Uto LXJX- ft. »4
tfvMJasa, fetrttfc I. oktete« Ifjft
Chm Mu !•-

t^Oaja *a«LK JOD popCMđIMt t*V»em1 OtOaJje O pramniBa — UUtnO OD 00 P<O* *rst a Din 2. do 100 mt A Dto l&k od 1O0 do 800 rat 4 Dttt *. wa*JI tnaeimtl patit rrata DId 4.-. Popuat po dogovoru, tnaeratni dave* poaebaj. —» >Slffi mitri Narode '«118 mesefino v JugoalavijS Din t2-, sa inozemstvo Dto 15- Ratopttd •*> nm vraćaja
._______^—                  ----------------------^—————^————————"■—■—■■—^—^M
OBEDNttTVO    CN    UTKAVNISTVO LJUBLJANA,   ■■•fU""   ■•••   *••••   *
Tetafoo:  31-22.  Sl-23. S2-9C*  83.-2B tn ZX-M
PoaraiBiOfli MARIBOR    Dl ni—iiiljnijai«  Sb —  NOVO  MESTO.   ujubljansK*   a
imim*«** it. Ml __CELJB: r«U^zn uiiBillUn   fM m—najraarjava ulfcm 1, tetafon ti. 65;
podružnica npes**: ffrM^»«*»» allca X Uirifion it. 190. — JBEUDflCE:  Ob kolodvoru loi
Fottna tmurtnlca v Ljubljani tt. 10.351.
Kdo bo zmagal v španiji:                                                               i
Lctalska premoć upornikov
Po trditvah moskovskega tiska sta poslali Nemčija in Italija Spanskim upornikom v teku zadnjega meseca 500 na jmodernejših letal in 7OO pilotov
Moskva, 1. okt. Moskovska »Pravda« objavlja oster ć anpk o tem, kd« da vodi nacionalist ione letačke sile v španiji. Član ka r pravi, da Nemcija in Italija dnevno pošiljata crle eskadre ie-tai nacionalistom v Španijo. CJankar na-vaja nalo prwlfl.*.k<\ ki jih je o i eh do-havah ohjaviln ang'rško in franeosko časopis je. Tako ie Nemrija < d 19. juli.ia do 25. septembra poslala v Apanijo 320 letal. Italija pa ISO :<*ta». Ohr državi sta obfnem iK»s!afi v španijo 700 izkušenih pilotov in tehnikov. Vsa letala so naj-modfrnpjša in so bKa zgrajena V tetih 1931 in i03o.
Ob jaćHMi državljanskp vojne je &na~  j niia imela ."»no Irtal in okoli 400 lelal je ostalo   na   rajrpnlaco   vladi.     Po   zadnjih v«*st«*h  pa se vidi,  da so  nacionalist iona l«>t~ila v  veliki  prrmori  in sicer  pr»d*» na   * #»no   vladnn   M-a'o   rt   narionalistiriih   letal.  N>.   nrkaterih   ndseUth   fronte   priđe reJo   12   narionalisHrnih   letal   iu   *n<> vlndno Ipfalo.
Bilbao v topovskem ognju
Hendave. / oktobra. b. I porniki so zapeli s tržkim artiljerijskim napadom na Bilbao. Granate so zahtevale več smrtnih , žrt«*v. Ko so eksplodirale "prve granate in j so se porušile prve h.še, se je prebivalstva lotila prava panika. Bombardiranje mesta je trajalo Stiri ure. Takoj nato so se nad mestora pojavili bombarderji in začeli me-tati bombf. Ko so Jetala opravila svoje d^lo. 5v> pp spustila ^isto nizko nad hiše rn trošila po rnestu letake. ki so pozivali ob^instvo,  naj se  upomikom  mirno preda.
Protinapad vladnih čet pri Toledu
Toleđo,   1.  oktobra,     h      Proti     iu2"     'n VTihodu   razrpršpnp  vla/lne  ^ptp  sn  sp  zop^t zbralp   -n   s   pr^t'napadi   pridobi'p   nrkoliko t^rpna.   Tako   so  pri   kraju   Barpas.   ki   leži pa   madridski   cesti,    pris 1-le    upornike   k umiku.     Sele  uporniška  leta'a  so  ustavila i nadaljnjp   piodiranje   vladnih   <*pt.   Boj:   za  J osvoji te v  Bargrasa so se  nadaljevali pozno V no^.
Vladno vojno poroč«lo
Madrid', /. oktobra, d. \1aHa je "bja vila komunike. po katrrPm to via«1iM iew-la voeraj homHaniirala Ovisio ter o<ivr^rla ž'.iVIO homb. \a fronti pri Ma«i.j*hi nn vlad-Da i^taln posfnnla v be*: vpč leta; u^rni-kov. \~la4na l^Uil^ ?o N^nvbardirsU rini: Vil?a Mail. V od srk u pri njji jp vla-dr^a mi-Irra  «-wihiia   tri  ci pade  upornikov.
V rwi?pku pri Variri se razvijajo srditi boji. \"ladni miliji <ip je posrećilo zapre ti cesto. ki  vodi  v Aranjuez.
Va bi^kajpki fronti gta u stavljen i dve of^Trzivj un^>rniknv. ki st.a bili odbiti z ve-likimi i^srubanit za upornlke. X.t ara^ronski fronri pri Rirkin so vladn** ?*»te u(staviTe prodiranja upomikov. ki ?n i-mHi znatn*1 i7jrube. V tem tednu je pobe£nilo na vladno ?trin  oko]i  700 upornikov.
Vlada ?radi v nnjvečji na^iici tri obramb ne Crte okoli preetoimce.
Vojrio ministrFfvo je odradilo mo1>;lixao.i-jn rrr^rviptov i/ le^ikov 1^H2 in 1933. r»b-javljena je bila odredba, ki no»1rAJ,i mileni-fce   in   proj»tovo]j>e   voj^ški   disciplini.
Pred padcetn Huesce
Barcelona, 1. oktobra. A A. Katalon-6k; vomi min:«Uer po'kovnik Sandmo je tziavil novinarjpm. da so republiikanske če-t^ z-avzele tiporni^ke postojankc na prel«-zu Qumto in na ffori Aragoni- To so naj-važnejše postojanke z« napad na Huesco. Na kraju svoje izjave prav polkovnik San-d'in^. da je treKa vsak hip raćunatj s pad-c?*^  Huesce.
Madrid. I. oktobra A A. Ha vas poroča; Madn«3 ćete w> zavzele MonfA Aragon in E«?.tre roqiiinto. Seda- ee razvija bitka na f^ti   proti    Hueeri.
Erodiranje upornikov proti Madridu
jBurgos,     /.    oktobra,    o     L'porniđcc če- | te  so zavzele  del železniske proge, ki vodi iz Madrida proti Siguenzi in dalje proti se-   f verovzhodaj-    Ofenziva   proti   Madridu   je  s tem   stopi1«   v  odloCilno fazo.   Uporniki  naglo    napredujejo.       Od   juga   prodira   proti Madridu vojska pod vodstvom generala Barel te,  osvoboditelja  Tolcda,  ki  šteje okrog 15.000 mož.
General Franco je prispel v To!p<1o in je na dvorišču porušenefiđ Aloazara odli-kovaj vse preživele branitelje. Njihov po-veljnik polkovnik Moscado je bil odBiko-tsđ % na.fwšjim apMittšskm redom.
Pričetek evakuacije Madrida
Pariz,    1.    oktobra.    w.    Kakor poročajo
iz Madrida. i»o .-noči prićeli o1t>*ranjavati ženske in orro.Ke rlanov r«1e< e miliee iz ?.pan-s.kpcra ffla\Ti^g-a mest-a v Valencijo in dru-STP >rMozpm>ke luse. N'otranje mini8^r?tvo sporoci, da bo vse^mi pr^biv.ilsfvu mo^oće rKipotova^i  v  Valencijo.  Barcelone  in druge
kraje. ki 50 =e v rokah vlaHe. V inozemstvu razMrjene vesti, da namerava tuđi vlada 7api1.st.iti   Madrid,   se   odi očno  demantiraju.
Baski dobe avtonomijo
Madrid,       1.      oktobra.       d.       Pokrajina Baskov   bo   dobila   enak   avtonomni   statut,
kakor g"a ima Katalonija. Bri one bo vlada predložila že sedaj tr»zadp-v-ni T-'Vonski predio parlamentu.
Francija bo tiho priznala aneksijo Abesinije s strani Italije
Novi poslanilc v Rimu bo zastopal obenens' franeoske interese v Abesiniji
Pari?. 1. oktobra k. Sno-'i je bij objavljen komuniko zninanjeg-a mini^trstva T>o katerem so .se irvrčil-r važne zpremem-br v franrpski diplomatski lužbi. Tako sta biia pre-meš^ena poslanika Alphand iz Moskve v Bern in Arsene Henry \z Koda nja v Tokio. za nove poslanike so bili im nova ni načelniki v zunanjem mini-trstvu Ooulondre. ki pojde v Moskvo, Pev-routon, ki pojde v Newyor\ in Renć Doynel de Saint Quintin k>:t naslednik Chairtbnjna v RimTi De Chambrun je bil upokojen.
T*o poroćilih iz Rima so -prejeli imenovanje de Saint Quintina za noveara fran-cn.^kejra pa5lanika na italijanskem dvoru 7. velikim zadr\T>ljstvom, -er sodijo, da bo odpokliran tud se>danji fr^neoski po--la-nik v Adis Abohi, tako da bo de saint Quintin   v   Rim«   za topal   tuđi   franeoske
interese v Abesiniji. Na ta na^in naj bi Francija molće priznala italijaji9k^ aneksijo Abesinije. Italija bi «e » t^-o re*itvi-jo abesinskega prv-bl'ani zadorvoljila in ne bi iz topila iz Dni^tva narodoa*. Pristali bi tuđi na pogajanja za novo irreditev lr>kamrke^a   pfroblema.
Abesinija pripravljena na na{več|e žrtve
Zeneva, 1. oktobra, br. Abesinski de-lejjai je na seji sveta Društva nerodov iz-javil, da hi b-ila Abesinija pripravljena doprinesti naj več je žrtve 741 to, d« bi se .iKesinsko vprašanje uredilo v okviru in duhu nače' Društva nerodnv. abes?nsko po-sUništvo v IvOmHonu pa je Počasno izdala k*>mun'ke. v katerem naslaŠ3. da se abesinski c^s«r nikdar in jumI nobenim rv^go-jem   ne   bo   odrekel   abesin^kemu   prestolu.
Vsi politični shodi na Madžarskem prepovedani
Dopustna so santo zaupna zterovat&»« narodnih poslancev
fittdimpešta,     I.     oktobra.     b      Madžar-
-ka via '•* je dane»s do na daljnjega prepo-vfd t a vie politične sh^<ie m vsp politične nrMnijdr:ac:J€ sploh. IV>p*uš!ena to samo 7aupno /borovanji jvisiancev z volilci iastneea v^Iiln^sa nkraja, v kolikor gre za polaganje račun^v o njih delu.
V poučenih krojrih oj>o7„nrJ3Jo n:t n^iav-no i?javo n-'Tranjerra mini>?ra. po katari po razne okoHšoine prisilila vlado, da izda te preventivne uk^pe. ki so pre^iv^en"; potr^b-; '               7?.gotovi  in  ohnovi  med  politični-
nii »trankaaii in deia.vs.kim »lojem miroljub-no razmerje. ker bi razredna agitacija mogla, povzroćiti ne.mire. R-az^n te^a bi ra.kšne razjnere utp-smil*» Tbuditi v tnjini naparno mn^nj^ 0 položaju na Madžarskom, kar bi ut^^nilo povzročiti pader madžarskp valn te. Vlada jp hotela j*amo on^moročiti neodgovorno agitacijo, v nobpnem primern pa ne obvej>Čanja ja^-nol6t.i- ki spada v nodroč-je poslancev.
šolska reforma v Nemciji
NemSka mladina mora dobiti roUuoiwAO vzgojo — šolska doba bo trajala la let
Berlin, 1. oktobra, b V okviru manifestacije r.emžke delavske fronte v Kroll-op>eri sta gtrvorila tuđi vodja delavske fronte dr. L#ey in prosvetni minister dr. Rust. Oba sta se dotaknila vpraSanja šol-ske reforme. r>r» Ley je dejal med drugim da ne smeta danes ve* d^loćati življenjske p^ti mladine revSčina in stiska. Mladina naj se najprej privadi želeeu in lenu. Taka robinzonska vzgoja bi bila morda piri-■merna za zadnji Sol»ki letnik. Varovati se moramo   taAce  vzggoje.     ki  bi  mlade   ljudi
takoj usposobua za strokovnjake. Vsak učenec naj bi šel najprej skooi trdo Solo rokodelatva, sele nato naj bi se lotil ape-cializiranega đela, ki naj bi trajalo dve leti. Vsak mladi Nemec pa naj W v«aj emkrat prepot^val \*o Nesmćijo. Mmister dr. Rust pa je aporo*il, da bo najbrže ie prihodu je leto »fcpC^n pouk na višjih Šo-lah. Namesto dofled&njih *tirih let omume iole in d«vet let vi*je Sol«, naj bi ves p"*wk otaeegal samo 12  let.
Itali]a za Locarno
Pariz,   1.      oktobra.     b.     Agencija     Ha-
vas poroča iz Rima. da je italijonska vlada pripravljena aktivno sodek>vati na pripravlja jočj »e fakarnski konferenoi, toid« pod pogojem, da se čimprej »wb*tijo vsa viseća vpTašaaja. k«t«rih uredrtev smatra Italija £* POgoJ uspeba kkkttftiake konfe-rence. Zato žeii, da bi ae čimprej priede pripnave z* londonske posvete fokarnskih si!.
