj sploh pomeni ta nekoliko nenavadna beseda?
Omenjena beseda govori o trajnostni kulturi, vendar ne le na področju pridelovanja zelenjave na trajnosten način. Gre za pogled na življenje in naše delovanje. Ta veda nam narekuje, da za sabo ne pustimo slabšega stanja oz. da skušamo razmere še izboljšati, da bodo lahko od njih imeli korist tudi zanamci. Kaj počnemo pri pridelovanju zelenjave na klasičen način? V slovenskih vrtovih žal ponavadi izčrpamo zemljo, nato nanjo navozimo živalski gnoj ali uporabljamo umetna gnojila.
»Med karanteno sem videla, da so ljudje, ki so bolj povezani z naravo, lažje prenašali vse omejitve. Moji somišljeniki so se seveda zavedali sprememb v družbi, a se z njimi niso toliko obremenjevali.«
Pohlep pomeni, da želimo čim večje in čim bolj brezhibne plodove, ki jih ne želimo deliti z nikomer. Če na vrtu uničimo vse organizme, nam svojih pridelkov res ne bo treba deliti z nikomer. Vendar tako ne bomo uničili le škodljivcev, ampak tudi koristne žuželke ter druge koristne organizme, ki krepijo zemljo in pomagajo rastlinam. Zato se ponavadi zgodi, da se škodljivci in bolezni vrnejo s podeseterjeno močjo. Ne gre torej za to, kaj se nam splača, ampak za notranjo prepričanost, da ne pobijamo. Ko ljudje nasploh enkrat dojamemo, da so rastline žive, da sta živi zemlja in narava, potem začnemo na te stvari gledati drugače.
Življenje je v vsem, kar nas obdaja, ne nazadnje smo vsi iz iste snovi. Seveda nisem za to, da ušem pustimo, da uničijo drevo in da nato nimamo sadja. Prav tako nisem za pobijanje škodljivcev vsevprek. Obstajajo drugi načini, kako povrnemo ravnovesje v naravo in da pridelamo zdrav pridelek. Kako naj k takšnemu načinu življenja pritegnemo tudi otroke?
Pred časom je pri Mohorjevi družbi izšla njena knjiga Permakultura na vrtu in v življenju. Avtorica knjige pravi, da knjiga načenja vsa področja perma-kulture. Ne dotika se le vrtnarjenja, ampak tudi psihologije, urejanja doma, pogleda na svet in na sebe.
Ob marsikateri šoli ali vrtcu že imajo visoke grede. Te niso namenjene temu, da ima šolska kuharica na voljo dovolj solate. Gre za to, da otroci pogledajo seme, začutijo zemljo, vidijo dlačice na paradižniku. Da vse to dojemajo zelo drugače kot odrasli, spoznavam kot mentorica enega od evropskih projektov, ki ga s partnerji izvajamo v Logatcu. Mladim staršem res priporočam, naj poskusijo kaj podobnega. Vem, da jim zmanjkuje časa že za tisto, kar morajo narediti. Ampak če imajo samo eno veliko korito ali eno visoko gredo
Všeč mi je vaša misel, da se narave ne da prelisičiti, lahko pa sprejmemo njeno ponujeno roko in začnemo »svet reševati« na domačem dvorišču, v svoji kuhinji.
Včasih se mi zdi, kot da imamo ljudje narciso-idno motnjo. Po eni strani se ne čutimo kot del narave, po drugi strani bi jo radi rešili, kot da smo kakšna božanstva. Ob tem pozabljamo, da smo njen del, nastali smo evolucijsko, na naraven način. Narava je izjemno mogočna sila. Če bi imela človeške lastnosti, bi se nam smejala. Ne zavedamo se namreč, da smo le njen majhen delček. In prav bi bilo, da bi dojeli ravno to.
A vendar opozorila, da bi jo manj onesnaževali in da bi nanjo nasploh manj vplivali, na primer da ne bi zidali na najboljših zemljiščih, najbrž niso odveč?
Seveda. Vendar ideja reševanja narave temelji na enaki osnovi kot njeno onesnaževanje. Človek se postavi nad njo, le da v enem primeru uničuje in v drugem rešuje. Ljudje bi se morali postaviti ob njo in z njo sodelovati. Narava nas je sama ustvarila. Uničili se ne bomo sami. Ko bo naravi dovolj, nas v trenutku ne bo več.
Ob zaprtju države so se mnogi ustrašili, kaj se bo zgodilo z dostopnostjo hrane in so pospešeno praznili police trgovin. Je bila to dobra lekcija za večjo samooskrbo ali smo jo prehitro pozabili?
Ljudje smo kot zlate ribice, zelo hitro pozabljamo, kar je po eni strani dobro in po drugi slabo. Težko je predvideti, kako bodo razmere v svetu vplivale na oskrbo z različnimi dobrinami. V Združenem kraljestvu so se na primer sami odločili za izstop iz Evropske unije, a nihče na primer ni pomislil na pomanjkanje goriva. Svet je povezan. Znan je rek, da ko metulj na eni strani sveta zamahne s krili, nekje drugje nastane orkan. Zagotovo bodo nekatere spremembe, do katerih je prišlo v obdobju spopadanja s koronavirusom, vplivale na razmere. Sicer zelo dvomim, da bi zaradi prekinitev dobavnih verig v uniji prišlo do trajnega hudega pomanjkanja. A upam, da je negotovost ljudi spodbudila, da bodo poskusili pridelati svojo hrano na naraven način.
Pravite, da je vsak še tako majhen trud, da ozelenimo košček svojega sveta in pridelamo nekaj svoje hrane, dragocen in vreden občudovanja.
Poglejte, kako so videti študentski dom, dom upokojencev ali balkon garsonjere, če je tam kaj rastlin ali jih ni. Seveda ni treba imeti na gredici ali balkonu le paradižnikov in solate, lepo je, če tam raste še kakšna roža. Tudi narava tako deluje, vendar tega ljudje večinoma sploh ne opazimo. Še iz tako majhne razpoke sredi tlakovcev spomladi požene kakšna bilka, iz zmesi prahu in še česa narava ustvari zemljo. Ljudje smo jezni, ker moramo iz špranjic puliti rastline. Zato bi bilo naravi njeno moč smiselno dopustiti tudi marsikje drugje. Sama nisem imela zelenih prstov. Odkar ustvarjam z naravo in sem deležna njenih darov, na to gledam povsem drugače.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Zelo me motijo novodobni guruji, ki ob zdravstveni krizi strašijo, da bo lakota, da se bo sistem oskrbe porušil. Mislim, da je to nemogoče vedeti vnaprej. Strašenje ljudi z namenom kovanja dobička se mi zdi etično in moralno sporno.«
28
PORTRET
Nekoč umetnostna drsalka, danes članica akrobatske skupine in osebna trenerka
Želela je vsaj še enkrat čez poligon
Za simpatično Pino Umek iz Celja smo zadnje tri mesece stiskali pesti v športnem šovu Exatlon, kjer je s preostalimi slovenskimi tekmovalci pod karibskim soncem premagovala najrazličnejše poligone. Bila je ena najboljših tekmovalk in celo morebitna favo ritinja za končno zmago. A za to ji je zmanjkal kanček sreče. Na eni od preizkušenj si je poškodovala nogo, zaradi česar je morala tekmovanje zapustiti predčasno. Kot pravi, ji ni niti za trenutek žal, da je bila del te za Slovence nove športne preizkušnje. Nadvse namreč uživa v športu in tekmovalnosti. Tega ji zagotovo ni manjkalo kot umetnostni drsalki, saj je bila kar petnajst let del tega nadvse zahtevnega športa. Danes so vir njenega adrenalina podvigi z akrobatsko skupino Dunking Devils. Kot profesorica športa veliko časa nameni osebnemu trenerstvu.
SPELA OZIR
V Dominikansko republiko bi morala konec avgusta odpotovati s fantom Teom, prav tako članom skupine Dunking Devils, na katero so se producenti oddaje obrnili, če bi se kdo od akrobatov pridružil karavani slovenskih športnikov v Exatlonu. »Najprej nisem bila povsem prepričana, ali je to zame. Glavni razlog ni bil športni del, temveč kamere in vse obveznosti, ki spadajo zraven. Ko sem si na spletu ogledala poligone, sem bila takoj navdušena in sem rekla, da jih moram preizkusiti. Ni mi žal. Izkušnja je nepozabna,« nam je zaupala nekaj dni po vrnitvi v Slovenijo Pina Umek, ki je zaradi fantove poškodbe na Karibe morala odpotovati brez njega.
tekmovalnim drsanjem povezana kot sodnica. »Znanci so mi pripovedovali, da sem bila z njo na ledu že kot dojenček. Medtem ko me je držala v naročju, je drsala. Spomnim se, kako sem že kot zelo majhna občudovala njeno vitrino s pokali in ob tem govorila, da bom tudi sama drsalka,« pripoveduje Pina, ki je v pol prevelikih drsalkah na ledu prvič stala že pri dveh letih. Redno je začela trenirati pri petih letih in vztrajala do enaindvajsetega leta ter se v tem času udeležila kar nekaj pomembnih tekmovanj, med njimi tudi mladinskega svetovnega prvenstva. »Drsalec mora imeti vse gibalne sposobnosti - gibljivost, vzdržljivost, moč in hitrost. Da uspe vse povezati,
»Z glavo sem še vedno v Exatlonu. Najprej moram ugotoviti, kaj se je doma dogajala v zadnjih treh mesecih. V Dominikanski republiki smo bili povsem odrezani od preostalega sveta.«
Adrenalin dan za dnem
V Dominikanski republiki, kjer je preživela malo manj kot tri mesece, je bila tako kot drugi tekmovalci odrezana od preostalega sveta. Brez telefona, televizije in drugih komunikacijskih naprav so bili povsem osredotočeni na tekmovanje, ki je bilo še dodatno zahtevno zaradi visokih temperatur. »Vsak dan je bilo petintrideset stopinj. Naporni so bili že uvodni deli oddaj, ko smo stali na žgočem soncu in se znojili. Ko sem oddajo gledala po televiziji, sem si mislila, to res ni videti nič posebnega, a je bilo v resnici vse veliko težje že zaradi podnebja,« pripoveduje sedemindvajsetletnica, ki je bila kljub takšnim okoliščinam med najboljšimi tekmovalkami, zato ji je še toliko bolj žal, da je morala tekmovanje zapustiti tako nepričakovano. »Tekmovalec ima v izločitvenih bojih v mislih, da je to morda njegov zadnji nastop na poligonu, medtem ko sem se jaz poškodovala na tekmi, na kateri smo se borili, da bi se naša skupina iz barake preselila v vilo, zato si nisem predstavljala, da bo to zame zadnjič. To je moja edina grenka izkušnja, povezana s tem tekmovanjem. Želela sem vsaj še enkrat čez poligon, a mi na žalost tega poškodba ni dopuščala.«
Pred tem drsala
Šport in tekmovanja so ji pisana na kožo. »Eden mojih prvih stavkov, kot pravi mami, je bil: >Pina prva.< Že kot deklica sem bila zelo tekmovalna. Vedno sem želela biti hitrejša od starejšega brata, ki je bil razumljivo spretnejši in boljši od mene. A nisem odnehala,« se v smehu spominja Ce-ljanka, pri kateri dobro velja rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Kot umetnostna drsalka je šla po stopinjah mame Metke Umek (nekoč Hladin), v času Jugoslavije zelo uspešne umetnostne drsalke in kasneje trenerke umetnostnega drsanja, ki je danes s
»Eden mojih prvih stavkov, kot pravi mami, je bil: >Pina prva.< Ze kot deklica sem bila zelo tekmovalna.«
mora veliko trenirati in pri tem vztrajati,« pojasni sogovornica, ki je trenirala vsak dan, trikrat na teden celo dvakrat dnevno, pred poukom in po njem. »Ko danes gledam nazaj, se včasih vprašam, kako sem zdržala. A takrat na to nisem gledala tako. Trening mi je bil nekaj vsakdanjega.« Nekoliko se je zapletlo, ko je postala študentka Fakultete za šport v Ljubljani in je bila zaradi treningov drsanja razpeta med prestolnico in knežjim mestom. Ob tem je imela še veliko fizičnih vaj kot študentka športnega programa. »Kar delam, rada delam stoodstotno. Ko sem videla, da trpi tako eno kot drugo, sem začela razmišljati, kako naprej.
Odlično se znajde tudi v umetniških- vodah. Žete,umetnostna^ drsalka je imela prste vmes pri videzu njenih tekmovalnih oblek.
Kot profesorica športa veliko časa nameni osebnemu trenerstvu.
V pol prevelikih drsalkah je na ledu prvič stala že pri dveh letih. Redno je začela trenirati pri petih letih in vztrajala do enaindvajsetega leta ter se v tem času udeležila kar nekaj pomembnih tekmovanj, med njimi tudi mladinskega svetovnega prvenstva
PORTRET
29
Kot umetnostna drsalka je šla po stopinjah mame Metke Umek (nekoč Hladin). Trenirala je od petega do enaindvajsetega leta, ko se je posvetila študiju. Kot pravi, jo je to obdobje izoblikovalo v Pino, kot jo poznamo danes.
»Ko sem nehala drsati, sem si rekla, da je zdaj čas še za kaj drugega.« In res.
Pina Umek je dejavna na številnih drugih področjih.
Odločitev je bila zelo težka. Naposled sem se odločila, da se bom v prvi vrsti posvetila študiju.«
Trampolini so njena strast
Naenkrat je imela ogromno prostega časa. »Začela sem hoditi celo na
predavanja. Imela sem več časa za prijatelje. Spoznala sem svojo drugo plat.« Drsanja ni povsem potisnila v kot po zaslugi magistrske naloge, v sklopu katere je izdelala metodični postopek za rekreativne drsalce - od nakupa opreme do prvih poskokov in
piruet. Kot profesorica športa se v prvi vrsti posveča osebnemu trenerstvu v različnih ljubljanskih vadbenih središčih, kar ji trenutno najbolj ustreza. Že nekaj let je članica skupine Dunking Devils. Njena akrobatska pot se je začela, ko je kot študentka delala
v ljubljanskem trampolinskem parku Woop, kjer trenirajo člani te znane akrobatske skupine. »Trampoline obožujem že od malih nog, Ni bilo morja, da ne bi skakala na njih. Ko sem opazila razpis, da trampolinski park išče pomoč študenta, nisem niti za
trenutek oklevala. Zaradi dela sem se lahko postopoma na treningih pridružila Dunking Devilsom. Prišli smo tako daleč, da smo želeli oblikovati celo dekliško skupino. Trenirale smo vsak dan, med nami je bila odlična energija. Po mesecu sem si strgala križno vez. Zatem se je poškodovala še ena članica. Sledilo je okrevanje, zaradi česar je naše sodelovanje poniknilo.« Pod okriljem Dunking Devilsov ni le del akrobatskih podvigov, temveč se
»Trampoline obožujem že od malih nog. Ni bilo obiska morja, da ne bi skakala na njih. Ko sem opazila razpis, da trampolinski park Woop išče pomoč v obliki študentskega dela, nisem niti za trenutek oklevala.«
še z nekaterimi drugimi člani posveča administrativnim vsebinam. V času »korone«, ko je bilo nastopov manj, so začeli voditi profile na TikToku. Za naročnike po njihovih navodilih v sodelovanju z zanimivimi posamezniki pripravljajo vsebine in jih objavljajo v njihovem imenu.
Dodala kamenček ali dva
Po duši namreč ni le športnica. Če bi imela več časa, bi zagotovo pogosteje v roke vzela violino, ki se jo je učila igrati v osnovni šoli. Odlično se znajde tudi v umetniških vodah. Že kot umetnostna drsalka je imela prste vmes pri videzu njenih tekmovalnih oblek, ki jih je po njenih navodilih sešila njena babica, sicer šivilja. Pina jim je dodala kakšen kamenček ali dva. Tovrstno strast ima še danes, a s to razliko, da po lastnem okusu nadgrajuje in spreminja kose vsakdanje garderobe. Eden njenih zadnjih podvigov so modne superge. Namenoma je kupila povsem bele, da jih bo lahko z za to namenjenimi barvami okrasila v svojem slogu. Tovrstnih preobrazb so bili deležni že njeni nahrbtniki, hlače, majice in podobno.
