“•^lar la Gorrespanden-a: Oas. Oorreo No 8. »Oenrsal 17 - Ds. Aires. Redaccion y Administracion: CaJle Cervantes 3039 Buenos Aires ®*ROCNINA: W ano leto $ 8.— M pol leta $ 5.— ^teoiemetvo 2 dolarja ^■Vaecna itor. 10 cta. LETO (ASO) IV. Si o ms ki Glas REGISTRO NACIONAL DK LA PROPIKDAB INTKLBCTUAL No. 297218 (L A VOZ E S L O V E N A) PERIODIOO QUTNOEJVAL DK LA OOIJECTIVIDAD ESLOVENA ( ITNJOBSIjA VA) PAKA TODA 8CT> AMERICA FRANQUEO PAGADO Coucesiin N* 3159 TARIFA REDUCIDA Concosida N’ 1551 BUENOS AIRES, 8 DE MARŽO, AftO DEL LIBERTADOR GENERAL SAN MARTIN, 1950 Num (Štev.) 45 ZLOM GOSPODARSKE Jugoslavija se spreminja v BLOKADE JUGOSLAVIJE moderno industrijsko državo 95 71 >n Vlada FLRJ je v zadnjih mesecih členila več trgovinskih dogovorov z ''čilimi državami. Posebno pa je našla 'ffovinskega dogovora med vlado FLR Igoslavije in Velike Britanije. Tuje H^ncije, tisk in radio so posvečali šte-v,lue komentarje podpisu dogovora podarjajoč njeno gospodarsko važnost obe državi. . Ko je komentiral važnost angleško-%oslovanskega trgovinskega dogo vola v odnosu z napori voditeljev ZSSR j1* drugih kominformističnih vodite-■]pv, da bi gospodarsko udušili Jugo-, vi,io, je ugotavljal londonski radio Redeče: Kominformistične države Vz-llodne Evrope so morale .v svojih go-Redarskih odnosih ostati v mejah, ki je določila Moskva. V tem letu je j vje1ska zveza zahtevala od komin-^Huističnih držav, naj znižajo na mi- nim um svoje trgovinske odnose z Ju-Nlavijo. Trgovinski dogovor z Veli-Britanijo, se poudarja 'v Londonu, ^iiuiga Jugoslaviji upirati se gospo-ifeski blokadi in čuvati njeno, neod-V]fmost. Londonski radio je poudaril, je Jugoslavija, odkrito sporočila, da ^(>ffovor ne zmanjšuje njene neodvisnosti. S podpisom tega'dogovora in 'h‘Ugih pred kratkim sklenjenih dogovorov — je končno dejal londonski ra-l‘*° — se Jugoslavija ne podredu je kleriki ali Veliki Britaniji. Nasprot-lvl()> ostaja popolnoma socialistična, dr-ZaVa. Ta dogovor se v prvi vrsti sma-J1'« kot običajen trgovinski dogovor, l' naj obema državama prinese enako &°spodarsko korist. .Je tudi v skladu J splošno britansko politično linijo, ki eži po razvoju gospodarskih odnosov '■ državami evropskega Vzhoda. Povdarjajoč gospodarsko važnost '•ogovora so ugotavljali britanski listi ’* posebno dejstvo, da ta dogovor raz- gospodarsko blokado, ki so jo vo-.ttelji kominformističnih držav skušali 1''■Vesti proti socialistični Jugoslaviji, ^ bi jo prisilili, da se pokori Moskvi. “Times"’ je poudarjal v svojem ko-l^ntarju pod naslovom “Jugoslavija Zahod”, da je bila skoraj vsa trgoma med Jugoslavijo z ene strani ter k,°vjetsko zvezo in državami Vshodne 'vrope z druge strani, prekinjena predlo pomlad, in pisal, da Jugoslavija imela druge izbire in da je morala Gnjati smer svoje trgovine, ker so "Cenjene države prej kupovale skoraj VSie viške jugoslovanskih rudniških bo-^stev, lesa in drugih surovin ter pro-'j^odov, in da se je jugoslovanska vla-.a opirala na Rusijo, kar se tiče strojev 1(1 materiala, ki je potreben za petletni t Jugoslavija je pokazala, da je ni mo-R°če uničili z grožnjami, je pisal list, "na dokazuje sedaj svojo zmožnost upi-' se dolgemu in trajnemu pritisku. V svojem komentarju o podpisu do-K.0vora je “Reuter’/’ poudari), da bo "govor “pomagal Jugoslaviji premami številne težkoče, ki jih je imela v zadnjih mesecih zaradi blokade ko- minforma, ki je prikrajšala državo za razne naprave, stroje, kose strojev in surovine za industrijo”. V Franciji so mnogo pisali o novem gospodarskem dogovoru med Jugoslavijo iu Veliko Britanijo. “Franc Ti-reur” piše glede tega, da bo. tisk Vzhodne Evrope “nedvomno uporabil to vest, da zopet začne s svojimi napadi pisjti Titu, ki se je prodal angleškim imperialistom”. • Resnica je mnogo bolj enostavna. Angleško-jugoslovanska konvencija je bila podpisana po večmesečnih pogajanjih. Prihaja torej za številnimi trgovinskimi dogovori, ki jih je Velika Britanija podpisala s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, da prihrani devize in da si zagotovi nekatere surovine in živila izven dolarskega področja. Sicer pa je bil ta dogovor podpisan več ko poldrugo leto po sklenitvi angleško-poljskega dogovora, ki je tudi važen in ki ravno tako določa britanske dobave kavčuka (20.000 ton v petih letih) in britanskih industrijskih naprav (20 milijonov funtov ster-lingov) in ki ravno tako določa kompenzacije za britanske industrijce, katerih imovina. je na Poljskem. Angle-angleško-covjetskim dogovorom, ki je ško-poljski dogovor je bil podpisan za še bolj obširen in na podlagi katerega se določa dobava strojev in surovin Sovjetski zvezi v zameno za sovjetsko žito. Glede .Jugoslavije gre za najvažnejši dogovor, ki ga je podpisala po prelomu s Kominformom. Ameriški tisk in agencije so tudi pisali o podpisu angleško-jugoslovan-skega trgovinskega dogovora, v katerem ne vidijo samo skupne koristi za podpisnike, pač- pa tudi gospodarski polom blokade, ki so jo uvedle proti Jugoslaviji države Kominforma. Tako pravi “Associater Press’’, da “je ta dogovor največji, in morda najboljši trgovinski dogovor, ki ga je Jugoslavija do sedaj podpisala s kako zahodno VELIKI USPEHI TEŽKE INDUSTRIJE V PRETEKLEM LETU — LANSKO LETO SO ZAČELI IZDELOVATI DOMA 500 NOVIH IZDELKOV, KI SO JIH PREJ UVAŽALI — JUGOSLOVANSKIH DELAVCEV NE PLAŠI INFORMBIROJEVSKA PROPAGANDA IN DALJE GRADIJO SVOJO SOCIALISTIČNO DOMOVINO Z napori jugoslovanskih znanstvenikov, inženirjev, delavcev, novatorjev, racionalizatorjev je, prejšnjem letu uspelo jugoslovanski industriji izdelali 500 novih izdelkov, katere so do la-kvat uvažali iz tujine. Petletni industrijski in elektrifikaeijski plan v deželi določa izgradnjo cele vrste novih industrij, ki bodo spremenile Jugoslavijo iz kmetijske v moderno industrijsko državo. Ker so ZSSR in druge dežele ljudskih demokracij, nehale dobavljati Jugoslaviji stroje iii inštalacije, so jugoslovanski delavci sami za- čeli državo v svoji borbi, da se protivi gospodarskemu pritisku kominformističnih držav z Rusijo na čelu.’'’ “New Vork Korald Tribune” je pisal: “Ta dogovor predstavlja novo razpoko v gospodarski zavesi med Vzhodno in. Zahodno Evropo, razpoka, ki se vidno širi. ” Sklenitve angleško-jugoslovaUSkega trgovinskega dogovora so tudi takoj zabeležili in komentirali na svoj način listi in radio kominformističnih držav ter glasila komunističnih partij Zahodne Evrope. Zavedajoč se, da. je s sklenitvijo tega dogovora in vrsta drugih trgovinskih dogovorov med temi tudi zadnji podpisani z Argentino, doživela blokada proti Jugoslaviji dejansko popoln polom, so začeli kot en sam mož prepričevati svoje čitatelje in poslušalce, da se Jugoslavija “še nadalje podreja zahodnim imperialistom, da predstavlja novi dogovor “nov dokaz kolonizacije Jugoslavije” in druge podobne stvari. Nemoč in bes organizatorjev gospodarske blokade proti Jugoslaviji, ki so sramotno propadli v svojem poizkusu, se jasno odraža v vseh njihovih poročilih. ............................. ■■ | Uospel je novi polnomočni minister | in veleposlanik FLRJ I ☆ mm mm mt Dne 7. marca je dospel v Buenos Aires novoimenovani Polnomočni ■ Minister in Veleposlnaik FLRJ v Buenos Airesu tov. Marjan Stilinovič. 5 S tovarišem ministrom sta dospela tudi tovariša svenik Posanstva Hin- z 5 ko Raspor in tajnik Tone Kocjan. s Novodošli predstavniki naše domovine FLRJ so dospei s “Conte — S Grande” in v pristanišču so jih sprejeli in pozdravili v imenu argentin- «■ ■» ske Vlade šef državnega ceremoniala, osobje Poslanstva in precejšnje 3 S število izseljencev, s katerimi se je tov. Poslanik nekaj časa razgovarjal. _ j» Z Po kratkem razgovoru s prisotnimi se je Poslanik v družbi svoje sopro- S Z ge in dveh otrok, odpeljal na svoje stanovanje. S rifimiiiiiiiiaiiuimiiimmiiiiiiiiiiiitiniiiiiBiiiiiiHiiiuiiimiiitmmiri? izdelovati stroje. Največe uspehe pri tem je dosegla težka industrija. Tako je delovni kolektiv Litostroja uspel izdelati turbine, ki jih nikdar prej niso izdelovali v državi, za novo številne električne hidrocentrale, ki jih gradijo v okviru petletke. V tem podjetju gradijo sedaj turbine. katerih moč znaša .1.200 IIP. Te turbine so že montirane v njovih hidro-centralah. Tovarna elektrotehničnih strojev v Zagrebu pa izdeluje poleg elektromotorjev izmeničnega toka tudi velike transformatorje in generatorje po 80.000 k\v. Dva taka generatorja so že montirali v hidrocentrali na Mariborskem otoku. Tovarna parnih strojev Žitujak pri Zagrebu izdeluje parne lokomotive. Tovarna Djuro Djako-vič v Slavonskem Brodu je lani prvič izdelala prve jugoslovanske lokomotive za industrijske potrebe in ozkotirne proge. Sedaj se pripravlja, da bo žč v letošnjem letu izdelovala najtežje lokomotive za normalni tir. Ta tovarna izdeluje tudi potniške železniške vozove, jedilne vozove in poštne vozove. Številne domače tovarne izdelujejo parne kopače in drugo mehanizirano orod je za rudnike. Jugoslovanska avtomobilska industrija serijsko izdeluje tovorne avtomobile, katerih motorji imajo 70 IIP. Nosilnost, teh tovornih avtov je 3 tone. Po petletnem načrtu bo Jugoslavija leta 1951 izdelala 5000 tovornih avtov. Dvotonske avtobuse s 26 sedeži so izdelali.