70. številka. Ljubljana, vtorek 29. marca. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za av 81ro-o #er»ke dežele /a eelo leto t»> «1., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gt — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za "celo leto 13 tfld., za četrt leta '.i gld. .JO kr., za m mesce I gld. 10 lir. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina Immia. Za gospod« učitelje Dl ljudskih lotih in za tli jake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 j?ld. 50 kr., po poŠti prsjemao H 8 etri leta 8 gold. — Za oznani la plačuje od četlristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in <i kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovj hiši .gledališka atollia". Oprav ni Stvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativno stvari, jo v „Naroduej tiskarni" v Koinmnovej hiji.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 26. marca. [Izv. dop.J
Državni zbor stoji pred najsitnejšim vprašanjem, kar jih je imel razpravljati v poslednjih letih, to je, u r a v n a n j e z e m 1 j i 8 č n e g a davka. Leta 1869 je državni zbor sklenil postavo, da se ima gruntni davek na novo urediti; tačas se je mislilo, da po urejenji bode iz gruntnega davka namesto 37 milijonov saj kacih 40 priteklo v državno kaso. Delo ure-jenja se je prav počasi vršilo, stalo je 26 milijonov goldinarjev, in zdaj, ko je delo gotovo, se kaže, da celi znesek gruntnega davka ne bode višji od dozdanjega, ker so nekatere dežele, zlasti Češka, bile preobložene, da se jim mora davek znižati, v drugih pa se tudi ne da veliko povišati. Kjer pa se bode povišal, namreč na Nižje- in Zgornje-Avstrijskem in Štajerskem, tam se po pravici branijo tacemu preobloženi u.
Celi teden se je vršila debata v državnem zboru, oglašali so se poslanci iz dežel, ki bodo imele višji davek, njim nasproti oni, katerih dežele ne bodo povišane v davku. Prvi trde, da se jim krivica godi, 6e bodo morali več davka plačevati, drugi odgovarjajo, da so še zmirom preobloženi, z eno besedo, zadovoljen nij nikdo, kajti plačevati davke je sicer treba, a rad tega nihče ne stori.
Včeraj je prišlo do glasovanja Vlada zahteva, da se na 15 let ustanovi celi znesek gruntnega davka s 37 */■ milijonov goldinarjev. Temu nasproti je slovenski poslanec g. baron Godel nasvetoval, da naj bi celi znesek le 36 milijonov znašal in se onih l'/a milijona odpisalo pri deželah, ki bodo višji davek imele. Ta nasvet so podpirali vsi štajerski poslanci, se ve da tudi gg. dr. Vošnjak in Herman, a za vsem je za njega glasovalo le kacih 50 poslancev, 270 pa proti. Tedaj je padel in večina zbornice, to je 2:50 poslancev proti 94, je sklenila, da se za podlago posvetovanja vzame vladni predlog.
Specijalna debata bo spet več dnij prihodnjega tedna napolnila, pa nij dvomiti, da se cela postava sprejme.
Potem je ministerstvo Taaffe dognalo v tej sesiji do sklepa drugo imenitno davkarsko vprašanje ter s tem osvedočilo svetu svoj trdni obstanek.
Po gruntnem davku pride na vrsto državni proračun. A prej bode še g. Obreza utemeljil svoj predlog o borznem davku.
G. minister Pražak bode baje kmalu odgovoril na slovenske interpelacije.
Železniško vprašanje v Srbiji.
A. Po poročilih iz Belgrada vladalo je te dni in uže dalje časa po vsej Srbiji veliko
lazburjenje zarad zidanja srbske železnice. Ker namreč srbska država nema sama toliko denarja niti n« dobi lehko kredita, da bi mogla zidati železnico na svoje državne stroške, mora dati koncesijo za zidanje kakej družbi tujih kapitalistov, kateri si, to se razumeje, zopet od srbske države na mnogo let naprej dajo garancije svojemu kapitalu ugodne. Vsak, kdor kapitala išče, mora obljubiti dobrih obre-stij in mora se udati tujemu vplivu več ali menj. —
Srbska vlada je .sklenila tako pogodbo za zidanje železnice z ono francosko družbo (societe generale), katerej stoji nekdanji generalni vodja naše južne železnice Bontoux na čelu, in ki je v Avstriji ustanovilo „liinder-banko." To pogodbo z Bontouxem pa ie morala, predno veljavna postane, potrditi še srbska narodna skupščina. Ker je bilo poleg te francoske Bontouxeve družbe tudi že dru-zih konkurentov, Angležev, Rusov in Nemcev, i,ato so ti javno mnenje v Srbiji podpihovali na vse kriplje, da narodna skupščina ne bi bila pogodbe potrdila, da bi javni pritisk v tem^smislu deloval. V tem smislu se je agitiralo, da je „Bontuvljev novac jezuitsk", da je avstrijsk, da so srbski ministri podkupljeni, i. t. d. še dosti  nelepih  stvari j, ali neumnih.
