Delo kluba inovatorjev Iskra
V KS Rožna dolina že dolgo vrsto let deluje klub Iskrinih štipendistov, ki so pred nedavnim na razstavi svojih najbolj uspelih izdelkov zopet dokazali, da naša elektro indnstrija lahko resno računa nanje.
Zadnji teden marca je bila v avli Iskrine stolpnice na Trgu revolucije razstava Klu-ba inovatorjev Iskra. Med enaindvajsetimi izdelki so poleg profesionalnih NF ojače-
valnikov in equalizerjev s Hi-fi karakteri-stikami, elektronskih bobnov in desetka-nalnega running-lighta največ zanimanja pritegnili funkcijski generator, stokanalna CB postaja, kontrolirana z Iskrinim mikro-procesorjem EMZ 1001 C, mikroračunal-nik in merilnik absolutnega dviganja, ki ga uporabljajo zmajarji. Seveda pa to še zda-leč niso bili vsi izdelki, ki bi tako po delo-vanju kot po izgledu in konstrukciji lahko
V majhnem prostoru nad gostilno »Katrca«, kjer »Klub inovatorjer iskn« deluje, je poleg mate-riala, orodja in aparatur na voljo tudi strokovna literatura: luje in domače revije, tabele in tovarniški katalogi.
konkurirali nekajkrat dražjim izdelkom tu-jih tovarn.
Klub, ki sicer obstaja že osemnajst let, je največ naredil prav v zadnjih nekaj letih, ko mu je Iskra poklonila precej odpisane opreme, kot so univerzalni merilni instru-menti, osciloskopi in usmemiki. Kljub te-mu, da do dobre opremljenosti prostora nad gostilno »Katrca« v Rožni dolini, kjer klub deluje, še precej manjka, se člani lotevajo tudi zahtevnejših gradenj, pri ka-terih v šoli pridobljeno znanje, ki je pred-vsem teoretično, prenašajo v prakso. Za-vedajo se, da jim bo vse to, kar se bodo sedaj naučili, kasneje na delovnem mestu še kako koristilo.
Prav tu pa je tudi porrfanjkljivost, na katero Iskrini štipendisti opozarjajo: želijo si namreč boljšega sodelovanja z Iskro, saj matični TOZD-i, ki jih štipendirajo, mrd običajno enomesečno obvezno prakso ali pripravniško dobo njihovega znanja ne iz-koristijo dovolj. Veliko več bi imela orga-nizacija po zaključenem študiju od svojih štipendistov, če bi jim v času omenjene prakse nudila strokovno pomoč in ustrez-no delovno mesto - kar pa delo za tekočim trakom vsekakor ni. Dejstvo je namreč, da se štipendisti, ki so aktivni v klubu, mnogo hitreje znajdejo v organizaciji, so samo-stojnejši in dejavnost Iskre jim ni več do take mere nova, kot bi jim bila sicer.
Druga težava pa je elektro material. Ve-mo, da gre iz številnih Iskrinih TOZD-ov vsak dan na odpad veliko izmetka - mate-riala z manjšimi napakami ali odstopanjem od zahtevanih karakteristik, ki pa bi ga bili
v klubu še kako veseli. Včasih sicer dobijo brezplačno upore in kondenzatorje, pa tu-di diode in transistorje, vendar bi bilo vse-ga tega ob večji zavzetosti in povezanosti posameznih Iskrinih delovnih organizacij, ki jih je nekaj tudi v občini Ljubljana Vič-Rudnik, lahko precej več. Zato člani kluba naprošajo vse, ki bi bili pripravljeni kakor-koli sodelovati in pomagati, da se oglasijo v klubski sobi (Rožna dolina VIII/6, I. nadstropje) vsak ponedeljek zvečer od 18.-21. ali pa naj zavrtijo telefonsko števil-ko 061-266-801.
Štipendisti delajo z veliko zagnanostjo in veseljem. Prirejajo strokovne ekskurzije v razne TOZD-e Iskre, kjer se po ogledu proizvodnje srečajo z mladimi, organizira-jo športne prireditve, izlete in strokovne prakse v tujini.
Razstavljeni izdelki so dokazali, da se da z iznajdljivostjo in inovatorsko žilico nare-diti marsikaj, kar bi bilo lahko zanimivo tudi za Iskrino proizvodnjo. Iskra bi mora-la sposobnosti svojih štipendistov bolje iz-koristiti in pokazati za njihovo delo ter ustvarjalnost več razumevanja in zanima-nja. Pomemben korak v tej smeri je nare-dila TOZD Široka potrošnja, ki je članom kluba dala v uporabo kompleten računal-nik HR 84 z namenom, da ga testirajo in po svojih močeh dopolnijo že obstoječo programsko opremo. Na podoben način so dobili tudi nekaj drugih končnih izdelkov, kot je npr. spajalnik z elektronsko tenuo-regulacijo in električni vrtalnik s stojalom.
Le na ta način bodo lahko štipendisti razvijali svoje sposobnosti, uresničevali ideje in po končanem študiju na delovnem mestu resnično doprinesli svoj delež k raz-voju elektrotehnike in elektronike pri nas.
M. PAVLIČ