LETO I\
Posamezna številka Din 1.
Poštnina plačana v gotovini.
ŠTET. 237.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—,
Neodvissfl političen list
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p>o tar&Vk
Pismenim vprašanjem naj se priloži Kar-ka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 3S.S&
1
isnie.
Dogodki vedno bolj dokazujejo, da bo-ffio polagoma vendarle srečno prizibali v one idilične predvojne čase, ko bo slovenska politika poznala le klerikalce in liberalce. Za časa svetovne vojne je sicer slovenski kmet spoznal, da vse to liberalstvo in klerikalstvo ni dosti vredno in da igrajo v javnem življenju gospodarska in socialna vprašanja vse drugačno vlogo, ko pa naše prerekanje okoli liberalcev in klerikalcev. Toda na žalost je slovenski kmet še premalo trpel in tako je mogoče, da je čisto pozabil na izkušnje svetovne vojne in da je bilo vse neizmerno trpljenje za časa vojne pravzaprav zaman.
Mesto da bi se naš narod razvil na-Prei, je torej padal nazaj na že premagano stališče. Žal pa, da je pri tem padel iudi nivo vsega političnega življenja, da Je danes naše politično življenje na mno-8° nižji stopnji ko pred vojno. Če bi na Primer pred vojno zagrešil vodja libe-ralne stranke besedolomstvo, potem mu ne bi pomagalo vse apeliranje na liberalna gesla in moral bi se umakniti mo-zu, ki je bil vzvišen nad očitkom bese-dolomstva. In kje bi si mogli misliti, da bi blagopoltojni dr. Tavčar trpel, da vladajo v stranki razni bankroterji in aferisti. Vse take in slične stvari so bile pred vojno pri nas nemogoče, ker jih tudi javnost sama ni trpela.
Danes so se razmere temeljito izpre-nienile na slabše. Proletarizirana inteligenca je brez veljave in njena beseda, ki je bila včasih tako merodajna in kritična, se danes ne čuje. Zato pa je tudi čisto vseeno, kar kdo dela. Naj zagreši danes liberalec še tako obsojanja vred-on dejanje, njemu bo odpuščeno, če od jutra do večera kriči, da ie liberalec. Včasih je pomenila beseda naprednjak In°ža, ki hoče, da se razmere zboljšajo, narod napreduje, danes pa označuje *a beseda samo še moža, ki se iz usodne komoditete in nazadnjaške trmoglavosti vedno boji le klerikalcev.
Toda nazadovanje je še mnogo težje. Pred vojno smo se vsaj v svetlih trenutkih zavedali, da smo Slovenci, da imamo vsi en interes in da moramo nastopiti skupno. In včasih je ta zavest vendarle prodrla v javnost, in ujedinila vse Slovence v delu za slovensko poli-tako. Danes tega ni več in slovenska skupnost je vsak dan manjša, pa čeprav se množe znaki, da bomo to skupnost v kratkem še krvavo potrebovali. Ne poznamo in niti ne trudimo se, da bi spoznali politiko, ki bi mogla postati slovenska politika. Strankarska politika je absorbirala vse naše sile.
v takšnih razmerah je seveda naravno, da tudi naše gospodarstvo ne na-pieduje, kakor bi moglo in moralo. Toda, kako naj napreduje naše gospodarstvo, ko pa gotovi krogi vedno vnašajo strankarska gesla — in kar je še huje —- strankarske profite v gospodarsko življenje. Kako naj dobe naši gospodarski krogi odločilno besedo, če pa so se gotovi ponižali, da so danes le še sluge strank. Mesto da bi služili sebi in gospodarstvu, ki služijo kliki in strankarskim geslom. Tudi nje je objelo splošno nazadovanje in vsa njih filozofija je ju-stamentni protiklerikalizem.
Iz justamentskega stališča pa ni nobenega napredka, ker to stališče je slepo, aprioristično in nekritično ter last le nerazsodne mase. Napredek je le v delu, toda le v pravilnem in korektnem delu. Po napačnih zakonih zgrajena stavba se mora porušiti, z napačnimi metodami vodeno delo mora dovesti v polom, ker zakoni so neizpremenljivi.
Gotovi gospodje pa tega nočejo vide-
¥g
Beograd, 19. oktobra. Seja narodne skupščine se je začela včeraj dopoldne ob pol 10., a nadaljevala se je popoldne ob pol 5.
Na popoldanski seji je kot prvi govoril zemljoradnik Voja Lazič. Bavil se je obširno z zlorabami policijskih oblasti. Vu-kičevič si je kot predsednik vlade zastavil cilj, da svoji vladi zagotovi večino v parlamentu (Silno nenavadno! Op. ured.) in je v dosego tga namena porabil vsa sredstva. Prorokoval je naprej, koliko bo dobil mandatov. Govori! je, da ostane na vladi tudi po 11. septembru. To je prvi tak slab pojav v parlamentarnem življenju naše države, ker se ni nikdar še zgodilo, da bi bil predsednik vlade dejal, doklej bo ostal na vladi in da bi prerokoval, koliko bo imel poslancev. Na ta način ubija Vukičevie ugled naše di'žave (?). Tega vlada ne bi smela delati.
Govornik graja, da je prišel general Milosavljevič iz vojske v politično areno. Naša vojska se ne sme vmešavati v politiko. Mi smo uradniški aparat spravili na nič; če se bo pa še vojska mešala v politiko, pride še ona na nič.
Prvič tudi vidimo v zgodovini naše države, da sedita oče in sin hkrati v parlamentu. Predsednik vlade je svojega sina napravil za poslanca. Odkod pride to, da je Miloš ■Vukičevie postal tako popularen med narodom. Slekel je vojaško suknjo in postal strankarski kandidat.
Lazič je nato našteval posamezne slučaje, kako se je agitiralo, med drugimi tudi slučaj v Kolubari.
Za Lazičem je govoril Viča Matič, ki je dal nekatera osebna pojasnila. Zatrjeval je, da ni nikdar agitiral v spremstvu srezkih poglavarjev. To ni res, kakor tudi ni res, da bi bili agitirali demokral-je proti radikalom ali narobe.
Krajši govor je imel nato radikal Stje-pan Kobasica, ki je dejal, da so volitve nekaka majhna državljanska vojna. V vojni pa imamo zmagovalce in premagance. Tisti, ki so bili premagani, čutijo potrebo, opravičiti svoj poraz in prihajajo zato z raznimi pritožbami. Vse te pritožbe pa je treba vzeti kot subjektiven rezultat razpoloženja premagancev, da najdejo uteho v tem, da skušajo druge prepričati, kako so zmagovalci prišli do svojih mandatov s pomočjo generalov, orožnikov itd. listi, ki so prišli do mandatov, molče.
■Govornik napada nato Štefana Radiča in omenja, da je bil neki Ante Svete-nič, ki je bil pred nekaj časom aretiran, ker je opravljal vohunske posle, čuvar Radičeve skrinjice. Radič ga je večkrat posečal.
Dotikajoč se slučaja Miloša Vukičeviča je naštel 10 poslancev, ki niso bili dosti stari, pa so bili njih mandati vendarle verificirani.
Kobasica se je bavil tudi z govorom Nastasa Petroviča in je dejal, da naj gredo stari ljudje v muzej. Nastas Petrovič ie bil že leta 1925 izključen iz radikalnega kluba, ker je o priliki verifikacije mandatov stranko izdal.
Na to je v osebno pojasnilo odgovoril Nastas Petrovič in je opisoval svojo vlo-
—bbm—W—i—a mi ■ Hwr'»ii~iinbiiirrnTigirr7TTTM-ii n .
ti in vseeno jim je, naj je kdo zagrešil še tako težke stvari in povzročil še tako težke polome. Kaj mora priti iz te lahkomiselne brezskrbnosti, ni težko uganiti, ker vse se na svetu plačuje.
Gremo nazaj v stare čase, a sprejemamo le slabe stvari. Na vse dobre stvari stare dobe pa smo pozabili in tako postaja površnost in negativizem edina označba naše dobe. Kam to vodi?
ir- '
go leta 1925. Takrat je takoj rekel Bašiču, da pri verifikaciji mandatov on ne more glasovati proti radičevcem. Kar je rekel, to je tudi storil. In storil je to zato, ker je vedel, da se je zahtevalo razveljavljenje radičevskih mandatov samo zato, da se hrvatskim poslancem, ki so hoteli iti v parlament in sodelovati, za-pro vrata parlamenta in se poslanci za-pode domov. Temu ukazu se Petrovič nikakor ni mogel pokoriti.
Besedo je nato povzel predsednik vlade Velja Vukičevie. Začel je z opisovanjem, kako je prišlo do sedanje vlade. Ta vlada je nastala, kakor vsaka druga. Če so druge vlade bile parlamentarne, potem je tudi ta. V podrobnosti se noče spuščati, saj se ve, kako vlade nastanejo.
Ko je od nasprotnikov ponehal očitek glede postanka vlade, so si začeli izmišljati nekaj novega. Začeli so govoriti o četrti stranki, ki je ne potrebujemo, ker je radikalna stranka zadosti velika. To so pokazale tudi zadnje volitve, pri katerih je radikalna stranka dobila preko pol milijona glasov. O četrti stranki so začeli govoriti tisti, ki niso vedeli, kako je bila nekoč taka stranka ustvarjena.