^že preteklo leto. Industrija motorjev v Rakovici je izdelala tri modele prvih traktorjev, ki jih bodo začeli v kratkem serijsko izdelovati. Tovarna težkih orodnih strojev v Železniku pri Beogradu izdeluje do 150 ton težke stroje, centrifugalne kompresorje, pnevmatična kladiva in vrtalne svedre. Najvažnejši izdelki črnega kovinarstva so raznovrstna jekla. Električna industrija izdeluje telefonske aparate, avtomatske telefone in telefonske centrale. Ista izdeluje tudi projektorje za zvočne filme. Dalje e-' iektrfčne likalnike in kuhinjske električne kuhalnike. Posebno pozornost pa posvečajo v Jugoslaviji izdelovanju kmetijskih strojev. Jugoslovanske tovarne izdelujejo danes mlatilnice za žito, konopljo, selektorje in druge poljedelske str.oje. Mehanične delavnice “Tito” v Skoplju izdelujejo selektorje za bombaž. Tudi rotacijski lcopač, ki jih že doma izdelujejo po načrtu domačih strokovnjakov, veliko pripomorejo k izboljševanju obdelovanih zemljišč. Ti rotacijski kopači imajo enega ali dva motorja. Tisti, ki ima dva motorja in ki so bili izdelani po načrtih jugoslovanski strokovnjakov, lahko izkopljejo 3000 m.3 zemlje na dan. Prvič izdelujemo doma tudi gradbene stroje. (Nadaljevanje na 2. strani) Kulturne vesli iz Ljudske Republike Slovenije • Januarja se je vršil v Ljubljani II. kongreg ljudske prosvete Slovenije. Izvoljen je bil novi izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije, ki šteje 150 elanov — najuglednejših kulturno prosvetnih delavcev. Po koncu kongresa so razdelili nagrade najboljšim kulturno prosvetnim organizacijam in društvom. Prvo nagrado v znesku 100.000 din je prejel Mestni odbor Ljudske prosvete, v Celju. • 101 letnico smrti velikega slovenskega pesnika Franca Prešerna so proslavili v Ljudski republiki Sloveniji na svečan način. Ob tej priliki so bile razdeljene tudi jubilejne nagrade zaslužnim znanstvenikom in kulturnim delavcem. Prvo nagrado po 100.000 din so prejeli znanstvenika dr. Maks Samec in dr. France Kidrič, književnik Prežihov Voranc, komponist M. L. Škerjanc in slikar Gabrijel Stupica. • člani zagrebške opere so gostovali v Ljubljani. Z velikim uspehom so izvedli Verdijevo opero Aido in balet Romeo in Julija od Prokofjeva. Ljubljansko občinstvo je prisrčno pozdravilo to prvo povojno gostovanje zagrebške opere v Lubljani. • Velika francoska umetnica M. Dela Broshellerie je imela v Ljubljani svoj tretji koncert. Kot v prvem in drugem koncertu je imela tudi tokrat velik uspeh. Poslušalci so navdušeno pozdravili njen nastop. • V Modemi galeriji v Ljubljani je razstava slovenskih slikarjev realistov, ki so ustvarjali v razdobju od 1. 1870. do 1. 1900. Na razstavi je razstavljenih 87 del slovenskih realistov A. Ažbeta, J. Petkovška, Janeza in Jurija Šubica, Ivane Kobilica, I. F. Franketa, S. Ogrina, M Sternena in nekaj drugih. • Spominsko sobo pesniku Otonu Župančiču v njegovem rojstnem kraju Vinici bo odprla sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Črnomlju V spominski sobi bodo zbrane knjige, publikacije in razni drugi predmeti, ki spominjajo na življenje in delo ljud- Jugoslavija se spreminja v moderno industrijsko državo Jugoslovanska kovinska industrija je omogočila izdelovanje krogličnih ležajev, ki so jih morali do nedavnega u-važati. Pred kratkim so začeli izdelovati računske stroje, pisalne stroje in stroje za pranje. Tudi motorna kolesa so začeli izdelovati v Zagrebu. Brzina teh znaša 130 km na uro. Ladjedelniška industrija je lani napravila velik korak naprej. Ladjedelnica “Tretji maj” na Reki je izdelala serijo parnih kotlov 600 HP. Podjetje “A. Rankovie” pa izdeluje Dieslove motorje po 70 UP. Izdelujejo že ladijska krmila, žerjave, parne kotle in sploh vse druge ladijske potrebščine vštevši tudi navigacijske inštrumente za 4000tonske ladje. Serijsko bodo začeli graditi nove tovorne ladje po 3 do 6 tisoč ton in motorne potniške obrežne ladje. Farmacevtska industrija je začela izdelovati nova zdravila penicilin, insulin in druga. Hranilna industrija je zelo izboljšala svoje izdelke bodisi konservirane ribe, meso, sadje in sočivje. Tudi mleko v prahu je že tudi jugoslovanski izdelek. Prav tako izdeluje danes Jugoslavija nogavice iz nylona. V tekstilni tovarni v Paračinu izdelujejo sukno za plašče, kar so pred vojno tudi morali uvažati. To so uspehi preteklega leta, toda napori jugo-vanskih narodov gredo naprej. Ne plaši jih informbirojevska propaganda, pred seboj imajo samo nalogo, da izgradijo socialistično domovino. skega umetnika. Ves ta material bo razstavljen v sobi, kjer se jo pesnik rodil. • Predstavniki likovne umetnosti iz Trsta so obiskali Ljubljano z namenom, da si ogledajo razstavo slovenskih likovnih umetnikov G. Kosa in R. Pavlovca. Razstava Kos-Favlovec, prirejena v šestih dvoranah okusne nove zgradbe Moderne galerije je vzbudila živahno zanimanje tržaških umetnikov. Visoki umetniški nivo razstavljenih slik je obiskovalce ugodno izne-nadil. Preostali čas svojega bivanja v Ljubljani so gostje izkoristili za ogled raznih umetniških in kulturnih ustanov. Med drugimi so obiskali Narodno galerijo in Univerzitetno knjižnico. Prisostvovali so tudi predstavi “Boris Godunov” v Narodnem gledališču, kjer jih je znova iznenadila umetniška igra nastopajočih igralcev. Ob svojem odhodu so se gostje prisrčno poslovili od slovenskih umetni- kov in izrazili željo na čim tesnejšem medsebojnim kulturnim sodelovanjem. • “ Svoboda mesečnik Slovenske Koroške, ki ga urejajo v Celovcu, tiskajo pa na Dunaju, izhaja že tretje leto, čeravno avstrijske oblasti še vedno trdijo, da so koroški Slovenci le neznatna manjšina, ki iso se že skoraj povsem stopili z Avstrici. “Svoboda”, poleg vrste naprednih člankov zelo pogosto manifestira tudi svojo povezanost s Slovensko Primorsko. • Novi slovenski kulturni film “Vode nam bodo pokorne”, izdelan po scenariju mladega književnika Ivana Šinkovca, bodo kmalu predvajali domači kinematografi. Film kaže napore in uspehe delovnih ljudi Jugoslavije pri elektrifikaciji dežale. Uspeli snimki prikazujejo velika gradilišča hidro-centrale Mavrovo, Jablanice na Vlasi-ni, hidrocentrale v Mostah in druga. Film je uspešno izrazil zamisel pisca scenarija — povezanost med prirod-nimi bogastvi dežele in ustvarjelno silo jugoslovanskih narodov. Kulturne vesti iz ostalih Republik • Beograjsko gledališče je izvedlo svojo prvo premijero v tej sezoni. To je prva uprizoritev “Fausta” po osvoboditvi in ima karakter premiere predvsem zato, ker je režiran v novi koncepciji, z novimi karaktezacijami osebnosti — posebno Mefista. • Prvi Kongres komponistov Jugoslavije se je vršil sredi februarja v Beogradu, na katerem je bila osnovana Zveza komponistov Jugoslavije. Novo osnovana Zveza bo poleg materialne skrbi za komponiste, posvetila posebno pažnjo idejnosti muzikalnega ustvarjanja. Delovni del kongresa je obravnaval vprašanje opernega, scenskega, simfoničnega, komornega in zborskega ustvarjanja, vprašanje masovnih pesmi,, folklore, muzikalne kritike, muzikalne znanosti itd. • V Slcoplju so odprli prva gledališče šiptarske nacionalne manjšine v Makedoniji. Svečani otvoritvi so prisostvovali člani Politbiroa KP Makedonije Naumovski in ministri LR Makedonije Reis Sakiri in Dzafer Kodra. V tem gledališču bodo uprizarjali dela domačih in tujih autorjev in dela mladih pisateljev, pripadnikov šiptarske in turške nacionalne manjšine. • V LR Hrvatski je 15 čeških in slovaških folklornih grup1, sedem orkestrov, osem zborov, 26 knjižnic in 8 čitalnic. Folklorna grupa iz Daruvarja je sodelovala na prvem festivalu Zveze kulturno-prosvetnih društev Hrvatske. Na nacionalni proslavi dnefa žetve je nastopilo 11 čeških društev in grup. Na proslavi je bilo preko 4000 Čehov in Slovakov iz raznih mest LR Hrvatske. • V Beogradu je odprta druga zvezna razstava umetniških fotografij; ki prikazuje delovni polet delavcev pri gradnji socializma. Razstavljene fotografije so veren dokument življenja v Jugoslaviji, ki so v današnji protijugoslovanski informbirojevski kampanji dokaz resnice o Jugoslaviji. • Reproduktivni umetniki Jugoslavije so v minulem letu uspešno gostovali v inozemstvu. Največji uspeh so dosegli mladi umetniki na mednarodnem konkurzu v Ženevi. Dragica Martinis in Vladimir Rodzak sta dobila druge nagrade (prva ni bila podeljena), Mirko Dorner je dobil kot edini čelist drugo nagrado (prva ni bila podeljena). Zna,ni violončelist Antonijo Janigro; profesor Državnega konservatorija v Zagrebu, je uspešno gostoval v Angliji. Zagrebu, je uspešno gostoval v Angliji, Franciji, Italiji in Švici. Dirigent državnega simfoničnega orkestra v Zagrebu Milan Horvat je dirigiral nekaj koncertov irskega simfoničnega orkestra v Dublinu. Irski tisk je zelo pohvalno pisal o njegovem dirigiranju. Samo Hubad, direktor Opere v Ljub-jani je kot dirigent uspešno gostoval na Dunaju. Jugoslovanski umetniki so seznanili javnost v ostalih državah z jugoslovansko reproduktivno umetnostjo. • MV LR Bosni in Hercegovini se je povečalo število kinematografov od 26 na 140 v času od osvoboditve do danes. Sedaj ni več nobenega okrajnega središča ali industrijskega kraja, ki ne bi imel vsaj en kinematograf. Ekipe potujočih kinematografov so dale v preteklem letu mnogo več predstav kot v prvih letih po osvoboditvi. Povečalo se je tudi število obiskovalcev. Tako je 1948. leta filmske predstave videlo 520.000, leta 1949. pa že 1,000.000 gledalcev. Potujoče ekipe so tekom celega leta obiskovale tudi najbolj oddaljene vasi, odhajale so v tovarne, kmečke delovne zadruge, med gozdne delavce, po šolah itd. • člani zagrebškega gledališča gostujejo v jugoslovanski zoni STT, kjer bodo dali pet predstav za pripadnike Jugoslovanske armade in za prebivalstvo.. Predstave bodo dajali tudi v italijanskem jeziku. Zagrebški umetniki bodo izvajali operne ai’ije, baletne točke in recitirali dela jugoslovanskih književnikov. V FLRJ so izpolnili letni plan povprečno 100 od 100 • Skupni plan republiške industrij’ ske proizvodnje je izvršen s 102,5 odst. Od tega so izvršile plan po vrednosti kovinska industrija 8,4 odst., kemičn* industrija 86 odst/ tekstilna indu-strija 104 odst., usnjarska 110 odst' elektrondustrija 85 odst., živilska 1® odst., grafična 122 odst., industrij* gradbenega materiala 86 odst., lesn« industrija 103 odst. • Državna kmetijska posestva brez ekonomij so izpolnila svoj plan proizvodnje skupaj po vrednosti 101 odst., skupno državni sektor 115,1 odst. • Premogovniki so izpolnili plan s 106,5 odst. • Zvezna težka industrija: železarn« Jesenice 100,2 odst., Štore 107,8 odst., steklarna Hrastnik 112,6 odst., tobačna tovarna 11,58 odst. • Plan gradenj v kapitalnih izgradnjah na prioritetnih objektih težke 96 odst., ne republiških industrijski!1 objektih 87 odst., na objektih družbenega standarda 83 odst.; plan lokalni gradenj po planu in izven plana 9® odstotkov. • Gradbene investicije v kmetijstvu: državni sektor 100 odst., kmečke delavne zadruge 95 odst., zadružne ekonomije 82 odst., gozdarstvo 