Kljubu vsem tem agitacijam je zadnje dni srbska narodna skupščina pogodbo z Bon-touxom z nepričakovano veliko večino 57 glasov potrdila in železnico bode zidalo imenovano francosko društvo, ki ima tudi v Avstriji v novejšem času svoje zveze in svoj vpliv. Mogoče je, da so pogoji zidanja srbske železnice res trdi za Srbijo, ali srbska vlada je svojim poslancem dokazala, da so druge družbe ponujale še slabše uvete. Če nij hotela Srbija še dalje biti brez železnice, t. j. brez zveze za izvoz svojih pridelkov in brez glavnega pogoja za razcvet kake svoje industrije, morala je sprejeti to ponudbo Česar se rodoljubni Srbi pri tem najbolj boje, to nij prav za prav materijalno breme, nego oni se boje, da bi — Avstrija-Magjarija ne dobila po tej železnici prevelik političen vpliv. Ta strah je povsem opravičen, če se pomisl*, kako sovražno se je d oz daj obnašala zlasti ohola Magjarija proti Srbiji. Ali upajmo, da tu bojazen Srbov za bodočnost in v tem železničnem pitanji ne velja. Kajti ne le, da rečena francoska družba nikakor nij in ne bode hotela na magjarsko-Avstrijo tako vezana biti, da bi jej s svojim denarjem vpliv pokrivala, tudi Avstrija bode v bodoče — če bode Slovanom prijazna — brez škode vplivala na orijent. Če pa Slovanom prijazna ne bode, potem pa itak sploh nič  dolgo vplivala ne bode nikomur.
Politični razgled.
:*olnui-e «1 «*#.«'!«•.
V Ljubljani 28. marca.
Državni zlx»r je soboto dovršil glavno debato o zemljiškem davku ter sklenil z velikansko večino 136 glasov preiti v specijalno debato. V telegramu z Dunaja (kateri je pa žalibog nam soboto tako kasno došel, da je mogel sprejet biti samo v jeden del izdanja našega lista) smo uže poročali, da je glasovalo za prehod v specijalno debato 'J30 poslancev, a zoper samo 94. Takoj ob početku seje je govoril finančni minister dr. Dunajevski. Odbijal je napade levičarjev nanj, na vlado in osrednjo zemljiško komisijo, ki je izšla iz zemljiškega zakona 1. 1869 in katere članovi so bili voljeni iz obeh zbornic. Uže tačas, ko so bili ti čla-nje izbrani, so sami ustavoverci priznavali, da so to spoštovani in pravični možje; zdaj pa se jim očita, da so se podvrgli vplivu vlade. Kako nlčevo je to očitanje, razvida se uže iz tega, ker objednem ustavoverci obdolžujejo vlado, da je osrednjo komisijo prepustila popolnem samej sebi. Na tak način ustavoverci sumničijo sami svojo prejšno večino. Ako je pa prošnji vodja finančnega ministerstva preveč malomarno smatral reformo zemljiškega davka, o tem ne mote biti obgovoren zdanji finančni minister. Strele, kateri1 je finančni minister spuščal v nekatere levičarje, n. pr. Rechbauerja, Carnerija, so dobro obtičale, kamer so priletele. Dr. Dunajev-ski je pa levičarjem vzel tudi vse upanje, da bi njih burno postopanje finančnega ministra vrglo. Finančni minister je dejal: „Jaz sicer nijsem prorok, ali izreči smem svojo trdno na-dejo, da zdanji finančni minister še ostane neko liko časa na svojem mestu. Morebiti gospodi ne-bode všeč, ako bode ta čas dolgo trajal. On bode zbornici predlagal še primernih predlogov, da bode v zakonodajstvu in upravi pokazal, da nij samo minister ad hoc in da nij nobeden v TaatVejevem kabinetu samo minister a d hoe." Dunajevskernu so potem, ko je nehal, čestitali VHi ministri in mnogo odličnih poslancev. Za finančnim ministrom je govoril poslanec Dipauli. Splošno pozornost je vzbudilo, ko je dejal, da je prejšnji finančni minister Chertek poslal d;ivkov-ske uradnike a ne posestnike reklasificirat po-samne dežele. Govorila sta še oba glavna govornika, od desnice g. Henrik Clam, od levice Magg, Magg je napadal finančnega ministra, študentje po galerijah in levičarji pa so hrupno ploskali, tako, da je predsednik dr. Smolka moral zažigati, da bo galerijo ukazal izprazniti, če se ne bode mirno vedla. O tej seji govori^tudi prvi članek tega lista.
Bridke solze točijo ,.u*tavov«»rii«"*
dunajske novine nad vladino zmago ▼ gruntnem davku, kajti ta zmaga je razcepila prav do korenin „solidarnost" „ustavoverne" stranke. „N. Fr. Pr." je pridigovala in nemškim poslancem s Češkega itd. govorila na srce, naj v interesu „ustavoverne" stranke glasujejo zoper vlado, če je prav po zemljiškem zakonu njihovim volilcem gruntni davek znižan. Pa je vendar nijso slišali, — zato je razklana in raztepena ustavoverna stranka in prav tako se ž njo godi, kakor o svojem času pri glasovanji o vojaškem zakonu.   „N. Fr. Pr.M  zato tem
Bemškim poslancem očita,  da so malomestni politiki.