1 u zakliče Nasi as Petrovič: Na isti način, kakor jo vi sedaj ustvarjate.
Vukičevie: Nasias Peirovič ve vse, io mu priznavamo. Nastasa Petroviča jaz dobro poznam in tudi on mene.
Lačelo se je nato spraševali, ali je to vlada delovna ali volilna. To se je pretresalo toliko časa, dokler skupščina ni bila razpuščena. Med volitvami se je vodila osira borba. Govorilo se je
o	zlorabah in o nasilju. Danes pa je bilo treba tu predložiti to strašno gradivo. Kaj pa se je zgodilo? Teh nekoliko slučajev, ki so jih navedli, v tako obšir nj državi ne pomeni nič. Skrb vlade je šla za tem, da se zagotove svobodne volitve in da prepreči nasilje od zgoraj in od spodaj. Neopravičeni so očitki, da bi predsednike volilnih odborov postavljali veliki župani. Predsednik je določil državni odbor, ki nikakor ni bil naklonjen sedanji vladi. Nekaj zlorab mora biti, ker ljudje niso angelji. Treba pa se je truditi, da se zlorabe omeje na najmanjšo mero. In mi smo se potrudili, da io storimo. Ko so bile razpisane volitve, sem izdal javen razpis v tem oziru. Drugačnih razpisov tudi nisem mogel izdajati.
Nekateri poslanci so aludirali tudi na nekako diklaiuro. Nekdo je dejal, da je treba za diktaturo poguma in da mi nimamo tega poguma. Toda na kaj takega ni nihče mislil. — Ves čas volitev sta se primerila le kaka dva slučaja ali trije, da so bili volilni shodi prepovedani, to pa zaradi incidentov.
Med volitvami se je govorilo, da jaz 11. septembra ne bom več na vladi. Hvala bogu sem tam tudi še v oktobru. Videlo se je torej na koncu, kdo se je zmotil. Za večino smo bili gotovi, ker 140 radikalov in 50 demokratov da skupaj 190. Govoril sem pa javno, da radikali lahko nekaj izgube, ne more pa se pričakovali, da demokratje ne bi pri tem nič pridobili. Tako se vse vrti okrog števila 190. K temu pa je prišlo še ojačenje s Slovensko ljudsko stranko. Rezultat volitev kaže torej, da vlada ima večino.
Radič: To je manjšina!
Vukičevie: Saj se je videlo pri glasovanju za začasnega predsednika skupščine, kdo je dobil 206 glasov.
Nekateri so mi zamerili, da proroku-jem. Ravnal sem se po drugih. Prvi je začel Štefan Radič, ki je prej pravil, da bo dobil 100 poslancev, a Pribieevič 40. V opoziciji so smatrali, da je radikalna
stranka v razsulu in da bodo lahko s hrbtov radikalne stranke rezali jermena, od vse stranke pa da ostane le skelet. Pa so se zmotili. V težavah je bila stranka zato, ker so to prve volitve po smrti šefa stranke. Seveda so bila nekatera nesoglasja, kar pa je povsod mogoče. Bilo je to tako tudi pri Štefanu Radiču.
Vukičevie je potem še opisoval, kako so samostalni demokratje samo s silo mogli priti v nekaterih krajih do toliko glasov, kolikor so jih dobili. Odgovarjal je še tudi na neke očitke zemljoradnikov in jim očital hujskanje pri volitvah. — Slednjič je Vukičevie protestiral tudi proti nekaterim izjavam Radiča glede volitev v Dalmaciji.
Govorili so še Nastas Petrovič, socialist Petejan in Svetozar Pribičevič.
Ob 8. je bila seja prekinjena in se je ob 9.15 nadaljevala. Govorili so še Alti-parmakovič, Pavle Radič, Miloškiovič, potem Dušan Ivančič. Nato se je prešlo na glasovanje ter je bilo z večino glasov sprejeto poročilo verifikacijskega odbora. Verificiranih je bilo 312 mandatov.
MINISTER I.UPU OBSOJEN NA 40 DNI ZAPORA.
Bukarešta, 19. oktobra. Deželno sodišče v Kišinjevu je ministra dela Lupua zaradi javnega nasilja, ki ga je zakrivil pri zadnjih volitvah v tem, da je na-
•	pal nekega orožnika, obsodilo na 40 dni j zapora. Ko je Bratianu za to izvedel, je j rekel: Ne bo nam preostalo drugega, ; kakor da bomo seje vlade imeli v zaporu!
KRATKA SEJA VLADE.
Beograd, 19. oktobra. Včeraj je bila kratka seja ministrskega sveta, ki se je bavila samo s tehničnimi vprašanji. Na seji so bil storjeni tudi sklepi o bodočem delu narodne skupščine, kakor je bilo to že objavljeno.
AMERIŠKI DIPLOMAT NAPOVEDUJE VOJNO MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO TER ANGLIJO IN RUSIJO.
Pariz, 19. oktobra. Iz Ne\VYorka javljajo, da je bivši ameriški poslanik v Berlinu Gerard prepotoval Evropo in je po povratku v Ameriki podal o Evropi naslednje značilne izjave:	Odnošaji
med evropskimi državami so nevzdržni. Položaj je zelo temen. Neizbežna je vojna med Bolgarijo in Jugoslavijo ter med Veliko Britanijo in Rusijo. Gerar-dovem mnenju bo prva napadla Veliko Britanijo Sovjetska Rusija, in sicer najbrž v Afganistanu. Gerard dalje pro-rokuje, da bo v prav kratkem času prišel^ na nemški prestol najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika.
DVE ZMAGI VIDMARJA.
London, 19. oktobra. Sinoči so se dovršile nekončane partije 5. in 6. kola na mednarodnem šahovskem turnirju z naslednjim rezultatom: Thomas je premagal Collea, Vidmar Fairhursta, Marshall Niemcoviča, Reti Buergerja, Tartakover Bogoljubova in Yates Wintra. V 6. kolu je premagal Niemcovič Buergerja, Fair-hurst Itetija in Tidmar Yatesa. Glede ena to je stanje sledeče: Tartakowen 4'A, Vidmar, Marshall, Niemcovič in Reti po j 4, Bogoljubov, Colle in Winter po 3, j Buerger, Fairhurst in Yates po 114, Tho-; mas 1.
j ZOPET REMIS MED CAPABLANCO IN ALJEHINOM.
Buenos Aires, 19. oktobra. 16. partija Aljehin-Capablanca se je po 24. potezi končala remis. Stanje: Aljehin 3, Capablanca 2, remis 11.
Vrhovi svet ia spregoisnl
Včasih so se norčevali iz tistih uradnikov, ki so radi prenašali slabe plače, ker so dobili lepe naslove. Danes pa bodo menda njih mesto zavzeli esdeesarski obrtniki, ker tudi pri lijih se opaža bclezen za svetlimi, a tembolj praznimi naslovi.
Tako se v zadnjem času z velikim pom-poni govori o nekem obrtniškem Vrhovnem svetu. Kakšna potreba je rodila ta Vrhovni svet. ne vemo, tudi ne vemo, koga naj zastopa, ker je znana stvar, da velik del — vse kaže, da celo večina obrtnikov — o njem noče nič slišati.
Pa naj bo že, kakor hoče, danes Vrhovni svet obstoja in pri pogajanjih za kompromisne zbornične volitve je nastopil tudi Vrhovni svet. A ne Samo nastopil, temveč tudi spregovoril svojo veliko besedo. Žal pa ne bo žel ž njo nobene slave, ker je bila njegova beseda mestoma zelo skregana z resnico.
Po zaslugi esdeesarskega tiska je bila namreč velika izjava Vrhovn. sveta tudi objavljena in tako je mogla vsa javnost videti, kako silno poceni so pri nas besede. Na vse te cene besede seveda ne bomo reagirali, le par najbolj velikih neresnic bi pribili.
Od vseh neresnic pa je najbolj klasična ta, ko pravi Vrhovni svet, da mu nadstrankarsko njegovih organizacij ne dopušča razgovorov s kakršnokoli politično organizacijo.
Gospodje, če je v tej izjavi vsaj malce resnice, potem pa povejte, v čegavem imenu sta vendar vodila pogajanja g. Adolf Ribnikar in
dr. Rape? In prvi je poslevodeči podpredsednik SDS, drugi pa tajnik SDS. Vi pa pravite, da nimate nobene Zveze s kakšno politično stranko.
Vrhovni svet pravi nadalje, da je škandal, da je volivna komisija odklonila reklamacijo g. Zadravca. Pa ni tako, ampak škandal bi bil, če je ne bi odklonila, ker glasom uradne izjave g. Zadravec ne izvršuje nobenega obrta.
Absolutno ni res, da je volivni red v Zbornico delo g. Jelačina. Delo g. Jelačina in g. dr. Krajača je bil le prejšnji volivni red, dočim si je sedanjega povzročilo ono obrtništvo, ki misli, da je njegova prva naloga, da nastopa proti vladajoči slovenski stranki. Če je novi votivni red dober ali ne, o tem ne bomo tu razpravljali, toda tudi gospodje od Vrhovnega sveta bodo morda razumeli, da kdor se spušča v boj, mora* biti tudi pripravljen, na posledice boja. Če mislijo nekateri obrtniki in trgovci, da je boj proti SLS, ki je večinska stranka slovenskega naroda, njih glavni namen, potem naj se ne čudijo, če bi uporabila SLS proti njim tudi svojo politično moč. Ali bi mar SDS postopala drugače?