96 odst. ; • Plan dohodkov je presežen i* 50 odstotkov. (1665 milijonov dinarjev). POŽAR NA “KOSMAJU” Na jugoslovanskem tovornem parniku “Kosmaj”, ki je plul po Atlantskem oceanu proti Natalu, je 25. fe; bruarja nastal požar. Neki brazilski vlačilec je dospel do “Kosmaja”, d« bi mu nudil pomoč. Požarja, kakof' pravijo poročila, ni bilo mogoče pogasiti in jč menda parnik popolnom® uničil. Vsa posadka pa se je pravočasno rešila. “Kosmaj” je peljal tovor iz Buenos Airesa v Anglijo. Požar je najbrž* sam nastal, kajti “Kosmaj” je bi' natrpan s pogačami od sonlčnic in W tovor je zelo nevaren za ogenj, ker sam na sebi povzroči ogenj, kakor s« je to že večkrat zgodilo. Podrobnosti o nesreči niso znane. SIRITE Siomsia glas ☆ Učenec akademije likovne umetnosti v ateljeju PO SVETU ..Titovstvo" zaskrblja kominformovske glavarje BORBA JUGOSLAVIJE ZA PRAVICO IN RESNICO IMA V DRUGIH PARTIJAH VEDNO VEČ PRISTAŠEV V glasilu Informbiroja je nedavno skem, kjer lahko s procesi, koncentra- °bjavil Pietro Rossi, eden izmed voditeljev KPI članek, v katerem govori ® “nalogah komunistov v borbi proti "itovi kliki”. Pisec hoče opravičiti v°dstvo KPI zaradi neuspehov v borbi j^oti “titovstvu” prav v času, ko sta “•la Togliatti in Secchia v Moskvi. • Rossi piše, kako so “Titovi emisarji” p°šiljali ogromno propagandnega materiala raznim partijskim sekciJam in Pomembnejšim članom partije, za ka-j^e so dobili naslove preko svojih vohunskih mrež, ki si jih je beograjska v|ada vzpostavila preko svojega poslanstva v Rimu, nameščencev Tanjuga 111 drughi trgovskih uradov. Beogral-■ vlada je preko njih vzpostavila tudi zvezo z bivšimi partizani, novinarji, ‘e_viSarsko usmerjeno inteligenco, s čla-■j*j Socialistične stranke itd. ter jih pohvala, da obiščejo Jugoslavijo. Isto-i tasno je Titova klika okrepila tudi svoJo v°hunsko mrežo, ki jo je vzdrževala že skupno z Inteligence Servicem in ^eriško obveščevalno službo v vojaške *Vrhe. Italijanska partija, piše Rossi, se ^ morala boriti proti Titovi kliki proti rtl2nim provokacijam v vrstah same komunistične partiJe, kakor tudi med ljud-styom. Kljub borbi, ki jo vodi KPI pa tej ni uspelo, da bi preprečila partiza n°m in socialistom, da ne bi obiskali ^gosla,vije. Rossi se opravičuje radi teh neuspehov, češ da je v Italiji Titovim agen-|°m omogočeno vohunsko delo, ker je galija, “ameriška kolonija", v kateri Ugoslovani organizirajo svoje vohun- »ko delo skupno z Američani. vo- liosj rŽf A t» ker st Seveda je borba proti Titovim pri-Vržencem težja kot n. pr. na Madžar- cijskimi taborišči in podobnim uničujejo prijatelje nove Jugoslavije (na in-formbirojevski način s psovkami in klevetami) pa pri tem slabo uspevajo, ker tisti, ki so Jugoslavijo obiskali, govore drugače o njčj. Borba proti “titizmu” je tudi v Nemčiji zavzela precelsen obseg. Valterja Fischa, bivšega predsednika komunistične partije Zahodne Nemčije so razrešili dolžnosti načelnika za vzgojo kadrov, češ da je dopustil, da so v glasilu partije “Freier Folk’’ objavili dva članka o “titovstvu”. S podobnimi obtožbami sta bila razrešena svojih funkcii Ugo Paul in Jo-sef Sehape. Centralni komite komunistične partije pa je ostro grajal izvršilni odborKP za PoPrenje in Vestfalijo. Za njimi je enaka usoda zadela preko 80 znanih voditeljev KP, mnoge so iz partije tudi izključili. Kritizirali so celo samega voditelja nemške partijo Maxa Reimana, dalje glasilo partije v Dortmundu zaradi “titovskih člankov” itd. Tudi v Vzhodni Nemčiji preganjajo komuniste zaradi “titovstva”. V Berlin je prišel sam polkovnik Kotlov, član sovjetske obveščevalne službe, da bi izpelial čistke vseh “nacionalistov in titovcev” v partiji. Vsi ti ukrepji razkrivajo težak položaj v posameznih partijah. Kritike in čistke v komunističnih partijah s strani Kominforma pa se širijo tudi na vzhod. Tako je doživela ■ostro kritiko japonska KP, ki pa klJub vsemu vztraja na ustanovitvi enotne ljudske fronte, ki bi okrog partijci združila vse japonske domoljube. Import-eksportna banka v Washing-tonu je prve dni t. 1. odobrila FLR Jugoslaviji 20 milijonov dolarjev posojila. Francija: Kakor je bilo pričakovati, so vsi delavski Sindikati v Franciji podali i/Javo, da ne bodo razkladali vojnega materiala, kateri pride iz ZDA in to besedo tudi drže. Zato so stavke objele .vsa francoska pristanišča. Pristaniškim delavcem pa so se pridružili tudi ostali delavci v notranjosti tako, da je Francija zadnje dni bila ena veiika stavkujoča družina. Parlament se je iste dni sestal, pa ni mogel nič začeti z resnim delom, kalti stavke so bile glaven problem, kateremu je vladajoča stranka kakor tudi ostale, dala največjo važnost. Komunistični poslanci in njihovi prijatelji levi socialisti zahtevajo, da se delavstvu pomaga kajti oboroževanje Francije je po nji hovem vidiku, jako nevarno in nekoristno, zraven tega pa prinaša velikan ske stroške. Vladna stranka zahteva namreč zakon, kateri bi delavstvu od vzel vso pravico do stavkanja ter bi tako dal vladi vso oblast, delati kar bi hotela. Vse deavske stranke pa so pro ti temu, ker bi potem pomenilo, da delavstvo zgubi vse pravice in bi se u-vedla vladna diktatura. Položaj je to rej jako resen in za sedaj ni nobenega izgleda, da se mirno poravna. Čudovita počasnost pri sklepanju Avstrijske mirovne pogodbe Namestniki zunanjili ministrov Anglije, ^aiiclje ZDA in ZSSR so sklenili, (la bo-^ svoje že triletno razpravljanje o av-"'■•Ijskl mirovni pogodbi prenesli na 15. •'brunr, To ju bila letošnja prva daljša Vložitev pogajanj. Vendar pa je danes ^ dovolj jasnih znakov, ki kažejo, da ta Možitev ni bila zadnja. Na zadnji seji so razpravljali o sov-ktskem predlogu, da bi razpravljali o g«, nerešenih vprašanjih avstrijske •lavne pogodbo (kakor se mirovna po-^Hlba uradno imenuje, ker Avstrije ne tr®tlrajo kot sovražne države), in sicer razseljenih osebah, o inozemskih stro-vnjakih v Avstriji in železniškem voz-'le»n parku. ttspeh namestnikov, ki morajo izdelati "s,Uitek za jiogodbo z Avstrijo, je odvi-od direktnega sporazuma med sov-kt»ko in avstrijsko vlado o odškodnini sovjetsko pomoč po vojni, “Stalinova lH>tt)oč”, kakor tedaj avstrijski Usti. To zehteva sedaj sovjetska zveza na-do zadnje pare. Na dnevnem redu je sedaj le še pet 'Pi^ašanj, ki jih morajo namestniki re-Agencija “United Press" poroča, da se po mnenju zapadnili okupacijskih 1,11 sporazum o teli vprašanjih lahko do-J®8el, ako bi sovjetska delegacija opusti-Politiko stalne obstrukcije. Vendar se Vsega dosedanjega poteka ne da skle-I*11. da bi bila sovjetska vlada pripravka (pospešiti pogajanja. Motltve sovjetr vlade za stalno zavlačevanje moramo l't*mree iskati izven okvira pogodbe. Sov-Jetska zveza želi namreč ohraniti čtm dominanten položaj v Avstriji, da hi lahko nadaljevala svojo politiko pritiski« — ne samo na Jugoslavijo, marveč tudi na ostale dežele Vzhodne Evrope. Ra bi sporazum o avstrijski pogodbi čim bolj zavlekla in tako odložila evakuacijo svojih čet ne samo iz Avstrije, marveč tudi iz Madžarske in Romunije, je sovjetska vlada v zadnjem času načela vprašanje odškodnine, ki jo je nudila Avstriji v prvih povojnih letih v obliki hrane In materiala za popravilo mostov Itd., na prvo mesto, kot condltio sine qua non. Anglija Je imela zadnjo nedeljo državne volitve, pri katerih so zmagali Laboristi, to je: angleška “delavska” stranka, radi česar se zunanja politika Velike Britanije ne bo nič spremenila. Cel svet je gledal na te voitve z velikim zanimanjem, kajti če bi dobili konservativci več glasov in s tem Anglijo v svoje roke, bi Churchil s svoio staro avtoritetno politiko imel mnogo držav v šahu. Začel bi po svoje spet posegati v notranjost drugih držav in s tem delati na svetu še večje sovraštvo. Laboristična politika pa je vsekakor bolj pomirljiva, katero vse mirne države lažje prenašajo, čeprav Je.v bistvu vedno angleška. ’ • ZDA so pretrgal® z Bulgarijo diplo-matične odnosaje na pritisk bolgarskih oblasti, katere so ugotovile, da je osob-le Poslaništva v Sofiji vahunilo v prid ZDA. Vlada v W«shingtonu seveda.za nika vse obtožbe. V Londonu so izračunali, da izdelajo Rusija in njeni zavezniki 45.000 letal vsako leto. Ker je kaj takega ne-predvidevano, so radi tega v velikih skrbeh. javkanje spominja na Hiterja kateri se je na svoje vohune jezil, da mu niso povedali, kaj vse ima Rusija, katero je napadel z namenom, da si jo celo osvoji, kajti bil je gotov, da Rusija nima modernega orožja. Njegova špi-jonska mreža ga je sabo obvestila. Sedaj pa se isto ponavlja, samo, da je sedaj na tistem mestu Truman, kateremu sedaj dokazujejo njegovi svetovalci, da nič ne ve. Nekateri so mnenja, da treba na vsak način -državo zavarovati, drugi pa pravijo, da je to utopija, kajti ruski avijoni lahko letijo tako visoko da. jih nihče ne more ustaviti, od tam pa samo par bomb in velika mesta so uničena. Stavka premogokopnih delavcev v ZDA se zdi, da je končala, kajti gospodarji so se vdali in ugodili delavskim zahtevam. Ta stavka, ki je trajala sko-ro dva meseca, je napravila držaji neprecenljive škode. Radi nje je ostalo brez dela čez 600.000 ljudi, kateri so se pridružili ostalim brezposelnim, katerih je stalno nad 4,500.000 in tako povečali neprijetnosti, katere mora ljudstvo v “največji demokraciji” prenašati, zaradi nerazumevanja kapitalistične klike. Ogrska je zaprosila v Washington-slco vlado naj zmanjša število osobja pri Poslaništvu v Budimpešti, kajti ’ boji se, da preveliko število uradnikov lahko začne delati in vohuniti proti Ogrski, kakor so delali v Sofiji. ZDA pa se temu upirajo, zato bo najbrže prišlo s to zadevo isto kakor v Bolgariji, kjer je moralo poslaništvo ZDA zapreti vrata in se vrniti domov. Sporazum, ki je bil dosežen na pariškem sestanku Sveta ministrov v maju in juniju lanskega leta in na sestankih pomočnikov, obsega naslednja vprašanja: 1. Avstrija bo obdržala meje, kot jih je imela do “anšhisa", obvezuje pa se, da bo garantirala pravice slovenske in hrvaške nacionalne manjšine. 2. Jugoslavija bo ol>držala bivše avstrijsko imetje na svojem ozemlju. 