Št. 216 (15.317) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarhi 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je jzšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7795600____ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel, 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 LIR POSTNNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Hranilna pisma 10%eebbs 8.75% neto K/ATiVp BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna BANKA PETEK, 11. AVGUSTA 1995 Vsili hudič tudi muhe tre Vojmir Tavčar Pojav je že tako razširjen, mu je satirični tednik L^ore posvetil vso stran z Nedvoumnim naslovom ^Klinčevo poletje«. Po obli-Nah igralk, manekenk, napovedovalk in tudi novink, so italijanski fotoreporterji bulvarskega tiska letos svojo pozornost usmerili Nn moški spol, predvsem pa Na tiste njegove predstavnike, ki jim je poklicna Nf pešnost prinesla tudi me-Nijsko pozornost Tako je v nekaj pičlih ®dnih vse prej kot diskret-No tretje fotografeko oko izsledilo in v postavni goloti ovekovečilo nogometaša Gianluco Viallija, bogaboječega liderja Krščanske-demokratskega centra Pierferdinanda Casinija (po objavi fotografij se je zaobljubil, da ne bo več stopil Na jahto, ampak bo šel dopustovat v hribe), Ferrarije-Vega pilota Jeana Alesija, Nazadnje pa še televizijskega voditelja Alberta Casta-§No, ki je novinarsko rado-vednost najbrž naj dražje Plačal. Ženi je bilo dovolj javno dokumentiranih Ca-stognevih skokov čez plot, Zato je »Stranamoreju« Pokazala hišna vrata, in še ^Ca, da ga ni dala na čevelj. Pojav, ki ga po bulvarjih tednikih z užitkom Ppvzemajo tudi resni dnev-Nih, saj tako polnijo strani z tohkotnim branjem in zado-shjo tudi radovednosti re-fpobnejših bralcev, ki bi jim buo sicer nerodno stopiti v toosk po »Evo express« ah Podobno čtivo, je tako tozširjen, da je vzrojil celo 2Nani semiolog in komentator Umberto Eco. Kulturnik je postavil ouevno časopisje na zatož-No klop in mu očital, da rav-Nn podobno kot moralist, ki s° ga zasadh v javni hiši in 86 izgovarja, češ da je hotel ^spoznati grdobe sveta«. Ecov »j’accuse« pa je Proti vsem pričakovanjem jzzval negativno reakcijo 1gralk, ki so že več let žrtve ^fotografske pozornosti«, "se po vrsti trdijo, da je nje-gpva obsodba samo posledica nelagodja moških, ki 80 prvič izpostavljeni nad-tožni radovednosti fotogra-Igralke kolegom moškega spola nekoliko škodoželjno neprijetno skušnjo kar privoščijo. Najbrž ima prav Veroni-aa Pivetti, ko ugotavlja, da totografov ni mogoče elimi-Nirah. »Sprijazniti se je treba. Najbrž pa so na svetu Pomembnejše stvari, s kate-pmi bi se kazalo ukvarjati,« le komentirala To najbrž velja tudi za ta zapis. A kaj, ko poletna suša pesti tudi našo belež-Nrco in v sili hudič tudi muhe žre... I Nepričakovan sprint lire, I ki se je »maščevala« nad marko RIM - Okrepitev dolarja in večratni vadno veliko trgovanja, o nepričako-posegi Banke Italije so včeraj pognali vano dobrih poslih pa so poročali tu-k višku tečaje lire, ki se je ovrednotila di z milanske borze, do vseh glavnih bankovcev in končno Posebno veliko so pridobile delni-potisnila marko pod 1.120 lir (pozno ce velikih gradbenih podjetij, ki jih je popodlne je nemška deviza veljala le trg kar pograbil po Dinijevi napovedi, še 1.118 lir). Na denarnem trgu je bilo da namerava vlada sprožiti uresniče-za predzadnji dan pred velikošmar- vanje programa velikih javnih del na nim prazničnim mostom tudi nena- jugu države. Na 2. strani ■ Naša dežela potrebna I investicij za javna dela TRST - Bela knjiga Lamberta Dinija nih investicij, in to predvsem zato, da predvideva za Furlanijo-Julijsko kraji- bi lahko upravičila svojo vlogo pove-no skromnih 291 milijard lir investi- zovalca med zahodno in vzhodno cij za velika javna dela od skupnih 61 Evropo. tisoč milijard. Hitre ceste, železnice in pristanišče Prav tako skromen bo porast delov- so infrastrukture, katerim bi morala nih mest: samo 1.454 od predvidenih država posvetiti večjo pozornost, da 100 tisoč letno. Tržaška sindikalista bi postala Furlanija-Julijska krajina menita, da je dežela potrebna držav- konkurenčna. Na 5. strani VOJNA V BIVŠI JUGOSLAVIJI Jelcin povabil v Moskvo tudi Alijo Izetbegoviča Boji v Krajini še niso končani - Hrvati že razmišljajo o Slavoniji ZAGREB - Hrvaška vojska se je včeraj pri Dvoru zapletla v silovite spopade z uporniškimi Srbi. Na tem območju naj bi bilo še več kot šest tisoč srbskih vojakov, ki se ne želijo predati, Hrvati pa jim ne dovolijo, da bi v Bosno odšli oboroženi. Veliko srbskih vojakov se skriva tudi po gozdovih v okolici Gline, Topuskega in Slunja, od koder izvajajo diverzantske napade na hrvaške enote. Te so doslej izgubile 150 vojakov, več kot tisoč pa je bilo ranjenih. Mednarodna skupnost skuša z novimi mirovnimi pobudami ustaviti spopade, ki so se že prenesli v Bosno. Ruski predsednik Jelcin je privolil, da se mirovnih pogajanj v Moskvi udeleži tudi bosanski predsednik Izetbegovič. Na srečanju z Miloševičem je zagrozil, da bo Rusija kmalu sama prenehala spoštovati ukrepe ZN proti ZR Jugoslaviji. Na 14. strani Muhamed Sačirbegovič v Ljubljani LJUBLJANA - Do srečanja bosanskega ministra za zunanje zadeve Muhameda Sačir-begovitia, ki je trenutno v Ljubljani in Zorana Thalerja je prišlo po zelo pomembnem politič-no-psihološkom preobratu. »Hrvaški je uspelo vrniti okupirana območja in si zagotoviti oblast na svojem ozemlju. Ocenila sva pomembnost preprečitve tragedije v Bihaču, kar je bilo prav tako doseženo s to akcijo,« je dejal minister Thaler na včerašnji skupni tiskovni konferenci z bosanskim ministrom. Troskok spet rekorden GOTEBORG - Včerajšnji dan na svetovnem prvenstvu v atletiki je prinesel svetovni rekord v ženskem troskoku. Ukrajinka Inessa Kravec je skočila 15.50 m daleč in kar za 41 cm izboljšala stari rekord Rusinje Birjukove. V teku na 200 m pa je žirija diskvalificirala zmagovalko Gwen Torrence (na sliki AP skupaj s Pri-valovo in Otteyevo) , ker je med tekom prestopila v progo ene od tekmic. Naslov je tako osvojila Merlene °ttey- Na 18. strani Padlo letalo SAN SALVADOR - kakih 60 km od Potniško letalo gvate- glavnega mesta malske družbe Aviateca San Salvador, pri čemer je včeraj trčilo v po- je bilo 65 mrtvih, od ka-bočje salvadorskega terih 7 elanov posadke, vulkana Chichontepec, Na 13. strani DNEVNA POLITIKA Ministrski predsednik "predmet poželenja" Za sedaj pa razmišlja le o delovanju vlade RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini se bo do nadaljnjega posvečal le vladi in izvajanju vladnega programu ter ne bo vzel v pre- tres političnih ponudb, ki prihajajo od vsepovsod. Najbolj jasen je bil glede tega voditelj Krščansko-demokratskega centra Pierferdinando Casini, ki je mnenja, da bi bil Dini najboljši kandidat Kartela svoboščin za ministrskega predsednika. Dini dobiva ponudbe tudi iz Prodijevega tabora, kjer so tako imenovani "grmički" iz dneva v dan vse bolj glasni in živčni. Nekateri, ker se bojijo volitev, drugi pa, ker menijo, da bi moral parlament najprej odobrili "pravila igre“. Na S.strani Včeraj pokopali Brigidove otroke RIM - Pri Fiumicinu v otrok Brigida. Očeta, ki je okolici Rima, so včeraj v odgovoren za njihovo spremstvu cele množice smrt, čaka proces zaradi pogrebcev pokopali po- umora, smrtne ostanke treh Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Stečaj grupe Tripcovich Sodnik je sprejel zahtevo, da bivšim upraviteljem in nadzornikom družbe Trisea, ki je spadala v grupo Tripcovich in je šla lani v stečaj, zaplenijo premoženje v vrednosti 40 milijard lir. Stran 5 Trst: mladi in politika Kako so organizirane in kaj v resnici delajo mladinske organizacije ter sekcije tržaških političnih strank. Stran 6 Spor glede šole Trinko V Gorici še ni razrešen spor okrog sedeža za šolo Trinko. Objavljamo zadnje novosti, stališči SKGZ in SSO ter intervju z občinsko odbornico za šolstvo. Stran 9 Pobegla Sadamova zeta Iraški minister za industrijo Husein Kamel in njegov brat, poveljnik osebne Sadamove straže, med drugim oba Sadamova zeta, sta z.družinama pobegnila v Jordanijo. Stran 16 Schumacher pri Ferrariju Svetovni prvak v formuli 1 Michael Schumacher bo v prihodnji sezoni v‘ekipi Ferrarija. Vest, ki sicer še ni uradna, so potrdili včeraj. Stran 17 NOVICE KRONIKA / PRI FIUMICINU POKOPALI TRI OTROKE TULLIA BRIGIDE Prva operacija za Noelle Castiglioni VAKESE - Zelo verjetno bodo zdravniki bolnice v Vareseju danes spet operirali Noelle Castiglionije-vo. Zenska, ki so ji Se neodkriti banditi v Zaim ubili vso družino, je hudo ranjena, saj so ji naboji poškodovali hrbtenico in notranje organe. S kirurškim posegom bodo zdravniki uspeli samo stabilizirati hrbtenico, ne bodo pa uspeli odpraviti trajne poškodbe, ki jo je povzročila krogla. Zensko, ki je bila prepeljana v Varese s posebnim letalom, so včeraj popoldne prvič operirali in ji odstranili ledvice, nato pa jo sprejeli na zdravljenje na oddelek za intenzivno terapijo. Mafijski morilec aretiran v nemčiji PALERMO - V sodelovanju z nemško policijo so agenti protimafijskega odseka iz Trapanija aretirali pri Stuttgartu mafijskega morilca Francesca Filippi-ja, ki ga je palermsko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi umora mafijskega bossa Vincenza Mi-lazza in njegove zaročenke Giuseppine Bonomo. Skesanci so povedali, da je Filippi poleg Milazza umoril še številne druge ljudi na ukaz voditelja mafijske kupole Totoja Rime. Na avtobusu kar dve žeparski tolpi NEAPELJ - Kar dve žeparski tolpi (skupaj več kot deset ljudi) sta bili v sredo popoldne na delu na neapeljskem mestnem avtobusu, ki pelje na progi od železniške postaje do Trga Quattro giomate. Toda »sreča« jim ni bila naklonjena. Najprej je žeparje zadržala prisotnost obroženega zapriseženega paznika, nato pa se je priletna ženska, ki so jo obstopili, zavedla, da ji odpirajo torbico, in je začela kričati. Žeparji so jo zato pobrisali, komaj se je avtobus ustavil. Po pričevanju očividcev naj bi bila med njimi tudi nepridiprava, katerih identikit je bil pred nedavnim objavljen na neapeljskem časopisu II Mattino. V Gatteu izbrali najlepšega očka RIMINI - V letovišču Gatteo a mare so na pobudo zadruge kopaliških mojstrov izvolili »najlepšega italijanskega očka«. Zahtevno izbiro so kopališki mojstri zaupali žiriji ženskih kolegic, ki so se po treznem premisleku odločile za 35-letnega menedžerja Paola Medico iz kraja Sasso Marconi. Skupno se je za naslov najlepšega potegovalo 25 mladih očetov, ki so nastopili v poletni obleki in v kopalkah, pomerili pa so se tudi v očetovskih spretnostih kot sta previjanje dojenčka in petje otroških pesmi. Množica pospremila male žrtve k dokočnemu počitku Tullia Brigido bodo sodniki poleg ugrabitve obdolžili tudi umora Med pogrebci so bili tudi pripadniki civilne zaščite (AR) RIM - Rosne oči starejših ljudi, oznojeni in sočutni obrazi mater in očetov in topi pogledi mladih in otrok. Takšna je bila mala množica prebivalcev kraja Isola Sacra pri Fiumicinu v neposredni okolici Rima, ki se je včeraj zbrala v cerkvi Božje previdnosti, da bi se poslovila od Laure, Ar-mandina in Luciane Bri-gida. Male krste so v cerkev prispele v spremstvu matere, Stefanie Adami, med pogrebci pa so bili tudi župan Fiumicina in rimski občinski odbornik za javna dela. Med čakanjem na pogrebni obred, so se ljudje pomenkovali o očetu treh malih žrtev, Tulliu Brigi-di: »Tisti nesrečnež, ki je celo hotel priti na pogrebi«. Pa o materi Stefa- Mati Stafania Adami na včerajšnjem pogrebu svojih treh otrok (lejefoto AP) nii Adami: »Ta uboga ženska, ki je morala vse to prenesti.« In še o treh malih žrtvah: »Otroci, nedolžni in tako nesrečni.« Iz pogovorov ne izostanejo niti novinarji, ki so prihrumeli s televizijskimi kamerami, fotografskimi aparati in beležnicami, da bi videli še zadnje dejanje tragedije Brigida: »Novinarji se ne ustavijo pred ničemer, so kot hijene.« Ko so tri male krste, ki jih je za pokop podarila rimska občina, prišle iz cerkve, se je po trgu razleglo ploskanje, ki se je ponovilo tudi ob njihovem prihodu na pokopališče. Dvajset minut irealne tišine, ki jo je zmotil le jok neutolažljive mame Stefanie. Ob njej sta bili njena zvesta prijateljica Alessandra in mati Rita, nato pa še tašča Margherita in tast Ar-mando, ki je stiskal v roki fotografije svojih vnukov v srebrnem okviru, pripravljene za nagrobni kamen. Stefania je ostala na pokopališču tudi potem, ko so delavci zaprli grobnico. Po poldrugem letu od začetka tragedije Se vedno ni izjokala vseh solza. Za Tullia Brigido se po zaključku preiskave na posmrtnih ostankih treh otrok (ki so umrli zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom) nakazuje sodni postopek z obtožbo umora, ki ga bodo po vsej verjetnosti združili s prekinjenim procesom zaradi ugrabitve malčkov. Za odločitev bo treba počakati do septembra, ko bo zadolženi sodnik prejel dokočne izide posmrtne ekspertize. Vse se je začelo decembra 1993 RIM - Tragična zgodba sestric in bratca Brigida se je začela 18. decembra 1993, ko jih je oče vzel materi Ste-fanii, da bi z njimi preživel božične praznike. Od takrat jih mati ni več videla, vendar jih je po novem letu sliSala po telefonu. Bili so v hiši očetovih staršev, tri tedne kasneje pa je Brigida skušal ubiti ženo in njene starše. Poskus mu je spodletel, nekaj prič pa je izjavilo, da so videli kopati na vrtu hiše, v kateri se je Brigida mudil s svojimi otroki. Sledilo je dolgo obdobje iskanja otrok ali njihovih trupel, med katerim je Brigida preiskovalce ničkolikokrat zapeljal na napačne poti, celo v daljno Avstralijo. 18. aprila letos se začne proti Brigidi proces zaradi ugrabitve otrok, med katerim je moški priznal, da so njegovi otroci umrli v najeti vili. Dva dni kasneje je preiskovalce končno popeljal na pravo mesto, kjer so odkopali posmrtne ostanke ubogih treh malčkov. TRGI / PO ZASLUGI OKREPITVE DOLARJA IN DOMNEVNIH POSEGOV BANKE ITALIJE Lira se hitro bliža realnejšemu tečaju Marka včeraj padla pod 1.120 lir O odličnih poslih poročajo tudi z milanske borze RIM - Po sredinem premoru je lira včeraj doživela nov, skoraj čudežen vzpon nad nemško marko, nekaj pa je priščipnila tudi dolarju in vsem ostalim devizam po vrsti. Vendar njeno ovrednotenje ni več tako čudežno, če upoštevamo okoliščine, v katerih je do njega prišlo. V prvi vrsti gre zasluga dolarju, ki se je okrepil do marke in jena, v drugi vrsti pa Banki Italije, ki je svojemu bankovcu - po vesteh z denarnega trga - pomagala z večkratno prodajo mark za lire. Centralne banke to navadno počenjajo v času velikih špekulativnih valov, ko skušajo zajeziti padanje svoje valute, vendar je njihovo poseganje veliko bolj uspešno, ko ji pomagajo v vzpenjajoči se fazi. To se torej dogajalo včeraj na italijanskem denarnem trgu, ko je marka ob njegovem odprtju veljala 1.127, 5 lire in se nato preusmerila navzdol, dokler ni padla pod »psihološko« mejo 1.120 lir in pristala pri 1.118 lirah. Takega sprinta italijanski bankovec že dolgo ni zmogel, posrednike na denarnem trgu pa je presenetil tudi nenavadno velik obseg trgovanja za dan pred začetkom velikošmarnega počitniškega mostu. Okrepitev lire je še toliko opaznejša, če upoštevamo, da je včeraj veliko operaterjev vnovčilo zaslužke zadnjih dni, kar sicer ovira krepitev bankovca. Po zaprtju italijanskih trgov se je pozornost prevesila čez Atlantik, od koder poročajo o krepitvi dolarja, ki je v Italiji nekoliko osibel, a se je proti večeru popravil na sredino vrednost. Analitiki menijo, da krepitve dolarja ne gre pripisati včerajšnji odločitvi nemške Bundesbank, da ne zniža cene denarja, ampak razmeroma mirni ekonomski fazi v ZDA. Kot se dogaja v dneh krepitve lire, so se včeraj odbro odrezali tudi finančni trgi, v prvi vrsti derivati na državne vrednotnice, milanska borza pa je sestanek sklenila z 1-odstotnim zvišanjem indeksa Mibtel in s 531 milijard lir vrednimi posli. Kot zanimivost naj dodamo, da so včeraj zablestele delnice velikih gradbenih podjetij, ki so se po zaslugi vladinega programa o velikih javnih delih ovrednostile za 4 do skoraj 10 odstotkov. Trgovci ne vzdižijo pritiska kriminala RIM - V zadnjih dveh letih je več kot sto tisoč trgovcev izobesilo na vrata svojih lokalov napis »prenehali z obratovanjem« in za vedno zaprlo svoje prodajalne. Stanovsko združenje Confesercenti trdi, da ti trgovci niso uspeli kljubovati pritisku korupcije v javni upravi, oderuštva, izsiljevanja, mikrokriminala in goljufij, o čemer priča podatek, da so trgovska podjetja utrpela v zadnjem letu zaradi kriminalnih dejanj več kot 20 tisoč milijard lir škode. Med šest tisoč klici, ki jih je prejela telefon- ska mreža omenjenega združenja, poimenovana »SOS impresa« (SOS podjetje), se jih je 63 odstotkov nanašalo na primere ode-ruStva, 20 odstotkov na korupcijo, 10 na izsiljevanje, 4 odstotki pa na mala kriminalna dejanja. Med storilci kaznivih dejanj izstopajo uživalci mamil, organiziane tolpe in mladi razgrajači, najbolj pa so kriminalu podvržena trgovska območja v velemestih, v turističnih središčih (npr. Romagne in Ver-silie) in v štirih deželah italijanskega juga: na Siciliji, v Kalabriji, Kampaniji in Apuliji. LIRA PET PON TOR SRE ČET 1579,8 1572(8 1588,6 1587,3 1581,9 ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ,ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 . • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 POLITIČNA USODA LAMBERTA DINIJA ČRNA KRONIKA / PO VSEJ ITALIJI Vsi ga hočejo, on pa razmišlja.. Živahne polemike v Kartelu svoboščin Veliko previdnost pod Prodijevo Oljko RIM - Ministrski predsednik Lam-berto Dini (na sliki) je že nekaj časa predmet poželenja" v levosredinskem, a predvsem v desnosredinskem taboru. Vsi mu "dvorijo" in ga silijo, naj vstopi v politično areno, on pa se izmika in ponavlja, da za sedaj predseduje tehnični vladi, ki Se ni popolnoma izčrpala svojega Programa. Sele ko bo to naredila, bo premier morda resno razmislil o številnih političnih ponudbah. Do takrat pa naj ga pustijo pri miru. O Diniju kot morebitnem kandidatu te ali one koalicije se govori že dalj časa, nekoliko resnejše ponudbe Pa prihajajo sedaj iz vrst tako imenovanih "grmičkov", manjših strank iz obeh taborov, ki se krčevito upirajo morebitnim jesenskim volitvam. Nekateri se volitev bojijo, ker bi na njih doživeli polom in bi tako izginili s političnega prizorišča, drugi Pa so mnenja, da je treba pred razpustom parlamenta predhodno odobriti nova "pravila igre" in hkrati tudi novo volilno zakonodajo. Napovedane ustavne reforme pa v vsakem primeru zahtevajo precej časa. Med "grmički" desne sredine je najbolj glasen Krščansko-demokrat- ski center (KDC), ki hoče za vsako ceno spet priklicati k življenju nekdanjo Krščansko demokracijo. Prav tajnik KDC Pierferdinando Casini že nekaj dni ponavlja, da bi morala desnica angažirati Dinija in ga predlagati za ministrskega predsednika. Dini kandidat za premierja torej, Berlusconi pa za političnega voditelja Kartela svoboščin. Casinijev predlog predstavlja odkrito nezaupnico lastniku Fininvesta, ki bi v primeru volilne zmage desnice ohranil le prestižno politično funkcijo, medtem ko bi novo vlado vodil Dini. Berlusconi, ki je napovedal, da se med dopustom ne bo ukvarjal s politiko, še ni komentiral Casinijevega predloga. Za njegove sodelavce in glasnike pa je zamisel vodje KDC ne samo nerealna, a tudi škodljiva za desno sredino, ki bi brez Berlusconija gotovo že vnaprej klonila levici. S tem soglašajo tudi mnogi voditelji Nacionalnega zavezništva, kjer pa se, kot kaže, krepijo simpatije do ministrskega predsednika, zlasti potem ko se je Gianfranco Fini sprijaznil z dejstvom, da jesenskih volitev skoraj gotovo ne bo. Dini pa ne privlačuje samo Casi-nija in bivših demokristjanov, ki so pred kratkim ustanovili novo stranko CDU, a tudi marsikoga v Prodijevem zavezništvu. Tudi tukaj so "grmički" v zadnjem času zelo živčni in prepirljivi. V tem prednjači koordinator Zelene liste Carlo Ripa di Meana, ki izkoristi vsako najmanjšo priložnost za napad na Romana Prodija in na njegovo levosredinsko zavezništvo, čeprav doslej so iz njegovih ust prihajale v glavnem le kritike, predlogov pa malo ali nič. Ministrski predsednik je doslej prijazno, a odločno zavrnil vse ponudbe, o katerih bo, če sploh bo, razmislil ko ne bo več v Palači Chigi. Njegovi najožji sodelavci sicer vztrajno ponavljajo, da premier nima političnih ambicij in da mu gre le, da bo vlada čimboljše izpeljala svoj program. Tisti, ki ga dobro poznajo, pa so prepričani, da Dini ne bo stal križem rok, da mu je politika naenkrat všeč in da se torej ne bo kar tako upokojil. Zenske, prizadeti, otroci žrtve posilstev in nasilja Po anketi TG 2 zahtevo 69 odstotkov lltolijonov nov, strožji zakon proti spolnemu nasilju - Nosilni Jug GALLIPOLI, CAMPOBASSO, BARI, ACIREALE, TORINO - Val posilstev, ki je te dni preplavil Italijo, se še ni umiril. Tudi včeraj beleži črna kronika vrsto posilstev in nasilja nad ženskami in mladoletnimi. V Gallipoliju sta se dva mlada, 18-letni Luca Musaro in leto starejši Claudio Carretta približala prizadeti ženski, jo odvedla v klet krajevnega vrtca in jo tam posilila. Ko se je ženska vrnila domov, je povedala vse sestri, ki jo je pospremila na komisariat policije. Policisti so v nekaj urah odkrili zločinca. V Campobassu je 27-letni Giovan-ni Gianfragna v zadnjih dneh obi-skovaina domu prizadeto Zensko. Domačim je pravil, da jo spremlja zvečer na razvedrilo, v resnici pa jo je peljal v neko zakotno stanovanje, kjer je žensko prisilil v spolne odnose z drugimi moškimi, tudi mladoletnimi. Zadnje dni so policisti zasumili, da se v tistem stanovanju dogaja nekaj nenavadnega. Ko so včeraj vdrli vanj, so v njem našli žensko in štiri moške, ki so jo spolno zlorabljali. Trije so bili mladoletni. Gianfra-gno so aretirali. Prizadeta ženska je socialnim asistentkam povedala, da je morala pod grožnjami pristati tudi na deset spolnih odnosov dnevno. V Bariju je petletna hčerka prepričala mamo, naj prijavi policiji brata, ker jo je spolno nadlegoval, jo pretepal in ji grozil. Večkrat je to počenjal kar v prisotnosti deklice, mnogokrat pa je tudi njo pretepel. Potem, ko se je tudi včeraj surovo znesel nad sestro, se je ženska po dolgotrajnem prigovarjanju hčerke vendarle odločila in - v bratovi odsotnosti - odšla na policijo. Moškega, 39-letnega Na-taleja A. so aretirali. V Acirealeju je moški pretepel žensko, s katero je živel, ker ga je nameravala pustiti. Ženska je bila sita njegove surovosti in nasilja, 35-letni Carmela Aiella pa je odločitev tako razkačila, da se je znesel nad njo in jo kar tri ure pretepal. Zatem jo je odpeljal v dva javna lokala in jo pokazal prijateljem kot trofejo. Ženski je zlomil nosno kost. Ko sta se vrnila domov, je nadaljeval s pretepanjem, hrup pa je priklical policijo, ki je moškega aretirala. V Turinu so aretirali očeta, ki je spolno nadlegoval 14-letno hčerko. Nasilje je trajalo že več časa. Včeraj se je njegova žena odločila, da ga prijavi policiji. Posilstva in spolno nasilje je tačas tudi v središču politične kronike. Po Dinijevem apelu o čimprejšnjem izglasovanju novega zakona proti spolnemu nasilju, je včeraj predsednica pravosodne komisije v poslanski zbornici Tiziana Maiolo izjavila, da je pripravljena na obravnavo v zbornici, če bi Pivettijeva sklicala zasedanje in bi se ga poslanci udeležili. TG 2 je sinoči objavil rezultate ankete o spolnem nasilju. 