Vrhovni svet je torej izpregovoril in dokazal svojo eksistenco. Dvomimo pa, če je po tej svoji izjavi pridobil na veljavi, ker je v Sloveniji vendarle še tako, da pridobiva na veljavi le tisti, ki govori resnico. Nato pa je Vrhovni svet pozabil in zato naj nam oprosti, da smo ga na resnico spomnili.
Jutrm" kmn štorije o volilni komisu! zbornice.
Dan na dan objavlja »Jutro« krvave sto-rijr- o delu volivne komisije za zbornične vo-i.; brumne esdeesarske ovčice se morajo kar križati, ko čitajo, kako silno so preganjani ti veliki mučeniki od SDS. In priznati moramo, da je res velika krivica, če ne mor- več delati besedolomna SDS vse po svoji volji.
Pa poglejmo, kako izgledajo te krvave sto-iij.- v resnici.
Vsa čast g. Zadravcu, toda tudi on bo moral piiznali, da ga volivna komisija ne more vpisat: v obrtniški odsek, če pa pravi uradno sporočilo fin. oblasti, da ne izvršuje obrta. Za volivno komisijo so merodajna samo volivna določila in ta pravijo, da ne more bili kandidat v obrtnem odseku, kdor ne izvršuje že leto dni obrta.
Favno taka je stvar z g. Petovarjem. Tudi njemu vse spoštovanje in priznanje. Toda uradno sporočilo pošte prave, da je g. Pe-
tovar poštar in da ne more voliti v Zbornico. Menda ne bo trdilo »Jutro«, da je volivna komisija kriva, če ima g. Petovar v zakupu pošto v Ivanjkovcih?
Ravno toliko so vredni vsi drugi očitki »Jutra« volivni komisiji in upamo, da bo volivna komisija tudi sama pojasnila »Jutru«, kako je stvar in da bodo potem celo brumni bralci »Jutra- spoznali, da se »Jutro« s svojimi krvavimi štorijami samo blamira.
Sicer pa pripominjamo, da je predsednik sodnik in da so bili dosedaj sklenjeni vsi sklepi volivne komisije soglasno. Očitki Jutra torej ne drže v nobenem pogledu.
Odkritosrčno pa svetujemo »Jutru«, če že tako ljubi krvave štorije, da popiše lepo in zanimivo krvavo storijo o propadu Agro-Merkurja in vseh drugih bank, kajti o teh stvareh se pa res da napisati prav lepa sto-rija.
»Zakaj pa »Jutro« o tej ne piše?
Politične vesti.
= Včerajšnja dopoldanska seja skušžine se pričela točno ob 9. dopoldne. Za sejo je vladel > precejšnje zanimanje. Poslanci in ministri so se seje udeležil skoraj polnoštevilno. Najprej je bil prečitan zapisnik zadnje seje. nato pa dogovor šefov parlamentarnih klubov, kako se bo vodila verifikacijska debata. Posl. Wilder je nato predlagal, da naj se razveljavi tudi mandat radikala Pareža-nina, ker še ni 30 let star. Nato je St. Radič predlagal, da se razveljavi cela vrsta radikalnih mandatov, med drugimi vsi mandati z liste Velje Vukičeviča v banjaluškem in skopljanskem okraju. V vseh teh okrajih naj se nemudoma razpišejo nove volitve. Oba predloga sta bila izročena verifikacijskemu odboru, da o njih poroča. To se pravi, da sta bila vržena v koš, ker je izključeno, da bi verifikacijski odbor o obeh do danes sklepni Nato so bila prečitana razna poročila. Posl. Milašinovič je prečital predloge večine, posl. Hodžar oddvojena mišljenja radikalov m klerikalcev, posl. Demetrovič pa poročilo manjšine. Nato je bila otvorjena debata. Kot prvi je nastopil Nastas Petrovič in se pošteno revanširal za izključitev iz radikalnega k!uba. Napadal je silno ostro vlado in trdil, da se še nikdar niso vršile tako nasilne volitve, ko pod vlado Vukičeviča. Opozicija je seveda z naslado poslušala njegov govor in mu aplavdirala, dočim je povzročil Petrovičev govor med radikali vihar ogorčenja. — Za Petrovičem je začel govoriti St. Radič. Po rjrgšjvsm govoru je bila seja prekinjena.
= Oficielni komunike o ateniatu na Cena bega. Albanski odpravnik poslov v Beogradu dr. Stilla in albanski konzul na Dunaju Katin sta prispela v Prago in izdala tale
službeni komunike: Ze pred več tedni smo bili opozorjeni, da naši nasprotniki emigran-tje v inozemstvu, vodijo odločno borbo zoper nas. Atentat na Cena bega je rezultat tega revolucionarnega delovanja. Podobne atentate bodo poskušali tudi na druge zastopnike Albanije v inozemstvu, da tako lahko vsaj v
v inozemstvu vrše nasilja, ko jim to v Albaniji ni mogoče. Ta revolucionarni odbor je bil ustanovljen pred dvema letoma in je začel zdaj z aktivnim delom. — Prepričani smo, da so atentatorja pospremili v Prago sokrivci. Na Dunaju je policija atentatorja nalančro preiskala in tudi njegovo prtljago. Oukol ju torej dobil samokres in denar za dr igo polov anje. To vprašanje bo v kratkem rešila naša vlada. V albaniji ni tajnih organizacij in tudi ne Odbran.
= Albanija in Italija. Iz poslednje izjave Cena bega. »Politika« objavlja poslednji razgovor, ki ga je imel Cena beg tik pred svojini odhodom iz Beograda z A. Milosavljevičem.
V	l'>m razgovoru je dejal Cena beg o albansko - italijanskih odnošajih to-le: »Ne boj se za Ahmeda. Če je Ahmed danes z Italijani dober, to ne pomeni, da bo večno njihov. Ko pride čas, jim bo obrnil hrbet. Boš videl. In, če ž? sam ne bi hotel, ga bodo drugi v tj prisilili. Ne en albanski patriot, kakor sem jaz, ne mere nič storiti proti interesom svo-
ji zemlje Ti me vendar poznaš. Poznaš tudi moje nazore o balkanski politiki in verjel mi boš, če ti rečem, da mi nikdar ne bomo dovolili, da se Italijani utrde v Albaniji. Naj sedaj delajo! Dobro je to! Naredili nam bodo ceste in naredili nam bodo železnice. To pa more samo nam in vam koristiti. Naravnih zvez, ki obstoje med nami in vami, ne morejo Italijani uničiti, pa naj bi imeli tudi še deset let Ahmeda za sebe. Ko mi spoznamo, da nam njihovo gostovanje v Albaniji ni več potrebno, da postaja za nas škodljivo, jih borno nagnali, in sicer ravno tako, kakor pred šestimi leti iz Valone. Ko je nato Milosavljevič vprašal Cena bega, če misli, da Italijani ne vedo, kaj jih čaka v Albaniji in da vendar niso tako naivni, da se rii bi pravočasno zasigurali, je dejal Cena beg-. Vem da to vedo. In zato se skušajo zasigurati. Toda vse to jim ne bo pomagalo. Albance ne bo'do nikdar preslepili in oni bodo ostali dobri patrioti in čuvali svojo zemljo. Rečem pa Ti še to-le: Vem, da moram iz Beograda po italijanski želji. Rim je to zahteval. Sumijo me, da sem Vaš, človek. '1 od-i ti veš, da sem jaz v prvi vrsti dober Albanec, kateremu so interesi njegove zemlje važnejši od vseh drugih. Če se interesi moja in Tvoje dežele bolj strinjajo, ko interesi Albanije in Italije, ni treba, da to Rim meni zameri. Mi smo Balkanci in kot taki bomo vedno preje skupaj, ko pa eden proti diugemu.«
= Mussolini o notranjem položaju v Italiji. Na seji ministrskega sveta je poročal Muso-lini o notranjem položaju Italije. Dejal je, da je položaj tak, da ne daje v nobenem oziru vzroka za pritožbe. Usmrtitev Sacca in Vanzettija ni povzročila v Italiji nobenih nemirov in tudi atentat na fašistovske voditelje v Ravenni ni imel za posledico nobenih persekucij. Unior italijanskega konzula v Parizu ni povzročil nobenih neumestnih demonstracij proti Franciji. Mussolini je nato omenil, da je bilo rešeno brez trenja najemninsko •vprašanje in zakupa zemlje. Poskrbljeno je, da brezposelnost ne bo več narasla. Letošnja proslava obletnice fašistovskega režima bo zlasti slovesna. Da pa ne bo izgubljen delovni dan, se vrši proslava v nedeljo, dne 30. oktobra. Iz istega vzroka bo tudi proslava zmage v nedeljo, dne 6. novembra. Po teh proslavah bodo letos vse druge proslave prepovedane. Nato je poročal fin?nčni minister. Vlada bo nadaljevala s svojo denarno politiko. Trgovci z živili bodo strogo kaznovani, če ne bodo prilagodili svoje cene tečaju lire. Trem razredom nižjih uradnikov bo draginjska doklada črtana. Tudi drugim uradnikom in upokojencem bodo plače znižane. Na ta način bo zmanjšan državni proračun za 200 milijonov, ki se bo uporabil za črne srajce kar je pozabil povedati fin. minister. — V resnici, nobenega vzroka ni za pritožbe proti položaju v Italiji.
