.. Kupujte VOJNE BONDE! Najstarejši m buy slovenski dnevnik SB nwu v Ohio JUtt aJStsiiuos Oglasi v tem listu so uspesni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOLUME Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 11, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 57 Be čete so zaustavile protinapade ha harkov *ici napadajo s pet in dvajsetimi svežimi , divizijami, ki so prispele iz zapadne Evrope. Župan Lausche "je šel delat v fondro" KUsi SO šE 80 MILJ OD SMOLJENSKA IN 12 MILJ OD VJAZME Hetski tJ% rt—komunike nazna-fevl? 36 biIa Pred 36 urami u-- Jena nemška kontra-ofen-i JJ?.* Harkovu in da so Ru-de 1 'v S1lne nemške protina- I Hov b Južnozapadno od a a- Iz ruskega komunikeji Pr°titian r^ZVidno' da so nemški " ji srdit , kaJ Popustili nasvo-mtosti in sili. V to nt' kt in"ti°fenzivo 80 vrgli Nemci ^C3set 5ežih divizij-ki stalil! rl 12 Pr"ancije in iz o-(Ali nj raJ'in zapadne Evrope. Vi vZnačiln°. da morejo nJE* SV0J'e divizije iz fiebo Ir0pe v Rusijo? Ali jL nikoli uresničila zavez-v Vazija Evrope?) CoVfen2ivi na centralni i Iti- , 1 včeraj osvobodili ^ kakor tudi mnogo Sl*ioli V' ki leže 80 milJ . Jenska, proti kateremu ruska ofenziva. Me- - vali sto Vjazmo napadajo ruske kolone od severa in juga. Nove vrzeli v nemških vrstah Rusi so zasekali tudi nove vrzeli v nacijske pozicije pod II-menskim jezerom na fronti se-vernozapadno od Moskve, kjer so osvobodili več krajev 16 milj od Staraje Ruse. Ruske čete so se priborile 12 milj do Vjazme. Standley pri Molotovu MOSKVA, 10. marca. — Admiral Standley, ameriški poslanik v Moskvi, je danes konferi-raT v Kremlju s sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom. Kaj sta državnika govorila, ni znano. Moskovski radio je takoj nato, ko je Standley izjavil časnikarjem, da rusko ljudstvo ni poučeno o količinah ameriške pomoči Rusiji, sporočil natančen seznam ameriških dobav Rusiji. te Partizanskih ljudskih armad so sk°raj popolnoma uničile laško divizijo iuž*»i B • v -:— : . osni se še vedno vrše srdite bitke. — Krvavi ooji J* • . ^afc ajo Neretvi, pri Bugojni in Gornjem fta2na"Svobodna Jugoslaviji prj j.nja' da se vrše srditi H VwwniCi V juŽni BosnL Partizanske arma-jihjer "Po večdnevnih ^dino ka armada vdrla J5 bw mesta ter prekoračila > twke Neretve, ki teče med dvema Ognjema Hi}iPritiska četnikov ge-ki so napa-s. 3Uga . 0 armado partizanov ^ zaradi pritiska osi-.Ni2atiera' Je Postala pozici- u ^ part-°V V mestu nevzdrž-Jiiku».12ani so bili prisiljeni .H sv ak ugojne poročajo tudi b. ^ v ft " - in Gornjega f; HaCSni in ob vznožju Vdiral?' vkjer so Nemci % Hi]_ 1 številne čete in silo. iNžk^ ftemSkih baterij J* lbaterije so prisilile k V*5S*a' yecji del italijanske ki je pustila X^OOO pobitih mož in rfs ov. S ^ P°lk0Vnik poveljnik 259 divizije, polkov-kise ježe (iivi2.. l0Piji in Španiji. A^fcait biI° zajetih ' : 20 častnikov. Siij Partizanskih bojih ^ da so padli rudnike v Lo- NEW YORK, 10. marca.- — Tukaj se naznanja, da je zelo možno, da bo izbruhnila leta 1943 epidemija infulence, slične oni iz leta 1918, ki je objela ves svet. Letos bo ta bolezen nevarnejša, ker vlada kolikor toliko pomanjkanje zdravnikov. Zdravstvene oblasti priporočajo vsem veliko skrb in pažnjo, zlasti v velikih tovarnah, kjer se izdeluje vojno produkcijo in kjer je vedno skupaj ogromno število ljudi. Poleg tega delajo ti ljudje dolge ure in z največjo naglico, tako da je odporna sila njihovega telesa toliko manjša. Prav tako morajo biti ljudje pazljivi in previdni na natrpanih vlakih in avtobusih. Predvsem pa je potreben popolen počitek, čim kdo opazi, da se ga je lotila ta zavratna bolezen. Novo otvorjeno livarno so obiskali včeraj župan Lausche in razni častniki, ki so takoj prijeli za delo. Zdaj pa res vidimo, da ni nobene pomoči več in da bomo morali vsi v "šapo." Do tega uverjenja smo prišii danes zjutraj, ko smo videli v "Plain Dealerju" sliko, kako naš župan Frank J. Lausche vliva aluminij v National Aluminum Cylinder Head and Co., livarni na 3420 E. 93 St., katera naprava pripada National Bronze and Aluminum Foundry Co. Ta livarna je nova in je bila včeraj odprta. Livarno so obiskali župan Lausche in več ameriških častnikov ter drugih re-prezentantov oblasti, ki so si nadeli v tovarni potrebno varnostno opremo, nakar so krepko zagrabili ter pričeli vlivati aluminij. Zdaj, ko je šel župan Lausche v "fondro," vidimo, da ne bo nobenega izhoda več in da bomo morali poprijeti tudi vsi ostali. Poveljnik podmornice Kakšni častniki poveljujejo francoskim bojnim ladjam Francoski mornarji pravijo, da večina častnikov sim-patizira z Vichyjem in sovraži zaveznike. Kapitan Ricken-backer bo govoril pred zbornico Lody