V n Mitje države.
P€»terfour|j»kl uradni list objavlja carjev manifest od 26-1 m. glede vladarstva. Manifest določuje, da, ako bi car umrl, predno je cesarjevič polnoleten, nastopi vladarstvo veliki knez Vladimir. Ako umre cesarjevič, predno je polnoleten, potem ostane včliki knez Vladimir vladar dotlej, da je carjev drugi sin polnoleten. Carinja ima postavno jerobstvo nad vsemi otroci.
Truplo ranjkega carja se je včeraj po-poludne položilo v rako. Častna straža bode ob raki dotlej stražila, da se zapečati. Carska znamenja so se prepeljala zopet v zimno palačo, jeden del pa se odpošlje zopet v Moskvo.
Bismarkov organ „Nordd. Alig. Ztg.M je objavil nedavno Članek, ki je toliko predrzen kakor zloben. Poljakom očita, da so v zvezi z nihilisti, da so od narave uže nagneni k zarotam in da imajo jako izučen Čut za or ganizovanje zarot. Na tako nesramna napadanja poljski listi gotovo ne bodo molčali. Ali vpraša se, kaj hoče Bismark z njimi doseči? Znano in gotovo je, da car Aleksander III. zagovarja spravo mej Rusi in Poljaki. Nemčiji pa bi bilo na poti tako sporazumljenje, zato, ker se sama ponuja Rusom in ako bi se oba bratska rodova na Ruskem sprijaznila, potem je prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo nemogoče, kajti kar se godi s Poljaki na Poznan -skem, to je morda v interesu Nemčiji, nikakor pa ne Rusiji, ki bi dala svojim Poljakom vse državljanske pravice.
V riimuiiNkeJ zbornici je predlagal 26. t. m. general Lecca, naj se knezu ru-rn unskom u podeli naslov kralja. Vsi govorniki so zagovarjali ta predlog. Zbornični predsednik je dejal, da je srečen, da še živi in vidi, kako se izvršuje zlati sanj Rumuncev. Boeresco je kot vnauji minister izjavil, da pri evropskih vlastih ne bode nobenih ovir, ako se Rumunija imenuje za kraljevino. Dotični načrt zakona se je sprejel soglasno. Zbornični predsednik je naznanil izid glasovanja s temi besedami: Zbornica povzdigne Rumu-uijo v kraljevino, živio nj. veličanstvo kralj Karel I. Tudi senat je načrt dotičnega zakona sprejel soglasno. Zvečer so šli senatorji in poslanci k novemu kralju ter mu naznanili sklep obeh zbornic.
tiiK spodnja zbornica je 25. t. m.
odobrila s 336 glasom proti 216 Gladstonovo politiko glede Afganistana in s tem tudi to, da Angleži puste Kandahar.
Dne 25. t. m. so se razšli fooercl na svoja domovja. Predsednik Oranjske republike, Brand, pozdravil je sklep miru mej bocrci in Angleži kot najblaži i čin v zgodovini angleškega naroda. Najodličnejši angleški ČLsopisi Trans-vaalski pozdravljajo mir ter dostavljajo, da to, kar je angleška vlada zdaj storila, morala bi bila storili uže takoj ob svojem nastopu.
Dopisi«
■ a IMtiJa 23. marca. [Izv. dop. J Preiskavo zoper narodne sodnike pri ptujskej so-dniji je pouziočila nesramna denuncijacija nekega tukajšnjega uplivnegu vedno prijaznega moža, kateri je 48. leta mej dijaki špijonira", — in nekega priklateža, katerega se ljudje celo v gostilnicah izogibljejo, kakor da bi bil gobov, in ga gostilničari prosijo, naj izostane, ker drugače se mu gosti izneverijo. Imena teh poštenjakov bode svet malo brigal, tukaj s prstmi na nje kažemo.   Za denes dovelj.
\r. kamniškega okraja 26. marca. [Izv. dop.| Čudne so pač razmere na Slovenskem — zlasti na šolskem polji. Človek, kateri bi sodil o naših šolskih razmerah iz nemških političnih listov, utegnil bi misliti, da so naše narodne šole vse slovenske, da naše gosposke ravnajo se slovenskimi učitelji tako pravičuo, kakor na Nemškem z nemškimi. Ali v istini je vse drugače! Po šolah vlada večinoma »nemščina"!   Učitelji se ravnajo brez
izjeme po tistih ukazih, kateri  so bili takrat dani, ko je veljalo  gaslo vseh „afterpedago-gov":  riba Fisch,  miza Tisch itd.   Sicer pa učiteljem tega nij zameriti; ravnati se morajo pač po ukazih, kateri še obstoje*. Ali, kar moremo Slovenci z vso pravico zahtevati, je to, da se vsaj v ljudskej šoli naš slovenski jezik kultivira.   Ljubljana iteje več kot tri četrtine Slovencev in le jedno slabo četrtino „Nemcev" ! A vendar imajo vse ljubljanske ljudske šole bolj nemški, kakor slovenski značaj. Skoraj na pol nemške so pa tudi vse tri in štiri razred-nice po Slovenskem.   Učitelji tega ne morejo in ne smejo predrugačiti; kajti  so pod nadzorstvom takih ljudi j, ki so najpredrznejši sovražniki Slovenstva.   V prvej  vrsti  je pod Pirkerjevim pokroviteljstvom stoječi Sima. Le poglejte ga, kako brca v svojej „Schulzeitungi"; kako se zaganja v naše slovenske poslance, ki iz same ljubezni do slovenskega naroda sedanjo vlado  podpirajo!   Ta listič je najbrže podpiran od nemškega „Schulvereina"; drugače si ne moremo razlagati,  kako ga more Sima pošiljati takim učiteljem, ki po več let naročnine ne plačajo. Znani so slučaji, da list se učiteljem še potem uriva, če ga kdo nazaj pošlje. Radovedni smo, kdaj bode teh komedij na Kranjskem konec; kdaj bo nehala biti jedino veljavna beseda Pirkerjev, Simovcev, Linhartov et tutti quanti — ki se upajo še vedno delovati ne samo zoper poštene voditelje Slovencev, ampak sploh zoper vse interese slovenskega  šolstva in zoper dobre namene sedanje večine državnega zbora in vlade.