—	Po čehoslovaških občinskih volitvah. Kakor pri nas, tako so tudi na Čehoslova-škem z izidom volitev vse stranke zadovoljne. Pri nekaterih pa je seveda to nezadovoljstvo le narejeno. V splošnem je mogoče
reči: napredovali so socialisti vseh vrst, toda najbolj češki soc. demokrati. Komunisti so sicer tudi napredovali, toda primeroma najmanj, v nekaterih krajih pa tudi že nazadovali. iako celo v svoji glavni trdnjavi, v Klacnem. Narodni socialisti so napredovali, vendar ne v preveliki meri, ker jim je Stri-brny mnogo škodoval. Agrarci so v glavnem povsodi ohranili svoj pozicijo, le na Slovaškem so znatno napredovali. Češki klerikalci so napredovali, nemški pa nazadovali. Od vseh pa so najbolj nazadovali Kramarovi narodni demokrati. Mnogo so jim škodovali fašisti, ki so jim vzeli samo v Pragi 10.000 glasov. Demokrati so vsled tega na fašiste tak) jezni, da so odpovedali tisk njihovega lista. Narodna stranka dela je enako silno oslabila demokrate, ki so sedaj v Pragi 3. stranka, dočim so bili preje prva. — V Pragi bo izvoljen za župana zopet dr. Baxa, nar. socialist. Socialistična večina ima sedaj mesto 49, 52 mandatov. — Tudi Nemci so z izidom volitev zadovoljni. V Pragi so napredovali za 3000 glasov. Ker niso vojaki več volili, so izgubili Čehi v nekaterih nemških mestih zastopstvo v mestnem svetu. — V ceioti se je slika le malo izpremenila, vendar pa je opaziti lahen preokret na levo.
FAŠISTOVSKA MILICA.
Naslednje podatke navajamo iz pariške revije »Le Monde Slave«, ki jih je dobila iz prvega vira in jih je smatrala za tako važne, da jih je priobčila. Ker niso za nas nič manj važni kot za Francoze, jih priobčujemo v celoti.
I. Delovanje, uovačenje in število.
Delovanje. — »Milizia volontaria per la sicurezza nazionnle« je bila uradno ustanovljena 1. februarja 1923 in je nadomestila razne oborožene skupine, modre in druge srajčnike in zloglasne fašistovske »akcijske grupe« kojin od vlade ukazana razpustitev je povzročila krvave spore z rednimi vojaškimi silami in novo ustanovljeno milico.
Delovanje milice je raznovrstno. Splošno sodeluje pri službi, katero sta poprej izključno vršili vojska in policija: redarska služba, stražna služba, častne straže... Zadnje naloge, ki so jih dali milici in ki tvorijo pravzaprav danes največji del njenega delovanja, pa so: vojaška pripravljalna vzgoja in ustvarjanje takozvanih mladinskih formacij: balilla, avantguardie; nadziranje mej in sovražnikov režima, izgnanih na otoke; politično poizvedovanje, ki ga vrši poseben odsek pri poveljstvu vsake legije; cestna poli-
CliVovačenie — Oficirje in miličnike so no-vačili in fh še sedaj iz vseh krogov. Vse propalice, od vrha do tal s^Mjalne lestve, so našle v milici izborno pribežališče. Pri se slavi prvih čet so pripustili mnogo prejšnjih komunistov brez pravega stanu. * 'aKo -scipliniranem kadru niso v stanu škodovati.
Kljub številnemu čiščenju in razpuščanju jih je še mnogo ostalo v vrstah milice. Oficirji so večinoma služili v armadi med vojno, bodisi kot častniki, bodisi kot podčastniki. Starost članov milice se giblje med 18 in 50 leti, a v kratkem bodo miličniki, stari nad 40 let prideljeni službi, ki se upostavi z ozirom na »bodočo« vojno: protizrakoplovna in obalna obramba. Vodstvo te službe so ravnokar poverili generalu Nobilu * število. — Po uradnih objavah je miličnikov do 300.000. To število se pa spreminja. Po zaupnih podatkih jih je bilo koncem aprila 295.000 mož, vštevši kadre in stranske službe, število 300.000 mož se mora torej smatrati kot točno. Uradne izjave, da je samo majhen del teh poklican, ne drže. Po sigurnih poročilih in znatne razlike med vpisanimi in uvrščenimi miličniki. Skoraj vsi vpisani so uvrščeni, izvzemši onih, ki so jih z posebnih vzrokov pustili svobodne, da vrše nadalje svoj civilni poklic: uradnike, inže-njerje, odvetnike itd. Te, ki niso v kadru, lahko imenujemo »častne člane«, kajti splošno vrše kako funkcijo v fašistovski stranki in v slučaju mobilizacije njih legije nastopajo v kadru in le redko med miličniki. Nasprotno pa je istina, da vsi kadrski miličniki
‘Nobile je »vodik Amundsenovo ekspedicijo z zrakoplovom Norge na severni tečaj (spomladi 1926) in se je pri tej priliki zelo žalostno proslavil, o čemur je ponovno pisalo časopisje vse Evrope. Mussolini ga je za njegove »zasluge« na tem poletom imenoval generalom. — Op. prevajalca.
niso nastanjeni po vojašnicah. To stanje pa ne bo dolgo trajalo, kajti neprestane se zidajo nove vojašnice za milico. Popravljajo stare vojašnice ali državna poslopja, ali pa gradijo popolnoma nove vojašnice, kot v Co-niju, kjer so ravnokar slovesno otvorili vojašnico tretje legije.
Število 300.000 mož vsebuje milico samo, kakor tudi tri posebne oddelke: železniškega, pristaniškega in poštno - brzojavnega.
Oboroževanje milice neprestano napreduje, tako da bo nastala iz nje druga armada, ki se bo dala hitreje mobilizirati kot prva, radi prometnih sredstev, ki jih imajo mesta in občine na razpolago ali pa bodo imele v najkrajšem času. Mesta in glavna križišča bodo kmalu opremljena z 'nad 1000 avto-karji, ki se jih bo v slučaju nemirov posluževala policija ali milica. Vsak teh vozov lahko prevaža najmanj 40 oboroženih in opremljenih mož. Za njih prevažanje imajo občine razen tega na razpolago številne tovorne avtomobile in avtobuse. Ni pretirano, če rečemo, da se morejo v slučaju vojne legiji iz Severne Italije celokupno prepeljati na mejo, ne da bi pri tem uporabljale že-leznic.	...	„
Ne ve se, koliko stane točno nullica žavo. Iz dobrega vira smo izvedeli, da sia i nad dve milijardi lir na leto, ^a unra-
sebne oddelke so vnešeni v P Miličniki ve, kateri so prideljeni v službo Miličniki, ki niso v permanentni službi, ki pa mora ■o biti vedno na razpolago svoji legiji, se plačujejo kot ostali: dobivajo mesečno nagrado
500 lir.	..	.
(Dalje pnh.)
Volkcem v zbornico T0I!
V par dneh prejmejo vsi volivci od Zbornice TOI glasovalne listine po pošti v priporočenem pismu in proti povratnici. V zmi-slu uredbe morajo bi ti vse listine odposlane iz Ljubljane vsaj 20. oktobra. Glasovalne listine za obrtni odsek so rdeče, za trgovski odsek pa modrc barve.
Opozarjamo zlasti tiste kraje, kjer selski pismonoše ne dostavljajo, naj skrbe vsi volivci, da dobe glasovalne listine pravočasno v roke. Vsak naj gre v takem kraju sam na pošto, da dvigne priporočeno pismo. Če ga poštni uradnik ne pozna, naj vzame s seboj kak dokument. Zadostujeta tudi dve prfcS, ki jih pozna poštni uradnik.
Glasovalne listine, ki jih prejme vsak volivec, so: glasovnica, izkaznica in dve to* verti (ovoja). Vse te listine so za obrtni odsek rdeče, za trgovski modre. Vse so tudi opiemljene z uradnim žigom. Vsako izmed teh listin je treba pravilno uporabiti. Če se ena izgubi, je glas neveljaven.
Če kdo izgubi izkaznico, more dobiti na zahtevo duplikat.
Na glasovnico naj vsakdo prilepi natisnjeno kandidatno listo. Pazi naj, da obrtnik nalepi na rdečo glasovnico listo, katere nosilec je g. Ivan Ogrin, stavbenik v Ljubljani, trgovec pa, da nalepi listo, katere nosilec je g. Ivan Jelačin, trgovec v Ljubljani.
Glasovati je dopustno samo za kandidatno listo, ki je potrjena. Glasovnica, na kateri je napisano še kaj drugega nego potrjena ji kandidatna lista, je neveljavna. Imena, zapi-1 sana na glasovnici, ali na natisnjeni kandi-i. datni listi, ki je prilepljena na glasovnico, se -morajo popolnoma ujemati z eno izmed potrjenih list. Drugače glas ne velja. Glasovnica, na kateri je nalepljenih več kandidatnih list, izgubi veljavnost.
Ko je na glasovnico prilepljena kandidatna lista, dene volivec tako izpoljeno glasovnico v malo kuverto, ki ma napis: »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica. Če še vloži še kaka druga listina, ali več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne.« Malo kuvert0 volivec nato zapre in dene zaprto v večjo kuverto, z napisom: »Volivni odbor Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubl/<l?',''f V večjo kuverto je treba dati tudi izVaWU Samo izkaznica in zaprta mala kuverta biti v večji kuverti. Ko se večja kuver lepi, se jo odda na pošto priporočeno. \ v pošiljalve so oproščene poštnih taks.