Humi, demokrat iz Cuyahoga okraja, je izjavil, da povzročajo njegovi govori mržnjo in razkol. COLUMBUS, 10. marca. — Obe zbornici, poslanska in senatna, sta danes odglasovali, da bosta naprosili znanega kapitana Eddy Rickenbackerja, da bi imel nagovor na ohijsko zakonodajo. Zbornica poslancev je odgla-sovala že včeraj, in sicer pod protestom manjšine demokratov, ki so izjavili, da je Ricken-backer neprijatelj delavstva. Za je bilo oddanih 113 glasov, proti pa 5. Lody Humi, demokrat iz Cuyahoga okraja, je izjavil, da ustvarjajo Rickenbackerji pro-tidelavski govori mržnjo in ne-edinast, nakar je dejal, da če se ga že na vsak način povabi, naj se povabi še A. F. Whitneyja, predsednika bratovščine železničarjev. HALIFAX, N. S., 10. marca. - Tukaj sem je prispelo mnogo francoskih vojnih mornarjev, ki so zbežali v Zedinjenih državah s svojih bojnih ladij, katere so nedavno priplule v Ameri- j Na sliki je neki nemški po-j ko, kjer jih bodo popravili. veljnik nemške podmornice, ka- j Mornar ji so izjavili, da so po-tero so Angleži zapodili na prodibegnili> ker se hočejo boriti ob VELIKI ČLOVEKOLJUB ROOSEVELT ŽE SKRBI ZA BODOČNOST AMER. LJUDSTVA Predsednik je poslal kongresu svoj program, ki predvideva socialno izboljšanje ameriškega ljudstva. VSAKEMU ČLOVEKU NAJ BI BILA ZAGOTOVLJENA OD ZIBELI DO GROBA NJEGOVA SOCIALNA VARNOST pri Oranu. ZADNJE VESTI Po vsej Franciji so izbruhnili silni nemiri in izgredi v protest proti suženjskemu delu, h kateremu nameravajo Nemci odvesti francoske delavce. V Lille so francoski pa-triotje ubili 15 nacijskih vojakov, 20 pa so jih ranili. Na potu v Pariz je na-cijsko vojaško ojačenje, da pomaga zadušiti izgrede. * NAPAD NA MONAKOVO V noči od torka na sredo so angleški bombniki'silno bombardirali nemško mesto Monakove, na katero so vrgli 500 ton bomb. Monakovo je eno samo morje plamenov in Nemci priznavajo, da je škoda o-gromna. fantje-vojaki ^^ A Dne 9. marca je odšel k vojakom Rudy Prijatelj, sin dobro poznane družine John in Jennie Prijatelj, bivajoči na 411 Depot St., Conneaut, Ohio. Srečno se vrni, Rudy! Nov grob Po kratki in mučni bolezni je v .nedeljo večer umrla na svojem domu v Arlington Parku, predmestje Girard, O., Mrs. Staudlihar, članica S. N. P. J. Zapušča soproga in družino. ŽUPAN JE BIL "PREKRATEK" TOLEDO, 10. marca. — John W. Lyons, župan kraja Perrys-burga v Wood okraju, je podal ostavko, ki postane polnomoč-na dne 1. aprila. Po njegovi resignaciji je John T. Fergnson, državni avditor, naznanil, da je pregled denarnega stanja dokazal, da manjka v županovi blagajni $6,100. Primanjkljaj je v denarju, ki je bil nabran od denarnih kazni ali glob. Dva dni se je nahajal na o-bisku Pvt. Ernest Zupančič, sin Mr. in Mrs. Zupančič 1079 E. 76 St. Včeraj se je zopet vrnil v svojo službo v New Jersey. Pred kratkim je graduiral iz o-ficirske šole. Njegov brat Louis je pa graduiral iz oficirske šole zadnjega decembra. Čestitamo fantom! Vile rojenice Vile rojenice so se dne 4. marca zglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Justin, 305 E. 156 St., in pustile v spomin zalo hčerko. Mati, katere dekliško ime je bilo Josephine Vidmar ter je hči Vidmarjeve družine s Carl Ave., in dete, se nahajata j v Women's bolnišnici. S tem je [Mrs. Anna Justin Opalk prvič J postala stara mama, Mrs. Mary j Vidmar pa šestič. Naše čestit |ke! Sovjetski Rusiji do 1. januarja 1943 V Washingtonu so objavili pregled dobav, ki so bile poslane iz Zedinjenih držav v Sovjetsko Rusijo. WASHINGTON, 10. marca*- ISt Ameriške dobave povojno akcijo v Zedinjenih državah. \ Glavne točke njegovega načrt^ so: ZAGOTOVITEV DELA vsem delazmožnim. JAMSTVO, da bo dobil delo vsak vrnivši se vojak in vsak delavec, ki je bil zaposlen v vojni industriji; delo bo moralo biti primerno plačano in pod u- WASHINGTON, 9. marca. — godnimi delavskimi pogoji. V zvezi z znano izjavo ameriš-JAMSTVO vsem do enake kega poslanika v Moskvi, admi-pravice za socialno varnost, iz- rala Standleyja, ki je rekel, da obrazbo, zdravstvo in stanova- ruska vlada ne pove ničesar nja. luškemu ljudstvu o ameriški Ne nazaj v staro nesrečo pomoči Rusiji, so bile tukaj iz-Predsednik je izjavil v svoji dane sledeče številke materiala, poslanici, da iskreno upa in že- j ki je bil do 1. januarja 1943 li, da posveti kongres ob svo- poslan Rusiji in ki je stal v jem zasedanju pozornost njego-1 skupni vsoti $1,300,000,000. vi poslanici, da se ne povrnejo i v tem številkah so vključeno M _P^L^^ri^cea^_._ak£L[2Qpet razmere .!!negotovosti" in, trdeče pošiljke^ ! strani svobodne Francije, ka teri načeljuje general Gaulle. O-menjeni mornarji namreč pravijo, da nimajo nobenega zaupanja v dobro vero svojih častnikov na omenjenih