3. Sovjetska zveza bo dobila od Avstrije 5« milijonov dolarjev v svobodni konvertibilni valuti, In sicer v toku šestih let — za bivše nemško imetje, ki pripada Sovjetski zvezi, ki pa jo 1k> ta odstopila Avstriji 4. Sovjetska zveza bo dobila 00% petrolejskih koncesij v Avstriji za 30 let, lastninsko pravico nad Podonavsko paroplovno družbo v satelitskih deželah, skupno z imetjem te družbe v Vzhodni Avstriji. Marsikatere prednosti, predvsem pa 50 milijonov dolarjev ter petrolejske koncesije v Vzhodni Avstriji, Je sovjetska vlada iztisnila od za|wulnlh držav na račun koroških Slovencev, ki jih je zabarantala za dolarje in nafto. V Abruzih ima principe de Tori on ia velkianska posestva, na katerih dela preko 2000 delavcev, ki štejejo skupaj s svojimi družinami kakih 10.000 ljudi. Ti delavci so sklenili da bodo vso zemljo oni posedli, pa je vlada njih načrte prekrižala, ker je Turlonija prisilila, da mora znatno znižati najemnino, oziroma povečati delavcem dohodke. To so delavci sprejeli in spet je zavladal mir na posestvu kateri pa je gotovo samo navidezen, kajti dan, ko bo delar vec na zemlji sam gospodar ni več daleč. Vse kaže da se celo gibanje vrti samo v tej smeri, katerega prepreči samo kak nenaravni pojav. Severno Amerikanci, kateri so mislili s svojim imperijalizmom in svojim dolarjem vladati cel svet, odkrivajo sedaj .velikanske možnosti ruske tehnike in industrije. Dokler so imeli samo oni atomsko bombo, je bila Rusija nazadnjaška in neindustrijalizirana. Sedaj pa lahko čitamo vsak dan, kako so imenitne osebe v Ne\v Yorku v skrbeh, kaj bo, ker ima Rusija neprimerno več zrakoplovov kanonov, tankov in drugega orožja ter veliko večjo industrijo kot je bilo predvideno. Vse to Iz Prage poročajo, da vlada pripravlja dekret, s katerim bodo vsi misijonarji tulili narodnosti izgnani iz Čeho-slovaške. Med njimi je veliko število Severoamerikancev, kateri so v službi vohunstva, namesto v službi vere in morale. Kitajska in Rusija sta podpisali prijateljsko, trgovsko in vojaško pogodbo, katera je vzdignila v zapadnem svetu veliko prahu. ZDA so začele takoj protinapad s tem, da so Čang Kaj Šeku dale na razpolago nekoliko letal in drugega orožja, da se bo boril proti Ljudski vladi. Obenem je prevzel predsedniško mesto, da bo prej spet osvobodil Kitajsko od komunistov, kateri pa so se z omenjeno pogodbo, kakor tudi z raznimi drugimi ukrepi, tako močno zasidrali, da bo skoro nemogoče jih strmoglaviti. V ItaliJi noče nikakor biti miru. Lačni kmečki delavci se polastujejo kar naprej neobdelane zemlje. De Gasperi-jeva vlada jim je obljubila agrarno reformo, katere pa od nikjer noče biti, zato si moralo delavci sami deliti zemljo, ker morajo dati jesti svojim družinam. To vlado, kakor tudi veleposestnike zelo jezi, ker oni bi radi zemljo obdržali. Zato iščejo po celem svetu, kam bi spravili odvišne delavce, da bi se tako rešili neljubih gostov. Napravili so nekoliko pogodb z južnoameriškimi državami, pa so bile tako slabe, da so se delavski Sindikati postavili proti ni im in niso določeni delavci odpotovali. Stiska postaja vsak dan večja. Cerkvene obasti, ki so bile na slfrani močnejših, in ki so do sedaj molčale, pa izgleda, da so svoJ molk prekinile. Neki škof iz severne Italije je poslal delegacijo k De Gasperijevi in celi vladi, ka tera je imela vlogo, da mora isto natančno informirati o resničnem položaju. Ta cerkven dostojanstvenik pravi, da je že 13 let na tem odgovornem mestu, in da je prišel do zaključka, da se mora to takoj rešiti in ponavlja: “Pravim takoj, kajti vsak trenotek se stiska veča in lahko napravi najgrozovitejše posledice.1. ScomsKi Glas Redaccion y Administracion: Calle Cervantes 3039 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: VICENTE BUB AN ZASTOPNIKI: Za Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinaon 1639. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Lui« l^urlan — Ciiel. Fler«s, V. Caliada. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — RectlfS»aci6n Laraaaga 2286. 8 de Maržo, Ano del Libertador General San Martin, 1950 — No. 45 Elecciones en Yugoslavia El 26 de maržo del ario en curso los pueblos de Yugoslavia saldran nuevamente a las umas para que, como conscientes ciudadanos de su Patria socialista, elijan 620 representantes parlamentarios de ambas ca-maras que legislaran por el periodo de cuatro anos. Es menester destacar en este lugar que en Yugoslavia, que cuenta con 16.190.000 habitantes, el numero de votantes inscriptos en el pa-dron electoral sobrepasa los 10.000.000, lo que demuestra —no solamente que en los comicios participaran dos tercias partes de los habitantes de nuestra Patria— sino nos demuestra tambien sobre cuan amplia base se apoyan nuestras autoridades populares. El I Parlamento de la Nueva Yugoslavia, elegido en 1945 —inme-diatamente despues de la gran guerra de liberacion— realizo durante los transcurridos cuatro aiios una tarea historica y gigante. Su primer acto historico fue desde luego la-proclamacion de Yugoslavia como Re-publica popular y federativa; que fue seguido con la proclamacion de la Constitucion de la Republica Federativa, confirmando con ella las conquistas de la revolucion popular. Desde aquel entonces hasta ahora nuestra patria ha pasado mi im-portante trecho en el camino de su desarrollo sobre la base socialista, y hoy dia representa un ejemplo en lo que concierne al desarrollo de la verdadera democracia socialista. Defendiendo el principio de igualdad y soberania dentro de los li-mites de sus propias fronteras, los pueblos de nuestra Patria hicieron durante ese lapso muchos esfuerzos en el mismo sentido dentro del campo de las relaciones intemacionales, conscientes de que, solamente cuando desaparezca la contradiccion entre las palabras y los hechos la lucha por la paz justa y duradera sera coronada con exito. Durante el ultimo periodo parlamentario, que era a la vez el primero de la Nueva Yugoslavi», los pueblos de nuestra Patria hicieron un paso decisivo hacia su progreso. Consiguieron abolir la explotacion del hombre por el hombre, el pueblo tomo en sus manQs todos los medios de produc-cion, y con la promulgacion del Plan Quinquenal, asento la base nece-saria para su desarrollo socialista y progreso en todos los aspectos de su vida material, cultural, cientifica y de arte. Al aprestarse para salir nuevamente a las urnas las masas laboriosas de nuestra Patria son conscientes de que los exitos, obtenidos durante el periodo transcurrido, abren nuevas y grandes tareas en todos los cam-pos de la construccion. socialista de la Nueva Yugoslavia. El Frente Popular de Yugoslavia ha destacado como sus candidatos para los comicios que nos ocupan en este editorial, a hombres y mujeres que han demostrado, durante estos ultimos aiios, todo su empeno y de-dicacion fen la lucha diaria para la edificacion del socialismo y la defensa de la independencia de nuestra Patria. Destacando a estos hombres y mujeres como sus candidatos para los comicios de 26 de maržo, el Frente Popular sabe a ciencia cierta que ellos mismos empenaran el miaximo de sus fuerzas para contribuir y asegurar el cumplimiento de nuestro I Plan Quinquenal y un ulterior y multilate-ral desarrollo de nuestras industrias y las fuentes de materias primas; para el mejoramiento de las condiciones de vida y la elevacion del standard para las grandes masas laboriosas de la industria y el campo; para el fortalecimiento y ensanchamiento de la democracia socialista, y final-mente para la defensa de la soberania y la independencia economica y politica de nuestra Patria; manteniendo nuestra politica internacional en el camino de la cooperacion pacifista con todos los pueblos del mundo sobre la base de igualdad y el mutuo respeto de la soberania. Los pueblos de Yugoslavia, que vertieron rios de sangre en la defensa de su libertad, y levantaron la inquebrantable muralla de herman-dad y unidad, y que realizaron verdaderos milagros en este periodo de postguerra de la pacifica edificacičn socialista, saldran el dia 26 de maržo del ano en curso a los comicios, conscientes de que con su voto aportaran para que nuestra Patria prosigue por el camino que indicaron los miles d* heroes caidos en la lucha por la liberacion; por el camino que nos indica nuestro querido Mariscal Tito y el glorioso Partido Comunista de Yugoslavia, y por esto votaran todos, como uno, por los candidatos del Frente Popular. __________ I %V.V.V.V.V.'.V.V.V.V.V.V.VVV.V.V.V.V.V.V.V.V«V.V.V.VV.V>VV.“A »! Radi velikega zanimanja, katerega je zbudil film ii* li ii Na svoji zemlji se bo isti spet v kratkem predvajal (najbrže v Devotu). Prosimo vse ljubitelje naše umetnosti, da se zanimajo kdaj in kako bo predvajan, ter, da pridejo na naše Uredništvo po letake, da jih razdelijo. vwuvvwwvwvwvvwvvvww PO NASELBINI .. DOSPELI SO V BUENOS AIRES JUGOSLOVANSKI MOJSTRI V ŠAHU Koncem meseca febuarja so dospeli v Buenos Aires največji jugoslovanski šahovski mojstri, kateri se bodo udeležili svetovnega šahovskega turnirja, ki se bo v tem mesecu vršil v Mar del Plati. Jugosloansko representanco tvorijo: dr. Peter Trifunovič, Svetozar Gigorič in Vasij a Pirc. Ta trojica naših šahovskih mojstrov j eodigrala v minulem letu več dvobojev z velikimi svetovnimi mojstri in je cb tej priliki dosegla sledeče rezultate: Gligorič—Stahlberg 6,5:5,5, Pirc— dr. Euwe nerešeno in dr. Trifunovič— Najdorf tudi nerešeno. Vsi ti inozemski šahovski prvaki so izjavili, da so naši šahovski mojstri vredni, da si pridobijo svetovno prvenstvo v šahu. V januarju t. 1. sta reprezentanci Jugoslavije in ZDA odigrali šahovski radio-match. Jugoslovansko reprezentanco so tvorili: Gligorič, Pirc, dr. Trifunoviči, Rabar, ing. Vidmar, Puc, Milič, Kostič, Matanovič in Ivkov. Ta dvoboj spada med največje šahovske prireditve v svetu in tako važno srečanje predstavlja priznanje jugoslovanskemu šahu in ugledu, ki ga uživa Jugoslavija v inozemstvu. Za ta dvoboj je vladalo veliko zanimanje v vsej svetovni javnosti, posebno ker sta obe reprezentanci nastopili v svojih najmočnejših postavah. V reprezentanci ZDA sta