V predprazničnem času bo nekaj časa zagotovo posvetila peki piškotov, ob kateri ne bo manjkalo božične glasbe. Seveda ne bo pozabila niti na drsanje. Kot pravi v smehu, so ji drsalke še prav. Morda jo boste srečali na drsališču v bližnji okolici ali morda celo kje na drugem koncu sveta. Zelo rada potuje. Po zaslugi drsanja je prepotovala velik del Evrope, a se želi še vrniti v te države, saj kot tekmovalka ni imela veliko časa za njihovo spoznavanje. Posebej je navdušena nad Združenimi državami Amerike, kjer je že bila večkrat in kamor se bo zagotovo, kot pravi, še vrnila. Le vprašanje časa je, kdaj.
Foto: SHERPA, osebni arhiv
30
ŠOLSKA ZANIMIVOST
Rekordno število dvojčkov na I. gimnaziji v Celju
V dvoje je vse lažje, kaj šele v troje!
Pred tremi leti smo pisali, da imajo na I. gimnaziji v Celju šest parov dvojčkov in trojčice. Letos so podrli vse rekorde. Poleg trojčic Žive, Pie in Maše Lilija, ki smo jih srečali že takrat in so zdaj v četrtem letniku, je v šoli še devet parov dvojčkov. Večinoma so se ujeli glede svojih srednješolskih želj, le v enem primeru ni bilo tako in je na gimnaziji le ženski del para.
TATJANA CVIRN
Ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc si je že pred
leti zaželel srečevanje dvojčkov in trojčkov, tudi potem ko bi za-
pustili šolo. A vmes je posegla »korona« in prekrižala te in še mnoge druge načrte. Mogoče bo nekoč ta ideja lahko zaživela, letna srečanja pa so lahko do takrat v dvorani Gimnazijka, kot je bilo tokratno, na katerem so se zbrali pari skupaj s trojčicami.
Večinoma so priznali, da jim je bilo v času pouka na daljavo lažje tudi zato, ker so imeli
ob sebi ves čas nekoga, ki jim je bil v oporo in pomoč, če se je kaj zataknilo. Težko je bilo zlasti tistim, ki so šele prestopili prag srednje šole in so se kmalu nato znašli sami doma pred računalnikom, ne da bi sploh dobro začutili utrip šole in se navadili na nove razmere, zahteve, obveznosti. Teh na gimnaziji ne manjka, zato je pomoč dobrodošla. V dvoje je lažje, je znana resnica, a že čez leto ali dve bodo mnogi pari dvojčkov postavljeni pred nove preizkušnje. Študijske želje parov so namreč zelo različne in mnogi si želijo, da bi lahko bili skupaj vsaj v istem kraju, če že fakulteta ne bo ista.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pia, Maša in Živa Lilija iz Celja, 4.b-razred
Ker so v četrtem letniku, se bodo morale kmalu odločiti glede študija. Živa in Maša pravita, da bo smer povezana z naravoslovjem, Pia se še odloča med družboslovjem in naravoslovjem. Zaradi študija se ne bi rade ločile, saj bi bilo to prvič. Priznajo, da so bili časi pouka od doma zahtevni in da se pozna odsotnost iz šole. »Vsaka se je učila v svoji sobi, a če je bila kakšna težava, smo si lahko pomagale,« pravi Pia. Vse so še vedno glasbeno dejavne, saj Maša igra klavir, Živa kitaro in Pia violino. Ob koncu tedna so tudi skavtinje
v
Alisa in Larisa Žagar Slemenšek
iz Levca, 4.f-razred
Četrtošolki že resneje razmišljata o študijski odločitvi, ki očitno ni preprosta, saj Larisa pravi, da bo izbrala nekaj družboslovnega, medtem ko Alisa razmišlja o biopsiho-logiji. V gimnazijskih letih sta se še bolj povezali, a zatrjujeta, da sta pripravljeni tudi na to, da bo šla vsaka svojo pot. Kot odlični športnici v tekvandoju in kickboksingu sta tudi v zadnjih mesecih dosegli lepe uspehe. Na svetovnem članskem prvenstvu v kikboksu je bila Larisa druga in na evropskem mladinskem prvenstvu prva, medtem ko je Alisa zasedla drugo mesto. Na evropskem prvenstvu v tekvandoju je bila Larisa tretja in Alisa druga. V športnih krogih sta znani kot »tisti dvojčici« ..., večina drugih pa ju ne zamenjuje več, kot so ju nekoč. »Prednost, da imaš sestro dvojčico, je, da večinoma nisi sam, da imaš nekoga, ki ti je podoben in vedno pripravljen pomagati,« ugotavljata.
Luka in Urška Kolar iz Celja,
4.b-razred
»Pri izbiri šole je nekoliko res vplivalo tudi to, da jo je najprej izbrala Urška in me potegnila zraven,« priznava Luka in dodaja, da je v to šolo hodil že starejši brat, torej je bila odločitev nekako pričakovana. Urška se za študij še odloča, Luka pravi, da bo verjetno izbral elektrotehniko. Ker sta kar povezana, sta imela doslej precej skupnih odločitev. Zavedata se, da vedno ne bosta skupaj in da se morata navaditi, da bosta samostojna.
ŠOLSKA ZANIMIVOST
31
Iztok in Jure Golob iz
Laškega, з.с -razred
Že njuna mama je hodila na I. gimnazijo in tudi njima je bila šola všeč, ko sta jo obiskala na informativni dan. Najprej se je zanjo odločil Jure, nato Iztok, ki mu ni žal. Jure razmišlja o študiju prava, Iztok o eni od naravoslovnih smeri. »Sva povsem različna, tudi po tem, kar naju zanima, a se dopolnjujeva, si pomagava, se učiva skupaj,« ugotavljata sogovornika, ki sta tudi glasbenika in športnika. Jure igra kitaro, Iztok harmoniko. Prvi trenira tenis, drugi nogomet.
Sara in Tina Jernejc iz
Mozirja, 4.e-razred
»Sara se je prva odločila za to šolo in ker nisem hotela biti sama, sem šla še jaz,« je ob obisku pred leti priznala Tina. »Težko se je naučiti biti samostojen. Skupaj preživljava vse dni, imava skupne prijatelje.« Na prvi pogled se ne ve, da sta dvojčici in tudi sami raje tega ne povesta, ker ju nekateri potem ne jemljejo kot dve ločeni osebnosti. Resda sta še vedno veliko skupaj, a so med njima razlike. Sara želi študirati pravo, Tina se je v zadnjem času navdušila za psihologijo. Veliko si pomagata, se skupaj učita. Čas »korone« sta izkoristili tudi za igranje klavirja in harfe.
Iza in Zoja Kalin iz Radeč, 2.č-razred
Ker sta si zelo podobni, se že dolgo oglašata na obe imeni, ker ne pričakujeta več, da bi ju ločili. A podobnosti nista nikoli izkoristili v smislu, da bi ena odgovarjala pri spraševanju v šoli namesto druge. »Prednosti, če imaš sestro dvojčico, je veliko, minusov tako rekoč ni,« pravita. Tudi karakterno sta si podobni. Kako bo z izbiro študija? Dogovor imata, da nobena ni omejena z odločitvijo druge. In ko ima ena fanta? »Navaditi se mora, da sva ves čas skupaj,« pravita v smehu dekleti, ki sta tudi odlični strelki z zračno puško in tekmujeta v tem športu z očetovimi trenerskimi napotki.
Maša Juričan iz Podčetrtka, 3.e-razred
(brat Miha obiskuje Ekonomsko šolo Celje)
Iza in Jan Vodenik iz Celja,
4.f-razred
Iza in Jan sta glasbenika in športnika. Čeprav sta po značaju različna, imata vrsto skupnih točk. Obema bolj leži naravoslovje, oba tudi igrata violino in oba sta trenirala plavanje. Iza je bila večkrat državna prvakinja in je še vedno uspešna na tem področju v PK Neptun, Jan se je bolj usmeril v druge stvari. Priznata, da je bilo v času pouka na daljavo kar težko, a sta se skupaj učila, kar je lažje, kot če si sam. Več časa sta posvetila glasbi, saj so treningi odpadli in sta sama poskrbela za ohranjanje kondicije. »Vse to so prednosti, če imaš brata dvojčka,« pravi Iza. Oba se zavedata vrednosti dragocene opore, ki jo nudita drug drugemu, tudi če se bodo v času študija njune poti razšle.
www.nt-rc.si
»Odločitev o srednji šoli je bila bolj naključna, oba sva gledala na to, kaj koga bolj zanima,« je na vprašanje, kako da sta se z bratom ločila, odgovorila Maša. »Po značaju sva si nekoliko podobna, sicer imava različne želje in pogled na svet,« dodaja in prizna, da je dobro imeti nekoga, ki te spremlja vse življenje. Doma imata še mlajšo sestro in prednost šolanja na daljavo je bila prav v tem, da so se doma še bolj povezali. Glede študija se odloča med sociologijo in psihologijo.
Ema in Aljaž Bornšek iz Celja, 2.g-
2.e-razred
in
Maya in Maj Orešek iz Sevnice,
1.c- in 1.b-razred
Za I. gimnazijo sta se odločila, ker sta slišala, da zagotavlja dobro podlago za študij. Mayo zanima kemija, brat se odloča med strojništvom ali elektrotehniko. Za končno odločitev imata še dovolj časa. Ker se zavedata, da se bosta med študijem morala ločiti, se na to pripravljata že zdaj in sta vsak v svojem razredu. Sicer se jima to, da sta dvojčka, ne zdi nič posebnega, razen da imata na isti dan, 17. julija, rojstni dan. Dobro je, da si lahko pomagata, sicer pa se precej razlikujeta in ju zanimajo različne stvari.
Ema in Aljaž sta med redkimi dvojčki, ki niso v istem razredu. Ema igra violo in je glasbeno usmerjena, zato se je vpisala na umetniško smer in bi rada nadaljevala svojo pot na akademiji za glasbo. Aljaž je tudi hodil v glasbeno šolo, a je ugotovil, da to ni zanj. Pravi, da je bolj družboslovni tip človeka, zanimata ga zgodovina in pravo. Sta nekoliko bolj povezana, kot to velja za običajne brate in sestre, a če med študijem ne bosta skupaj, se jima to ne zdi velika težava. Priznavata, da zaradi pouka na daljavo v prvem letniku ni bilo lahko in da se šele zdaj navajata na vse tisto, kar bi lahko že lani osvojila.
»Pri nalogah je prednost, ker lahko kaj prepiševa. Enemu gre bolje matematika, drugemu biologija.« V prostem času imata isti krog prijateljev, ukvarjata se tudi z glasbo, on igra tolkala, ona klavir, skupaj pa doma telovadita.
Nejc in Niki Šiljeg iz Rogaške
Slatine, 3d -razred
Na srečanje je prišel samo Nejc, saj je Niki zbolel. Mlada športnika trenirata nogomet pri NK Šampion v Celju in sta se zato odločila za vpis v športni razred I. gimnazije. Oba sta zadovoljna, med tednom prebivata v dijaškem domu, da se ni treba voziti. Kaj bosta izbrala za študij, še ne vesta, rada bi ostala povezana s športom. Pouk na daljavo se jima ni zdel pretežek zalogaj in tudi trenirala sta doma. Nejc prizna, da sta povezana, a da to ne pomeni, da se nikoli ne spreta.
32
PORTRET
Dušan Vodlan kljub upokojitvi ne miruje
Plesalec, ki je prekolesari na tisoče kilometrov
Dušan Vodlan že vrsto let živi v Posavju, a po duši, kot pravi, ostaja Celjan. Že kot otrok je imel občutek, da je drugačen od vrstnikov. V mladosti se je ukvarjal z različnimi športnimi zvrstmi, pri devetnajstih letih se je predal svoji največji športni ljubezni - plesu, ki mu že od nekdaj predstavlja način življenja. Ne mine dan, da se z njim ne bi srečal bodisi pri delu bodisi v prostem času. Po upokojitvi ostaja v ples vpet kot plesni sodnik, predsednik Umetniškega plesnega združenja Slovenije in podpredsednik Svetovne umetniške plesne zveze.
ŠPELA OŽIR
V osnovni šoli je redno treniral gimnastiko v TVD Partizan Gaberje v Celju in v tem takrat izredno priljubljenem športu dosegel vidne tekmovalne rezultate. Zaradi poškodb je po devetih letih nehal tekmovati in se pri devetnajstih letih povsem posvetil plesu. »Takrat si nisem predstavljal, da bom toliko let vztrajal pri tem lepem konjičku, ki mi je bil več kot trideset let tudi osnova za preživetje,« pravi Dušan Vodlan, ki se je na začetku radovedno spogledoval z različnimi plesnimi zvrstmi. »Preizkusil sem se celo v klasičnem baletu, a sem hitro spoznal, da je zanj potrebno še nekaj več kot le veselje do gibanja ter spoznavanje in druženje z ljudmi.« K srcu so mu prirasli standardni in latinskoameriški plesi, katerih znanje je nabiral pri različnih plesnih mojstrih. Vzporedno se je leta 1974 vpisal v Celjsko folklorno skupino, v kateri je kot plesalec deloval trinajst let in bil več let njen podpredsednik ter organizacijski sekretar. Svoje znanje že vse od od začetka z veseljem prenaša na druge. Že leta 1979 je poučeval folklorne skupine najprej v Celju in Laškem, pozneje še v Šentjurju, Podčetrtku, Šmarju pri Jelšah, Bistrici ob Sotli, Lesičnem, Kozjem in številnih drugih krajih.
Nekoč trener, danes sodnik
Zaradi selitve v Krško je zapustil celjske folkloriste in leta 1982 na Senovem prevzel vodenje tamkajšnje na novo ustanovljene folklorne skupine ter se kasneje v Posavju povsem posvetil športnemu plesu. Ustanovil je plesno skupino, ki je pozneje prerasla
v plesni klub in šolo Lukec Krško ter se razširila še v Brežice in Sevnico. V klubu, kjer je Vodlan do upokojitve deloval kot športni direktor in trener, že vrsto let delujejo vrhunski plesalci v standardnih in latin-skoameriških plesih, šov plesih, stepu in hip hopu. S svojimi pari je dosegel ogromno lepih uspehov in medalj na največjih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Od vsega ga najbolj veseli, da je za ta najlepši dvoranski šport, kot pravi, navdušil oba svoja sinova, ki sodita med najboljše domače in svetovne plesalce stepa. Po očetovi upokojitvi sta prevzela vodenje plesnega kluba, medtem ko Dušan še vedno ostaja vpet v ples kot plesni sodnik, predsednik Umetniškega plesnega združenja Slovenije in podpredsednik Svetovne umetniške plesne zveze.
Več kolesarskih podvigov
Leta 2002 je naenkrat imel več prostega časa. Na dopustu se je odločil, da se bo posvetil kolesarstvu. »Takoj ko sem prišel domov, sem šel kupit kolo in vso opremo ter začel redno kolesariti,« pripoveduje sogovornik, ki ga je kolesarstvo povsem zasvojilo. Udeleževal se je svetovnih prvenstev za veterane in se lotil kar nekaj zanimivih kolesarskih podvigov. Leta 2004 je celo kolesaril na odprtje olimpijskih iger v Atene, kamor ga je z avtodomom spremljala družina. Leta 2008 je prekolesaril kar enaindvajset tisoč kilometrov. Največji projekt tistega leta je bil, ko je prekolesaril pot od makedonskega mesta Kruševo do slovenskih Begunj v spomin na Tošeja Proeskega in Avsenikovo glasbo. Zadnjih pet let se tako zahtevnih projektov ne loti več, kolesari pa občasno še rekreativno.
Z zdravilno energijo
Tuje mu niso niti energije in z njimi povezano zdravljenje. Od leta 1995 do 2005 je s pomočjo teorije in praktičnega dela spoznaval različne meditacije in dihalne tehnike ter svet starodavnih mehiških vračev. Sposobnost samozdravljenja je spoznaval ob svojih poškodovanih kolenih in pri ekstremnih podvigih na kolesu ter zaradi tega začel tudi zdraviti druge. »Začutil sem, da ta energija ni za prodajo, zato sem ordinacijo po dveh letih zaprl. Od takrat z energijo pomagam, če me kdo za to prosi,« ob koncu še pove Dušna Vodlan, ki bo januarja odpotoval v Mehiko, kjer bo nekaj časa preživel med šamani.