Poudarjamo, da so vse glasovalne listine uradne. Tudi kuverte. Zato se sme vse glasovnice in izkaznice poslati le v teh uradnih kuvertah. Če se volivno pismo ne pošlje v uradni kuverti, glas ne velja. Glas tudi ne velja, če bi bilo v enem pismu več izkaznic. i\e je v enem pismu več glasovnic, so. vse neveljavne. Glas tudi ni veljaven, če ni pismu priložena volivna izkaznica.
Kdaj je treba odposlati glasovnice volivne-mu odboru? Zadnji dan volitev je sicer 30. oktobra. Toda ta dan inora volivna komisija do Štirih popoldne imeti ze • vse V roka/l-Kar pride kasneje, je zamujeno in neveljavno. Vsaj 28. oktobra naj bo vse na postil
Zbirajte glasovnice! Prijatelje prosimo, da stopijo do vseh volivcev in poberejo glasovnice, da • ne gre nobena v izgubo. Če kdo ne ve, kako bi izpolnil vse glasovalne listine, naj to stori kak naš somišljenik, ki odda vse zanj na pošto. Vsak pa naj bo pazljiv, komu da kaj iz rok. Kdor zbira, naj iieda, da dobi v roke vse štiri uradne listine: glasovnico, izkaznico in obe kuverti.
Za vsak glas gre. Zato pazite na esdeesar-je! Pazite na pismonoše, kjer so ti znani agitatorji samostojne demokratske stranke. V takih krajih je treba posebne pazljivosti! Vsak slučaj uradne zlorabe morate takoj sporočiti.
Opozarjamo tudi na to, da imajo volivno pravico tudi Mani načelstva zadrug. Naj vsakdo pazi tudi na to, da bodo tudi ti glasovi pravilno oddani.
Zlasti opozarjamo pristaše od sks, da j« na listi gospoda Jelačina tildi njihov zastopnik g. Španiček in da naj zato ne nasedejo »Kmetskemu listu«, ki se je čez noč zaljb-bil v gospoda Žerjava.
Kratke vesti.
število brezposelnih se je na Dunaju znižalo zopet za 5120 in je za 14.734 manjše ko lani v istem času.
Uraden list fašistov napoveduje svoj sko-rajšen odgovor na izvajanja Vatikanskega glasila o obnovitvi papeževe države.
Moskva podpira akcijo makedonskega komiteja? »United Presst poroča, da so po angleških vesteh, grške oblasti odkrile neko^ tajno zaroto, v kateri so udeleženi člani bolgarskega makedonskega komiteja in III. internacionale. Bolgarski komitaši so dobili instrukcije iz Moskve, da pojačijo svojo revolucionarno delavnost v Jugoslaviji io 11 " Čiji.	—
ŽENSKI POKRET •
Organ Alianse ženskih	«	kralje-
vini SHS obiavlia v svoji zadnji številki ob sežen pregled o zadnjih shodih za žensko volivno pravico..	dokazujejo, da so
bili shodi skoraj v v*eh mesi ih uspešni. Iz ostale vsebine »Ženskega polcreta« navaja-mo- školsko vaspitanje ženske mladine. Za-što pravo glasa: od Vojislave Jankovič, Lu-nija Perrolj piše o javni delavki. Rozmanova pa o ženski volivni pravici. V Beležkah je podan pregled ženskega gibanja in dela žen v Jugoslaviji in v tujini. — »Zenski pokret« urejujeta Alojzija štebi in Darinka Stojanovič ter se naroča v Beogradu, knez Mihajlo-va 46. I. Letno velja 48 Din.
IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE.
V	petek, dne 21. oktobra bo seja Mestnega odbora v tajniških prostorih ob 20. uri.
Zadeva važna —• prosimo točne udeležbe.
Narodno radikalni pozdrav!
Tajništvo NRri-
r. *5«^i£a«fc5W*W!!rSi*
   mihiiHiiiTiiiinri—rr^iimuTriTi' t	*	*anMauamnMa*amtm*MUM*mm*3msm*Mmmm*9i	‘
■ - ■jwgriw,ii i******* K^sats* w a.	•-As?«™?	•nwtmn»atfBwi
xU'
— Gradnja bakarske železniške proge se j je pričela. Končno so pričeli te dni z gradnjo železniške proge, ki bo vezala bakarsko luko z železniško progo Zagreb—Sušak. Po pogodbi ima biti zgrajena proga v 16 mesecih, tako da bo izročena prometu, če ne ko neprevidenih zaprek, začetkom leta 1929.
Z ozirom na to, da je proga, ki so jo pričeli te dni graditi samo del proge Bakar—(Kraljeviča in da drugi del, od Bakra do Kraljeviče še ni trasiran, bi bilo želeti, da bi se pričelo s trasiranjem čim 'preje.
— Ponudbe za nakup državnih železnic. Finančno in prometno ministrstvo sta pričeli proučevati ponudbo predstavnika Morganove finančne skupine glede zakupa naših železnic, Morganova finančna skupina bi izvršila tudi velika investicijska dela, ,pred-
sem bi zgradila progo Beograd—Jadransko ..01Je. Slične ponudbe je stavila skupina češkoslovaški vladi.
~~.Nove vozne olajšave za društvene eks-Kuraije. Novi potniški tarif, ki stopi v vezavo dne 1. januarja 1928, predvideva možnost, da se dovoli voditeljem društvenih ekskurzij pod gotovimi pogoji brezplačna vož-pla- V splošnem predvideva novi tarif za drt> fctvene ekskurzije znižano vožnjo do 40/ž normalnega zneska; pri fiksiranju se uposte-va število udeležencev in dolžina pota.
~ Šumarski kongres v Beogradu. Te dni se vršil v Beogradu kongres Jugoslovenskega Gumarskega udruženja. Kongresa so se udeležili delegati \z vse države.
. Tujci v Splitu. V prvi polovici t. m. je <->uo v Splitu 1598 tujcev, in sicer 194 Nemcev, 164 Avstrijcev, 54 Čehoslovakov, 54 Italijanov, 44 Angležev, 8 Madžarov, 27 Ameri-kancev, 3 Poljaki, 2 Grka, 2 Rumuna in lool Jugoslovanov. Split obišče torej povprečno vsak dan 106 tujcev.
~ Petdesetletnica osvobojenja Niša. V Nišu ®e je organiziral poseben pripravljalni odbor |a proslavo petdesetletnice osvobojenja Niša dn < tui'škega jarma. Svečanosti se prično 1 i1- januarja 1928. lil- ’ „ okovno Udruženje Jugoslovanskih ob-,	umetnikov sekcija Sarajevo uradno
,, v.esča Slovensko umetniško društvo, da g|. 1® S. J, o. U. sekcija Sarajevo na skup-rrlIu..(lne 10. t. m. po predpisih društvenih oraa razPustila. S tem se je zapečatila usoda jugoslovanskih upodabljajočih kor 0v> katere ljubljanska sekcija je ka-znano hirala že od časa, ko so izstopili J!je vsi pomembnejši mlajši umetniki. Razpisana mesta sl užit el jev. Veliki žu-Pafl mariborske oblasti razpisuje pri prosvetnih referatih s rezkih poglavarjev v Celju, Dolnji iLendavi, 'Mariboru, desni breg, -Mariboru, levi breg, Murski Soboti, Ptuju in &marju pri Jelšah po eno mesto služitelja-■iiievničarja za dobo do dne 31. marca 1928.
Prosilci, ki pa ne sinejo biti oženjeni, naj vlože prošnje najkasneje do 25. oktobra pri Velikem županstvu mariborske oblasti. Podobnosti glej v »Uradnem listu« štev. 106 2 dne 17. t. m.	_	. ’
— Razpisana služba tipkarice. Direkcija •šum v Ljubljani odda službo začasne tipkarice z zvaničnimi službenimi prejemki. Prošnje je vložiti do dne 26. oktobra t. 1. pri omenjeni direkciji.
— Sprejem oficirjev v aviatiko. Na podlagi odredbe ministra vojske in mornarice bo sprejetih v poseben tečaj za pilote 40 oficirjev
vseh vrst orožja. Prošnje je vložiti do 1. pecetni>Va t. 1. pri komandi zrakoplovbe v ®. rovaradinu. Zahteva se absolvirana nižja Jn3 kademija ali njej slična šola v ino-zeffisivu.
~~ Prvi rezervni oficiri pomorskega letalstva. Na pomorski letalski šoli v Kumboru v Dalmaciji so napravili izpit za rezervne mornariške^ inženjerske podporočnike gg. ing.
V	Koželj, ing. Zoran Rant in ing. Fr.
ske” letalske	P	ry 1 absolvenli Pomor'
— 26.00° milj dolg polet. Iz Londona poročajo: Štirje vojaški aeroplani so startali za polet iz Plymoutha preko Indije, Avstralije, Hongkonga, Singapore-a in nazaj. Pot bo znašla 26.000 milj.
— Mehaničen človek. V Newyorku so razkazovali te dni čudovit mehanizem: »mehaničnega človeka«. Mehanični mož reagira na človeški glas, pomela z avtomatično metlo sobo itd.