bila poleg drugih odličnih mojstrov tudi kandidata za naslov svetovnega prvaka velemojstra Re-shevsky in Fine. Representanca ZDA je v vseh dosedanjih šahovskih olimpijadah osvojila prvo mesto. Jugoslovanska reprezentanca je na tem šahovskem ra dio-matchu zmagala. Jugoslovanska reprezentanca;, ki je po vojni premagala tudi že reprezentance Madžarskej, češkoslovaške, Avstrije, Švice in Holanske, se danes smatra kot ena najmočnejših šahovskih repreentanc v Evropi za Sovjetsko zvezo. SLOVENSKI GLAS, v imenu slovenskih izseljencev želi našim mojstrom, da bi na šahovskem turneju v Mar del Plati dosegli odlično mesto s katero zmago se bomo ponašali vsi jugoslovanski izseljenci v Argentini. NESREČA MED AVTOMOIULSKIMI DIRKAMI V pokrajini Santa F6 so se 25. februarja vršile avtomobilske dirke. Teh dirk se je udeležil tudi Viktor Markežič, katerega je spremljal n jekov brat Franc. Vsled velikega deževja so bile poti slabe in vsem dirkačem je pretila velika nevarnost. V bližini Canada de Gomez se je avtomobil Mfirkežiča spodrsnil in Prevrnil. Tamkajšnje ljudstvo je nesrečnežem takoj priskočilo na pomoč, a vse zastonj, kajti Viktor je bil na mestu mrtev, medtem ko so brata Franca ranjenega odjeljali v bolnišnico. Poškodoval se je malo, saj se že nahaja na svojem domu. Viktor Markežič je bil doma iz šmarji pri Kopru. Bil je dober šofer in imela sta z bratom Francem mehanično delavnico v La Plati. Kot vnet avtomobilist je hotel poskusiti srečo in se prvikrat udeležil avtomobilskih dirk, kjer pa mu ni bila sreča mila. Zapušča soprogo in sinčka starega komaj 6 let, v Buenos Airesu (Villa Devo-to) pa staro mater. Ostalim naše iskreno sožalje. Ferdinand Cotič TRGOVINA Z ŽELEZNINO Lope de Vega 298» T. E. 60-1888 “NA SVOJI ZEMLJI” Čeprav so zadnje dni meseca I trilarja bili veseli pustni dnevi, se vseeno zbralo dne 26. febr. ob 9 « zjutraj v Kinu “Indu” kjer se jo prf vagal prvi slovenski film “Na sv« zemlji” nepričakovano mnogo lj (nad 1.500) med katerimi smo op** tudi precej novodošlih. 1 je-ti niso v zaostajali za starimi naseljenci, kat* so dali duška ob vsaki priliki, ko zagledali na. platnu našo zastavo rdečo zvezdo v rokah partizanskih f* nic. Navdušenje ,je bilo tako veliko, so mnogi takoj zaprosili naše Posl) stvo naj bi še priredilo kaj takega. ^ to upamo, da se bo film kmalu pr* vaja! y kakem okraju, kjer je nast njenih največ .Slovencev, kar boH pravočasno javili. 1*011* VEROVANJ A Poslaništvo FLRJ v Buenos Airesu F izveduje za sledeče osebe: Mehelj Alojzija roj. Zajc; Forti Genovefa; šušteršič Vladimir; Hrvatič Karlo, sin Ivana iz Kopra! Rijavec Venceslav, ki je živel 1949, ta. v Pasaje J. P. Lopez 34Sl; Furlan Anton, ki je živel pred m«91 v ulici Dr. Luia Belastegui št. 1228. Zgoraj omenjeni so naprošeni, da čimprej javijo v; Poslanstvu FLR.1 ulici Charcas 1705. Prejeli smo iz Ljubljane pismo od ^ kel Stanislava, kateri nas naproša; ds poizvedeli, kje se nahaja njegov brat kel Ivan, ki je dospel v Argentino 1930, Kdor bi vedel zanj ali .ako bi sani tal te vrstice, naj sporoči na na«e ništvo ali pa Kikel Stankotu, Tri** * cesta št. 11, Ljubljana, Jugoslavija. B1 piše, da ima zanj važne novice. POROKA Pretekli mesec se je poročila Irf Rojc, hčerka Josipa in Polde Rojc, do1 iz Rihemberka. Za moža je vzela Da'" Holsona. Svatba se je vršila v Rojčevem v Floridi, katere so se poleg številnih šib rojakov in rojakinj udeležili 11 'mnogi argentinski prijatelji zakoncev kjer S'o jima skrbni stariši oskrbeli 11 prijetno in udobno stanovanje. Poročencema želimo obilo sreče v vem stanu. ŠTORKLJA V nedeljo 5. t. m. je štorklja obij la hišo rojaka Sreekota Jamška terl' nesla njegovi ženi Mileni, hčerki zi'1 rodoljubne družine Beltram, zdra'!| in krepkega dečka-prvorojenca. Srečnim staršem iskreno čestita'1’ ^uaa Sopcic c ftijo Hormigon armado Cnel. Doimnguez 244 T. E. 952-OH^ Villa Madero TRGOVINA JESTVIN “TRST STANKO MIHELJ Charcas 3120 T. E. 72-^ Stavbeni kovač FRANC ČOHA Calder6n 2779 / T. E. 50-^ STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Flj]) BAZAR “DANUBIO” D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 T. E. BtM1 Trozos de la Historia del Gral. San Martin A BASE DE LA HISTORIA ARGENTINA DE RICARDO LEVENE l>e las ‘‘Instrucciones reservadas que or el Planch6n y ocupar la ciudad de Talca. Las dos gruesas columnas centrales del ejfir-cito y las pequenas divislones de los extremos tenian instrucciones de apa-recer el mlsmo tiempo en el territorio chileno del O a S de febrero de 1817. (Continuara') TISKARNA RUDOLF ŽIVEC Sarmiento 40 Caseros T. E. 75<-1101 MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. OOK Avda. Rlestra 115 _____T. E. (tl-0650 FABRICA DE M0SAIC0S ALBERTO GREGORIČ Venta de niateriales de construccifin Avda. Fco. Beir6 5671 T. E. 50-5888 ARGENTINSKE VESTI • Kongres kmečkih zadrug, kateri se je vršil v La Plati in se zakljilči v nedeljo v Azul, je vzbudil posebno med poljedelci, veliko zanimanje. Kongresu so prisostvovali razni ministri ter druge osebnosti, ki so v neposrednih stikih s poljedestvom. Pri zaključni seji pa je bil navzoč tudi predsednik Republike Juan 1). Peron s svojo soprogo, kateri pravi že več časa, da mora zadružništvo doseči položaj, kateri mu pripada, za kar bo s svojo vlado in vsemi odgovarjajočimi oblastmi vedno na strani vsakega gibanja, ki stremi za izboljšanje in razširjenje zadružništva. • Proti špekulaciji in dviganju cen so oblasti pridno na delu. Vsak dan .je veliko število brezvestnih trgovcev, katerim oblasti nalože občutne globe. Tudi druge mere so bile podvzete, da se prepreči sleparstvo in navijanje cen. Tako so odločili, da mora na vsakem: sejmu (feria) biti po ena ali več državnih tehtnic na kateri lahko kupec pretehta kupljeno blago in ugotovi, če so mu dali pravično težo ali ne. • Pomanjkanje cementa je v zadnjem času napravilo v zidarski stroki veliko neprilik. Radi pomanjkanja cementa so delavci velikokrat ostali brez dela. Sedaj pa poročajo, da gre kar 10 ladij proti Buenos Airesu, ki so natovorjene s cementom (80.000 ton). Bo zadeva cementa s tem rešena? • Krušna kriza se še ni rešila in si ljudstvo mora pomagati s peko kruha doma. V mestu so le nekatera podjetja, ki pečejo in prodajajo kruh. \ provinci Buenos Aires pa je. vlada kar z delavstvom prevzela nekatere pekarne, kjer se izdeluje tako potreben izdelek. Gospodarji trde, da ne morejo vzdrževati stroškov, a tudi vlada se noče vdati, ker pravi, da nimajo gospodarji prav. Na vsak način mora take šikane plačati le revno ljudstvo, ker bogatejši si vedno na en ali drug način preskrbe, kar želijo. • Peruanska vlada, je odlikovala predsednika argentinske Republike generala Juan D. Perona z “velikim voja- TRGOVINA ČEVLJEV “BELTRAM” Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča ALBERT BELTRAM Donato Alvarez 2288 Bueno« Aires škim križem A.vacucho”. • Grozdje po 1 peso kg. Župan mesta Buenos Aires in vlada prov. Men doza so sklenili pogodbo, glasom katere bo Mendoza poslala v Buenos Aires en milijon kg svežega namiznega grozdja, se bo prodajalo lconsumentom po 1 peso kg. • Tekoče račune, katerih imetniki so včasih izdajali čeke, ki niso imeli kritja in na ta način osleparil razne trgovce, je Banco Central de Rep. Argentina dala na vseh bankah zapreti. Za naprej bodo morale banke strožje paziti imetnike tekočih računov, da se take stvari ne bodo ponavljale. • Trgovinska pogodba med Argentino in ZDA nikakor noče h kraju. Pogajanja, ki trajajo že nad šest mesecev, nikakor niso za Argentino sprejemljiva, zato se ne morejo nikakor zaključiti. Severoamerikanci, kateri bi radi volka sitega in ovco celo ter zraven še politično oblast Argentine v svojih rokah, iščejo samo te cilje. Argentina pa je že davno spoznala'njihove namene in je zato oprezna, ker pravi, da svoje politične neodvisnosti ne bo prodajala. Sedaj se sliši, da so pogajanja spet oživela, ampak upanja je prav malo, ker se pagajalci drže vsak svojih predlogov in so trdni v svojih ukrepih. • Tudo trgovinska pogodba z Anglijo, ki je bila podpisana v začetku pretečenega leta, ne služi svojemu namenu, zato bo v kratkem pregledana, kajti med tem časom je denarna vrednost padla, kar je treba urediti. • 24. februarja je bil na slavnosten način odprt park “Pravice starosti”, kateri obstoji na bivši estanciji San Juan v bližini Buenos Airesa, in ki je bil ustanovljen na pobudo predsednikove soproge Eve Peron. Odprtju je zraven predsednika, njegove soproge in višjih oblasti prisostvovalo veliko število ljudstva, ker se je obenem praznovala tudi obletnica 24. februar 1946, ko je bil predsednik Peron izvoljen na najvišje mesto v državi. HERRERIA DE OBRA HUMAR y MAKUC Av. Central 8720 Calle No. 2 8729 T. E. 740-1604 FRANC BEVK: / iirKaplan o)Tlactiri Gedecmac” (Nadaljevanje) Ob stezi leži človek, ves krvav po obrazu, s prsti rije v zemljo, stoka, se hoče dvigniti, a se ne more. Žef Kli-njon. Boji se -umreti, z jokajočim glasom prosi pomoči. Trenutek, ko mu je pila v senca maščevalne privoščljivosti stopila v dušo. Le za trenutek. Čedermac ni mogel zatajiti samega sebe. Ne bi bil on, če bi ne sledil 'evangeljskemu nauku. Pridružil bi se onim, ki so z baziljenim glasom vrgli božjo besedo iz cerkve. In nazadnje očital si je tudi neposredno krivdo... 