ladjah, katerih večina še vedno simpati-zira z Vichyjem in sovražijo zaveznike. Ko so mornarji na bojni ladji Richelieu izvedeli, da so zavezniki vdrli v .Severno Afriko, so mislili, da je de Gaulle z Ameri-kanci, toda so se bridko zmotili. "Ko smo izvedeli novico o invaziji, nas je kapitan Marcel Duramond poklical na krov, kjer nam je rekel, da je Churchill opica, Roosevelt klovn in da je edino Petain naš poglavar. Nato je zahteval od nas, da bi z orožjem v rokah nasto- slednji pridejo. Ko smo potem izvedeli, da so Nemci okupiralf tudi ostanek Francije, smo pričeli prepevati marseljezo in ameriško himno ter zahtevali od kapitana, da nas popelje v boj proti Nemcem. Kapitan pa je ukazal razbiti našo skupščino ter nas hotel aretirati, toda uprli smo se mu z orožjem v roki. Naslednjega dne so trideset mornarjev odvedli v koncentracijski tabor." In ti oficirji so poveljevali francoskim ladjam, ko so slednje dospele v New York, so izjavili mornarji. Pvt. Edwin Baraga, sin Mr. in Mrs. Matt Baraga, iz 15612 Saranac Rd., pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem. Prav lepo se zahvaljuje vsem, ki so mu priredili prav prijeten večer pred odhodom v službo Strica Sama ter se priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Edwin Baraga, Co. G. 126 — T.D.T.B., 1st Regt., Camp Hood, Texas. NA PREDVEČER BITKE V AFRIKI Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 10. marca. — Čete generala Mongomeryja so pričele tipati po pozicijah maršala Rommela, čigar čete so ujete kakor podgana v pasti, zato je vsak hip pričakovati odločilne bitke za Tunisijo. Kako briljanten strateg je angleški general Montgomery, je razvidno iz dejstva, da je baš pred tem, ko je pričel Rommel napadati, izjavil svojim vojakom: "Rommel bo zdaj najprej sam sebe pohabil, nato bomo pa udarili iyii po njem ter dokončali to, kar bo še ostalo." SMRT POD TRAKTORJEM ASHTABULA, 10. marca. — Eugene Vantassel, 35 let stari delavec, je pri nekem tukajšnjem konstrukcijskem delu padel pod traktor, ki ga je na mestu stri. Iz Colorade je prišel na dopust za 10 dpi, korporal Walter KI , E. Mervar, sin Mr. in Mrs. Na doPustu Frank in Mary Mervar, 893 E. Afc. Suo S. Pakis, hči druži-144 St. Pri vojakih se nahaja;ne Mr. in Mrs. Anton Spendal, šest mesecev. Njegov brat kor-|976 E. 77 St., se nahaja doma poral Frank J. Mervar je pri na 10-dnevnem dopustu. Pred vojakih že 20 mesecev in sicer j kratkim se je podala v žensko že osem mesecev na nekem oto-; armadno organizacijo ter se na-ku onstran morja. —Želimo o- haja v Third WAAC Training bema srečen povratek! | Center, Fort Oglethorpe, Ga bojazni", kakršne smo imeli za^ znamovati v preteklosti." Na polju socialne varnosti, kjer je treba v bodoče uvesti "zaščito proti strahu pred starostjo, proti pomanjkanju, odvisnosti, bolezni, brezposelnosti in nesreči," so predvidevani sledeči koraki: ' UZAKONITEV zavarovalnine proti stalni ali začasni nesposobnosti. RAZŠIRJENJE starostne zavarovalnine. REORGANIZACIJA postav za kompenzacijo brezposelnosti, da se doseže večja izplačila, vštevši izplačila za najmanj 26 tednov brezposelnosti. USTANOVITEV stalne Delavske administracije, ki bi preskrbovala delo nezaposlenim. ZAGOTOVITEV zdravniške pomoči vsem potom vladnih a-propriacij, s katerimi bi se postavilo javne bolnišnice in zdravstvene centre. LOKALNE in državne vlade naj bi imele na razpolago fonde, ki bi omogočali dostop do e-nake izobrazbe v ljudskih in višjih šolah vsem otrokom in mladini, kakor tudi na kolegijih in uniVerzah. Ustanovitev velikega javnega "housing" programa, ki bi zagotovil vsem udobna in zdrava stanovanja. USTANOVITEV in razvoj velikega programa za javna dela, in še mnogo drugih javnih dobrin. JAPONEC PODARIL KRI Mt.. Vernon, 10. marca. — E' den izmed prvih, ki se je pojavil tukaj z izjavo, da je pripravljen darovati pint krvi za ameriške ranjene vojake, je bil Ichiro Kasagowa, v Ameriki rojen Japonec in dijak na tukajšnjem kolegiju. 2600 letal. 3200 tankov. 72,500 trukov. 7,700 motornih koles. 1,300 vojaških traktorjev. 130,000 lahkih strojnic. 3,000,000 parov škornjev in 18,000 ton usnja za podplate. 75,000 ton železniških tračnic in druge železniške opreme. 140,000 poljskih telefonov in stotine tisoč milj telefonske žice. 268,000 ton petrolejskih produktov. 580,000 ton jekla. 46,000 ton aluminija in dur-aluminija. 21,500 ton cinka. 