— Znanost in vera. Te dni se je pripetil
v cerkvi sv. Pavla v Londonu nenavaden
dogodek, ki je vzbudil v angleški prestolici
veliko senzacijo. Ko je stopil birminghamski
s«ol dr. Barnes, ki je znan pristaš Danvi-
no7® t*°rli<vn? prižnico ter hotel pridigati
alen™ i J? uatva,ritev človeka rezultat mehanizma ali pa re2uhat ,niislrfe
moči?«, J3 vstopil v namto p0ino cerkev rektor kolegija sv. Mihaela reverend Web-ster v spremstvu par duhovnikov, krenil na pnžnico ter prečital z gromkim glasom obtožbo, v kateri je obdolžil škofa Barnes-a v ‘božjem imenu, da tepta s svojini krivoverskim delovanjem nauke in zakramente anglikanske cerkve. Nato je pozval nadškofa, da naj škofa Barnes-a iz cerkve izobči. Na-® °P duhovnika, ki je imel na sebi popoln or-rr je izzval v katedrali veliko zmešnjavo.
Je organist to zapazil, je zaigral fortissi-Bio na orgije. Ko se je panika nekoliko po-'"la, je povzel škof Barnes besedo ter priporočal v svoji propovedi stališče kompromisa med moderno znanostjo in vero.
^ — Prve operacije po Voronovi metodi na "Unaju. Predvčerajšnjim so bile izvršene na dunajski medicinski fakulteti prve operacije P° Voronovi metodi na ljudeh. Operacije je '?vršil dr. Emanuel Schleier, ki je študiral ^oronovo metodo v Parizu kot Voronov gost. Zleze za dva starca, od katerih je eden 70, drugi pa 65 let, so odvzeli pavijanu, ki ga l'! pripeljal dr. Schleier iz Pariza in ki mu 8a je v take svrhe podaril dr. Voronov. Med Operacijo, ki ji je prisostvovalo več uglednih dunajskih in inozemskih zdravnikov, je izjavil dr. Schleier, da je mogoče pomladiti
samo ljudi, katerih žleze še niso popolnoma porabljene in ki so tudi sicer še precej zdravi. Pri možeh, ki imajo izrazito arteriosklerozo, taka operacija ni izvedljiva. Dr. Schlei-erjeva pacijenta ležita sedaj v postelji ter se počutita v splošnem dobro.
— Mednarodni brivski kongres je bil otvorjen' te dni na Dunaju. Na kongres je prispelo okoli 12.000 delegatov iz vsega sveta. Program 'kongresa predvideva med drugim tudi historično revijo frizur od 18. stoletja do današnjih dni.
— Katerim narodnostim pripadajo dijaki dunajske univerze. Po statistiki, ki jo je .izdal te dni dunajska univerza, je bilo inskri-biranih lansko šolsko leto na univerzi 62.17 slušateljev .iz Avstrije ter 3057 iz inozemstva; od zadnjih je bilo 1120 dijakov iz Nemčije, 367 iz Madjarske, 235 iz Češkoslovaške, 262 iz Jugoslavije, 415 iz Poljske, 237 pa iz Rumunije.	.
— Dom japonskih študentov v Parizu. Te dni je bil položen temeljni kamen za »Dom japonskih študentov« v Parizu. Gradnjo je omogočil znani japonski milijonar Satsuma, ki je daroval v to svrho tri in pol milijona frankov.
— 65.000 razporok. V Prusiji je bilo vloženih tekom tega leta že 65.000 tožb na raz-poroko.
— Razporoka v Italiji. Z ozirom na to, da italijanski civilni zakonik ne predvideva razporoke, je bilo v Italiji doslej dovoljeno, da si je pridobil italijanski državljan, ki se je hotel razporočiti in zopet poročiti tuje državljanstvo se kot tuj državljan razporočil in zopet poročil, nakar si je pridobil brez posebnih težkoč zopet italijansko državljanstvo. Sedaj hoče fašizem to prakso odpraviti. Te dni je bila prošnja dveh takih zakoncev za ponovno podelitev državljanstva odklonjena.
— Napad s plinom na Odeso. Veliki manevri v okolici Odese so končani. Mesto je doživela po vseh predpisih moderne strategije izvedeno obleganje in osvojitev. Operacij so se udeleževale čete vseh branš. Tudi plinski napad je bil izvršen. Vojaška oblast je pozvala predtem prebivalstvo, da naj izgine, kakor hitro zadoni gotov signal, ki bo naznanil napad s plinom, nemudoma v hiše, kjer naj ostanejo najmanje tri minute. Kot poročajo, je šlo vse po sreči.
— Poroka v aeroplanu. Iz Berlina poročajo: Višja evangeljska cerkvena instanca je kazen suspenzije, ki jo je izrekla nižja instanca zoper župnika Teichmanna, ker je poročil, kot zpano, neko dvojico v letalu, iz-premenila. Teichmann se ukori ter mora plačati globo 200 mark.
— Boljševistični David. Francoska revolucija je imela svojega oficielnega slikarja, Davida, ki je ovekovečil dogodke revolucije po narodnem nalogu. Sedaj imajo tudi bolj-ševiki svojega »Davida«. Boiiševiska vlada je poverila nalogo, da upodablja seje tretje internacijonale, sveta ljudskih komisarjev itd., nekega Brodskega.
— škrlatinka v Nišu. V Nišu grasira epidemija škrlatinke. Doslej je obolelo 25 otrok.
— Nesrečna zakonska dvojica. Kristina Dvornik, žena seljaka Stipice Dvornika v Splitu je porodila te dni svojemu možu četverčke. Eden -od novorojencev je takoj po porodu umrl, ostali trije so čili, čvrsti in zdravi.
— Samomor zaradi nesrečne ljubezni. V
Osjeku se je te dni ustrelil 211etni sluga Mijo Majerus. Pognal si je kroglo v srce. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen.’
— Težka nesreča pri streljanju. V Novem Sadu je te dni ustrelil poručnik Miša Ilič pri streljanju redova Zdravka Sohina. Dejanje je izvršil_ vsled neprevidnosti.
— Špijonska afera na Korčuli. V zapor dubrovniškega okrajnega sodišča je bil pred dnevi pripeljan Anton Cetnič-Petrič. Osum-Ijeeu je špionaže, ki jo je vršil v prid Italije.
— Žena utopila svojega moža v vodnjaku. 18-letna Rajna, brhka ženica seljaka Srečka Janačkoviča je pahnila pred .mesecem dni svojega moža v globok vodnjak, kjer je utonil. Te dni je sedela radi tega na zatožni klopi. Sodišče jo je obsodilo na 18 let ječe. Pri obravnavi je nastopalo ženšče izredno cinično. Odkritosrčno je izjavila: Nisem ga marala — pa kaj imi morete! Naveličala sem se ga, zamrzila sem ga. Ljubim pa Nikoto Miloševiča in radi njega sem storila, kar sem storila. E, bre, kako sva se ljubila! — Zagovornik je predlagal, da naj bi dalo sodišče Rajno preiskati od psihijatrov. Sodišče je predlog odklonilo. Z Raj.no vred je bil aretiran njen ljubček Nikita, zoper katerega pa je bila preiskava ustavljena in je bil izpuščen. Nikita je komaj čakal, da je prekinil s tako nevarno žensko vsako zvezo.
— Grd zločin žene kaznenca. V mali vaški občini Le Charmelle v Vogezih je bil izvršen te dni grd zločin. Bogati 65-letni posestnik Baptiste Petitmange_ je živel že dalje časa v divjem zakonu s 54-letno iL. Perrino-ro, ženo na dosmrtno ječo obsojenega morilca Ker Petitmange-a par dni ni bilo videti, so jeli sosedje misliti, da se je pripetila kaka nesreča ter so vdrli v njegovo stanovanje. Nudil se jim je iritanten prizor: Na tleh, poleg postelje, je ležalo popolnoma zog.ljenelo truplo starca. Skoraj vse pohištvo v sobi je bilo poškodovano od ognja. O Per-tinovi pa ni bilo ne duha ne sluha. Pokli-ni orožniki so ugotovili, da je izginila s Per-rinovo vred vsa zlatnina in ves denar. V nekem kotu so našli prazno posodo za petrolej. Na podlagi tega je prišlo orožništvo do zaključka, da je Perrinova svojega priležni-ka spečega umorila ter ga polila, da bi zabrisala sledove zločina, s petrolejem in ga zažgala, nakar je z zlatnino in denarjem ueznanokam pobegnila.