0, da, da! Zobje so mu šklepetali, zopet jih je zadržal in stiskal čeljusti, da so ga bolele, fie nikoli ga ni tresla taka mrzlica. Kako je to čudno, ko misli grozijo, da bodo ugasnile druga za drugo, in se spreminjajo v zmedene podobe vročičnih blodenj.. . “Kaj pa si delal na pustiti?” ga je vprašal don Jeremija. Čedermac ga je gledal in z vso silo napenjal duha. “Po katekizme sem šel”, je odgovoril. “Po katekizme. Veš, nisem ti povedal. Ni bilo prav. Pa sem jih hotel prenesti domov, preden, preden...” Don Jeremija mu je strmel v obraz. Ali se mu blede? “0 kakšnih katekizmih govori?” “V cerkvici svetega Mihaela sem jih skril. Za oltar, v skrinjo, na dno. . . In molitvenike. Pa sem šel ponje, hotel sem jih odnesti. Če jih dobe, bodo tebe... bodo tebe obdolžili... Med ljudi sem jih hotel razdeliti. . . Kar tvoje cerkve sem se polastil “Zaradi tega si se mučil?” je rekel don Jeremija, “Zmeraj se grizeš za ničevosti. Bom že jaz poskrbel. Ti le mirno leži in ne misli na to... Čedermac se je zagledal v sivi strop. Zdelo se je, da vrta v neko misel, ki je ne more ,izpustiti. Nenadoma se je ozrl na Morandinija. “Vane ga je”, je dahnil. “Kateri Vane? O katerem Vancu govoriš? O kovaču?” Bolnik je stresni! z glavo, kakor da odganja neke privide. Gpledal je, kakor da se ne more prceuditi Moran-dinijfivim vprašanjem. “Ali sem rekel, da ga je Vane?” “Blede se ti”, je rekel don Jeremija. Vstopila je Katina. “So že tu” ,je povedala. “Ali naj pridejo gor?” “Ne, ni treba”, je dejal Morandi-ni. “Počakaj! Skuhaj čaja!” Nato se je obrnil do Čedermaca. “Kje leži Klinjon? Da jim povem. Ti le mirno leži.” Gospod Martin se je zganil, kakor da se s poslednjim naporom koplje iz mrzlice. “Kaj? Ali, da, že vem! Pri Veliki skali, reci! Če tako poveš, bodo vsi vedeli, kje. Tam...” “Že prav.” Don Jeremija je odšel po stopnicah. Čedermac je ostal sam. Najprej se je zazrl v vrata, ki so se rahlo zaprla, nato v šipe, ki so bile še čiste, neza-dahle. Sivino dneva, neskončnega, nevidnega prostora, ki so ga polnile migotajoče snežinke. Nato je rahlo zamižal, se pobavil z drobcem misli, ki mu je ostal v zavesti. Kdo je bil pravkar tu? Kam je šel? In se je ves pogreznil v vrtinec vročičnih blodenj, v mrak dolgotrajne bolezni. - Bolezen je trajala dlje. mnogo dlje," kot so pričakovali. Zapalo je bilo za dva prsta snega, nato se je nebo uve-drilo. Bela so bila vsa pobočja in vsa dolina prav do Čedada, po sredi se je vlekel temni pas Nadiže. Zapihal je veter, odnašal sneg z obronkov v ru-pe in grape, da je pokrajina postala lisasta. Potem je zavelo od juga, nastal je dež, sivi enolični dnevi, zopet, je bilo vse kopno, le vrha Mije in Matajurja sta imela bele kape. Sijalo je sonce in v brezvetrju tako toplo grelo, kakor da nastaja pomlad. Le noči so bile še vedno mrzle, od Krna je ledeno pihalo. Pred prazniki je zopet začelo snežiti, a je zametki le do sredine pobočja. Potem je nastala zmrzal, ob studencih so se delale debele plasti ledu, od streh in od ruš nad kolovozi so visele sklenke. Odzvonili so božični in novoletni zvonovi, tedaj se je znova utoplilo, deževalo brez pretanka, curki so peli otožno pesem v nočeh, vode so naraščale. Ko je znova zapihalo od severa, so se oblaki pretrgali, posijalo je sonce. Minute so tekle, minevale ure, bežali dnevi, Čedermac pa je ležal na svoji postelji. Bil je pogreznjen v mehke, tople blazine, zagrnjen do brade, izsušene roke v belih rokavih so mu ležale na odeji obraz mu je bil zguban, lasje do konca osiveli, oči so se mu upirale v strop. Le stežka se je rešil blodenj, ki so ga mučile, preganjale, bičale in križale. Potem pa je ves izcejen, brez moči obležal pod odejo, prisluškoval zdaj v tenko cu- Miguel Najdorf habla... Movidos por las noticas cablegrd-ficas que nos hablaban del torneo ajedrezista radial entre los jugado-res de los Estados Unidos de Norte America y la Republiea Federativa Popular de Yugoslavia, como tambien por las noticias quč de un mo-mento a otro tienen que llegar a esta tres destacados Jugadores del ajedrez yugoslavo: Petar Trifunovič, Svetozar Gligoric y Vasja Pirc, los direetores de “SLOVENSKI GLAS” y “JUGOSL. ISELJENIČKI VMESNIK” hicieron ima visita al des-tacado maestro ajedrezista argenti-no senor Miguel Najdorf para re-querirle su opinion sobre el ajedrez yugoslavo. El senor Najdorf lia recibido cor-dialmente a los direetores de nues-tros dos periodicos y accedio ama-bTiemfinte de ,resopnder a algunas de nuestras preguntas. Pero antes de ceder la palabra al senor Najdorf queremos destacar que 61 hace poco ha estado en nues-tra patria, donde tuvo un eneuentro con nuestro maestro Petar Trifunovič que termino con un empate, una prueba mas de la fuerza del ajedrez yugoslavo. A nuestra pregunta si en la arri-ba mencionada ocasion el Sr. Najdorf visito por primera vez a nuestra Patria, 61 nos contest6, entre otras cosas, que ya en el ano 1937 estuvo una vez en Yugoslavia to-mando parte en un torneo internacional de aledrez adjudicandose el primer puesto. Ya en aquel enton-ces ha tenido la oportunidad de apreciar las cualidades del equipo yugoslavo que ha demostrado que dispone de un conjunto de jugado-res de gran capacidad. La segunda vez visita a Yugoslavia en el ano 1949 donde juega diez partidas con Drm Francisco Jose Cespa DENTISTA CIRUJANO Conaultas de 15 a 20 hs. Ooronel R. Uit* SOM T. A. 50 - 5783 el maestro yugoslavo Petar Trifunovič. Esta vez queda estupefaeto por el gran desarrollo y progreso del ajedrez yugoslavo. Especialmente desea destacar el gran numero de 'aficio-nados que juegan el ajedrez en Yu-goslavia. La aficcion por este juego es tan grande que queda muy poco detras del que existe en la Union Sovietica donde el ajedrez es oficial-mente apoyado por el mismo gobier-no de este apis. En Yugoslavia —agrego el senor Najdorf— el aie-, drez tiene la simpatia del gobierno y tambien su apoyo pero no tanto, y en forma oficial, como en la Union Sovietica. Para destacar las cualidades del ajedrez yugoslavo, el senor Najdorf nos ha dicho tambien que es necesario tener presente las vietorias que han obtenido los maes-tros yugoslavos V. Pirc y S. Gligoric contra el Dr. Emve y Stahl-berg. Durante su estadia en nuestra Patria el Sr. Najdorf ha tenido la oportunidad de jugar varias simulta-neas. Asi por ejemplo destaea el caso de la simultanea en Ljubljana, donde Jugo contra 40 personas, no obteniendo ni la mitad de los resul-tados que acostumbra a obtener en juegos parecidos. Por esa razon ha pedido una revancha que se jugo en Bled. Los contrincantes del Sr. Najdorf en este caso eran 20 jovenes yugoslavos, desde 16 a 20 anos de edad. El juego duro mas de seis horas y el resultado le fue tambien esta vez adverso, ya que obtuvo so-lamente el 58 % de exito, cuando Keinnldo W«§»»erman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-2845 Dr. Hinko Halpern Specijallst notranjih bolezni Ordlnira vsak dan od 16 do 20 ure SAN MARTIN 955 .1 nad. - Dep. C T. A. 32 - 0285 in 0829 siempre suele marcar 85 -95 %. Es-tos dos juegos, y el tercero contra los militares de Novi Sad, dice el Sr. Najdorf nos pueden demostrar la gran fuerza del ajedrez de Yugos-lavia. Tocando el tema del torneo radial entre los Estados Unidos y Yugos-lavia el senor Najdorf ha dicho que el esta convencido que el equipo yugoslavo obtendra un rotundo exi-to porque en los ultimos tiempos ha manifestado en varias oportunida-des sus grandes cualidades. Ense-guida agrego que,, eij lo que se re-fiere al torneo internacional que ten-dra lugar durante el mes de maržo del ano en curso en Mar del Plata, y donde tomaran -parte 14 naciones, el esta, convencido que la vietoria sera de los maestros yugoslavos o del equipo argentino, el cual esta inte-grado por destacadas figuras, como Julio Bolbochan, Rosetto y Gilman. El Sr. Najdorf no tomara parte en »este torneo, porque viajara a Buda-pest, donde se jugara el torneo eli-minatorio para el campeonato mun-dial. El senor Najdorf no lja tenido pa-labras para expresar su gratitud y satisfaccion por las atenciones que le han prestado nuestras autoridades y la Federacion de Ajedrez de la Republiea Federativa Popular de Yugoslavia. Hablando sobre esto el senor Najdorf nos ha destacado de que ha tenido el gran honor de ser recibido por el mismo Mariscal Tito con quien departio en amable pl&tica un cuar-to de hora. Asimismo quiere por ese inteimedio agradecer a todas las autoridades de nuestro pais, y en es- Dr. A. Kirmch-baum Dra. Maria Kirgchbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3271 T. A. 50-7387 pecial modo a las de Novi Sad, por las atenciones que le han dispensado. En Novi Sad, ha dicho el Sr. Najdorf, se me ofrecio un banquete, al cual asistieron tambien el sehor Mi-nistrb y el Secretario de la Lega-cion de la Republiea Argentina. Hubo varios discursos en los cuales se ha destacado la amistad que une a Yugoslavia y la Republiea Argentina, como tambien varios brindis para que evsta amistad se vea todavia mas fortalecida. Aqui quiero agre-gar —continuo el Sr. Najdorf— que la representacion diplomatica de Argentina, en especial modo el Sr. Mi-nistro Canosa, me han dispensado mucha atencion durante toda mi estadia. Con una palabra, termino el senor Najdorf, todo aquello que he visto en YugosIavia: el progreso, la po-tencialidad creciente, sus bellezas naturales, la honradez de la gente, la laboriosidad de todo el pueblo, y finalmente todo aquello sobre lo que me he referido en esta conversacion y en varias otras oportunidades, han dejado en mi un imborrable recuer-do y ferviente deseo de volver nue-vamente a Yugoslavia. Creo que este dia no es lej os ya que Argentina enviara al torneo internacional, que se prepara en Yugoslavia y en el cual tomar&n parte 45 naciones, un equipo de cuatro jugadores y dos suplentes. Pueden estar seguros que entre ellos estare tambien yo, y en esta ocasion me empenare todavia mas para conocer a fondo la patria y el pueblo de Udes. para poder aportar de esta manera mi parte en el estrechamiento de los lazos que unen a nuestros dos pueblos. Electricidad y plomeria JOSE RAD AN JOSE RADAN Bernaldez 1550 Ruenos Aires Dr. CONSTANTINO VELJANOV1CH Sala especial para tratamlento del reumatismo y sala de Clrurgla Atlened: Lunes - Mlircoles y Viernes Pedir hora por telčfono Defensa 1153 X. E. 34-5319 LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA fle pr .ie rit če kc II P 11 V a v j< n 1 i ( renje vode v Žlebu, zdaj v pihanje vetra, ki je loputal s polomljeno oknico, gledal skozi okno v pusti breg za hišo, v sonce, ki je bilo predrlo oblake. Duh mu je bil izmučen, zatapljal se je v vrtinec zmedenih misli. Ni hotel, da bi ga odpeljali v bolnišnico ; temu se je odločno uprl. Bil je prepričan, da bo kmalu umrl, a je hotel umreti doma, biti pokopan za cerkvijo. V duhu je že gledal kamen z napisom: “Tukaj počiva Martin Čedermac...” Uboga Katina! Vse brid-■ kosti