69 odstotkov anketirancev zahteva nov zakon ali odlok proti spolnemu nasilju, kar 78 odstotkov pa jih meni, da predstavlja posilstvo kaznivo dejanje proti osebi, ne pa proti morali, kot določa sedanji zakon. ' REZIJA / VRSTA PRIREDITEV PRED TORKOVO ŠMARNO MIŠO Okno Rezije je odprto v prihodnost Predstavitev knjige tradicionalnih rezijanskih pesmi in fotografski natečaj REZIJA - Potem ko je pred dobrim mesecem videmsko kulturno društvo Ta rozajanska dolina (v njem se zbirajo številni Rezijani, ki so se preselili v nižino) pripravilo v furlanskem glavnem mestu uspešen kulturni večer, ki je bil namenjen rezijanskim ženskam, so tudi letošnjo osrednjo kulturno pobudo v dolini pod Kaninom, Okno odprto v bodočnost, posvetili rezijanskemu ženskemu petju. Kulturno društvo Rozajanski dum je namreč v sredo zvečer v kulturnem središču na Ravanci predstavilo knjigo rezijanskih pesmi Te rozajanske uiže. Gre za bogat izbor besedil in skladb, ki predstavljajo zakladnico rezijanske ljudske pesmi. Predstavitev knjige je bila osrednja točka dobro obiskanega večera, ki se je začel z nagrajevanjem fotografov, udeležencev prvega državnega fotografskega natečaja na temo Rezija, oziroma učencev domačih osnovnih šol, ki so se odzvali natečaju v rezijanskem narečju. O nenadomestljivi vlogi, ki jo odigravajo rezijanski kulturni delavci je spregovoril tudi senator IDarko Bratina, ki je posebej pohvalil člane Rozajanskega duma, ki skupaj s folklorno skupino in s pevskimi zbori predstavljajo enega od nosilnih stebrov tamkajšnje kulturne ustvarjalnosti in narodnostne identitete. Kulturni spored večera sta najprej oblikovala ženski in mešani pevski zbor iz Tolmina, srečanje na Ravanci pa so zaključile domače članice skupine Rože majave, ki so predstavile izbor starih rezijan- skih pesmi. S pobudo Okno odprto v bodočnost se je začel teden kulturnih prireditev, ki se bodo končale v torek, 15. avgusta, ko bodo v Reziji pripravili tradicionalno Šmarno mišo, zagotovo najbolj odmevno kulturno prireditev v tej dolini. Velikošmaren-ska prireditev, ki vsako leto privablja tisoč in več obiskovalcev, se bo začela s procesijo, končala pa se bo z ljudsko veselico in z nastopom domačih rezijanskih plesalcev in godcev. Rudi Pavšič Jože Pirjevec 14. Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 1918-1992« V resnici pa je precej spominjal na dekrete kralja Aleksandra iz leta 1929, s katerimi je hotel ustvariti "integralno" Jugoslavijo. Ideja "bratstva in enotnosti" se tako ponovno ni uveljavljala iz lastne moči, ampak zaradi ukaza od zgoraj, ki je prikrival precej drugačno stvarnost. Poleg Se živih nacionalnih napetosti in sovraštev sta bila zanjo značilna sumničav odnos do vsake manifestacije narodnega čustva, ki ne bi bila "jugoslovanska", in bolj ali manj očitno zapostavljanje Albancev, Madžarov in drugih narodnostnih manšin. Zakon pa je predvsem preprečeval odkrito, Čeprav bolečo razpravo o medetni-čnih konfliktih, s čimer je onemogočil, da bi jih do kraja razčistili in tako tudi presegli. 25. avgusta 1945 je začasna ljudska skupščina sprejela zakon o političnih strankah, ki je potrjeval svobodo združevanja in prepovedal samo faši-[stična in neofašistična etnična giba- nja. Da bi legalno obstajale, so se morale stranke registrirati pri ministrstvu za notranje zadeve. Temu pa se KPJ ni podredila, temveč ostala kot pred vojno v ilegali in od svojih članov zahtevala najstrožjo konspiracijo. Celo njeno ime se ni pojavljalo v javnosti: ko ga je maja 1946 Moša Pija-de na nekem nastopu omenil, so ga časopisi cenzurirali, in ko so oktobra istega leta tuji novinarji Tita vprašali, ali je generalni sekretar KPJ, se je izgovoru izognil. To dvoumnost je verjetno narekovala želja novih oblastnikov doma in v tujini utrditi prepričanje, da v Jugoslaviji ne gospodujejo komunisti, temveč njene najboljše sile brez ideoloških razlik, razen tistih seveda med faSisti in antifašisti. Vse slednje je skuSala zbrati pod svoje okrilje Ljudska fronta, ustanovljena v Beogradu med 5. in 7. avgustom 1945 na kongresu vseh frontnih organizacij (III. Avnoj), z namenom, da ohrani pridobitve narodnoosvobodilnega bo- ja. Vanjo so se vključile tudi nekatere predvojne stranke, ki se niso udinjale okupatorju in so po vojni ponovno zaživele na Hrvaškem, predvsem pa v Srbiji, kjer partija ni imela množične podpore. Čeprav so izbrali za predsednika Ljudske fronte Tita, in za njenega sekretarja enega najbolj uglednih srbskih komunistov, Sretena Zu-joviča-Crnega, se ji KPJ, ki se je imela za boljševiško organizacijo in torej za elitno skupino, ni pridružila. Zadovoljila se je s tem, da jo je kontrolirala s svojimi ljudmi in organizacijami: Antifašistično fronto žensk, Zvezo mladine in Zvezo sindikatov Jugoslavije. Ljudska fronta torej ni bila koalicija, kot je poudarjal Djilas v Borbi januarja 1946, temveč agitacijsko in propagandistično gibanje, ki naj bi politično prebudilo množice, obenem pa jih tudi podredilo volji režima. "Kdor je proti Fronti, je proti državi, " je kategorično izjavil Moša Pijade. (Se nadaljuje) RIM / V VOJAŠNICAH Val samomorov priča o nelagodju med naborniki RIM - Devetnajstletni vojak Alessandro Corti-giani je pred dvema dnevoma umrl za posledicami padca z okna tretjega nadstropja vojašnice, v kateri je služil vojaški rok. Tragedija se je pripetila ob 3.45. Umirajočega fanta je našel dežurni stražar na notranjem dvorišču vojašnice. Njegovo pozornost je pritegnil zamolkel udarec trupla na beton. Nesrečnega Cortigiani-ja so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Or-vieto, kjer je pa mu zdravniki zaradi hudih poškodb niso mogli pomagati. Fant je izdihnil nekaj ur po sprejemu na zdravljenje. Preiskava o fantovi smrti je v teku, kaže pa, da ne gre za nesrečo in da si je hotel mladenič vzeti življenje. Cortigiani je živel v Palermu s starši in brati. Pred nedavnim je bil doma na do- pustu, pred vrnitvijo v vojašnico pa je bil v Pizi, kjer prisostvoval poroki brata Pietra, ki je orožnik v Turinu. Njegov stric Pasquale Cortigiani je izjavil, da je bil Alessandro miren fant, brez stalne službe, ki je sanjal, da bi postal orožnik kot njegov brat. Ge bo preiskava potrdila domnevo, da gre za samomor, bo Alessandro Cortigiani eden o številnih mladih vojakov, ki so si vzeli življenje, ker niso zdržali obremenitve vojaškega življenja. O pojavu se je doslej že večkrat govorilo, ukrepalo pa bolj malo. Po polemikah, ki so sledile vsaki smrti v vojašnicah, je problem tonil v pozabo. Do naslenjega samomora. Tudi.zaradi tega je Falco Accame, ki vodi združenje svojcev padlih članov oboroženih sil, pozval ministra, naj se s pojavom sooči in ustrezno ukrepa. GOJMIR DEMŠAR Glasbena matica skozi desetletja (4) Leta 1914 je šola Glasbene matice dobila primernejše prostore v Narodnem domu Mb poKnižn. »Glasbene Malice" vabi na GLASBENI VEČER kLbo v soboto, 1.4. marca 1914 v gledališčni dvorani »Narodnega doma". * »■fr * (Nastopijo zgolj gojenci in učitelji »Tržaške podružnice Glasbene Matice"). » * ♦ Začetek ob 8'h url zvečer. Cene: Sedeži L—VIL vrst* t vstopnino .K H>0 . vin.—xv. . , , * .......... ,i-20 v prtiUčjtf . . —-go .. m dijske in voj«kc . . . ... . —-so Sedeži na galertjt. . . . . .'Z, .......... , |-— StojlKa na galeriji in kopnina v tole.. „ —'50 Lože L vrste ...............8*— .11. . .... , fr- Prtpiačii* v pokritje Uoškov za novi klavir sc hvaležno sprejema. Plakat, s katerim je G IVI vabila na glasbeni večer Bolj razgibano koncertno dejavnost Glasbene matice je omogočalo nastopanje v dvorani Narodnega doma. Pomembna je bila pomoč, ki jo je pevski zbor Glasbene matice dajal DramatiCemu društvu pri uprizoritvah oper in operet. Pri teh se je uveljavil zlasti Mirko Polic, izvrsten glasbenik, ki je v sezoni 1912/13 postavil na oder dve operi: Zajčevo Nikola Šubic Zrinjski in Smetanovo Prodano nevesto. Pripravljal je tudi Puccinijevo Madame Butterfly, katere uprizoritev je bila že najavljena, a je tržaški zastopnik milanske založbe Ricordi izvedbo v slovenskem jeziku prepovedal. Uprizoritev v italijanskem jeziku pa slovensko gledališče ni hotelo sprejeti. Leta 1914 je šola Glasbene matice končno dobila primerne prostore v Narodnem domu, kar je bilo pomembno za njeno pedagoško dejavnost. Pomnožili so se javni nastopi, pri katerih so nastopali dijaki in profesorji Glasbene matice. Spored takega nastopa dne 14. marca 1914 je obsegal med drugim Haydnovo Otroško simfonijo in njegov godalni kvartet ter razne skladbe Mozarta, Čajkovskega in Griega. Društveni godalni orkester je vodil kapelnik Peter Teply. Skromna sredstva Glasbene matice niso dopuščala izdajanja lastnih glasbenih publikacij. Njeni sodelavci in nekateri drugi primorski skladatelji so objavljali svoje skladbe, predvsem v glasbeni reviji Novi akordi. Na Goriškem se je s koncertnimi nastopi najmočneje uveljavil Pevski zbor Pevskega in glasbene društva. Njegov zborovodja Josip Michl je vodil 70-elanski pevski zbor slovenskih srednješolcev in ustanovil Godalni kvartet, ki so ga sestavljali Karel Sancin, Pečenko, Avgust Pertot in Josip Michl. Pod njegovim vodstvom je bil v Gorici 24. marca 1907 izveden Dvorakov oratorij Stabat mater. Kakor tržaška Glasbena matica je tudi gorisko Pevsko in glasbeno društvo prejemalo podporo od deželnih oblasti. Glasbeno dejavnost na Primorskem je močno okrnila svetovna vojna. Glasbena matica je zašla v težave, ker so ji vladne oblasti okrnile podporo. Začeli pa so usihati tudi prispevki, ki jih je prejemala od zasebnikov. Nekateri učitelji njene sole so morali k vojakom, tako da sta med vojno poučevala le Karel Mahkota, ki je tedaj prevzel vodstvo šole, in VVaschte. Nekaj Casta sta sodelovala kot pedagoga tudi Srečko Kumar in Peter Teply. Nekaj učencev je izstopilo in sta jih privatno poučevala Teply. in Kumar, kar ni najbolje vplivalo na delovanje šole, ki je samo še životarila. Društveni pevski zbor, ki je med vojno omejil svoje delovanje, je spomladi leta 1918 pričel zopet z rednimi vajami. Tedaj je štel skoraj 80 elanov in je še isto leto nastopil na Krekovi proslavi. Med gosti moramo omeniti gostovaje zagrebške opere, ki je poleti 1918 nastopila v gledališču Rossetti s petimi opernimi uprizoritvami. Pri teh sta sodelovala kot solista tudi slovenska primorska rojaka Primožič in Rijavec. Proti koncu vojne se je Mahkoti posrečilo, da je pridobil za pouk violine Ceha prof. Frana Topiča. Ta je spomladi leta 1919 prevzel vodstvo šole do prihoda prof. Sonca v Trst. TopiCu je iz boljših gojencev, učiteljev šole in nekaterih drugih glasbenikov uspelo sestaviti 35 članski orkester. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. det Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec. Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELDER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG KOLONIJA / NA DEBELEM RT-ICU Spoznajmo Istro, spoznajmo se v Istri Glavna načilnostje udeležba italijanskih in slovenskihnajstnikov PATRONAT INAC SVETUJE Retroaktivna uveljavitev starostne pokojnine TRST - Od 19. do 26. avgusta t.l. bo v mladinskem centru na Debelem Rtiču pri Ankaranu potekala druga kolonija Spoznajmo Istro - spoznajmo se v Istri, katere skupni pobudniki so Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza kulturnih organizacij Koper, Zveza prijateljev mladine Koper in združenje Lupu-sinfabula. Kolonijo, ki se je bo letos udeležilo nad trideset najstnikov s Tržaškega in Koprskega, odlikuje značilnost, da združuje tako slovensko kot italijansko govorečo mladino. Enotedensko skupno bivanje predvideva pester in bogat program. Velika pozornost bo namenjena socializaciji, medsebojnemu spoznavanju in jezikovni vzgoji. Del programa pa bo obsegal, kot že lani, od- krivanje in spoznavanje istrskih kulturnih in naravnih vrednot. V sklopu kolonije se bodo zvrstile ustvarjalne literarne, plesne, glasbene in likovne delavnice pod vodstvom priznanih strokovnjakov in umetnikov. Predvidena pa sta tudi dva celodnevna izleta in sicer v dolino Glinščice in v dolino Dragonije. V soboto, 26.- avgusta, ob 11. uri, bo sklepna prireditev na katero so vabljeni starši, prijatelji in znanci. Zaradi vsebin in izvirnosti programa kolonije je pobuda deležna pozornosti in podpore Urada za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije in je označena kot posebna mladinska pobuda ob evropskem letu proti rasizmu in'ksenofobiji. Nives Košuta Vpr.: »Pred koncem leta se nameravam upokojiti, saj sem že prekoračil upokojitveno starost in nimam vec zadostnih energij, da bi ostal v proizvodnem procesu. Upokojil bi se lahko bil že pred tremi leti, ko sem bil star 60 let, a sem se odločil, da ostanem na delovnem mestu. V teh zadnjih treh letih je bila plaCa pravzaprav še nižja kot v prejšnjih, saj sploh nismo vec delali nadur, kar se pozna tudi na plači. Ker se zakonodaja spreminja in sedaj imamo tudi novo reformo, bi želel vaš nasvet, kdaj naj se upokojim in po katerem kriteriju mi bodo izračunali pokojnino.« S. D. Pred dnevi je parlament odobril celovito pokojninsko reformo, ki pa bo začela veljati s l. januarjem 1996 in v našem konkretnem primeru nima nikakršnega vpliva na pogoje uveljavljanja pokojninske pravice. Zato se pri ugotavljanju pogojev in izračunavanju osnove upošteva Amatov zakon št. 503/92, ki med drugim določa, da od 1. januarja 1993 dalje ni pokojnina več združljiva z odvisnim delom. Kdor pa je uveljavil starostno pokojnino pred tem datumom, je lahko na osnovi principa o pridobljeni pravici še ve- dno v delovnem razmerju in obenem vnovCuje pokojnnsko meseCnino. Isto zakonsko določilo tudi postopno dviguje upokojitveno starostno mejo (trenutno vsakih 18 mesecev za 1 leto), tako da se danes moški odvisni delavec upokoji pri INPS ob dopolnitvi 62. leta, ženska pa 57. Naš bralec ima na voljo dve opciji. Lahko izbere upokojitev pred koncem leta 1995 (od naslednjega meseca po vložitvi zadevne prošnje) in v tem primeru bo INPS upošteval vso dozorelo zavarovalno dobo, višina pokojnine pa bo odvisna od povprečja plače v zadnjih petih oziroma več letih. Lahko pa se odloči za drago opcijo, ki je skoraj zanesljivo ugodnejša. Starostno pokojnino lahko uveljavi z retrospektivnim učinkom od leta 1992, in sicer od naslednjega meseca do dopolnitve 60. leta starosti. Osnova za izračun pokojnine bo povprečje plaCe v zadnjih petih letih (od 1988 dalje, ko je bila plača še višja kot sedaj) in INPS bo izplačal vse dozorele zaostanke, ker je bila tedaj pokojnina združljiva z delovnim dohodkom. Zadnja 3 leta prispevkov pa bo možno uveljaviti v obliki dodatka, (ma) Dobra turistična bera TRST - Poleg Gradeža in Lignana so letos zabeležila dober uspeh tudi manjša turistična središča v deželi. To velja za karnijo, območje Trbiža, za Pordenon pa tudi za čedajski okoliš. Povsod so zabeležili vec kot 10-odstotni porast turistov in turistična sezona se podaljšuje. Odbornik za turizem Cristiano degano pripisuje del zasluge za uspešno sezono tudo svojelmu od-borništvu in marketinškemu pristopu pri reklamiranju turističnega potenciala Furlanije-Julijske krajine. BTP BUON1 DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. aprila 1995 in zapadejo 1. aprila 2005. ■ Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. oktobra in 1. aprila za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol 1.30 dne 14. avgusta: ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. aprilom; ob vplačilu (18. avgusta) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudi vaša banka. GOSPODARSTVO / NAŠA DEŽELA PREISKAVA SE NADALJUJE Potreba po investicijah, Dini ponuja le drobtinice Mnenja dveh tržaških sindikalistov o Dinijevi beli knjigi Še veliko neznank pri smrti Di Rocca Karabinjerji zaslišali prijateljico, pri kateri je prebil noč - Čakajo na rezultate obdukcije Predsednik vlade Lam-borto Dini je na sredini Predstavitvi bele knjige o ltaujanskem gospodarstvu Napovedal za 61 tisoC mi-Jjjard lir investicij na po-jh-ocju javnih del in ve-akin infrastruktur, kar naj odprlo letno 100 tisoč aovih delovnih mest, in za dobo Štirih let. Beli P^jigi je bila priložena ta-eela s porazdelitvijo inve-sPcij in predvidenih no-delovnih mestih po Posameznih italijanskih deželah. Iz tabele je bilo razvidno za Furlanijo-Ju-Jrjsko krajino sledeče: 'rrZava bo v velike infra-strukture investirala skupno 291 milijard lir, kar npj bi botrovalo 1.454 no-Vlrn delovnim mestom. . Naša dežela se je znaš-a prav na robu tabele, ^anjših investicij bosta neležni le Dolina Aosta 166 milijard lir) in Marke jP3 milijard lir). Kar se nče novih delovnih mest Pa je Furlanija-Julijska krajina sploh na zadnjem mestu. Ob taki razdelitvi se gre Zamisliti. 291 milijard lir Predstavlja mikroskopskih 0,4 odstotka vseh neljubljenih investicij; r-454 novih delovnih me-si znaša borih 1,4 od-aiotka predvidenega pora-sta zaposlitve v vsedržavnem merilu. Kaj menijo o takih vladnih drobtinicah tr-žaski sindikalisti? Waldi Catalano, odgo-v°rni za industrijska ''Prašanja CGIL, ugotavlja, p se je morda vlada odneha za obsežne investi-clje na Jugu, ki je takih gospodarskih prijemov naj-n°lj potreben, medtem ko spadajo severovzhodne nezele države med indu- strijsko najbolj razvita območja. Vprašljivo pa je, ah ne gre mar tudi v tem primeru za navidezno zelo lep, a v resnici težko izvedljiv načrt. Sodeč po tabeli bele knjige bi lahko sklepali, da bo naša dežela deležna manjših investicij in posledično manjšega porasta delovnih mest, ker naj bi bila v tem pogledu - v primerjavi z drugimi deželami - na boljšem. Catalano zavrača takšna ugibanja. »Furlanija-Julijska krajina igra tačas veliko vlogo povezovalca zahodne Evrope z vzhodno. Zaradi tega bi morali velike infrastrukture tu še okrepiti. Na primer železnico z uvedbo proge visoke hitrosti, avtoceste, tržaško pristanišče, povezavo med pomorskim in kopnim prevozom. To so vozli, ki bodo pogojevali vlogo naše dežele v Evropi v prihodnjih desetih letih.« Odgovorni za gradbeni sektor pri sindikatu CISL Alberto Chiandotto je bil podobnega mnenja: v naši deželi bi morali investirati v velike infrastrukture, ker le tako bi lahko postala konkurenčna, predvsem kar se tiče prevozov. Sindikalist je tudi omenil javna dela, ki bi jih morali dokončati ali nanovo izvesti. »Že leta in leta govorimo o pomenu hitrih cestnih povezav. Hitro cesto na Tržaškem bi morali dokončati do leta 1992, a je niso. Dela za odsek od Padrič do Katinare bo treba spet oddati v zakup. Drugo odprto vprašanje predstavlja železniška povezava z novim prista- niščem. Predor pri Barkovljah je preozek in prenizek za tako imenovane intermodalne vagone. Zato se odvija v predoru promet le po enem tiru. Tudi cestna povezava med Starim in Novim pristaniščem ostaja nerešena. Sedmi pomol bo treba še dokončati. Zaključna dela so se šele sedaj začela. Druge pomole bo treba urediti, da bi odgovarjali potrebam in zahtevam tržišča.« Po mnenju obeh sindikalistov sta torej Trst in naša dežela potrebna izdatnih državnih investicij, ne pa drobtinic, ki jih ponuja Dinijev načrt. »A Dini je predstavil ta načrt v toplem avgustu, ko je mogoče marsikaj reči in obljubiti...« je ob koncu pokomenhral Catalano. Karabinjerji iz Ul. Her-met preverjajo izjave 27-letne Luise Alberi Auber, ki jih je predvčerajšnjem poklicala v stanovanje na Largo Promontorio 2, kjer je v še nepojasnjenih okoliščinah umrl 41-letni Gianni Di Rocco, ki je bil agentom znan zaradi uživanja mamil. Imel je tudi opravka s sodiščem, pred časom so ga prijeli z mamilom, vendar je šlo za manjšo količino, očitno za lastno rabo. Bil je poročen, zapustil je otroka in ženo, ki ima trgovino s konfekcijo. On sam pa naj bi se bil ukvarjal s posredništvom pri raznih poslih. Auberjeva, ki je zaročena, je agentom povedala, da je Di Rocca srečala v diskoteki La Capannina v Ul. Costalunga. Poznala sta se že od prej, bil je zelo pijan, zaprosil jo je, če lahko prespi na njenem domu. Ustregla mu je. V Ul. Promontorio, v- luksuzno stanovanje v zadnjem nadstropju (ki je sicer last njenega očeta, znanega inženirja Paola Alberija) sta prišla v jutranjih urah in se odpravila spat. Kasneje je opazila, da je moškega obšla slabost, okrog 11. ure je poklicala osebje Rdečega križa. Našli so ga na tleh, iz ust mu je steklo nekaj krvi, niso mu mogli več pomagati, bil je že mrtev. Auberjevo so pod hudim šokom odpeljali v glavno bolnišnico, vendar si je že v popoldanskih urah opomogla, tako da so jo lahko zaslišali. Se istega večera je lahko odšla domov. Karabinjerji so včeraj POBUDA PROSTOVOLJCEV V Nabrežini bo v torek praznik zavetnika Sv. Roka V Nabrežini bodo v torek, IS.avgusta praznovah vaškega zavetnika Sv. Roka. Skupina prostovoljcev iz devinsko-nabrežin-ske občine in Križa je tudi letos, podobno kot lani, poskrbela, da bo Sv. Rok kar se da pester in zanimiv. Napovedane pobude bodo potekale pod pokroviteljstvom domače občinske uprave. Velikošmarenska prireditev bo potekala v stari vasi (na trgu ob vodnjaku) in v bližnjih poslopjih. Dobrodošlico vaščanom in gostom bo ob 10.uri voščila nabrežinska godba na pihala, sledilo bo odprtje razsta- ve starega kmečkega in ribiškega orodja ter že tradicionalnega sejma rabljenih predmetov. Sledilo bo nagrajevanje fotografskega natečaja, razstava fotografij pa bo v prostorih godbenega društva Nabrežina. Dopoldanski del prireditve bo trajal približno do 13.ure, popoldne ob 17.30 pa bo otroški slikarski ex-tempore za otroke do 14.leta. Nagrade za ex-tempore je prispevala Tržaška hranilnica CRT (podružnica Sesljan). Glasbeni in kulturni spored bo trajal do večera. Obiskovalcem bodo postregli s pijačo in jedačo. DAVKI / VLADNI PREDLOG TARČA POLEMIK Tudi trgovci proti konkordatu Pritožujejo se, da plačujejo že itak velike izdatke Davčni konkordat buri duhove. Po protestu združenja bencinskih črpalkarjev so včeraj dvignili svoj glas proti novemu davčnemu ukrepu vlade združenja trgovcev. Njihova zveza, ki združuje tudi delavce turističnega sektorja in servisnih služb, je izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost in nezaupanje do konkordata. Confcommercio izhaja iz premise o težkem gospodarskem položaju v terciarnem sektorju. Domače povpraševanje upada, inflacija grozi. Tisti, ki bo pristopil h konkordatu, tvega nelikvidnost. Lastnike majhnih in srednje velikih podjetij namreč čakajo v prihodnjih mesecih solidni izdatki (na primer davek na zdravje). Konkordat bi zato lahko negativno učinkoval na njihov razvoj, podobno kot je bilo pred leti z znano minimum tax. Tako vsaj jamra združenje trgovcev. Zveza trgovcev in druge sorodne organizacije bodo vsekakor temeljito obvestile svoje člane o značilnostih in zahtevah davčnega konkordata. Prvi odzivi niso nič kaj spodbudni. Trgovci menijo, da je ta nova dajatev »nepravična« in predstavlja le nadaljnje težko obdavčenje brez vsakega razloga. Kdor ne bo pristal na konkordat, tvega nezaželeni obisk davčnih nadzornikov. »Tudi tisti, ki redno plačujejo davke, se tega bojijo,« je zapisano še v tiskovnem sporočilu. Ta nerodni stavek spodbija davčnemu sodu trgovcev dno. Ali mar to pomeni, da so med pripadniki te kategorije tudi taki, ki davkov ne plačujejo redno? Ge je tako, bi se morali davčnega konkordata le veselih. Konkordat jim namreč omogoča saniranje davčnega položaja. Po plačilu bodo lahko zadihali, saj se jim ne bo več treba bari davčnih pregledov... nadaljevali s preiskavo, zaslišali so več oseb, saj se ne morejo nasloniti na eno samo pričevanje. Poleg tega morajo preveriti, koliko držijo trditve Au-berjeve. Tudi ona je namreč znana v krogu uživalcev mamil, vendar ni imela opravka s pravico. Gotovo je, da je Di Rocco vzel mamilo. V nekem predalu so namreč preiskovalci našli s krvjo pomazano injekcijsko iglo, na omarici pa naj bi bilo nekaj ostankov heroina. Prave vzroke Di Roccove smrti pa bo pokazala obdukcija. Možno je namreč, da ni umrl zaradi mamila, temveč zaradi kolapsa, morebiti ga je zadel infarkt ali