Iz Postojne 24. marcu. [Izv. dop.] O svojem času sem vam bil poročal, da seje pri nas osnovalo ognjegasno društvo. Dotične začasne volitve vodil je naš Ciceron sam, nade-jaje se, da je izvestno voljen načelnikom, Češ, tako imam potem marsikoga v pesteh za eventualne slučaje,   komur sedaj še ne morem do zoba.   Toda kljubu strastnej agitaciji njegovih irozelitov bila so to le pia desideria; nijso se mu uresničile goreče želje. Narodnjaki odbrali so si za to častno mesto g. Vičiča, o katerem je šel le jeden glas:  naš je!   Denes pa smo sprevideli, da smo se ljuto prevarili ! Mož se je prelevil čez noč v Nemca. — Nemška naša klika ukrenila je namreč, na čelu jej g. Vičič, da so vsa znamenja in odlike pri društvu nemške !   Narodnjaci smo se,  se ve da, odločno protivili temu. Isto tako zahtevali smo, da je poselni, občevalni jezik slovenski, toda tudi tu se upre načelnik Vičič!   Napovedana bila je prošlo nedeljo prva vaja, in ob jed nem delile so se ravno došle Čepke, pasovi in druge take stvari.   Občna radost!   A pred vajo zahteva načelnik g. Vičič odločno, da poveljniki posameznim četam velevajo nemški.
Take j samovolji pak se odločno upro narodnjaci, v prvej vrsti trije bratje Lavrenčiči, rekoč, da preje odlože" svoje Častne stopinje, ter izstopijo iz društva, nego bi v tem slučaji upognili glavo. In ko se novopečeni tevton Vičič le dere in protivi, odloži istinito omenjena trojica svojo opravo ter napove svoj izstop. Ča3t tem gospodom! — In veliko je bilo veselje v nemškem Izraelu! G. Vičič pa se je o izstopivših bratih izrazil: Zdaj je uže dobro, da so le Lavreučičevi zunaj. Drugi bodo uže upognili se, ter prikimali, ti pa so bili energični!
Znamenito pa je to, da je g. Vičič hipoma uskočil v nasprotni tabor. Od kodi to, ko je mož bil do zadnjega naroden V Vsaj je celo podpredsednik čitalnici! Zakaj očito zdaj izjavlja, da je o ljudskem popisovanji zapisal:
„umgangssprache deutsch"? Zakaj pravi, da )ode onemu, ki ga hode nazivljal Slovencem, pljunil v zobe? Zakaj trdi naenkrat, da je le v nemškem jeziku jedino moč izraziti se V Ich kenne dich, Spiegelberg! Zato, ker so blizu občinske volitve! ter bi rad splezal na županski stol, a dobro ve, da ga nikakor nehče kandidirati narodna stranka. S tem hoče se prikupiti le našim nasprotnikom, da bi ga volili ti! Mi jim čestitamo! Ker se možanec javno izraža: VVas, slovenische sprache! Nur in der deutschen allein kann man sich ordentlich aus-drticken; dem slovenischen mangelt es an al ion formen! — zavrniti ga moramo, da slepec ne more soditi o barvah. Kje je hipoma mož zadobit takovo učenost V Bog ve, mi ne!
Iz €*oriife§ra irrada 24. marca [Izv. dop. j Vedno moramo čuti pritožbe, da se naše najsvetejše pravice od strani c. k. uradov grdo in zaničevalno teptajo. Dokazov temu imamo dovolj, lehko jih črno na belem na kopice naberemo ter dokažemo na merodajnem mestu neznosne nam krivice. — Ali se nam tako hote izvrševati obljube, ki se glase iz prestolnice: »storite mej narodi mir, dajte vsakemu svojo pravico"!
Slovenci kot zvesti avstrijski državljani kličemo: dajte carju kar je carjevega in narodu, kar je narodovega.
Odločno torej terjamo in bodetno vstrajno terjali, da se našemu jeziku v naših šolah in c. k. uradih da njegova pravica in veljava!
