sarno in nazaj, kakor bi se bilo kaj hudega zgodilo. In Se predno se je zborovanje i.ričelo, smo izvedeli, da ne bodo prišli na dan s protijugoslovansko deklaraoijo. Dr. Scluaiderer otvori zlborovanje. ,«;•• ¦•¦¦¦- "•*' '»  Načelnik okrajnega zastopa in mestni župan drH Hans Schmiderer je z drlitečim glasom otvoril zboro vanje. Pri pogledu na veliko število slovenskih ž;:panov je postal nemiren in videli smo, kako se je trespl, dasiravno je bila dvorana dokaj toplo zakurjeno. Slovensko zborovanje na mariborskem okrajnem zastopu, ^v-jsfti&i.jf-jiŽupani mariborskega sodnega okraja so dbbili ed načelnika okrajnega zastopa, mestnega župana idr. Schmidererja, prijazno vabilo, naj pridejo v sredo, dne 20. lebruarja, na okrajni zastop v Maribor radi ^rekvizicije živine." V vabilu se je reklo, da morajo prinesti župani tudi občinski uradni peČat s seboj. Slo\-«nski župani so takoj spoznali, kam pes taco moh Tudi v Ptuju je Ornig na enak način povabil župane in nemškutarji so jih po lisičje omamili, da so podpisali znano izjavo proti Jugoslaviji. Slovenski župani mariborskega okraja so prišli skoro vsi, da \idijo, kako bo izgledala nemškutarska rekvizicija žiTin«. i^ i Slovenski župani t veliM vežini. Ob 10. uri so se zbrali naši župani, ki so prigli od vseb strani. Zasedli so del sejne dvorane. Bili so v veliki veCini. Slovencev je bilo okrog 40, Nemeev in nemškutarjev pa samo nekaj 6ez 10. Naši korenjaki so stali v gručah in živahno razpravljali o gospodarskih težavah in o — Jugoslaviji. Nasprotniki so to slišali in so se ])lašno ozirali po dvorani. Nemirno so tekali kolo^-odje iz sejne dvorane v pi- Francelj Girstmayer mcra govoriti slovensko. Da bi mu pripravil tla za volitve po vojni, je dr. Schmiderer nastavil kot porocevalca o točki gle-! de rekvizicije živine lajteršberškegaFranceljna Girstmayr. Mož je začel govoriti nemško. A ko so ga na- * ši nekaj 6asa poslušali, je vstal župan g. Filip Ga-( lunder od Sv. Križa in je zahteval, da se mora slo-' vensko govoriti, ker so vefiina navzofiih Slovenci.; Girstmayr se je udal, posebno ko mu je še celo dr. Schmiderer namignil, naj se uda. Zuj^an iz Dravske-, ga polja je zaklical: ,,Saj zna slovensko. Kot kandidat štajerčiianske stranke je na volilnih šhodih ve6krat govorii slovensko." In Girstmayr se ,ie udal in , nadaljeval svoj govor slovensko. Nadaljnje zftorovanje slovensko. : Za Francelnom so nastopili še naši žuuani: ¦ Cernej iz Frama, Glaser iz Ruš. Florjanfiifi iz Šmi- : klavža, Thaler iz St. Ilja in Braftko iz gt. Petra. — Slovenska beseda je menda prvoknH zvenela po sejni dvorani mariborskega okrajnega zastopa. Schmiderer in njegovi zvesti so morali slišati od naših vr-;: lih mož marsikatero pikro. Ožigosaio se je uospodarstvo našega okrajnega zastopa, okrajni odbor ne gn>bi nobenih cest v okraju, ampak skrbi samo, da je mesto lepo tlakano, zapušBeno je Poliorje glecle cest, enako Slovenske gorice, Kozjak in Dravsko polje. Gnoj, ki se napravi v mestu, se raje z\ozi v Dravo, nego oi se ga dalo okoliškim kmetora na razpolago. Na kmetih bodo vzeli tekom spomladi zadnje vole in sploh skoro vso odraslo živino, v inestu Maribor pa, kjer je nad 60 parov volov, pa nihče ue rekvirira, ker ima mesto svojo samostojnost. G. Bračko je prav povdarjal, ko je rekel: Ali je bolj potrebno, da še ščitijo voli meščanov, katere rabite samo za izvažanje smeti. kakor pa voli slovenskega kmeta, ki bi moral ]>ndelati živež zase, za mesta in za vojaštvo? Meščani imate na razrolago vojaške konje in lahko z njimi vozite smetje, njiv itak nimate. Mi kmetje pa bomo morali jmstiti ležati naše hribovite njive neob-j delane, ker ne bo vprežne živine. G. Glaser je Še "o-' sebej zahteval, naj se za hribovite kraje pusti vsake-1 mu kmetu potrebno vprežno živino. '¦-.jwi'.:j-*- >^>u,-. -¦¦- --*" Volitev odposlanstva k cesarjn. Prefiital se je predlog, naj se podpiše pcisebna spomenioa, v kateri zahtevajo župani od oesarskega namestništva in ministrstev odpomoCi s prošnjo^ naj se rekvizicija živine ustavi ali vsaj omeji. Girstmayr je še predlagal odposlanstvo k cesarju. V to odposlanstvo bi se naj izvolili: dr. Schmiderer, Urbanhč od Sv. Marjete, Mihelič od Sv. Lovrenca in F. Girstmayr. Te može pa je slovenska večina odkloniJa. Izvoljena sta bila z veliko vefiino slovenska župana gg. Cernej iz Frama in Glaser iz Smolnikaj, ki bosta predj cesarjem tolmačila želje naših živinorejoev. Nasprotni kandidati so propadli. Med našimi je zavladalo velilo veselje, da bodo slovenski župani Šli pred cesarja in ne nemškutarji. Na izgovor, da bi bilo treba ve5 mož poslati na Dunaj, se je odgovorilo, da itak zadostujeta dva, katera bosta šla, Če bo treba, v Jugoslovanski klub in bosta prosila poslance, da gredo z njiraa prečl cesarja. Nato se je pocipisal ugovor proti rekviziciji ži\dne. Kje je ostala izjava proti Jngoslaviji? I Do enake izjave, kakor se je sklenila in podpi- j sala v Ptuju, v Mariboru ni prišlo, Imeli so io pri- \ pravljeno, imeli so pripravljenega govornika dr. f Ambrožiča, ki pa jo je takoj, ko je zvedel, da mu je i ozračje nevarno, pobrisal. Cemiu je napravil tako j daljno pot? Kaj se ti fantič v nevar leet podajaš, ?e I plavat ne znaš. Neraškutariia pogorela. Dvojni udarec je zadel naše nemškutarje. Nn Dunaj k cesariu še dosedaj niso bili snrejeti in župani mariborskega okraja so jim na zborovanju popolnoma odVupili korajžo. Kdo bo še v bodo&e šel z nemškutarji ? Pošten slovenski kmet ne vefi! Sami hočemo biti- gosModarji v lastni hiši. Dosedanjih nasilnih rekvizici.j je pred vsem kriva nemška uprava, ki hoče slovenskemu innetu menda vzeti zadnji komad živine. Jugoslavija priftaja in v njej bo jugoslovanski kmet odločeval sam o svoji usodi, a ne nemškutarsKi poki, advokati in uradiiiki.