je prišlo do notranje krvavitve. Tudi natančna ura smrti ni znana. Vodstvo stranke CCD-KDC Maurizio Marži je bil potrjen za tajnika Krščansko-demokrat-skega centra CCD, v tajništvo pa sta bila izvoljena še Roberto Sasco in Mauro Brai-co, ki bosta odgo-vorjala za prvo oziroma drugo poslansko okrožje. Vodstvo sestavljata še Claudio Grizon (javne uprave) in Salvatore Scu-racchio, ki bo koordiniral izvršno delo. Vodstvo CCD so izvolili na seji, ki se je je udeležili tudi član vsedržavnega vodstva Franco Faush. OSUMLJEN JE TERORIZMA STEČAJ DRUŽBE TRISEA NOVICE Francoski preiskovalci bodo zaslišali priprtega Maročana Pred nekaj dnevi, pred odhodom iz Trsta, so ^ancoski preiskovalci obljubili, da se v kratkem ^Tejo. Besedo so držali, danes bodo spet pri nas, kar se imajo zahvaliti udi italijanskim obla-atem in sodnim organom, k1 so sicer od vsega začetka izrazili pripravljenost na sodelo-vanje. Čeprav kaže, da si od obiska ne obetajo ve-T0, očitno nočejo zanemariti nobene možnosti, da bi prišli na sled stdtil-cem nedavnega atentata da parislko podzemno Položnico, ki je terjal šte-m ne smrtne žrtve in na desetine ranjenih. V Trstu bodo zaslišali adadega Maročana Madi-da Abdellaha, ki ga je fi-aanena straža aretirala na openski obmejni želez-Fiški postaji, potem ko je agotovila, da ima pona-rejen potni list. Zatem so mu našli se računalniško oisketo, neke vrste pri-r°Cnik za pripravljanje atentatov in drugih napadov na razne objekte in na ljudi. Sprva so nekateri sumili, da je morebiti povezan s pariškim atentatom, vendar na podlagi doslej zbranih elementov sum ni bil potrjen: ko so mladeniča prijeli, je že prišlo do atentata, kar pomeni, da disketa zanj ni služila. Tudi je težko verjeti, da bi se nekdo, ki se pripravlja na veliko krvavo dejanje, šele iskal navodila po računalniku. Nenazadnje ne gre pozabiti, da bi jih s precejšnjo lahkoto dobil tudi na mreži Internet. Povsem brez težav s disketo pa le ni šlo, saj so izvedenci imeli nekaj preglavic pri iskanju ključa, da bi odkrili vse, kar vsebuje. Morda bo prav ta del, ki naj bi ga za danes dešifrirali, tudi pojasnil, kdo je pravzaprav Abdellah in kaj je počel v Zagrebu, kjer naj bi bil dobil disketo, ki naj bi jo zatem odnesel v Milan. Poravnati morajo 40 milijard Družba je sodila v grupo Tripcovich, ki je pustila pravo brezno Štirideset milijard lir: to je zahteva, ki jo je stačajni upravitelj družbe Tri-sea, odvetnik Enzio Volli, postavil in mu je bilo tudi ugodeno. Zahteva se nanaša na zaplembo premoženja bivših upraviteljev in nadzornikov družbe, za katere sodnik za stečajne postopke Chiozzi ni imel nežnih besed. Krivi naj bi bili slabega upravljanja, ki je Trieseo, eno od družb grupe Tripcovich, pripeljalo v propad. Lanski stečaj celotne grupe je zatem dosegel »biblične« razsežnosti, govor je bil celo o tisoč milijardah lir, saj je vanjo spadalo skoraj 160 družb in več kot 5 tisoč uslužbenci v Italiji in na tujem. Upravitelji Trisee naj bi bili s svojim početjem dopustili, da je propad postal neizbežen in sedaj morajo to jamčiti s svojim premoženjem, nepremičninami, denarjem, drugimi vrednostimi. Z drugih družb grupe naj bi se bil namreč pa-sivo »stekal« na Triseo, dokler položaj ni postal nevzdržen. Na seznamu tistih, ki morajo škodo poravnah, je več tudi znanih oseb, od podpredsednika Giulia Diminija do Giovannija Zonce, sina grofa Agostina Della Zonce. Poleg njih so še Giulio Marchesini, Lodovico Be-vilacqua, Paolo Agostoni, Achille Tran-chida, Gilberto Pazzeschi, Giovanni Cerri, Giuseppe Montesano, Sergio Fle-gur in Sandro Lucchi. Priletna ženska žrtev težke prometne nesreče Na oddelku za oživljanje v katinarski bolnišnici se za življenje bori 71-letna Emilia Villanovich, ki jo je včeraj na Istrski ulici, v višini hišne številke 87, povozil avtomobil zastava, ki ga je upravljala 32-letna Marinela Lazar iz Kopra in je bil namenjen proti Sv. Ani. Villanovicheva, ki prebiva v Ul. Baiamonti 101, je prečkala cesto izven prehoda za pešce, je utrpela hude udarce v glavo in druge dele telesa, tako da so si zdravniki pridržah prognozo. Udarec je bil tako silovit, da je Zenska prebila vetrobran in jo je odbilo kar 17 metrov daleč. Prijeli mladi Romki Mladi Romki sta pozvonili pri vsakih vratih, kar se je enemu od stanovalcev nekega poslopja na Trgu sv. Jakoba zdelo sumljivo: pomislil je, da hočeta ugotoviti, katera stanovanja so prazna, da bi brez tveganja lahko vlomih. Nemudoma se je obrnil do karabinjerjev, sum je bil upravičen. Ko sta dekleti zagledali karabinjerje, sta se namreč skušali znebiti dveh dolgih izvijačev, vrgli sta ju skozi okno, kar pa agentom ni ušlo. Karabinjerji so izvijača pobrali in dekleti prijavili zaradi posesti orodja, primernega za vlome. Poziv Občine ministrstvu glede problema pokopov Tržaška občina je pozvala ministrstvo za zdravstvo, naj za Trst dovoli izjemo v veljavnem režimu pokopov, to pa zato, da bi lahko na postopen način rešili probleme imetnikov družinskih grobnic. Pismo ministrstvu je v odsotnosti župana podpisal podžupan Roberto Damiani. V pismu je tudi s statističnimi podatki in grafikoni orisan položaj pokopov v našem mestu. Sporočilo občinskega urada za zaposlovanje Pokrajinski urad za zaposlovanje (Ul.Fabio Severa 46) sporoča, da bo v ponedeljek, 21. ter v torek, 22.avgusta stekel postopek za sprejem v službo dveh uradnikov, ki bosta za določen čas (dva oziroma tri mesece) dobila zaposlitev na Občini Trst. Potrebne dokumente bodo zbirali med 8.30 in 12.uro. Lestvice za sprejem v službo bodo objavili v petek, 25.avgusta, klic interesentov bo med 10.30 in 11.30. Lestvice bodo v skladu z zakonom razo-bešene na oglasni deski. Ponedeljkov koncert na Trgu Unita Na Trgu Unita se nadaljujejo ponedeljkovi koncerti. 14. avgusta bo ob 20.30 nastopila godba Giuseppe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. V teku večera bo izvajala skladbe Colarocca, Monta-gne, Rossinija, Morriconeja, Carmichaela, Van Mc Coya, VVebberja, Gersvvina in Escobarja. Koncert je prost in odprt vsem, Občina pa je poskrbela tudi za udobnost in namestila štiristo sedežev. ZVEZDE / NAJBOLJ BLEŠČEČA NOC »Zvezdni jok« sv. Lovrenca nocoj na nebu Današnja noč je prav gotovo najbolj bleščeča noC v letu. Sv. Lovrenc nam namreč vsako leto ponuja magični prizor pravega dežja zvezdnih utrinkov, katerega lahko zazna človeško oko. Skupinice navdušencev se bodo zbirale na travnikih in gričih na Krasu, budno uprle pogled v nebo in Čakale, da se na Zemljo izlije sij prvega meteorita iz severovzhoda, točneje iz Per-zejskega ozvezdja. Letošnje »solze sv.Lovreti-ca« bodo žal manj vidne človeškemu očesu zaradi polne lune, ki bo s svojim sijem razsvetlila nebo. Zaradi kroženja zemeljske oble bo izredna naravna predstava na nebu jasnejša v Združenih državah Amerike. V naših krajih bo po vsej verjetnosti lunina svetloba na nebu premočna, meteoriti bodo zato res veliko manj vidni kot v prejšnjih letih, vseeno pa se splaCa poskusiti. Zvezdoslovci obljubljajo, da bo večje število meto-ritov vidno v zgodnjih jutranjih urah. Za to noC organizira Kulturno društvo ljubiteljev zvezd že tradicionalno opazovanje zvezdnih utrinkov na prosto oko in s pomočjo teleskopov. Člani društva zato vabijo vse ljubitelje zvezd in nasploh vse radovedneže, ki si želijo vsaj enkrat videti nebesni jok sv. Lovrenca, da se udeležijo nočnega opazovanja v osnovni šoli na Pesku. Kdor bo še posebno potrpežljiv in... buden, bo bogato poplačan. Na razpolago bo, kot rečeno, moCan teleskop, ki bo omogočil pozornejše opazovanje lune in Jupitra, (v.v.) NOVICE Univeiza razpisuje natečaj za doktorate Tržaška Univerza razpisuje natečaj za raziskovalne doktorate na osnovi vsedržavnih' natečajev, ki so bili objavljeni v uradnem Ustu št.58 bis-4 a. dne 28.7.1995. Rok za vložitev prošenj zapade IS.sep-tembra, zainteresirani dobijo vse informacije v uradnih urah v tajništvu vseučihšča. V omenjeni številki uradnega Usta je bil objavljen tudi seznam vseh doktoratov, za katere bo skrbela tržaška Univerza. Oddaja Na počitnice o skavtih in lonjerskem poletnem centru V nedeljo ob 12. uri bo po Radiu Trst A stekla 8. oddaja Na počitnice. PrisluhniU boste skavtom iz Gorice, ki so svoje skavtske dni preživljali v Podkraju, ter otrokom, ki so preživljali vroče poletne dneve v poletnem središču v Lonjerju in ki jih je obiskal Danilo Pertot. Ponovitev bo v sredo, 16. avgusta ob 8.10 zjutraj. V osmi oddaji Na počitnice, ki bo v torek, 15. avgusta, ob 12. uri, pa bo gospod Tone Bedenčič iz Re-pentabra pripovedoval, kako je vodil izlet v Lour-des, gospod Milan Pregelj iz Klanca pri Kozini pa, kako je bilo na tednu duhovnosti. Tečaji za tehnike radiologe Tržaška ustanova za zdravstvene storitve (nekdanja Krajevna zdravstvena enota) sporoča, da je v teku vpisovanje za triletni izpopolnjevalni tečaj za tehnike radiologe. Za vse informacije in vpisovanja je na razpolago tajništvo Sole za zdravniške tehnike v šob G.Ascob v Ul.Stuparich 1 (tel. 339-2379). Skrbništvo nekaj dni zaprto Zaradi počitnic osebje in tudi zaradi vstopa v veljavo odloka, ki doloCa nov delovni umik za zaposleno osebje, bodo uradi šolskega skrbništva v Trstu za nekaj dni zaprti. Uradi bodo tako ves dan zaprti jutri, 12., v ponedeljek, 14. ter v soboto, 19.avgusta. IACP zaposluje novo osebje Ustanova za ljudske gradnje (IACP) bo za določen čas zaposlila sedem uradnikov. Za delovno mesto se lahko potegujejo italijanski državljani z višješolsko izobrazbo, ki izpolnjujejo vse pogoje za službo v javnem sektorju, ki se spoznajo na računalnike, na davčne prijave in tudi na zakonodajo o ljudskih gradnjah. Prošnje morajo interesenti predložiti v urade IACP (Seneni Trg 6) do 28.avgusta. V muzeju Revoltella filma Rerfmana in Scorseja V muzeju Revolteba (IH.Diaz 27) bodo drevi ob 20. in 22.uri predvajati dva filma in sicer film Ivana Reitinana "Pericolosamente insieme" in film ameriškega režiserja italijanskega porekla Martina Scor-seseja ”Fuori orario". Filma bodo predvajati v okviru ciklusa, ki je posvečen 100-letnici filma in za katerega je poskrbel Ezio Kermol. Vodstvo muzeja sporoča, da bo muzej redno odprt vsak zvečer med 20. in 24.uro tudi med vetikošma-renskimi prazniki. TURIZEM / BISER OB MORJU Miramarski grad vedno bolj vabljiv Za veliki šmaren pričakujejo rekordno število obiskovalcev Miramarski grad privablja prav vse turiste, ki pridejo v Trst. Resda je naše mesto nekako oddaljeno od turistične osi po Italiji (Firence-Siena-Rim-Neapelj) po kateri se gibajo tuji turisti, v zadnjih letih pa so te skupine turistov prišle tudi malo na sever, sprva samo do Benetk, potem pa so se pomaknile še bolj proti vzhodu. Sole so spoznale, da premore prav cela Italija široko paleto turističnih zanimivosti in tako zaCele ponujati kot izletno točko tudi Trst. Snežno-beli miramarski grad, ki leži v zavidljivi poziciji ob morju, privablja tako iz leta v leto vse večje število obiskovalcev. Letos je zgodovinski muzej v gradu požel še dodaten uspeh; v prvih sedmih mesecih leta se je število obiskovalcev povišalo kar za 12% v primerjavi z istim obdobjem lani: 122.915, v primerjavi z lanskimi 109.978. Muzej je bil najbolj obiskan v aprilu, kar je seveda ra- zumljivo: takrat so na vrsti šolski izleti, pa Velikonočne počitnice... Letošnji april je bil za muzej pravi »boom«, število obiskovalcev je poskočilo na 36.453, v primerjavi z lanskimi 30.280 (+20,4%). Podatki so res razveseljivi, saj pričajo o tem, da si je miramarski grad končno utrl pot med najbolj obiskane muzeje v severni Italiji. Glede na število obiskovalcev se je tržaški biser lani uvrstil takoj za prestižnimi Palazzo Du-cale v Mantovi, Museo Egizio v Turinu in Cena-colo Vinciano v Milanu. Letošnja ponudba mi-ramarskega gradu je še posebno vabljiva: v konjušnici je tokrat postavljena pomembna arheološka razstava o Ebli, ki bo odprta tudi ob prazniku Velikega Šmarna in sicer z običajnim urnikom 9.-18.30. Običajni urnik (9.-18.) bo veljal tudi za zgodovinski muzej v gradu, medtem ko bo vstop v park možen že uro prej. Nelahki odnosi med mladimi in politiko Politično življenje v Italiji se je v zadnjih letih zelo spremenilo, tako da so afere, grožnje, medsebojne obtožbe in polemike praktično skoraj na dnevnem redu. Ni kaj, vstop v novo politiko druge republike, Ce jo tako sploh lahko imenujemo, je res težaven. Koncept stranke, kakršnega smo bili vajeni v prejšnjih desetletjih, se je takorekoč zrušil. Nekatere stranke se tako zdaj nazivajo ”gibanja“ in se postavljajo zoper katerokoli birokratsko in hierarhično notranjo ureditev. Za nekatere politike je naziv "politični birokrat" že prava psovka, drugi z obujanjem mladostniških spominov pa dokazujejo, da je bila njihova politična kariera vse prej kot "birokratska"... Kako pa so organizirani mladi politični kadri? Koliko poudarka dajejo politične stranke vprašanju mladih? Ti dve vprašanji smo zastavili skoraj vsem političnim strankam, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini. Opustili smo sicer nekaj strank (npr. Ljudsko stranko), ki so v teh dneh kar na dopustu in nekatere popolnoma nove steanke (npr. Buttiglionejevo stranko CDU), ki komaj postavljajo na noge lastno organizacijsko strukturo. Odločili smo se tudi, da ne obravnavamo mladinskih klubov in organizacij (npr. Mladinskega komunističnega krožka Kuba ’59) ne zato, ker se ne bi aktivno politično udejstvovati, temveč, ker pač niso uradni členi političnih strank in bi bil zato vsak pregled le-teh po vsej verjetnosti omejen. Našo "mini anketo" začenjamo z mladinskimi organizacijami DSL, "Forza Itatia" in Liste za Trst. Mladi DSL pristopili v Mladinsko levico Maja meseca se je skupina mladih, ki se prepoznavajo v politiki te stranke, odločila, da bo začela s konkretnejšim delovanjem na teritoriju. Dotlej namreč so se mladi elani DSL aktivno politično udejstvovati, niso pa biti imensko organiznani v Mladinski levici (ital. Sinistra giovanile). Maja meseca se je, kot rečeno, manjša skupina mladih odločila, da se bo bolje organizirala in že jeseni predstavila Suši javnosti kako konkretnejšo pobudo. Skupina se ne popolnoma strinja z definicijo "mladinske sekcije", v kateri naj bi mladi imeti posebne funkcije ipd., paC pa potrjuje, da je njeno delovanje povsem spontano. Seveda je vsem članom politika stranke zelo blizu. Članstvo v Mladinski levici pomeni tudi avtomatičen vpis v stranko. Na državni ravni je starostna meja članov mladinske sekcije DSL 28 let. Tržaško skupino sestavljajo pretežno dekleta. Iz osebnega zanimanja so se članice odločile, da jeseni predstavijo širši javnosti pobudo, ki bi zadevala položaj ženske v današnji stvarnosti. Diskusija o novem zakonu proti nasilju nad ženskami je danes še posebno aktualna, žal so izgledl za sprejetje zakona v parlamentu zelo negativni. Skupina se je zato odločila, da organizna kako širšo pobudo, v kateri naj bi bile soudeležene javne osebnosti, ki se zavzemajo za vprašanja ženske. Omenjena pobuda naj bi tako bila uradna predstavitev nove "Mladinske levice", katere namen je predvsem konkretna, jasna in javna dejavnost, ne pa kako notranje delovanje, za katerega bi občani sploh ne vedeti. Med vpisanimi v samo stranko na Tržaškem je kar precej mladih elanov (približno sto nad dvajsetim letom). Mladinci ”Foiza Italia” so aktivni zlasti v klubih Berlusconijevo gibanje nima mladinske sekcije, paC pa v okviru delovanja klubov "Forza Italia" (v sami tržaški pokrajini deluje kakih 50 klubov), obstajajo tudi nekateri klubi, katerih član je pretežno mladina. Pobuda za ustanovitev klubov izvira iz nekega skupnega interesa, ki združuje skupino ljudi (npr. inženirji, arhitekti itd.), tako obstajajo tudi taki klubi, katerih pobudniki so prav mladi, ki seveda posvečajo vprašanju šolstva in drugim vprašanjem, ki zadevajo mladino, logično nekoliko več prostora. V Listi zelo omejena avtonomija mladih Organizacija mladinske sekcije te stranke je precej nejasna: vključevala naj bi samo mladino do 18.leta, čeprav je tudi nekaj izjem starejše mladine. Po besedah vodstva stranke naj bi bilo v to sekcijo včlanjenih kakih 40 mladih, praktično delovanje sekcije pa ni nikoli prišlo jasno na dan (Ce izvzamemo pobude, kot je npr. "Festa del melon"). Člani naj bi organizirali izlete in srečanja; dejavnosti stranke so sicer avtonomne (?), listarsko vodstvo stranke pa mora vedno predhodno odobriti vse mladinske pobude. Pokrajinsko vodstvo LpT formalno vključuje tudi mladinskega predstavnika. Vida Valentič POGOVOR Z »ZAMEJSKO LEPOTICO « JASMINO ŠTREKELJ Lepota. Za veliko ljudi je ta izraz prepojen z idejo površnosti in votlosti. Vsi radi pravimo, da je videz nepomemben, da edino bistveno je notranjost. Redkokdaj se resnično poglobimo v taka razmišljanja. Mogoče iz lahkomiselnosti ali iz nevoščljivosti uvrščamo lepotice v kategorijo ljudi, ki ne znajo razmišljati s svojo glavo in jih sodimo, kot bi bili samo predmeti brez čustev in misli. Verjetno je sedaj tega mnenja tudi precej ljudi, ki je slišalo o podvigih Jasmine. Po pravici povedano sem tudi jaz tako razmišljala, dokler je nisem spoznala in uvidela, da je Cisto navadno šestnajstletno dekle, ki kljub svojim ambicijam in trenutku slave ne zida gradov v oblakih, ampak ohranja svoj način življenja in svoje vrednote. S svojim prijaznim nasmeškom me je Jasmina Strekelj, zamejska lepotica doma z Opčin, ki je visoka meter šestinsedemdeset in tehta štiriinpetdeset kilogramov, pobliže seznanila s svetom mode, ki se zdi včasih v naši vsakdanjosti tako oddaljen in tuj. Kako si se sploh odločila za nastop na lepotnih tekmovanjih? »Že lani septembra sem bila v Milanu, kjer so me slikali. Babica mi je potem povedala o Modelu leta 1995 v Ankaranu in sem skoraj za šalo poskusila. Že od malih nog sem si namreč želela postati manekenka. Potem me nekaj časa niso poklicali in sem skoraj vrgla puško v koruzo, ko je zazvonil telefon in sem zvedela, da sem se prebila v polfinale in potem med prvih petnajst. Naj povem, da so druga dekleta bila že izkušena, medtem ko sem se morala jsama kar v enem dnevu naučiti, kako se hodi. Nato sem nastopila še na tekmovanjih Miss Adria, Miss Kopra in Miss Casinoja, sedaj pa me čaka še Bellis-sima 95. Tu je sodelovalo kar 3100 deklet, jaz sem se uvrstila med prvih šestdeset, te dni pa so me obvestili, da bom med štiridesetimi, ki bodo 29. avgusta na Snalu v Gabicce Mare po televiziji Canale 5.« Kaj ti pomeni lepota? »Odkritosrčno mislim, da je v teh letih lepota zelo pomembna. Seveda dajem več važnosti notranjosti, videz ni vse v življenju, ima pa svoj pomen.« Kaj si od lepotnih tekmovanj pričakuješ? »To je edini način, da te spoznajo v modnem svetu. Ne vem še, kako bo šlo, ne delam si preveč utvar. Od uspeha je tudi odvisno, kakšne ponudbe bom prejela in kako bo v prihodnosti’ Seveda pa hočem predvsem dokončati šolo in se vpisati na univerzo. Čeprav si manekenka, ne moreš ostati prazna in brez .kulture. Zelo me zanima sociologija in delo na področju otrok« Kako so to tvojo dejavnost sprejeli ljudje okrog tebe? »Mama mi stoji vedno ob strani in me spremlja. Recimo, da je moj menedžer. Predvsem na začetku, ko sem bila zelo prestrašena in neizkušena, mi je zelo pomagala in me navdajala s pogumom. Manekenka mora namreč biti samozavestna, obenem pa mora paziti, da ne postane ošabna, kar se velikokrat dogaja. V šoli profesorji niso bd\ navdušeni, saj sem bila zaradi tekmovanj, predvsem zadnji mesec veliko odsotna. Kar se ti če. prijateljev pa lahko šele sedaj uvideš, kdo te ima res rad in h ostane ob strani v vsakem trenutku.« Iz srca ji voščimo, da bi dosegla vse svoje cilje. Kdor želi, Pa lahko kupi revijo Grazia in p°j maga prikupni Jasmini na p0^ do Cimboljše uvrstitve. Biserka Simoneta GLEDALIŠČE / POGOVOR Z DRAGOM GORUPOM »Najbolj me veseli delo z našimi amaterskimi skupinami« Za letošnji tabor priredil za oder knjigo A. Vremca o Opčinah »Ko slišim besedo gledališče, sem ves vesel. Ce 8re tu za naše amaterske fkupine, prav gotovo še a°lj. ker so prav te potreb-116 vsega našega priznanja, Vse naše hvaležnosti in Pohvale.« Tako nekako sva začela fazgovor z Dragom Goru-P°ni, režiserjem zadnje Podstave v Prosvetnem do-ptn na Opčinah, v sklopu atošnjega Tabora, ki jo je za °der priredil po knjigi An-gela Vremca ”Vas, ljudje in das ’ in tudi režiral. Gorup je najprej izrazil 2eljo, da bi navedli imena Vseh nastopajočih. Z izje-1110 »novinke« Daše Bolčina gre za zelo požrtvoval-116 dolgoletne elane do-Otacega društva: to so Liljana Berginc, Lidija So-Drago Danev, Arman-do Skerlavaj, Viktor Sosič, jhnaldo Vremec in seveda rago Gorup [na sliki KROMA). »2e knjiga je napisana tako, da človeka, še poseb-do, Ce je domačin, kar vleče k uprizoritvi. Tako smo v igro vpletli domače dopise, šale, pa tudi domače priimke in nadimke. K°t na primer nadimek od T’ške”, ki so ga do-tdacini dali svojemu sovaščanu, ker je njegova pati ah nona nosila težka oremena na glavi; potem vzdevek "Od Borše”, ker je nekoč eden od družine nosil domačemu zdravniku poklicno torbo. Pa vzdevek ”Od Bmete”, ker je imel lastnik kobilo z imenom Neta in ko so jo priganjali, so rekli ”Brrr-neta”. Potem so v igri spregovorili tudi nekaj o najbolj pogostih openskih priimkih, kot na primer o priimku Sosič, ki naj bi bil hrvaški, ah istrski (se še ne ve). Pa priimek Malalan -V Franciji je baje kraj, ki se tako imenuje, neko vas s tem imenom pa so našli celo v Azerbejdžanu. Prii- ^ DOLINA / V SPOMIN Tiho je odšel od nas godbenik Naido Slavec ‘Težko je slovo od clo-Vdka, kakršen si bil Ti, ^drdo...” Občuteni nago-v°r je izzvenel iz besed, s Katerimi so se Dolincani, Prijatelji in znanci iz ližnjih vasi poslovili od ernarda Slavca. Z njim je Ieska skupnost izgubila sPoštovanja in ugleda vrednega elana, ki je veC kot pol stoletja soustvarjal zgodovino rodne vasi, s s|ojim potrpežljivim po-sluhom predvsem za tthajše pa prispeval k dra-8°ceni rasti domačega kul-tttrriega življenja. . Kljub neizprosni bolez-oi, ki ga je sredi vročega Poletja iztrgala krogu dvojih dragih, si je Bernard lavec vse do zadnjega pri-fdoeval za priprave na le-osnjo stoletnico dolinske 8°dbe na pihala. Bil je »amroč eden najtrdnejših stebrov Pihalnega orkestra rog, organizator in učitelj obrsnega dela današnje 8°dbe. Svoj krstni nastop doživel kot 18-letni fant, jOcer tik pred začetkom (1roge svetovne vojne. Za-Prisilnega vpoklica v 'talijansko vojsko je godbe-Oiško dejavnost prekinil, -otil pa se je je spet ob po-^jotku s Sardinije. Odtlej je h Nardo duša in srce do-ttiske godbe na pihala: UcH je mlajše, jim potr-Pozljivo vhval ljubezni do glasbe in še posebej do godbeniške dejavnosti, vzgajal jih je ne le v dobre godce, temveč tudi v poš-6116 in samozavestne cla-®e naše družbe. Pred šesti-ln' leti je za svoje 50-letno delovanje prejel zlato Gallusovo odličje. Ob odprtem grobu se ga je v imenu dolinske godbe spomnil Mitja Lovriha, misli v slovo mu je izrekel tudi Boris Pangerc. Spregovoril je o Človeku, predanem družini in vaškemu družbenemu utripu, ki je poleg zidarskega pokUca z oboževanjem obdeloval vinograd, vrt in sadovnjak, s posebnim navdušenjem pa se posvečal predvsem mladim. Doživeto je pisal dnevnik, v katerega je dan za dnem beležil tudi delovanje dolinske godbe, že prej pa mu je zaupal svojo povojno izkušnjo v delavskih brigadah, ko je verjel in zato hotel sodelovati pri gradnji novega sveta Za Nardotom ostaja praznina: nenazadnje jo bomo začutili tudi ob majenci, ko je njegov dom postal gostoljubno zatočišče za vse, ki so z navdušenjem ustvarjali starodavni vaški obred, (dam) mek Danev je lahko francoski ali bolgarski in še nekaj takih primerov je dalo igralcem možnost, da so se vprašah: »Kaj na Opčinah so sami forešti, kaj ni niti pravih vaščanov?