— Umor diktatorja Petljure. Včeraj se je pričel pred porotnim sodiščem v Parizu proces proti Šalom-u Schwarzbarth-u. Schvvarz-barth je ustrelil, kakor znano, dne 25. maja
1926 na boulevard-u Saint-Michel bivšega kozaškega hetmana in diktatorja Ukrajine Simona Petljuro. Atentator je oddal na Petljuro 7 strelov. Sodna obravnava bo silno zanimiva, saj se pričakuje, da se ne bo obravnaval navaden unvor, temveč da bo odkrit marsikak dogodek, ki se je odigral v Ukrajini koncem vojne. V času bojev med boljševiki, Ukra-,inci in Poljaki se je kovala usoda Sch\varz-barthova. Danes šteje obtoženec 38 let. Rojen je bil kot sin židovske rodbine v Smolen-sku. Še kot mladenič je prišel na Francosko ter izvrševal urarsko obrt. Ko je izbruhnila vojna, je vstopil v francosko legijo. V bojih na francosko-nemškem bojišču je bil ranjen ter odlikovan z vojnim križcem. Pozneje je prišel z neko vojaško komisijo v Ukrajino in na Krim. Tu je bil priča raznim grozodejstvom, ki so jih zagrešili boljševiki nad židovskim življem. Kakih 15 njegovih sorodnikov' so boljševiki v Golovsku, Balti, Kody-anci itd. dobesedno raztrgali. Ta grozodejstva so ga napotila k dejanju, ki ga je izvršil. Tekom časa se je Sch\varzbartb. odločil, da maščuje židovski rod na bivšem poglavarju Ukrajine — ena kozaškem hetmanu Petljuri. Po povratku na Francosko si je pridobil francosko državljanstvo ter odprl v Parizu urarsko prodajalno. Kmalu je zaznal, da biva v Parizu krvoločni Petljura. Dolgo je Schwarz-barth okleval, a 25. maja 1926, ko ga je dobil na imenovanem bulvaru, je izvršil čin maščevanja. Stražnikom, ki so ga zgrabili, se j1; mirno dal ukleniti. Zaklical jim je: »Aretirajte me, ustrelil sem morilca!« Sclnvarz-bartha zagovarja znameniti advokat Heniv Torres, ki navaja kot olajševalno okoliščino dejstvo, da je Petljura pustil umoriti okoli 50.000 Židov, dat jih več stotisccev rami ter tla ie pustil oropati in opustositi cele vasi. Pri procesu bodo nastopile razne priznane osebnosti kot Maksim Gorki. prof. Einstein, grof Karoly, francoski socialist Leon Blum, pisatelj Tristan Bernard i. dr. Vsega skupaj je vabljenih 100 prič.
—	Katastrofa v nevvjorški luki. Parnik »Pariš«, ki vozi na progi French, je zadel v noči od petka na soboto ob norveški parnik »Bessegen«. Tovorni parnik »Bessegen« se je potopil v 15 minutah. 25 mož od posadke so rešili, dočim jih 7 pogrešajo.
Jkkolj
Pletenine e to znamko so najbol]£e 1
TelovnlSrt za dame ir* gospode. — Žemperji, puloverji, kostumi.
—	Tragedija brata in sestre. V selu Kure-lu pri Parkanju je živela siromašna vdova z 11-leinini sinem. Imela je gluhonemega brata-berača. Da bi mu olajšala življenje, ga J je vzela k sebi. Pohotni pohabljenec je hotel j pričeti že takoj s početka s svojo sestro nedovoljeno razmerje. Sestra ni pristala na lo. Te dni je hoiel lopov svojo sestro posiliti. Postavila se mu je v bran in razvila se je med njima ljuta borba, ki je končala s tem, da je oklal brat sestro z nožem ter jo konč-! uo s sekiro ubil, nakar je pobegnil preko i madjarske meje.
|	— Sin ubil očeta. V vasi Tuk v bližini Sa-
rajeva je 201etni sin Anton Ljubaz ubil pri delu na polju lastnega očeta. Vrgel ga je na tla in bil z nogo po njem toliko časa, da je mož izdihnil. Surovi sin je.že pod ključem.
Ljubljana.
1— Nastop zagrebškega »Kola« v Frauk-fiirtu in nemški časopisi. O nastopu Kolašev julija meseca na glasbenem festivalu v Frankfurtu so prinašali razni veliki nemški listi najlaskavejše ocene. Med drugim pravi: Po-davanje zbora Kolašev in njihovega dirigenta ne moremo dovolj visoko oceniti. Krasen glasovni materijal (posebno basi), izvrstna disciplina in požrtvovalnost do stvari same, tvorijo najlepšo celotno sliko zborovo. Občudujemo naravnost velikansko delo dirigenta, ki je razmeroma dolgo delo naučil in izvajal v tako odlični formi. Solisti so glasovno izvrstni, posebno basisla Križaj in Betetto ter pripovedovalec tenorist Benkovič. Uspeh je bil velik. Enako pohvalno se izražajo tudi ostali, predvsem frankfurtovski časopisi.
Kolo« nastopi v Ljubljani v soboto, dne 22. t. m. z istim delom kakor v Frankfurtu. Izvaja Širolov oratorij: Sv. brata Ciril in Metod. Predprodaja v Matični knjigarni.
1— Koncert zagrebškega opernega pevca na Viču. iDanes priredi član zagrebške kraljeve opere g. Ilič, koncer na viški šoli. iPred pevskimi točkami bo imel g. tenorist krajše predavanje.
1— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima svoj redni sestanek danes (19. t. m.) na moškem učiteljišču ob 18.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Mrkunova brošura »Dinamit in anti-dinamit«. 2. Poslovilni ^večer br. dr. Mikiča.
—	Vstop je dovoljen slehernemu.
1— »Samo ples in zopet ples gre naši moderni mladini po glavi«, tako modrujejo naši resni pedagogi in tako tožijo premnogi starši. »Atena«, naše telesno-kulturno društvo, je pa drugih misli. Mlado življenje rabi naravnega telesnega izraza za svoje notranje zadovoljstvo, zato si želi svobodnih kretenj in gibanja. Veselje do plesa je znak in ritmus zdravja. Nesmisel je bil ubijati v mladem človeku naravno željo telesne sile. Veselje
do plesa izražajo instinktivno najprimitivnej-ši narodi, čim višja kultura, tem popolnejši izraz. Ako usmerimo to instinktivno voljo, to hotenje v estetsko-ritinično ubranost, smo zadostili pravi telesuostni hulturi. Plesna šola, ki vrši svoje delo na tej podlagi, hodi pot. V plesnih tečajih »Atene« vidimo otroke, ki rajajo, dasi plešejo in vidimo deklice, ki se sučejo vesele in zadovoljne po dve in dve in ne pogrešajo kavalirjev, vidimo pa tudi gospodične in gospode, ki uživajo v plesu samem in ki pozabijo na konverzacijo. Vpisovanje v razne tečaje plesne šole se vrši v Ortopedskem zavodu, Mladika, sreda in četrtek, 19. in 20. t. m. od 17. do 19. ure.
1— Jahalna šola Kola jahačev. S ponedeljkom dne 24. oktobra prične Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani z jahalno šolo v jahalnici na Bleiweisovi cesti. Ker bo jesensko vreme v najkrajšem času onemogočilo terensko jahanje, se bo jezdenje omejilo samo na jahalnico in kvečjemu enkrat v tednu na teren. Učitelj jahanja gospod podpolkovnik Zajc je jahačem začetnikom in jahanja veščim s poukom na razpolago vsak delavnik od pol 4. do 6. ure popoldne, to je torej 3 jahalne ure. Jahalnica pa je uporabljiva tudi v dopoldanskih urah pod nadzorstvom g. Matije Žnideršiča. V svrho razpredelbe urnika naprošamo vse interesente-jahače, da se do sobote dne 22. oktobra zvečer javijo pismeno v jahalnici s točno navedbo želja, zlasti glede jahalnih dni in ure. V nedeljo dne 23. oktobra se bodo n.zpredelile jahalne ure in je dodelitev že v ponedeljek dopoldne vsakomur v jahalnici na vpogled. Za event. jahanje v terenu se je izključno prijaviti vsak delavnik pri jahalnem učitelju od pol 4. do 6. ure popoldne. Vse trčnejše informacije, tako glede cen kakor tudi jahalnega reda itd. so članom na vpogled v jahalnici na Blehveisovi cesti. — Odbor.
1— Jadranska Straža. Mornariški odsek ima svoj prijateljski sestanek dne 25. t. m. ob pol devetih zvečer pri Mraku na Rimski cesti. Vsi mornarji, kateri pojmujejo veliko nalogo Jadranske straže, so prijateljsko vabljeni. — Jadranska straša.
—	Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri FRANC PAVLIN, Gradišče 3.
Maribor.
m— Demagogija in delo. Samostojni demokrati in socialisti so pričeli borbo za mestno občino z demagogijo in s frazami in kakor vse kaže, se bodo tega orožja posluževali ž:ploh v vsem boju do 18. decembra. Na eni strani frazerijo o -naprednosti., na drugi o »narodni neoporečnosti« itd. iid. Trezni in razsodni meščani pa bedo presojali vprašanje občinskega zastopstva čisto drugače, k i-j'or si domišljajo gg. samostojni in socialisti, i i trezni meščani bodo enostavno primerjali dobo županovanja g. Grčarja z dobo županovanja g. dr. Leskovarja in bodo pri tem ugotovili: 1. da se pod županovanjem prvega ni zgradila niti ena občinska stanovanjska hiša, pod županovanjem drugega se je pa pozidala v Smetanovi ulici cela fronta velikih in udobnih mestnih stanovanjskih zgradb; 2. da se pod županovanjem prvega ni storilo absolutno nič za olepšavo in regulacijo mesta, da se je pa pod županovanjem drugega
i	krasno uredil trg kralja Petra, da se je regulirala Pobreška cesta, da se je pretlakovala
* Vetrinjska ulica, uredila Tattenbachova ulica , in okolica novih hiš v Koroškem predmestju, | izvedla kanalizacija najbolj kanalizacije po-t trebnih delov mesta itd. itd., 3. da se pod žu-| l anovanjem prvega ni storilo nič za izboljša-; nje prometa, da so se pod županovanjem | drugega uvedle meslne autobusiie proge, da j se je uvedel autobusni promet v mestu, na-j bavil parni valjar in velik tovorni aulo za
• gramoz, nov moderni škropilni auto, pogreb* ; ni auto itd. itd., 4. da se je pod županovanjem j prvega sploh samo govorilo, kaj bi bilo treba ; storiti, da se je pa pod županovanjem drugega čimmanj govorilo, zalo pa teni več delalo. Ko bo trezen in objektiven volilec to uvidel in preudaril, potem si bo presneto premislil, predno bo glasoval za samostojne demokrate in socialiste in s tem za povrnitev tistih časov, ko se je v občini uganjala samo demagogija, mesto da bi se delalo, kot se je delalo sedaj tri leta.
m— Cegav je najdenček? Januarja leta 1920, to je pred 6 in pol letom je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bol-n'ščnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi kaj vedel o tem otroku ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (konskripcijski oddelek).