Potrpežljivost naša dospela je uže do vrhunca in odločno zahtevamo, da se naše opravičene terjatve glede ravnopravnosti brez odloga začno izpolnovati, Se Slovenci se do-sedaj ravno tako ravna, kakor se služabnikom, ki prosi zasluženega kruha, a namesto tega da se mu kamen.
V naše šol«3 in naše c. k. urade naj se nastavijo naši sinovi zmožni slovenskega našega jezika, a Nemci naj gredo mej Nemce!
Razume se, da je po vsem gornjegra-škem okraji in posebno tudi v našem trgu zavladala splošna nevolja o imenovanji gosp-Jož. pl. Mul leva, tukajšnjim pristavom, ki je nezmožen slovenskega jezika v našem čisto slovenskem okraji, tako da je za svoj posel celo nesposoben.
Poleg tega je pa še imenovani g. zarad znanega nam svojega početja v cerkvi sv. Jožefa pri Celji na jako slabem glasu! Mi torej odločno proti takemu človeku protestujemo, naj le gre mej jednakomisleče Nemce! Naše gg. državne poslance pa uljudno in nujno prosimo, naj pri ministerstvu nam krepko pomagajo, ga tje v deveto deželo poslati!
Z Rečice 26. marca. [Izv. dop.] Uže več dopisov v „Sloveuskem Narodu" in „Slo-venskem Gospodarji" je odločno protestovalo proti nastavljenju gospoda Mulleva kot sodnij-skega adjunkta v Gornjigrad.
Mi pa opozorujemo v prvej vrsti gornje-gradski okrajni zastop, naj se v prihodnjej seji energično oglasi proti imenovanju tacih ljudij, kateri slovenskega jezika nijso popolnem zmožni. Pa tudi verski čut našega ljudstva žali to imenovanje, ker znana dogodba v cerkvi sv. Jožefa v Celji je še tukaj v živem spominu. Nikdo ne more imeti zaupanja in spoštovanja do moža, ki se je tako (da ne rečemo več) nespodobno y hiši božjej obnašal. To nam je res udarec v obraz. Kaj se je vendar naše mirno ljudstvo pregrešilo, da nas s tacimi ljudmi kaznujejo? Sploh se pa pri nastavljanji uradnikov za gornjogradsko sod-nijo prav po mačehovsko na naše želje ozir
jemlje. Vsako leto imamo skoraj druzega okrajnega sodnika in vecjidel se vsak se le tu slovenščini uči!
Gospodje kompetirajo menda le toliko za Gornjigrad, da aranžirajo, potlej pa hitro drugam prosijo. Nekoliko je uže res zelo osamljena in dolgočasna lega gornjegradska trga tega kriva.
Končno prosimo Se čestite gospode državne poslance, da naj ne pozabijo vedno odločnih narodnih prebivalcev gornjegradskega okraja, ter da na) za ohranitev takih nas zelo žalečih činov potrebne korake storijo.
0<l Drave 21. marca. [Izv. dop.] Nem-iki časniki, zastopajoči načela manjšine državnega zbora, hudujejo se dan za dnem nad tem, češ, da se državni zbor peča z nepotrebnimi in nenujnimi rečmi, in da obravnave prepočasi teko.
Prvo očitanje zdi se nam neopravičeno. Ker se je reforma naših  dač enkrat v roke vzela, želimo tudi mi, da se po naših nasprotnikih začeto delo konča.
Kajti dosedanje priprave so požrle ogromne svote; posestnikom zemljišč in hiš gotove so veče naklade, nego so bile desedaj.
Toda, mi tudi pričakujemo, da bodo zemljišča in hiše vseh dežel primerno obdačene, in da se posestniki premakljivega blaga v bodoče ne bodo smeli in mogli spolnjevanju onih državljanskih dolžnosti.) odtegovati, katere uže od nekdaj težijo posestnike nepremakljivega imetja.
Enake pravice, enake dolžnosti! čim preje pride to pravilo v našej državi do veljave, tem bolje bode za državo.
Drugo očitanje nij popolnoma neopravičeno. Mi uže jako  teško pričakujemo,  da se loti državni zbor tudi drugih predmetov.
Reformiranje dač samo na sebi ne bode v nobenej državi utemeljilo blagostanja. K temu treba je nekaj več; treba je državljanom odkriti nove vire, množeče njih dohodke, treba pa je tudi stare ohraniti, da ne usahnejo zbog človeške hudobnosti in zaslepljenosti. — Dan-denes so javne dražbe posestev kaj navadne!
Navadno je bilo dosihmal tudi, da so lastniki taka posestva, katerim je osoda javne dražbe pretila, zanemarjali, da nijso njiv in vinogradov obdelovali, in da so gozde pose-kovali. —
Ali sedaj so v tem obziru postale stvari še mnogo, mnogo slabeji.
V dokaz temu naj povem sledeče: Pred kratkim imelo bi se ceniti malo po
sestvo v Ptujskem sodnijskem okraji. Hiša, hlevi in drugi prostori — vse je bilo v dobrem stanu. Blizo hiše bil je sadovnik imajoč jako lepa drevesa, in gozd z debelimi hrasti.