« V igro je Gorup vključil tudi ženske, ki so nekoč preko "dacije” na skrivaj nosile kavo in sladkor, pa domačega zdravnika strica Toneta, ki je zdravil tudi tvore. »Kot si prišel, boš tudi sel.« Ce je tvor res izginil, je bilo to delo domačega zdravnika, drugače pa se je lahko ta stavek tudi tako razumel: »Prišel si s tvorom in z njim tudi odhajaš.« »To zapiši predvsem, da sem igralec po poklicu, Čeprav sem moral vrsto let, vse tja do leta 1978, iskati delo v raznih italijanskih igralskih skupinah, kot na primer v skupini igralca Bosettija, pa Arolda Tierija in še pri drugih.« 2e leta 1951, še preden se je vrnil domov, je Drago pripravil Ina Opčinah predstavo "Jurij Tepček” po tekstu Moliera. Odkar se je vrnil, pa redno dela na številnih naših amaterskih odrih: tja od Opčin, Repentabra, Trebe, Križa, Proseka, Ricmanj, Rovt-Kolonkovca, Prečnika, pa tudi na šolah, kot na primer na učiteljišču. 12 let je Drago delal tudi v gledališču v Padovi, večkrat nastopa v našem gledališču, zelo pogosto pa pri Radijskem odru in na Radiu Trst A. Kot zadnjo je zrežiral "Zgodbo o dr. Faustu”, ki jo je amaterski oder "Kraški dom” iz Repentabra z uspehom odigral doma, na prvem festivalu amaterskih odrov v Mavhijah pa prejel celo prvo nagrado za žensko vlogo, ki jo je odigrala domačinka Vesna Guštin. »Zelo zadovoljen sem, da smo maja letos skupno z društvom Tabor, Finžgar jevim domom, Zvezo partizanov, taborniki in skavti ter domačimi športnimi društvi pripravili uspelo proslavo 50-letni-ce zmage nad nacifašiz-mom, ki so jo povezali s "Potjo spominov”, pri kateri so, ob vsakem spomeniku nastopili tudi mladi z recitacijami. Ta povezava med mladimi in starejšimi sodelavci je zelo pomembna. In to želim doseči, kjerkoli delam. Vesel sem, ko naletim, kot na Kolonkovcu, na skupino starejših, ki se prvič spoprijemajo s to dejavnostjo, vesel, ko naletim na skoraj vso vas, ki sodeluje pri igri in pripravah na kakšno igro, vesel, ko nastopajo mladi, še posebno vesel pa, Ce pride do sodelovanja mladih in starejših. Tak je tudi moj pristop k delu. Najprej se o vsem pogovorimo in ko najdemo med seboj, kot se po angleško reCe, ”fee-ling”, potem sem prepričan, da smo na pravi poti.« Neva Lukeš VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 11. avgusta 1995 KLARA Sonde vzide ob 6.00 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 6.48. Jutri, SOBOTA, 12. avgusta 1995 INOCENC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,1 stopinje, zračni tlak 1018,3 mb narašča, veter 31 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federi-co Visintini, Manuel Fato-vich, Maria Mazzini, Pri-scilla Ziani, Piero Giovan-nini. UMRLI SO: 93-letna Orel Vida, 83-letni Antonio Primossi, 84-letna Maria Manzutto, 86-letna Ro-salia Sluga, 91-letna Mal vi-, na Liberato, 75-letna Norina Cassano, 91-letna Gisel-la Pison, 86-letni Mario Barut, 87-letni Emilio Vatla, 85-letna Maria Mosco-lin. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 7 do NEDELJE, 13. avgust 1995 Normalen urnik lekar od 8.30 do 13.00 in o 16.00 do 19.30 Lekarne odprte o 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (te 633080), Ul. L. Stock 9 Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte R 3/2 (tel. 213718) - samo p telefonu za najnujneše pr ŠD ZARJA - Bazovica priredi 12., 13., 14. in 15. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK Od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski Zvečer ples z ansamblom Keydea Vabljeni! Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TEI,KV IT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala K7.E-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 »The Mask - Da zero a mito«, r. Chuck Russell, i. Jim Carrey, Peter Riegert. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EXCELSIOR AZZURRA -18.00, 20.00, 22.00 »Martha«, r. R. W. Fassbinder. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgu- NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Una moglie per papa«, i. Ray Liotta, VVhoopi Goldberg. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. ji PRIREDITVE TABOR ’95 - Prosvetni dom Razstava ČLOVEK IN ZEMLJA - OPENSKI JUS je odprta do 15. t. m. od 18. do 21. ure. ŽUPNIJSKA SKUPNOST REPENTABOR vabi o prazniku Velikega Šmarna na odprtje razstave v lesu in slikah umetnikov Mirka Guština, Milana Bizjak in Pavla Ferluge in predstavitve knjige Repentabor Paola Parovela in Arielle Tasso-Ja-sbitz jutri, 12. t. m., ob 20.30. Slovesnost bo na dvorišču pred srenjsko hišo, popestrena s priložnostnim kulturnim programom. DUHOVSKA ZVEZA in župnija Repentabor prirejata ob prazniku Marije Vnebov-zete srečanje za ostarele bolnike v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri. Po bogoslužju bo čas za prijateljski pogovor in zakusko. Bolniki se bodo lahko pipreljali z avtom do cerkve. 3 OBVESTILA KRUT obvešča, da boro uradi zaprti 14. t. m. ter od 16. do 28. t. m.bodo odprti v jutranjih urah od 9. do 13. ure. KRUT prireja do 6. do 22. oktobra zdravljenje v termah Castaldi na otoku Ischia pri Neaplju ( vpisovanje do 25. t.m .) in zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 27. septembra do 6. oktobra in od 6. do 16. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8, tel. St. 3720062, razen sobot od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo v ponedeljek, 14. t. m. urad zaprt. POLETNO SREDISCE Sklada M. Cuk v avgustu od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. KMEČKA ZVEZA obvešča, da sta podružnici v Nabrežini in na Opčinah v avgustu zaprti, 14. t. m. pa bodo zaprti tudi v uradi v Trstu. Veroniko in Petra je osrečilo rojstvo prvorojenke Tine Srečnima staršema Čestitamo, mali Tini pa želimo obilo sreCe kolektiv TKB H ČESTITKE Danes slavi svoj 80. rojstni dan TONČKA CIBCE-VA iz Sv. Križa 283. Da bi v zdravju praznovala Se mnogo let ji želijo hčeri Ondina in Marija ter sin Silvano z družinami. !Sj ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZB OR AZE V AN JE obvešča, da bo tajništvo zaprto do 15. avgusta. MALI OGLASI PRODAM kozo malteške pasme. Tel. v večernih urah na Sf. 229347. BARITONISTA kontrabasista za sestavo glasbene skupine išče harmonikar. Tel. št. 272667 -Corrado od od 14. do 17. ure. ZELO UGODNO prodam Audi 100, km 140.000, letnik ’81, cc 1600. Tel. št. 212055 ali 0330/722176. MLADENIČ, 18-letnik, poprimem za katerikoli delo. Tel. št. 44710. BORIS in GIGI sta odprla osmico v Samatorci. OSMICO je odprl Marko Kovic - Mihelčev v Vasi v Sovodnjah. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti dragega Giannija daruje žena Vera Ratzenbeck 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Opčinah, 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za cerkev sv. Jernej a na Opčinah. V počastitev spomina dragega očeta daruje Willy Ratzenbeck z družino 50.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin, 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za cerkev sv.Jemeja na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Elizabete Zobec daruje Mery Salvi z družino 50.000 lir za boljunsko cerkev. V počastitev spomina pok. Elizabete Zobec darujeta Berto in Magda Žerjal 50.000 lir za cerkev v Boljuncu. Namesto cvetja na grob pok. Elizabete Zobec darujeta Steli in Marij Bratina 50.000 lir za cerkvene potrebe. V počastitev spomina drage sosede Elizabete Zobec daruje družina Stefančič 50.000 lir za boljrmsko cerkev. Namesto cvetja na grob Elizabete Zobec darujejo družine Senica-Gustincic 50.000 lir za TFS S tu ledi. V spomin na Elizabeto Zobec daruje Ljana Kriščak 20.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Josipa Sancina -Ižina damjejo Pepi Sancin, Nino Slavec, Cveto Kralj, Drago Slavec, Mario Slavec, Pepi Lovriha, Dušan Lovriha, Anton Savron, Boris Lovriha, Josip Lovriha in Just Žerjal 170.000 lir za Sekcijo VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Namesto cvetja na grob Ide Pregare daruje Ada Rojc z družino 30.000 lir za SKD Slavec. V spomin na pok. Celestino Richter vd. Simich damjejo neveste in nečaki 300.000 luža Skupnost družina Opčine. V spomin na Damianinega očeta damje Rafaela 50.000 luža SKD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob Bernarda Slavca darujeta Milka in Mario Meula 20.000 lir za Pihalni orkester Breg. V počastitev spomina Pe-pijeve drage mame in sestre darujeta Livio in Lidija z družinama 50.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na teto Beto darujeta Vera in Edi Bole 20.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na dragega Josipa Sancina (Dolina) daruje družina 200.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik. V spomin na Bernarda Slavec darujejo družine Husu (Prosek) 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na dragega Bernarda Slavca damjejo Danica, Iztok in Saša 100.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Bernarda Slavca damjeta Ada in Sergij Ota 100.000 lir za Pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Ane Možina-Kralj darujejo Boža in Silvano Dobrila 25.000 lir ter Cvetka in Sergij Vatovac 20.000 lir za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Ane Možina damjeta Mariza in Alfredo 20.000 lir za KD Primorec in 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. PUBLIEST Tel. št. (040) 77966 J J - Fax 768697 Sprejemanje oglasov za Primorski dnevnik oglasi - obvestila: 8.30 -12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30 -12.30 popoldne - razen sobot: 13.30 -15.00 Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure ŠTEVERJAN / SEJA OBČINSKEGA SVETA GRADEŽ / FILMSKA PRIREDITEV V PRVEM TEDNU SEPTEMBRA Otroški vrtec in šola bosta odslej skupaj Odobrili nojem posojila za delno obnovitev šolskega poslopja in občinskega sedeža Tudi Steverjanska občina izvaja svojo šolsko racionalizacijo v malem. Seveda to ne pomeni zapiranja ali ukinjanja šol, temveč le racionalnejšo izrabo poslopij glede na občutno zmanjšanje šolske in predšolske populacije. V Steverjanu delujeta občinski otroški vrtec, ki ga upravljajo redovnice, in državna osnovna šola. Doslej sta delovala ločeno, vsak v svojem poslopju. Z novim šolskim letom pa bo občina vrtec preselila v poslopje osnovne šole v Dragi, saj je tam gotovo dovolj prostora za vse: vrtec bo namreč letos obiskovalo deset malčkov, učencev v osnovni šoli pa je vsega skupaj enajst. Vest o nameravani združitvi je župan Hadrijan Corsi sporočil na predsinočnji seji občinskega sveta. Na isti seji so občinski svetovalci soglasno odobrili tudi sklep o prevze- mu posojila v znesku 260 milijonov lir za prilagoditev občinskih stavb novim varnostnim predpisom. Gre za obnavljanje električnih napeljav in ogrevanja v poslopja, kjer ima sedež občina (strošek bo predvidoma znašal 40 milijonov lir), in v šolskem poslopju v Dragi. Tam bo strošek predvidoma znašal 220 milijonov lir, s čemer nameravajo tudi razdeliti sedanje centralno ogrevanje na tri samostojne dele (osnovna šola, vrtec in hišnikovo stanovanje, ki je prazno, a razmišljajo, da bi ga dali v najem) in tako dosegli prihranek na stroških. Posojilo za te investicije je občina najela pri Sovodenjski posojilnici, ki je ponudila najboljše pogoje, strošek za obresti pa bodo krili z deželnim prispevkom. Steverjanski občinski svet je tudi odobril začasni načrt za gostinske dejavnosti v občini. Se- daj delujejo v občini štirje gostinski lokali (dva tudi z barom). Po načrtu bo mogoče odpreti še po eno restavracijo in bar. Načelnik opozicije Ivan Humar je opozoril na potrebo, da si ne bi s preveč omejevalnimi normami zapirali možnosti za turistični razvoj, s čemer je župan soglašal. Problem je v tem, da je treba upoštevati trenutno stanje, glede katerega je Steverjan precej na slabšem od podobnih krajev, saj imajo na primer v občini Dolenje kar 18 gostinskih lokalov. Na seji je župan tudi uradno obvestil svetovalce o imenovanju načelnikov svetovalskih skupin. Načelnik skupine SSk je Ivan Vogrič, načelnik Občinske enotnosti pa Ivan Humar. Na sliki (Fotostudio Reportage) poslopje osnovne šole v Steverjanu, kamor se bo odslej preselil tudi otroški vrtec Na poklonu Pasoliniju vrsta filmskih redkosti Obnovili bodo spomin na Mednarodne filmske tedne Pier Paolo Pasolini, doma iz Ca-sarse, se je iz Rima, kjer je živel in delal, rad vračal v rodno Furlanijo in se tu pogovarjal s prijatelji, med katerimi so bili tudi takrat že uveljavljeni umetniki. Z enim teh, slikarjem Zigaino, je, kot vse kaže, najbrž leta 1967 prišel v Gradež. Spoznal je domačine, predvsem pa je spoznal laguno in tamkajšnje otočke. To ga je tako navdušilo, da je dve leti kasneje, ko je snemal svoj znani film “Medea”, prišel prav v te kraje. Tu so posneli dobro polovico tega znamenitega filma v katerem je glavna igralka bila znana grška operna pevka Maria Callas. Na Gradež se je Pier Paolo Pasolini tudi drugače navezal. Bil je v polemiki s tistimi, ki so prirejali filmski festival v Benetkah. Odvračali so ga, njegovih filmov niso hoteli, on pa zanje ni maral. Zaradi tega se je odločil, da se jim zoperstavi tako, da svoje filme predvaja nekje drugje. Izbral si je Gradež, tu je tri leta zapored na začetku sedemdesetih let bil pobudnik proti-festivala z naslovom “Šettimane in-temazionali del Cinema di Grado”. Ta festival se je pričenjal dan pred tistim v Benetkah, italijanski in tuji kritiki so prihajali v Gradež in v kasnejših dneh v Benetkah hočeš nočeš govorili o tem, kar jim je bilo povedanega v Gradežu. Tu so prav na ta uvodni dan predvajali tudi Pasolinijeve filme. Na takratno dogajanje nas bo spomnila prireditev, ki bo letos v Gradežu od 4. do 10. septembra. Predstavili so jo na tamkajšnjem županstvu v sredo. Pobudnik je Le-toviščarska ustanova, finansirajo jo Dežela, Trgovinska zbornica in pokrajinska uprava, organizacijo je izvedla ustanova “Cinema Zero”, ki že več kot 10 let prireja tedne nemega filma v Pordenonu. Naslov prireditve je: 100 let kinematografije od bratov Lumiere do Pasoli-nija. V sedmih dneh nam bodo predvajali kakih 60 filmov. Na sporedu bodo vsi Pasolinijevi filmi. Vsi tisti filmi, ki še danes vzbujajo veliko pozornost in polemike, pa čeprav je minilo že veliko let od smrti tega vsestransko angažiranega italijanskega literata in filmskega delavca. Tudi v zadnjem času je okrog njega bilo precej polemik. Na gradeški prireditvi pa bodo predvajali tudi filme, ki so jih na začetku sedemdesetih le predvajali na takratnih festivalih v tem kraju. Bili so to filmi, ki so že takrat vzbujali polemike in tudi taki, ki niso kasneje našli pot v kinodvorane. Distributerjev niso zanimali. Videli bomo tudi nemi film “Mariute”, ki so ga posneli leta 1918 v propagandne namene, da bi Italijani, po kobariškem porazu, podpisali vojno posojilo. Igralka v njem je bila najbolj znana igralka italijanskega nemega filma Francesca Bertini. Kdor bo šel v Gradež, si bo lahko ogledal nekatere ameriške filme iz začetka stoletja, ki nam govore o usodi rdečekožcev, kot tudi nekatere filme bratov Lumiere. Za cel kup sovjetskih, ameriških in drugih filmov iz prvih let filmske dejavnosti se je treba zahvaliti prireditelju, tj. skupini ljudi, ki delujejo v “Cinema Zero” v Pordenonu. Posebnost sedanje prireditve, kot tudi tistih v Gradežu pred več kot dvajsetimi leti, bodo tudi nekateri filmi znane nemške filmske režiserke Leni Rie-fenstahl. Bila je odlična režiserka, pa čeprav strastno zaljubljena v nacizem. Njeni filmi so povzdigovali Hitlerja in njegov režim. V Gradežu bodo predvajali film o nacistični manifestciji v Ntimbergu in film o olimpiadi leta 1936. Za slednjega je zanimivo vedeti, da so od leta 1972 v gradeški občinski knjižnici hrani' li takrat iz Miinchna na festival p°' slano kopijo; v Italiji še eno, vendarle poškodovano, hranijo v Rimu. V Gradežu pa je dve desetletji ležala na polici, pozabljena. Lahko bi še naštevali vse, kar bodo ljubitelji filma v začetku septembra videli v Gradežu. Povejmo še, da bodo predvajali tudi od Paso-linija zavržene prizore filma “Medea”. To so neuporabljeni trakovi, ki jih je takrat nekdo ohranil. Predvajali bodo tudi reklamno-doku-mentami film o Gradežu iz let tako) po 2. svetovni vojni. Videli bomo kakšen je Gradež bil pred pol stoletja. Na predstavitvi so govorili župan Salvini, deželni odbornik To-mat in pokrajinski odbornik Peti' ziol, predsednik letoviščarske ustanove Felluga in zastopnik “Cinema Zero” Colussi. Tiskali bodo tudi katalog, v katerem bo podrobno analizirana vloga Pier Paola Pasolinija v filmskem svetu. Marko Waltritsch Na sliki: Pier Paolo Pasolini in Maria Callas med snemanjem “Me-dee” v Gradežu NOVICE Zapravil je 400 milijonov nato pa prijavil igralnico Strastni igralec na srečo iz Trevisa je prijavil vodstvo novogoriških igralnic zaradi domnevne goljufije. Igralec, ki je star 32 let in mu je ime Antonio, je kar dva tedna preživel v novogoriški igralnici in pri ruleti zapravil že več kot 400 milijonov. Naposled je stavil na številko 19 in, kot trdi, uganil. Dobitek naj bi mu navrgel 5 milijonov lir, toda krupje je razglasil, da se je žogica ustavila na številki 15. Trevižan in še nekaj gostov pa trdijo, da je izšla prav številka 19. Zadevo so prijavili novogoriški policiji, ki sedaj preverja posnetke na videokaseti, kjer je točno zabeleženo vse dogajanje pri ruleti. Pri Gradežu rešili skupino poljskih turistov na jadrnici Vreme je te dni presenetilo skupino mladih Poljakov, ko so jadrali pri Gradežu. Setsmetrska jadrnica “VVojan” se je nevarno majala sredi valov (v neurju so izgubili motor), ko jo je zagledala posadka čolna finančne straže iz Gradeža. Nemudoma so priskočili na pomoč. Na jadrnici so bili 3 moški in 2 ženski poljske narodnosti stari od 19 do 23 let. Jadrnico so finančni stražniki privezali na svoj čoln in jo srečno povlekli do pomola. Nemški turist umrl v morju V morju pred kampom Europa v Gradežu je včeraj umrl 43-letni nemški turist Manfred Duperthal iz kraja Marie Heide. Z ženo je okrog 14. ure veslal na manjšem najetem čolnu. Skočil je v vodo, kjer ga je obšla slabost. Kljub posegu bolničarja, ki je bil v bližini, in nato reševalcev, je umrl, najbrž zaradi infarkta. KRONIKA / VČERAJ PONOČI Rop v zlatarni Bratina v Tržiču Plen je vreden 170 milijonov Skupina treh ali verjetneje štirih roparjev je včeraj ponoči vlomila v zlatarno Valentina Bratine v Tržiču in odnesla ure, zlatnino in druge dragocenosti v vrednosti, ki presega sto milijonov lir. Točen inventar morajo še opraviti, zdi pa se, da znaša vrednost plena kar 170 milijonov. Roparji so v zlatarno v Ul. IX giugno v Tržiču vlomili nekaj pred 2. uro. Bili so precej spretni, saj so alarmni sistem onesposobili s posebno peno. S silo so odprli navojnico, nato so razbili steklo na vhodnih vratih in stopili v prodajalno. V naglici so pograbili Cimveč dragocenosti, kar so jih našli po policah, v izložbi in na projanem pultu. Jeklene blagajne se zaradi pomanjkanja časa niso niti dotaknili. Neki stanovalec, ki ga je hrup ob vlomu zbudil, je pogledal na cesto in ugotovil, da gre za rop. Poklical je policijo, toda roparji so pravočasno pobegnili. Kot so kasneje povedali očividci, je trojica peš in s črnimi vrečami, kakršne se uporabljajo za smeti, v rokah, pobegnila proti Ul. Duca D’Aosta, kjer jih je očitno z avtomobilom čakal četrti pajdaš. Preiskava je v teku, vendar še brez uspeha. Zlatarno Bratina so roparji obiskali že pred dvema letoma. Takrat so z motorno žago razbili izložbo in pograbili v njej razstavljene dragocenosti. H ZDRAVSTVO / V TR2IČU - Primarij kirurgije suspendiran Ukrep je posledica številnih pritožb zoper njegovo delovanje Iz Tržiča prihaja vest, ki bo verjetno močno odjeknila v tamkajšnjih zdravstvenih krogih in najbrž ne samo v Tržiču. Vodstvo Podjetja za zdravstvene storitve na Goriškem, kot se po novem imenuje KZE, je suspendiralo za dobo enega leta primarija kirurškega oddelka tržiške bolnišnice dr. Bruna Gambardello. Strogi in nenavadni ukrep za italijanske razmere, kjer se res redko sliši, da bi bili primariji klicani k odgovornosti, je posledica številnih pritožb in protestovzo-per primarija. Dr. Gam-bardella je prišel v Tržič pred dvema letoma iz Trsta, kjer je služboval kot asistent. Natečaj je zmagal zaradi naslovov, ki jih je lahko predložil, njegove izkušnja pa, kakor kaže, niso bile na enaki ravni. Od takrat so se razmere v kirurškem oddelku v Tržiču poslabšale. Stopnjevalo se je negodovanje osebja, vrstile so se pritožbe bolnikov, nabralo se je kar nekaj prijav svojcev oseb, ki so umrle po kirurških posegih, ki naj ne bi bili opravljeni z vso potrebno vestnostjo. Odtod suspenzija primarija za eno leto in odločitev, da njegovo delovanje preveri disciplinska komisija. Kirurški dodelek bo do nadaljnega vodil namestnik primarija dr. Giuseppe Sottosanti. □ OBVESTILA DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na piknik v nekdanji karavli na Sabotinski cesti v Solkanu v nedeljo, 17. septembra, od 16.30 dalje. Vpisovanje 23. in 30. avgusta na sedežu in pri poverjenikih- SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE in DRUŽBA GOSERVIS sporočata, da bodo uradi zaprti od 14. do 18. avgusta. : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Uk Rosselli 23, tel. 410340. ROGREBj Danes: 8.15, Maria Tar-lao iz splošne bolnišnice v Gradež; 11.00, Angelin*1 Sfiligoi, vd. Del Negro, iz splošne bolnišnice v Lečnik; 12.45, Renato Toma-sin iz bolnišnice Janeza od Boga v Vileš. ŠOLA TRINKO / BO NOVA REŠITEV OMOGOČILA PREMOSTITEV NESOGLASIJ? Predlog šolskega skrbnika ostaja še vedno skrivnosten Možnost ki jo še preverja, bo predstavil jutri - Gre za Ul. Leopardi? Šolskega skrbnika smo včeraj že drugi dan zaman iskali, da bi ga vprašali, katero rešitev misli Predlagati za namestitev slovenske srednje šole Ivana krinka. Njegova tajnica nam ve-aonier ponavlja, da je zaseden pa izven urada. Čudno za dneve sredi avgusta! Očitno dr. ug° Mannini svojega predloga še ni dokončno izoblikoval in §a zato Se noče razkriti. Za hip le z njim vCeraj govoril prof. Li-yio Sejnolic, ki problemu šole rrinko sledi v imenu Sindikata slovenske Sole. Skrbnik mu je Povedal, da mora Se preveriti nekatere podrobnosti, ki pogojujejo možnost te rešitve, vse dotlej pa o njej raje ne bi govo-fH' Počakati bo torej treba Se do intri, ko se je dr. Mannini obve-Zal> da sklice ponoven sestanek 2 vsemi zainteresiranimi predstavniki. . O tem, kaj bo lahko “potegnil lz cilindra”, potem ko so iz takega ali drugačnega razloga druga za drugo odpadle vse dosedanje zamisli, so možna samo Ogibanja, saj tudi ravnateljica Sole Trinko prof. SimCiC-Lojko-ya pravi, da o tem ničesar ne ve 'n da pričakuje, kaj bo predlagal dolski skrbnik. Možnosti sicer ni veliko, saj s° doslej preverili že vsakovrstne rešitve, vendar niso dosegli s°glasja: nekateri predlogi za slovenske predstavnike niso bi-1 sprejemljivi, drugih ni hotela sprejeti občina. Na podlagi ugi-oanj bi skrbnikov “skriti adut” ntegnilo biti poslopje nekdanje osnovne sole v Ul. Leopardi. Mavba sicer menda ni povsem redu z varnostnimi predpisi Ikatera Sola v Gorici pa sploh je?), pa tudi ni povsem prosta. V njej je sedež šolskega okraja, nekaj prostorov so zasedli tudi nradi šolskega skrbništva, kjer so tako razbremenili prostore glavnega sedeža prav onkraj ceste. Morda preverjanje šolskega skrbnika v teh dneh zadeva Prav možnost selitve uradov, za dodelitev poslopje v Ul. Leopardi Soli Trinko, kar bi bila za našo Solo zelo ugodna rešitev. Ponoviti pa gre, da so to le ugibanja. Šolski skrbnik bi utegnil razmišljati Se o kaki, nam neznani možnosti, prav tako pa še niso povsem odpisane niti možnosti, o katerih se je govorilo v prejšnjih