so mil bile otopele, se umaknile, le ta skrb je ostala. Zaman mu je skrivala objokane, preplašene oči, da bi ga ne vznemirjala. Zdravnik ga je pogosto obiskoval, posedal ob postelji, gostobesedil in mu v nasmehu kazal bele zobe. “Zdravljenje dobro napreduje”, mu je rekel nekega dne. “Ko bo trava zazelenela, boste že na nogah.” “Ako bo to res, earo amico (dragi prijatelj), se moram le vam zahvaliti.” “Pol meni, a pol Bogu”, se je po-branil zdravnik. “Glej, glej! Pa sem mislil, da ste framason.” “Zakaj?” Sicilijanec je pokazal bele zobe. “Res, v vse verujem. Tega ne, da bi pomagale svete podobice, koščki Veronikinega prta in take reči, ki jih pri nas požirajo bolniki. Se pa že rajši oklepam znanosti.” Čedermac se je veselo zasmejal. Zdravnik ni govoril tjavendan. Čutil je, da se mu počasi, v kapljah vračajo moči. Blodnje so ga popolnoma zapustile, glava se mu je zjasnila. Duh se mu je počasi začel zanimati za okolico. Vedno bolj ga je obvladovala skrb za duhovljane. Skubina ni bilo več v Lipah, izginil je bil iz dežele. Na njegovo mesto je prišel mlad kaplan okroglega obraza, mirnega pogleda in odkritega nasmeha na ustnicah. Vsako nedeljo je imel v Vrsniku zgodnjo mašo, dvakrat je maševal tudi čez teden. Vsakikrat je obiskal Čedermaca, mu s tihim, prijetnim glasom pripovedoval, kaj se je novega zgodilo v duhovniji. Staro Breškonko je spovedal za smrt, bržkone ne bo učakala nove nedelje. In še in še... Čedermac je željno, s hvaležnostjo sprejemal novice in jih po-doivljal v duhu. Ko je oni nehal i^ri-povedovati, mu je bilo, kakor da je utihnila tolažeča godba. ‘ ‘ Pripoveduj še kaj! ’ ’ Mladi kaplan je bil v zadregi; mrščil je obrvi, a se ni mogel ničesar več spomniti. “Kaj pravijo ljudje?” “Nič. N6 morejo verjeti, da bo za zmeraj tako.” “Ali kaj razumejo? Ali le kaj razumejo?” “Po večini malo ali nič. Saj sami pravijo. V spovednici jih moramo poučevati. Spovedi se bodo zato zavlekle,” se je nasmehnil kaplan. Čedermac se je trpko nasmehnil. Bilo je, kakor da se pogreza v svojo staro bolečino. “Morandini moli in bere evangelij slovenski,” je pripomnil kaplan. “Da? On lahko. On to laže stori. Italijan je. Njemu zaradi tega nihče ne bo mogel očitati upornosti; nihče ga ne bo mogel dolžiti veleizdaje.” Čedermaca tiste dni ni mučila samo skrb za dušni blagor duhovljanov. Bil je še napol v mrzličnih blodnjah, ko so mu v trenutkih jasne zavesti v strahu begale oči po sobi. Ali so že prišli orožniki? Ne, saj zase se ni bal, nase še mislil ni. Vedno znova je stopal pred oči prizor za hribom, kako se sklanja nad krvavečega Žefa Kli-njona in roti Boga, naj ga ohrani živega. Bal se je za vaščane. Potokar, Morandini, Katina, vsi so se mu spočetka izmikali z odgovori. Čemu mu ne povedo resnice? Izkazalo se je, da je bila njegova bojazen pretirana. Klinjonova rana ni bila nevarna, že po dveh tednih je zapustil bolnišnico. Hvala Bogu! Osumili so kovača Rakarja. Izvedeli so, da ga ob usodni uri ni bilo doma. čas skupaj j tudi Breškonu “se je zde- lo”, da ga je videl na vasi. Čudili so se, da je Klinjon spremenil svojo prvotno izpoved. Nekdo ga je bil udaril izza skale, pri tisti priči je padel, ni ga mogel prepoznati. Potem pa se je nenadoma spomnil, da je imel napadalec široke dokolenke in sivo kap« potegnjeno na oči. Opis je kazal na potepuha, ki se je tiste čase klatil po okolici in oropal neko krčmo na samoti. To je bilo le malo verjetno, ker mu nista izginila niti denar niti ura. Ali je bila Žefa tako pretresla bližina smrti in se je bal novega maščevanja? To je rešilo kovača Vanča. Že so ga bili odpeljali, a se je zopet vrnil domov. Zaprl se v kovačnico, srd/iti udarci kladiva so. odmevali po vsej Birtič pa je priča,1 da sta bila. tisti vasi. Čedermacu je bilo marsikaj nerazumljivo. Ako bi hotel razmišljati, bi lahko vse dni in noči mučil duha. Tudi njega so izpraševali. Kaj je vedel povedati? Našel ga je, šel klicat ljudi, to je vse. Bal se je, da ga bodo vprašali, kaj je delal na tisti samoti. Pa ga niso, vedli so se z vso obzirnostjo. Ali ve, ali vsaj sumi, kdo je bil napadalec? Ne! Ni bilo prav, po njegovem ni bilo prav. a naj kovač Vane sam opravi z Bogom in svojo vestjo, on mu ne bo ne sodnik ne birič. (Nadaljevanje) Kako se razvija šolstvo na Goriškem PRIMORSKE VESTI Igračkanje z usod« Tržaškega delavstva] Po trinajstih dneh stavke industrijskih delavcev v Trstu je f»il stavkovni odbor Prisiljen razglasiti splošno stavko. Dolgo •ie odlašal s te, nazadnje je moral to sto-r'ti- Splošna dvo<1 bor je bil od vsega ščetka sumljivo pomirljiv. Namen voditeljev stavke je bil, očiten: organizirati stavko, jo izkoristiti za s\'oje kapitulantske in oiportunistične namene ter paziti, Preveč prikrajšani. Industrijci pa se niso ('a ne bi bili kapitalistični delodajlci Prav nič zbali takšne šibke stavke, niso marali pristati niti na najmanjši povišek Plače. Delavske množice so postale pozorne "« čudno stavko in so same pričele prejemati pobudo v svoje roke. Sindikalni akcijski odbor je sprožil misel ustanovit-v® posebnega odbora za pomoč stavku-Jočlm. Nabrane so bile velike vsote denarja, pa tudi velike količine živil. De-■avci cone B STOJ-a so priskočili na pomoč z velikimi količinami živil. Stavkovni odbor, v katerem so zastopniki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, pa je odklonil to pomoč. Tudi angloanieriška vojaška uprava je delala težave pri prevozu živil. To ravnanje je vzbudilo ogorčenje med vsem tržaškim delovnim ljudstvom. Pred poslopjem okupacijske vojaške uprave so se zbrale množice in protestirale *aradi ovir, ki jih dela vojaška uprava Pri razdeljevanju živil, ki so prišla za ' stavkujoče iz jugoslovanske cone STOJ-a. Ker ni prišlo do nobenega sporazuma Pri pogajanjih za izboljšanje gmotnega stanja delavcev, je vodstvo stavke sklenilo, da se splošna stavka konča, stavka ’ industrijskih delavcev pa naj bi se nadaljevala. Ne glede na končni izid stavkovnega gibanja, so se tržaške množice io povsem prepričale o izdajalski politiki Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki se igračkati* z bedo in usodo tržaških delavcev. Jasno je, da si bo tržaško delovno ljudstvo dobro zapomnilo ta sramotni |K>uk izdajalskih delavskih voditeljev, ki bi delavske zahteve ih> zvišanju plač zmanjšali na milostno podporo v obliki neredne prrtiiije. BREZ PRESTANKA KRŠIJO MIROVNO POGODBO Tržaške ljudske množice so nemalo presenečene ob novici, da sta prevzela funkcije državnega tožilca in prvega predsednika Apelacijskega sodišča v Trstu italijanska funkcionarja Angelo Rivera in Francesco Vitanza. V soglasju z angl'o-ameriško zasedbeno oblastjo v Trstu ju je namreč imenovala na to mesto degasperi-vzbudil nerazp'oloženje in obsodbo trža-jeva vlada v Rim«. Ta postopek’ je nujno škega delovnega ljudstva, ki je že sito neprestanih kršitev določil mirovne pogodbe z Italijo. MED NAŠIM LJUDSTVOM Prefekt v (iorici je povabil na sestanek predstavnika Demokratične fronte Slovencev v Italiji in jim pojasnil, da ga je rimska vlada pooblastila za pogajanja o vprašanjih, ki jih vsebuje spomenica Demokratične fronte Slovencev, predložena rimski vladi lani v juliju. Navedena spomenica razkriva neenakopravni položaj slovenske manjšine in sistem zapostavljanja Slovencev v Italiji. Slovenski zastopniki so pri goriškem prefektu ostro protestirali zaradi tega, ker degasperljevski oblastniki še niso pričeli izvajati odredbe o narodnih manjšinah v Italiji. Sodišče v Gorici je preložilo razprave proti uredniku <‘Soče” Damiru Pajglu, ker je sklenilo, da se razširi obtožba tudi na predsednika Slovensko hrvatske prosvetne zveze v Trstu dr. Andreju Budala, ki je napisal članek, v katerem brani pravice slovenske manjšine v Italiji. Članek je bil 'objavljen v goriški “Soči”, D. Faigl je bil obtožen kot odgovorni urednik lista. Pač pa so ga oprostili zaradi nekega drugega članka, ki vsebuje kritiko glede na ukreje reakcionarne oblasti proti slovenski manjšini. Javni tožilec je zaradi tega zahteval obnovo postopka. Dokaz in zgled ljudske prosvetne vneme je razvoj šolstva v goriški oblasti. Primorsko ljudstvo je takoj po kapitulaciji Italije začelo samo odpirati šole in je bilo samo oktobra 104:} odprtih 11 osnovnih šol, v prvili mesecih 1944 nad 274 osnovnih šol, v pivškem okrožju pa celo ena srednja šola. Zaradi pomanjkanja kvalificiranih učnih moči so poučevali v mnogih šolali tudi ljudje, ki so ]«>-manjkanje strokovne izobrazbe uspešno premagovali s svojo požrtvovalnostjo. Tudi okupatorji in Izdajalci so ustanavljali šole, a je ljudstvo, ki je bilo 25 let brez svojih šol, te šole povsod odklanjajo. Ob osvoboditvi je bilo v oblasti 207 osnovnih šol z 10.803 učenci in 410 učitelji in 5 srednjih šol z 071 dijaki in 48 učnimi močmi. Po osvoboditvi je bilo treba dati šolstvu dobre temelje in mn zagotoviti organizacijski razvoj. To je bilo težko delo, kajti četrtina šolskih poslopij je bila porušena, inventar pa izropan. Ugotoviti je bilo treba tudi znanje otrok ter jih po znanju opredeliti. Po enomesečni preizkušnji je bilo na primer v osnovni šoli v Zagorju na Krasu ugotovljeno, da 44 o-trok ne obvlada snovi prvega razreda. Prav tako tudi večje število otrok iz drugih razredov ni obvladalo učne snovi. To so bile posledice italijanskega šolstva. Skrb za delovnega človeka in za ženo-mater je zagotovljena z Ustavo ter z vrsto uredb Federativne ljudske republike Jugoslavije. Higijenični in lepo urejeni Domovi igre in dela, jasli, otroške klinike, posvetovalnice za matere, veliko število na novo odprtih ustanov, namenjenih zdravstveni zaščiti matere in otroka, vse to najbolj dokazuje, da izdane u-redbe niso ostale le na papirju ampak da so v kratkem času zaživele. V dveh letih- po vojni je bilo v Jugoslaviji odprtih 2558 naštetih ustanov, pred vojno pa jih je v vsej državi bilo le 295. V razdejani in opustošeni deželi, kjer je bilo med vojno uničenih 82% od že tako nezadostnega števila zdravstvenih ustanov, ni bilo lahko ob velikem pomanjkanju sanitetnega materiala in strokovnega kadra vse to ne le nadoknaditi, ampak celo preseči. Požrtvovalno delo strokovnjakov