OU* £sl* letalcev vMoslnri
Praga, 1.     oktobra.     br      Dopoldne     sta dve  češkofllovaAki  vojaAki      letaM  s  pred-
stavniki če*ko»lova*kefra Ietalstva odleteli s praAkega letaliSCa v Moalcvo, da vrnejo poletni oW»k ruricih letalcev v Pragi. V Moskvi ostasejo pgrfMUfao tri tedne ter si bodo ogledan najvasne«^    toA*  ktoUke
Lctakkt nesreća v Fragl
Praga, 1. oktobra, br. Na praškem letališdu je med pristajanjem neko voja-«co letalo izgubilo ravnoteže, treMilo na tla in ae popolooma raxbilo. pilotu se zaradi premale ritine padalo ni več odprlo ter ae je smrtno nevamo pofcil m je med nrevosom v bolnico iadfhnil.
Htn letalalm hataitf fa vltaBfl
Rim, 1. oktobra, k V teku 48 ur se. je prfpettla že druga letalaka kataatrofa. Neko vojasko letaJo % letaliaCa Ciampino pri Rimu ae je med poletom nad Citta Ca-ateOano pokvarilo. Pilot ae je akuaal naglo vrniti na letaliace, venđar pa. ae je moral spuatiti precej dale« od priatajali-ščtu Pri tem je letalo zadelo v drevo, se prevrnilo, tre«ćik> na skalnata tla tn se popomoma razbilo. V letalu je bilo 6 vo-jaSkSh letalcev. Le telegraflst je oatal ne-pofflcodovan, vsi oatall so obleSali om me-
Dvoboj med franeosko vlado in senatom
Senat je docela spremenil predlagane finančne zakone, poštanska zbornica pa je tpremembe ponovno odklonila
Pariz, 1. oktobra, z. Senat je včeraj ves dan do pozno v noć razpravljal o rakrmih, ki so v zvezi t ra7vrednotenjem franka. Po-simezni govorniki so izredno o«tro kritizirali postopanje vlade, ki je postavila poslan-sko zbornico in senat pred izvršeno dejstvo. Kijub ugovoru vlade je senat v/trajal pri stalt^ču, ki ga je zavzela senatna finančna komisija ter je črtal vsa izredna pooblAstila vladi in sprejel "-cdložene zakone v docela spremenjeni oblici. Pred glasovanjem ie po-vzel besedo predsedmk vlade Leon Rlum, ki je izjavil da vlada ne more prevzeti odgovornosti za te spremembe in da slej ko prej vztraja na tem, da sprejemejo predloženi zakoni tako, kakor jih je odobrila po-slan.ška zbornica. Če pa b'-. senat sklenil predlagane spremembe. bo vlada prepustila odločitev poslanski zbornici sama pa bo izvijala konsekvence. Kljub tej odkriti ^r^ž-nji z ostavko je senat s 141 proti 125 giaso-vom v celoti odobril stališče finančne komisije in pntrdil vse predlagane spremembe.
Pos'aiska zbornica se je takoj po končani seji senata sestala o polnoči k nov' seji. na
kateri je raspravljala o »preniembah senata. Sprićo sovra/nega stali^ča, ki ga je /a\~ze) senat napram vla<li. je smatrala v!adna ve čina v poslanski zbornici za svojo dolžno»t, da brani vlado ter je po dveurni razpravi odklonila vsc sprcmcmhe senata in /nova sprejela predlagani zakon v prvotni oMiki s 351 proti 217 glasovom. .Seje poslanike zbornice so bile nato odgođene do dancs dopoldne ob 11. F>anes ob 0. se je /nova sestal senat. V senatu vlada bojno rayspoloženj* in zaenkrat še nihJe ne ve. kako se bo ta dvoboj med vlado in senatom odnosno poštansko zbornico končal. V političnih krogih vla da zaradi tec* \fliko vznemirjenje. Sedaj bo naloga vlade, da naiđe kompromisno rc-:itev. S*)dijo. da bo pri^o do «wra;uma n« tej osnovi, da bo morala vlada rsc zasline uredbe, nanašajoće »e na urefevanj« cen in mezd pred uveljavljenjem predložiti v odo-britev pos^hiemu odboru obeta /bornic. Vsekakor pe mislijo, da je kri/a vlade zaenkrat i'kljućena, ker b: rod i1 a redoglcdne posledice.
Gospodarska konferenca Male antante
Prihodnji teden se sestane v Bitkarešti gospodarski svet Male antante
Beograd, 1. oktobra o, V Bukarešti se v kratkfm prićno važna gospodar-ka jy?metovanja Male antante. Za 12. oktobra je napoveiana konferenca grv«podar-skepa aveta držav Male antante. že vee teden prej pa "e bodo vršila posvetovanja posameznih ;trok-*vnih d^l^gracij. Tako s^ Viodo 5k ak.t«:trra «j taji delegati nac p-gnvemerjev emisi>Vih bank držav Balkan unifikacijo zak'->no\- o trg-ovinakh pismih, za   fcm^^ko  *%—.«-«■.*»*-   T>-opag"ando  in     za
socialno higijeno, 7. oklobra vmvedeoci xm pošto, brzojav in teieff«., dunar^^i odbor ter železniški in carineki za^topoiki d?*av Male antante, 9. oktobra pa me&ani tr|^>-vinski odbor, ki bo prouOval ve« kompleks izmenjave Maj?a med drtavami Mali* antante ter sesta-vil nacrte za nj«no »bolj-šanjc. O predlogth Mseti teb odtoorov tn de-leg-acij bodo nato aMepati na zasedanja g'^podarkega  sveta   Male  antante.
Mednarodna konferenca o socialnem zavarovanju
Priporodila vladam glede razSfrjenja socialnega zavarovanja
Praga* 1. oktobra. AA. CfTK poroda: Mednarodna konferenca za eociakno za-varovanje je vteraj kon^ala svoje delo. Spre.jetih je b lo već resoluoij. Ena izmed njih tuđi predlagra, da naj se razširi socialno zavarovanje za p«*Lm.er invalidnosti in starosti. Zavarovanje za brezposel-ne se mora razširiti. Vlade in parlamenti se p~zivajo, naj rattf'cirajo mednar"Kine konvencije   tn   da   naj   zmanjćajo   rok   za
pravio© na pokojnino. Tako bi mlaj^i prišli prej do službe. Konferenca je podcrtala, da pristane na nadalo popolne avto-nomije socialnih ustanov, posebno pa in-stitucij za socialno zavarovaaije. predaed-nik je 01b zaključku izjavil, da soci&lni ideal podpira duha solidarnosti in artogre med Ijudmi in je zato to delo ^no izmed g-la-vnijh  opor  za  mir na   svetu.
Antonescn^ /riđe v Beograd
Zeneva, 1. oktobra, b. Na svojem povratku iz 2eneve se bo rumun-ski zunanji minister Antonescu ustavi! v F^eoijr«du. da bo rradaljeval v Bukarešti započete razgovore z jugoslo venskim m.nistrskim pre<f-sednikom   dr.   Sr?ojadin<n*ićem.
Iz državne službe
Beograd, 1. oktobra, p V viš)o skupino je napredoval tajnik podružnice Po-štne hrantlnice v Ljubljani I>anilo Kante. — Premeščeni so geometer Slavko Obej od katastrske uprave v Logatcu h katastr-ski upravi v Karlovcu, geometer Fran Brat-ković od katastrske uprave v Krškem h ka tas trski upravi v Logatcu in arhivski u radnik kat as trske uprave v Ptuju Stanko E>o-Hnšek h katastrski  upravi   v Kamniku.
Odlilcovanje vod}e Mtlerievcev v Jugoslaviji
Berlin, 1. oktobra, p Adolf Hitler je podelH višjemu inž. Francu Neuhausnu, gkivnemu zastopaiku narodne socialistićne »rtranke za n^mške državljane v Jugoslaviji. n«alov generalnima konzula. Inž. Noti-hausen je dosiej zavzcmal mesto diirektor-ja nenAega prometneg« u rada v Beogradu. Pruski rmnistrskj predsednik general Goring je inž. Neuhausnu brzojavno česi tal k imenovanju.
wevaren raztN>]nilc
Kos\*ka Mitrovica, 1. oktobra p. Iz preiakovalnega zapora tukajAnjepa okroznega sodiSća je pobegnil preteklo noC znani razbojnik Regeb Hajder. Pred begom je prezagal težke okove, ki jih je imel na rokah in nogah. Za njim je bfla izdana tiraliea, a sa đoslej ie alao iaato-
Razkol v belgijski katoliški stranki
hruaelj, 1. oktobra, d. Katoliški flam-ski list »iStAndard« poroča. da ho prišlo do raskola sedanje enotne kato^iške stra-nke w Belgiji. Razcepila se bo v flam»ko ljudsko gtranko, katare pTOCT»m bo orientiran v flafn^kem smislu, in v vnlonmko krflo 1 knenom socialna katoliAka, sfrajtkn. Ob« stranki ?e bofta konstituirali sredi oktohra ter bo«t^ vodili ?vojo politiko popolrKMna neodvisno dniErai od druge.
Poziv arabskih kraljev palestinskim upornikom
Ix>ndon, 1. oktobra, b. »Dailv Tele-graph* poroča, da se je zastopnik ar>ib-ske%& kralja Tbn Sauda, šejk Keme] Kua-sab, vrnil iz Kaira v Jeruzalem, de bi tam predal apel vsch štrrih «rat>s.kih kraljev, in sicer kralja Ibn .'viuda. kralja Traka Ga-zija. jemenaketj« kraljđ Imama Johia i« transjordanske^a ernirja Abiflah*. ki po-zivajo palestinske Arabce. naj takoj prene-hajo s stavkami in upori, ćeš da rmajo zJi-Uotovila anjfleške vlade, da ho uslavHa nn-dViIjnje  v^eljevanj-e   /idov
Sklieanje rajhstaga
Pariz, /. oktobra, o. Agenci>a Radio poraća iz Berlina, da se bo med ft. m °. oktobrom sestal nemški državni zbor. N« dnevnem redu bosta razpravi o kreditih za le>tošnjo zimsko nodportio akci)o in o zakonu, po k«terem bo zidom prenovedajno nakunovati   zemljisć,!   v   N'em^ifi.
Sorzn^t Doročtte
^■rih, 1. ođetobra London 21.485. Kowyork 4^1. Bru^lj m#[K AimAertfero 2», Berhn 19».   Praga   *U&   Trtu   m    niJiMiuifli
Sfratt 2
»8LOVKN8K1   NAROD«, Mrtak. 1. oktafcr* 19Sh.
5fev\ 224
OPERETA, REVIJA, 8ALOIGRA, FILM RAZKOSJA, RITMA. FLES^ IN LEPOTE
PSIDE V KINO SL4KJO!
cudei m. »toietja: Broadway - Melody 1936
Sneg in mraz v septembru
Na)več saega je zapadlo v Goničem kotara in Steveaiji Prvi snmčarf 1 na Sljemenu pri Zagreb«
Ljubljana, 1. oktobra. Iz Splita poročajo, da Je včeraj zjutraj obtiCaJ na 115kl progri prvi vlak v snegu in sicer tovorni vlak, ki je vozil iz Gračaca proti Kninu. Progo eo očistili in čez dobro uro je vlak nadaljeval vožnjo. Posledica je bila, da je imel potniški vlak dve uri zamude. Na liski progi je padalo precej snega. V torek je zapadel sneg tuđi na bosansko-dalmatinskih planinah. V Primorju je pihala močna burja, tako da so se morali nekateri lokalni parniki vrniti v pristanišča. Tuđi v Šibenik prihajajo vlaki iz Zagreba z zamudo. Francoska jahta »Alplace«, s katero potuje tuđi bivši fran-coski ministcr Pietri, je že štiri dni za-e i cl rana v Sibeniškem pristanišču in caka na ugpodnejše vreme.
V   Gorskem Kotaru že  tri  dni  sneŽI  In piha oštra burja. Zapadlo je že 30 cm mo-krega snega,  ki pa se sproti  taja. Temperatura se giblje okrog  ničle.  Tuđi  Velebit ima snežno dejo. Na SuSaku so imeli včeraj  zjutraj 4 stopinje C kakor sredi  »ime. Okoliški   hribi   so   pobeljeni,   zaradi   oštre burje Že tri dni ni prispelo na Sušak pot-niSko   letalo   Avstro-Fluga.   Zračni   promet na  progi  Dunaj  -  Sušak  bi  moral trajati Se  do 15. oktobra.  NepriČakovani  mraz  je napravil mnogo škode po  vinogradih,  kjer je bila baš  trgatev.
V   mnogih   kraj ih   vrbaske   banovine   je zapadel   v   noči   od   ponedeljka   na   torek sneg. Po planinah ga je zapadlo  10 do 15 cm.   Sneg   je   napravil   precej   Škode  zlastl
na posnih poljskih pridelkih, sadju in Čivju. Tuđi v Ifeđjimurju in Prekmurju je aneg pobelil hribe. V Varaždinu je vCeraj med dežjem anežilo. OkolUke hribe je aoBg
pobelil. Ljudje pravijo, da je to znak oštre in đolge zime.
Iz Kostajnice poročajo, da je včeraj po vsej Krajini snežilo. Snežni meteži so bili zlasti v okolici Bosanske Krupe. Petrovca in Sanskega mosta. Na nekaterth cestah je ustavljen avtomobilski promet. V Krupi je zapadlo do 30 cm snega. Moker sneg je potrgal električne žice pred areskim poglavarstvom. Slučajno je pripeljal mimo kmet z vozom in ko so konji stopili na žico, jih je n?» mestu ubilo. Na vrhovih Ravne gore je zapadlo 20 cm snega in pri-tlflnil je hui mraz. kakrSnega se ne spominjalo niti najstarejSi ljudje ob tem Času. Ljudje so se zbali zgodnje zime, ker so ptice selivke odletele zelo zgodaj, in tuđi drugi znaki so jo napovedovali.
Na Sljemenu pri Zagrebu je zapadlo blizu 30 cm snega. ZagrebSki «mučarji so brž izkoristili to priliko in nekaj se jih je napotilo s smučmi na Sljeme. Seveda pa o smuki še ne more biti govora, saj je sneg moker. Dočim je zapadlo na Sljemenu precej snega in je padla temperatura na eno stopinjo pod ničlo. so na Zagrebški gori pod snežno odejo drugič dozorele jagode, za katere so se- gospodin je na trgu kar trgale, da so jih prinesle v Šopkih do-mov kot veliko redkost.