V teku enega samega dne bila je hiša s hlevi in drugimi prostori vred do tal podrta, — Še ognjišče, na katerem so predvečer kruh pekli, nij ostalo! —
Debeli hrasti in drugo drevje se je posekalo in deloma odpeljala, delomo samo na sosednja posestva spravilo.
Kaj enakega  še do denašnjega dne nij smo videli in doživeli.
Res je, da so eksekuti prejšnjih časov gozde sekali in pustošili, da so od hiš pro davali vse, kar se je dalo ločiti; a dobrih hiš nijso podirali, vinogradov in sadonosnikov nijso pustošili. Tudi jim nij prišlo v pamet, da bi celo zemljo raz njiv prodavali, kar se v no vejšem času godi!
Uže prej so bili upniki varstva potrebni, sedaj pa so ga še bolj! preje sojiskali zastonj
pri sodmjah pomoči in zahtevali od advokatov „verbote", sedaj pa glasno vpijejo po pomoči in pretijo, da si bodo sami s silo pomagali, ako jim država neče in ne more pomagati.
Vsi upniki si nijso izposojenih denarjev po goljufiji dobili, je takih, kateri so si izpo-jene groše s krvavimi žulji in z delom zaslužili!
Ti zadnji tedaj tudi najbolj živo čutijo krivico, pouzročeno jim po dolžnikih s tem, da se smejo dolžnikova posestva pred javno prodajo opustošiti in ob vso veljavo spraviti; kajti na dan prodaje dobi se za taka posestva komaj toliko, kolikor znese stara dača in d raž beni stroški.
Vsi drugi morajo prazni odriniti. Ali nij to žalostna prikazen?
Ali državni zbor nij prepričan, da je tu silno potrebno po moči? Kdo se bode upal izposojevati denarje, ako sme dolžnik brez vsake kazni plačilo nemogoče storiti.
Ali narodni zastopniki ne sprevidijo, da tudi reelni posestniki škodo trpijo, ker se jim kredit odteguje?
Ali nij ravno to pomanjkanje kredita krivo, da dobivajo najhujši oderuhi naše posestnike Čim dalje tem bolj v svoje železne pesti? Hranilnice in drugi enaki zavodi dajejo le malo posojila na posestva.
Deluje se tedaj z menjicami in kratko-trajajočim kreditom, katerega naši posestniki ne morejo prenašati in kateri je jim pogubonosen.
Tu mora država vsaj indirektno pomagati, ako sedaj ne more še direktno.
Zatorej prosimo slovenske poslance, da se ozirajo na naše potrebe ter jih naglašajo tudi državnem zboru ob pravem času in z vbo odločnostjo.
po Štajerskem, ampak tudi po Kranjskem in Koroškem. Te dni objavimo obširneje vabilo na naročbo.
— (Tribtlne.) Svoje čitatelje opozoru-jemo na^Časopis „Tribline," prvi avtonomistiški, dvakrat na dan na Dunaj i izhajajoči politiški list. .TribUne" krepko zastopa slovanske zahteve, ter je uže tudi za nas Slovence dostikrat povzdignila svoj glas. Naj je torej vsem Slovecnem toplo priporočena!
Razne vesti.
* (Vzidan in živ pečen.) V papirnej fabriki v Plznu se je dogodila oni teden strašna nesreča. Več delovcev je dobilo nalog, da OBnažijo peč in kotel za sopuh. Truden od tega dela, vleže se 19 let stari delovec Ka-zander v kanal pod pečjo in ondi zaspi. Nobeden nij vedel, da je kdo v tem kanalu. De-lovci pridejo in zaz;dajo luknjo v kanal. Kuri-rivec pride, ko je bilo to delo završeno, in zakuri v peč. Koliko je vzidani trpel, ne more se misliti. Ubegniti in rešiti Be nij mogel. V fabriki so Kazandra pogrešili in spomnili se na kanal, a prekasno. Ko so kanal odprli, našli so Kazandra notri popolnem spečenega.
— (Umor z dinamitom.) V Kis-Tar-janu je živel Pavel Vig v vednem prepiru se svojo ženo, katera ga nij marala in je bila najraje vkup se svojim ljubim. Dne 21. t. m. po noči pa ljudi prebudi grom, ki je prihajal iz Vigove koče. Gredo gledat ter najdejo Viga mrtvega, posamični njega udje pa so okolo po sobi ležali. Sumi se, da je Vigova žena pod posteljo svojega moža vrgla dinamitovo patrono.
Domače stvari,
— (Nj. v el i ča ns t v o ces ar) je daroval stradajočim okraja ilirsko-bistriškega, potem prebivalcem v Št. Rupertu in Kresui-cah 1500 gld.