Foto: SHERPA, osebni arhiv
Po upokojitvi ostaja v ples vpet kot plesni sodnik, predsednik Od leta 1974 do 1987 je nanizal več kot petsto nastopov doma Umetniškega plesnega združenja Slovenije in podpredsednik in v tujini ter postal tudi mentor mnogim skupinam. Z nastopi Svetovne umetniške plesne zveze.	je navduševal občinstvo po celotni Sloveniji ter se ustavljal v
različnih krajih v tujini.
Za ples sta ga navdušila starša. Veseli ga, da je tudi sam zanj navdušil svoja sinova, ki nadaljujeta vodenje plesnega kluba Lukec, ki ga je Dušan ustanovil leta 1990.
TRGOVINA V ŠOLI
33
Za prijeten in zabaven program na odprtju trgovinice so poskrbeli dijaki 2. č-razreda Ekonomske šole Celje.
Učne trgovine za izobraževanje dijakov
Brez dobrih trgovcev ne gre
Dijaki se v ešc-TRGovinc naučili tudi delati s sodobno blagajno.
Ena od učilnic v Ekonomski šoli Celje (EŠC) je odslej ešcTRGovinca, kot so poimenovali nedavno odprto učno trgovino. Če se veliko otok v otroštvu igra trgovino, pa se jih bolj malo odloči, da bi bili trgovci tudi kasneje v življenju. Morda bodo učne trgovinice v okviru srednjih šol, kjer izobražujejo trgovce, prispevale k temu, da se bo v prihodnje več mladih odločilo za tovrstno delo.
TATJANA CVIRN
Dijaki triletnega programa Trgovec v EŠC bodo tako lažje pridobivali znanja, ki so potreb-
na za poklic, za katerega se izobražujejo. Delodajalci bodo dobili kader, ki se bo hitreje in
uspešneje vključil v delovno okolje. V razmerah, ko je za trgovski poklic med mladimi zadnja leta manj zanimanja, se je Mercator že pred leti v sodelovanju s srednjimi šolami lotil urejanja tovrstnih učnih prodajaln z upanjem, da se bo čim več mladih po končanem triletnem programu odločilo za zaposlitev v trgovskem podjetju.
V Celju imajo letos v programu Trgovec dva razreda prvega
Ravnateljica Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta (levo) in predstavnica Mercatorja Manica Zupanič sta odprli novo učno prodajalno.
Tudi v Velenju so tako kot v Celju na odprtju trgovinice razrezali torto.
Velenjska Mavrica okusov
Dan pred odprtjem ešcTRGovince je v Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje vrata odprla Mavrica okusov.
»Dijaki se bodo v njej naučili, kako poskrbeti za sproščeno vzdušje v trgovini ter kako vzpostaviti s stranko osebno in iskreno vez, izurili se bodo v vodenju klasičnih in sodobnih prodajnih postopkov, spoznali bodo
različne vrste blaga in storitev ...« je dejala Helena Zupanc, ravnateljica šole. Učiteljica Maša Kolšek je vesela, da Mercator v dijakih, ki bodo nekoč prodajalci, vidi potencial in s tovrstnimi akcijami, z lepimi štipendijami in s podporo pri državnih tekmovanjih v tehniki prodaje poklic uvršča med cenjene in iskane.
Foto: arhiv ŠSD ŠCV
letnika in po en razred drugega ter tretjega letnika. »Trgovci so zelo iskani in upam, da bo poklic postal bolj cenjen. Trgovska podjetja so ugotovila, da potrebujejo dobre trgovce, da se bodo zadovoljne stranke vračale v trgovino. Ob tem je seveda treba urediti tudi plače trgovcev. Morda tudi kupci premalo cenimo prodajalce kot svetovalce, ki nam pomagajo pri nakupih,« pravi ravnateljica Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta. Vesela je, da je v šoli odslej na voljo učna trgovina. »V šoli imajo dijaki veliko praktičnega pouka. Pri tem spoznavajo izdelke, mi pa jih moramo pripraviti na delo v trgovini. V navadni učilnici je to težko, medtem ko bodo v učni trgovini s pomočjo igranja vlog lahko preizkusili svoje sposobnosti, da se bodo kasneje bolje znašli v delovnem okolju.« Tako se dijaki naučijo stika s stranko, tehnik prepričevanja, reševanja težav, skupinskega dela, pridobijo tudi druga znanja, pomembna za prodajo. Vse to bodo nadgrajevali v pravih trgovinah. Dijaki drugega letnika bodo februarja odšli za sedem tednov na prakso, tretji letniki pa za 17 tednov. Šola skuša dijake opremiti s čim več znanja, poleg splošnega mora-
jo obvladati še marsikaj, kar od njih zahtevajo digitalizacija, spletna prodaja ...
Kot prava trgovina
Mercator je v celoti opremil šolsko trgovinico in jo založil z izdelki, dijakom je na voljo tudi blagajna, ki omogoča kakovostno učenje prihodnjih prodajalk in prodajalcev. Kot pravi Manica Zupanič, direktorica maloprodaje za male formate vzhodne Slovenije v Mercatorju, je podjetje že leta 2016 uredilo prvo učno trgovino na Ptuju, nato je nadaljevalo v drugih krajih, kjer so šole, ki izobražujejo trgovce. Pred tednom sta zaživeli v okviru Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in Ekonomske šole Celje, v prihodnje bodo še v Murski Soboti, Ljubljani ... »Želimo dobro sodelovanje s šolami, saj si prizadevamo za promocijo deficitarnega poklica trgovca, da bomo s tem pridobili več mladih, ki se bodo odločili zanj in gradili kariero tudi v našem podjetju.«
Za opremo skupaj z blagajno in za blago v trgovinici je Mercator odštel približno 10 tisoč evrov. Mercatorjeve prodajne inštruktorice bodo med letom obiskale učne prodajal-
ne, jih posodabljale in sodelovale tudi v učnem procesu. Mercator je namreč prvi trgovec, ki je pri nas uvedel spletno trgovino, samopostrežne blagajne, samostojno skeni-ranje, mobilno aplikacijo, ki je tudi mobilna denarnica .
Foto: SHERPA
Fatjona Kurti, dijakinja 2. letnika programa Trgovec v EŠC:
»Trgovski poklic je zelo lep, saj spoznavaš ljudi in pridobivaš izkušnje. Ne vem še, kaj bom počela, rada bi še dve leti nadaljevala šolanje in se bom potem odločila.«
Laticija Koprivšek, dijakinja 2. letnika programa Trgovec v EŠC:
»Všeč mi je, da si v tem poklicu povezan z ljudmi, da se z njimi pogovarjaš, jim pomagaš.«
Leon Jošar, dijak 2. letnika programa Trgovec v ŠSD ŠCV
»Učna prodajalna bo popestrila naš pouk in nas pripravljala na delo v trgovini. Veseli smo, da smo jo dobili.«
34
PORTRET
Nekdanja košarkarica s čudežnimi rokami in z močno energijo
V nekaj minutah vam stres strese z ramen
»Stres se nalaga in izraža v različnih delih telesa. Vrat in ramenski obroč sta glavna nosilca stresnih bremen. Za stres so velikokrat kriva potlačena čustva, ki se v nas nabirajo vse življenje. Na ta čustva se >usedejo< še vsakodnevne stresne situacije.«
Tjaša Fendre se je v športni karieri srečala z različnimi načini masaž, po igralski karieri je to področje izbrala za svoj poklic. Danes znanje, ki ga je pridobivala tako v tujini kot doma, s pridom uporablja pri uvajanju in razvijanju novih ter za širšo javnost morda še ne tako dobro znanih oblik terapevtskih masaž. V zadnjem obdobju se vse bolj posveča tudi zvočnim in energetskim terapijam.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Tjaša Fendre je še zelo mlada srečo preizkusila v tujini, in sicer v deželi ljubezni, Franciji. Glede na to, da je bila takrat tudi članica ženske košarkarske reprezentance in da je v sebi skrivala res velik košarkarski talent, bi večina pomislila, da jo je v tujino zvabila kraljica iger. A temu ni bilo tako. Že takrat je poslušala predvsem srce in mu tudi sledila. Prvih nekaj let se je z igranjem košarke v Franciji tudi preživljala.
Še vedno zelo mlada, stara komaj 22 let, je spoznala, da je košarka ne osrečuje tako, kot bi si želela, zato je za nekaj časa športne copate obesila na klin. Vedno bolj jo je vleklo v svet masaž in zdravega načina življenja. V Franciji se je vpisala v šolo za kozmetičnega tehnika in jo s tečajem klasične masaže ter nege telesa uspešno končala. Nato se je za dve leti vrnila v Slovenijo, kjer se je doda- У tno izobraževala na področju klasične masaže in limfne drenaže. »V Sloveniji sem se izpopolnila na terapevtskem področju. To je v primerjavi s Francijo pri nas precej bolj razvito. Več poudarka je na
terapevtskih in tudi športnih masažah, medtem ko je v Franciji v ospredju predvsem nega telesa. In lepotičenje,« razlaga nasmejana visokorasla in energična Velenjčanka, ki si je dom ustvarila v Grižah.
Pohvali se lahko z več kot desetletnimi izkušnjami z masažami, ki jih je nabirala v priznanem zdravilišču in spa centru Thallasso Ouistreham v Franciji. Po prihodu v Slovenijo zadnja leta redno masira v številnih slovenskih zdraviliščih (Terme Olimia, Rogaška Slatina, Dobrna, Rogla ...). Vedno pogosteje tudi v različnih podjetjih.
Za takojšnje olajšanje na delovnem mestu
Med sodobnimi oblikami masaž je vedno bolj priljubljena kratka, 15-minutna terapi-. ja na delovnem mestu. ^ »Ker je res učinkovita,« pravi sogovornica. »Gre za nekoliko ML drugačno obliko masaže, pri kateri maser pritiska na akupresur-i ne točke, kar povzroči takojšnje olajšanje. Tovrsten način masiranja in sproščanja je vedno bolj priljubljen T tudi pri nas. Razmah se je začel v zadnjih nekaj letih, ko so tudi slovenska podjetja začela več pozornosti namenjati počutju zaposlenih in zdravju na delovnem mestu,« pravi Tjaša Fendre.
Kadar kot maserka obišče podjetje, poskrbi, da se njene stranke v nekaj minutah sprostijo in da so v naslednjih nekaj urah, ko odidejo z njenega stola, produktivnejše. Vedno pogosteje se način masaže na stolu širi tudi v salone, kjer lahko terapevti izvedejo celotno terapijo, s katero odpravijo zakisanost in zate-gnjenost telesa. A nič ni večno, zato bi si moral vsak vsaj enkrat mesečno vzeti čas za tovrstno sprostitev. Ta, kot pravi sogovornica, še zdaleč ni zgolj trenutni užitek, saj se pozitivne posledice kažejo v vseh porah življenja.
Že občasen kratkotrajni počitek na posebnem masažnem stolu lahko posamezniku povsem spremeni življenje. Predvsem gre za stresno razbremenitev. »Stres se namreč nalaga in izraža v različnih delih telesa. Vrat in ramenski obroč sta glavna nosilca stresnih bremen. Za stres so velikokrat kriva potlačena čustva, ki se v nas nabirajo vse življenje. Na ta čustva se >usedejo< še vsakodnevne stresne situacije,« pojasnjuje izkušena maserka, ki razkrije še, da je za bolečine v ramenskem obroču in vratu ter za glavobole v največji meri kriv stres. Prisilni drži, ki jo pogosto krivimo za to, lahko pripišemo zgolj 20 odstotkov »krivde«. »Seveda pri zmanjševanju stresa in bolečin v hrbtenici zelo pomaga redna zmerna telesna dejavnost.«
»V košarki nisem doživela pravega razcveta. Imela sem veliko talenta, a premalo motivacije ter tudi nekoliko drugačne želje. Sem živ dokaz, da je zgolj talent brez prave volje in trdega dela premalo.«
Da ima Tjaša Fendre čudežne roke, smo se pred kratkim prepričali tudi sodelavci Novega tednika in Radia Celje. V le nekaj minutah nam je pobrala nekaj nevidnih kilogramov uteži z ramen. Kot pravi, so zategnjena ramena in boleč vrat posledica sedečega dela in predvsem stresa.
Ostala nebrušen športni diamant
Tjaša Fendre še vedno velja za enega največjih košarkarskih talentov v slovenski ženski košarki. A kot priznava, pravega razcveta ni nikoli doživela. Tudi zato, ker v košarko, v katero so jo vpeljali trenerji pri dvanajstih letih, ni bila nikoli zares zaljubljena. Od nekdaj jo je privlačil ples, h kateremu se danes vedno pogosteje vrača. In v njem neizmerno uživa.
In kako je sploh »zajadrala« pod koše? Ker je v višino že v osnovni šoli zbrala zavidljivo število centimetrov, so jo šolski trenerji in vodje športnih ekip povabili v ekipo za šolsko košarkarsko ligo (ŠKL). Na eni od tekem so jo opazili trenerji celjskega kluba, ki so v njej videli nebrušen diamant. Povabili so jo na nekaj treningov in zgodba se je začela pisati. »Doma so bili vsi zelo veseli hitrega napredka in uspehov,« se spominja Tjaša, ki je v vsega dveh letih rednih treningov prišla najprej do kadetske in kasneje tudi do mlade reprezentance U21.
Ko se je še kot najstnica preselila v Francijo, je za nekaj let postala profesionalna igralka, saj si je z igranjem košarke služila kruh. A je dokaj hitro spoznala, da takšno življenje ni zanjo, da v igri ne uživa tako, da bi se bila pripravljena športu povsem podrediti. Takrat je začela graditi svojo poslovno pot. Ob šolanju za maserko je Tjaša organizirala in
vodila tudi košarkarske kampe. »Ustanovila sem društvo in urejala trening izmenjave za francoske košarkarje, ki so hodili v Slovenijo trenirat, in za slovenske trenerje, ki so znanje nabirali v Franciji,« razkrije še eno od svojih dejavnosti. Pri tem ji je, prizna, veliko pomagala prav njena sicer kratka košarkarska kariera.
Najbolj »kul« je sir
V Franciji je Tjaša Fendre s presledki preživela deset let. Ob prvi vrnitvi domov je dejala, da se v deželo ljubezni ne bo več vrnila. In da ne bo več igrala košarke. Obe obljubi je prelomila. V Francijo se je namreč vrnila prav zaradi igranja košarke. A košarkarska avantura ni trajala dolgo. Je pa nekaj let dlje ostala na tujem. Danes je odločena, da je življenja v Franciji nepreklicno konec.
Prizna, da se nikoli ni povsem navadila na francoski način življenja, ji je bila pa od nekdaj všeč hrana. Še posebej sir. »In to, da si znajo vzeti čas za hrano. Vsak večer ob približno 19. uri si vzamejo urico, da se družina zbere in druži ob pijači in jedači. Nato gredo spet vsak po svoje. To bi z veseljem preslikala tudi k nam,« pravi v smehu, sicer pa je njen odgovor, ko beseda nanese na primerjavo obeh držav, da je v Sloveniji vse boljše.
Foto: SHERPA in osebni arhiv
Tjaša Fendre je bila velikokrat previsoka ovira za nasprotnice.
Telo in um uri tudi z redno vadbo joge.
SPOMIN NA TRAGEDIJO
35
Na gori je še danes del letalskega krila. Za spomin in v opomin. Marsikdo, ki gre na goro San Pietro, se tega krila dotakne. Je vez s preteklostjo, svojci, prijatelji. Je spomin na eno največjih letalskih nesreč na svetu.
Naša regija je bila tisto leto zavita v črnino. Iz Celja je bilo na letalu 10 oseb, iz Žalca 5, iz Velenja so bile 4, iz Mozirja 3 in iz Laškega sta bili dve osebi. Preživel ni nihče. Najmlajša oseba je bila stara komaj 18 let, najstarejša 61 let. Povprečna starost vseh je bila 42 let. V tej nesreči je umrlo kar nekaj oseb, ki so bile v sorodstvu, tako so bili med umrlimi trije zakonski pari, dve sestri, sestra in brat ter mama in hči.
Spominska plošča na kraju nesreče je delo akademske kiparke Katje Majer.
24 mrtvih s Celjskega
Naša regija je bila takrat zavita v črnino
Spomin na to tragedijo je pretekli teden obeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je položil venec na spomenik žrtvam nesreče na ljubljanskih Žalah.