DANES V EUTNEM KINU MATICI  !
In Marija -^
Kathe Nagy — Harald Paulsen
V prekrasni inscenaciji nam pričara ta film življenje enega najslavnej&ili svetovnih pevcev. življenje polno do-žlvljajev, pustolovSčin, Ijubezni In razočaran j!    Pariz,    Nlca,    Neapelj!
V  gl.  viogi  po je  kralj  tenorjev
Benjamin   Gigli
Zagoneten samomor
di% Frlana v Zagrebu
Nihce, niti njegov oče ne ve, kaj ga je napotilo k ©trop-
nentu koraku
Ljubljana,  1.  oktobra.
V Zagrebu si je v torek zveOer v hipni duševni zmedenosti končal življenje n&-darjeni zdravnik asistent znanega zagreb-škega specijaliste za boleznj ušes in grla d(T. Sercerja dr. Franjo Frlan, sisi ugledne-.Cd Ijubljanskega odvetniLa, sta.r 28 let. Obesil se je v svojem stanovanju v Novakovi ulici in domaći so g<a našli zvečer že mrtvega. Obesil se je na kravato in vise!  je na  oknu.
Vzrok sđmomora mlađega, simpatičnega, splošno priljubljene^^ zdravnika ni znan. Pokojni ni zapustil nobencqa posiovilne^a pisma, šc bolj čudno pa je. d«a ni nikomur potožil, da ga kaj tare. nikomur ni omenil, kaj nacnerava storiti. Samo zadnja dva dni je bil nekam potrt, kar so njegovi prijatelji opazili, Nihče pa seveda ni pricako-va!, da si bo ta.ko nepričakovano končal življenje.
Dr. Frtan je bil zelo nadarjen z-dravnik iin čakađa f»a je lepa bodoenost. V kratkem bi monal nastapiti silu/bo sekundarija v ljubljanski bolnici. Specijaliziral se je že prej v ginekologiji in kirurgija, zadnje čaše je bil pa asistent vseučiliškega profe-sorjfl dr. Sercerja. šefa zagrebške klinike za bolezni ušes, grki in nosu. Bil je ijedno marljiv in vesten, vsi so £a imeli radi in dir. Sercer cg je visoko cenil. ZiveJ je zelo solidno samo za svoj polklic. vse drugo mu je bilo postransko Tuđi v svojem zasebnem življenju ni imel nobenih ne-prilik. Oni dam je na kliniki potožil, da se ne pomuti dobro in da bo o-srta! nekaj dni doma, ker ime hripo. Kdo ve. morcki je bil že storil usodni sklep obračunati s svojim življenjem, samo da tc£a ni nikomur povedal.
Kdaj se je obesil. ni točno znano. Njegova gospodinja rjospa Majhen je v pone-del jek z^*ečer( ko se je vrnrl, opazila, da je zelo potrt. VpraSaUi na je nekaj glede po-sp-ravljanj« sobe, pa ji fc odgovori!, n«j ' Ci pu^ti pri miru, oeš, da se ne počuti dobro.  Gospodinji se je zdelo to čudno, ker
ga je prej vedno vadela dobre volje. Mislila je pać, da se mu je pripetilo kaj ne-prijetnega. nikakor pa ni prioakovala, da si namerava končaiti življenje. Čudno 6€ ji je tuđi zdelo, da je ostal doma. Ker ga .ves dan ni bilo na spregle*d in ker »o b5a njegova vrata z«klenjena, jo je obšla zla slutnja. Potrkala je večkrat n« njegova vrata, toda nihče se ni odzvaL Končno je pokldcala sosede, ki so vrata si loma odprli.
Dr. Frlana so našli obešenega na oknu. Klečal >e, okrog vratu je imel pa ovito Icravato, ki jo je biil privezal na kljuko okna. Prvi hip nišo vedeli, aii je že rortev in zato so brž pozvali resi Ino postajo. A še predno je prispel reSilni »vio, so ljudje sami spoznali, da mlađemu zdravnikii ni več pomoći. Bil je že mrtev. Obvestili so policijo in kmalu je prišla sodno-policijska komisija. Noben pokojnikov prijatelj m znance ne more povedaii, kaj je poginalo dr. Frlana v smrt. Vsi so ga poznali kot zelo solidneg« in mirnega mladenićt, Tne-lega samo za zdravniški poklič. Tajno svoje smrti je vzel s se boj v grob.
Takoj so obvestili o tragediji njegova roditelja. Včeraj zjutraj je prispel v Zagreb pokojnikov oče odvetnik dr. Frlan, ki tuđi sam ne ve, kaj je moglo narpotiti nje-£ovega Ijubljeneg-a »ina k obupnemu koraku. V«, iki poznajo ugledno rodbino dr. Frlana. sočusitvujejo z njo ob tako nepri-čakovanem in težkem udarcu uaode. Pokojni dr. Frlan je bi! že 2 leti v Zagrebu in v .kratkem bi bid končal specijalizacijo-Medbicinske studije je dovrsil v Grazu. Po notnem listu, ki so ga našli v njegovem stanovanju, se da sklepati, da je zadnje čaše vejčkrat potoval v Italijo. Ražen de-narnice z 2.500 Din, zlate ure in dveh le-gitimacij nišo našli pri njem ničesar. S svojimi tovariši na Jcl*niki se ni mnogo druži!, bil je rad sam in večkra* ga po več dnj ni-so videli na kliniki. Njegovi zemski ostanki bodo prepeljani v Ljubljano, pogreb bo jutri ob 16. iz Aškerčev« ceste 13 na viško pokopa!iSče.
Iz Maribora
__  Premicra  >Zorke<.  >Zorkac   je  po če-
5kih odrih mnogo i grana komedija, ki izborno izpolmjuje svoj glavni namen; zaba» vati. Režija je Borkova. Naotopijo Raeber* gerjeva, Starčeva. Košuta-Borko (menjaje), Pavl« Kovič, K<*?ič in Verdonik. Premjeri »Zorke« prisostvuje tuđi avlor in 5e§ki re-žieer O. Minarik. Premiera bo v nedeljo, 4.  t.  m. zveČer.
—   Mariborski   sadni   sejem.   y   dneh   3-, 4. in 5. oktobra se bo vršil mariborski sad* ni sejem, ki je že lani dosogel odlična pri^ znanja   in   so  od   njega   Lmeli   koristi   na5i fiadjarji.  V dneh sadnega 6ei<ma bodo mari-borak i  gosti lniearji  in  kavarnarji   razstavili v  k>kalih na5e žlahtno gro^dje in eadje.
__ Poiar. Včeraj je v Plešrvcu požar uni-
cil gospodarsko poelopje poseetnika Franca Joharta. Škode je 15.000 Din.
—  Brivri in frizerji. Združenje brivcev m frizerjev v Mariboru  je  sklonilo,  da  bodo brivskj  in frizerki lokaiS od 1. oktobra na* prej od prti od pol 8- do pol 13. in od 14. do 19. ure. Ta doloSba velja za zimski čas.
__ Ocetu 9 koso probode*! sree. Pred ma*
lim kazenskijn senatom fte je danes zago-varjal 33letni Anton Janžeko-vič iz Rukove pri Ptujn zaradi ofetomora. V družini Jan-žekovič oo imefti prarvi pekel. Stari Janieđco« vič, 611etni Joeip, je bS po opiso^anju prič prava zverina. Vedoo je bil pijan, in takrat je x noiem grozni zdaj sina*obtoioocu, pa aopet njegovi   ženi     in matai.  Tako tuđi
ufiodnega 9. avgusta. Obtož-eaec je baš klepal kot>o, ko je oče navalil z odprtim nožem na snaho, ki je z&klicala na pomoć. Sin je »koci 1 in e koso predrl očetu hrbet ter mu pre-bodel erce. Anton je bil obeojen na eno I eto robije.
Iz Kranja
— Primskovs^i mo»t v popravilu. Moit čez Kokro popravljajo ravno leto dni in ae ni delo končano. Lani nelcako ob tem Času so napravili tri betonirane podstavke, ko je pa prišla prva povodanj, je takoj en podatavek podrla. Ta se j> prevmll in pa-del n& dosedanji lesen podstavek mostu, ki kl se je pretrgal e«z pol. Tako je ostalo čez zimo. Spomladi so 6ex manjkajočl del mostu napravili zasilno brv, za vozni promet je pa. most že skoro ieto dni zmprt. ljetos poleti so prlčeli s pripravami za nadaljnje popravilo. Doeedaj so napravili nov oni pod^tavek, kateraga je voda pre-vrnila, na primskovski strani Kokre so pa z moćnim podstavkom podzidali skalo, na Jtateri mo^t aloni. Popraviti pa morajo temelje obeh te lani zidanih poditavkov, kl sta doslej povodnjlm uspesno kljubovala. Istotako so pripravljeni ze tuđi novi ledeni hrastovi traanovi, ki bodo položeni na betonske podstavke, tako da bo nao*t rm nov. Spodnji del je betoniran, mgornU bo
pa lescn.    Prtporočamo    pa podjetnlkom  i kot primskovstd občmi, naj ae delo pospe-fii, jeacn. ki rađa prlnsJa povodaji, ja tn-kaj.
—   roalspje knuijake lilain»ic# postaja bo povecafto.  Na «av«vii«ui delu  poslopja, kjer  je  bil  aedaj   mal   vrUfrek   z vodom«-tom,   zidaJo   znaten   prizldek,   kl   bo   tako Širok, kot je prizidejc na juftnem dchi po-slopja tar bo se^al do ogTaje na peronu. V kleti bo prostor za drva ter bodo aeda-nje drvarnice, ki se nahajajo pr«d po taj-niakim poslopjem, predno ae prida do ?kla-di5č,     odstranjen«,   9  čin&«r  bo   z  noveg* prizidka yp ra^glsd na mesto.  V pritUĆJu bo   pa  dvoma   čakamioa.   Poslo|>je  V>   z novim prisidkom v celoti 1« priđcbilo, nekoliko vrta, med postajo in skladidčem bo pa se  o talo.
—   Gostilni&arjem  ia  vinsKins   trgovcem. S 1. jan. 1937- se pričse novo triletno raz-dobje za odmero  plače van ja  takse za  vse toćilce  alkoholnih  pijać  na drohno in  debelo.     Vsi  imetniki  ten   pravic  se poziva-jo,  da vlože pravilno odmero  teks?  v času od 1. do 31. oktobra pri pristojnem od-delku   finančne   kontrole,   v   čigrar   okolišu ^o  abratovališća.  Obrazci   se   debe   pri  od-delkih  finanfine   kcantrole.  Kdor prljave  ne vloži, 2^rubi pravico do pritožbe soper od-nriero.
—   Uraditi  dne vi  kontrole sodov v Kra-nju   v   mttseou  oktobru   bodo   23->   24.,   26. in 27.                                  t
I
Zagrefeška drama v Novetn mestu
Ljubljana,   1.  oktobra.
V eoboto, 3. oktobra bo gostovala v No. vem mestu »kupina zagreb$kih dramskih igralce^ in iffralk pod vodetvom ugledne^ra prvaka zagrebake drame, režiser ja in igral-ca Hinka Nučica. Uprizorili bodo Ibaenovo >Noro< v Nučičevi režiji z cospo Viko Pod^ gorsko v naslovni viogi. Ražen te dvojice priznanih umetnikov eloven^kega rodu na-utopijo že ga. Bela Krleža (soproga znanega pi^atelfa).  Ivo Badalić in  dnifip.
Predstava bo iz gledaliSko-tehničnih raz* logov v Prosvetnem domu. Prione ee toino ob 20. uri. Zagrebška drama bo gostovala prvUtrat v naAi dol en jeki metropoli m bo zato njen večer gotovo vzbudil eplosno pozornost. Priporočamo No»vomeS?anom, da na* polnijo dvorano in pokažejo svoje zanimanje za kulturne <rtike z Zagrebom. Zeleti bi bilo, da bi tuđi ljubljanska drama ob priliki pokazala  NovonieŽčanom  evojo umetnost.
Strelska drožina
v Kočevjn
Kočevje, 30. septembra Strel&ka družina v Kočevjn je bila ustanovljena leta 1928. Delo v nji je pa nekoliko počivalo ter je išla prišla do svojega razmaha sele leta 1933., ko je bil sklican o-bčni zbor. Za predsednika je bil prav po-srečeno izvoljeti predstojnik tukajšnjega so-diftča dr. Česarek Franc. Novi predsednik je Kbral okrog »ebe rea agilen odbor, ki je šel takoj na delo. V kratki dobi enega leta je odbor zgradil iz lastsih sredstev 8 kulukom strelišče. Zgradili so strelno barako po načrtih sedanjega predsednlka družine g. Ureku Jova. Istoča&no so napravili tuđi vani© stre lake jarke v smislu vseh varao« t-nih predpisov. Strelišce je zgrajeno tako dobro, da služi tuđi tukajšnji orožniški četi za strelske vaje. Na btreli^ču ima družina redne strelske vaje vsaleo nedeljo. C!a-ni družine se prav 8 pridom vežbajo v stre-IJanju. Ker so je v tem ča«u agilnega delo-vanja strelske dFužine izfioUlo v dobre strelce že tepo Stevilo članov, priredi atrel-ska družina v nedeljo 4. oktobra nagradno streljanje na lastnem strolišču z začetkom ob 14. uri.
Za to priliko ko predviđene lepe nagrade in sicer je prva nagrada prehodai pokal, ki ostane laet najboljfiega strelea, draga nagrada graviraDa iepna. ura, tretja naliv-no pero oetrta pa gravirana cigaretna doza, Vse te !epe nagrade bo razstavljene pri tvrdki M. Rom v Kočevju.