— (Justično ministerstvo inslo-venski jezik) Gospod dr. Sernec, advokat v Celji se je pritožil na justično ministerstvo, da mu je celjska sodnija odbila vloge samo zavoljo tega, ker so bile pisane slovensko. Pro sil je pomoči po administrativnem poti. A dobil je sledeči odgovor: „Z. 3498. An Sr. Wolgeb. Herni dr. Sernec Advokat in Cilli. Die in ./• und l/a beigeschlossenen Eingaben vverden Ihnen mit dem Bedeuten Ubersendet, dass insoferne Sie um Abhilfe gegen die vorgelegten gerichtlichen Bescheide bitten, da s Justizministerium nach seinem VVirkungskreise nicht in der Lage ist, diesfalls mit einer Ver-fiigung vorzugehen. Wovon Sie zu Folge Er-lasses des hohen k. k. Justitzministerium dto. 12. Marz 1881 Zl. 3858 intimirt mit dem Er lasse des hochloblietaen k. k. Oberlandesgerichtes Graz dto. 16. Marz 1881 Zl. 3629 verstandiget vverden. K. k. st. dlg. Bez. Gericht Cilli am 23. Marz 1881. Stuhetz m. p. — Komentara pač nij treba.! —
— („Untersteirische Post",) novi časnik v avtonomističnem smislu, bode začel prihodnji mesec v Mariboru izhajati. Prvi list izide na cvetno nedeljo, potem pa po dvakrat na teden. Naročnina mu znaša po 50 kr. na mesec. Tiska se v tiskarni g. Leona. Ker nam je res treba nemškega lista, da odkriva in brani resnico proti zvijačam in neresnicam štajerskih nemških listov: „Tagespošte" „Cil-lier-u in„ Marburger-Zeitung" pozdravljamo to podvzetje z velicim veseljem in želimo, da si list prijateljev in naročnikov ne pridobi samo
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca se prične novo naroČevanje na drugo četrtletje. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovć, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   n   30 „
Za en mesec.....l   „   io n
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta...... 8 gld. — kr.
Za četrt leta.....
Za en mesec.....
Za gospode učitelje šolah in za dijake velja in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „
Opravništvo ,,Slov. Naroda*'.
40
n
na ljudskih znižana cena
Tulci.
27. marca:
Pri Nlouu: lteich iz Zagreba. — liramlt, Piek, Bohnlhof z Dunaja. — Stockinger iz PontaHa. — Licbtoiihorg z DolunJHkega.
Pri «ft»li<<i : Tori ser iz VViirtunibcrgn. — IVng, (icssler z Dunaja.
■ i« ><<■ rij IIC	»ročke.		
Na Dunaj i 26. marca:	48, 51, 2,	62,	55.
V Gradci  26. marca:	43, 10, 55,	34,	74.
			
Cvet zoper trganje,
po dr. Malidu,
j« odlni-no najboljšo /.ilravilo zoper jirotiil ter   r, it i;ini,   trj/UHJC JI«  Uttih, In.lr
rine v hrli i tor ilrr-ilt, oteklino, otrp*M-ie ud« in hit« itd., malo časa ćo se rabi, pa mine popolnem trganj«, kar dokazuj« obilno »abval Zahtora naj bo aamo ,,otvfii xoj>«r trganje jut tir, Maliru" m eraren aXoJe~ rl*n xiuttn«n)ftt%i 1 iteklonica SO ter., pra-v.-rfu prodajo aamo       (73—16)
lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczvja
na iiie.tiieiii trgu it. 4 t Ljubljani.
I iurli »o ▼ l,liil>li«nii :
23. marna: Jožefa Kralj, ključaničarskega pomoćnika žena, 34 let, na Tržaškej cesti št. 24, za vodenico. — Jera Abranovič, črevljarjeva žena, 62 let, v v Rožnih ulicah št. 8, za vodenico. — Apolonija Jakopič, gostija, 87 let, v Krakovskih ulicah št. 9, za starostjo. — Jožefa Pivk, delavčeva hči, 5 dnij, v SodarBkej stezi št. 2.
24. marca: Franc Suhadobnik, kotlarski pomočnik, 27 let, na sv. Petra nasipu št 65, za jetiko. — (iizela Kozina, profesorjeva hči, 5 let, v špitalskih ulicah št. 9, za božjastjo.
Naznanilo zastavnice.
Po zborovem sklepu opusti se tretji uradni dan v tednu v zastavnem uradu; zato bosta od 1. aprila t. 1. naprej samo vtorek in petek dneva za zastavljevanje in reševanje zastavljenih stvarij. Uradne ure ostanejo dozdanje.
Vodstvo zastavnega urada združenega s hranilnico,
(172—1)      v Ljubljani, 26. marca 1881.
■ ■ ■ ■ » * ajf 'n' %jT * ji* * ia* 'Via'1 *A »T '^V ■ t m^^m u**m h^*« •
900^ W i 11.« *I iii<> \
stari, izskušeni. pravi, obči
zdravilni in vodni prilep (plašter)
zoper
glavobol, rane. opeklino in ozeblino.
Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Ko6 in učinek tega pri lepa je posebno ugoden pri globokih in raztrganih ranah vsled uboda ali udara, pri hudih uleaih. neodpravljivih bezgavkah,  pri akelečih izpustkih, pri Črvu, vnetih in oguljenih prsih, speklinah, kurjih očesih, otlskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in Jednakih bolečinah. Ta prilep pravi ima samo lekarna Pran "Wilhelma v Neuenkirchenu pri Dunaji. Je(lna škatljica stane 40 kr. a. v. Menj, nego dve Skatljici se ne pošiljati in staneti s kolekom in pošiljatvijo 1 glrt. a. v. Imajo pa tudi: V ljubi |ani i Peter laiSNnik. V Gradcu J. Purgleitner, lekar; VVend. Trnkoczy, lekar. V Zagrebu Sigm. Mitlbach. (21—6)
Dunajska borza 28. mirca.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   75 gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   .   76    „   40 „
Zlata renta.........93    „   — n
1860 drž. posojilo.....129    „   60 „
Akcije narodne banke..... 808    „ „
Kreditne akcije.......                            298    „   25 „
London..........117 „20
Srebro..........—    „   — „
Napol...........9    „   27 „
C. kr. cekini........5    „   49 „
Državno maike.......57-15 „
VABILO
na naročbo
na prvi avtononiistiški, .Slovanom prijazni, dvakrat na dan na Dunaji izhajajoči politiški časopis
„TBJBtfoTE".
Po dolgoletnih naporih in večkratnih poskusih posrečilo se je slednjič na Dunaji ustanovili veliko, dvakrat na dan izhajajoče glasilo v nemškem jeziku, kateremu je pri zastopanji uvtonomistiških lOOJ na luga na sedeži avstrijskega državnega zastopstva delovati za narodno in politiško ravnopravnost narodov in boriti se zoper narodna nasilstva.
Dosedanje držanje lista priča o koristi usredo-toeenega publicističnega zastopstva in ležetV i»' na naših avtonomističnih strankah in na slovanskih krogih obče, da se osigura to za splošne njih interese velevažno politiško podjetje po moralienein in gmotnem podpiranji in da po kolikor mogoče največem razširjenji tega lista ustvari vozilo za narodno svobodo in za pravne terjatve narodnostij.
Zato vabimo vse avtonomistiške k'oge in vse slovansko razumništvo, da krepko podpira V nemškem jeziku izhajajočo „Tribune" in da smatra nje razširjenje za splošno korist.
Pogoji za naročbo dvakrat na dan izhajočega lista so zelo ugodni  in tako preračunjuni, da je to glasilo lehko pristopno v najširše kroge Naročnic N«' t
B pošiljuvanjem po pošti v Avstriji in na Ogerskem
(Jutranji in večerni list.) Za mesec    1 gld. 60 kr., /a četrt leta   4 gld. BO kr., „  pol leta 9   „   — „     „  celo leto   18   „   — ,, (Vlak  dan dvakratno pošiljanje po pošti stane za meseo 40 kr. več.)
Posamezni! jutranje številke veljajo .'{ kr.
večerno      „ „     2 „
(168—2)
Zaloga „TRiSUNE",
Wieii* I.» l>oinga«He Xr. n.
Išče se spodobna in sposobna
natakarica,
zmožna slovenskega in nemškega jezika, za gostil-nic.o pri „ Mesarji" v 1'ostojui. kamor naj se tudi pisma pošiljajo. (164 — 3)
II Dr. Janez Stepisclineofl
daje na znanje, da se j. se svojo
odvetniško pisarno
sv. Lenarta v slovenskih goricah v Celje • preselil in tamkaj pisarno užo odprl. •
171 — 1, I »••—8 •••••• •••••••
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v celej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, bo je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zovano a<*piie are so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega Hrebr-negat ni Ulju, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. Vsle«t neke % lastne koiiNtrukeiJe ne more se taka ura nik«lar pokvarili, i»a«le tenko iin tla, muc nc stisnil i, a vendur uru pri leni nič ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male svote, katera jo pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero je plačana le pridelana zlata double urna verižica, baržunasti etui, glavni ključ za ure in delavska plača, dobi vsakdo najfinejšo repasirano uro skoraj na polovico zastonj,. Vse ure so uatanko repasirano, ter garnutnjenio za vssko uro pet let.
▼ dolina gotovega junistvii In strogo solidno»ti, provze-maiuo t* tom dolžnost, javno, da vsuUo nepristoječo uro inr/:i j vzememo, in      drugo zumoujumo.
Izpisek tjlx-
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici  navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom in kristalnim okrovom, izredno natančno • regulovano; razen tega so tudi elektrogalvanično ' pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more I od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom j itd. preje jeden komad gL 25, zdaj le gl. 10.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z einailiranimi kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirano: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-ulir, v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, u kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirano, z verižico, medaljonom, in baržunastiin etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
i OOO komadov Washingtonskih ur na sidro od i ."i loti n ga srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče ua 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; fino na trenutek regulovano in poBkušone. Teh. ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 13.40.
1000 komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulovanjem, tako da se nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jodna zlata double urna verižica, medaljon, baržunasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
10OO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe , preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendoluhr) v fino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo se vsakih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe, in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih še dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno kor bo s tako uro soba olepša. Te uro stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
Naslov: Ulireii-Ausverkauf
von
(66-4)
i I i p p F v o m m, Uhrenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
l/datelj in urednik Makso ArmiĆ.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".