94,000 ton bakra in medi. 50,000 ton razstreliva TNT. 75,000 ton drugih kemikalij- Ogromne zaloge živil. Nova založba pesmarice Slovenska ženska zveza je izdala že v drugi založbi pesmarico "Zapojmo," ker je prva založba pošla. Cena pesmarici druge založbe je 40 centov, to je 5 centov več kot cena pesmarici prve založbe, ker je v drugi izdaji več pesmi. Pesmarice lahko naročite pri urednici "Zarje", na sledečem naslovu: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St. Cleveland, O. Zopet doma Iz Lutheran bolnišnice se je vrnil na- svoj dom poznani Frank Gorenc, stanujoč na 7502 St. Clair Ave., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Njegova telefonska številka je sedaj ENdicott 0497. Kultura Veselica Ženski odsek Slovenskega delavskega doma na Waterloo rd.; sejo v Slovenskem delavskem priredi v nedeljo večer plesno domu na Waterloo Rd. Članstvo DRAMSKO DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK" Dramsko društvo "Anton Verovšek" ima nocoj ob 8. uri veselico, na katero prijazno vabi vse občinstvo. je prošeno, da se polnoštevilno udeleži. STRAN 2. / ENAKOPRAVNOST 11. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) by Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) .......................................................................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................. ______ 2.00 NAŠA RDEČA KRI (Piše J. N. Rogelj, gl. predsednik Ameriške bratske zveze) By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ___________________ Por Half Year — (Za pol leta) __________________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________ ..$7.50 .. 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fo>/ One Year — (Za celo leto)________________________ Por Half Year — (Za pol leta) .................................................... ..$8.00 ._ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 MUSSOLINI JE V SKRBEH Pred nekaj leti je bil Mussolini junak. Vse ga je poslušalo z odprtimi usti, ko je iz njega govorilo samo junaštvo in železna volja. Tale bo povaljal-vse, tako bi sodil človek po njegovih besedah. Tako je napravil z Abesinijo. Toda časi so se počasi obračali. Mussolini je svoje petelinčke zapletel v špansko vojsko. Doživel je Guad*-lajaro, ki je bila prvi-usodni poraz za Mussolinija in za fašistično Italijo. Od tedaj naprej ni več doživel dogodka, ki bi s častjo krasil fašistično zastavo. Prišla je Grčija, kjer si je spletel Mussolini takih "slavnih" lovorik, na katerih še sedaj počiva... Po končani vojni se bo pa dobil dober Žid, ki bo napravil lepo kupčijo s tem, da bo dal natisniti nekaj tisoč dovtipov, ki so jih skovali na Mussolinijev račun. Sledil je polom v Abesiniji, od katerega se Mussolini več ne more opomoči. Hitler ga je tako dobil na vrvico, da Mussolini niti črhniti ne sme brez njegovega dovoljenja. , Sedaj je doživel nov poraz, ki je'usodnejši kot vsi dosedanji. Njegovo "cesarstvo," zgrajeno s toliko perfid-nostjo in krivicami, je stisnjeno na italijanski čevelj... V Ljubljani menda Italijančki že "vežejo cule." Zavezniške bombe so jih tako preplašile v sami Italiji, da beže prebivalci vseh velikih mest med nepopisno paniko. Ciano je govoril, da nočejo živeti več v "steklenih hišah." Treba se bo skiiti pod zemljo. Med tem pa, ko vse beži in bega križem, vničujejo zavezniški bombniki italijanske prometne zveze da bi s tem predvsem onemogočili dovoz čet v Afriko in tudi beg iz Afrike. Nekoč'je Mussolini razvijal svoje vojne teorije: "Vojna je higijena narodov"; "Vojna čisti narode..." Danes mu pa menda nič kaj ne prija, ko je prišlo tisto "zdravilno čiščenje" čez njegove lastne ljudi. Sedaj naj preskusi Mussolini vrednost svojih brezsrčnih teorij, ko V žilah ameriškega naroda se pretaka kri vseh narodov sveta. Na vseh kontinentih in morjih sveta straži ameriški vojak zemljo, morje in nebo. Bleščeče in žarko sonce obseva zvezdnato ameriško zastavo štiri in dvajset ur na dan. Kri ameriških bojevnikov napaja zemljo na severu in jugu, na vzhodu in za-padu. Ves svet moči topla in svobodna ameriška kri, ki seje semena za novo in lepšo bodočnost vseh narodov prostrane zemlje. To je kri mlade in lepe Amerike, to je kri, ki je nasičena svobode, prostosti in demokracije. To je naša kri. Kri vsega sveta je prilita v življenje rdečekrvnega Američana, ki je vzljubil prosto, svobodno in demokratično življenje. Vsako krvno telesce, ki tvoril prelivajočo se rdečo tekočino v Protesti v zadevi Otona Habsburškega NEW YORK POST O OTONU HABSBURŠKEMU New York Post od 3. marca prinaša naslednji uvodnik: "Monarhistični p r e t e ndent Oton Habsburški je bil priznan Newyorško časopisje prinaša za načelnika nekakšne "avstrij-nove proteste proti postopanju ske" naborne.družbeza Austrian v zadevi Otonovega bataljona. Časopis PM prinaša v svoji včerajšnji številki naslednji članek: * 54 ZNAMENITIH AMERIKAN-CEV PROTESTIRA PROTI OTONOVEMU BATALJONU Današnji dan je prinesel nove valove protesta proti vpoklica- U.S.A. batalion. Tujci, ki stanu jejo v Ameriki morajo vstopiti v ta bataljon, češ, da so avstrijskega državljanstva—tudi če so navdušeni demokrati in zagrizeni anti-monarhisti in se radi tega boje monarhistične kolora-cije tega oddelka. "Vidimo (tako trdi congressman Celler), da premeščajo Ju- nju vojakov v takozvano "av- goslovane, Čehe, Poljake in celo strijsko legijo" po načelu držav-! Italijane v ta bataljon—ljudi, ki ne pripadnosti iz dobe pred prvo svetovno vojno. 