tednih. Poglejmo katere so in kateri so glavni razlogi za ali proti vsaki. Ul. Capuccim. Sedanji “začasni” sedež šole Trinko po oceni občinskih tehnikov ne ustreza veC namenu, zato so dali županu podpisati odlok o izgonu Sole iz poslopja. Za celovito obnovo poslopja bi potrebovali milijardo ali dve, zasilno pa bi ga lahko uredili le z zamenjavo kotla za ogrevanje in obnovo električne napeljave. Občinski tehniki trdijo, da bi to stalo 200 milijonov lir in da se ne izplača. Morda zato, ker bi se občini bolj “izplačala” prodaja poslopja, ki bi najbrž prav prišlo sodiSCu ali bližnjim finančnim in katastrskim uradom. Ul. Brolo. Namestitev šole v poslopje, kjer deluje slovenska osnovna Sola Otona Zupančiča, ni mogoCa, ker bi bila potrebna precejšnja zidarska dela, prostora pa bi kljub vsemu bilo premalo. Po ogledu so vsi soglasno Črtali to zamisel. Šolsko srediSCe v Ul. Puccini. Občina se (je) močno ogreva(la) za to rešitev, ki pa jo vse slovenske Šolske in družbene komponente odločno odklanjajo. Proste učilnice v kompleksu, ki je bil zgrajen izključno za potrebe slovenskih višjih srednjih Spol, so namenjene slovenskemu oddelku industrijskega zavoda. S tem soglašata tudi pokrajina, ki je že pisno zaprosila občino za prostore za ta zavod, kot tudi Soslki skrbnik, ki opozarja, da bi vselitev šole Trinko v center preprečila koriščenje izrednega financiranja za ureditev laboratorijev za industrijski zavod. Ul. Mascagni. Poslopje nedaleč od šolskega centra, v katerem deluje italijanska srednja Sola Favetti in (zaCasno) štirje razredi poklicnega zavoda, je občina omenjala kot dokončni sedež za šolo Trinko (skupaj s šolo Favetti), vendar Sele Cez dve leti. Dotlej bi vsekakor bila potrebna drugačna začasna rešitev. V zadnjih dneh so s Sole Favetti opozorili, da v njihovem poslopju ni dovolj prostora, da bi po odhodu razredov poklicnega zavoda namestili vanj Solo Trinko, nam pa je včeraj občinska odbornica za šolstvo (glej intervju) povedala, da to ne drži in da bi Cez dve leti to poslopje lahko postalo dokončni sedež Sole Trinko. LoCnik. Namestitev v sodobnem poslopju skupaj s tamkajšnjo srednjo šolo bi morda bila udobna, toda za ceno izgube slovenske šole v mestu in s serijo nesprejemljvih težav za prevoz dijakov, ki bi jih bržkone občina ne mogla zadovoljivo rešiti z obljubljenimi solabusi. Taksno rešitev, ki preti biti “zaCasno trajna”, Slovenci odločno odklanjamo, medtem ko občinska uprava Se vedno pritiska zanjo. Ul. Marconi. Nekdanje šolsko poslopje tik za občinsko palačo, z vhodom s trga pred stolnico bi za slovensko Solo bilo povsem ustrezno. Toda občina ne namerava preseliti mestnih redarjev, ki so jih pred nekaj letih - neupravičeno, saj gre za poslopje, ki je namenjeno Šolam -namestili v njem. Šolski skrbnik poudarja, da mora občina stavbo vrniti šolam, še zlasti, ko zanje nima drugih ustreznejših rešitev. Spričo odločno odklonilnega stalisca občinske uprave pa skrbnik nima instrumentov, da bi vsilil tako rešitev. Za Ul. Marconi se zavzemajo tudi slovenski predstavniki, ki vidijo v njej v danih okoliščinah najboljšo rešitev: izvedljiva je takoj, brez gradbenih del ne dodatnih stroškov (razen selitve redarjev) in bi lahko postala dokončna. Marko Marinčič Na sliki (Fotostudio Repbrta-ge) sedanji sedež šole Trinko v kapucinski ulici, ki bi ga morala Sola zapustiti OBČINA / STALIŠČE ODBORNICE ZA ŠOLSTVO MARILENE FRANCIOSO Najboljša rešitev je selitev v Ločnik Goriško občinsko od-tornico za Šolstvo Marile-n° Francioso (na sliki) smo vCeraj vprašali, za Zadnje novosti glede namestitve Sole Trinko. »Ne vem, tudi sama Pričakujem sobotno ječanje s šolskim skrbnikom, kjer naj bi nam po-Vedal, katero novo možno-st predlaga. Dotlej oh-mnjarn predloga, ki smo ju že postavih. Prvi je preseli-iev v LoCnik. V tamkajšnjem poslopju obstajajo primerni prostori, kamor bi lahko udobno namestili Solo Trinko. Kot re-z6rvno pa predlagamo reši-tw v šolskem centru. Zavedam pa se, da bi to povz-mcilo težave glede drugac-ne načrtovane uprabe tistih Prostorov, zato bi loCniska varianta bila boljša.« Selitev v šolski center gotovo ne pride v poštev. Vendar slovenski pred-stavniH nočejo niti v LoCnik, saj bi to povzročilo ^olike težave s prevozi in druge probleme. »Vse se da rešiti. Seveda, preveriti bomo morali, odkod prihajajo dijaki sole Trinko, kako organizirati Solabuse in podobno. Vendar poudarjam, da bi ta namestitev bila za Solo Trinko povsem udobna, pa Čeprav ravnateljica o njej noče slišati in se pritožuje, da Sola Trinko že 50 let nima svojega stal- nega sedeža. To bo tudi držalo, toda jaz nisem kriva za dogajanje v.preteklosti. Sedaj iščemo takojšnjo rešitev, ki naj bi bila začasna, za premostitev kontingentnih težav. Cim jo najdemo, sem pripravljena, da sedemo k skupni mizi in se začnemo pogovarjati o trajni rešitvi.« Mar ne bi skuSali že sedaj zagotoviti trajno rešitev? Šolsko poslopje, ki so ga zasedli mestni redarji v Ul. Marconi se zdi kot nalašč. »Glejte, tu je stvar političnih izbir in načrtovanja. Težnja uprave je, da bi spričo zmanjšane šolske populacije čimbolj združila Sole, saj nima smisla, da vzdružujemo cel kup Šolskih poslopij, kjer je potem več kot polovica prostorov praznih. V takih pogojih nima smisla dodeljevati šolam še enega poslopja, ko pa ne vemo, kolišna bo šolska populacija v bodoče ozi- roma, ko pričakujemo, da bo dijakov še manj kot danes.« Kaj pa vsaj zasilna ureditev sedanjega sedeža v Kapucinski ulici? »Tehniki mi pravijo, da bi to stalo 200 milijonov in da se strošek ne izplača...« Res, toda tudi selitev v LoCnik in Solabusi nekaj stanejo. Z deli v Kapucinski ulici bi morda potrosli nekaj veC, vendar denar ne bi bil povsem zavržen, saj bi ga investirali v vsaj delno obnovo poslopja. »No, to bo tudi držalo, vendar ne vem, ali bi kljub vsemu lahko zagotovili primerne pogoje. V pomanjkanju boljših rešitev bi morda lahko vzeli v poštev tudi to... bomo paC videli. Po drugi strani pa se tudi tu postavlja problem investiranja in vzdrževanja Se enega poslopja, medtem ko želi uprava, kot sem povedala, Čimbolj racionalno izrabiti razpoložljiva poslopja.« Ostaja torej le Se aut aut: ali LoCnik ali Šolski center? »No, počakajmo še na predlog šolskega skrbnika. Ge bo sprejemljiv in ne bo predpostavljal ogromnih stroškov, bi ga lahko vzeli v poštev...« Vse te rešitve se omenjajo kot zaCasne. Kaj pa dokončna? »Ostaja perspektiva selitve v Ul. Mascagni, skupaj s šolo Favetti, ki jo realistično lahko predvidimo Cez dve leti.« Toda na Soli Favetti pravijo, da pri njih ni prostora. »Danes Se ne, v perspektivi pa bo. Glede tega smo vezani na obnovo znanstvenega liceja, ki jo izvaja pokrajina. Ko bodo končali dela, bo znanstveni licej sprostil učilnice na sedežu IPPSIA, kamor bomo iz Ul. Mascagni premestili štiri razrede zavoda Cossar in tako sprostili prostore za Solo Trinko.« . , (MM) r IZJAVI SSO IN SKGZ n Občina mora zagotoviti šoli sedež v mestu Rešitev naj bo dostojna Za mnenje o dogajanju glede šole Trinko smo vprašali predsednico SSO Marijo FerletiC in predsednika SKGZ v Gorici dr. Karla Devetaka. Predlog goriske občinske uprave o ponovni (tretji) “začasni selitvi” slovenske nižje srednje Sole Ivan Trinko v Gorici ponovno dokazuje pomanjkanje njenega resnega in jasnega pristopa do programske politike, ki na manjšinskem področju prihaja Se bolj do izraza. Medtem ko moramo manjšinci še vedno trositi svoje energije za dosego zaščitnega zakona preko katerega naj bi se uresničila naCela italijanske ustave, deželnega statuta in mednarodnih načel in tudi za Italijo obvezujočih pogodb, žal ugotavljamo težave celo pri sicer redkih a že ustaljenih pravicah slovenske manjšine v Italiji. Tako je danes nižja srednja Sola Ivan Trinko v Gorici, to je državna in obvezna Sola s slovenskim uCnim jezikom, v mestu Gorica spet na prepihu. Po skoraj petdesetih letih obstoja nima še svojega dokončnega sedeža kljub temu, da je bila dolga desetletja edina tovrstna Sola na Goriškem in da je bila vedno v ospredju pozornosti in prizadevanj slovenskih upraviteljev in politikov. Danes ji je napovedana nova postaja na njeni dolgi brezciljni romarski poti. Svet slovenskih organizacij, ki s pozornostjo sledi usodi srednje Sole Trinko v Gorici, z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ob predlogih za ponovno selitev te šole, goriška uprava ne upošteva značilnosti in potreb te važne slovenske institucije, ki med drugim sluzi tudi dijakom iz podeželja. SSO odločno zavrača predloge občinske uprave, ki težijo h začasni rešitvi prostorske krize, saj se je Sola morala iz prvotnih prostorov, ki so bili last slovenske skupnosti, seliti v semenišče nato v sedanje prostore, ki tudi niso bili predhodno urejeni in kot taki naj bi danes bili neuporabni. SSO odločno zavrača tudi rešitve, ki bi motih razvoj drugih slovenskih Sol in zavodov ali pa celo izrinile Solo iz mestnega centra. Obenem izraža pričakovanje, da bodo tudi Šolske oblasti pripomogle, da bi nižja srednja Sola Ivan Trinko dobila svoj dostojni in dokončni sedež, saj ni dvomov, da neprimerni prostori in ponovne selitve negativno vplivajo na življenje in razvoj tako občutljivega šolskega telesa. Marija FerletiC - SSO Dogodivščine povezane s selitvijo nižje srednje Sole Ivan Trinko me navdajajo z neprijetnim občutkom, kot da nas občinska uprava ne smatra za sestavni del tega mesta. Kot da nas skušajo poriniti na rob, ko nam dajejo jasno vedeti, da nas morajo dobrohotno in blagodejno prenašati, ker želimo ostati s svojim slovenskim jezikom nekaj posebnega. S svojimi zahtevami verjetno motimo spanje tega mesta, ki postaja vedno bolj provincialno. Sicer se obenem tudi sprašujem, ali nismo v teh poletnih mesecih glede na vse kreganje med občino in pokrajino, med raznimi strankami in kategorijami itd. itd., le dosegli najnižjo možno stopnjo. Na žalost ljudska modrost pravi, da slabemu niso dane meje. Prav zaradi tega me vprašanje prostorov povezanih z našo nižjo srednjo šolo Se posebej skrbi. V zadnjem obdobju se v Gorici prevečkrat pozablja, da smo tudi Slovenci, ki živimo v tem mestu in smo italijanski državljani in plačujemo redno davke, prebivalci tega mesta prav tako kot tisti, ki ne poznajo slovenskega jezika. Ce hočemo ohraniti naš jezik in naSo kulturo, zahtevamo samo to, kar nam pripada in kar so nam dolžni dati. Tukaj niso samo italijanske norme, začenši z ustavo, ampak tudi pogodbe na evropski ravni, ki so namenjene zaščiti posebnosti narodnih manjšin. Na žalost niti nimamo več občutka, da iz nas brijejo norce, ampak smo že resno zaskrbljeni, da se uporabljajo vse dopustne metode, da se nam otežkoči življenje. Poglejmo samo primer zavlačevanja z imenovanjem slovenske kon-zulte pri goriski občinski upravi, ki bi lahko tokrat bila najbolj primeren sogovornik. Podobnih primerov, ki so večkrat obeljeni z obrekovanjem naSe skupnosti, je na žalost v zadnjem obdobju bilo v Gorici res preveč. Želeti bi bilo, da se oblasti zavedajo tega problema, ker se že kažejo znaki nezaupanja med obema narodnostnima skupnostima, kar ni najboljše spričevalo za katerikoli kulturni in gospodarski razvoj nase Goriške. Slovenci smo prav v tem zadnjem obdobju pokazali veliko mero strpnosti, potrpežljivosti in resnosti. Ne bi pa hoteli, da bi naši sogovorniki napačno razumeli to našo odprtost, se posebej pri za nas tako pomembnem vprašanju kot je Sola. Karlo Devetak - SKGZ MENJALNIŠKI TEČAJI 10. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za lOOiTL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 82,25 82,70 11,56 11,75 7,14 7,55 A banka Koper 81,85 82,45 11,50 11,72 7,08 7,50 A banka Nova Gorica 82,15 82,45 11,54 11,72 7,13 7,51 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 82,10 82,60 11,45 11 ,-75 7,10 7,45 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 82,00 82,60 11,50 11,70 7,10 7,40 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 82,15 82,45 11,54 11,70 7,22 7,34 Come 2 us Tel: 061/ 15-92-635. od 6-15. sob od 9-12 82,10 82,51 11,49 11,70 7,10 7,30 Creditansfalt d. d. 82,00 82,60 11,55 11,75 7,00 7,40 Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095 82,40 82,44 11,68 11,69 7,28 7,31 Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13 81,95 82,25 11,40 11,65 7,10 7,30 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855-552, od 7-15, sob od 7-13 82,10 82,40 .11,51 11,69 7,10 7,30 Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 82,10 82,40 11,51 11,69 7,10 7,30 Kompas Hertz Tolmin Tel:065/81-707, od 7-15, sobod7-13 82,10 82,40 11,51 11,69 7,10 7,30 Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 82,10 82,40 11,51 11,69 7,10 7,30 Kompas Hertz Nova Ganca Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 82,10 82,40 11,51 11,69 7,10 7,30 Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 82,00 82,25 11,51 11,65 7,10 7,30 Nova kreditna banka Maribor d.d. 81,30 82,30 11,40 11,70 6,90 7,35 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 82,20 82,60 11,55 11,68 7,15 7,50 Poštna banka Slovenije 80,50 82,30 10,55 11,65 6,37 7,30 Publikum Ljubljana, t: 312-57 82,41 82,45 11,65 11,67 7,25 7,27 Publikum Piran, t: 066/ 747-370 82,20 82,28 11,55 11,59 7,25 7,27 Publikum Celje, t: 063/ 441-485 82,15 82,30 11,62 11,69 7,15 7,29 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 82,20 82,28 11,62 11,63 6,90 7,25 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 81,00 81,90 11,63 11,74 6,90 7,09 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 82,25 82,37 11,57 11,63 7,23 7,27 Publikum NM, t: 068/ 322-490 82,15 82,35 11,60 11,70 7,20 7,35 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 82,30 82,54 11,60 11,73 7,23 7,49 Publikum Portorož 81,90 82,28 11,50 11,59 7,20 7,27 SKB d.d.,*** 81,85 82,85 11,45 12,00 7,15 7,65 SHP Kranj, t: 064/331-741 82,30 82,50 11,65 11,70 7,20 7,30 SZKB d.d. Ljubljana 82,25 82,65 11,58 11,76 7,15 7,54 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,90 82,60 11,54 11,73 7,10 7,55 Upimo Ljubljana, t: 212-073 82,37 82,39 11,65 11,66 7,26 7,29 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:'*' Včerajšnji tečaji * SedeZ: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 10. AVGUST 1995 valuta V LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1553,00 1617,00 nemška marka 1104,00 1149,00 francoski frank 319,00 332,00 holandski gulden 985,00 1025,00 belgijski frank 53,60 55,80 funt šterling 2484,00 2586,00 irski šterling 2540,00 2644,00 danska krona 284,00 284,00 grška drahma 6,80 7,20 kanadski dolar 1144,00 1190,00 japonski jen 16,90 17,60 švicarski frank 1333,00 1387,00 avstrijski šiling 156,90 163,30 norveška krona 250,00 261,00 švedska krona 218,00 227,00 portugalski escudo 10,60 11,10 španska pezeta 12,90 13,40 avstralski dolar 1151,00 1198,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 10. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1562,00 1607,00 nemška marka 1114,00 1134,00 francoski frank 321,00 331,00 holandski gulden 988,00 1011,00 belgijski frank 53,90 55,10 irski šterling 2555,00 2645,00 danska krona 286,00 294,00 grška drahma 6,90 7,50 kanadski dolar 1149,00 1184,00 švicarski frank 1345,00 1375,00 avstrijski šiling 157,50 161,50 slovenski tolar 13,40 14,00 10. AVGUST 1995 diZava banka nakupni prodajni Avstrija Pošojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,30 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 r "\ Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 11.8.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj m DEM 81.70 82.00 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. < Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 153 z dne 10. 8. 1995 - Tečaji veljajo od 11.8. 1995 od 00.00 ure dalje Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 84,8533 1155,2626 394,9910 84,1831 2094,9086 2729,3281 2350,6587 8124,2092 7,2427 124,0567 7250,6130 1845,0079 78,2118 1607,8623 9820,1379 182,9654 114,4295 151,3946 95,2157 85,1086 1158,7388 396,1795 84,4364 2101,2122 2737,5407 2357,7319 8148,6552 50,5624 188,0791 7,2645 2249,3222 124,4300 7272,4303 1850,5596 78,4471 1612,7004 9849,6870 183,5159 114,7738 151,8502 95,5022 85,3639 1162,2150 397,3680 84,6897 2107,5158 2745,7533 2364,8051 8173,1012 50,7141 188,6433 7,2863 124,8033 7294,2476 1856,1113 78,6824 1617,5385 9879,2361 184,0664 115,1181 152,3058 95,7887 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko HvaSko, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11.8.1995 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPiACLJIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 856,453 809,479 1,665,932 100.7592% 95.2328% 97,9960 170,000 85,645 80,948 166,593 TTTgTTTTfff Tečajnica borznega trga st.: 150 Datum: 10. 8. 1995 utiiuvt sioci uchanci r*. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stdal(3) enotni teCaj % sprem t 1 1 Max. Min. im m ir.v.v iHiim LEKC 800 [11.5.95) 11.400 7.8. 11.310 11.800 PRB 665 113.6.95) 14.836 4,79- 10.8. 14.330 14.820 15.200 14.320 15.147 SAL 1700 (9.5.95) 19.738 3,00- 10.8. 19.530 19.980 19.070 19.530 8.290 SKBR 1000 (24.2.95.) 31804 3,97- 10.8. 31.390 31.650 33.000 31.410 99.355 BJLMI srartn Lmr* um 10.0 2.11.10.95) 99,9 9.8. 99,0 100,9 BS01 8,0 5.130.6.95) 100,3 ,01- 10.8. 100,4 100,9 100,4 100,3 20.182 RS02 9.(1.4.95) 108,2 ,18 10.8. 108,0 108,9 108,3 107,8 4.279 RSOB 5,0 4.(31,5.95) 88,OA 1,03 10.8. 88,0 90,0 88,0 88,0 18 Usu 7,0 5.(15.7.95) 95,0 9.8. 93,6 96,5 RSLlD 8,0 5.(30.6.95) 99,4 ,12- 10.8. 99,3 101,0 99,5 99,4 103 RSL2D 9,5 9.11.4.95) 105,1 ,19- 10.8. 105,1 108,2 105,1 105,1 89 SKBl 10,0 4.|1.11.94) 100,2 ,14 10.8. 99,7 100,7 100,3 100,0 1.776 srn 5,0 3.(30.6.95) 70.5 4.8. 70,5 MK BTBR 300 |2)|28.7.95.) 12.074 ,62 10.8. 11.950 12.350 12.200 12.000 326 DAD 10.000 (1.6.94.) 102.787 3,70- 10.8. 96.000 99.000 109.000 96.750 85.211 ■M) 1715 (24.5.95.) 15.052 5,61- 10.8. 14.810 15.000 16.100 14.800 3.733 GPGR (10) 23.300 20.7. 23.000 HMER (10) 15.700 8.8. 14.200 17.270 m 218 (30.3.93.) 10.079 1,23- 10.8. 9.810 9.990 10.300 10.000 4.142 m 200 10)126.6.95.) 3.955 4,14- 10.8. 3.770 3.890 4.200 3.830 15.019 [CTR (5) 757,8 3,05- 10.8. 745,0 756,0 770,0 751,0 1.921 litIKtAM SriTT (BT? 2750 (22.6.95) 28.748 4,13- 10.8. 27.260 28.600 29.800 27.800 2.817 >FNP (10) 27.815' 7,24- 10.8. 28.000 29.000 27.000 3.922 JBKP 720 (25.5.95.) 10.000“ 8.8. 10.250 UP (10) 41.700 9.8. 40.050 41.700 emu« ITff* LEK2 12,0 4.(1.11.94) 99,2 26.7. 96,3 )ZG 11,0 4.(1195) 98,0 7.8. 97,5 100,0 KS, 12,0 7.(16.95) 101,1 24.7. 99,3 102,0 KS) 10,0 2.(1.6.95)- 100,0 ,23 10.8. -99,0 100,0 100,0 305 iZBl 10,0 1.(15.3.95) 100,0 28.7 100,0 101,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 150/95-10. 8. 1995 Vrednost. papir ex kupon St.dai(3) enotni | teta) % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. |JŠ| mniiamiMmi i&MtM.ranrra ■ m 2.600 8.8. 2.500 2.600 SD0 200 |7)|30.6.95.) 4.950 2.8. 4.900 10.000 HBR0 55 (1,6.95) 3.779 7.8. 2.710 3.780 m 2.121 3,54- 10.8. 1.950 2.290 2.200 2.000 28 iDRO (15.6.95) 10.350 31.7. 8.000 12.400 RGSR 355,6 20,81- 10.8. 370,0 430,0 430,0 351,0 1.924 Treni ALDP 2.850 9.8. 2.650 2.860 TBPO 320 (1.6.95) 3.147 8.8. 3.001 3.490 KBPi 10.000 KBPP 21.300 4.8. 11.100 26.000 RGPO (6) 897,1 8.8. 801,0 994,0 MG 360 (25.5.95) 4505 4,15- 10.8. 4.450 4.700 4.510 4.500 451 tras LOK 10,0 6.(1.4.94) 98,5 9.8. 93,9 100,0 MIJO 10,0 6.(1.4.94) 99,1 9.8. 99,0 102,0 OSMO 10,0 3.0.9.94) 93,5 2.8. 92,1 99,0 3LS0 10,0 4.(1,10.94) 97,5 9.8. 96,1 99,0 3NM 11,0 40.9.94) 100,9A 10.8, 100,0 101.0 100,9 100,9 2.905 3P0 10,0 7.0.8.95) 99,0 31.7. 95,0 100,0 JBKK 8,50 2.(15.4.95) 91,0 4.8. 30,0 mo 10,0 30.4.95) 100,8 ,78 10.8. 100,0 101,2 100,9 100,8 6.358 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM______ 50 dnevni |v SITI 10 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19,4. TiTliTiTT BSB3breznaLbona(1.12.95) delnak.bona(vSIT)NBS2 deInak.bona(vSIT)NBS3 95,6A 15.512 2.018 ,02- 2,90 6,19- 10.8. 10.8. 10.8. 95,6 15.250 2.025 95,7 15.600 2.099 95,6 15.650 2.050 95,6 15.300 2.000 956 4.545 311 S* A« 170.000 SrTskupaj oktober tolarski del oktooer de\Tzni del oktober 170.000 SITskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 95,0 99.5 26.7. 7.8. SBI 10.8.95 prejšn J L d T d% l.l3b,6'ž 1.170,18 | -34,51 -2,95 Vse pravice pridržane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blasaj. zapisi kotirajo v odsL(osnova je najnižja nominacija), delnice kodrajo v SIT; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski teCaj: borni posrednik je hkrati Kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosež. 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, 0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega: (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7hdan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupSC. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT,Ceni navedeno drugače; max - najvisji teCaj doloc. vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 11. avgusta 1995 od 00.00 ure dalje n ! ZA DEVIZE I država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar Jelcin je sestavil svoj mirovni načrt v petih točkah MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je v Četrtek predlagal nov mirovni načrt za rešitev krize v Bosni. Predstavili so ga po pogovoru s srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem, vsebuje pa pet točk Skupina za stike, ki jo sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Rusija, Francija in Nemčija, mora prisiliti Hrvaško, da bo spoštovala mednarodne konvencije o zaščiti človekovih pravic in zlasti pravice srbske manjšine, ki živi na Hrvaškem. Hrvaška mora opustiti sovražnosti in narediti vse, da se boji ne bi razširili na vzhodno Slavonijo in Bosno in Hercegovino. Takoj je treba izvesti vse nujne ukrepe, da bi ustavili človeško katastrofo na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, vsem beguncem je treba omogočiti varno vrnitev domov in za- gotoviti dostavo človekoljubne pomoči zanje. Mednarodnim opazovalcem mora Hrvaška omogočiti nadzorovanje spoštovanja človekovih pravic. Pripadnikom mirovnih sil ZN mora biti zagotovljena popolna varnost. Vse sovražnosti na območju nekdanje Jugoslavije se morajo nepreklicno končati. V prihodnje ne sme prihajati do zamud in prelaganja izvajanja mirovnega načrta za BiH, ki ga je predložila mednarodna skupnost. Jelcin je poudaril, da bi morali sklicati sestanek med državami skupine za stike in nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, na katerem bi skušali poiskati trajno rešitev za bosansko vojno. Sestanek naj bi organizirala Rusija, na njem pa naj bi sodelovali tudi voditelji Hrvaške, Bosne in okrnjene Jugoslavije. VELEPOSLANIK ŽAGAR: »Hrvaška vojska je veliko zmago izbojevala sama« LJUBLJANA - »Srbi poznajo samo jezik sile, zato ga je bi-® Prisiljena uporabiti tudi Hrvaška,« je hrvaški veleposla-jhh v Sloveniji Miljenko Žagar na včerajšnji novinarski kon-erenci pojasnil razloge za hrvaško vojaško akcijo Nevihta. »Po štirih letih sestankov, sprejetih deklaracijah in mi-rovnih načrtih ni bilo videti j^ge rešitve vprašanja zasebnih ozemelj. Pa tudi svet )e očitno pripravljen spreje-mah politiko dejstev,« je po-bhal Žagar. Dodal je še, da °9 svet po tej uspešni voja-p® akciji spoštoval Hrvaško k°t mednarodno silo. Akcijo so pripravljali v Srivnem poveljstvu hrvaške v°jske, vodili so jo hrvaški Ustniki, izvedli pa so jo s sredstvi, izdelanimi na Hr-Vaškem. Opozoril je še, da Ja treba rešiti tudi vprašanje 'Usedenih ozemelj v vzho-jrni Slavoniji. »Seveda si omo prizadevali za politi-Cn° rešitev, toda če ne bo šlo drugače, bomo ponovili akcijo, kakršno smo opravili v kninski krajini.