Društvo pa hoče v doglednem ča«u napraviti še nekaj strelnih jarkov za streljanje na večje dalja ve. N apel ja ti hoće tuđi telefon, s pomoCjo katerega se bodo preciz-nejše u^otavljali strelkl rezultati in zasi-gurala čim večja varnost. Da pa bo društvo prišlo do potrebnih denamih sredstev, prirodi po ko«nšajiein nagradnem streljanju veliko strelske zabavo v v«eh prostorih hotela >Trst« proti skromni vstopnini 5 Din. Gotovo bo obCinstvo rado podprio agilno strdsko družino ter m v čim večjem številu odeležilo te prireditve.
Splavarji na delti
Zidani most, 2$. septembra Doigotrajno «iho vreme in topli dnevi so povzročili, da ©ta Sava in Sa vi n,ja moc. no irpadli. 2e dolgo so lelaU ob brezovih Save in Savinje pripravljeni splavi, da od-rinejo po vodi naprej mirna Sevni^e proti Zagrebu in 3e dalje proti Beojafradu in Pan* faru ali pa ćelo do Smedoreva aH 2eleznih vrat Pa ae je odprlo nebo. pričelo je naj-prej rostti, na4o pa smo dobili v soboto in nedeljo precej deija. Oiiveii so poloiki, ki ee stekajo v Savinjo in Savo in sia obe ne. koliko narasli Unio so se đvignili naši eplavarji in za vriskali od veselja.
Zbili &o deske v «pj«v ter odpiuli po Sa-vinji navađoi. Zanlmivo je iMjenje naiih splavarjev. Težavno j« njihovo delo, po dva ali trije veelajo na spiavu. Ne moti jih slabo vreme, le manj pa utrujenosi. Za ko« «ik> «d privofičijo ekromno jed v ^ostiltni, za veferjo pa imajo kofiBek kruha in aWine. PonoČi *i malo odpoiijejo. x delom prekine k> ia nekaj eaea, vendar pa morajo pohiteti, ker je nevarnost, da bo voda upadi«, po. tem |im Je delo onemogoeeno. Nekateri po. tajejo dva do tri tedne nad mrzlo vodo. Ispostavljeni eo vremenskim neprilikam V 10 <*o 15 dneh prtvesleio do Beograda; za trud pa prejmejo 500 do 800 Din. 2ive \o* rej ob svojem. Domov se vraes|o z Tlakom. Tako je aivJieaj« naših aplavarjav.
Iz Zagorja
— aastrapiiev r» v Maif*f»Hci Je ttvo i is^lTislii   duhove, posleđiea eesar je bila,
da so se raatirile raace, močno si naspeo-tujooa vestL Poročali smo, da je bil mesar g. Dolaae I* pri raapravi v Litlji obso-jen na povratilo škode v snesku 5000 Din, kar pa ni povsem toćno. Za rmenjeno vso-to je cenllec strokovnjak   '          ^.U ftkodo,
nakar sta bila o6kodo\ •                 tena na
civilnopravno potf nika'v                 i pa do-
slej ni bila isrečena in tat           Lolanc ni
moffel biti obsojen. Toli o v vodnoet, ker noeemo delati nikomur krivice, najmanj pa f- Dolancu. O ixWu zanimive^a spora bemo pa poroćali, kadar bo dckonćno likvidiran.
__ Iz^on. Droqg ix Gostereja, občina Mal-na, katerega je prijela oroznižka pat rulja, je bil fce lani izgnan iz oMlne St. Lani-bert in sicer mu je bil zabranjen povra-tek za dobo pet let. Ker se je prca kratkim vrnil, je bil ponovno prijet in odveden v Ldtijo, kjer so rnu uradno dolDćili na-daljnjo usodo.
Iz LJutomera
—  Obilaske volitve v Ijutomerskem src-zu In njih voli&^a,- 25 oktobra se bodo vršile volitve v naslednjih občinah našega sreza v voliščih, ki so navedene v okiepaju. 1. Apaće (1. A pače — narodna dola, 2. Drob-tinci — narodna šola)  2. Ljutomer mesto (ObClnskl urad Ljutomer mesto)  3. Ljutomer okolica   (Okrajna posojilnica v Ljuto-meru kjer je ob enem lokal JRZ za ljuto-merski  okoliš)     4. Negova   (Narodna šola Negova)  5.  Radenci  (1. Narodna šola Ra-denci, 2. Narodna šola Kapela) 6 Mala Ne-delja   (Narodna šola  pri  Mali  Nedelji)   7. fttrigova   (1.  Občinska  pisama  v  Strigovi, 2. Narodna Sola  Safarsko,  3. Narodna  So-la železna gora). Volilno gibanje je v pol-nem razmahu In bodo v vseh občinah vlo-žene  dobro    sestavljene  gospodarske  liste in liste JRZ.
—   Zborovanje  čebelarjev  ljutome rskega •rec*.    V nedeljo se je  vršilo  v  Krizevcih zborovanje čebelarjev ljutomerakega sreza. Zbor je vodil podpredsednik križevske podružnice g. Magđič, ki je po pozdravu pre-šel na dnevni red, na vpraćanje cene ajdo-vega  medu.  Zborovalci  so glede  na  slabo letošnjo ajdovo pašo določili, da se prodaja kilogram ajdovca po 13 Din. Na^lednja točka dnevnega reda je bila pogovor o anketi, ki se je vršila glede naredbe za ajdovo pašo v Ljubljani in projektu novih pa-sišč.    Obe porocili je podal Sol.  upravitelj g. Belec in so mu zborovalci sledili z veli-, kim zanimanjem. Pri projektu o novih aj-dovih pasiičih so se zborovalci pritoževall. Čemu nišo pri komisijskem ogledu sodelo-vale domaće podružnice  in  zastopniki domaćih obćin, radi česar se bodo ob pravem času pritozili.
—  Sprememba posestl. Trgovec g. Mi lan Sesler v Ljutom eru se je pred dnevi odse-111 v Čakovec. Bil je ves Čas član Sokola v Ljutomeru. Tuđi v Čakovcu mu želimo obilo sreće.
—  Osebne zadere. Iz Cvena sta preme-Šcena  Sol.  upravitelj  g.  Vunderl  Mat ej  in njegova soproga v Naraplje srez Ptuj,  na njegovo mesto je imenovan sol. upravitelj iz Limbuša  g.  Zajlhofer in soproga.  Pre-mešćen    je tuđi    po službeni    potrebi Sol. upravitelj v Križevcih    g. Belec Janko in soproga v safarsko selo. V Križevce pa je premeSČen  g. Krizman  Joze  s  soprogo  iz Dolnje Bistrice in ga. Ljubislava Berce iz ftmarja.
—  Cebele kradejo. V Ljutomeru so peeni-ku. Cvetku Golarju  neznani tatovi odnesli dva panja čebel, ki jih je potem vse z raz-tresenimi satniki naSel  lastnik  po  njivah, tatovi pa so odnesli med.
—  ObeaJla se Je. V Borecih se je obesila posestnica Marija Kolmanlčeva pred svojim gospodarskim poslopjem. Obešeno so našli zjutra. Kaj je gnalo nesrečnico v smrt, ni znano, bila pa je že delj časa duševno medena. Kolmaničeva zapušča moža.
—   Dramatski   odsek   sokoUkega   društva v  Ljutomeru priredi v soboto ob 20. v So-ko^skem   domu   Teeeloisro   v  treh   dejaniah >Vzorni eoptrog«  ali   »Skandal  pri  Bartleto* vih<;  feto ponov- tuđi v nedeljo ob 16., kar lahko izlcoarigtijo okoličam, ki imajo zato tu* di ugodne zveze z vlakom.
—  Zopet ta tri ne. Ko je bij orožniški straaL mojeter   g.   Sk»k*a   Konrad   iz   Lukavcav   v ponedeljek zvečer pri ervojih znancih. bo mu v   »tem   hipu   doma   v   pradu   tatovi   pobili na oknu Sipe in ekozi okno odne«^ fk>ber-tovko kal.  6 vredno 5Oo Din.  lete no5i <*o isti tatovi poskuča-ri svojo »Teeo tuđi pri po« seetouku Belcu Fridrihu,. ki je hdl na fikeđ-nju pri cvoiih delavcih, ki eo kožuhali. Med. tem eo tatovi odprli okno ter z dolgim kolom  hotelri   vzeti  z  zida  puško   in  novi   flos bert. Posrećilo f:e jim je le sneti z zida fk>; bertovko,  ki   pa jim je padla  v eobi a kola na tla ter jo ni*K> mogli spraviti skozi okno. FHSaLa   .iim  je  tuđi  na  #»teni   &e   vir:e^a  lor-aka puSka. vredna 2000 Difi. Ker tatovi drti-getsra   ni«o  mojjlj   odnesti,  eo odnet>li   pravo prie&ko  kmecko  »pognjeot,  ki  jim   je   bfla menda za večerjo.
__  Obdaritcy   tolsk«   dee«.   Upravitelj  na3
rodne Sole v Križevcih pri Ljutomeru g. Belec JanJco je pred svojim odhodom «raz* delil revnim uoencem obleke, perila ia čev-liev v vrednosti loOO Din. Obdarovanih je bilo 40 revnih otrok. Ta denar ae je zbral pri veakoletnih pri-reditvah šoteke mlad?*ne pod njegovim upraviteljoranjem. OMarova-ria  dora   in njeni starši eo bili zelo vr^ni .
Iz Krškega
—   Osebna vest. Za upravitelja narcnhie dole je imenovan splošno priljubljeni spo-štovani dosedanji solski nadzornik g. Ivan Hrovat, izboren Solnik, agilen gospodarski in nacionalni delavec.
—  Cesta proti Leskovcu je slaba, posebno od državne bolnice    do krizpota proti Cerkljam,  Napeljani  kupi  gramoza  delajo samo na po tje prometu. Menda bodo v kratkem pričeli nasipavati ceste, kar je nujno potrebno.
—  Izredao mnego kontze so letos pride-lall naši  kmetovalcL Tuđi krompir je  ob-rodil  razmeroma dobro.  Koštanja se obe-ta precej. Grozd ja je letos veliko manj kot lansko leto,    vendar pa je    po kakovosti odlično. Zato bo vina bolj malo, bo pa zelo okuano. Po nekaterih krajih ae je pričela trgatev. Prva je na vrsti portugalka. Drugi teden. Če bo ugodno vreme pa bodo pričeli s sploino trgatvljo.
—   Obje«*« beraA. Vedno pogosteje nas obiskujejo mladi.  le dobro oblečeni moiki ramih poklicev,  ki izvabtfajo od domači-
Prihajamo zopmi
za jesen
zadnje novosti
in prinašamo
A. & E SKABERNE
LJUBLJANA
nov in korporacij na različne načine denar. Vsak ima svoj izgovor; a U je pogorel aH pa je kako drugaOe obubožal. Većinoma pa zatrjujejo, da nikjer ne morejo dobiti posla. Po vaseh se oglašajo skupine taidh ljudi, ki se preživljajo nemalo tuđi z grosjd-jem in nakradenim krompirjem. Rm ni za-služka, toda ti ljudje še nišo izprevideli, kako huda prede našemu kmetu, ki je zadovoljen z navadnim kruhom. Dogodilo »o je ćelo, da zahtevajo postopači svinjsko meso in vino. Takim ljudjem bi morale po-»večati oblasti več pozornoeti.
— Nenavaden mraz je nastopil v pon»-deljek. Ozračje se je raočno ohladilo. To-plomer je kazal davi 5° C. Obeta ae nam slana, ki bi napravila Škodo po vrtovih ta ajdi.
Naše ^ledališče
DIt\MA
Četrtek,  1.  oktobra;   Kralj  I^ar.   R*1   <Vtr
tek.
Petek,   2.   oktobra.   Zaprto. Sooota.   3.   oktobra:   Tuđi    L«ila    \*>   nosila
klobuk.   Prernierpki   abo«ims. *
Drama proslavi BOletnico popuUmog-a. j»-g colove us kega pi«;itelja Milana Be^ovioa i nj^grovo igro »Tixii Lela bo nosila klohakc Drama v fttirih dejanjih (6 nLlkajh) predstavlja du&pvni konflikt proviiKial-kp Tv^le r razm«erja do nj^nega moža ra Student* BaretA.  Delo  je z-re-žiraj Bratko Kmft.
OPERA
Cetrtck,   1.   oktobm:   Zaprto. Pe-tek. 2. oktobra: Ob 15. Luda di Ijumner-
moor.   DijaSka   predstava   po  £iob<*-
ko   znizanih   c^aah  ori  5 do   16 Din. Sobo ta. 3. oktobra: Traviata. Gostuje  teno-
rist  p.  Anton  Drmota.   Irven. One
od   36   Din   finvrdol. ♦
Gostovanfe   tenorista   ff.   Arrtona   Drmote,
člana dunajske driavn« op^re v viogi Al-freda. V pohoto 3. oktobra ne bo vr&ila t operi pristava ^reTd;ieve »Traviate«, kj«r bo nastopU v prlavni moiki partiji n&£ roja k pr. Drn>otA. ki ni je o«\*ojfl ti to partijo vse simpatije naSr publika. Ga. Ojniurj^nA** bo pelfi Traviato. NTtdalje »od<»hi.)ejo: ^T Sjianova. .fanko. Frtrovčič. Oa. Gjrnifirj^n*« bo imela d^lomn nov^ toalet*. Diric«wt: Vt ko   PtrifM.   režiser:   Fratko   Kreft.
KOLBDAK Dan#s; Cetrtek 1. oktobra kato!i&ini: F*
DANAŠNJE   PRIREDITVE
Kino Matira: Avp Marija fORamljnoo *rc*i Kino   Ideal:   Junak   nad   junaki. Kino Sloga.   Ne maram vač fcen*k. Kino l/nion:   Kone<*  in preporod aveta. Kino ^iška;  Skandal   dnerva. Kino   Moste;     Neustrašm"   mtu*tang   (Krm Mayaard).
DE2TJRNE   LEKARNE
Danf^: Dr. Kmet. Tj'rže^a ce»ita 43, i ru, koezv ded., Me«tni trg 4, lMart 6el«nburw cova uEca 7.