Novi tednik, december 1981
Letos, 1. decembra, je minilo 40 let od tragične letalske nesreče na Korziki. Letalo DC-9 McDonnel Douglas je tistega dne zjutraj poletelo z ljubljanskega letališča na Brniku proti korziški prestolnici Ajaccio. Ponesrečilo se je tik pred pristankom, ko je treščilo v 1365 metrov visoko goro San Pietro. Umrlo je vseh 173 potnikov in sedem članov posadke. Ta primer je takrat veljal za največjo tovrstno tragedijo na svetu. Na letalu je bilo 24 potnikov s Celjskega.
SIMONA SOLINIC
Nesreča se je zgodila zaradi slabega vremena, saj naj bi se letalo spuščalo v meglo. K nesreči naj bi pripomogla nenatančna komunikacija med posadko in kontrolorji leta. Ko je bilo letalo v zračnem prostoru nad letališčem Campo dell'Oro, se je začelo pripravljati na pristanek. Preiskava je pokazala, da so bili v nadzornem stolpu na letališču prepričani, da je letalo že nad morjem, a je bilo še vedno nad gorami. Posadka je bila sicer nad ukazom nadzornega stolpa za spust presenečena, vendar je kontrola ukaz potrdila.
Leta 2008 sta na Korziko s svojci umrlih odšli tudi naši takratni sodelavki Saška T. Ocvirk in foto-grafinja Katja Drnovšek. Skupaj so se poklonili spominu na pokojne. Marsikaterem svojcu so se ob obisku gore takrat zaradi bolečega spomina zašibila kolena in stare rane so se ponovno odprle.
180 krst
Kot se je izkazalo, je do nesreče vodilo več dejavnikov. Posadka se ni takoj odzvala na alarm za bližino tal, pomembno vlogo je odigral tudi kontrolor zračnega prometa, ki naj bi zaradi neizkušenosti napačno sklepal o položaju letala. Reševalci so bili najprej celo prepričani, da je letalo strmoglavilo v morje, zato so ga iskali nad njim. Letališče Campo dell'Oro je bilo zaradi kratke pristajalne steze zelo zahtevno za pristajanje. V času nesreče
niti ni imelo radarja. Takoj po njej so opremo nadgradili in spremenili postopek približevanja, so pred leti pisali številni mediji.
180 krst so v Slovenijo pripeljali z letalskim prevozom. Na gori San Pietro so po nesreči ostale razbitine letala, a tudi osebni predmeti ponesrečenih. Maja 2008 je bila na podlagi vladnega načrta sanacije kraja organizirana akcija čiščenja območja nesreče ter odstranjevanja letalskih razbitin in drugih ostankov nesreče na gori. Ekipa, ki jo je sestavljalo približno 60 pripadnikov iz vrst gorskih reševalcev, gasilcev, civilne zaščite in Slovenske vojske, je ob podpori vojaškega helikopterja z gore odstranila približno 27 ton odpadkov, našli so tudi večjo količino posmrtnih ostankov ponesrečenih in njihovih osebnih predmetov. Posmrtne ostanke je nato država shranila na ljubljanskih Žalah.
Foto: KATJA DERNOVŠEK
NAJBOLJ ČRN DAN PO VOJNI
Prvi december, zadnji praznični dan, za 180 potnikov in člane posadke letala Inex-Adria Super DC 9 tudi poslednje jutro v življenju.
Korzika, otok lepot, bo odslej za Slovence tudi otok tragičnega spomina. Potomci Vodnikovih sodobnikov so predrago plačali svojo vedoželjnost o domovini tvorca -oživljene Iii-rije«
Kratek zimski dan. kolikor ga je med stilom in mrakom, bi naj bil kratek skok, kot obisk k sorodniku v sosednjo faro. Pet metrov prenizko? Dovolj bi bih tudi pol metra. še manj,.. Ne, usode ni. BiH so ljudje, bil je človek. Morda nikoli ne bomo zvedeli ah graditelj, aH tisti v letališkem stolpu, ali oni za krmilom. Nekdo je naredil nepopravljivo n upa ko, Vnovično opozorilo, da doslednosti, natančnosti, odgovornosti ni nikoli preveč. In kaže, da je preskromna mera odgovornosti nalezljiva bolezen našega časa.,
Velike nesreče nas zganejo. Menda ni Slovencar ki bi vsaj bežno ne poznal katere od 180 žrtev. Izgubili smo dragocene ljudi, r glavnem strokovnjake, zaslužne in obetavne. Izbrisane so cele družine. rnzpolovljenih je veliko, Predvsem pa so tO ljudje iz soseščine in niso neznanci, ki nt'k je tam daleč v dimu smodniku ali agoniji bolezni, oziroma lakote zapuščajo solzno dolino O, prizadeti smo. tudi če ne zares osebno. le da je udarec fatalen, kot je bil ta

Gora San Pietro je postala romarska gora, kjer se Slovenci v tišini spomnijo številnih življenj, ki so se tam tragično končala.


m:
™ " jt'
36
ZIMSKI VRT
December je čas za počitek
Delo
vrtnarja
pozimi
December je zadnji mesec v letu, v katerem se radi ozremo na pretečene mesece ter z optimizmom zremo v prihodnost. Tudi vrtnarji radi delamo analize: kakšen je bil pridelek, ali je bila ta sorta boljša od lanske, beseda teče tudi o vremenu, kaj bomo posejali v prihodnjem letu ... December je tudi za vrtnarje bo pridelek v prihodnjem letu
čas počitka, če v dolinah ni še snežne odeje, pa je zemlja vsaj zmrznjena, grudasta in od tod izvira staro ime za mesec december - gruden. Tradicija veleva, da 4. decembra, ko godu-je sv. Barbara, ali 8. decembra, ko je praznik device Marije, v lonček na notranjo okensko polico posejemo božično žito. Žito je lep namizni okras ali pa ga ob božiču postavimo k jaslicam. Včasih so verjeli, da
obilnejši, če bo v hiši posejano mlado žito.
Zelenjavni vrt v decembru počiva. Nekaj zelenjadnic brez večjih težav prezimi na prostem, kot npr. glavnati, listni in brstični ohrovt, mo-tovilec, zimske sorte solate in česen. Mnogi zimsko zelenjavo zaščitijo s koprenami, postavljajo loke, ki jih pokrijejo s kopreno ali prozorno poli-vinilasto folijo. Še posebej pri

Sadovnjak pozimi počiva, lahko pa ga pognojimo.
uporabi PVC-folij moramo biti pozorni na zračenje v toplih zimskih dneh, saj je sicer v tunelu preveč vlage in zele-
njava lahko propade. Zimske vrste kopren so debelejše in gosteje tkane, zato so rastline zaščitene tudi pri nižjih
temperaturah. V primeru, da zapadejo večje količine snega, je potrebno iz plastenjakov odstraniti sneg. Dovolj je, da
v notranjosti plastenjaka prižgemo žalno svečo, sneg se tako ne bo oprijemal folije in bo zdrsnil ob stranicah.
Pri krasitvi domov si lahko pomagamo z okrasnimi rastlinami iz domačega vrta; lepi so rdeče obarvani poganjki drena, sveže narezana smreka in jelka pa bosta v dom prinesli svežino gozda.
Pozimi na vrt privabimo ptice, ki nam bodo spomladi pomagale odganjati škodljivce.
Na sadovnjaku in
vrtu
V sadovnjak in na obhišni vrt namestimo ptičje hišice. S hranjenjem navajamo ptice na prostor, delale nam bodo družbo, ko jih bomo opazovali skozi okno, spomladi pa nam bodo pomagale pri omejevanju škodljivcev. Če je sadovnjak na prisojni legi, lahko debla prebelimo z apnom, ki zmanjšuje temperaturne razlike v zgodnjespomla-danskih mesecih. Sadovnjak lahko pognojimo s fosforjem in kalijem. Prav tako skrbimo za pobrano sadje v kleteh, ki ga redno pregledujemo.
Nekateri ta zimski čas izkoristijo za razmnoževanje lesnatih grmovnic s potaknjenci. Potaknjence režemo iz enoletnih, sortno
značilnih poganjkov, velikosti 5-10 cm. Ker so rastline brez listja, se držimo pravila, da nad zgornjim brstom režemo diagonalno, pod izbranim brstom pa ravno. Takšne potaknjence zvežemo v šope in jih dajemo v zakop za najmanj tri tedne. Zakop lahko pripravimo kot zasipnico v zaprti gredi, lahko pa uporabimo kakšno večje vedro, v katerega nasujemo material, ki zadržuje vlago (pesek, ža-govina). Temperatura zako-pa je med 5 in 8 °C. Snope potaknjencev nameščamo v zakop diagonalno, spomladi pa jih posadimo v lončke tako globoko, da iz lončka kuka le zgornji brst. Tako lahko že v enem letu vzgojimo sadike manj zahtevnih listopadnih grmovnic.
Marmelada in okrašen dom
Predpraznični čas lahko izkoristimo za kuhanje marmelade iz domačega sadja, ki ga ob pobiranju vložimo v skrinjo. Sadje pobiramo od maja do oktobra; prve so jagode, češnje, višnje, pa ribez in aronija v juliju, slive v septembru in na koncu se jabolkom pridružijo še plodovi asimine.
December je tudi mesec, v katerem praznično krasimo svoje domove. Pri krasitvi domov si lahko pomagamo z okrasnimi rastlinami iz domačega vrta; lepi so rdeče obarvani poganjki drena, sveže narezana smreka in jelka pa bosta v dom prinesli svežino gozda.
Mrzli dnevi so kot nalašč, da pregledamo orodje, opravimo popravila, temeljito očistimo in nabrusimo kosilnice, pregledamo zalogo semen.
Preden nastopi zmrzal, je treba pospraviti tudi na-
makalne sisteme. Tako nas nova vegetacijska sezona ne bo našla nepripravljene. Brez slabe vesti preberemo kakšno strokovno revijo ali knjigo ali se udeležimo strokovnega predavanja. Tudi na spletni strani Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti boste našli kakšno idejo zase.
Narava se ob koncu leta odene v čarobno obleko in se zavije v počitek, da bo, ko bo prišel njen čas, znova vzbrstela. Zato si moramo tudi vrtnarji vzeti čas za počitek, da bomo imeli v novem letu in novi rastni sezoni še več uspeha pri vzgoji rastlin.
ROMANA ŠPES, mag. kmetijstva Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Foto: Pixabay
Tople barve lahko prinesemo tudi v zimski dom
NA OBISKU
37
Nova mačja hiša
Konec preteklega meseca je Zavod Mačja hiša uradno zaprl zavetišče na Groharjevi ulici 8 v Celju in se z vsemi mucami preselili na Kulturniško ulico 35 v Trnovljah, kjer so ob pomoči donacij uredili popolnoma nove prostore za brezdomne mačke.
Trenutni prostori so večji jo še dodatno širitev prosto-od prejšnjih, v načrtu pa ima- rov in ureditev veterinarske
ambulante v zavetišču. »V novih prostorih imajo mucki več prostora in boljšo oskrbo, načrtujemo pa tudi pripravo več prostovoljskih programov in izobraževalne programe za otroke in mladino, s katerimi
Ali je na levi rami angelček in na desni hudiček? Morda obratno? Ah, kje, oba sta ubogi mačji duši, ki iščeta ljubeč dom.
želimo vključiti tudi lokalno skupnost,« je povedala oskrbnica v zavetišču Mačja hiša Anja Ivakič, ter predstavila zanimivo statistiko: »Letno v zavetišče sprejmemo med 500 in 550 mačk, letos smo jih sprejeli 499. Vsako leto oddamo med 300 in 350 mačk. Trenutno jih je v naši oskrbi približno 250, okoli 110 jih že išče nov topel dom.«
Božanje ni le dovoljeno, ampak celo zelo zaželeno.
Opisi vseh mačk, ki iščejo nov dom, so objavljeni na spletni strani zavetišča, kjer lahko potencialni posvojitelji
izpolnijo posvojitveni vprašalnik, ki je tudi prvi stik z zavetiščem.
LŽ, foto: SHERPA
»Dober dan, dobri ljudje, kar pogumno naprej, vsi posvojitelji toplo dobrodošli.«
»Tudi pri nas velja hierarhija! Čim višje, tem bolje!«
38
PO BELIH STRMINAH
»Z odzivom smučarjev v prvih dneh smo zadovoljni. V treh dneh - kljub vremensko precej neugodni nedelji - smo našteli kar 2400 smučarjev. V skladu s trenutno vremensko napovedjo za naslednje dni si prizadevamo, da bi še pred koncem tedna odprli dodatne smučarske proge,« pravijo v podjetju Unitur.



Začetek smučarske sezone
Zimska pravljica
Nizke temperature in v višjih predelih snežne padavine so slovenskim žičničarjem omogočile, da so lahko smučarske proge marsikje pripravili že v začetku decembra. Ugodne vremenske razmere nakazujejo, da se bodo smučarji po zasneženih strminah kmalu lahko spustili tudi na nižje ležečih smučiščih. Na Rogli, kjer si po dveh slabših sezonah končno obetajo več obiska, so prve smučarje sprejeli že minuli petek, od sobote lahko v zimskih radostih uživajo tudi smučarski tekači. Da je bil uvod v novo zimsko sezono zares pravljičen, je poskrbela mati narava. Pobelila je smreke in proge obsijala s soncem.
ANDRAŽ PURG, LEA KOMERIČKI KOTNIK
Na prvo smučarsko soboto v tej zimi je naša ekipa preverila smučarski utrip na Rogli. Čeprav vse naprave in tudi proge še niso obratovale, si organizatorji zaslužijo oceno odlično. Zagotovo je k izjemnemu vzdušju svoje dodala tudi pravljična zimska kulisa, v kateri so lahko na ta dan uživali obiskovalci.
Željni smučarskega užitka se smučarji, ki so na ta dan na zreško Pohorje prišli z vseh koncev Slovenije, niso želeli spotikati ob aktualne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. Čeprav se marsikomu zdi preverjanje PCT-po-goja ob vstopu na smučišče pretirano, so pravila sprejeli. »Bolje to kot zaprta smučišča,« bi lahko povzeli misli številnih. Da je bila za večino prva letošnja
zimska izkušnja še prijetnejša, je poskrbelo prijazno osebje. Zadovoljstva tudi med zaposlenimi namreč ni manjkalo. Po letu, ko so bili tudi oni talci spreminjajočih se ukrepov, si želijo, da bi lahko spet »normalno« delali.
Prilagojene proge in cene
V prvih smučarskih dneh od 9. do 16. ure obratujejo štirisedežnica Planja, vlečnice Uniorček I. in II., Košuta ter Jasa. Smučarske proge ob navedenih napravah so urejene, ponekod nekoliko zožane, a dobro označene. Posledično so nekoliko prirejene tudi cene dnevnih smučarskih vozovnic. Odrasli morajo zanjo odšteti 22 evrov, otroci polovico manj. O spremembah obratovanja na-
prav in spremembah cen vozovnic bo podjetje Unitur uporabnike sproti obveščalo na svoji spletni strani.
V	celoti so urejene tudi tekaške proge. Cene tekaških kart so v skladu z veljavnim cenikom, odrasli morajo za dnevno karto odšteti 6 evrov, mladi in starejši 5, medtem ko lahko otroci do dopolnjenega 15. leta v spremstvu odrasle osebe tečejo brezplačno. Prav tako je brezplačna uporaba smučarskotekaškega stadiona v neposredni bližini Hotela Natura.
V	prvih decembrskih dneh nočna smuka še ni bila mogoča. Kot sporočajo iz podjetja Unitur, bodo smučarji lahko pod žarometi smučali predvidoma od 18. decembra.
Foto: Andraž Purg - Gr upA
Pravljična sobota na Rogli je bila prežeta z veliko zabave in zadovoljstva. Sem ter tja je mogoče začutiti spremembe, ki jih je v naše življenje vnesla epidemija, predvsem pri uporabi žičniških naprav. »Včasih si med vožnjo na sedežnici še koga spoznal in se lahko zapletel v prav prijeten pogovor, danes je nekoliko drugače. Ampak smučarji kljub vsemu ohranjamo tiste prave >kolegialne< odnose,« je povedal eden od navdušenih sobotnih smučarjev.