54 ameriških državljanov, ki so na svojih poljih znane osebnost so poslali vojnemu sekretarju Henry L. Stimson-u protestno pismo proti tem vpokli-com. "Pred par tedni," veli pismo, I "ste v odgovor na nekatere nuj- bi bili pripravljeni umreti zato, da preprečijo vpliv Avstrije in svojo domačo zemljo ..." IT TAKES BOTH War Bonds I and Taxes To Win This War znanega, novega, tujega, čisto' nerazumljivega je stopilo pred nje, je stalo tam visoko in široko, pa ni imelo ne obraza, ne oči, ne ust. Nikamor ni sodilo, ne v to glasno življenje pred cerkvijo in na cesti, ne v ta topli mrak na peči, tudi ne v pravljice. Ni bilo nič veselega, pa tudi nič posebno žalostnega, kajti bilo je mrtvo, saj ni imelo ne oči, da bi z besedo povedalo. Misel je stala pred to ogromno prikaznijo uboga in plaha, kakor pred silnim črnim zidom in ni mogla nikamor. Približala se je zidu, tam je obstrmela in je umolknila. "Kdaj pač se zdaj povrnejo?" je zamišljen vprašal Tonček. Lojzka ga je ošinila z jeznim pogledom. "Kako bi se povrnili, če so padii?" v ™ . ,. .v... I pripovedovati. Ta poa^ Vsi so molčali, vsi štirje so f..r. . . , Uporaba strupenih plinov Znani publicist Johannes i Steel je pred par dnevi na radiu njegovih žilah, nosi v sebi od ne Prosn^e amensklh m evr?P' roda do roda dedovino pridob- skih demokratov z vso jasnostjo, ljene zmage nad tirani zasužnje-Mavili' da formacija avstrijske valci. V tej krvi je naše dednonikakor ne vklJucuJe'. nitl pravo, je naše življenje in naš direktno niti direktno, pnzna-zakon nje Otona Habsburškega, pre- n, ■ ■ ■ ■ , • tendenta na prestol starega av-: ^ Gorje mu, in pogin njemu, ki p 6 j govoril q tem vprašanju: New bi skušal oskruniti naše dedne!stro"°^rskega cesarstva. , , !York Post z dne 3. marca poro- pravice, pridobljene s. krvjo n&i^ .. . * v .. i i • -u jCci kakor sledi o tem radio go- bojnih poljanah. Naši dedje so tudl danes se ^elja kljub ponov- ^ nam zapustili to v svojih testa- n™ nasprotnim trditvam Habs- Nevamost da začne Nemčija hurzana mentih, in njih oporoka nam je; ' uporabljati strupene pline v sveta in plemenita. j "Zvedeli pa smo nekatera de j- j bJižnji bodočnosti je zelo velika. To je naše bogastvo in naša stva> nas močno vznemirjajo. poročila [z zanesljivih virov tr-sreča. i "Tako na primer dobivamo de, da se nekateri izbrani plin- Nismo čakali našega sovraž- poročila, da so bili vojaški ob-|ski oddelki Hitlerjeve vojske nika na naši dragoceni in vzljub- vezanci češke, poljske in jugo- vadijo v vojskovanju s plinom ljeni zemlji, da bi tuja in so-! slovanske državne pripadnosti, na ozemlju zasedene Jugoslavi-vražna in strupena kri oneča- kakor tudi Avstrijci, premeščeni! je. Ni nemogoče, da začne Nem-stila svobodno ameriško zemljo, v Otonovo legijo; ti vojaki sočija prej ali slej z neomejeno Počakali smo sovražnika na me- bili že prej vpoklicani v redno plinsko vojno tudi proti civil-jah tiranstva in suženjstva. Tam ameriško vojsko. V vseh teh po-1 nemu prebivalstvu Anglije. se bijemo za svobodo vsega sve- sameznih slučajih, so ti vojaki j - ta. prej že odklonili povabila, da IVAN CANKAR: In rdeča ameriška kri napaja; vstopijo v avstrijsko legijo, zemljo, ki ječi pod težo trino-' "Gre torej za moštvo, ki je z gov. Pije in vsrkava ta zemlja. navdušenjem pripravljeno boriti i toplo in svobodno ameriško kri, j se v ameriški armadi; upraviče- J in, ko bo nasičena te dragocene na pa sta njih bojazen in ogor- "Vaša soba mora biti: ka in tesna, gospodinj ^ "Res je, gospod. Tooa to veste?" "Poglejte vašega ne maha z repom na ^ levo, ampak samo g°r 1 psicfc* V vlaku hoče sopo tnikflf Otroci in stari.. stali pred silnim črnim zidom in niso videli čez. "Tudi jaz pojdem na vojsko," se je nenadoma oglasil sedemletni Matijče, kakor da je bil z urno roko zagrabil pravo misel in vse, kar je treba reči. "Si premajhen," ga je z globokim glasom posvaril Tonček, štiriletni, ki je hodil še v krilu. Milka, najdrobnejša in najbo-lehnejša med vsemi, zavita v preveliko materino ruto, da je bila podobna popotni culi, je prosila s tihim mehkim glasom kakor odnekod izpod sence. "Kakšna da je vojska, to povej Matičje — povsod pripoveduj." Matijče je razložil: "Vojska je pač taka, da