je ob velikem razumevanju in pomoči ljudske oblasti, pa tudi ob sodelovanju večine prebivalstva, pokazalo odlične rezultate. Smrtni slučaji pri porodih so se zmanjšali na minimum. Tudi umrljivost. otrok izpod desetih let starosti, ki je v stari Jugoslaviji oslopij, danes pa je 217 dobrih šolski h poslopij, porušene zgradbe pa so le v okrajih, ki ne pridejo v poštev kot šolska središča in kjer šole ne bodo obnovljene. V oblasti je tudi 12 domov igre in dela, od katerih je den sezonski. V domovih je 347 predšolskih in 58 šoloobveznih otrok. Ob koncu petletke bi moralo biti 75 odstotkov šolske mladine deležno srednješolske izobrazbe, v goriški oblasti pa je te izobrazbe deležno 31 odstotkov, čeprav se je število mladine, ki ima več kot os-' novnošolslco izobrazbo, dvignilo po osvoboditvi že za 175 odstotkov. Uspehi sedemletk so različni, kar je precej odvisno od kvalifikacijo učiteljskega zbora. V o-blasti še ni dovolj učiteljev z višje pedagoške šole In jih morajo nadomeščati osnovnoolski učitelji in celo učitelji tečajniki.Socialni sestav dijaštva daje naslednjo sliko: delavcev 1281, malih kmetov «54, srednjih kmetov 489, velikih kmetov 67, namešencev 083, ostalih pa 034. Srednje šole obiskuje 3759 dijakov, na njih pa poučuje 119 učnih moči. V 14 dijaških domovih je 165« dijakov. sicer za toliko, kolikor je dopusta pred porodom manj porabila. Če je ženi po zdravnikovem nasvetu potrebno lažje! delo od onega, ki ga stalno vrši se ji mora začasno dodeliti lažje delo, pri čemer pa zadrži isto plačo. Po dovršenem šestem mesecu nosečnosti pa do vštetega osmega dojenja mati ne more biti poslana na terensko delo, ki bi oviralo pravilno nego in s tem razvoj dojenčka. V primeru da otrok v starosti izpod 3 let teže zboli, ima mati pravico vzeti plačan dopust, da bi lahko otroku posvetila potrebno nego. Zelo važne so tudi odločbe o denarni pomoči za dojenčkovo opremo in o denarni pomoči za pojačanje hrane doječih mattfr. Predvidena je tudi pomoč družinam z večjim številom otrok. Za pravilno izvrševanje teh uredb skrbi Svet za zaščito matere in otroka, pri odboru za socialno skrbstvo. Za voditelje ustanov in podjetij, ki se ne bi ravnali po predpisanih uredbah, so predvidene visoke kazni. Pri izvajanju odločb Zvezne vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki se nanašajo na matere in otroka, je državnim organom v veliko pomoč Antifašistična fronta žena, množična organizacija s 3,800.000 članicami. Mnoge od njih so aktivno sodelovale v Narodnoosvobodilni borbi in s tem doprinesle k svobodi in enakopravnosti vseh žena Jugoslavije. Tudi žene Jugoslavije, ki so v borbi proti fašizmu žrtvovale stotisoče svojih otrok, najdražje kar mati more dati, so doživele napad moskovskih revizionistov. Na plenumu Mednarodne demokratične fronte žena so bile jugoslovanske predstavnice izključene iz organizacije kot “vohunke imperiali- Vwvmwww^^vawva%svv.,.v.v/.w.,v.,.w.v.vav.,.v, Sobe in stanovanja z vso udobnostjo. Par korakov od kopališča Bristol in palače Gran Casino in samo 100 metrov od postaje Estacion Nueva del FCNGR. Z« naše rojake najugodnejše cene. Lastnica naša rojakinja ALBERTI 1831 — T. E. 5370 4 AMELIA VIDA KJUDER MAR DEL PLATA ^■AVVV//WVWA*AWAW.VUWAWW.WAVAiV/.,.\V.V.V.W.’.V, >\\%W.WAV.\W,W,.W.VVAVAV.,AVWA-.VWA’.%V.V.V.V/.V.W. m Dl SO Tiskarna "Cdrdoba” j Tiskarsko podjetje naših rojakov i' ij _ !' Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela Ferfolja, Baretto & Paškulin Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 ;! Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Manin j BUENOS AIRES VWJWWWWVVWWVVWWYWAWWVWWVWWVWWWWYVVWWVWVft£ 8. marec, mednarodni dan »MATERE proslavljalo jugoslovanske žene z novimi \ WWV\AAAAAAAAAAA/VW zmagami ^AAAAAAAAAAAAAAA/^VVV Zaščita matere in otroka v socialistični Jugoslaviji % LA VOZ ESLOVEN A EDITADO POR EL OONSOROIO DE LA VOZ ESLOVENA stičnih držav’’. Vendar žen Jugoslavije ne more izključiti iz demokratične fronte noben dekret in nobena uredba. One so v dolgi in težki borbi dokazale, kako čvrsto so povezane s to fronto in priborile so si same častno mesto med naprednimi ženami vsega sveta. Danes pa dajejo vse svoje sile za čim hitrejšo zmago socializma v svoji domovini, nadalje dajejo borbo za enotnost mednarodnega demokratičnega ženskega gibanja in vzgajajo mlado pokolenje Jugoslavije v naprednem, duhu, v ljubezni do resnice, ki bo zmagala. ___________________ Primorske vesti SLOVENCEM MESTO V DEŽELNEM ZBORU Izvršni 'odbor Demokratične fronte Slovencev v Gorici je izrazil na svojem zasedanju zahtevo, da je treba vključiti v zakonski osnutek za deželne zborske volitve poseben člen, ki naj zagotovi Slovencem v Italiji določeno število zastopnikov v deželnem zboru ne glede na število oddanih slovenskih glasov. Izvršni odbor se sklicuje pri utemeljevanju te svoje zahteve na določbe čl. 6 italijanske ustave. Radovedni smo, kako dolgo bo treba čakati na odgovor. Restavracija IVANČIČ RUDOLF IVANČIČ RUDOLF AAasco 208)8 GLUHI NA ZAHTEVO PO DVOJEZIČNOSTI štirje slovenski občinski svetniki v noriškem občinskem svetu, člani Demokratične fronte Slovencev, so že pred meseci predlagali, naj bi pričeli razpravljati' o dvo.iežičnosti. Pri vhodih v javne urade naj se po njihovem predlogu namestijo tablice 7, dvojezičnimi napisi. V uradih naj bi bili nastavljeni ljudje, ki so vešči slovenščine ter italijanščine. Na sejali občinskega sveta v Gorici naj bi bil navzoč tolmač, da bodo slovenski ol>činski svetovalci lahko spregovorili v svoji materinščini. Toda večina goriškega občinskega sveta je ostala gluha za te upravičene, naravne zahteve predstavnikov slovenskega delovnega ljudstva. Slovenci se svojim pravicam ne bomo nikdar odrekli, saj vsebuj«« obveznosti ob podpisu mirovne pogodbe glede razvoja Slovencev, ki so prišli z novo razmejitvijo pod Italijo. Tudi v Podgori otroci slovenskih staršev ne smejo v slovensko šolo, v italijansko pa nočejo, šolski oblastniki bi radi 'odločali o usodi slovenskih otrok proti volji njihovih staršev, čas je, da preneha zastraševanje optantov in vseh onih, ki imajo obrtna dovoljenja. PRODAJALNA ■ TOBAEARNA Prodaja raznih časopisov, revij, »laičic ter raznovrstnega moškega In ženskega perila VLADIMIR BENKO Ard». Francisco Beta6 5T09 VTLLA DEVOTO - BUENOS AIRES HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča del-a Segurola 1808-14 T. E. 67-6250 Bnenoi Aires Mehaničjna delavnica JOSIP HLAČA Villa Real 140 J. Ingenieros - T.E. 757-040 Mercado “LAS MAGDALEN AS” CARNICERIA RAUBAR Puestos 21, 24, 38 - Avda. Fco. Beiro 5276 SLOVENSKA TRGOVINA IN DELAVNICA ŠIVALNIH STROJEV Izvršujem popravila na domu. MARIO SAUNIG Tinognsta 5436 in 5351 T. E. 64 - 2857 FILOMENA BENES de BILEK SLOVENSKA BABICA liinia 1217, Buenos Aires, T. B. 28-8889 Hosteria "LOS CLAVELES" GOSTILNA IN PRENOČI&ČEZA LETOVIŠČARJE "LA FULDA" - Sierras de Cordoba Lastnik: MIRO in NADINA MERKUŽA DIKECCION - PR0YECCION • (ONSTRUCCION v v ROBERTO F. LEVPUSCEK TECNICO OONSTRUOTOR Odlculos de eatructuras metAlica* y hormigon armado en general. PLANOS — TRAMITES — FIRMA Calder6n 8062 ■seritorio Buenos Al^res T. E. «0 - «087 Dobro poznana Heladeria “MARIO” prodaja sladoleda in likerjev se priporočajo ZOBEC, PEČENKO in MEDVEŠČEK Ituzaingo 805 MERLO FCNDFS Franc S t e k a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L. Falcčn 6371 U, T. 84-3084 Krojačnica LEOPOLD UŠAJ * Avda. FRANCISCO BEIRO 5380, Dep. 2 T. A. 50-4542 W VlLLA DEVOTO LU Kadar se želite naužiti čistega kor-dobskega zraka in se v miru odpočiti, se obrnite na Hosteria “LOS ALPES” lastnik PETER JONKE, Rio Ceballos C6rdoba Izvrstna postrežba in zmerne cene! EDINA SLOVENSKA STAVBENIKA v Saavedri ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 T. E. 70-6112 MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIIMERA” PETER JONKE Lastnik: Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Pasos Los Andes - Rio Ceballos CORDOBA RRDIO Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila Izvršuje JAKOB KREBELJ Cespedeg 8788 (vogal Avd? ^orest) T. E. 54 - 4650 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslo-vaeo y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones. San Lorenso 937, Rosano (Sta. Fe) KROJACN1CA Franc Metine • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Buenos Aires UMETNO STAVBENO MIZARSTVO kovinska okna in polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incos 5021 T.E. 51-5184 TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-4104 FOTO -ARTE M A C 0 S Najpopularnejši na Dock Sudu Facundo Quiroga 1820 T. E. 21.-8827 KROJA6NICA “LA TRIE8TINA” izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calder6n 3098 T. E. 50-6228 Devoto - Buenos Aires ŽELEZO - BETONSKO PODJTJE RUDOLF KOMEL za načrte in preračune Bernaldee 1655 T. E. 67-1411 Recree “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz g postaje Tigre F.C.N.G.B. do reerea in nazaj Lastnika: BRATA ROVTAR Tigre F.C.N.G.B. T.E. 740-580 Rio Oarapachay SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, odslovitve, nezgode, dediščine in vse sodnijske tramitacije Uradne ure od 18 do 20 Diagonal Norte 1110 — Piso 8 (nasproti obelisku) EScritorio 828 T. E. 85-6248 Buenos Aires RESTAVRACIJA “PRI ŠKODNIKU’’ Lastnik Jožef Škodnik Anasco 2652 ( T. E. 50-8005 SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Egpeiia 558 - J. Ingenieros - T.E. 757-271 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA Pripravni prostori za krogljanje JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 J. D. PERON PREVOZNO -PODJETJE “GORICA” LOJK FRANC Villaroel 1476 T. E. 54-6172 KROJACNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 5206 Buenoa Aire* CALEFACCION CIRIL.PLESNIČAR Calle Tronador 3203, T. E. 70-6166 Buenos Aires Krojačnica Stanislav Maurič ' VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1282 HOTEL „PRIMAVERA vv Poleg kopališča — Odprt celo leto Oskrbujeta lastnika EDVARD GOMIZELJ in ZORA LAH Avda. LURO 2525 MAR DEL PLATA . Cene zmerne T. E. 8425 Talleres Gržficos “Cordoba”, Gutenberg 3360, Buenos Aires