Med smučarji, ki so minuli konec tedna vijugali po zasneženih strminah, je bilo veliko družin, ki so lahko uživale tako v smuki kot tudi drugih zimskih dogodivščinah.
Kako utrjene so bile v soboto proge na Rogli, so preizkusili smučarji z vseh koncev Slovenije.
V zimski pravljici so uživali tudi smučarski tekači in po-hodniki. Te v podjetju prosijo, naj ne hodijo po tekaških progah. »Poti po gozdu je neskončno, najlepše so tiste še neodkrite,« dodajajo.
«1
Taja Golčman iz Ljubljane
»Danes je smuka res enkratna. Proge so zelo lepo urejene. Odličen ponoven stik s snegom. Za začetek smučarske sezone bi si težko želela kaj več in bolje. Smo precej zagnani smučarji, vsako zimo naberemo kar nekaj smučarskih dni, razen lani, ko jih je bilo res malo. Upam in verjamem, da bomo lahko letos več uživali na smučeh. Težav zaradi preverjanja pogojev nismo imeli, izpolnjujemo vse zahteve. Se mi pa zdi tovrstno preverjanje kar smiselno.«
Gaja iz Ljubljane in Lara iz Maribora
»Smuka je odlična, čeprav je že malo gneče, ampak se da še vseeno dobro smučati. Proge so dobro urejene, osebje je prijazno. Tudi pri preverjanju PCT-pogoja ni bilo težav. Čeprav je tovrstno preverjanje precej nesmiselno, ga upoštevamo, da nam le pustijo odprta smučišča.«
Rudi in Bor iz Velenja
»Danes je bila odlična smuka. Mogoče bi lahko odprli še kakšno dodatno progo, kot se zdi, je snega že precej. Drugače pa odlično. Tudi pri vstopu na smučišče oziroma pri nakupu kart je bilo vse »ok«. Smo bolj zgodnji in smo prehiteli gnečo.«
REPORTAŽA
39
Sv. Miklavž in Dedek Mraz zadnja leta vedno pogosteje razveseljujeta in obdarujeta skupaj. Njuni podobi sta si nadela oče in sin, ki želita predvsem v tem prazničnem času tudi tako med ljudmi širiti dobro. Vesela sta, da ju ljudje različnih prepričanj, veroizpovedi in političnih usmeritev vedno sprejmejo z nasmehom. Tako dokazujeta, da resnično ni potrebe, da bi nas različna prepričanja delila.
(Foto: osebni arhiv)
Širjenje dobrih del, misli in energije
V oblekah treh dobrih mož
Slovenija je ena redkih držav na svetu, v kateri v prazničnem decembru razveselijo in obdarijo kar trije dobri možje. Prvi je Miklavž, ki nas je obiskal v noči na ponedeljek, v drugi polovici meseca se bosta zvrstila najprej Božiček in ob slovesu leta še Dedek Mraz. Ob vstopu v veseli december smo imeli možnost obiskati moža, ki si ob koncu koledarskega leta z velikim veseljem nadene ogrinjala vseh treh dobrih mož. Ne glede na obleko je vsem skupno, da širijo dobro. On »dobroto« živi celo leto, v prazničnih dneh je le nekoliko bolj okrašena.
LEA KOMERICKI KOTNIK
V domači občini Laško gospoda Miklavža skoraj vsi poznajo. Decembra se pogosto
druži z ljudmi ob najrazličnejših priložnostih. Vsem se prilagodi. Tudi tako, da svoj
plašč zamenja za tistega, ki ga nosita njegova prijatelja v dobrem, Božiček in Dedek Mraz.
Ime moža, ki že petnajst let razveseljuje otroke in njihove starše v občini Laško in širše, bomo tokrat namenoma zamolčali. A bomo razkrili nekaj njegovih misli, ki nam jih je zaupal ob srečanju, še preden se je podal na decembrsko
Sv. Miklavž
Najstarejši dobri mož je Miklavž, ki je pri nas darila nosil že v 19. stoletju (drugje po Evropi še prej). Pred tem obdarovalec, ki je nosil predvsem drobne jesenske plodove, na primer lešnike, orehe in sadje, ni imel imena. Sredi 19. stoletja so tudi v naših krajih začeli obdarovalca upodabljati kot sv. Nikolaja, po krščanskem izročilu sina premožnih staršev, ki je vse svoje premoženje razdal in zato že v času življenja veljal za dobrotnika. Tudi ta je nosil za današnje razmere skromna, doma pridelana darila oz. dobrote (jabolka, suho sadje, orehe ...).
Božiček
Miklavža so že na začetku 19. stoletja nizozemski priseljenci prenesli v Severno Ameriko, kjer se je združil z nekaterimi drugimi podobnimi (predvsem skandinavskimi) izročili in postal Božiček. Za njegovo današnjo slavo je zaslužna predvsem pesem A Visit From St. Nicholas (Obisk sv. Nikolaja), ki jo je leta 1823 objavil anonimnež. V pesmi, ki se naslanja na satirični opis bradatega možaka s pipo v ustih, ki prileti z neba in prinese darila otrokom, kot si ga je v svoji satiri zamislil Washington Irving, je Božiček prvič upodobljen tako kot danes - rahlo preobilen sivi možak, ki nekoliko spominja na palčka v rdeči obleki in se vozi na saneh, ki jih vlečejo jeleni, po dimniku se spusti v hišo in tam pusti darila. Prvotni Božiček je nosil podobna darila kot Nikolaj - drobne dobrote in lesene igrače.
Dedek Mraz
Tretji dobri mož je Dedek Mraz, ki je v naše kraje prišel po 2. svetovni vojni. Njegove korenine naj bi bile v slovanski mitologiji, kjer je veljal za boga vetra in zime. Pod vplivom ruske pravoslavne cerkve je prevzel tudi nekaj značilnosti nizozemskega Sinterklaasa. Njegov slovanski izvor so v času komunizma izkoristili za preusmeritev pozornosti s preveč krščanskih praznovanj božiča na posvetno novo leto. Danes ga upodabljajo kot starejšega gospoda (dedka) s sivo kučmo, z dolgim krznenim ali usnjenim plaščem in s čarobno palico.
popotovanje. Letos bo sicer druženj malo manj, a sporočilo ostaja enako. Morda je to danes, ko smo vse bolj razdeljeni zaradi zdravstvene situacije, še toliko bolj pomembno. »Širjenje dobrih del, misli in energije je poslanstvo decembrskih dobrih mož,« pravi. Kot poudarja, ni pomembna teorija, ki te može spremlja, pomembna so predvsem dejanja in toplina tistih, ki jih s prihodom osreči.
Živi v brezčasju
V družini s štirimi otroki, zdaj tudi že s šestimi vnuki, od nekdaj vladata mir in spoštovanje. Vrednote o pomoči in podpori vsem, ki to potrebujejo, sta starša vsa leta prenašala na otroke. In danes se očetu pri »miklavževanju« in decembrskem obdarovanju pogosto pridruži tudi najmlajši sin. Ker želita podreti ponekod še vedno prevladujoče stereo-tipe o dobrih možeh, ki poleg dobrote širijo tudi ideologijo, obdarujeta skupaj, kot sv. Miklavž in Dedek Mraz. »Vsak človek ima dobre in slabe strani, midva želiva širiti le dobro,« se široko nasmehne Miklavž
Tudi dobri možje se morajo pred obiskom otrok na druženje dobro pripraviti. Predvsem pa natančno prebrati pisma, ki jih prejmejo.
mlajši, kot se ga je prijel vzdevek v družini.
Sicer je, kot sta nam pojasnila, v teh dneh najbolj pomembno, da si znamo vzeti čas. Zase in za bližnje. »Ko se družim z otroki, se nam nikoli ne mudi. Staršem pogosto rečem, da lahko mirno odidejo, mi pa bomo imeli svojo zabavo. Otroci bodo prišli varno domov,« pripoveduje z žarom v očeh mož, ki že leta upodablja vse, kar je dobrega med nami. Sam si, kot prizna, zadnja leta dovoli, da živi v brezčasju. Vselej poskrbi, da se mu nikoli ne mudi. Prav s časom je povezana tudi anek-
dota, ki se ga je pred nekaj leti močno dotaknila. »Prišel sem med čudovite in razigrane otroke. Eden od fantov je želel zapeti pesem Rastejo v strmi gori bele planike tri. Pesem je precej dolga, a si je neizmerno želel zapeti celo. Učiteljica je dejala, da za to nimajo časa. In sem ga vzel k sebi na kolena ter rekel, da midva imava čas. Skupaj sva jo zapela, na srečo sem poznal besedilo. Še danes mi je toplo pri srcu, ko se spomnim na njegove žareče oči,« pripoveduje vidno ganjen.
Iskrenost in
nenarejenost
otroških src
Otroška družba, njihov radosten smeh, iskrivi pogledi in iskrena srca so tisto, kar ga, kot pravi, zdravi. Pred leti se je soočil s težko osebno preizkušnjo, v kateri je zmagal in od takrat je dojemanje življenja še nekoliko spremenil. Poglobil. Predvsem je vesel, ko spozna otroke, ki znajo, kljub temu da živijo v izobilju, videti in razumeti, da materialne dobrine niso samoumevne.
»Že dolgo je tega, a še vedno v veliki zlati knjigi hranim pismo desetletne deklice Tinkare. Bila je iz premožne družine, živela je v izobilju, v pismu
svetemu Miklavžu je zapisala, da si zase želi sadja in nekaj sladkih dobrot, druga darila pa naj Miklavž podari ubogim otrokom,« razlaga vidno ganjen.
Vedno le v dobri
družbi
Znano je, da sv. Miklavža spremljajo parklji, ki z verigami, s hudičevo podobo in z dolgimi jeziki strašijo tiste, ki med letom niso bili dovolj pridni. A kot pravita sogovornika, sama teh strašnih spremljevalcev nikoli ne pripeljeta na obisk. »Podoba parklja je lahko travmatična že za odrasle, kaj šele za otroke, zato se jim raje izogibamo,« pravi Miklavž mlajši. »V resnici porednih otrok ni, zato jih tudi ne potrebujemo v spremstvu,« doda Miklavž starejši. »Otrokom povem, da smo parklje pustili daleč zadaj in da si nekje ob Savinji hladijo zlobne jezike. V sprevodu jih ne potrebujemo več, ker mamice in očki, po njihovem pooblastilu tudi vzgojitelji, vzgojiteljice in učitelji ter učiteljice, skrbno režejo rožičke, ki poganjajo na otroških glavicah. Tako da porednih otrok ni. Samo nagajivi in zvedavi.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
40
REPORTAŽA
L*h
л «f i
Maloštevilni domači navijači so se prehitro veselili.
Če pade Matic Suholežnik, zna biti to sila boleče za nasprotnika.
V Rdeči dvorani izjemno napet in bojevit 123. lokalni rokometni derbi
Celjani do zmage na najslajši način, po izteku časa
Le še nekaj sekund tekme je preostalo (29:29), ko je žogo na desno krilo dobil Gal Marguč. Po odrivu v vratarjev prostor je vanj trčil Aleks Kavčič.
Zdi se, da so rokometaši Celja Pivovarne Laško z zmago v Rdeči dvorani izločili Gorenje iz boja za naslov državnega prvaka. Doslej so Celjani izgubili le eno točko, Velenjčani so jih oddali že devet in njihov trud za ubranitev prvega mesta v slovenski ligi iz pretekle sezone postaja misija nemogoče.
Sodnika sta dosodila sedemmetrovko, pred njeno izvedbo je prišlo do krajšega prerekanja.
DEAN SUSTER
Bili so zelo oslabljeni, brez pomoči Matica Verdinka, Aljaža Panjtarja in Davida Miklavčiča, Timotej Grmšek še ni prebolel viroze, Kenan Pajt se je vrnil iz karantene. Velenjska ekipa je tako v povprečju štela 22 let.
Razgor odločil z
edinim strelom
Celjski rokometaši se na to niso ozirali. V goreči želji po vrnitvi naslova v vitrine dvorane Zlatorog in
po maščevanju za velenjske udarce pred koncem prejšnje sezone so zaigrali - manjkal je Ante Ivanko-vić - zelo motivirano. Toda »ose« so neusmiljeno pikale in prvi polčas se je končal neodločeno. Gostje so kasneje izkoristili izključitev Branka Predovića in povedli za tri gole (26:23) po dveh zaporednih uspešnih napadih Gala Marguča. Sledila je izključitev Matica Suho-ležnika in gostitelji so izid
izenačili. Celjski krožni napadalec si je v zadnjem napadu domačih prislužil rdeč karton po tretji izključitvi. Aleks Kavčič je uspel izenačiti devet sekund pred koncem. Trener Alem Toskić je zahteval minuto odmora, po njej so njegovi varovanci odlično izpeljali napad. Marguča je zaustavil Kavčič in sodnika Backović in Palačković sta dosodila najstrožjo kazen. Nato sta pustila, da se je čas iztekel (preostala je namreč le sekunda) in dala znak Razgor-ju: gol in 29:30! Pri zmagovalcih sta se strelsko najbolj izkazala Gal Marguč z osmimi in Aleks Vlah s sedmimi zadetki, po šest golov sta za Gorenje dosegla Aleks Kavčič in Tilen Sokolič.
Foto: SHERPA
Trener »pivovarjev« Alem Toskić je s klopi dvignil Davida Razgorja, ki ni igral niti sekunde. Kapetan je pogumno stopil pred črto. Odločno je nakazal strel proti desni vratnici, vratar Emir Taletović je dvignil nogo, pod njo mu je »Raza« usmeril žogo in »komaj preživel« vroče čestitke soigralcev.
Izbruh veselja v celjskem moštvu po uspešno izvedeni sedemmetrovki.
POGOVOR
41
Nogometaš, ki je postal vrhunski atlet
Z uvodom v praznični december smo uspeli ujeti mladega celjskega atleta, za katerega pa ta mesec ne bo nič kaj drugačen od ostalih - trdo delo ne počiva. Trikratno zaporedno slavje na Ljubljanskem maratonu (razdalja 10 kilometrov), trije nastopi na evropskem prvenstvu v krosu ter najbolj sveže - evropsko ekipno prvenstvo v Bolgariji, kjer se je s slovensko reprezentanco uvrstil v 1. atletsko evropsko ligo. 24-letni Celjan brez oddiha niza uspehe v vrsto in dokazuje, da je prihodnost slovenske atletike svetla.
Atlet Jan Kokalj
»Na začetku srednje šole sem si priznal, da imam veliko večji potencial v atletiki kot pri nogometu in takrat sem pričel z rednimi atletskimi treningi.«
Zadnja dva meseca Jan Kokalj sodeluje s trenerjem Tomažem Pliberškom.
LUKA DIMITRIJEVIĆ
Jan Kokalj, član Atletskega društva Kladi var Celje ima že od malih nog rad tek. Ta ljubezen, kot pravi, se je začela razvijati že v njegovih »nogometnih« dneh, negovati pa jo je resneje začel, ko je igro z žogo zamenjal s kraljico športa, atletiko. Obetavne začetke na šolskih tekmovanjih je upravičil kasneje, ko je začel nastopati na večjih tekaških tekmovanjih. Vidite ga lahko teči na razdaljah 1.500, 3.000, 5.000 in 10.000 metrov, na svojo prisotnost pa brez težav opozori tudi na cestnih tekih in krosih. Kot je povedal, najraje tekmuje v »pettisočaku« v katerem je na mednarodnem atletskem mitingu maja 2019 (Karlsruhe, Nemčija) postavil nov državni rekord za mlajše člane - 14:17,20. S tem rezultatom je za stopničko višje dvignil svoj predhodni mejnik v tej disciplini za mlajše člane, ki ga je postavil le dobrega pol leta pred tem - 14:18,69. S slednjim izidom je 1. septembra 2018 izboljšal rekordno znamko, ki je veljala do tedaj, za slabe štiri sekunde. Ta (14:22,37) rekord je do tistega septembrskega dne pripadal vrhunskemu maratoncu Roku Puharju, ki je omenjen čas postavil leta 2014 v nemškem Koblenzu. O svojih športnih začetkih, tekaških uspehih in dosedanji športni poti je Jan Kokalj z veseljem tudi spregovoril.
Kaj je pri teku, za vas osebno, tako posebnega?