se ljudje koljejo z noži, sekajo s sabljami in streljajo s puškami. Kolikor več jih pokol ješ in posekaš, toliko boljše je, nobeden ti nič ne reče; ker tako mora biti. To je vojska." "Pa zakaj se koljejo in sekajo" je vprašala Milka, nebogljen-ka. "Za cesarja," je rekel Matijče in obmolknili so. V daljni daljavi se je prikazalo pred njih zastrtimi očmi nekaj silnega, od bil gluh in zato rece: "Meni zastonj go popolnoma gluh." "Oprostite, jaz ne ampak žvečim tobak. vorit«1 gov' ni Govor dr. Kf* Slovencem y domovini LONDON, 4. marca ^ prejemna služba) -ski oddaji je dr. Kuhar Slovencem v domovin* P naslednje: „ tf- Kdor danes posl«*f da nems^ radio, vidi, cta a*z*m ^ ganda zdaj temelji t* ^ "šlagerjih"-. Venomer Otroci so imeli navado, da so se pogovarjali preden so šli spat. j svetle glorije obžarjTenegar Niso tekočine, bo res svobodna in čenje, ako se jih sili, bojevati se;Posedli so široki či in SQ .j Prosta. j v okolnostih, ki jih politično prip0Vedovali, kar jim je pač i it ifust kakor v ferkTob veli Za to armado prelivajoče; spominjajo na avstro-ogrsko ce-^rišlo na misel. gkMJ 2Jna ^k-! kem blagoslov" ameriške krvi hodi usmiljena sarstvo, katerega uničenje je bi-!na je gledal v izbo večerni mrakj Nato . Mati-Če y dru za_ mu je dano, da žanje to, kar je sejal, in ko ve, da ga čaka j armada Rdečega križa. lo eden lzmed največjih uspehov očmi> polnimi sanj iz -vseh i mahnil z našlo roko ter zasrra še marsikaj hujšega... I Rdeča kri in Rdeči križ sta demokracije v prvi svetovni voj- kotov so se vile kyišku ^ ^^ ^ ^ Zunaj je volk... Zato se Mussoliniju sedai Že ne !slmbola sPrave- miru in rado"j'm' , . isence ™ so nosile prečudne baj- da bi na obe strani razmaknil mudi več ven sfc*. vrata, temve, « ipahe. Vgovii^~ ^ "'to iTJ^gTčfZZL* so. KarlcoU J™ politiki ki morajo seveda kaj iznajti, s čemer bi ljudi: Svetopisemski Samaritan je.liko večino prizadetih slučajev:je prišlo na misel, ali na misel! »Tudi jaz poidem na voi*ko potolažili, so izčrpali ze vso zalogo lepih besed in sedaj oče Rdečega križa. — ki so že v posesti takozvanih1 so jim prišle samo lepe zgod-'_nad sovražnika pojdem " ne kaže več drugega, kot napraviti "srce iz črev" in se j Mesec marec je posvečen delu!first papers in imajo torej na-!be, iz solnca in toplote, iz 1 ju-j "Kakšen pa je sovražnik—ali pokazati može, ki b.odo znali odvrniti najhujšo "nevar- in žrtvovanju ameriškega Rde- men Postatl ameriški državljani.j bežni in upanja spletene. Vsa|ima rogove?" je iznenada vpra- nost," ki je kdaj Italiji pretila, kajti nikoli ni pretila od čega križa. To je najlepša in Dobili smo celo poročila, da dc-;prihodnjost je bila en sam dolg!šal tenki Milkin glas. tako daleč, namreč iz—Amerike ' najbolj plemenita ustanova ame- blvaJ° Ce}"' ,P°1Jakl m Jugoslo- in svetel praznik. Med Božičem j "Seveda jih ima—kako pa bi Zbee-ani so Mussoliniievi trenprali rnpstn ™,Skp ip dŠkega človečanstva- Porojena vam v avstrijski legiji poduk v.fc Veliko nočjo ni bilo pepelni- drugače bil sovražnik?" je res-,w„,2ani 80 "mje^a geneiall mesto puške, je je bila iz čistega in sočutnega;nemščini. ;ce. Tam nekje za pisanim za- „0 in skoraj jezno zatrdil Ton- mussoimi sam zgraon za metlo... pa bo težko pomedel Usmiljenja do trpečega in krva- Nepotrebno bi bilo naglašati j grinjalom se je vse življenje ček. dovolj. .. ivečega človeka. Deli in nudi P°&ubni vpliv takega postopanja migljajoče in utrinkujoče pre-j Tudi sam Matijče ni vedel Italijani sami so menda nekoliko bolj pametni kot I bratsko pomoč, rešuje dragoce- na moral° Prizadetega moštva, \ Hvalo tiho iz luči v luč. Besede Pravega odgovora. Mussolini. Njemu gre za Čast, katero naj bi mu s svojo i no življenje, ko vliva novo kri m na mišljenje civilnih Evropej-jso bile napol razumljivo šepeta- "Mislim, da jih nima!" je re-krvjo rešili "junci za zakol i".. Njim se pa ne mudi v :v žile umirajočega vojaka. <=ev demokratičnega prepričanja nje; nobena povest ni imela za-kel počasi, toda beseda se mu je mesnico in vedo, da jih ne čaka nič težjega pod zavez-L ,Rdeči ^-ršuje naJvečJe i kTncefkše vedno'veru^rt' IT' ", >redoč ustavila" i t, , , ,, r .. .J 6 1 - , de o usmiljenja, ki s ga more Kdncev, Ki se vedno verujejo v bena pravljica konca. Včasih so "Kako bi imel rogove—človek msko komando kot pa pod Mussolmijevim mangandon). ,zamisliti člJoveJška pamet, razum to, da bodo neizogibne strahote govorili vsi štirje otroci hkrati! je, kakor mi," seToglsila ne ZatO SO pa sprejeli kralja V Genovi s klici: "Mir hočemo. in volja. j le vojne našle nekoliko upravi-'in nihče ni motil drugega; vsi jevoljno Lojzka- nato pa se ie Mir nam dajte." j Naš predsednik Roosevelt, vr-'^a' ak° b0 znflafri