Petek, 2. oktobra
11:   Solska   ura:   Lov  rta ribe  v  morjrj  __
dlalog (Vodi g. Arnošt Adamić, uvo Ino b»-sedo govori g. N. Ml*.Hi«). — 12.45: Vreme, poroCila. — 13: čas, .pored, obve:tila. 13.15: Operetni napevi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: 2eaaka ura: 2cna na olimpiadi (gdć. Iva Pre^elj). — 1820: Reproduciran koncert Ade Sari. — 18.40: O oporokah (g. nooVUk Valentin Bldovec).*— 19; Cas, vreme, poroćila, sp»red, obvesti-la. _ 19 30: Nac. ura. — 1950: Kupleti (na plo*£ah). — 20.00: Zabavne odđaje naSo postaje v novi sezoni (g. prof. Niko Kur't). — 2010: Intmnl otvoritveni koncert Glasb. Matice fprenos iz Filharmonije). — 21.30: Narodne perini, kvartft •Fantje na va U. — 22: Cas, vrejne, porobila,   apored.   —   2230:   Angrleike  ploiće.
PREVIDNOftT
—  Moj sosed si je dal narediti obleko zi 1.500 Din. Račun se pa glasi na 1.520 Din
—  Kako to?
—  Zaračuna!  »em mu  kar takoj opomj-1  ojttvmlne »troAke, — odgovori kxt>te£.
Stev. 224
»SLOVENSKI   If ARODc,  fcfrf«*, 1. oktfltor* 1966.
Sfrtu 9
U Celja
e*— Ukiniter tok*. Meetna edektrarna v Celja ho Caradi nujnih popravil m «na£p* nja transformalorekih postaj v nedeljo 4. t. m. odklornla omrežje od 7. do 14., nakateri deli pa  bodo odkV>pljeni  do *6.
c— Na str okom i obrtni nadaljeralni soli t Celju ee bo prifel recfcii pouk v HI. raz-redih v pone<Jt!je>k 5. i.  in. ob 13.
o_ Orkestralne Taje bodo letos na Glazbeni Matici v C*lju po možnočti v šir»e*n ob* fcegu. Vabljeni in dobrodošla so vsi, ki že* lijo eodelovati.
r— Nesreća pri delu. V Zlaboru pri Ra-dečah je v pon*vieljeik ob l7. rirkularka zprahila iTle-tnega delavca Adolfa PapeLa za levo rako in mu odrezala palee. Papez se zdravi v  cel.ski  boinici.
NopoCnb NTvorUvotrpK m*V—ao fkodo parilo. Mon| vratno milo tko- , dwi«to tkoninam.  Samo zar«s  dobro iedrnoip milo pere parilo temeljito m prizaneiljivoi
SCHKHTOVO
MILO JELEN
varv|e perilo
ZA NAMAKANJE ŽENSKA HVALA
DNEVNE VESTI
— Vsem našim narednikom smo v današnji številki priložili položnice, tištim pa, ki s^ na naše večkratno opozorilo nišo odzvali in nišo poravnali zaostale naroćnine, smo poslali posebne opomine, hkratu pa smo jim morali list žal usta-viti. V?e naše naroenike ponovno prosimo, da nam naročnino na kažu je jo v redu vsak mesec sproti. da nam fako prihranilo stroške za opomine, sebi pa zajam-čijo redno dostavo   i«ta,
—  OdpiiAćeni  uMtei j   in  uč"tel,j-ce.  Z  od-
lokom ministra presveto ON. br. 56.015 z dne 9. septembra na osnovi §S 104 tč 16 in 110 uradniškega zak na so bili cdpu-Sčeni iz državne službe naslednji učtlji in Ttritelj ^e: Edvard R6*»ner, pri Sv. Ju-riju ob Taboru, srez, Celje (2 leti in tri niftscce službe): Miroslav Kug^er, na Palč-iem vrhu. srez čmomelj (2 l*>ti službe); Mihajlo Spirie, Stara lipa, »rez Ćrnomelj (5 let in 9 mesecev služibei Katlca Anto-nt*. Mala Polar.a. srez Lendava il leto iTi 9 mesecev službe *. Lovro Trav«i, Trbcje, srez Kranj (8 let in 7 mesecev službo: I>u&a.na B^rtoK, Gornje Pirniče. srez Ljubljana i9 let službe); Elv*ra Hfti-BorKova, St. lij v Slov. g-or. *rez Maribor (9 let <4užbe). Navedeni učitelji In učiteljice so dobili odpustitvene dekrete včeraj m je vsem   z  današnjim   dnem   prestala   služba.
1 Kino Union, tel. 22-21 ■
Velefantastična premiera po romanu H. G. Wellsa
Konec in preporod sveta
Kino Sloga, tel. 27*30
Danos   poslednjič  prekrasni  film
ljubozni  z  l^po JOAN CRA\VFORD
NE MARAM
VEĆ ŽENSK
Elitni kino Matica ■■
rel.  212-i Danes   premiera   velikega   pevskeg-a
filma
AVE  MARIJA
(OSAMLJENO SRCE)  Poje slavni B K  N J A  M IX      G I (i L I
fl   Predstave  ob   16.,   19.15  in  21.15  uri   j|
—   >eaton   VVat^on   odpoioval   v   Beograd. Vceraj   zjutraf   je   odpotosvaJ   znani   publicist Seat on   Wateon   iz  Zagreba   v  Beograd,  kjer ostane vej dni. da poseti politične voditelje. Iz Beograda ee vrne 7 Zagreb, kjer bo ostal še  neka i dni.
—   Sterana   otvoritev   mednarodnrga  ien-skega kongresa  t Dubrovniku. Dane«  dx>poi* dne   je   l>i 1   v   L>ubroA'nlku  sveočmo  otvorjea mednarodni   žeastlci   koiigtre*!.  Otvoril   ga   j© raetopnik  vlade  miokter     Gjuro  Janković. Svečani   otvorit vi   je   predsedovala   prexised-nicji   nipdnarodne  žene%ke   rseze   iadv   Aber* deen.   Po   otvorit vi   je   pozdravila   kongTes pre«L?edn.ca   naše     ženeJve  ?s\eze   Lepoeiava Fetkovit-.   Po  govoru  delegatk.e  franeo^kega mini6tr«?tva   ge.   Brun^chwiri,   ki   ga   prica-kujejo   s   posebno   velildtm   zanima-njeni.   bo lady   Abefrtieen   s   kratkim   govorom   zaiklju* či!a seo   konpra-ia.  Na kongre« je priepela vceraj   tuđi   eoproga   kraljevega   nameetaika dr.  Pero\nfa.
—   Konfereuca   gospodarskih   zbornic   zaključena-   Vceraj    je   bila    v    Beogradu   zaključena    konferenca   gospodarskih    zbornic. Prvo  jv  bilo  na   dn-evn^m    redu    vpra^inje velikih  trgovskih   hiš.  Gospodarske   zbornice »oglasno zah<tevajo, naj se podaljSa ured ha  o   prepovedi  velikih  trgovskih   hiš  z   iz-premenibam1!   in   dopolnirvami,      ki   bo   ^ih svoj«5as   predložile.   Drugo   vprasanje   dn<.-v-nega   reda   je  bilo   financiranje   banovin. zla-sti   pa   obein.   Dohati   o   tem   \*p:-ašanju   je prisosttvval   tuđi  z,istopnik   notran}ega   mi-nistrstva   dr.   Fran   Goršič.   Ujrotovljeco   j^ bilo. da je ifnanoni fn^ložaj naših samouprnv zlasti občin zelo tetak. Izražf*ia je b:l.i želja   po   resni   iu   vsefetran^ki  anketi,   ki   naj bi   pokazala   pravo   pot   sanacija  tepa   stanja ter   izdelal.a   osnutek   zakona   o   financiranju snmouprav. Za £ topnik i gospodarskih  zhornie so   obr-ivnavsli   tuđi   novo   uredbo   0   likvidaciji   kme^kph   dolgov    Sklonjeno   je   bilo, da  bodo   vse  zbornic-e   skupno  po&lale  pristojnim   ministrstvom   «voje   predlo^f   ^lede prarilnikov   k   tej   uredbi.      Kononn   je   bilo sklenjeno.   da  bo  v  prvi   polovici   novembra konfrrrnrri  v«eh  zbornic  v  Ranjaluki.
—  Zastopniki  izvoznikov m gospodarskih zbornic   pri    trgovinskem    ministrstvu.    Pri tr^ovinskem   ministru   dr.   Vrbaniču   50   pe z£la*'Ti   >noci   zastopniki   naJih   izvoznikov in   gospodarskih   zboniic.   da   oporore  ministra na  i7,irube   ki jih bo<1o utrpeli  n*Ai iz-vozniki   zaradi   devalvacije   fr.incrskpp:i   in švicarskega   franka.   Tuđi   drugim   oUnom
vlade bodo pojasnili težak položaj naših izvoznikov iu jih naprosili naj se zavzamejo za to, da ne pritlc do razveljavljeflja skje-njenih kupčij po v/gj-edu madzaiskrh in ru-niuii>kih   izvoznikov.
—   Popust  aktivnih   železniških   uslužben-cev.   Prometni   ministar    jp    izpr^menil   poslovnik  pravilnika   ir-Jo.  tako dx N)do tmcli v   bodoče   aktivni   železni^ki   uslu/.l^nci   na >!u/,'!»onem   potovanju  pravico do 50 cd^tot-neg.i   popusta   po   oenovniku   v  vseh   želez-niških resta\ raci jati  in buffrtih  izvzem>i al-kohnlue  pijace,  mineralne   vour   in   luksuzne jf-stvlne    —    čokolado    kekse.   *la?eic€,   razne   vrste   kon>^rve   in   sa<?j»i.   raz^n   jabo-lk. hru.ik   Ln   grozdja.   Aktivni   želr^niSUi   u.«luž-benci   z   rodbinami   kadar   so   na   piivatn^m potovanju   kakor  tuđi   po>tnn  opobje ambu-lanonih   pošt.nih   %-agonov   in   po>tni   kontrolni   organi,   ki   imajo   službene   objave   in   fo-tojrrafijo   imnjo   2.*>  od>t^>tkov   popusta   v   že-lerni^kih   restavraoijn-'h.
_ Prvi transport rumun^k^sa p^tro'f.ia. Nedavno c4ilf*njen^ pojjotlba o nobavj ni-nnin-kega Detroloja .Ti^co^laviji, se že izvaja. K'er r na.i h fik'adi^cih ni dovol| petrolei« že* raka v rumiin^kih priritani<5ih na T>una« vu v«»C fx\^el>nsh reniih parnikov, lankov 7a prevoz 4-0 000 ton petrol^ia v .lu^oplavijo. Ta petrolej bo v Rumuniii rafiniran, ker mi še nšmamo la^tnih rafinerij \' Rumuni-il je na>e narocilo dobro-lo^'o. ker je Ita* liia znatno .^krčila uvoz rurrmn^kesia petrole. ja. V bodove bo Rumunija ir\ažalj v JugOs filavijo 40 < 00 ton petroleja lftrio. NVkje v blizini Dunava bo z^rajena na^a rafinerija petro^ia.
—   Iz   »Službenoga   Usta«.   ^Službeni   list kr.   banske   uprave   dravske   banovine«   št.  J 79   z   dne   30.   septembra   objavlja   odločbo  \ kraljevskih namestnikov o ustanovitvi nove?   ; občine  E>ole pri Litiji, o ustanovitvi nove
! občine šmartno v Rožni dolini in nove ob- : čine Nova Cerkev, o priključitvi krajev . \ Brezovica, Gabrovec in Hrastnik občini : Vojnik okolica in o i^ločitvi krajevne ob- ! čine štefan ter krajev Tgrlenk, Mrzla luža, \ škovec in Pluska iz občine Velika Loka i ter priključitvi občini Trebnje, uredbo o li- ! kvidaciji kmetskih dolgov. izpremembe ln | dopolnitve v pravilniku o pokojninskem i skladu monopolskih delavcev in pravilni- j ku o delu v monopoln'h ustanovah. razgla- ' se o razpisu obćinskih volitev za občino , Log sreza ljubijanskega in obeino Pesnica i sreza Maribor levi breg. ki bodo v nedeljo j 15. novembra ter o odložitvi obeinskih vo-Utev za občino Velika dolina sreza krSke- i ga, o slajenju vinskih mofttov letošnjega ! pridelka in o prijavi slajenja mošta.             i
—   V   Benet*e   in   Padovo   avto,   10.   do   , 13.  oktobra.  Nedeljski     eno- in  dvodnevni   j izleti:   Trst,   Gforica-Trst.   Becgrad-Oplenac, kraljev   grob,   brzovlak,   9-   oktobra.   Rim-Neapelj,   12   dni   po   Italiji,   brzovlak,   19. oktobra. Pojasnila    posije z&stonj uprava »Po božjem ff\'etuf, Ljubljana,  \Volfova 1.
—   Velika letačka tekma na pro0 Ports« mouth—Johanneeburjf.   v   *oreJc   zjutraj   «»e je   pričela  na  UjTOo   km  dolgi   progi   Ports-mouth  v   An^rHji   in  Johanneeburg  v Afriid veKka  letal&ka  tekma.     Proga  vođi  preko Zemuna,  kjer  fo «e  tekjnomlci  ue4avljali, da 60   preekrbeAj  svoja  lemala   s  beucinom. Leteli so ve^Lnoraa ekozi dež in oblake. Tek. movala eo   najhitrejia  leta]a   sveta   in  med tekmovaki je  več letalcev gvelomega elo-veea. Vceraj je bala ie večina na dtm. Na]« večja nagrada znaša 1 miHjon Dm. Vaa le-tala so  letela  na  razstavo »ngle&ega   im* perija v Južni At riki. Tekmovati ao mogli samo angleški leta&ci in angleika letala.