Že od nekdaj so mi bolj všeč individualni športi, pri katerih je športnik odvisen od samega sebe. Tek mi je všeč tudi zato, ker je to natančen šport, pri katerem ura točno pokaže tvojo vrednost. Tek je šport, pri katerem dobiš natančno toliko, kot vanj vložiš.
Kdaj ste prvič opazili, da vam atletika pomeni nekaj več kot le tek?
To so bili časi, ko sem še kot osnovnošolec zastopal šolo na atletskih šolskih tekmovanjih in že takrat redno premagoval atlete, čeprav sem bil takrat še nogometaš. Sedem let sem vadil pri Nogometnem klubu Šampion. Na začetku srednje šole sem si priznal, da imam veliko večji potencial v atletiki kot pri nogometu in takrat sem pričel z rednimi atletskimi treningi.
Lahko izpostavite tekaški dosežek, na katerega ste najbolj ponosni?
Oh, težko vprašanje. Za sabo imam že kar nekaj lepih dosežkov in ne morem se odločiti za samo enega.
Veliko so mi pomenili nastopi na evropskem prvenstvu v krosu, kjer sem nastopal že trikrat, sijajno vzdušje je vedno na Ljubljanskem maratonu, kjer sem na razdalji 10 kilometrov zmagal trikrat
zapored, omeniti pa moram tudi letošnje evropsko ekipno prvenstvo v Bolgariji, kjer smo se z reprezentanco uspeli uvrstiti v 1. atletsko evropsko ligo.
Ste na svoji športni poti do sedaj kdaj imeli pomisleke, ali je »to res to«? Kaj vam je dalo motivacijo, da ste kljub temu nadaljevali?
Mislim, da nisem edini, ki ima v svoji karieri tudi težke trenutke in res je takrat včasih kar težko najti motivacijo. Jaz vztrajam zato, ker vem, da še zdaleč nisem izkoristil svojega potenciala in verjamem, da ob trdem delu tudi zame velja angleški rek: »Only the sky is limit« (Meja je le nebo). Pa tudi star še nisem toliko, da bi razmišljal o športni upokojitvi ...
Kdo vam je na dosedanji športni poti najbolj stal ob strani?
Na svoji športni poti sem sodeloval že s kar nekaj ljudmi in vsak po svoje so me izoblikovali, da sem postal to, kar sem danes. Osebno ne bom omenjal nikogar, da ne bom komu naredil krivice, so pa z mano sodelovali trije trenerji, dva maserja, fizioterapevt,
športna psihologinja . Tu je tudi družina, ki trdno stoji za mano.
Katera tekmovalna disciplina vam je najljubša in zakaj?
Tekmujem v tekih na 1.500, 3.000, 5.000 in 10.000 metrov ter v cestnih tekih in krosih. Še najraje tekmujem v teku na pet kilometrov na stezi, morda zato, ker se mi zdi ta disciplina ravno pravšnja razdalja zame. Ne prekratka in ne predolga.
Katero poškodbo ste najtežje premagali?
Žal tudi jaz nisem imun na poškodbe. Najtežja poškodba je bil zlom kosti na stopalnici, ki je zahteval kar nekajmesečno okrevanje. Imel sem tudi vnetje Ahilove tetive, lansko leto pa me je zdelal virus Co-vid-19.
Česa ste se ob teku naučili in menite, da bi koristilo tudi drugim ljudem?
Tek mi je dal veliko različnih stvari, ki jih lahko s pridom uporabljam tudi v vsakdanjem življenju. To je denimo vztrajnost. Slogan »never give up« (nikoli se ne predaj) je zelo priljubljen med atleti. Nato je tu delavnost, saj
atletika na tej ravni zahteva pošteno in vsakodnevno delo. Pa točnost, saj se na treninge ne zamuja!
Imate vzornika?
Občudujem več športnikov svetovnega formata. Najprej pa mi na misel pride Roger Federer, čeprav prihaja iz drugega športa. Všeč so mi njegova mirnost, preudarnost, vztrajnost in dolga kariera.
Stavek, ki vas vedno motivira?
Že prej sem omenil »nikoli se ne predaj«. Teh nekaj besed dobro opiše lastnosti, ki jih moraš imeti za vrhunske dosežke. Odločnost, vztrajnost in včasih tudi trmo.
Konec športne poti. Sedite doma na naslanjaču in razmišljate o svoji celotni karieri. Kaj želite videti?
Predvsem upam, da se to še ne bo zgodilo kmalu (smeh). Na fotelju želim sedeti predvsem s čisto vestjo pred samim seboj v smislu, da sem v svoji karieri naredil vse, kar je bilo v moji moči, torej da sem izkoristil vse svoje potenciale. Bomo videli, do kam lahko sežem.
Foto: AD Kladivar, Tekaška šola Živko, osebni arhiv
Jan Kokalj je bil trikrat najhitrejši v teku na deset kilometrov na Ljubljanskem maratonu.
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Ob 90-letnici tragedije v Medlogu pri Celju
PalinLrm iflnC-iap v pMorlna
mi - >чШ I-rv'1"
BWH -......... Г
H ImiHKH № »j-% iCi'lfc pr: ■■ rtrfl ■ hTl.-vnnr
>	lEIVib M 4-V4
JIova
Cena I KSn
Jj- fa цгш ■ Cdj*
1'ipfipl'i iiiHiSi i!-,!ilm i
i^iiii I- ч po "иЛимИ. — мјппигт di»s u^rUmi п-iliEff i Llrvilkiinl чј r>vr ■
Sie»- 9?,
Celje, petek 11. dcctmbra 1931,
Lcio m.
Tragedija v Medlogu
Karambol SdviDjskej^a vlaka in nttstne^u avtobusa j« nhteval linslf 12 srnilnili f,rtev( med katerimi je tudi g. Ivan Krušne, iajnik Kmetskt posnjiänice v Celju Ranjeni)t je 16 oseb Najveqa prometna katastrofa v znilujih desetletjih — Kdo je kriv nesreče ? Izjava TMishieija avtobusnega podjetja io prometuujfa ministrstva ■ Sožalje slovenskih poslancev Ncsrcca zntinika jiri pogrebu v Žalcu
L U-mJnil >Е||ђЈ|. 11 "iT» I' lpil-1 i
^	II ■ TV1 , ■ ;|:ч|"||-.-. -..... MM
Lull kil nriiifii: I ii -M ülins ill i. iu-*|гч£Ј. k	!■■ |*V||I»U|: T >rr11", d. I.
ТП. J* lil 13 illi|i".l.|l|r- IM k 11J i V 11 -lu-
ni lUrkUIlL SllTC jr -nl-ijul nW '■kkulC'i'. tli «рМП. Ii hiül W >1 i- II«P I................ кт -.......Лп| Filcrk-
ItHM ufftl ||| ii:lli-il i . ......... ■
i>.< '■■•> ilöllff1 QLOttl
■ЧлН iH mZi1 ki t |>>i-. ...............Ip-	. k ..linmill ftnrxiillL-if Ii Tink v h^m
.-k>' ■ müini incrlj.hc t-*i* küpriniiiiiii	' IbLM .r м||м'пи111 burl iihirljjv In
I I ipr " llYbhi. hill ■ 11 = ■ -У- • i'-l--:i -	I ГМ-1гп 1ППШП1к K ГА ill .'Hpil^l Vhf
WJi.Ptv? ki EU>[refll 3111 111 kill- -	i nr> Iti i .........rt* p<^LthtiLJ......l - . ::: ■
>lj'|i|i - - ■ "i јн I L111 <C-k ИЈ^ kü- mljiii. \ Jh v-]-.:. i1 luv ---- ПЈ
O nesreči je 11. decembra 1931 obširno poročala celjska Nova doba.
Med najtežje prometne nesreče, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij.
V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini.
Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje prometno povezati s svojo bližnjo in daljno okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najpomembnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali vidnih signalov. »Železniška uprava je pustila to pomembno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov
in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povsem neoznačeno, a arhivski vir izpričuje, da je bila pred prehodom na razdalji 180 korakov ena-kostranična trikotna tabla v beli barvi s stranico 60 cm, na kateri je bila naslikana črna lokomotiva, 20 korakov pred prehodom pa še pravokotna tabla (30 x 40 cm) z napisom Pozor na vlak.
Uporabljeni viri:
Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), fond Mestna občina Celje, spis SI_ ZAC/0024/002/004/00340.
ZAC, fond SI_ZAC/0075 Okupacijska občina Celje, AŠ 13, sign. 270.
Bojan Himmelreich, Prva desetletja avtomobilizma na Celjskem, Celjski zbornik
1992, str. 89-99.
Bojan Himmelreich, Sodišče je spoznalo sokrivdo železnice, Novi tednik, 12. 12. 1991, str. 32.
Se nadaljuje.
Dr. Bojan Himmelreich, Zgodovinski arhiv Celje
Vir: Ilustrirani Slovenec, 1931, št. 52, str.403
novi tedniki radio celie
	Ü 1
	
Wj iJLass4 -'mXB ШТ^гтШ' јЖРјји	
11.12. 2021, OB 1100, STARA GROFIJA JAVNO VODSTVO CELJSKI STROP S KULTURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO
18. 12. 2021, OB 1100, STARA GROFIJA JAVNO VODSTVO ALMA M. KARLIN POTI
INFO: muzej@pokmuz-ce.si, 03/4280 962, 031 612 618
Popravek:
V prejšnji številki so v prispevku Prihaja sveti Miklavž pomotoma izpadli opisi k objavljen fotografijam. Bralcem se opravičujemo za napako.
Sv. Miklavž, neznani avtor, les, 1. pol. 18. stol., Hrani Pokrajinski muzej Celje, P/7Ü.
novi tednik Je*™ „
г ШШу.
radio celje
		
k *	Л	
	- -v;»-	
	^^^ЧРРР^ЈИ^јгМ "Tj?	
1	—T • ■ ■• i - .*	
sv. mikuv: o	'lšgBm^ -•» OBRNA	'': 'i
Podružnična cerkev Sv. Miklavža v Vrbi nad Dobrno. V virih je prvič omenjena leta 1567, strokovnjaki pa so jo ocenili kot starejšo in jo postavljajo v sam začetek 16. stoletja. Razglednico iz leta okrog 1935 hrani Osrednja knjižnica Celje
Razglednica z Miklavževimi pozdravi je bila leta 1937 poslana dečku Karlu v Trbovlje. Hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.
Cerkev na Miklavškem hribu nad Celjem je bila zgrajena okrog leta 14ÜÜ. Sveti Miklavž je med drugim tudi zavetnik spla-varjev, kateremu so se priporočali tudi splavarji, ki so po reki Savinji splavljali les iz Zgornje savinjske doline. Razglednico iz leta 1914 hrani Osrednja knjižnica Celje.
ZA ZDRAVJE
43
Oh, to železo!
Slabokrvnost poslabša kakovost življenja
Pri postopno nastali slabokrvnosti bolniki tožijo o hitri utrudljivosti, splošni nemoči, hitrem utripu srca, težki sapi, šumenju v ušesih, zaspanosti, oteženi zbranosti, prebavnih težavah, spolni nemoči, motnji menstrualnega ciklusa ... Če nastane slabokrvnost hitro, npr. ob nenadni obilni krvavitvi, je posledica lahko zelo dramatična in lahko pride do izgube zavesti in celo do smrti.
Slabokrvnost ali anemija je pogosta težava, ki je prisotna pri desetini starejših od 65 let, medtem ko jo ima med starejšimi od 85 let od 20 do 25 odstotkov ljudi. To stanje bistveno poslabša kakovost življenja. Skoraj 30 odstotkov žensk v rodnem obdobju ima anemijo zaradi izgube krvi ob menstruacijah. Novembra smo obeležili tudi mednarodni dan osveščanja o tem.
SIMONA ŠOLINIČ
Kakšne težave ima bolnik s slabokrvnostjo, je odvisno od tega, kako močno je ta izražena in kako nizka je raven hemoglobina v krvi. Pomemben je tudi vzrok slabokrvnosti, saj je to stanje pogosto posledica druge bolezni, kot je krvavitev v prebavilih ob razjedah ali pri rakavih obolenjih, vnetnih črevesnih boleznih in podobno. Mnogokrat je slabokrvnost posledica nezadostnega prehajanja železa v telo oziroma neustrezne prehrane. Med najpogostejšimi vzroki anemije so pomanjkanje železa, vitamina B12 ali folne kisline, hemoliza ter številne sodobne kronične bolezni.
nega trakta. V teh primerih gre običajno za tako imenovano mikrocitno anemijo, medtem ko gre v primeru slabše prehranjenosti in posledičnega pomanjkanja folne kisline in vitaminov skupine B za makrocitno Slbk	anemijo,« pravijo pri Društvu za
o|aD°Klv-	zdravje srca in ožilja Slovenije.
nost je redko samostojna bolezen, saj večinoma spremlja druga obolenja.
S pravilno izbiro prehrane in s sveže pripravljenimi rednimi obroki lahko preprečimo ali ublažimo pomanjkanje železa v telesu. Strokovnjaki priporočajo predvsem lokalno pridelana živila. V naše telo se lažje in bolj učinkovito absorbira hemsko železo, ki je v mesu, ribah in morskih sadežih. Tako imenovano nehemsko železo, ki se nekoliko slabše absorbira v naše telo, najdemo v semenih, žitih, oreščkih in zeleni listnati zelenjavi. Anemija zaradi pomanjkanja železa je pogosto spremljevalka ljudi, ki ne uživajo mesa.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) priporoča kot spodnjo normalno vrednost vsebnosti hemo globina za moške 130 g/l in za ženske 120 g/l.
Popuščanje srca
Pomanjkanje železa je prisotno tudi pri več kot polovici bolnikov s srčnim popuščanjem. Ni jasno, ali gre za neposredno posledico srčnega popuščanja ali za povezavo s pridruženimi boleznimi, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem številne. »Pri bolnikih s srč-^^^ nim popuščanjem več dejavnikov pogojuje pomanjkanje železa. Pogosta je slabša prehranjenost. Slabša absorpcija, ure-mični gastritis in jemanje antiagregacijskih in anti-koagulantnih zdravil, kar je pri bolnikih s srčnim popuščanjem relativno zelo pogosto, še dodatno prispevajo k pomanjkanju železa. To lahko vodi tudi h krvavitvam iz gastrointestinal-
Pametne igrače predstavljajo tveganje
Zveza potrošnikov Slovenije je v teh dneh opozorila na morebitne nevarnosti, ki jih lahko pametne igrače prinašajo za otrokov duševni razvoj in družbeno vedenje, ne nazadnje tudi za njegovo zdravje. Tehnologija, ki je v zadnjih letih posegla tudi na področje igre, lahko pomeni priložnost, a hkrati tveganje za kognitivni, socialno-ču-stveni in moralno-vedenjski razvoj. »Roboti so lahko odličen pripomoček za učenje tujih jezikov, hkrati z učenjem v udobju lastnega doma otrok ni pod pritiskom okolja in vrstnikov, ki so drugače prisotni v učilnici,« so sporočili iz Zveze potrošnikov Sloveniji.
Vzporedno z opozorilom o možnih nevarnostih je treba omeniti, da obstajajo dokazi o koristih odnosa med otrokom in robotom za posameznike z razvojnimi težavami, na primer z avtizmom ali učnimi težavami.
Kljub temu, svetujejo pri zvezi, bi se morali starši za vse igrače, ki omogočajo povezavo s spletom, prepričati, ali so
varne. Pametne oziroma pove-___
zane igrače so naprave z videzom tradicionalnih otroških igrač, ki lahko komunicirajo z okoljem po spletu, s tehnologijo Bluetooth, z mobilno aplikacijo ali na druge načine.
Nevarnost, ki lahko preti otrokom, je, da gre za sodobna orodja, ki zbirajo, obdelujejo in prenašajo osebne podatke, torej prinašajo tudi tveganje z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov. Kibernetska varnost na tem področju dokaj šepa tudi za-
radi neustrezne zakonodaje, ki pogosto ne dohiteva hitrega tehnološkega razvoja.