v v°jni sle>° godali zamaknjeni v tisto|zamislila in je še rekla: Če se je Italijanov polastila Že taka zbeganost sedaj, hovni poveljnik ameriških voj- dostojen mir. prelepo luč nebeško; tam pa je|duše nima. ponavljajo, da se londo^ de prepirajo med seb°jjsio£ med njimi zavladala i1 Mi jim nato odgovarJ» slednje: "Velika Britanija: Amerika so pop0 enodušno ,111010» in o dloče»e3, ( iinicjU treba popolnoma ^ ško vojno mašino & oJt vse one, ki so krt? » stev in zločinov, zae zasedenih deželah. Drugi nemški šlag katerih J mornice, zmagoslavnega ^ i pohoda ni ustavilo 111 bodoče ostalo brezuSp ^ tanija, Rusija in ^ do ustvarile nov ^ v katerem bodo dobi j rodi vsak svoj prir°J v / Vsi bodo sodeloval1^ ^ sojenju in kaznovanj ^ V tej novi dobi ne ^ binacij, to bo doba s ^ bode in skupnega & rodi hočejo treznega ^k ru, v katerem bosta in pravica. ,0gi Vse govorice o 11 .p goslaviji in med za^6. flV, želje naših sovraž»J. ^ venci, Hrvati in Sl ^-i1' segli svoja cilje, n veliko Srbijo, velik0 J veliko Slovenijo, uS p^« veliko Jugoslavijo- Q is nemškem redu, i^a $ s o } i t ko se je ples na polotoku komai začel, kai Šele bo. kadar nih sil, vas prosi, da darujte za , "Iz razlo§ov nu^jno pred-, bila zvonka in resnična vsaka; Po dolgem preudarku je vpra- iagamo, da se omenjeno pogub- beseda, ie imela vsaka povest!šal Trm^w- Srbijo, malo Samo slovenijo, a vse tri ne. Angleži, Rusi bodo dodobra pokazali zavezniki, kaj jih j ko je požigal in rušil mesto za mestom. Poročila iz Švice pravijo,^ da je Hitler že začel resno ! dvomiti nad odpornostjo Italijanov in da je začel že obnavjati utrdbe na stari avstiijski meji, da bi zadržal vsaj tam zaveznike, če jim bo podlegla Italija. Boji se najbrže tudi tega, da bi Italija sklenila po- Hitler naučil, ] ameriški Rdeči križ. Daj, brat, daj; pomagaj strai Naša kri nas kliče ... se- a/ nam dokazujejo, našo di'z t1 ji«1' se omenjeno pogub- beseda, je imela vsaka povest1 šal Tonček: a. Ino P°iitiko čimprej popravi in svoje čisto živo in jasno lice, i "Kako pa je, če človek " j avstrijsko legijo, ako naj še na-! vsaka pravljica svoj sijajni ko- v vojski—takole vznak " dalje obstoja, omeji na nasled-nec. Pokazal je, kako človek pade, nji način. | Otroci so si bili tak« podobni vznak. j "Avstrijska legija naj obstoji med seboj, da se v mraku ni "Pobijejo ga—do mrtvega!"'ri oče in stara mati P1 izključno le iz moštva, ki bo pro- prav nič razločil obraz najmlaj- je mirno razložil Matijče. AKRON, 10. marca. — Dne stovoljno glasovalo za službo v šega štiriletnega Tončka, od ob-j "Oče so obljubili da mi pri- sebei mir čeorav ima vsp tskn nanpliarm H« t*** ni 28' februarja se Priinerila v tem oddelku. raza desetletne Lojzke najstarej- nesejo puško seboj." ili . , ^ . nape,ljan0.' da t6ga ^"tukajšnji Goodyear Tire and "Prepričani smo, da bi taka'še med njimi. Vsi so bili v lica! DVE ŽRTVI NESREČE svobodo in nost. Dokažimo Ičemo tudi mi! pade mrtvega!" ri oče in stara mat1 klopi. Zadnja rdeča ljStf svetila izza terasi. da bi prilivali olja •le mJ avtonomije' kolikor j nizacije v deželi, ki imajo široko ju hujskanjem zoper sku-^°re skupnost prenesti, kar ' ' " ' J J Te dni se je zbralo v nekem židovskem templju v New Yorku približno 5,000 židovskih otrok k protestu in molitvi za židovske in druge otroke v deželah, ki so jih okupirali nacisti. Sveče gorijo za one, ki so umrli tekom nacijskega terorja. pora, kot se Je vršilo takoj, ko so tolpe diktatorjev vdrle v Slovenijo in začele izganjati ljudstvo, ga zapirati, trpinčiti, ubijati, odvajati v sužnost. Fašizem je sadističen in ne more izhajati brez mučilnice. O posameznih fazah tega odpora v Sloveniji ne more nihče podati tako natančne slike, da bi nam moglo biti prev vse jasno. Gotovo pa je, da se je ta odpor porodil na domačih tleh in ni bilo drugače mogoče, kajti, : ko se je po invaziji jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije, so bile vse zveze z ostalimi j jugoslovanskimi kraji pretrgane in tudi če bi bil kdo hotel or- Milana, je milanski prefekt ganizirati slovensko obrambo iz kazal milanskim trgovcem, kdo med nami dovolj moči, da vpliva na dogodke v domovini, naj skuša pomagati sporazumu in sodelovanju proti skupnemu sovražniku; to pa se ne doseže z blatenjem tistih, ki krvave in umirajo za svobodo svojega naroda in njegovih sinov. Ti izjavi sta bili soglasno sprejeti na seji eksekutive SA-NS-a v Chicagu dne 27. februarja, 1943. , UKAZ MILANSKIM TRGOVCEM BERN, Švica, 9. marca. Kakor naznanjajo poročila Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL PRILIKA za izkušenega Die Casting strojnega operatorja, da bi se naučil strojnega "Assembly." Hidralična in električna dela. PLAČA NA URO THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. SCRAPER DELAVCI in STROJNIKI za strojno "Assembly" PLAČA NA URO THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE za znotranjo in zunanjo brušenje. THE PHOENIX MACHINE CO. 2711 Church Ave., pri W. 28 St. želi OSKRBNICE V STAROSTI OD 21-44 LETA Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti. Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva. 5-DNEVNI DELOVNIK od 5.43 pop. do 12.43 zj. Dobra plača na uro Stalno delo Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901. THE O H i O BELL Mož na desni je podadmiral Raymond A. Ferand, načelnik francoske pomorske komisije, v pogo-voru z ameriškimi časnikarji. da Srbije, iz Bosne, iz Hercegovi- j morajo ostati tekom zračnega ne, bi bilo fo fizično nemogoče, i bombardiranja v svojih trgovi-: Kar so naši ljudje takrat stori-! nah. Trgovci so imeli namreč li, so sami storili in mi jim mo- navado ob bombardiranju zbe-ramo za vso hrabrost in požrt- žati iz Milana, nakar so ostale vovalnost, ki je skoraj brez njih trgovine zaprte in ljudstvu primere, dati priznanje. Če ima' nedostopne. se kupiti otroški voziček, kate- i t, LE P, H O N E C O. rega se lahko zapre skupaj. —j Pokličite po 12. uri opoldne PO-tomac 4228. vojni in spraviti svet nazaj na tisto točko, kjer je bilo ljudstvo le štafaža najsebičnejšim interesom. A če je demokracija potrebna vsem, je za male narode tako neizogiben pogoj, da brez njega ne morejo živeti. Ker pa demokracija še davno ni varna, je tem važnejša naloga tistih, ki jo hočejo priboriti. V ta namen je treba iskati zaveznikov, ki imajo enake cilje. V prvi vrsti je kongres naložil izvrševalnemu SANS in odpor v stari domovini Izvrševalni odbor SANS globoko obžaluje razne poizkuse, da bi se razvneli skrajno ne-! j varni spori zaradi oblik odpora v stari domovini, ker se s tem postavlja vsa bodočnost slovenskega naroda na kocko. Če so med pozameznimi boj- nimi skupinami v Sloveniji na-odboru, da naj po možnosti po- je to pač obžaiovanja Potni in da eni federativno Jugoslavijo Prav tako odločno zahteva JjjL v ®e noče diktature, ne tuje, sam okraeijo in garancijo zanjo, j tičen, bo demokracija posamez nih delov, torej tudi našega na ^ razen tistih, ki bi Vsd"1 radi kili diktatorji, ali pa ^diktatprčki. tak • na®e nar°dno edinstvo, He 1Iila *-udi demokracija moč-Sovražnike in sicer ne samo V/ 0H 0siščnem taboru. Kdor ima obzorje in se bore za demokrati- pino> do katere ima kdo manj ziranje vsega sveta; in resnično, simpatij kot do kakšne druge, z le če postane ves svet d.emokra- j razdražljivimi poročili, o katerih nihče natančno, ne ve, koliko imajo stvarne podlage in ko-roda varna vsake avtokracije. j liko jih je diktirala mržnja in Naloga SANS je, pripraviti z drugimi načini razdora, tla za dosego teh ciljev. A kadar! y celi Jugoslaviji je nedvom-bodo nacisti in fašisti pregnani ^ konfuzija in bilo bi prečud. no, če se ne bi dotaknila tudi Slovenije. Toda že nekaj časa s slovenskih tal in bo narod v j domovini odrešen te more, mora SANS stopiti v ozadje in pre- odmevajo glasovi tako> kot da «o ski g.......— m - Pustiti ondotnemu narodu, da si !je tQ ^ «balkanska specia- Uresni'Usa reakcija preprečiti I sam uredi svoj dom. Dotlej mo-i]iteta,, medtem ko je v resnici •cenje glavnega cilja v tej " jrJ------1 — 'ves svet v zmedi in so tisti, ki da bo dobil tako priliko in da;bi bm najbolj poklicani, doslej prav malo storili, da bi dali ljud- fSc^eH ^ ^ressed women have just ?ntier across the Norwegian £o you take such terrible >tockhni come t0 Sweden?" a °men i; correspondent asked the 1 Wio had walked 100 miles y Ka,;b°rder which was patrolled troopers. Ur Dos* ve lcft our homes and * Ssioils knowing we are Ur °ld life for a crowded the older woman in \r "Life is not worth liv-SN hac i ay tortay. Our home-V'0- en turned into an in- ne bo ukanjen, kadar zmaga. SANS ne posega v stranka*- j žganim, a hrepenečim sko življenje, toda pričakovati stvom jasnosti, sme z ozirom na nevarnost, ki; preti narodu, da ne bo to delo, ki ne služi nobeni posamezni ;ro6ila> ena svetla, druga mrač-stranki, koristi pa vsem, ker ne na> tretja skrajno porazna in o-more nobena uspevati, če pro- bupha. Kdo naj v daljavi preso-pade narod, ovirano iz malen- di, katera so resnična, katera j kostnih razlogov. Nasprotnikov'pa poi resnična in katera po-! Iz Slovenije, iz Jugoslavije, z Balkana sploh prihajajo po- ima med tujci dovolj Izvrševalni odbor je dovršil priprave za izgradbo organizacije in v kratkem dobe naša vsem zlagana, kajti v položaju, kakršen je sedaj v domovini se! ljudje pogostoma zlažejo, trdno. prepričani, da govore samo sve t'OUf j Ah*'l°