—  Izlet na Komno priredi SPD iz Ljubljane v eoboto in nedeljo dne 3. in 4. t m. Odhod rt Ljubljane z avtobiMom iz Ttvčar* jeve   ulfce  ob   15..   prihod  k   Savicj  ob   18.. prihod v Dom na Kornni ob 20. uri. V nede* Ijo f>o poljubni izleti k Trig-đ^v-skim jezerom, na   Bogarin,   na  Crno jezero, na   Vogel   iid. Odhod od Savice je v nedeljo ob 18., prihod v Li ubijano ob 21. uri. TzlH *e bo vršil le ob   zadostni   ude^ežbi.   Izl*»tTiiki   ee   morajo prijaviti  v  pdearni SPD  na|ka#neje do pe4-ka do 19- ure.
—  Vrerae. Vremenska  napoved pravi,  da bo   »premenljivo.   hladno  vreme.   Včeraj   je nekoliko   deievalo   v      Ljubljani,   Zagrebu. Beogradu in Splitu. Najvižja  temperatura je zna^ala v Skoplju 19, v Splitu 17, v Zagrebu 8,  v Mariboru  ki  Beogradu  7,  v  Ljubljani 6.8, v Sarajevu 6.  Davi je karal barometer v   Ljubljani   762.8.   temperatura   je   znašala 4.5.
—   Pohotne* obsojen na 5 let. V Subotici je bil vč^raj obsojen na 5 let robije Mihaflo Sto>ko. ki  je o^krunil in okužil 4 deJdire.
__   Vlomilea,   ki   sta   metala   date   mre   t
Moro. \'airaždinska policija je izeledila m arelirala dva nevarna viomilca. ka su vlam* ljaia zlaeti v okolicj Maribora. Ko eo jima postala tam tla prevro?a, ©ta &e preseli U v Čakovec in Varaždin, kjer ao ju i 2 roči li Kdiždu. Gre za Ignaca Ile^iča iz Murske Sobote in Konrada Knputa iz Maribora. Prvi je bil ie petkrat, drugi pa ie sederokrat kaznovan. AretiTal ju je. policijski agent Josip Kceelj. Priznala eta vei vlomov m tabvin. Otonu Cvetu 12 Murekke Sobote &La ukradi za li 000 Dn zlatnine. Ko ao ju i zaledili ela vrgla v Muro zlato uro in veri žico ukradeno ka planu Vinku Kalmanu iz Zgornje Radgooe. Med preiekavo se je po-* redilo HeŠicu pobe^rniti, pa eo ga 6ez dva dni K>pet po-ajeli  v Mariboru.
—  Obsodba morilcev Marije Penkove po-trjena   .Stol   sedmorice  je  potrdil   aodbo.  » katero sta b^a morilca Marije Penkore p> ?pstnik   in   miw»r  ?   Podre^Ja  Franc   Hribar in  klobučartkf  pomoćnik  Janei Pire ob^o-jenj. prvi na doamrtoo robijo, drogi pa na
6 let in megoc dni robije. Hribar j« prijavil revizijo procesa in priliv. Tuđi v revizij-skem zagovoru je tniovratno vztrajaj pri trditvi. da je pravi morilec Penkove Pire in je bil on samo pom.igaC pri urroru. \i~ mislil si i** novp konstrukcije ki naj bi dokazale, da je pravi moriloc Pire*, toda če-dalje bolj s*1 j<* zapleta! v proriulovja in je zaradi te^a Stol sedmorice potrdil fodbo senata, ki je bila irre^^na na podlasri ob-širnejr.i dokaznoga gradiva, o katerem smo v  teku   te  senzacionalne   razprave   poro«ViH.
—   Družim  sv. Cir l;i   in  Metoda  v  Ljubljani  j*   prejela   me?rca   septembri   1O?J6:   I. Podružnice:   Hrpice  29S.">0  Din:  Vrlike  La-?če   3^0 Din:   Rog.   Slatina   1NV>  Din:   Kranj 500  Din;   Maribor,   ž.  615  Din.  Celje.  ž. 885; Gornji grad 440:  Slovenjtrradec. m.  174: Rib nica  na  Poh.   114:   Ljubljana. I. Ijub. m 610. ženska  624 Din. II. Ivana Vrhovnika  sklad: A.   Petrov^*-.   G.    Logatec    100    Din.   Razni prispevki;   Fran ja  dr.  Tavčarjeva.   Liub'jana, 100  Din.   Heienn   Bevk.  Litija   tfV)  Din.   TV rezinn   ?veteo.   Litija   100  Din   nnla4ina   nar. sole Z2. ?v. Ktmjrot.i 200 Din. Iv. Roiman LjiibljiTia   ?2f>  Din. dr.  Tv.  Lamut,  LjuMjs-n^    1*0   Din     nerrrmrinva.T!    100   Dm.    Vsota vseh   ni-iupevkov 6.716.50 Din.
—   Katari so najTefii  irdatki   r jr**«p«»dint5 «itvn?   **p   ci    moramo   rnrAi-l&Nrno   nabavljati novo   nerilo.   nam   Tvu*taT>pjo   ve[.ki   irrlatki. Te izdatka bi «i prihranKH, ^p bi  r^nlo red; no   prali   7   dobrim   rni^om    Ako stalno upo. raS»ljatf    ■v'bi^hto^'O   Je>1e«n    mil-o.    tedaj   »=te lahko   preprifanj,  da   vam   bo  p**r'1o ostalo Trajno,  lepo   in  vedno kakor  novo.
K I "N O   MOSTE    —    SAMO ftE DANES OB ZO 50 NEUKROTLJ1VI MUSTANG — KEN MAYNARD
PREMIERA ZA MOSTE ! Od aobote dalje DUNAJSKA  ŠLAGER OPKRKTA
Na lepi modri Donavi
Adela Kem, najodliCnejfta kolomturna pevka Dunaja.  Szoke  SzakaU in O*kar
Kar1wefss skrbi ta za ameh. Najnižja vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 ia 6 50
Iz Ljubljane
—lj Anton Drnoota, član dunajske drz. cpere priđe te dini v Lju<bljano ter bo gro-Btov&i v gledalištu, nastopi pa tuđi na ponedeljkovem konce-rtAi, ki p:a pnrcdlta ljubljanska FilharmoTiija in Glasbena Matica lju'b-ljanska. Fel bo tenorsko solo partijo v LLsztoveTn orator ju Kr:s4us. pole«: njega nastpijo v solistićnih partijah še g1^. župev^e^a < sopran), ga. Milena t^tru-kelj- Ver'oičeva (mozzosopran >. g. \\'k-saiider Kolacio (baritoni tn Tone Petrov-čič (bast Orkestralni part ia\'aja ceKtni orkester Ljubljanske Filharmonije, zbo-rovske stavke pa cdpoje 7&yrtr Glazbe :.e Matice. To je prv1 veliki sinfoniČii koncert v na novo preurejeni Filharmoni^ni d\orani, dirigira pa koncert ravnatelj opere g. Mirko Polič Vstopnire «-> v pre4-pr:daji v -njigarni Glazbene Matice. P. n. občiastvo, ki je kuipilo vstopnic- za. name-ravano i^edbo orafrija Kristus v aprilu let^Snjega   leta   in      ima   Se   te   vsto$>nice,
<Ixm1đo prosimo, da jih s&meajt v knjl-garci GaUbene Matice 2 novim i v*topni-cam. za Pilharmo^iićiio dvoran". Opozar-jamo tiidt na to, da so v Filharm cićni dvorani najdraije sedeine vr^te v ložah na balkonu, odkoder je na.ile.nAi pogled ▼ dvorano, obenem pa eno na|boij a^u^ti«s nih mest že itak p»*snan5 aki^tične Fil-harmonićne dvorane. Koncert jo t pone-deljek,  dne  5.   t.   m.  ob  20.  uri zvijer.
u--   Liubljančanom.   Dne   1-, 2.  in 3. t. n*.
bo Tv>b ralu mestna obiina hublian^kt na ljubljanskih »Ttosiovih prt»st v Mine prispevke ia zaposlitev brez-p >se'n:h l'nspfvkc tvodo zSirali bre^po^eln. % m-i / nabiralniki. ( )b-ar»: naj darovani pmpoves vrž.jo v nabf--fl!n k Nihče ni upravtčen ^preiemiti prf-<»pe\knv na kak drug naSn. Daruje moogo! — lj Klub e<ppranti-U»v v I>J»ihlj*ni ho orvonl U-»t<v tn^aj e^pe'fant^.V^g.i ieEika * r>otf>k 2- oktobra ob 20. v cvojem k»k«1u na GarUcarjeivftm nabretju 7-T Pr ela^iti «» nv>» re  \v«kdo.   uČnina   male-nko^tna.
Kupujte domaće blago!
Zapusttl nas }e naš lfubi
franci
Spremimo ga v peteh ob 4. uri Izpred nfe&ovega doma, Aiherčevo ul. 13» na pohopaltšče na Viču*
Rodbine dr. FRLAN, ing. JERNEJČIČ
MALI   OGLASI
Beseda 50 para, davek Din 3.—. beaeda 1 Din, davek 3 Din
preklid
Za plamene odgovore glede malih ogtasov je treba priložiti znamko. — Popuatov xa male ogl&ae se priznamo.
Beeeda   50   par,   davek   3   Din Najmanjši   znesek   8   Dia
STANOVANJE
eno ah dvosobno « pritiklinami i^ce »iarei^a dama za lakoj po možnesti v bliiini Bleiweieove re»te Na^krv v upravi *Slov. Naroda<                               2551
Beseda   50   par.   davek   9   Din Najmanjši   zneeek   8   Di»
ZA   JESEN
«no   sopet   cene}fti    Trencbeoati T75   Din.      Hubertue   250   Din. pumparče izpod 100 Din. Mod ne hla?e v ogromni febiri   Pre« Kker, Sv   Petra c 14.         & B.
Beaeda   50   par,   davek   3   Din NajmanjSi   zneeek   8   Din
STROJEPISNl POUK (po deeetpnptnem »ietemu) Ve> earni teoai za začetnike in iz* veibanr«* Naiuiija >olnina, u6-na ura -nn»o 2 Din. Vpfeovanje dnevno Pričetek nov«ga teea* (a 5. oktobra ob 1& ari. Chri-<tofov u5ni savod. Domobranska eeaU 15.                              2M3
Pridite, ob!**lte naa T
KAVARNI „CENTRAL"
Igxa prvovrstna darnair« kapela, dobrih   vtn   ln   piifiizkov   ne   manjka. Danes, v soboto In nedeljo odprto ćelo noil VSI    V    KA VAB NO     »CENTBALc
Narodna
tiskarna
LJUBLJANA
INArUB?!
5        J
avRšoj* vaa     i
TISKARS&a          i
DBU                i
TBB 81           i
Stran 4
*8I.OVBtiSRl   NAROD«, 8etrt«k, 1. oktobra 1996.
Stev. 224
Ob jubileju idrijske realke
Pomenbao presretno ia nacionala« gibani« MHJafcega
điiaitva
Ljubljana,  1. oktobra.
V trenutku, ko zaključujemo letošnje proslave Idrijčanov v zvezi z obema oblet-nicama prve slovenske realke v Idriji in ko ugotavljamo vpliv raznih činiteljev, iz-TntHi katerih pač najbolj stopa v o.ipredje nad dclavec-rudar. pri gradnji zavoda, ne smemo prezreti tuđi mladine, Ki jt, priha-jala na zavod in njenega vsestranskega kulturno-prosvetnega dela v idr.jski kotlini  in okolici.
Ko je vidcla mladina uspešno društveno delo rudar ja, je sledila njegovemu zgledu In pokrenila že v prvih letih zavoda živahno kulturno gibanjf, ki je pognalo moćne koronike v korist dijaštva, vse kotline in vse okolice. Kulturno g-ihanje dijaštva je trajalo prav toliko časa kakor rcalka sama in zisluži. da se g:a ob tej priliki vsaj v medlih obrisih tuđi spomnimo.
Ž«» pred vojno je vsak pokret riladino v Sloveniji na-šcl v Idriji niočno zaslombo in fel mnogo uspehov, Najlepši razmah je pać dobilo gfibanje narodnega radikalizma, ki je prvo zdramilo idrijsko dijažtvo, .1a je pod vplivom gesla: > Iz naroda za narod* ustanovilo 1. 1906. prvo dijaSko organizacijo pod imenom »Krst«, ki so je poz-nejfi prekrstila v ^Prosvit«. Društvo je lepo usprvalo. ITstanavljali so knjižnice in imeli svoj pevski zbor. ki je bil baje nai-boliSi v todarii Idriji in katerega je vodil naš znani Zorko.
Kmalu so je ustanovila tuđi eksekut'va nar. radikalnoga gibanja, ki je imelo na-logo širiti med mladino idejo nar. radikalizma. Kot protiutež nar. radikalni organizaciji se je ustanovila posebna liberalna di-■faška organizacija, ki si c predvscm priza-d evala, da bi združila vse dijaštvo v svojem okrilju, kar se ji pa ni posrećilo, čez dve leti pa se je osnovala še tretja t. j. mrobodomisolna organizaciia v katori so bile zastopane vse tri stnne. Najbolj de-lavna, krepka in idejno močna ie bila pač nar. radikalna organizacija. L. 1909. je ravnateljstvo TProsv;t' razpustilo in za njim se je pojavila nova organizacija »Krožek« kot nadaljevanie -Propvita«.
Ko so zapustili prvi maturanti Mriisko rralko in 51 i na univrrze. so kot ak^rio-miki Ustanovili 1. 1010. Tdriirski nds^k ak?»d.   fer.  dmStva   ■ Prnavet^-r  v  Ljubliar«i.
TV> je bila piva akadomskn orrrfln;;racMa v Idriti. Pn'i na^^ln'k te orgranizaciie jo bfl .Tanko Ma<*kovšck. "DruStvo -"e ie orrd vs*»r-> vrrrlo na i7ohrn7>valno dHo nipH narodom, prirrialo predavnnia. ijptnpav!ia?o Jfni<^^'-cr>  in   sirilo  na^rpf'no  misoi
RešHev    jugoslov.anpkoga    vprašanja    j^
zanimala tuđi idrijsko dijaćtvo in revolu-cijonaren preporodovski pokret je pognal korenine tuđi v idrijski kotlini.. Obiskal jih je apostol Endlicher, ki ie ime' v°^ predavanj o rešitvi vseh Jugoslovanov iz-pod tujega jarma. Mnogo idriisk^r1 ' '-o/ je bilo zapletenih tuđi v veleizdajniški proces, ki pa je končal žanje brez hudJh po-sledic.