Ko so na Norveškem opravljali raziskavo o nekaterih modelih otroških pametnih ur in igrač, so ugotovili precejšnje varnostno tveganje. Pametne igrače spodbujajo k posredovanju različnih osebnih podatkov, ki se shranjujejo na pogosto slabo zavarovanih
strežnikih proizvajalcev. »Če igrača omogoča prenos slik, zvočnih posnetkov ali videa, ob vdoru na strežnik proizvajalca vsebina konča v rokah t. i. spletnih kriminalcev. Tovrstne varnostne ranljivosti sicer niso le značilnost pametnih igrač, temveč vseh povezanih oziroma pametnih naprav,« navajajo pri slovenski zvezi potrošnikov. Proizvajalci in razvijalci aplikacij bi morali poskrbeti za vgrajeno in privzeto
»Z vdorom v pametno igračo lahko vašega otroka nadzira popoln tujec. V nekatere je mogoče vdreti z minimalnim >hekerskim< znanjem, nekatere so popolnoma nezaščitene in se z njimi lahko poveže vsak, ki ima mobilni telefon, saj povezava ni zaščitena niti z geslom,« svarijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
V primerjavi z navadnimi otroškimi igračami so »roboti« opremljeni z osebnostmi, ki jih poganja umetna inteligenca, kar jim omogoča odnos z otroki na načine, ki v preteklosti niso bili mogoči. Otroka lahko prepoznajo, na njegova vprašanja odgovarjajo smiselno in celo oponašajo čustva ter empatijo. Vedno več vemo o (ne)varnostih tovrstnih igrač, a razmeroma malo o posledicah otrokovega odnosa z njimi.
varstvo osebnih podatkov, zlasti z zagotavljanjem varnostnih posodobitev v celotni življenjski dobi igrače, z močno avtentikacijo (gesla) in s šifriranjem podatkov med prenašanjem na strežnike.
SŠol, foto: Splet
Pred nakupom pametnih igrač ...
pozorno preberite opis igrače v trgovini ali na spletu; ugotovite, kako bo otrok igračo uporabljal;
... preverite, ali je spletna povezava za delovanje igrače resnično nujna;
... poiščite mnenja drugih uporabnikov.
Po nakupu pametnih igrač
... vnesite le minimalno količino osebnih podatkov;
... preberite pravila in pogoje poslovanja;
... redno preverjajte in prenašajte vse razpoložljive varnostne posodobitve;
... bodite pozorni na svojega otroka, ko se igra, še posebej če lahko pošilja ali prejema sporočila;
... jih vedno izklopite, ko se otrok ne igra več.
44
BRALCI POROČEVALCI
Prešernova priznanja za uvod v pester december
Že več kot deset let je 3. december na Gimnaziji Celje - Center (GCC) poseben dan, saj se s slovesnostjo ne spominjajo le rojstnega dne največjega slovenskega pesnika, ampak uspešnim dijakom podelijo tudi šolska Prešernova priznanja ter razglasijo zmagovalce šolskega natečaja za naj kratko zgodbo.
Na kulturni prireditvi z naslovom Sobivanje, ki je obenem tudi tema celotnega šolskega leta, so poudarili pomen kulture za slovensko identiteto v najširšem bivanjskem pomenu te besede. V teh nenavadnih časih je na posebni preizkušnji. Prireditev sta vodila drugošolka Špela Gobec in maturant Janez Simonič, obogatili so jo dijaki z recitali sodobnih pesnikov in z raznovrstnimi glasbenimi točkami. Kot vsako leto so tudi tokrat izdali poseben koledar, ki je delo dijakov umetniške gimnazije likovne smeri. Izšel je tudi razpis za dijaške prispevke za literarno revijo Podstrešje, ki bo izšla konec šolskega leta, odprt bo vse do slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja.
55 dijakinj in dijakov je za izjemen prispevek h kulturnemu utripu v šoli in zunaj nje dobilo šolska Prešernova priznanja, zmagovalke natečaja za naj kratko zgodbo, ki ga že 14 let razpisuje knjižnica GCC, pa so postale Tea Simić iz 4.b-razre-da in Eva Šket iz 4.i-razreda, ki sta z zgodbami Briljantna barva hišnika in Kožuh prepričali strokovno komisijo, ter Nina Šoštarič iz 1.a-razreda, ki je z zgodbo Deklica med zvezdami prepričala bralce. Na natečaj je sicer letos prispelo 24 kratkih zgodb.
Prireditev je tradicionalno uvedla tudi pestro decembrsko dogajanje na GCC, ki se zaradi aktualnih razmer delno seli na splet. 3. decembra so glasbeni sestavi GCC začeli snemati praznični koncert, ki ga bodo v čast dneva samostojnosti in enotnosti predstavili 23. decembra na kanalih YouTube in Facebo-ok. 3. decembra se je v šoli začela tudi dobrodelna akcija Anina zvezdica, ki jo tokrat pripravljajo v sklopu projekta Misija Človek, v teh dneh pa pa se zaključuje akcija Pismo za lepši dan, ki jo vodi Slovenska karitas. 15. decembra bodo dijaki v športni dvorani
pripravili tradicionalno Cen-trovizijo in pripravili priložnostne praznične glasbene intervencije na hodnikih. 17. decembra bo na programu umetniška Bela snežinka, na
oknih šole bodo umetniki pripravili poseben adventni koledar, na Savinjskem nabrežju so v družbi mnogih zasijali tudi trije lampijoni GCC. Ves december bodo dijaki progra-
ma predšolska vzgoja za vrtce iz regije izvajali tudi glasbeno pravljico Zimsko spanje. Koledarsko leto se bo v šoli končalo na dnevih OIV in kariernem dnevu, še vedno pa upajo, da
bodo lahko v novo leto vstopili s tradicionalnim Novoletnim koncertom glasbenih sestavov, ki ga načrtujejo za 6. januar v cerkvi sv. Duha v Celju.
GD
Mednarodna izmenjava Erasmus+ na Cipru
Dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje smo se v spremstvu učiteljic Mojce Gorjup Krošl in Katarine Čolović 6. novembra odpravili na dva tisoč kilometrov dolgo pot na mednarodno izmenjavo dijakov. Odleteli smo na otoško državo Ciper, in sicer v obmorsko mesto Limassol. Sprejel nas je prijazen gospod Stratus, ki nam je natančneje predstavil organizacijo ShipCon. Komaj smo se ustalili in razgledali po mestu, že so sledili izlet do slapa Kaledonia, obisk vasi Omodos in pokušina tamkajšnjega vina.
Naslednji dan si je vsaka skupina ogledala svoja delovna mesta. Kozmetičarke so delale v čudovitem hotelu Royal Apollonia spa, kjer so izvajale
različne masaže, pilinge telesa, terapijo Mrtvega morja, pedikuro in ma-nikuro. Dijaki zdravstvene nega smo znanje nabirali v rehabilitacijskem domu in domu za ostarele, imenovanim Sokratio. Ker smo večino stvari že znali, smo svoje znanje le nadgradili in drugim pokazali, kako delamo pri nas v Sloveniji. Nad našim delom so bili navdušeni, saj so pri njih drugačni standardi na področju zdravstva kot pri nas. V vseh treh ustanovah so nas z veseljem in z odprtimi rokami sprejeli na prakso.
Dnevi so hitro minevali in prišel je zadnji teden. Pred nami je bil še en nepozaben izlet, in sicer ogled arheološkega najdišča Kurion, Afroditinih skal in obisk mesta Paphos. Bilo je čudovito.
Prišel je zadnji delovni dan, ko smo se poslovili od delodajalcev, spakirali kovčke in pripravili toplejša oblačila za prihod v Slovenijo. Vsi smo se ga potiho veselili, a hkrati je bila to ena najboljših izkušenj v življenju, ki bi jo zagotovo radi ponovili in je nikoli ne bomo pozabili.
Po tej krasni izkušnji smo samo še bolj prepričani, kaj v življenju želimo početi. Pomembno je, da smo novembra uživali in da smo predstavnikom desetih držav, ki so z nami opravljali delovno prakso, pokazali, kaj pomeni zdravstvo v Sloveniji.
JERNEJA LEDNIK, 2.pti Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje
Za vas in nas posadimo drevo
V torek, 30. novembra, je bil za dijake prvega letnika programa Okoljevarstveni tehnik Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje poseben dan. Dan prej je sneg pobelil okoljevarstveni gaj ob Velenjskem jezeru, vendar prvošolcev to ni odvrnilo od namere, da bodo posadili svoje drevo kot že 12 generacij dijakov pred njimi. V prekrasnem sončnem dopoldnevu so vzeli v roke lopate in krampe in lipovec je bil hitro v družbi 16 dreves.
Letošnji projekt Za vas in nas posadimo drevo je potekal malo drugače kot v preteklih letih. Zaradi že znanih zdravstvenih razmer nismo organizirali prireditve. So pa dijaki pri pouku splošnih in strokovnih modulov raziskovali različne vidike lipovca. In odkrili so veliko zanimivega. Ponekod so pripravili plakate, drugje risbe, posneli so kar nekaj prispevkov in tako je nastal filmček, ki ga bomo pokazali vsem učiteljem, dijakom naše šole, staršem, poslovnim partnerjem in še komu. Namen projekta tako ostaja enak - povezovanje dijakov in širjenje okoljevarstvenega duha.
Želimo si, da bi posajeni lipovec pognal močne korenine. Prav tako bomo tudi učitelji šole pomagali dijakom, da se bodo dobro ukoreninili in pripravljeni na življenje samostojno rasli v osebni in poklicni karieri.
MAJA RADŠEL Šola za geotehniko, strojništvo in okolje Šolski center Velenje
BRALCI POROČEVALCI
45
Zimska pravljica
Prvi decembrski dan je Glasbeno šolo Celje ovil v pravljično zgodbo Zimske pravljice, ki so jo v Koncertni dvorani pripravili na oddelku pihal.
Predstavilo se je kar 36 nastopajočih v različnih komornih sestavih in solo točkah in so tako ali drugače pričarali zimo. Že uvodna točka, ki je zaokrožila flavte s petjem in plesom, je naznanila pravljični večer. Glasbeni sladkorčki so se odlično dopolnjevali s pravljično sceno na odru, ki so jo krasili čarobni gozd, navihani snežak in migetajoče kresničke. Še zadišalo je po zimski idili in praznikih.
Zimska pravljica je pričarala čudovit glasbeni večer in napovedala prihajajoče novoletne koncerte Glasbene šole Celje, ki jih že vsi nestrpno pričakujemo.	ML
1000 gibov ponovno na malih zaslonih in Zoomu
Društvo Šola zdravja v sodelovanju z lokalnimi televizijami ponovno začenja akcijo Telovadimo doma preko malih zaslonov. Tako so v društvu s skupnimi močmi poskrbeli tudi za tiste ljudi, ki niso vešči uporabe interneta oziroma ga sploh nimajo.
Njihov cilj je, da bi tudi tokrat, ob ponovnih omejitvah za zajezitev koronavirusa, motivirali veliko prebivalcev za vsakodnevno skrb za svoje zdravje. Poleg filma z jutranjo telovadbo 1000 gibov je Društvo Šola zdravja pripravilo in lokalnim televizijam ponudilo še film Dihamo z naravo. V slednjem gledalcem predstavljajo sprostitvene dihalne in gibalne vaje ter meditacijo s poudarkom na programih čuječnosti. Tudi v tem valu omejitev družabnega življenja se je na pobudo Šole zdravja odzvalo kar nekaj lokalnih televizij, ki so v svoj jutranji program uvrstile oba ali enega od omenjenih filmov. Za 1- do 3-krat tedensko predvajanje enega ali obeh filmov so se odločile celo televizijske postaje z omejenim programskim prostorom.
Čeprav tokratni ukrepi stroke za zajezitev epidemije ne prepovedujejo vadbe na prostem, je treba upoštevati pogoj PCT in obvezno varnostno razdaljo.
Prav zaradi epidemiološke situacije, v kateri lahko vsakogar od nas kadarkoli doleti karantena, ter zaradi obveznega upoštevanja pogoja PCT je Društvo Šola zdravja ponovno organiziralo tudi telovadbo s pomočjo Zoom platforme. Tako se lahko na lokalnih televizijah in na YouTube kanalu (1000 gibov, Dihamo z naravo) priključite redni jutranji telovadbi tudi s pomočjo Zooma, in sicer od ponedeljka do petka ob 8. uri zjutraj. Povezava je javno dostopna na spletni strani Društva Šola zdravja.
Vaditeljem Šole zdravja se lahko ob upoštevanju vseh ukrepov še vedno pridružite tudi v živo, in sicer na krajih, ki jih boste našli na spletni strani društva.
NEDA GALIJAŠ
Na skupno akcijo so se odzvale lokalne televizije: STV (Savinjska TV), VI-TEL (Primorska TV), TV Bled, AS televizija (Murska Sobota), TV Vaš kanal, Koroška TV, Koroška Regionalna TV, Gorenjska TV, E-Posavje TV, ETV HD (Zasavje), GO TV, R Kanal+, TV Medvode, TV Uršlja, Vascom TV, KTV Ormož, Zasavska TV, Sip TV, PeTV.
Ponatis brošure, ki širi obzorje
Ko smo 10. oktobra 2018 izdali pri Združenju prijateljev slepih Slovenije brošuro 10 zmot in 10 resnic o slepoti in slabovidnosti, in sicer v deset tisoč izvodih, si nismo mislili, da bo zanjo toliko zanimanja, čeprav smo jo izdali, da bi na različne načine prišla do čim več ljudi in bi z njo izničili deset najpogostejših zmot o slepoti in slabovidnosti ter ljudem hkrati tudi predstavili resnico.
V Sloveniji žal še vedno ugotavljamo, da je ena največjih težav za slepe in slabovidne, kako jih sprejema širša družba. Obstaja ogromno stereotipov in zmot, ki izhajajo predvsem iz razmišljanja ljudi, kako bi se v slepoti znašli sami, če bi jih doletela. Kako malo vedo pol-nočutni o slepoti, se je videlo tudi ob prizadevanjih vseh slepih in slabovidnih za obstoj dodatka za pomoč in postrežbo. Tudi iz nekaterih izjav najvišjih predstavnikov države je bilo jasno razvidno, da si življenja slepih in slabovidnih ne predstavljajo, kaj šele, da bi ga podrobneje poznali.
Zato je Združenje prijateljev slepih Slovenije k sodelovanju pri natisu druge izdaje te odlične brošure avtoric dr. Ingrid Žolgar in dr. Aksinje Kermauner in z ilustracijami Gašperja Rusa povabilo tudi Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije ter zavod Prava možnost iz Celja. Prva je matična organizacija slepih in slabovidnih, ki na ozemlju Republike Slovenije deluje že častitljivih sto let, drugi je novo-nastali zavod, ki se ukvarja s preprečevanjem izključenosti različnih ciljno ranljivih skupin iz širše družbe in s pomočjo pri njihovemu večjemu vključevanju vanjo. Lastnik tega zavoda je slepi podjetnik Boštjan Štefanič, ki uspešno vodi tudi svoje računovodsko podjetje Eviras skoraj polnih deset let in je jasen dokaz, da slepi zmorejo in uspejo, če imajo dovolj trdno voljo, jasno zastavljene cilje ter dovolj podpore in priložnosti, da se izkažejo s svojim delom in sposobnostmi.
Izid drugega natisa te brošure je tudi jasen dokaz, kako lahko različne ustanove z roko v roki naredijo resnično nekaj dobrega in pripo-
Boštjan Štefanič
morejo h kakovosti življenja in zmanjšanju ter izničenju predsodkov med ljudmi, tokrat do vseh slepih in slabovidnih. Brošure je možno dobiti pri vseh treh organizacijah, delili jih bomo na različnih prireditvah in predavanjih o slepoti ter tudi v nekaterih ustanovah, kot so lekarne, čakalnice zdravstvenih domov, čakalnice železniških in avtobusnih postaj ter tudi v nekaterih lokalih.
DAVORIN DEŽELAK, predsednik ZEPSS SEBASTJAN KAMENIK, podpredsednik in tiskovni predstavnik ZEPSS
Sladki paketi kot presenečenje
Na predvečer prve adventne nedelje sva s prijateljico Lidijo Šuhel, ki je spekla drobno pecivo, pripravili 15 paketkov za ljudi iz najinega kraja Štore. Seznam obdarovancev sva skrbno pripravili in se osredotočili na vsak zaselek našega kraja. Spomnili sva se vdov, osamljenih, upokojencev, bolnih ... Pozvonili sva ter izročili
bogat in slasten paket peciva s posvetilom. Z obdarovanci sva izmenjali nekaj toplih in prijetnih stavkov ter voščil. Očitno so bili ganjeni ob najinem obisku ter vidno zadovoljni in presenečeni. Midve pa sva bili tudi veseli, da je bil namen obdarovanja več kot dosežen.