« Veleposlanik je poudaril, da je množica srbskih beguncev odraz srbske politike, saj so njihovi voditelji sami pregnali svoje ljudi, preden so tja prišli hrvaški vojaki. To pa le zato, da bi Hrvaško, ki je vsem, ki niso storili zločinov, kaznivih po mednarodnem pravu, ponudila pomilostitev, obtožili genocida in proti njej uvedli ukrepe. O Bosni in Hercegovini je povedal, da bodo Hrvati pomagali osvobajati ozemlja, odkoder so bili pregnani Hrvati in Muslimani. (M. B.) Fotoreporter Republike Bojan Velikonja je obiskal mesta, ki sta jih v zadnji ofenzivi osvobodili hrvaška in bosansko-hercegovska vojska, ter kljub še vedno napetim razmeram na film ujel zgovorna pričevanja o krvavi balkanski moriji. Posnetki z nekdaj zasedenih hrvaških ozemelj in iz donedavna oblegane bihaSke enklave kažejo tragične zgodbe malih ljudi, ujetih v vojno vihro. Fotografije iz Bihača so ekskluzivne, saj v tamkajšnjo bolnišnico doslej niso dovolili še nikomur od predstavnikov svetovnih Veliko slavje ob vrnitvi specialcev v Zagreb NOVICE Francija obljubila konec jedrskih poskusov PARIZ, SYDNEY, ŽENEVA (Reuter, dpa) - Francija je vCeraj vnovič obljubila, da so za september napovedani jedrski poskusi v južnem Pacifiku zadnji. Poleg tega je Pariz na konferenci o ra-zoroževanju v Ženevi predlagal, da naj bi sporazum o prenehanju jedrskih poskusov, katerega besedilo bi moralo biti nedvomuno in pripravljeno za podpis najpozneje do konca leta 1996, predvideval popolno prepoved vseh jedrskih poskusov in drugih atomskih eksplozij. Avstralija to odločitev Francije sicer odobrava, vendar je njen veleposlanik v Ženevi napovedal nadaljnje proteste proti načrtovanim poskusom na atolu Mururoa. Vlada v Sydneyju je približno 80 avstralskim parlamentarcem in politikom iz nekaterih drugih držav, ki nameravajo v začetku septembra v znamenje protesta proti francoskim jedrskim poskusom odpluti na Muraroo, včeraj podarila 200 tisoč avstralskih dolarjev za kritje stroškov odprave. Neodgovornost Pariza pa je razjezila tudi Evropska komisija. Evropski komisar za okolje Ritt Bjerregaard je včeraj izrazil ogorčenost, ker Pariz ni odgovoril na prošnjo Evropske komisije, naj ji posreduje informacije o posledicah dosedanjih poskusov na Mururoi. Eta poskušala izvesti atentat na španskega kralja PALMA DE MALLORCA (dpa, telefoto: AP) -Španska policija je včeraj zgodaj zjutraj v bližni palače Marivent v Pahni de Mallorci, kjer počitnice preživlja španska kraljevska družina, aretirala dva pripadnika baskovske teroristične organizacije Eta in s tem najverjetneje preprečila atentat na kralja Juana Carlosa. Tretjega osumljenca pa so s pomočjo francoskih oblasti ujeli na jahti v pristanišču Alcuida na severu otoka Mallorca. Pri osumljencih so našli prištole, nekaj drugega lahkega orožja in večjo količino eksploziva. Kot se je izvedelo iz dobro obveščenih krogov, naj bi vodja trojice pripadnikov specialnih enot Ete Juan Jose Rego Vidal med zaslišanjem priznal, da so poskušali ubiti kralja Carlosa. V protiteroristični akciji, ki je sledila aretaciji trojice, so včeraj v Španiji in Franciji ujeli še devet oseb, osumljenih sodelovanja pri pripravi atentata. Španske oblasti se bojijo, da bodo naslednja tarča Ete voditelji evropske petnajsterice, ki se bodo 22. septembra sešli na Mallorci. lili ■ H H IRAK / SPORI V POLITIČNEM VRHU Huseinu sta ušla zeta V Amonu tudi predsednikovi hčeri AMAN (Reuter, telefoto: AP) - Potem ko je iraški predsednik Sadam Husein v zadnjih nekaj tednih odpustil več ministrov, so se spori med predsednikom in sorodniki zelo zaostrili. Najožje sorodstvo se je celo odločilo za beg. Predsednika sta zapustila zeta Husein Kamal Hasan (na sliki) in Sadam Kamal Hasan ter skupaj z ženama, predsednikovima hčerama Raghdo in Rano, pobegnila v Jordanijo, kjer sta dobila pohtično zatočišče. Včeraj je Bagdad zapustilo še nekaj drugih elanov Huseinovega družinskega klana, med njimi tudi veliko častnikov iraške vojske. General Husein Kamal Hasan, ki je bil še nedavno iraški minister za industrijo in minerale ter vodja vladne komisije za vojaško industrijo, je veljal za drugega najmočnejšega človeka v režimski hierarhiji, takoj za predsednikom in svojim tastom Sadamom Huseinom. Huseinu Ka-malu je namreč v poznih osemdesetih letih, potem ko je Irak leta 1991 izgubil zalivsko vojno, ki je sledila iraški invaziji na Kuvajt, uspelo zgraditi iraški vojaški stroj, vodil pa "je tudi obnovo in reorganizacijo gospodarstva, ki se je močno šibilo pod neusmiljenimi ukrepi ZN. Čeprav ima samo osnovnošolsko izobrazbo, je Sa-damov zet naredil uspešno kariero, saj je prehodil dolgo pot od moža s skromnim poreklom do naj-vplivnejšega človeka v Sa-damovi hierarhiji. Pred državnim udarom leta 1968, ki ga je izvedla stranka Haas pod vodstvom Sadama Huseina ter privedla na oblast številne Sadamove sorodnike in bližnje prijatelje, je bil navaden policijski častnik. S Sadamovo hčerko Raghda se je poročil v začetku osemdesetih let. Med njegove večje osebne uspehe najverjetneje sodita vodenje uspešne iraške ofenzive proti Iranu leta 1983 ter organiziranje posebnih vojaških enot in elitne iraške republikanske garde, ki ji je poveljeval njegov brat Sadam Kamal Hasan. Po porazu v zalivski vojni je bil Husein Kamal zadolžen za pogajanja s predstavniki ZN, ki jim je mirovni sporazum dodelil pravico, da nadzorujejo uničenje iraškega vojaško-industrij-skega kompleksa, ki ga je sam zgradil. Kamalov dramatični pobeg iz Iraka sproža veliko ugibanj o nadaljnjem iraškem sodelovanju z ZN. Diplomati v Amanu poročajo, da je bilo v Bagdadu mogoče že nekaj časa opažati nova razmerja moči v majhnem iraškem političnem krogu. Največja tekmeca sta bila Husein Kamal in najstarejši Sada-mov sin Udaj. SADAM HUSEIN IN NJEGOVI SORODNIKI NA POLOŽAJIH IBRAHIM j AL HASAN krušni oče (materin drugi mož) BARZAN AL TAKRITI . polbrat VATBAN IBRAHIM polbrat SABAVI IBRAHIM polbrat I ADNAN * KEJRULA I bratranec I HUSEIN 1 HASAN “ AL MAD2ID 1 AL MAD2ID . I oče (pokojni) | stric obrambni minister, ki se je ubil v lelikopterski nesreči leta 1989 ISAD2EDA 2ena ----l^sesfrfCna "-j — Sadam Husein, rojen 26. aprila 1937 ” UDAJ starejši sin predsednik Iraške Športne zveze I ALI HASAN I AL MADZID __ j bratranec nekdanji obrambni minister I HASIM HASAN AL MADZID bratranec nekdanji guverner pokrajine Hlla ' KUSAJ mlajši sin poveljnik predsednikovih telesnih stražarjev I HUSEIN KAMAL HASAN zet | brata I SADAM KAMAL HASAN zet minister za industrijo in rudarstvo ter predsednik odbora za vojaško industrijo poveljnik predsedniške garde REUTER H ANALIZA Ti Številne zamenjave v iraškem vrhu bi lahko zaostrile odnose med Bagdadom in m AMAN - Dramatični pobeg Huseina Kamala Hasna in njegovega brata Sadama Kamala Hasanaiz Iraka sproža veliko ugibanj o nadaljnjem iraškem sodelovanju z ZN. Slišati je namreč, da sta predsednikova zeta pobegnila zaradi strahu, da bodo pogajanja s predstavnikom ZN Rolfom Ekeusom neuspešna, oziroma zaradi nevarnosti nemirov v Bagdadu. Generala Huseina Kamala so zahodni diplomati zelo spoštovali, saj ne sodi med iraške skrajneže. Voditelj komisije ZN Eke-us pregleduje še zadnjo od štirih spornih vrst orožja, ki jih ima Sadamova vojska in so jih ZN prepovedati, potem ko je Irak leta 1990 napadel Kuvajt. Pogajanja z ZN pa je prevzel general Amir Rašid, ki je pred mesecem dni postal tudi minister za nafto, čeprav se v Bagdadu zavedajo, da je bil Husein Kamal edini človek, ki je lahko govoril v Sadamovem imenu. Tuji diplomati napovedujejo, da bo pobeg Huseina Kamala, ki je v Iraku veljal za sodobnega in zmernega politika, še povečal moč Sadamo-vega sina Udaja, ki velja za političnega skrajneža. Pobeg tako pomembne osebe, kot je Sadamov zet, bo imelo posledice tudi v sestavi državne birokracije, saj je veliko ključnih političnih osebnosti, kot je na primer Amir Rašid, nastavil prav Husein Kamal. »Domnevam, da bomo kmalu doživeli številne zanimive zamenjave,« je povedal neki diplomat v Bagdadu. Husein Kamal se je najverjetneje umaknil zato, ker se obeta novo zaosbovanje med Irakom in ZN, čeprav je Irak izpolnil vse zahteve ZN pri pregledovanju jedrskega, kemičnega, biološkega in balističnega orožja, kar je bil pogoj za pogovore o odpravi embarga na prodajo nafte. Irak je ZN postavil ultimat, da morajo preglede opraviti do konca avgusta, sicer bo enosbansko prekinil sodelovanje z ZN. Ekeus je že izrazil dvome, da bo komisiji ZN v tem roku uspelo opraviti vse pobehne preglede in dobiti zadostno količino informacij o iraškem biološkem orožju, saj bo treba potem pridobljene informacije še analizirati. Čeprav tuji diplomati v Bagdadu ne verjamejo, da so ZDA pripravljene umakniti veto na odpravo embarga Iraku, tudi če bodo ugotovitve Ekeusove komisije ugodne, Irak upa, da bo zmanjšana podpora mednarodne skupnosti ostri ameriški politiki preklic embarga le omogočila. ZDA vztrajajo pri stališču, da bo embargo mogoče odpraviti šele takrat, ko bo Irak spoštoval vse resolucije ZN in človekove pravice. Pred invazijo v Kuvajtu je Irak na dan izvozil približno tri mib-jone sodčkov nafte. Odkar velja embargo ZN na izvoz nafte, ta nepredvidljiva zalivska država tihotapi majhne količine nafte, Jordaniji pa vsak dan javno proda približno 75 tisoč sodčkov nafte. Francija in Rusija sta že zahtevati delno odpravo embarga na izvoz nafte, če bo Iraku uspelo zadovoljiti vojaške zahteve ZN-Vendar politični opazovalci ocenjujejo, da bo VVashington dal veto na vsak poskus odprave embarga. Jack Redden / Reuter Življenje in delo najbogatejšega Američana (4) Microsoftovi programi nikakor niso slabi. Delo z računalnikom je postalo otroška igrica tudi za odrasle, ki so prej morda z zavistjo opazovali svoj hitreje dojemajoči naraščaj. Bill Gates, lastnik 45 odstotkov delnic svojega podjetja, pa je postal leta 1987 prvi računalniški milijarder na svetu. S tem se njegove ambicije še zdaleč niso končale. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let je Microsoft kupoval delnice v sorodnih ali podobnih podjetjih, ponujal nove in boljše programe - ter dobil na glavo preiskovalce! ZDA so morda nekoč, v paradižu levičarske ideologije in sočustvovanja s tretjim svetom v daljnih sedemdese- Spoštovani bralci! Zaradi neljube tiskarske napake v tretjem nadaljevanju feljtona o Billu Gatesu se vam opravičujemo in vnovič objavljamo manjkajoči del. tih letih, slikali kot prestolnico najbolj grobega in izkoriščevalskega kapitalizma. V resnici pa je Amerika nadvse občutljiva na pravičnost in enake možnosti za vse. Zakonodaja zato z vsemi silami preganja monopole, čeprav si republikanska stranka, ki zdaj vlada v parlamentu, prizadeva razveseliti veliki kapital z zakoni, ki bi jim dali veliko več svobode. Toda v obdobju spreminjanja družbe Microsoft v mednarodnega velikana računalniških programov se jim še ni posrečilo napisati nove zakonodaje. Pravosodno ministrstvo, roka pravice, se je zato z jeznim očesom ozrlo na Billa Gatesa. Marca 1991 je vladna agencija, ki nadzoruje konkurenčnost in pravičnost na ameriškem trgu, prvič prisluhnila pritoževanjem, da si je Microsoft monopoliziral operacijske sisteme osebnih računalnikov. Začela se je dolga, še nedokončana vrsta prepirov seattelske družbe s pravoso- dnim ministrstvom, ki je Billu Gatesu omogočila, da se po uspešnih dokazih računalniške in marketinške nadarjenosti preizkusi še kot genij odvetništva. Avgusta 1993 je Zvezna komisija za trgovino končala preiskavo in zaprla Microsoftov dosje, toda na velikana računalniških programov so opozorili pravosodno ministrstvo. Julija 1994 je Microsoft obljubil ameriškim in evropskim oblastem, da bo spremenil pogodbe s proizvajalci osebnih računalnikov, tako da s svojimi zahtevami ne bo onemogočal drugih proizvajalcev računalniških programov. Toda zvezni sodnik Stanley Sporkin, ki bi moral blagosloviti sporazum med vlado in Microsoftom, je tega razveljavil. Microsoft in ministrstvo sta se pritožila nad razsodbo sodnika, in sredi junija jima je prizivno sodišče dalo prav. Toda s tem še zdaleč ni konec vročega plesa med Billom Gatesom in pravoso- dnim ministrstvom. V računalniškem velikanu iz Seattla nekateri občudujejo drugega Thomasa Edisona, toda za zvezne preiskovalce je John Davison Rockefeller, razvpiti ameriški kapitalist iz prve polovice stoletja, ki je z naftno industrijo in neusmiljenimi poslovnimi prijemi postal najbogatejši človek sveta. Zaradi groženj pravosodnega ministrstva je Microsoft maja pokopal načrte, da bi za poldrugo milijardo dolarjev kupil Intuit, proizvajalca finančnih programov, pa čeprav sta si združitve enako vroče želela Microsoft in Intuit. Pravosodno ministrstvo je prepričano, da bi združitev obeh programskih velikanov uničila zdravo konkurenco na področju računalniškega finančnega načrtovanja. Strokovnjaki še ne soglašajo, ali je Bill Gates res sovražnik zdrave konkurence na področju računalništva, ali pa morda pravosodno ministr- stvo ne razume največjega računalniškega genija sodobnosti. Tisti, ki so na Gatesovi strani, opozarjajo na izkušnje z IBM. »Modri velikan«, kot imenujejo velikansko korporacijo za poslovne stroje, je nekoč privlačil podobno pozornost pravosodnega ministrstva, saj je suvereno vladal na področju velikih računalnikov. Preiskovalci so prizadevno sekljali poslovne načrte IBM - in se osmešili pred vsem svetom, saj so se veliki računalniki medtem spremenili v tehnološke dinozavre. jORMULA 1 / V NEDELJO VELIKA NAGRADA MADŽARSKE Michael Schumacher prestopil k Ferrariju Vest je potrdil Gianni Agnelli - Nemški voznik bo skušal ponoviti zmago na Hungaroringu BUDIMPEŠTA - Mihael Schumacher bo ko-nec tedna storil vse, da Ponovi lansko zmago na ^eliki nagradi Madžarske 111 v skupnem seštevku Se Poveča prednost pred zasledovalci. Lani je Nemec s Pametno taktiko treh postankov v boksih na Hun-garoringu premagal Da-ttiona Hilla za 21 sekund. Toda glavno vest ned-v°mno predstavlja novi-Ca> da je Ferrariju uspel Veliki met in je v svoj *hlev« dobil Michaela Schumacherja. Schumacherjev zastopnik Heiner “Uchinger in pri Ferrariju sp sicer zanikali vse govo-dce o podpisu pogodbe. ničesar podpisal,« je yceraj povedal Buchinger jn dodal, da bo do odločitve prišlo po VN Madžarske. »Ničesar ne Vem o tem. Ce bi se Ferra-d sporazumel s Schuma-pherjem, bi takoj obvestili Javnost,« je dejal Ferra-djev svetovalec Niki Lau-da. Toda vest je potrdil ad-v°kat Gianni Agnelli, ki je didi dejal, da je zdaj cilj Terrarija lahko samo eden: osvojitev svetovnega prvenstva. »Ce -imaš takega voznika, kot je Schumacher, in ne osvojiš svetovnega naslova, po-l6rn je jasno Čigava je krivda,« je še dejal Agnelli in jasno namignil na ekipo lz Maranella. Medtem pa se Schuma-cher predvsem posveča Nedeljski dirki. Dirkališče v Budimpešti, ki ga pri-!®erjajo tudi s tistim v Monaku, vendar brez zidov in stavb, je povsem drugačno kot izjemno hi-da proga v Hockenheimu. “To je težko in tehnično zahtevno dirkališče, na Michael Schumacher (AR) katerem je potrebno veliko zavirati. Ni najbolj priljubljeno med dirkači, ker so že kvalifikacije izjemno pomembne,« je pred današnjim prvim tre- ningom povedal Schumacher. Nemec vsekakor ve, kako težko se je dokopati do najboljšega štartnega mesta, saj tudi Hill, ki je svojo prvo zmago v formuli 1 dosegel pred dvema letoma prav na Hungaroringu, želi zmagati. »V Budimpešti je skoraj nemogoče prehitevati, vendar kljub temu tukaj rad tekmujem. Zmeraj je tako, kot bi vozil po mokri cesti. Hitro lahko ujameš ritem vožnje, kajti imaš premalo Časa za sprostitev. Ponavadi je tudi zelo vroCe, kar še dodatno otežuje dirko,« je menil Britanec, ki bo po odstopu na VN Nemčije vozil še z večjo motivacijo. Na zadnjih treh dirkah je vselej štartal s prvega mesta, vendar pa je bil daleC od zmage. TENIS / TURNIR V CINCINNATIJU Vdnigem kolu izločeni kar 4 nosilci "CINCINNATI - Tretji nosilec Nemec Boris Becker je na teniškem turnirju v Masonu, Cincinnati (1.8 milijona dolarjev nagradnega sklada) izpadel v drugem krogu. Nizozemec Jan Siemerink je Beckerja premagal s 7:5, 7:6 (9:7). Becker, ki je zaradi bolezni igral prvi posamični dvoboj od poraza proti Petu Samprasu v finalu VVimbledona, je po dvoboju dejal: »Bolezen ni vplivala na mojo igro, saj sem zdaj že povsem zdrav. Bil pa sem prepočasen, kar je Nizozemec izkoristil.« Prvi nosilec American Andre Agassi je premagal Ceha Daniela Vacka s 7:6 (7:5), 6:1, Beckerju pa sta se pridružila še dva nosilca. Nemec Bernd Karbacher je presenetljivo izločil pe- tega nosilca Rusa Jevge-nija Kafelnikova s 6:4, 7:5, izpadla pa sta tudi deveti nosilec Spanec Sergi Bru-guera in štirinajsti Ukrajinec Andrej Medvedjev. Ostali izidi 2. kroga: Alberto Berastegui (Spa, 16) - Jonas Bjorkman (Sve) 6:0,1:6, 7:5, Renzo Furlan (Ita) - Sergi Bruguera (Spa, 9) 6:2, 6:4, Wayne Ferrena (JAR, 7) - Olivier Delaitre (Fra) 6:3, 6:2, Thomas En-qvist (Sve, 13) - David Wheaton (ZDA) 6:2, 7:6 (4) , Brett Števen (NZ1) -Sandon Stolle (Avs) 7:6 (5) , 6:2, Patrick Rafter (Avs) - Andrej Medvedjev (Ukr, 14) 4:6, 6:1, 7:6 (5), Michael Stich (Nem, 8) -Todd VVoodbridge (Avs) 2:6, 7:5, 6:3, Patrick McEnroe (ZDA) - Greg Rusedski (VB) 6:3, 3:6, 7:6 (6) . NOVICE Italija prvič dobila Admirars Cup PLVMOUTH - Italija je prvič v zgodovini osvojila jadralni Admiral’ Cup, Id je nekakšno neuradno svetovno prvenstvo za velike jadrnice. Do zmage so se Itabjani dokopali prav v zadnji regati in na vrhu prehiteli vodeCe Američane. KonCni vrstni red: 1. Italija 112.958 točk; 2. ZDA 138.250; 3: Nemčija 147; 4. Skandinavija 191; 5. Južna ABrika 198.750; 6. Irska 219.750; 7. Hong Kong 243.50; 8. Velika Britanija 247.125. Cantona ostaja v Unitedu LONDON - Francoski napadalec Erič Cantona bo še naprej ostal v dresu angleškega nogometnega kluba Manchester United, je dejal manager tega moštva Alex Ferguson, potem ko se je vrnil iz Pariza, kjer se je mudil na pogovoril s slovitim nogometašem, ki je suspendiran do 1. oktobra. Cantona je s pravim kungfu udarcem na štadionu Ciystal Palače januarja letos napadel navijača, kar ga je stalo sojenja in kazni. Martinezova že v četrtfinalu MANHATTAN BEACH (STA/AP) - Druga nosilka Španka Conchita Martinez je na teniškem turnirju na Manhattan Beachu v Los Angelesu z nagradnim skladom 430.000 ameriških dolarjev v tretjem krogu premagala Francozinjo Juhe Halard s 6:7 (6:8), 6:0,6:3 in se kot prva uvrstila v Četrtfinale. Izidi - 2. krog: Sanchez Vicario (Spa, 1) - Rinaldi Stunkel (ZDA) predaja, Davenport (ZDA, 4) -Makarova (Rus) 6:3, 6:4, Zvereva (Belrus, 6) - Labat (Arg) 6:2, 7:5, Basuki (Indon) - MJ Femandez (ZDA, 7) 6:3, 7:5, Rubin (ZDA, 10) - G. Femandez (ZDA) 4:6, 6:1, 7:6 (7:1), Carlsson (Sve) - Raymond (ZDA, 11) 6:3, 6:3, Habsudova (Sik, 14) - Kremer (Lux) 6:4, 6:4, Appelmans (Bel, 16) - Endo (Jap) 6:4, 6:4, Grande (Ita) - Serra Zanetti (Ita) 6:4, 6:3, Tauziat (Fra) - Grossman (ZDA) 6:4, 7:6 (7:5); 3. krog: Martinez (Spa, 2) - Halard (Fra) 6:7 (6:8), 6:0, 6:3. NOGOMET / PREDKOLO V POKALU PRVAKOV IN POKALU UEFA Edino presenečenje pripravil Ferencvaros z zmago v Bruslju Povratna srečanja v pokalu Evropske nogometne zveze bodo 22., v ligi prvakov pa 23. avgusta - Oba slovenska predstavnika imata možnost BRUSELJ - V predkolu lige prvakov razen zmage Ferencvaroša v Bruslju ni bil dosežen noben preveč presenetljiv izid, tako da bodo povratna srečanja odločala, kdo bo elan lige prvakov, tja pa se je verjetno uvrstil že Rosenborg BK, saj ima kar tri gole prednosti pred povratnim srečanjem v Turčiji. Povratna srečanja bodo na sporedu 23. avgusta. Izidi: Casino Salzburg (Avstrija) -Steaua Bukurešta (Romunija) 0:0, Pa-nathinaikos Atene (Grčija) - Hajduk Split (Hrvaška) 0:0, Anderlecht Bruselj (Belgija) - Ferencvaros Budimpešta (Madžarska) 0:1, Legia Varšava (Poljska) - IFK Gdteborg (Švedska) 1:0, Rosenborg BK (Norveška) - Bešik-taš JK (Turčija) 3:0, Dinamo Kijev (Ukrajina) - Aalborg (Danska) 1:0, Grassboppers Ziirich (Švica) - Macca- bi Tel Aviv (Izrael) 1:1, Glasgovv Ran-gers (Škotska) - Anorthosis Famagusta (Ciper) 1:0. Pokal UEFA V tem tekmovanju sta nastopila tudi dva slovenska predstavnika, ki sta oba gostovala in tudi oba izgubila z minimalnim izidom 1:0 (1:0). Ljubljanska SCT Olimpija proti atenskemu Apollonu, Maribor Branik pa proti Skontu iz Rige. Povrstne tekme bodo 22. avgusta. Izidi prvih tekem predkroga pokala UEFA: Skonto Riga (Latvija) - Maribor Branik (Slovenija) 1:0, Apollon Atene (Grčija) - SCT Lljubljana (Slovenija) 1:0, Kapaz Čanja (Azerbejdžan) - Au-stria Dunaj (Avstrija) 0:4, Dinamo Bukurešta (Romunija) - FC Levski Sofija (Bolgarija) 0:1, Universitatea Craiova (Romunija) - Dinamo Minsk (Belorusija) 0:0, FC Tirana (Albanija) - Hapoel Beer Cheva (Izrael) 0:1, Zim-bru Kisinjev (Moldavija) - Hapoel Tel Aviv (Izrael) 2<:0, Zaglebie Lubin (Poljska) - Sirak Erevan (Armenija) 0:0, Botev Plovdiv (Bolgarija) - Dinamo Tbilisi (Gruzija) 1:0, Slovan Bratislava (Slovaška) - Osijek (Hrvaška) 4:0, Slavija Sofija (Bolgarija) - 01ym-piakos Atene (Grčija) 0:2, TPV Tampere (Finska) - Viking Stavanger (Norveška) 0:4, Lillestroem (Norveška) -Flora Tallinn (Estonija) 4:0, Fener-bahce (Turčija) - Partizan (Albanija) 2:0, Omonia Nikozija (Ciper) - Shema VVanderers (Malta) 3:0, FC Košiče (Slovaška) - Ujpest Budimpešta (Madžarska) 0:1, Oerebro SK (Švedska) - Beggen (Luksemburg) 0:0, Sturm Gradec (Avstrija) - Slavia Praga (Češka) 0:1, AS Jeunesse d‘Esch (Luksemburg) - FC Lugano (Švica) 0:0, Sparta Praga (Češka) - Galatasaray (Turčija) 3:1, Hibernians (Malta) -Cernomorec Odesa (Ukrajina) 2:5, Broendby (Danska) - Inkaras Grifas (Litva) 3:0, Crvena zvezda Beograd (ZRJ) - Xamax Neuchatel (Švica) 0:1, Bangor City (VVales) - Widzew Lodz (Poljska) 0:4, Raith Rovers (Škotska) -Gotu Itrottarfelag (Fersko otočje) 4:0, Afan Lido (VVales) - RAF Riga (Latvija) 1:2, Crusaders (S. Irska) - Silke-borg (Danska) 1:2, Glenavon (S. Irska) - Hafnarfjordur (Islandija) 0:0, Motherwell (Škotska) - MyPa-47 (Finska) 1:3, Shelbourne (Irska) - Akranes (Islandija) 0:3, FC Vardar Skopje (Makedonija) - FC Samtredia (Gruzija) 1:0, Dundalk (Irska) - Malino (Švedska) 0:2. NOGOMET / DANES ZAČETEK PRVENSTVA V NEMŠKI LIGI Na papirju Borussia Dortmund in Bavem daleč pred vsemi Z luksuzno uverturo med prvakom Borussio Dortmund in lani tretjeuvršCe-nim Kaiserslautemom stopa danes v živo nemška Bundeshga, prvenstvo, ki je v zadnjih letih opravilo ogromne skoke naprej: po številu gledalcev, pristopu . sponzorjev in nenazadnje po kakovosti. Kljub temu naj bi letos nemško prvenstvo izgubilo svojo tradicionalno izenačenost. Na papirju sta namreč Borussia Dortmund in miinchenski Bayern daleč pred ostalimi. Borussia je pokrila edino šibko točko, mesto srednjega krilca, kjer bo odslej kraljeval Jiirgen Kobler. Število bivših Italijanov v dresu prvakov se je tako povišalo na šest. Dragi težki nakup je lanski najboljši strelec Heiko Herrlich, ki je prišel iz Monchen-gladbacha. Ugledna rezerva bo 21-letni Ceh Patrik Berger, bivši vezni igralec praške Sparte. Med poletjem sta rane (beri kolenske vezi) celila Chapuisat in Riedle, edino vprašanje je to, ah bodo Sarnmer in tovariši zmogli odigrati dve zaporedni sezoni na vrhunskem nivoju tako v državnem prvenstvu kot v Evropi. Bayem je paC Bayem, z nalogo, da se vedno bori za naslov. In temu primemo ' so se Bavarci po lanski iz večine zornih kotov slabi sezoni okrepili. Herzog (VVerder), Sforza (K’lautern), Strunz (Stuttgart) in predvsem Klinsmann (na sliki AP) naj bi bili jamstvo za preporod. Nad vsem bo bdel novi trener Otto Relihagel, kateremu je lani prav Bayem v zadnjem kolu preprečil osvojitev naslova z VVerderjem. Ostala moštva so v boju za Meister-schale - ščit prvaka - brez možnosti. VVerder se neizprosno stara, izgubil je Herzoga in Rehhagla, tvorca vseh uspehov belo-zelenih, kot le delna protiutež pa je iz Freiburga prišel Argentinec Rodolfo Cardoso. Razen tega je težko verjeti, da bo Mario Basler odigral še eno sezono na lanskem nivoju, ko je bil po Sammerju najbojši igralec in skupaj s Herrlichom celo najboljši strelec fige. Kaiserslautem se je poslovil od junaka neštetih bitk Stefana Kuntza, ki je izbral Turčijo. Naloga tresenja mrež zdaj bremeni odličnega Ceha Pavla Kuko in Olafa Marschaha. Freiburg je razen Cardosa zacuda obdržal vse zvezdice (Todt, Heinrich, Spanring...), isto pa velja (ob neprimerno večjih finančnih možnostih) tudi za Borussio M’gladbach, od katere se je sicer poslovil omenjeni Herrlich, a ostal je Effenberg. Za lansko najuspešnejšo še- sterico starta HaBlerjev Karlsruhe, »out-siderja« sta pomlajena Stuttgart in Ein-tracht, za presenečenje sezone pa bi izbrali Schalke. Se nekaj zanimivosti. Ekipa iz Krefel-da, ki je doslej nosila ime Bayer 05 Leverkusen bo prvič nastopila brez pomoči bivšega mecena - lastnika farmacevtskega mogotca Bayerja. Novo ime je Krefelder FC Uerdingen. Po skorajšnjem razpadu Dynama Dresden (izpad naravnost v tretjo ligo zaradi finančnih težav) bo vzhodni del zastopala Hansa Rostock, ki je že igrala v 1. Bundesligi prvo leto po združitvi Nemcij. Ob Hansi sta ostala novinca St. Pauli iz hamburške Četrti, znamenite po beznicah, ki jih označuje rdeča luC ter Fortuna Diisseldorf, nekoC veliko stalnejši elan prvoligaške drašCine, zdaj pa že vrsto let popotnik med prvo in drugo ligo. SPORED PRVEGA KOLA: Borussia Dortmund - Kaiserslautem (danes), VVerder Bremen - Fortuna Diisseldorf, Stuttgart - Uerdingen, Koln - Schalke 04, Bayern - Hamburger SV, Eintracht -Karlsruhe, St. Pauli Hamburg - TSV 1860 Miinchen, Hansa Rostock - Bayer Leverkusen (jutri), Borussia Monchen-gladbach - Freiburg (v nedeljo), (dk) 5TH IAAF VVORLD CHAMPIONSHIPS IN ATHLETICS GOTEBORG 1995 NOVICE Christie vendarle v štafeti? GČTEBORG - Linford Christie, tragični junak petega svetovnega atletskega prvenstva v Goteborgu, se bo po poškodbi v teku na 100 metrov mogoče le vrnil na prizorišče SP in pomagal svoji reprezentanci v teku na 100 metrov. Christie je namreč takoj po finalu odpotoval v Švico, kjer je poiskal posebno strokovno pomoC pri zdravniku Rolandu Bledertu. »Storil sem vse, kar se je dalo, toda ne morem obljubiti Christijevega nastopa v sobotni štafeti.