Sve tovna vojna je zatrla vsako svobodno dijasko gibanje. Takoj po vojni pa se je pojavilo krepko lrterarno delovanje teda-njih višj^šolcev, ki so osnovali svoj »Dija-ški klub Vesna*. Ta klub je bil temelj poznejši ^Prosveti«. k so io ustanovili prvi idrijski akademiki po svetovni vojni.
Ko je bila Idrija z rapalsko pogodbo odrezana od Slovenije, je ćakalo tuđi na.^e dijaštvo mnogo dela in nalog. Vs^ga t"?a so se dobro za vodali in zato ustanovili leta 1921. Akademsko prosvetno in podporno društvo Prosveta?. Mnogo n»log je imela ^Prosveta« in veliko jih je tuđi zadovo-ljivo resila, njena zasluga pa je oiia pi^t-vsem, da je organizirala vso srednjci >1sko mladino, ki se je tedaj zbirala v Mrii z \xq Julijske krajine. živela je večji del svojega življenja brez ;>ot ri»?:iib pra^ .» se skrivala pod raznimi imen:. Priredila je već prav lepih prireditev in prr.K.ci1 'a smer predvnjncga dela dijaštva >d mpžča*)-stva k delavstvu Z uklnitvjo i^a'k^ jp izgubila np.iajščaj in zarad tega tuđi potrebo obsto;a.
Veliko uspošnejše in r>!o<l >v to »sr ie h-.lo delovanje in gibanje srednjošolcev, ki so se 1. 1021. organizirala » svojt*rn : Pijaikem krožku*. Veliko bi mi^ i pisati o de'o-vanju krožka, ki je Vio tako Krepko *n bogato, da bi ga ne mogli obseci v krat-kem članku. Krožek je bil na višku svoje moči okrog 1. 1923 . nato pa je začet poeasi hirati. doklrr ni ob ukinitv; realke moral zaključiti   svojega   delovanja
Z ukinitvijo rralke pa mladinsl:') gibanje ni zamrlo, sai so kmalu ustanovili Idri.1-čani svojo Pr Jugovo dijaško srenjo«. ki je bila odsek gor^ške s« A dri je*.
Katoliško diiaštvo se ie zbiralo že pred vojno v svoji kongregaciji, po \'ojn« pa v svoji    Primorski  jugoslovanski   Zvezir.
V soboto se borio zbrali v I^iubliani po-lepr Tdriičanov tuđi učenci realko in elani nokdnrrih dijaških organizacii v Idriji. Obu ja 11 so hodo snom ini na nrkdanja dija-Ska lota. nživela bodo mladostna pfijatr%'j* stvH in v«f niis'i raj poropMio \\\(\\ t:a v k^tHro on^r^i moia k npši liubljrni in ^lati jrirjii v ir'pnftn imenu hoditp vsi nj^ni nokdanji gostje prav pnsrčro pozdravljeni.
Občni zbor SK Litibljaite
Klub šte$e 410 elanov in ima 113 tekmovalcer
Ljubljana.   1.   oktobra.
Ob lf»pi u-de!ežbi čUnstva je im*»l Sniu-tars.ki k'ub Lj-uhli.i-n-a v paviljonu rectav-nacije Zvižde finoći svoj oblni /ber-ZrKvova-njr je otvoril pre<Jsedp .k l; C»:i• -dovec ki je ind druii-m« r>oz:dr^vil tutli navzo^'cL!;! predat il iikd .1/iSS ^. dr. Maru-ščđ Nato je v k-a.'kih "bris':■; rniJa! rr«.-g.Ied deU v prelek-i P'.s!' vni dob'- in /. a-sti pou«i*.iril. da je b:!a pol vira ;ui!-:.-'■>-venske reprczcr.tince i/ čUin^v .SK Ljub" Ij«ne.
Pajfl ško purori'o ie poda1, p Kopriva. Tckmov.tlci s<) v 7a0ctku *-.cs.<.iu: ah--f-!vi-rali kor.d^cijski trcninii rnHl vod«*v-jn •;». kukala I'ofK'Mo daijf r.-ivaj.i tc/nv,- s katerimi se ic moral h-orMi k!r;b pri oprpm!:«in ju t^kmuMi^ccv, k <r |c bi!j> /v«»-?4ino 7, velikimi s*roški. Med lpt-i^ *\a bila   ustanovljena   damski   in   mlndinsk:   cd"
^ck. Na koncu s»g je tajn;k zahvali 1 ban--ki uplivi >;a poni«"*: pri nrj-dnji W> melr-ski; >k;tk-i nicc va. Pckljuki. k!uh So v kr<irk:m iz Jn 1 rcl:cfnn krtrto Pokljuk^ v i<i*-."Iavi O.-ki-;;: l)c kim. Društv-o j*» š!e-Io v 7aj^rku p«i?»lf*vnei»3 letu 37O članov. ki ic &> d-ancvs i": 'raslo n^ 410, vendar so b > š cv lo nvk'v'ik ' /n;/-'lo. ker bod*) od" p  ti.     Juni.   ki   nišo   poravna1!   č'anarinc.
!i'a>i:iik «». Korenini je navaja!. di s<» /iuišili k uh(.v: isr-Vitki ^».MM) Din- Od te-Ua je < t' : 1 o i»:\jveč v.~\ tiradnjo >k?kal-m\v (77-it'H 1^;m) in pa pripravo tekmo-v'l--f»v WjA> !>in>. HohoJikJ so zn^šali I^.S72 !)'n l'r * ian k\"a* rf bil kr;t ^ po-•5 >jji---m. '/•■! '^)srod-ir^k<-j poro'ilom t!-Orfifert.t1 *t je r<>ri^"i' '»'h*1' "'ni referent £• /'n"in. \ .--^ rJr»1fi k'ubj ;h hio v /na-nenju P" prav 7A G^ »"T^cli-Porti nk'rchett. Olinv p:i>k;   kan(J citi   so   imeli   puseben   tr-jnlng.
Klub ni mogH v minuli poslovn-i dobi prirediti nob^ne tekme v prvi vrsti /aradi slsbih »nežnth raziner in pa zaradi od-aottiostfi tekmov«flcev. C>dbor je priredi! 3 tečaj« im Pokljuki. Društvo razpolaga trenotno s 112 tekinovalci. od katerih je 70 verifioir«n-ih. Zdastt je veliko zan-manje za fkoke m lahko klub danos postavi 30 izvežbanih »kakaCev. Pri mUdini. na kateno se nolajga pos^bn« pažnj«. se je vzbujevaVo zanimanje za t®^. KJtiK* je pokaza! visoko stopnjo. ki )o zavzema v jugo«fovenSkem fmučarsrfvu s tem. dn ie od 16 olimpijskih r^prezentantov prispe-▼*1 7 svojih članov. Klubov član Sramel je bil deležf»n od strani JZSS n*ivcčjej»a prizrtanM s nodclitvijo /iatega savo/nesa znffka. K'ub ima v svojih vrst«h s Tone-tom Oećtnani^Ti podsaveznec* in dr/nne-ga prvaJca v norveški kombinaciji. Tuđi 2. mesto je zased^T v državnem prvenstvu klubov član Baebler. Za bodoen sezoni 9O na *T>orfylu nfislednje priredit vc: 15. XI. n>edk1uH<aki tTrvj^-cotintrr r**\ Rojnikom. 26. XTT, medT'ilub'ikfl skakalna lekmi o priliki oficieJne rrtvorrtve 60-rnetrske •tkakalnicje na Tokljuk?. 6- I. 1°37 klubski dan v Ljubljani s tefleom na 15 km za serw>rje rn R km T4i junior je. 38. TT. med-kluhaka »kakalna teV»nr» 7<i Rovan^v vnr-morial v LfubTjani. 7. MT .V> km V7tra;-nostrM teVma na Pok!juki 3S. in ?> !IT. mcdklnKski <muk in slalom na L:nanici na   Pokljuki.   Klub   bo   z   današnjim   dnem
otvoril gimnrt9rićna teČAj za svoje tekmo-valce, ki bo trajad dn Li. XII. Od 34. XII. do 10. I. bosta dva o*e»n«dnevna tfčaja v norveški kombinaciji z-a članr, v januar ju pa eno^edertjski IcCaj za članice. O Veliki noći bo na Pokljuki za ćlane 10 dnevni tečaj   v   alpski   kombinaciji.
Z* konzorcij smučarske^a doma je V^-~ ročal g. dr. Oret. n^kar jo predsrdnik JZSS dr. Mrtmšič čestitci klubu rn dovezenih uf»pehih. ćeš. da je Sm, K. Ljub'Tm vodilni član JZ-S8. Po noro^ilu revi/^rj.i j<» bila staremu odboru irr«S;enj» :azrr>-nica   s   pohvalo
Po 10 rrpnutnem <>*lnioru «u> ledile v<>-litve. Na prpdl<»£; C- Heumana je bi' so-j;!asno izvoli«vi pa^ifninji odb^r: prcd«c«l-n*k Ante Gnidovcc. rw>dr>rcdsc<ln;<k dr. Fi'ip Orel, tajnik I. Oton Omor/u. tflinik II Fr«njo Kop-riva, hl«cajnik AU*k«.inder Korenini. gospodar Ferdo Dr^fenik; od-KornU^i dr. Ivo Pire. Koru/a Franc, Župan Ro^d^n. Kiirner Os.kar. CtO!oV» \'l^di-m;r. Oru Stanko: nnmes-tniki Vo^rič Kr-nesst. \'učn;k Lađo. Fajdlica: revi7orja H'v-čcvar in Kri>!;in. V tehnični odhor z načelnikom Gnidovccm in n^m^stnikom Županom   jp   b'lo   i/vnlionih   l.S   č1<annv.
Predse-dnik ie nrni.i^ ^b^rovalc^ni po-ja-sni'a sl^d^ stališćrt kaibi do nndrei^rtih instanc. kier jf zlast; omeni' T>lan;ške skak.ilne tekme m V7:rnkp. da so čMni Sm. K. Ljubljana podali dem-'^i fo v odh^Tij JZ8S. Zborovanje  jo Kilo s tc»Ti zakltuveno.
Princ AlSons Bourbonski
umri
Bal je eden izmeti duševnih očetov sedanir ^ržavifafislce
vojne v $paniji
PortM^ali smo že o tragični smrti princii Alfonsa Bourb-jnskcga. V ponrdcijek po-poldne ga je na Dunaju povozil poćasi vozeći avto, ki sr mu 87ietni pv ne ni mo-gel ogn;ti. Bii je težko ranjen m ponoći je umri. Don Alfonso je bil poglavar Bour-bonskega doma in eden izmed duševnih oćetov sedanje di-žavljanske vojne v Spa-niji. kajti z njegovim izrecnim dovoije-njoiTi se bori med uporniki proti niadridski ■ viadi već tisoe knriistov pod vodstvom generala Mola. LX)n Alfon.so Carina B<»urbonski pa ni bil samo poglavar Bnurbonnv d'An-jou. trniVPĆ so jr v min«! h !ot h kot pretendent na španski presti»l hoiil tuđi proti SpansT^i republiki in zapi.<=al svoje imo v špansko   zpfodovino   s  krvaviini   ćrkami.
Aifonso Carlos Bourbonski j=e je rodil 12. septembra 1949. v Londonu kot sin Carlosa. vojvode madrdskega. ki bi moral po pravici prvorojenstva zasesti špan-ski prestol. pa so bilo s skupom Cort^som njemu in njegovim potomcem odvzete pravice nasledstva. Alfonso Carlos je siužil v takratni papeški arrnadj in se je udeležil leta 17R0. bojev proti Piemontu. Ko se je dal njegov brat leta 1873 proglasiti proti prvi španski republik« za kralja kot Karei VII. je orgranizral upor bopkišk'h pro-vinc. je izstopil Alfonso iz papeževe službe,
odpotoval v šnjnijo in organi/traJ v Kat.a-loniji vzhodno uporn;.ško armado. proti ka- j tori je bil poslan repuhlikanski general de [ la Iglesia. Alfonso vi uporniki so ga porazili . v kr/avi bitki pri Cuenci, 32 km od Madrida.
V utrjeni Cuenci, ki jo je Alfonso zavzel, je nastalo krvavo klanje. Don Alfonso se je udeležl bojev tuđi s svojo ženo. portugalsko princeso Mario de la Ncvea, teto j avstri.iskoga nadvojvoda Franca. h'erdinan- i da. s kat ero se jo bil oženil leta 1R71. Oba sta pa hil konOno iz spanije izgnana in po-hegnila sta v Avstrijo, najprej v Graz. kjer so pa proti Alfnnsu ogorčeno demonstrirali student:, tako Ha so morali univerro začasno zapreti. Pozneje se ie Alfonso pre-selil na Diinaj in i^ral pomombno vlo^o na dvoru Franca Jožefa T. Po razpadu ce-sarstva v Avstriji je ostal s svojo ženo na Dunaju in stanoval je večinoma v svoji palači na Teresianumstrasse, kier je vzdrže-val do svoje smrti vlada*-sk; dom. seveda v mainnem obsegu. Ko je Irta 1H32. trmrl njegov brat don Carlos, je izdal don Alfonso proglas, ki v njem pravi, da se veja Bourbon-Kste, katere poglavar je postal, n'koli ne bo odpovedala pravicam §pan-skega prestola.