VERICA ŠTANTE
novi tednik
Vedm t iwmqj /
46
RAZVEDRILO
Oven
Tehtni ca Km
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Našli smo vašo ženo.

Ma sem brala en članek o čiščenju hiše z alkoholom.
Deluje!!!
Več alkohola spijem, bolj hiša zgleda čista!!!
Nikol ne plešite goli. So deli telesa, ki se ne ustavijo takoj, ko se konča glasba ...
Soseda sem oštel, ker se že pripravlja na silvestrovo: »A ne moreš več brez pijače?« »Eeeh, itak lahko, samo rad sem na tekočem ...«
Kaj je kompromis? Jaz sem hotel konec tedna v gore, punca pa na morje. Potem sva oba malo popustila in sva šla na morje.
Ene si povečujejo prsi, druge usta. Jaz bi si povečala samo plačo in dopust.
Sem bil pri psihiatru in mi je rekel, naj mu povem vse, kar mi leži na duši. Na koncu je predpisal tablete meni in sebi ...
Bolj varno se je igrati z elektriko kot z nervozno žensko. Imaš več možnosti, da preživiš.
Enkrat sem peljal eno dekle na pijačo. Naročila
si je pico, sok, kavo in tortico. »Zakaj nisi vzela tudi položnice za elektriko, da jo plačam?« sem jo vprašal.
Od ponedeljka boste imeli ogromno energije, saj bo v vaše znamenje vstopil vaš planet vladar bojeviti Mars. Z njegovo pomočjo boste uspešni, energični, drzni in včasih celo (pre)hitri. Občasno bo vseeno dobro zategniti vajeti. Dnevi bodo zelo uspešni in od vas bo odvisno, kako boste sebi v dobro obrnili neko zadevo. V ljubezni boste imeli obilo lepih trenutkov.
I3ik

Lev

Devica

Zelo odgovorni boste, nekoga boste lahko zaradi tega zelo presenetili. Imeli boste občutek, da vam uhajajo niti iz rok. Pomirite svojega nemirnega duha in poglejte iz drugega zornega kota na vse, kar se dogaja. Pred vami je uspešno in sprememb polno obdobje. Stališča, ki ste si ga ustvarili že pred časom, ne boste spreminjali. Že večkrat se je izkazalo kot ustrezno.
škorpijon
V torek in sredo boste gostili Luno v svojem znamenju, kar izkoristite sebi v prid. Lahko boste nadoknadili tisto, za kar menite, da zamujate. Sicer se ne čudite, da vam zadeve uhajajo iz rok. Po eni strani ste pripravljeni za srečo potrpeti, po drugi strani ste muhasti in nepredvidljivi. Čustva boste izražali zelo skopo, pravzaprav jih boste morda celo skrivali, kar bo napaka.
V poslovnem smislu vam bo uspel veliki met. Do 13. decembra boste gostili Mars, ki vam prinaša obilico energije. Zaradi tega boste še odločnejši, zelo energični in bojeviti. Ničesar ne boste prepuščali naključju. In prav nič ne bo šlo v napačno smer. Nekdo se vam je skrivoma prikradel v srce, zato boste naredili vse, da bodo zadeve na ljubezenskem področju napredovale.
Dvojčka
Začetek novega delovnega tedna bo zelo obetaven. Vaš vladar Merkur bo vstopil v znak kozoroga, zato bo disciplina igrala pomembno vlogo. Ste v obdobju, v katerem se vam obeta kar nekaj večjih sprememb. Ne glede na okoliščine boste srečni in prodorni kot že dolgo ne. Odnosi bodo izredno pomembni, še zlasti tisti, ki se je zapletel tako, da ne veste, kako bi ga razrešili.
Rak
Strel ec
Sonce v vašem znamenju vam daje veliko notranje moči in nič vas ne bo ustavilo na vaši poti. Vztrajali boste tudi, ko se bo zdelo, da to nima smisla. Vodi vas nezlomljiv čut, ki ga poslušajte in upoštevajte. Kljub razmeram, ki vladajo v vašem življenju, se odlično držite. V ljubezni vas morda čaka prav v teh dneh nekaj odločilnega. Znali boste poskrbeti za novo priložnost.
Kozorog
V soboto bo prvi krajec vaše vladarice Lune, ki bo potovala po znaku čustvenih in senzi-bilnih rib. Zbranost za delo bo lahko motena, zato bodite bolj previdni. Možnosti, da popravite napako iz preteklosti, je kar nekaj, čas je tudi zelo ugoden, da greste po začrtani poti. Dobro se boste zabavali v prijetni družbi, čeprav se najprej ne bo zdelo tako. Zato se ne umikajte.
Odlično boste napredovali, le verjeti morate vase. Začnite se ceniti in bolj spoštovati svoje sposobnosti. Strah vam je že v preteklosti mnogokrat onemogočal napredovanje, zato skušajte narediti vse, da se mu boste postavili po robu. Veliko boste razmišljali tudi o koncu leta. Ideja, kako preživeti kar najbolj pestre praznike, vam bo kar padla z neba.
Vodnar
Sonce, vaš vladar v sorodnem znaku, vam bo dvignilo raven energije, zato se boste dobro počutili. Do ponedeljka boste imeli odličnega zaveznika pri delu, in sicer naklonjen Merkur. Od takrat vas bo naredil Mars še močnejše. Popolnoma se lahko predate osebi, ki je trenutno na višku svojih ustvarjalnih moči. Svobodno se boste počutili ne glede na obveznosti, ki vas obremenjujejo.
Kar nekaj pomembnih zadev boste lahko odkljukali še pred koncem leta. Po eni strani vam bo to povzročilo velik stres, po drugi se boste razbremenili. Malo se boste umirili in skušali z nasmeškom kljubovati slabi volji. Prav je, da se potrudite. V odnosih ni vse tako, kot ste si zamislili, zato vam včasih zmanjkuje energije. Nekdo vam bo skušal dopovedati, kje ravnate narobe.
Ribi
Prva polovica tedna bo precej energična in nemirna, preostanek bo delaven in zelo ustvarjalen. Naj vas nikar ne moti, če nekdo neprestano tekmuje z vami. To je dokaz, da imate svoj slog in ste karizmatična osebnost. Pred vami sta pomembnejša odločitev in ugodna priložnost. Ni strahu, da bi kaj naredili narobe. Venera v sorodnem znaku bo odlično delovala.
Vaša samozavest se bo močno dvignila, zato boste poželi kar nekaj odobravanja in morebiti celo zavist v svojem okolju. Pred vami je večja sprememba, na katero ste tako dolgo čakali. Ko se bo zgodila, se boste spraševali, ali je to tisto, za kar ste si prizadevali. V ljubezni bo pestro. Vsega res ne morete imeti, razmislite, kaj sploh želite.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.		
		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 495
Nagradna križanka
KrižamKe &
ugamKe
PODROČJE BREZ BOJEV MED VOJNO
KDORJE PRISILNO PRIVEDEN
JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI)
NASPROTNO OD BEL
JOHN OSBORNE
PRIPADNIK AZTEKOV
UREJENA ZBIRKA KARTONČKOV S PODATKI
Povsod z vami
PEVEC PLESTENJAK
MORALA, NRAVNOST
V. ZUPAN: MENUET ZA ...
ALES ZALAR
IZDELKI IZ LESA
KULTUREN ČLOVEK
OPIČJI SAMEC
BOLEZENSKA SPREMEMBA SKLEPOV
PRIPOMO-SREDSTVO ČEKZA HOJO ZAJEDKANJE PO LEDU BREZBOŠTVO
PULJ (HRV.)
MESTO ROMEA IN JULIJE
SLAVKO IVANČIĆ
ANDRAŽ VEHOVAR
TEČE PO NA JEZIKU ..., ŽILAH V SRCU LED NAJVIŠJI VZOR
,15
ZLOBNI DUHOVI
NEKDANJI AMERIŠKI TENISAČ SAMPRAS
NIZ VEČ BESED
22
ANGLEŠKI NEDOLOČNI
ČLEN VZG.UKREP V ŠOLI
13
NAGNJEN
SVET, STRMINA
POLT
STOPNJA, RAVEN
GORATA SLOVENSKA ZVEZNA SLIKARKA DRŽAVA ZDA POLANEC AM. DIRIG. __MAAZEL
12
PREBIVALKA ATIKE
ZLI DUHOVI
KDOR GOVORI EKAVŠČINO
KDOR KAJ RAVNA IGNAC (KRAJŠE)
SLOVENSKA ROCK SKUPINA
16
X + 5 = 4
KDOR JE V ZAKONSKI ZVEZI
GRANATNO JABOLKO
VEČ TRSOV
19
SLOVENSKA UMETNICA VOGELNIK
STRANICA PRAVOKOT. TRIKOTNIKA
RAZŠIRJENO BRENKALO
DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM BAGDAD
MOČ, INTENZIVNOST
OTOK ČAROVNICE KIRKE
MEHIŠKA PASMA PSOV
ZLATA GJUNGJENAC
OČE (LJUBK.)
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE
ŠANSON -JERKA MAVRIČ
ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA (LENA)
ŽIVALI, KI
ODMEV, EHO
PREDSEDNICA ZPS (BREDA)
ZAPOR (POG.)
LAHKA SIVA KOVINA
KUBANSKI PESNIK (JOSE)
PREBIVALEC DAVČE
SKAČEJO
ŽUPANČIČ: KADAR SE CICIBAN .
ZNAMKA MARGARINE
FRNIKOLA (STAR.)
ODVET- TU JE NIŠTVO (FR.)
14
NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR LAKOVIČ
ANGLEŠKA NIKALNICA
REKA V ANGLIJI
17
SHARON STONE VNETLJIV PLIN
FRANCOSKA TISKOVNA AGENCIJA
SL. IGRALEC (MARKO)
ITALIJANSKI PREDLOG
AMERIŠKA PEVKA DELREY
STARI SLOVANI
PRETIRANO VARČEN ČLOVEK (SLABŠ.)
20
110 - 1
10
18
SAMSKI, ZAKONSKI, VOJAŠKI
MESTO V ZDA
NAJVEČJE JUŽNOAM. JEZERO (ANG.)
6						8		
					8	7		3
5		4			1			
7	3	5						
		9	4	2				
			6				5	9
			9	4				1
			3				6	4
	2	1						
SUDOKU 186
						5	2	4
			7		8			
9	1	5						
			2			4	1	7
6	4							9
			3		7			
				3			4	
	5	8		1				
2							9	6
REŠITEV SUDOKU 494
REŠITEV SUDOKU 185
9	6	7	2	4	1	3	8	5
2	5	3	8	9	6	7	4	1
1	4	8	7	3	5	2	9	6
8	9	4	1	7	2	5	6	3
5	3	1	9	6	4	8	2	7
6	7	2	3	5	8	9	1	4
4	2	5	6	8	7	1	3	9
7	1	9	4	2	3	6	5	8
3	8	6	5	1	9	4	7	2
9	2	1	5	7	3	6	4	8
8	5	3	4	1	6	7	9	2
6	4	7	9	8	2	5	3	1
3	6	4	8	2	5	1	7	9
7	8	9	3	4	1	2	5	6
5	1	2	7	6	9	4	8	3
1	9	8	2	5	4	3	6	7
4	7	6	1	3	8	9	2	5
2	3	5	6	9	7	8	1	4
3
4
21
2
5
BARIERA
6
7
9
8
11
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti
na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 14. decembra.
Geslo iz številke 48: Čas praznovanja in daril.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Alojz Karl Uranker iz Celja, Dušan Pisanec iz Šentjurja in Danijel Planinšek iz Škofje vasi.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Miklavž po Žalcu razobesil darila
V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec v teh zaostrenih časih odkrivajo vedno nove načine za uresničitev številnih projektov. Kljub ukrepom, ki omejujejo normalno izvedbo prireditev na prostem, otrok niso hoteli prikrajšati za miklavževanje.
S pomočjo neprofitnih organizacij so zbrali več kot petsto daril, jih zavili v lanene vrečke in jih razobesili v glavni žalski ulici, na Šlandrovem trgu. Na socialnih omrežjih je že v zgodnjih dopoldanskih nedeljskih urah završalo in otroci so večino daril pobrali že dopoldne, a se je Miklavž po kosilu ponovno oglasil in na razpeljane vrvice navezal nova darila. Otroci so se tako s starši ves dan sprehajali po mestu in pobirali darila. »Inovativnega miklavževa-nja na takšen način pri nas še ni bilo. Nenehno spreminjanje ukrepov in omejevanje različnih prireditev nas je pripeljalo
Otroci so med sprehajanjem po mestu pobirali Miklavževa darila. (Foto: Bina Plaznik)
do novih zamisli, kako nahraniti ljudi, sestradanih kulture, in hkrati ne kršiti odlokov,« je povedal direktor zavoda mag. Boštjan Štrajhar. V Žalcu bo poleg drsališča na prostem ves
december praznično obarvan tudi s koncerti in predstavami za starejše in najmlajše v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
ŠO
Jabolko navdiha za srčne fante
Vokalna skupina Fantje z vasi, ki je v treh letih obiskala 125 domov starejših in slovensko pesem zapela približno pet tisoč ljudem, je minuli torek prejela priznanje jabolko navdiha. Izročil jim ga je predsednik republike Borut Pahor. Ob tem je poudaril, da so pevci srčni preplet glasbe in ljubeznivosti ponesli v sleherni dom za starejše v Sloveniji.
Zasedbo Fantje z vasi sestavljajo Janez Mraz, Franc Turnšek, Slavko Živičnjak, Toni Korez in Tone Plevčak, ki prihajajo iz občine Rogaška Slatina. Od nekdaj jih spremlja ljubezen do petja, zato so v letu 2019 ustanovili samostojno vokalno skupino. Svoje glasbeno udejstvovanje so posvetili starim ljudskim pesmim in posebnemu načinu petja. Odkar so prvič skupaj nastopili ob 100. rojstnem dnevu sokrajanke, razveseljujejo ljudi po vsej Sloveniji. S svojim petjem želijo vzbuditi veselje do življenja. S skrbno izbranimi pesmimi pri zrelejšem občinstvu prebudijo dragocene spomine, pri mlajšem pa ponos na ljudsko izročilo in modrost. Svoje nastope žlahtnijo s šaljivimi pripovedmi. Starostnikom bi radi pokazali, da je sleherni izmed njih pomemben. Da nobena pot ni predolga in noben dom predaleč, da ga ne bi mogli obiskati. V treh letih delovanja so tako prevozili več kot 11 tisoč kilometrov in obiskali vse domove za starejše po državi. S svojim poslanstvom so ljudi bodrili tudi v težkih časih epidemije koronavirusa ter jim pokazali, da niso sami.
TS, foto: Nebojša Tejič
Da Fantje z vasi niso običajni ljudski pevci, ampak glasniki prostovoljstva in nesebičnosti ter prinašalci dobre volje, je na slovesnosti poudaril predsednik Pahor.
Pometla s konkurenco
Konec tedna se je končala trimesečna preizkušnja Exatlon Slovenija. Zmago in z njo 50 tisoč evrov si je s prevlado na poligonih v ženski konkurenci prigarala Marjanca Polutnik iz Šentjurja. Med moškimi je slavil Franko Bajc.
»Ne morem verjeti, kaj se je zgodilo - da sem tu s tem pokalom v roki. Res, to je bila neverjetna izkušnja. Nikoli v življenju je ne bom pozabila. Brez besed sem ostala,« je po podelitvi nagrade v Dominikanski republiki priznala petindvajsetletna Šentjurčanka. »Zaradi te izkušnje sem stokrat močnejša in stokrat bolj odgovorna oseba. Naučila sem se ogromno novih stvari, predvsem to, kako biti potrpežljiva, kako sama sebe motivirati in kako lahko moč misli vpliva na telo ter dejanja,« je po tem velikem uspehu še dodala Marjanca, ki je nekoč trenirala tenis in kikboks, medtem ko se zdaj posveča osebnemu trenerstvu in manekenstvu. Za ravnovesje telesa in duha redno skrbi z meditacijo.
ŠO
Marjanca Polutnik se je v Dominikanski republiki dobro znašla. Premagala je vse konkurentke in si prigarala petdeset tisoč evrov nagrade.