« Boulmerka za ženske pravice GOTEBORG (STA/AP) - Alžirka Hassiba Boulmerka je v sredo na svetovnem prvenstvu v Goteborgu zmagala v teku na 1500 metrov. Sama pravi, da je vesela tudi drugih zmag, ki jih je prineslo njeno zlato. Na celini, kjer je ženska drugorazredna vloga še vedno trdno zakoreninjena, je kot prva afriška ženska zmagala na SP 1991, letos pa je z zmago na 1500 metrov ponovila uspeh tudi z zadnjih olimpijskih iger. »Ta zmaga veliko pomeni za Alžirijo in prav tako za ženske,« je dejala Boulmerka. Ko je postala olimpijska zmagovalka, se je zaCela soočati z nenehnimi grožnjami, saj ji nekatere skrajne muslimanske skupine grozijo s smrtjo, ker »ne živi v skladu z islamsko tradicijo in izročilom.« Zato jo na vsakem koraku spremljajo varnostniki, kar velja tudi za tokratno SP. Ne živi v atletski vasi, kot večina ostalih športnikov. »Tam je preveč hrupno, da bi se lahko v miru pripravljala na nastop,« je dejala in pri tem ni povedala, da bi bil lahko vzrok za to slabša možnost zaščite v športni vasi. V Alžiriji je pred tremi leti in pol na volitvah zmagala muslimanska fundamentalistična stranka, vendar je vojaška vlada s podporo tujine rezultate razveljavila in še naprej ostala na oblasti. Izbruhnili so nemiri, v katerih je bilo doslej ubitih pri-bližno 30 tisoč ljudi, med žrtvami muslimanskih skrajnežev pa so tudi kritični novinarji in intelektualci, ki se nenasilno borijo proti skrajnim muslimanskim idejam. Boulmerki je za njen uspeh v imenu državljanov čestital alžirski predsednik Liamine Zeroual. Atletinja zaradi poškodbe večji del letošnje sezone ni tekmovala, zablestela pa je prav na največjem tekmovanju leta. Njen čustveni izbruh veselja po prihodu v cilj je bil zato poleg prej opisanih težav še bolj razumljiv. »Kdo ne bi bil vesel takšne zmage. Pa še mercedes sem dobila,« tudi dan po zmagi ni mogla skriti svojega zadovoljstva. Vsakemu svetovnemu prvaku v Goteborgu namreč pripade luksuzni nemški avtomobil tovarne Mercedes Benz. REZULTATI IZ GOTEBORGA MoSki 400 m ovire - finale: 1. Derrick Adkins (ZDA) 47.98,2. Samuel Matete (Zam) 48.03,3. Stephane Diagana (Fra) 48.14,4. Ruslan Maščenko (Rus) 48.83,5. Sven Nylander (Svej 48.84,6. Ken Hamden (Zim) 48.89,7. Kazuhiko Vamazaki 0ap) 49.22,8. Ero-nildo de Araujo (Bra) 49.86. Hoja 50 km - finale: 1. Valentin Konomen (Fin) 3:43:42,2. Gio-vanni Pemcelli 0ta) 3:45:11,3. Robert Korzeniovvski (Pol) 3:45:57,4. Miguel Rodriguez (Meh) 3:46:34,5. Jesus-Angel Garcia (Spa) 3:48:05,6. Aleksandar Rakovič (ZRJ) 3:49:35,7. Arturo di Mezza (Ita) 3:49:46,8. Rene Piller (Fia) 3:49:47. Ženske 200 m - finale: 1. Medene Ottey (Jam) 22.12,2. Irina Privalova (-Rus) 22.12,3. Galina Malčugina (Rus) 22.37.4. Melanie Paschke (Nem) 22.60,5. Silke Knoll (Nem) 22.66,6. Mary Onyali (Nig) 22.71,7. Marina Trandenkova (Rus) 22.84, Gwen Torrence diskvalificirana. Troskok - finale: 1. Inesa Kravec (Ukr) 15.50 (svetovni rekord), 2. Iva Prandževa (Bolg) 15.18,3. Ana Birjukova (Rus) 15.08,4. Ina Lasovskaja (Rus), 5. Rodica Petrescu (Rom) 14.82,6. Ruiping Ren (Kit) 14.25,7. Žana Gurejeva (Blr) 14.22,8. Barbara Lah (Ita) 14.18. Disk - kvalifikacije: 1. like Wyludda (Nem) 65.24,2. Mette Ber-gmann (Nor) 64.50,3. Maritza Marten (Kuba) 64.42,4. Natalija Sadova (Rus) 63.64,5. Olga Cemjavskaja (Rus) 62.96,6. Irina Ja-čenko (Blr) 62.54,7. Elina Zvereva (Blr) 62.44,8. Daniela Costian (Avs) 61.42,9. Ljudmila Filimonova (Blr) 61.18,10. Barbara Hec-havama (Kuba) 60.48,11. Anastasia Kelesidou (Grč) 59.88,12. Franka Dietzsch (Nem) 59.78. Sedmeroboj - finale: 1. Gaada Shouaa (Sirija) 6.651 točk (100 m ovire 14.11; višina: 186; krogla: 15.16; 200 m: 24.21; daljava: 630; kopje: 54.92; 800 m: 2:14.33), 2. Svetlana Moskalec (Rus) 6.575 (13.48; 189; 13.60; 23.51; 670; 41.08; 2:16.32), 3. Rita Inancsi (-Madž) 6.522 (13.61; 183; 14.73; 24.38; 653; 46.66; 2:16.56), 4. Eu-nice Barber (Siera Leone) 6.340,5. Kym Carter (ZDA) 6.329,6. Regla Cardenas (Kuba) 6.306,7. Denise Levvis (VB) 6.299,8. Dede Nathan (ZDA) 6.258. ATLETIKA / 5. SVETOVNO PRVENSTVO V GOTEBORGU Inesa Kravec postavila nov svetovni rekoid v troskoku Zmaga Adkinsa na 400 m ovire - Prva zlata kolajna za Sirijo GOTEBORG - Na tekmovališču, kjer je Britanec Jonathan Edvvards v ponedeljek v troskoku kot prvi preskočil sanjsko mejo 18 metrov, je včeraj Inesa Kravec dosegla še en sanjski rekord. 28-letna Ukrajinka iz Dnjeprope-trovska je ob regularnem vetru + 0.9 m/s dosegla 15.50 metra, kar je za 41 centimetrov bolje od dosedanje rekordne znamke. Tako je neposredno premagala tudi Edvvardsa, ki je lasten osebni rekord izboljšal za 31 centimetrov. Srebro je z novim bolgarskim rekordom 15.18 metra osvojila Iva Prandževa, srebro pa je dobila dosedanja svetovna rekorderka Rusinja Ana Birjukova s 15.08 metra. Inesa Kravec svetovnega prvenstva v Goteborgu ni začela preveč obetavno, saj ji v nedeljo v skoku v daljavo ni šlo najbolje. Toda Ukrajinka je očitno vsaj dobro spoznala tekmovališče, kajti včeraj ji je uspel veliki met. Njena predhodnica Ana Birjukova je 21. avgusta 1993 na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu do včeraj edina preskočila 15 metrov (15.09), na štadionu Ullevi pa je prišlo do majhne »revolucije«, saj so vse dobitnice kolajn preskočile 15 metrov. 178 cm visoka Inesa se lahko pohvali z uspehi v skoku v daljavo in troskoku. Lani je bila na evropskem prvenstvu v Helsinkih druga v daljavi in tretja v troskoku. V Goteborgu je nova svetovna rekorderka, ki je bila zaradi jemanja nedovoljenih poživil enkrat že kaznovala s trimesečno prepovedjo nastopanja, je svoj osebni rekord izboljšala za 55 cm. Gwen Torrence se je že veselila zmage v teku na 200 metrov, vendar pa- je bila Američanka naknadno diskvalificirana, ker je stopila v sosednjo progo. Tako je naslov svetovne prvakinje ubranila Jamajčanka Merlene Ottey, preostali kolajni sta odšli v Rusijo, pritekli pa sta si ju Irina Privalova in Galina Malčugina. Gwen Torren-ce je v cilj pritekla z opazno prednostjo - njen čas je bil 21.77, celo Otteyeva je priznala: »Nisem razočarana, saj je Gwen res premočna.« Toda nato je Američanko doletela diskvalifikacija. »Ne vem, kaj naj bi naredila narobe. Vem samo, da sem zmagala,« je zagrenjena dejala Torrencova. Pritožbo ameriške reprezentance na dis-kvalfikacijo je vodstvo tekmovanja zavrnilo. Prvo zlato kolajno v zgodovini svetovnih prvenstev je Siriji prinesla sedmerobojka Ghada Shouaa, ki je zbrala 6651 točk. Srebro je osvojila Rusinja Svetlana Moskalec, bron pa Madžarka Rita Inancsi. Moskalečeva je dolgo vodila, saj se je na prvo mesto prebila po drugi disciplini, ko se je poškodovala favoritinja Sabine Braun. Rusinja je vodila do šeste discipline - meta kopja, kjer pa je preveč zaostala za izvrstno Sirijko. Tek na 800 metrov je bil nato samo še potrditev premoči Ghade Shouae. Moskalečeva in Inancsijeva sta v zadnjih 200 metrih še napadli, vendar pa je Sirijka 100 metrov pred ciljem pospešila ritem in zanesljivo ugnala svoji najhujši tekmici. Derrick Adkins je v teku na 400 metrov z ovirami vodil od začetnega strela do cilja in ZDA prinesel šesto zlato kolajno na tem prvenstvu. Američan je s časom 47.98 za malenkost Merlene Ottey je ubranila naslov iz Stuttgarta (Ap) Derrick Adkins je zmagal na 400 metrov ovire pri moških (Telefoto Ap) ugnal svetovnega prvaka iz leta 1991, Zambijca Samuela Mateteja, ki je s tem ponovil uvrstitev izpred dveh let. Bronasto odličje je osvojil evropski rekorder Francoz Stephane Diagana. »To je bil najboljši tek v mojem življenju. Počutim se čudovito. Prihodnje olimpijske igre bodo v mojem domačem mestu Atlanti in gledalci me bodo spodbujali,« je povedal novi svetovni prvak na nizkih ovirah. Domači gledalci pa so pričakovali, da bo njihov tekač, 33-letni Sven Nylander, osvojil kolajno. Toda njihovi upi so se potopili, ko je Adkins že po 150 metrih prehitel Nylandra. Šved, ki je že pred 13 leti tekel v finalu evropskega prvenstva, se je moral zadovoljiti s petim mestom, saj ga je prehitel tudi Rus Maščenko. V hoji na 50 km je zmagal Finec Valentin Konomen pred Italijanom Gio-vannijem Perricellijem in Poljakom Robertom Korzeniowskim. Michael Johnson se je po zmagah v dveh predte-kih na 200 metrov zlahka uvrstil v polfinale. Brez težav sta med 16 najboljših prišla tudi branilec naslova Frankie Fredericks iz Namibije in evropski prvak Norvežan Geir Moen. To pa ni uspelo 21-letne-mu Atu Boldonu s Trini-dada, dobitnika bronaste kolajne v teku na 100 metrov, ki se je poškodoval malo pred ciljem. Grk George Panayiotopoulos, bronasti z lanskega dvoranskega EP, je bil v prvem krogu predtekmovanja diskvalificiran zaradi dveh napačnih Startov v svoji skupini. Začel je jokati od jeze in razočaranja, ko pa ga je novinar želel intervjuvati, je Grk pograbil kasetofon in ga vrgel na tla. Sesti tekmovalni dan na SO od slovenskih predstavnikov ni nastopil nihče, danes popoldnebo v kvalifikacijah skoka v daljavo tekmoval Gregor Cankar, jutri pa maratonec Roman Kejžar. (J. M.) Godina se sprašuje, kako do denarja za zavarovanje Svetovni prvak v suvanju krogle Američan John Godina, ki ima slovenske prednike, je bil zelo vesel svojega uspeha, se posebej, ker si je prav pri zadnjem metu na ogrevanju pred tekmovanjem poškodoval komolec. Godina je bil zato zaskrbljen. »Prav to se mi je moralo zgoditi,« je dejal, ko je s težavo premikal roko. Ko je prišel na štadion Ullevi, si je dejal, da je edina rešitev, da že v prvem poskusu doseže kar največ. Ze v prvem sunku je vrgel 21.47 metra-Tej daljavi se nato ni nihče več približal. Zdaj ima možnost, da osvoji dvojno krono. Nastopil bo tudi v finalu meta diska in z zmago lahko postane prvi v zgodovini, ki bi na enem prvenstvu postal svetovni prvak tako v suvanju krogle kot tudi v metu diska. To je -na olimpijskih igrah davnega leta 1924 uspelo le Američanu Budu Houserju. Triindvajsetletni Godina, ki živi v Fort Sillu (ameriška zvezna država Oklahama), je bil zelo vesel tudi novega mercedesa-Sele pozneje pa je začel premišljevati, kako bi ga obdržal, saj bi moral za zavarovanje v Kaliforniji odšteti od štiri do pet tisoč ameriških dolarjev na leto. Rešitev je pravzaprav preprosta. Ko bo osvojil drugo zlato v disku, bo lahko eno vozilo, ki pripade svetovnim prvakom v Goteborgu, preprosto prodal in izkupiček namenil za letne zavarovalnine drugega avta. Hotunginama ni tekel za pleme, temveč za Burundi Arthemon Hatunginama je daleč od svoje domovine'Burundija, kjer še divjajo medplemenski spopadi, uresničil svoj življenjski cilj in z drugim mestom na 800 metrov osvojil prvo kolajno na svetovnih prvenstvih. Za malo centralnoafiriško državo Burundi je pritekel prvo odličje na velikih tekmovanjih v atletiki. »Tečem za svojo državo in ne za pleme, ki mu pripadam,« je dejal Hatunginama in zavrnil vsa vprašanja novinarjev, ki so hoteli izvedeti, ali pripada plemenu Hutu ali Tutsi. Le nekaj dni pred njegovim dosežkom na SP v Goteborgu je militantna skupi' na Hutujev s puškami in eksplozivi napadla begunsko taborišče in v dveh napadih ubila 62 Tutsijev. Hatunginama študira in trenira v Parizu. »Težko je trenirati, če človek ve za prehvanje krvi, uboje in spopade, ki divjajo v domovini,« je dejal Hatunginama, ki po vsakem napadu pokliče po telefonu, da bi se prepričal, če so elani njegove družine ostali nepoškodovani. »Čeprav živijo v provinci ob jezeru Tanganika, kjer napetosti še niso tako hude, pa me je strah vedno, ko mi misli zaidejo v Burundi.« Pri tem se z žalostjo spominja nekaterih ubitih prijateljev, s katerimi je v rojstni vasi Muhvveza igral nogomet. Od oktobra 1993, ko je bil elan večinskega plemena Hutujev prvič izvoljen za predsednika Burundija, je bilo ubitih več kot 100 tisoč ljudi. Manjšinsko pleme Tutsijev je imelo pred tem vso oblast v državi, ker pa se nekatere ekstremne skupine s političnimi spremembami niso strinjale, so za dosego svojih ciljev izbrale nasilje. Hatunginamaja so lovci na afriške športne talente iz Franci' je opazili na afriškem prvenstvu prav leta 1993; tedaj je dobil štipendijo za šolanje v Parizu, s čimer je ušel usodi nekaterih svojih mladostnih prijateljev. Kot tujec je lani zmaga* na francoskem državnem prvenstvu na 800 metrov, nato je dobil menedžerja in se prvič pomeril na močnih evropskih mitingih. »Po prvih nastopih mi je zrasla samozavest. Zavedal sem se, da lahko posežem zelo visoko in se iztrgam rev' ščini, v kateri sem živel.« Hatunginama pa ni edini Burun-dijec, ki živi v Evropi. Venuste Niyongabo, ki je bil Hatungi' namajev partner na treningih, zdaj živi v Italiji in je za M' žircem Noureddinom Morcelijem glavni favorit za zmag0 na nedeljski tekmi na 1500 metrov. JADRANJE / »GIRO D' ITALIA« -i Tržaški posadki končna zmaga ne more več uiti Trieste-Generoli včeraj tretji »Bolonjčani« odpovedali CHIOGGIA (BENETKE) - Posadki Trieste-Ge-n.erali, razen nepričakovanih incidentov, tretja zaporedna zmaga na jadralnem Giru d’ Italia, kar je tudi absolutni rekord, ne more veC uiti. Tudi na včerajšnji etapi je tržaška jadrnica dokazala svojo moc, saj se odlično znašla v pravi gneCi in je bila spet boljša od svojega tekmeca Bologne-Telethon, ki je po tej etapi celo zdrknil na tretje ntesto in je bil še pred nekaj dnevi skupno s tržaškim Čolnom glavni kandidat za končno zmago. Tržačani so ohranili vodstvo v skupni razvrstitvi, na drugem mestu je sedaj Catania, ki je bila zanesljivo prva na včerajšnji etapi pred sardinsko jadrnico Quartu Sant’ Elena. Tržaška posadka je bila včeraj tretja. VRSTNI RED 19. ETAPE: 1. Catania; 2. Quartu Šarit' Elena; 3. Trieste-Generali; 4. Taranto; 5. pe-tersburg-Moskva; 6. San Benedetto del Tronto; 7. Palermo; 8. Sevastovol; 9. Bologna-Telethon: 10. Vigili del Fuoco. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Trieste-Generali 419, 250; 2. Catania 399, 563; 3. Bologna-Telethon 379, 750; 4. Petersburg-Moskva 332, 750; 5. Quartu Sant’ Elena 318, 125; 6. San Bendetto del Tronto 290, 625; 7. Taranto 290, 000; 8. Palermo 288, 000. NOGOMET / OBJAVILI SO SPORED C1 IN 02 LIGE Trieslina bo prvo srečanje igrala doma proti Vis Pesaru Tržaška ekipa v B skupini C2 lige - V drugem kolu gostovanje v Centu Prvenstvo se bo začelo 3. septembra, začetek C1 lige pa že 27. trn. RIM - Na sedežu italijanske nogometne zveze so vCeraj, ob prisotnosti predsednika C ligašev Giancarla Abeteja, objavili spored Cl in C2 ligi za sezono 1995/96. Cl liga se bo zaCela v nedeljo, 27. t.m., medtem ko bo start C2 lige 3. septembra. Začetek tekem 1. kola v obeh ligah bo ob 16. uri. Pred objavo sporeda obeh lig je predsednik Abete v svojem posegu med drugim dejal: »Društva so v glavnem uredila svoj ekonomski položaj, kar bo tudi omogočilo lažji vstop v profesionalni svet in možnost prispevkov s stavami To-togol, Totoscommesse, pravice za TV prenose in spremembe zakona 91. Glede tehničnega aspekta smo pred tem, da tudi v . NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME_________ Uspeh Napolija na Nizozemskem Si je Matjaž Florjančič (Cremonese) poškodoval meniskus? C ligi uvedemo sistem treh točk za zmago. Predvsem pa bi poudaril možnost, ki smo jo že pred Časom preučili, to je, da bi C liga postala test za višje kategorije.« V Cl ligi sta dve skupini po 18 ekip, v C2 pa tri skupine po 18 moštev. V B skupini te lige nastopa tudi Triestina, ki bo prvo prvenstveno tekmo igrala doma proti Vis Pesaru. Cl LIGA 1. kolo (prvi del 27.8., povratni 7.1.96) Skupina A; Brescello -Empoli; Carpi - Leffe; Carrarese - Modena; Como - Massese; Montevar-chi - Alessandria; Monza - Fiorenzuola; Saronno -Pro Šesto; Spal - Prato; Spezia -Ravenna. Skupina B: Ascoli -Siena; Atletico Catania -Sora; Casarano - Savoia; Gualdo - Nocerina; Ischia - Castel di Sangro; Juve Stabia - Acireale; Lodigia-ni - Turris; Nola - Lecce; Trapani - Chieti. Prvenstvene prekinitve v Cl ligi bodo: 5.11., 24.12., 21.1.96, 11.2., Triestina - Vis Pesaro. Ostale tekme Triestine: 2. kolo (prvi del 10.9., povratni del 21.1.96): Cente-se - Triestina; 3. kolo (17.9. in 28.1.): Triestina -Cecina; 4. kolo (24.9. in 4.2. ): Tolentino - Triestina; 5. kolo (1.10. in 11.2.): Forli - Triestina; 6. kolo (8.10. in 18.2.): Triestina -Rimini; 7. kolo (15.10. in 25.2. ): Baracca Lugo -Triestina; 8. kolo (28.10. in 10.3.): Triestina - Ter-nana; 9. kolo (29.10. in 17.3. ): Giorgione - Triestina; 10. kolo (5.11. in 24.3. ): Triestina - Imola; 11. kolo (12.11. in 31.3.): Fano - Triestina; 12. kolo (19.11. in 14.4.): Triestina - Ponsacco; 13. kolo (3.12. in 21.4.): Treviso -Triestina; 14. kolo (10.12. in 28.4.): Triestina - Fer-mana; 15. kolo (17.12. in Konjske dirke 5.5. ): San Dona - Triestina; 16. kolo (30.12. in 12.5. ): Triestina - Ponte-dera; 17. kolo (7.1. in 9.5. ): Livorno - Triestina. Skupina C: Astrea - Vi- terbese; Avezzano - Taranto; Bisceglie - Castro-villari; Catania - Battipa-gliese; Frosinone - Catan-zaro; Giulianova - Fasa-no; Maršala - Albanova; Matera - Teramo; Trani -Benevento. Prvenstvene prekinitve v C2 ligi bodo: 26.11.; 24.12.; 3.3.1996; 7.4. Konec regularnega dela prvenstva bo 19.5. Devetega Obvestila junija, bodo prve, 16.6. pa povratne tekme play-offa in play-outa. Finale play-offabo 23.6. Triestina nadaljuje priprave v Fomi di Sopra. V sredo je igrala trening tekmo, na kateri je standardna postava premagala rezervno s 3:1. Prva je povedla »rezervna ekipa«, izenačil pa je Gubel-lini. Na 2:1 je povedel Marsich iz prostega strela, tretji gol pa je spet dal Gubellini. ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 20. t. m., urad v Trstu pa od 12. do 15. t. m. piše: Giorgio Plettersech Potbury je v Montegiorgiu izrazit favorit Galop v Livornu bo precej zanimiv RIM - Kar sedem italijanskih prvoligašev je bilo zaposlenih v sredo na prijateljskih tekmah. Napoli je na turneji 'po Nizozemski dosegel lepo zmago v Enschedeju na račun ekipe Tvvente z 2:1 (1:0). Moštvo trenerja “Oškova je vodilo Ze z 2:0 z zadetkoma tizzija in Pecchie, Častni gol za gostitelje Pa je dosegel Mols. V Viareggiu je Fiorentina igrala le Neodločeno brez gola proti reprezentanci Kube in z igro razočarala približno 2.500 gledalcev. Le novi nakup, Šved Schvvartz Je tokrat zadovoljil. Pri Cremoneseju so zaskrbljeni zaradi Matjaža Florjančiča. Vse kaže, da ima slo-venski reprezentant poškodovan meniskus. Moštvo trenerja Simonija je v sredo j’ Pinzolu igralo prijateljsko tekmo proti Lecceju in zmagalo s 3:0 (1:0). Med strel-Ce se je na tem srečanju vpisal tudi novi nakup, srbski napadalec Perovič, ostala zadetka sta dala Maspero in A. Pirri iz enajstmetrovke. Na tribunah stadiona v Lignanu Sab-biadoro se je zbralo približno 1.500 gledalcev, ki je še kar uživalo na prijateljski tekmi Udineseja proti reprezentanci Furlanije. Zmagah so VidemCani s 6:1 (4:1). Dva zadetka je dal Kozminski, po enega pa Bierhof, Marino, Borgonovo iz enajstmetrovke in Calori. V Roccarasu je Lazio premagal moštvo Gabbiano Napoli s 4:0 (2:0). Strelci pa so bili: Casiraghi, Negro, Di Vaio, lannuzzi. Medtem ko se je moral Bari v Moglia-nu Venetu zadovoljiti le z neodloeCnim izidom (1:1) z Venezio, je Torino premagal turinsko amatersko postavo kar s 13:0. Zelo dobro je igral novi nakup Hakan Sukur, ki je dal tri zadetke, kolikor jih je dosegel tudi Dionigi. 