Milijarđsia đedščina
Na Ali^*vLni jf vec sto  ljudi,  k,  upajo, da postanejo  najpozneje v enem  letu  mili-jonarji   in  še   ćelo   multimilijonarji.   Upajo, da jim  bo prisojena ogiomna dedSčina po umrli  Amerić<inki   Henrietti  Garrettovi,  ki   ! je  umrla  pred  leti  v  državi  Pennsilvanija  , in   zapustila   v   našem   denarju   blizu   dve milijardi.    Henrietta     Garrettova,     rojena Schaffer ni  določila svojega dedića.  Sama je  bila  edina   in  zadnja  potomka  Kristofa Schafferja,   ki   se   je   izselil   v   Ameriko   v prvi polovici preteklega stoletja in položil tam   temelje   ogromnega   rodbinskega   pre-moženja. Za to premoženje se poteg^ije nad 10000 dozdevnih dedičev. Clovek bi ne ver-  ; jel, da se  more potegovati za dedSčino to-   ' liko   ljudi,   toda   pomisliti   moramo,   da   so  ! raztreseni po vsem svetu. Največ jih je pa ! na Alzaškem in v Nemčiji.                           j
Država Pennsilvanija je zahtevala od j vseh dokaze o dnevu in kraju rojstva Kristofa Schafferja in o sorodstvu z njim. Te dokaze je treba doprinesti do 15. oktobra, sodišće pa bo odločilo o usadi dedSčine 3. aprila 1937. že zdaj je pa sodišće odloćilo, da so od vseh pravic do dedščine izkjju-čeni vsi potomci v stranskem kolenu. Ker je pa Schaffcrjev v Nemčiji in na Alzaškem mnogo, ne bo tako lahko najti pra vih dedićev. Nemški tisk je že na&el pra-vega v Berlinu, franeoski pa v Straas-burgu. Najnevarnejši tekmec je pa v Penn silvaniji in sicer davčna uprava, ki se prav nič ne ogreva za to, da bi nastopilo mili-jardno premoženje pot v Hvropo.
Novi predsednik DN
Novi predsednik Društva narodov v 2e-nevi Cario Saavedra Lamaš je slaven mož v   svoii   areentinski   domovini.   Njemu   gTe
zasluga, da so romansko ameriške drtav« podpisal** pogodbo, a katf»ro obsojajo nap*-dalne vojne in ne pnznajo noben*» zase4b* ozemlja » potnoćjo oroija, trga vse ob»o*l-be vrednega drjanja pi-oti vzvi^tent irlpji miiu. Tako se glasi beseddo pogodbe, ki je. daj pobudo za njo novi pi>Mi&odnik Društva narodov in najbr* mu je xato ^rn**va tudi  iskazala toliko zaupanja.
Saavedra Lamaš je biT rojrr v B'jfnoa Aircsu v ugrl^dn arprerit inski roHbini ki j« iprala v zgodovini Argentine nom^mbno vlogo. Njegov praHrd general Corne'i.i df» Saavedra jo bil pre-isodnik pr^'o argont'i-ske vlado na pra eru nooHvipnos*; Arr»*n-tine. Njegov dod ^T^r^^no Raavvlvi i«* hil gTTivorner provinro Rurn^s Ai-rs Zcroiov-nar Andr« Saavodra. ried po mater ni «t'i-ni, je bil poslanik na hrarlskom dvoru in ro je zm,i£rovi*o bonl nrot- tiranu F;r*«?ri«ri v zavezniStvii z Tni^rvaieni in B7%T" ;^». Carlo Saavodra T^ainas sam ie pa odi*»*?n pravnik mednarodnrpa  slovosa.
Že eno leto Te ni...
Stanotu  S^unigu  v  »i»nmln
I,jul>!j.«na.   I-   škrobni
Pred »^ium ietom si o-I.m5! iz n.i>ih vrst. Froz sloves.i. nenadorrn. Niknniur ni«M itin-nil roke v slrvo. nik^mur rekoi »Ziiocom« no »X.i svidonje«. Tako no voino. pri «Vtn «la   smo.   <Kl-ol   si   —   in   ni   Tn   več
Prod   enira   l«Umi   smo  Te>  spmmiH   v   ta losrnom   aprevodn.  jipreda.j   ▼ox   in  kTJ»M  na njom — in ▼ kiet-i Stan«. Ali je to tvw mo-
Tn veodar je re«. i© c»elr> lHo 1> pogre-feimo vsi Troji sportni nodflav<?i in prijatelji. Ni Te ve£ m<*d ivuni, in -- Icakn hi rokol — uri ve^5 otw<r* poletsL ki ai gr* ^nal ft svojto prtyž»an duhoni d»ti vsik^mn spartnrarra   pokreto.
I>BO<ia wJ>tetra irtT^ — in raihtovrvla j*» Tphe. Vih&r J> poAri topoJ-trorietliko. Kvi-ŠJrn no Šl« Tvoje misli. WiSfcn jt\ Alo Tvoje ptrejnljonje. P» niti v**tri** ni biV> tr*^-bđi. v^e Tvoje >m»li f»o s* odraislo v t«J^ nom iKmkA. Mogoo* je U* U voVni nemir v  Tebi T© Je  potegnil  n na^ih   vrst.
Toooia. tr*petajo^4spa v vKnki w»pirri, ni re*. Ontali «w*o ml popotniki. Tvoji prijatelj- A nismo 4H dA!)^. HH r*^ti f^diTno m minimo wer. tn\m] j« «t»J tnfml. vi*ok. n^ TC^or obmjVvn. Zdaj j?a na ni w "m pn^ta jo  pokrajina  brei   nje^nk
Tako >» btm Tehp — Stan«! Vi T*» v«c. ie «oo teto podWaž w*m m tih. Tam da!** od um. Ju itikdju- reč Te ik* bo narAJ med na*.
3p«v»j gladkMV FlbMHi — m profti Boe« sa na«. Pa nswn dx krepko voljo «t*op«ti pri prtfi, M «1 }p» Ti  tako >«#7K» 7*ii*r\),
Motocikl »ti.
V«K  JE  OKROOIjO
—  ICako se godi  tvojem«  «inn?
—  Ah, ne govori  mi o  tom ci Bran«! Jaa w&m zaflftl *■ m*, on bo pa z nić kon^Al,
V KJ3TT
VIpoAc mted nrvn* s «vojo lo-po frprom1.1<»-valko m TraCa po odmora v kinu na avo1* meato. Preden pa stopi v vrsto Rod***«*v vprađa na kraju »ede£e£-a g-ospoda: ATI »em vam stop41 na nosro, ko 3<»m odhajal?
—  Seveđa ste mi, pa Se pošteno:       od-gorvori  grospod.
Vtook mlad mož se obrne t^daj k »vo-ji spremijevalki. rekofi: — Dobro torej, zdaj rldlm, da je to prava Trsta.
EMILE GAI^ORIAU                                                   22
ZiKOHSHI IH   riU IfCZflKOHSKI   «9 I 11
ROM AN.
—   Imam   £(vtove   obveznosti.    Mar   morem   seči po sktipnem premožirnju, ki sem ga doslci upravlja!? Menda   ne.
—   Ne  smete.  In  glejte,  veseli  me,  da sle  mi  to povedi li. Storte mi uslujpo.
—   Od srca rad. Kakšiio?
—   Pomisltt-e. da imam v svmj pisa'ni mizi dva" na-sr  ali  perna se  tisoč frankov, l*i  so  m" silno  na-poti. .VUnda  ražu me te. da ??ein scar. da so mi ope-šal-e moči in 5: hi kdo mislil.. .•
—  Bil bi se... ;«e ho<tel Drir>,mn ti advokat.
—  f!h, jutri zju-traij Mh vam prine^em. — je dejal starce.
Ko ie pa pomLslil, da pojde k preiskovalnermi sodniku Paburonu in da rnorda ne bo prost, kadar se mu bo zahotek), ie pripomnil:
—  Ne, iufr; ne. še noocr! Ta vražii denar ne preživi pri meni nobene noa  več.
Odhitei je iz sobe in se kmalu vrnil s petnajsti-mi tisočak; v voki.
—  Če vam ne bo zadostovalo. — je de>ja! in izroćil d^nar Noelu. imam še.
—   Takoi vam   dam   potrdilo,   —   )e   pripomnil advokat
—  AU'fii? Ocmu neki? Jutri bo dovolj časa za to.
—  Kaj pa če ponoč   umrem?
—   No, — je pripomnfl   starec,   misleč  na   svojo oporoko.   hom   pa   pod:: do val   Po   vas.   Lahko* noč! Prosili st=e me za nasvot in potrebna mi >e m>č. da dobro  promislim.   Pojdcm   cek)   mak>  na   izprebrd. C:  bi šcl takoi spat, b: me mučle težke sanje. No tnre>j.  dra^i  fant. poeum  in  potrpcžl.nvost!  Kdo ve. mnrda pa dela ta hip 7a  vas Providnost.
Odšel je. Noel je pustil vrata priprta in prislu-šk-ova! ii* odmevu na stoonicah izgubi ak>čih se ko-rakov. Kmalu je zaslišal. kako ie oče Tabaret dral: Odprite. prosim- in kako so se za!oputn:la vrata za
njim.
Počakal .Je se nekai trenutkov. pK>tem .ie pa vzel iz predaleka zavitek. spravil y ž<*p bankovce svojesra starem prija-tel a in zapustili svoj kabinet, ki ga e pn:d odhodom dobro zakken;l. Na stopn^cah : se }e ustavi!. Nastavi! c uha. kakor da s-liši sto-kan-c £M>>p? O-erdy.eve. Ker pa ni bilo nobenesa ?lasu. je odšel po orsfih doli in kmalu e bil na ulic:.
V
K stanovanju gospe Gerdyjeve je spadala tudi shramba v pri-tHciu, kamor so spravljali nekoč vozove. Napravila je iz n:e sk?adiš5e. kamor :e sprav liala vsakovrstno navlako. staro pohištvo. staro po- j sodo m drugo tako robo Ta ^ spravljali ttid» zar ; loge drv in prcmoga za zimo.                                         j
Ta stara shramba je imela na uNoo vrata, ki so '
5ila dolffo zazidana. Noel trih ie bal dal pred leti skrivaj odkopati in pritrditi na nje ključavnico. Skozi ta vrata je lahko odhaial in prihajal, ne da bi ga hišnik opazi 1.
Skozi ta vrata je advokat previ dno odšel iz hiše :n jih tiho zaprl za seboj.
Zunaj je za hip obstal na hodniku kakor da razmišlja, kam bi krtm!. Potem se je pa poča<5i napotvl proti kolodvoru Saint-Lazare in ko je slučajno pri-vozil mimo izvošček, mu je rramngnil, nai ustavi.
—   Urica FaubourgrMrmtrnartre,   na   vokalu   ulice Provence, — mu ;e naročil Noel in sedel v kočijo. — Jn dobro poženfre!
Tam je advokat izstopil in videč, da ^e izvošček že dovolj dateč od njega- je zavil v uli<x> Provence ter pozvonil na  vratih erte narlepšh hiš v tej uiici.
Vrata so se takoj odprla.
Ko ic še! Noel mimo msnikovega stanovanja. s:a je te-ta spošt'jivo in obenem prra-teljsko pozdravil. kakor pozdravljao pariški hišniki na emnikc. čijih roke  so vedno radodarno odprte.
V drugem nadstropju se je advokat ustavil. vzel iz žepa kiiuč in vstopil v srednje veliko sobo kakor da je doma.
Oim je zaškripal kfjuč v kliučavnici, se je pojavite na pragu mlada, dokai kpa komomica drznega pogleda.
—  Ah. gospod! — je vzkliknila. Ta klic se ji je izzv'I iz gra baš tako glasno, da so ga lahko slišali na drugem koncu stanovanja  in  da }e lahko siužil za signal. Bik) je kakor da je zaklicala: Pozor! Zdi>
lo se je, da Nk>ed iega ni opazil.
—  Je gospa dotna? — je vprasal.
—  Da- m zelo iezna je na gospoda. Takoi ziutra$ je   hotela   poslali   ponj.    Po^em   je   pa   deiala.   6* pojde  sama k nuemu.  Morala  setn napeti   v*e  si4e. da   sem   jo   ppipravHa   do   izpo>lnrtve    gosprvdovih ukazov.
—   Dobro srte  storih'. — je  dejal advokajt
—   Milo55t»iva gosrw je v salonu za kadikr^e.  -   jr nadalevaila    komornica.    Prpravriam   .i i    «*kodo!ioo čaja.  Ali  naj  ga  pripraviim  tudj  gospodu?
—   Da,  —   >e   odgoo^orii   Noel.  — Posvetite mif Charlotta.
Skozi sijajno opremHeni salon v skvgn Lndvik« XV. je prišel  v salon za kadilce.
Na divanu >e oepcla s? mlada žena s cngareto y ustih. C^eprav je vladala tu tropRčna vročina, je h*i ^av?ta še v tope! ša»l.
Bila }e drobna, toda nen vra^. ramena in roke so hile lepo okrogle. Nenc roke z do'gimi prsti m rdečkastimi rvoht« so bile kakor skrbno r>bru<eni dragulji. Njene noge v svilemh nogavicah« tenkih kakor najoevina, so bile same zase pravo čudo.
Ni bila lepa. toda n-jen obraz je spada! med one. ki si jih clovek ne izbriše tako lahko rz spomina. Njeno čelo je bik) precej visoko, obrvi kakor da so pobarvane s kHajskm barviHom. Naspro^no je bila pa njena gladka pok lepo bleda. n ene crne, zametaste oči so imele veliko privlačno moč. zobje so se ji lesketali nalik biserom, a izredno bujni lasje so btH mehki in čmi. valoviti, modrikasto blesteči.
TUDI VAS NOVI PLAŠĆ - OD PAULINA
KER   SO   VSI   PRVOVRSTNO   KROJA SKO   ROČNO   DEIX>,   VST^ED ČESAR OBDR2E ZA VEDNO SVOJ EKSATNT KROJ.
DAMSKA KONFEKCIJA PAtTLlN, LJUBLJANA, ZVEBBA.
|ft iMt Jottp Znpan«^. —. ^a »Narodno fMurnni rmn Jmmmeštm.* — fm ttpcavo lo tnaerntnl del Usto Oton Cbriau** —» ym w MMfutf.