17.3. Konec regularnega dela prvenstva bo 26.5. C2 LIGA 1. kolo (prvi del 3.9., povratni 14.1.96) Skupina A: Cremaper-go - Cittadella; Lumezza-ne - Olbia; Novara - Sol-biatese; Ospitaletto - Lec-co; Pavia - Pro Patria; Pro Vercelli - Tempio; Torres - Palazzolo; Valdagno -Legnano; Varese - Alzano Virescit. Skupina B: Fano - Baracca Lugo; Fermana -Treviso; Giorgione - Imola; Livorno - Tolentino; Pontedera - Forli; Rimini - Cecina; San Dona - Cen-tese; Temana - Ponsacco; 1. dirka (Montegiorgio): Potbury (2) je trenutno v izvrstni formi in zato obvezen favorit. Paziti pa bo moral na Ozieri Loda (X) in Persiano Top (1); 2. dirka (Montegiorgio): Inkling (1) je odločno boljši od vseh, kljub temu pa ne smemo pozabiti na Oasi verde (X), medtem ko je v skupini 2 najboljši Oxer; 3. dirka (Montecatini): Piave Ks (2) je imel na zadnji dirki smolo, zdaj pa se bo skušal takoj odkupiti za spodrsljaj. Med prvimi v nižji kategoriji bo tudi Macabel (X), brez možnosti ni niti Parbleu Bi (1); 4. dirka (Pontecagnano): Penimore Rr (2) je resen kandidat za zmago, za zmago pa se bosta z enakimi možnostmi borila Palma Bur (X) in Navratilova (1); 5. dirka (Follina): Namber-van Ci (X) je favorit, prezreti pa ne smemo izkušenega Pa-lea Rg (1). V skupini 2 se bo My first dream nedvomno boril za sam vrh; 6. dirka (Livorno): Sharp Walk (1) v tem galopu ne bi smel imeti hujših nasprotnikov. Toda tudi Nolens Vo-lens (X) in Sevenoaks (2) nista povsem brez možnosti za končni uspeh. Dirka Ms (Follonica, ob 23.05) NASI FAVORITI: 9. brnele, 5. Nico del Pizzo, 6. Nota Sal; DODATEK ZA SISTEMl-STE: 18. President Gl, 15. Martini Rosso, 4. Nina ta. 1. — prvi 2 drugi XI 2. — prvi t drugi X2 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi 2 drugi XI 5,— prvi X drugi 12 6. — prvi 1 drugi X2 JADRANJE / TRENIRA V SESLJANU NOGOMET / NOVOSTI PRI NAŠIH EKIPAH V 2. IN 3. AMATERSKI LIGI Za bron Ane Žerjal zaslužna tudi Čupa Ko se je učila prvih jadralnih vrlin, ni bilo nobenih dvomov, Čigava je -Cupina vendar. Ko so sledile conske regate, je na isto vprašanje sledil še vedno isti odgovor. Kaj kmalu pa so se začele državne regate, državna prvenstva, uspeh za uspehi in tedaj se na vprašanje Čigava je, odgovor za sesljansko Cupo žal ni veC enako glasil. O kom govorimo, o Ani Žerjal (na sliki) vendar, nosilki bronaste kolajne na nedavnem evropskem prvenstvu v razredu optimist. No, poleg tega uvoda, je Anin rezultat vreden izredne pohvale. Pri tej karieri v stalnem vzponu pa bi seveda želela imeti vsaj nekakšen delež tudi se-sljanska Cupa. Ana namreč na mednarodnih regatah kot slovenska državljanka zastopa Slo- venijo in izolsko Burjo, večino treningov pa opravlja v sesljanski Cupi, skupaj z mlado tekmovalno ekipo. Letos jo je na Holandskem v Andiku tudi spremljal do še pred nedavnim Cupin trener Niko Kojanec, ki je ob tem tudi navedel velik uspeh sesljanskih tekmovalcev, oziroma tistih, ki na tem področju trenirajo. Ani je namreč na Četrtem mestu na evropskem prvenstvu sledila Giovanna Mikol, dobro pa se je od dečkov uvrstil tudi Mattia Pressi-ch (oba sta iz sesljanske SN Pietas Juha), ki je zasedel 9. mesto v moški konkurenci. Rezultati torej dokazujejo, da se v Se-sljanu, bodisi pri Cupi kot pri SN Pietas Juha dobro dela, kar še posebej velja za žensko konkurenco, kjer v zadnjih Časih vse bolj dozorevajo mlade tekmovalke. Kaj pa Ana? Lahko bi rekli takole: tekmuje za Burjo, odlično zastopa slovensko reprezentanco, Cupi pa lahko gre v uteho dejstvo, da ima Cupšin trenerski kader velike zasluge, da se danes lahko slovensko jadranje lahko ponaša z izrednimi dosežki mlade tekmovalke. (Domeniš) Primorec in Breg z novim trenerjem V igralskem kadru malo sprememb V 3. amaterski ligi razen Doline prav vsi ciljajo na napredovanje Edini slovenski predstavnik v drugi amaterski ligi bo letos Primorec, ki se je lani rešil pred izpadom šele po igranju dodatnih srečanj. Ekipo bo letos treniral Giorgio Stulle, ki je lani sedel na klopi Domia, cilj ekipe pa je boljše prvenstvo kot v lanski sezoni. Igralski kader je trenutno nespremenjen, začetek priprav pa je predviden za 21. avgust. Pred prvenstvom bo Primorec poleg raznih prijateljskih tekem nastopil tudi na turnirju za memorial bratov Husu in v deželnem pokalu. V 3. amaterski ligi bo letos nastopalo kar pet slovenskih ekip: Breg, Dolina, Gaja, Kras in Mladost. Povedati je treba, da vse ekipe, razen Doline, štartajo na Cimvišjo uvrstitev (beri napredovanje). To pomeni, da bodo lahko svoj cilj lahko uresničile le, Ce bodo igrale v različnih skupinah. Ce pa bodo vse naše ekipe v isti skupini, bodo derbiji zelo ogorčeni in skoraj vsako nedeljo na vrsti. Pri Bregu pa pripravljajo tudi nogometni turnir »Naši fantje« v spomin na Bregove igralce, ki so prerano umrli. Turnir se bo pričel 28. avgusta. Trener bo letos Toni Podgornik (lani Stock), cilj pa je napredovanje. K Bregu je od Krasa prišel Maiorano, s pripravami pa bodo Brežani zaceli 16. avgusta. V programu novega trenerja so pred-prvenstvena srečanja in nastopi na turnirju Naši fantje, turnirju bratov Husu in deželnem pokalu. Pri Dolini je bil trener Mario Tron potrjen. Cilj društva je solidno prvenstvo in ovrednotenje mladih igralcev. Igralski kader je še enak kot lani. ZaCetek priprav je predviden po velikem šmarnu. Predprvenstvena srečanja: turnir Naši fantje, turnir bratov Husu in deželni pokal. Tudi pri Gaji je bil trener Gianfranco Pri-vilegi potrjen, za cilj pa so si zadali solidno prvenstvo oziroma napredovanje. Trenutno na PadriCah popravljajo nogometno igrišče, na novo sezono pa se bodo zaceli pripravljati po velikošmarnskih praznikih. V ekipi ni prišlo do sprememb, načrtujejo pa nastop na turnirju za memorial bratov Husu. Kras je na trenerski klopi potrdil Oliviera Macorja, ki naj bi ekipo spet popeljal v 2. amatersko ligo. Iz ekipe sta odšla Vailati in Maiorano, s treningi bodo zaceli 21. avgusta, formo pa bodo pilili tako kot ostale naše ekipe na turnirju bratov Husu in tudi v deželnem pokalu. Mladost bo še naprej vodil Antonio Tricari-co, edini cilj Doberdob-cev pa je napredovanje. Ekipo je doslej okrepil Pellicani iz Staranzana. ZaCetek priprav je predviden za 21. avgust. Mladost bo nastopila na turnirju v Spetru ob SoCi in v deželnem pokalu. E.B. ® RAI 1 6.45 9.30 9.55 11.35 12.25 12.35 13.30 14.00 15.55 17.55 18.00 18.15 18.50 19.35 20.40 22.55 23.00 24.00 0.30 0.40 1.10 1.25 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: Polly (kom., ZDA '89, i. K. Knight), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik Film: Dieci in amore (kom., ZDA '57, i. C. Gable, D. Day, G. Young) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Danes v Parlamentu Dnevnik, nato informacije o prevoznosti cest Nan.: Alf Šport: SP v atletiki Vreme, dnevnik in Šport Film: I beretti verdi (vojni, ZDA '68, r.-i. John Wayne, David Janssen, Jim Hutton) Dnevnik Nan.: Ai coniini deli’ al-dila (prvi del) Dnevnik, horoskop in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Nepoznane Benetke Aktualno: Sottovoce Variete: Sotto le stelle RAI 2 Nad.: Atto d' amore Dok.: V kraljestvu narave Variete za najmlajše Quante storie!, risanke Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi, 10.45 nad. Se-crets TG2-33,11.45 dnevnik Risanke Nan.: L’ arca del dottor Bayer Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: La grande vallata Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi Šport in vreme Sereno Variabile HR Nan.: Hunter Dnevnik in šport 5jRi Risanke: Go-Cart Variete: Vita da cani (vodi Jocelvn) Dnevnik in vreme Šport: gimnastika, Italija-Spanija-Rusija (Z), 1.00 tenis Tour ATP Komedija ^ RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik, informacije, vreme Videosapere: Vodic za izbiro fakultete Film: Strada maestra (dram., ZDA ’40, i. I. Lupino, H. Bogart, G. Raft) Šport: SP v atletiki Videosapere: Potovanje po Italiji, 11.25 Jadranje, 11.55 Icorti Dnevnik Film: Barquero (vestern, ZDA '69, i. L. Van Cleef, W. Oates, K. Mathevvs) Deželne vesti, dnevnik Šport: tenis, SP v atletiki Aktualno: Mesec branja Vreme, dnevnik, deželne vesti Šport: SP v atletiki Nogomet: Ajax-Lazio Brividi ultimo minuto Dnevnik, deželne vesti Dok.: Hiroshima Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme Fuori orario RETE 4 7.20 7.45 14.00 15.10 17.00 20.30 22.35 0.45 0.55 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 II di-sprezzo, 9.35 Rubi, 10,30 La donna del mistero 2, 11.15 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: Mina... fuori la guardia (kom., It. !61) Nan.: Donne pericolose, 18.00 A cuore aperto, 19.30 Love Boat, vmes (19.00) dnevnik Film: Crimen (kom., It. -Fr. ’60, i. A. Sordi, V. Gassman, S. Mangano) Film: La morte cammina con i tacchi alti (krim., It. 71, i. S. Scott, F. VVolf), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nanizanka CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Film: 11 commissario (kom., It. ’61, i. A. Sordi) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Lezioni private Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e ... ciccia, 15.30 La tata Otroška oddaja, vmes risanke in nanizanka Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG S. vreme, 20.25 Paperissima sprint Nad.: Beautiful Dnevnik Nan.: New York Police Department Nočni dnevnik Tg5 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik 6" SLOVENIJA T Delfin Flipper, 3. del amer. nanizanke Moja enciklopedija živali, 9. oddaja: zebra MTV Unplugged: Sinead 0'Connor & The Church, Soul Asylum Potovanje na konec dneva: Od Jadrana do Nord-kapa, dok. oddaja Poročila, VS Film tedna: Prepovedane igre, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 32. oddaja Pasje mesto, kanadska risana nanizanka, 28/32 Kate in Allie, 5. del angleške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Silkvvood, ameriški film Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Šport Sova Brooklynski most, 19/22 del ameriške nanizanke Seaquest, 13. del amer. nanizanke Brane Rončel izza odra, ponovitev C> ITALIA1 (T SLOVENIJA 2 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Šport studio Avtomobilizem F1 Variete za najmlajše Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Miami Beach Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Aiuto! Chi ha la- sciato una barabina nel taxi? (kom., ZDA ’91, i. J. Reinhold, C. Kane) Film: Creatura degli abis- si (srh., ZDA ’89, i. T. Blacque, N. Everhard) Variete: Speciale cinema Italia 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Moj prijatelj Ricky Forum Strta srca E, Helenine od, 15. del francoske nadaljevanke Sova, ponovitev Alfred Hitchcock vam. predstavlja, ameriška nanizanka, 3/22 Seaquest, 12. del ameriške nanizanke Goteborg: SP v atletiki, prenos Podeželski utrip angleška nanizanka, 3/10 Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/6 (Ne)znani oder G. Puccini: La Boheme, posnetek iz operne hiše v Sydneyu # TELE 4 A KANALA 13.30 20.30 21.45 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi TV film: Shaft (krim.) Nan.: Maguy (#) MONTECARLO 14.00 14.10 16.00 20.35 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: L’ uomo del sud (dram., ZDA ’45) 23.00 SP v atletiki Variete: Sogni d’estate -Moda v glasbi 10.00 10.05 10.15 17.15 19.00 19.10 20.00 Spot tedna A-shop Luč svetlobe, ponovitev Maratonci tečejo častni krog, ponovitev jug. komedije Vreme, risanka Luč svetlobe, 488. del Pozitiv + Obalna straža, 19. del 3 Vreme Teden na borzi Bloodfist IV, ameriški film Vodnik za zaljubljene Učna leta, 24. del Pred poroto, ponovitev 81 Koper Euronevvs Slovenski program: Poletni studio 2 Primorska kronika TV dnevnik Sonja Henie - kraljica ledu, dokumentarni film V ospredju, avtor Bruno Agrimi SP v atletiki, pregled Roberto Magris Jazz Quartet, 2. del TV dnevnik Ameriški avtorji Nathaniel Havvthorne in Herman Melville Leteči zdravniki, serija EEHSF Avstrija 1 11.20 13.00 13.25 13.50 14.05 14.30 14.35 15.00 15.25 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.20 22.35 00.05 00.10 01.45 02.10 03.10 04.40 05.10 V srcu divjega zahoda, ameriški vestern Tiny Toon Mila Superstar Smrkci Evvoks Vroča počitniška sled Ko so živali zapustile gozd Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija, Obalna straža, Lepi prijatelji Strašno prijazna družina, Zlata dekleta Prijetna trojica Pri Huxtablovih, serija Čas v sliki/kultura Pogledi od strani Derrick, Fidelio, opera L. van Beethovna Junak in teror, ameriški akcijski film Čas v sliki Incident Liguini, ameriška komedija Strašno prijazna družina Schiejok vsak dan Dobrodošli v Avstiji, ponovitev Baywatch, ponovitev Newyorški policisti, Ko Kellyja priznanje moškega, ki se boji, da je nehote pomagal odstraniti truplo, pripelje na newyorško odlagališče smeti, najde tam truplo zadavljenega milijonarja Mauricea Tauba. Njegova žena Roberta je osupla, ali se vsaj pretvarja, da je... (fflHP Avstrija 2 Videostrani Vreme Cas v sliki Schiejok, pon. Goreča obala Šport SUing Cas v sliki Dva Pravica ljubiti Glavni zdravnik Trapper John Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Trije možje in mala lady, ameriška komedija Cas v sliki Znanost Scotland Yard lovi doktorja Mabuseja, nemški film Pogledi od strani Videonoč Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.35 Turistični napotki; 10,30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Odlomki iz opere Hoffmanove pripovedke; 19.30 Kje poleti ustvarjajo; 20.30 Piranski glasb, večeri; 22.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz,' UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12:30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-1.00 Glasbeni izbor. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, '10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 A Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Turistična odd.;14.50 Single tedna; 15.00 Discoteca sound;16.00 Modri val; 18.45 Polk studio; RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15. 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.30 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGLžur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.20 Otvoritev sejma v Kranju; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 do 18.00 Gorenjski sejem; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večerni pr. z N. Bešter. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00; 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; .9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11,45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napo-. vedi; 15.00 OF; 17.00 Ženske v Offu; 19.00 TB: Whi-te Zombie; 21.00 Te amo Guba!; 22.00 Idealna godba Z. Pistotnika; 0.30 Odrezavi klop. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnev-nik;8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše. vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu: 8.40 Glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Trieste Prima 1994; 11.30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M, Kravos, 11.); 12.00 Stari časi družabnosti; 12.40 Slovenske ljudske pesmi: MePZ Obala: 13.45 Šte-verjan 95: 14.00 Deželna kronika; 14.10 Filozofi in literati; 14.30 Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30.15.30.17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturni ma-gacin. j NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 11. avgusta 1995 gledališča SLOVENIJA PTUJ Danes, 11. avgusta, ob 21. uri, bo na dvorišču dominikanskega samostana na Ptuju nastopilo tukajšnje gledališče ZATO s svojim letošnjim dramskim projektom KRČMARICA avtorja Petra Turrinija. Igrajo: Gregor Gec, Rok Vihar, Tadej ToS, Vojko Belšak, Masa Židanik, Barbara Vidovič, Vesna Pemacic. Rezija: Samo Strelec. CELJE PROGRAM ABONMAJSKIH PREDSTAV V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: PREŠEREN 'j® danes napovedana plesna predstava £D0 JE NARISAL STANKU SKAKALNI-u skupine Fourklor je zaradi bolezni v psamblu prestavljena na naslednji petek, avgusta. Za danes pa bo KUD pripravil Ustrezen nadomestni program. ^tri, 12. avgusta, ob 21. uri, pa bo v KUD-u Jlastopi| domači glasbenik (sitar, tabla, ki-ara--) Martin Lumbar. Predpremierno bo Podstavil unplugged verzijo svojega pop [°ck projekta SAMOTNA PTICA KRISTAL, ^ do kmalu izšel na CD plošči. ^Producenta Trnfesta 95 sta OSI - Slovenja in SOU ljubljana, podprla pa ga je tudi kastna občina Ljubljana. 1. Drago JanCar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer. 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL KOPER V nedeljo, 13. avgusta, ob 21.30 uri, bo na vrtu Slovenica Koper tretja repriza igrive gledalisko-ritmicne fuge CARMINA SLOVENICA Damirja Zlatarja Fraya. Igrajo: Maruša Oblak, Mojca Partljič, Violeta Tomič, Ivan Rupnik. Poje: Ditka Haberl. ' fURLANIJA-JULUSKA KRAJINA tiSSI gledališče Verdi Dvorana Tripcovich ednarodni festival operete 1995 nedeljo, 13. t.m., ob 21.00 - Gala koncert P°svecen skladatelju Franzu von Suppdju bo akljucil mednarodni Festival operete 1995. nigent bo Dunajčan Alfred Eschvve. Nastopna bosta sopranistka Patrizia Ciofi in tenor nnirnaso Randazzo. 1 blagajni Dvorane Tripcovich je v teku Pisovanje novih abonmajev. vrad sv. Justa Ntio ^ nedeljo, 13. t.m. - Prva izvedba filma >Johhny Hollywood», režija B. Levinson, Stajo J.Pesci, C. Slater in V. Abril. ^nedeljo, 20.t.m., ob 21.00 »II re leone» bA 1994), režija R. Allers in Rob Minkoff; Ponedeljek, 21. t.m., ob 21.00 - La carica U 101) (1961-1994), režija VVolfgang ^ainvvright. GORICA Goriški grad Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve: Na gradu je do konca meseca na ogled razstava »Toto, dal varietš al cinema (1917-1945)«; Palača Morpurgo: v Četrtek, 17. t.m., bo ob 18.30 koncert Andrea Musto (violončelo); v Četrtek, 24. t.m., ob 18.30 - Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba. Trg Matteotti bo v soboto 12. t.m., koncert skupine Rythm’n Blues Ensemble; v soboto, 19. t.m., ob 21.00 - Skupina The Terem Quartet (Petrograd) Giardino del Torso: V Četrtek, 17. in 18. t.m., ob 21.00 - Predvajanje filma »The Mask«. ikoroška ^ilOVEC pustno gledališče: jutri, 12., 15., It pn. ob 20.00 - G. Bizet »Carmen« pnicoscini. nngresna hiša: v ponedeljek, 14. - Karantansko poletje - Jazz me KAZAZE Farna cerkev: jutri, 12. t.m., ob 19.00 - Shod za duhovne poklice in za mir. BILČOVS Gostilna Koren: Jutri, 12.t.m., ob 20.30 - Poletna nocEnotne liste Bilcovs. Igra ansambel Obzorja. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI ČRNO - BELI STRIP nerodne, temne. Zen-7Ju S0.v Pisanih nošah. Zob'°V*e i™ krasijo zlati ' Je- Le otroci razposaje-o tekajo naokrog in se nietavajo z vrečkami, napolnjenimi z vodo. ZaCelo je deževati in vrnili smo se v hotel. Skozi okna smo opazovali Indijance, ki so se vračali iz središča mesta v svoje hiše na hribu. Tisti, ki so bolj od daleč, zunaj kurijo ognje in se grejejo. Le streljaj od njih smo mi, turisti, zanje bogataši, ki spijo v udobnih sobah s tušem, jejo s porcelanastih krožnikov - tisti, ki jih strežejo. Prišli smo iz daljnjih dežel onstran oceana, od koder so nekoč prišli Spanci in pomendrali vso njihovo kulturo, jih nagnali visoko v hribe in jih pustili v nebogljenosti. Naslednjega dne so poostrili nadzor v starem delu mesta. Policaji so bili opremljeni s Čeladami, gu-mijavkami, pištolami in neprebojnimi jopici ter krožili v skupinah po trije. Nedaleč za nami je stari del mesta, imenovan Pa-necillo, hrib, na katerem se vrstijo kolibe in hiše najbolj revnega sloja prebivalstva. Na vrhu hriba domuje ena najveejih znamenitosti Quita: velik kip zašCitnice mesta, imenovan Devica Quita. Pešpot do vrha je nevarna, povsod so opozorila. Tudi lastnica hotela nas je opozorila, naj se odpeljemo raje s taksijem. Veliko turistov je bilo namreč oropanih na poti do vrha, in to sredi belega dne. Marsikdo ni resno vzel opozorila, tudi naš znanec Švicar iz hotela ne, pa smo ga morali neko jutro poslušati, kako preklinja. Vzeli so mu uro in ves denar. Z vrha hriba se odpre veličasten pogled na mesto in okoliške vrhove. Laguna Cuicocha pod vulkanom Cotacachi (Foto: Željko Jugovič) med katerimi izstopajo vulkani. Desno na severu je v snegu Cayambe, desno na sredini nekoliko manjši Antisana in daleč na jugu komaj viden vrh vulkana Cotopaxi. Vreme je bilo enkratno. Taksist, ki nas je Čakal, je bil že nestrpen. Nikakor se nismo mogli nagledati in vsrkati vase pokrajine in mesta, o katerem smo nekoč sanjarili in ga oblikovali v domišljiji. Zdaj pa je tu, golo, odkrito pod teboj in se ti ponuja. Vse to me je prevzelo kot kakšna slika v muzeju, pred katero lahko na klopi sediš ure in ure in vedno najdeš kako novo točko, ki te priklene in pritegne k nadaljnjemu raziskovanju in ti ne da odi- ti, dokler si celotne podobe fotografsko ne vtisneš v spomin. Po koščkih sestavljaš mozaik in si poskušaš v glavi, spominu urediti celotnostno podobo. Željko Jugovič (Se nadaljuje] ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLON" Lx5]px I_v___J č) 66 666 VREMENSKA SUKA Nad večjim delom Evrope in Sredozemlja je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam s severozahodnimi vetrovi suh zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. DANES O GRADEC 12/26 TRBIŽ O KRANJSKA GORA _ 9/24 O 10/26 TRŽIČ O S. GRADEC 10/26 ČEDAD^n^ OVIDEM 16/30 —«^N. GORICA GORICA q 18/30 20/2^ čS oCm« „ .-6? m CELJE O 13/27 O KRANJ E POSTOJNA O 11/26 UUBUANA 13/28 | / ZAGREB 14/28 O KOČEVJE O . ČRNOMEy O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.55 in zašlo ob 20.18. Dan bo dolg 14 ur in 23 minut. Luna bo vzšla ob 20.23 in zašla ob 6.45. Slovenija: Pretežno jasno b -Na Primorskem bo pinala 3iM“* burja. Zjutraj bo ponekod P nižinah kratkotrajna megl^ Namizje jutranje temperam1 bodo od 9 do 14, najvisje dn vne pa od 23 do 28° C. „ Sosednje pokrajine: Pretežn jasno bo. Burja ob Jadranu D0 jiostojmc^ionehala. TEMPERATURE MORJA IN REK f °c °c Portorož 22,0 Mura 17,8 Trst 21,0 Sava (Radovljica) 13,6 Malinska 23,0 Sora 15,6 PoreC 23,0 Ljubljanica 17,3 Split 24,0 SoCa 16,7 M. Lošinj 24,0 Vipava 12,7 Dubrovnik 24,0 Bohinjsko jezero 20,0 V \ NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: NE 10 do 20 vozlov popoldne: NE 8 do 16 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 4.34 najnižje -65 cm, ob 11.05 najvisje 49 cm, ob 16.54 najnižje -31 cm, ob 22.40 najvišje 46 cm.0 lutri: ob 5.05 najnižje -62 cm, ob 11.34 najvisje 50 cm, ob 17.29 najnižje -32 cm, ob 23.14 TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 24 19 15 12 9 7 ■ BIOPROGNOZA Vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in vzpodbuden. V0X POPULI Spravljaj seno, ko sije sonce. « « « Tudi zastava tako pla- JUTRI TRBIŽ d5 S CELOVEC O 12/26 GRADEC 13/27 0c5‘ S. GRADEC 12/27 O M.SOBOTA OH/« MARIBOR O 15/28 srAX OVIDEM 17/30 GORICA ^ 15/30 O ° o ^ TRŽIČ 12/27 /6 CEUE c o O 14/28 „ KRANJ 66 ° UUBUANA 14/29 s N. MESTO POSTOJNA o 12/26 O 14««^. ZAGREB '$/29 O CRNOMEU O V Sloveniji: V soboto bo sončno. Obeti: Tudi v nedeljo bo prevladovalo sončno vreme z občasno zmerno oblačnostjo. * J v - J K J V \ i ^ Kruti Veerappan razsaja po Indiji Dvoživke v Amsterdamu NEW DELHI - V odročni vasi Puzhi-njur v južni Indiji je legendarni razbojnik Veerappan ubil šest oseb, ki jih je sumil, da so informatorji policije. S svojimi pajdaši je prebivalce vasi zbral na trgu in pričel streljati. Med žrtvami je tudi osemletna deklica. Razbojnik, ki že dvajset let živi v 6000 kvadratnih kilometrov razsežni džungli na meji med indijskima zveznima državama Kamataka in Tamil Nadu, se ukvarja s tihotapljenjem slonove kosti (zaradi Cesar je pobil vse slone na tem področju) in sandalovega lesa (katerega monopol ima- ta državi Kamataka in Tamil Nadu). Veerappan svoje žrtve največkrat obglavi, včasih pa jih pahne v vrelo vodo. Zaradi tega (in zlasti številnih umorov policistov in informatorjev) ga policija zagrizeno išče že več let. Oblasti obljubljajo za indijske razmere izredno visoko nagrado 130 tisoč dolarjev za tistega, ki razbojnika ujame. Kljub temu se je 46-letnemu Veerap-panu doslej vselej uspelo izmuzniti, ujeli pa so njegovega brata z ženo. Nekateri ga imajo za nekakšnega Robina Hooda, drugi pa se ga boje, saj je ubil že na desetine oseb, med temi tudi kakih 40 policistov. Miki miška je v formi V Amsterdamu so se zbrali vozniki »dvoživk« za tradicionalni krog po tamkajšnjih kanalih Miki miška ima sicer že 67 let, kot pa vidimo iz prizora iz zadnjega filma Runaway Brain, je še vedno v formi (AR) Sestali so se psihoanalitiki SAN FRANCISCO- Ob stoletnici nastanka psihoanalize se je v San Franciscu zbralo dvatisoC dvesto psihoanalistov, ki sledijo Freudovi smeri, da bi diskutirali o »Psihični realnosti in .njenim stikom z analistom in pacientom«. Rojstvo psihoanalize je začrtala noC med 23. in 24. julijem 1895, ko je Freud sanjal »Sanje o Irmini injekciji«, od katerih je tudi objavil svojo prvo interpretacijo. Udeleženci kongresa prihajajo iz šestnajstih evropskih držav, sedem južnoameriških ter iz ZDA, Kanade in Mehike. Vsi so elani Ipe, Mednarodnega psihoanaliti- čnega združenja, ki ga je ustanovil Freud v letu 1908. Danes šteje združenje osem tisoč elanov, to pa je njegov 39. kongres. Glavna tema je psihična realnost pri duševnih boleznih, kot so nevroze, psihoze in perverzije, predvsem pri otrocih in ženskah ter v vseh fazah življenja-Ker poteka letos tudi stoletnica prvega filma, ki sta ga vrtela v Parizu brata Lumiere, so ob kongresu priredili še konferenco Kino in psihoanaliza. Vrteli bodo tudi dva filma, ki so jih snemali v San Franciscu: Hitchcockov Vertigo in Coppolov Pogovor.