»Traviata« na mariborskem odru. Po
večletnem presledku se zopet vprizori na mariborskem odru priljubljena Verdijeva opera »Traviatar, nanovo naštudirana in v novi zasedbi. »Traviata je bila že pred leti pravi operni šlager. ki je šel nič manj kot 2Ckrat črez naše deske. Tem večji bo uspeh le opere letos, ko je zasedba v nekaterih vlogah še mnogo boljša. Naslovno partijo Violette poje ga. Kocuvanova, Alfreda za g. Burja, ki je doživel pred kratkim v Ljubljani kot gost v tej vlogi zelo lep uspeh in žel aplavz na odprti sceni. Očeta Germonta poje g. Neralič, kateremu se prilegajo ravno Verdijeve opere kar najbolje. Muzikalno vodstvo in režija sta v priznanih rokah g. Mitroviča, uprava pa je poskrbela, da bo tudi oprema kar najsijajnejša. Toalete (takrat se vprizori »Traviata« v modernih kostumih) so izdelane v lastnem gledališkem ateljeju.
Celje.
c— Krajevni odbor U. V. I. v Celju praznuje glasom svojih društvenih pravil dne 19. 1. m, žalni dan v spomin padlih in umrlih vojnih žrtev. V to svrho se bode brala 19. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Danijela v Celju spominska maša, h kateri se vse državne in javne korporacije vljudno va-bijo.
Šport.
Tunney namerava postali diplomat ali finančnik. Boks ni bil nikdar Tunneyev poklic in če se je temu posvetil,, je storil to samo vsled tega, ker je bil prisiljen. Tako je Tun-ney izjavil v nekem intervievvu ameriškim novinarjem: »Bokser hočem ostati do 35. leta in zapustiti ring, predno bom premagan. Ko bom imel toliko denarja, da si izberem primeren poklic, si bom izbral poklic, kjer bom služil denar za izvršitev kakega konstruktivnega dela. s Ko so ga novinarji prosili, da precizira svoje namere, je Tuneny molčal. Odgovoril pa jim je njegov prijatelj, neki vseučiliščni dijak, ki je izjavil: »Mislim, da hoče postati Tuneney veleposlanik ali pa veliki finančnik. Ima vse sposobnosti, da doseže svoj cilj. < Ne odrekamo sicer Tunneyu duševnih zmožnosti, vsaj za dobrega finančnika ne, dvomimo pa, da je ravno boks-sport liste sredstvo, ki vzgaja dobre diplomate.
Prvi polet iz Afrike v Južno Ameriko brez vmesnega pristanka. Francoski letalski poročnik Ceste in njegov spremljevalec Bris, ki sta se dvignila 14. t. m. v St. Louisu v Se-enegalu, sta pristala v Poi t Natalu v Braziliji. Startala sta ob 6.35 zjutraj in priletela v Natal 15. t. m. ob 1.40 ponoči. Posrečeni transoceanski polet je izzval v Franciji veliko navdušenja, posebno po zadnjih neuspehih francoske aviatike. Start sam je zelo ovirala velnika vročina, ki je prisilila oba pilota, da sta se kolikor mc-goče visoko dvignila v mak. Polet čez ocean je trajal 18 ur 30 min. Je to prvi direktni polet iz Afrike v Južno Ameriko od vzhoda proti zahodu. Proga, ki sta jo preletela, znaša 3200 km in je za okroglo 500 km daljša kot proga San Francisco—Honolulu. Na letalskem prostoru v Natalu je pričakovala velikanska množica ljudi drzna letalca. Radiostaeijo, ki se je bila na potu iz Pariza v St. Louis pokvarila, so v St. Louisu popravili, tako da je na zadnjem delu proge brezhibno funkcionirala.
Iz mednarodnega ringa. Paolino in Seoti se bodeta borila 4. novembra v Newyorku v boksmatchu na 15 rund. Paolino se na to vrne v Evropo, kjer ga nameravajo postaviti nasproti nemškemu prvaku Dienerju ali pa italijanskemu prvaku Bertazzolu, ki je pred kratkim premagal svojega rojaka Erminio Spallo. Boj Paolino - Bartazzolo nameravajo prirediti kot tekmo za evropsko prvenstvo v težki kategoriji. — Novega Carpentiera so menda našli Francozi v osebi bokserja srednje teže Kida Mitrama, ki izjavlja da hoče nastopiti proti vsakemu prvaku svoje teže
in je tudi že pozval HarryMilligana. Mitram se je boril dosedaj 27 krat in vselej zmagal.
Amerikansko prvenstvo na 10 milj (10.090 metrov). Da amerikanski tekači na dolge proge niso ravno najboljši, je dokazala tekma za amerikansko prvenstvo v teku na 10 milj. Finec Ritola, ki je branil prvenstveni naslov, se je otresel svojih tekmecev že po 3. milji in je zmagal po svoji volji v času 53.56 minut. Drugi je bil Anglež \Vard in tretji nek zamorec, ki ga prvotno niti niso pustili k . startu. Šele nato so prišli polnokrvni Amerikanci!
Nov damski svetovni rekord v metu kopja je postavila Amerikanka miss Jenkins v Eureki (Kalifornija) z 38.6 m. Dosedanji rekord je držala Nemka Harguss-Ltibeck s 37‘575 m.
Gospodarstvo.
VAŽNO ZA ZADRUGE.
'Upravno sodišče je z razsodbo z dne 31. marca 1927 F 82/26-10 razsodilo na tožbo neke zadruge zoper deleg. min. financ v Ljubljani, da je besedilo člena 262 fin. zakona za 1922/23, da se el. 95, 96 in 98 srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah razširjajo na vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter veljajo za vse one zveze najmanje 20 zadrug in njih zadruge, ako dotična zveza in njene zadruge po svojih statutih ne dele elanom za zadružne deleže dividend, niti ne dajo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov tantijem in vrhu tega, ako se njih rezervni zakladi nikakor in nikoli ne smejo deliti med člane, tako razlagati, da pod besedami »vse zadruge« ni razumeti, samo poljedelskih in obrtnih zadrug, ampak vobče vse zadruge, ki so ustanovljene v smislu določenega pokrajinskega zadružnega zakona, in ki odgovarjajo nadalnjim pogojem tega člena ne glede na njih značaj. Č. 96 srbskega zadružnega zakona o zemljoradničkim in z an a iškim zadrugama z dne 3. decembra 1898 ustanavlja namreč za te zadruge davčno prostost.
To razsodbo je potrdil na pritožbo finančnega obiastva državni svet v svojem II. od-delieniu z rešenjem z dne 29. septembra 1927, štev. 17.562.
X Elektrotehnični materija). Belgijsko industrijsko podjetje za elektrotehnični mate-rijal in stroje se zanima za tukajšnji trg. In-
teresenti dobe pismene informacije od belgijskega konzula v Ljubljani.
X Eksport jabolk. Urad Ljubljanskega velesejma je v zvezi z odjemalci jabolk in hrušk v inozemstvu. V poštev pridejo va-gonske pošiljke namiznega in običajnega sadja boljših vrst. Informacije daje .pismeno in ustmeno urad velesejma v Ljubljani.
BORZE, dne 18. oktobra 1927.
Devize in valu t e.
Ljubljana. 'Berlin 13.545—13.575 (13.56), Curih 1094—1097 (1005.5), Dunaj 8—8.03 (8.015), London 0—276.65, Ne\vyork 56.65 do 56.85 (56.75), Praga 0—168.40, Trst 309.875 do 31.875 (310.875).
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.833, London 25.2475, Ne\vyork 5.18, iPariz 20.35, Milan 28.34, iPraga T5.365, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.5.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 164—0, Ljubljanska kreditna banka 135—0, Prašte-diona 850—0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160—0, Strojne tovarne in livarne 0—70, Vevče 133—0, Ruše 290—300, Stavbna 56—0, Šešir 104—0.
111 ag ovna tržišč a.
Ljubljanska blagovna borza. Les:	Ten-
denca nespremenjena. Zaključena sta bila
2	vagona suhih 'bukovih drv, fco vagon nakladalna postaja po 19. Povpraševanje za trame, po noti kupca, fco vagon nakladalna postaja po 240 in za deske, smreka, jelka, 20 111111, III., fco vagon napladalna postaja po 340. — Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna.
RESNIČNE SANJE.
j Nedavno se je vršila pred civilnim sodiščem v Londonu razprava za ločitev zakona. Ločitev zakona je sicer vsakdanja stvar, a ta primer prekaša po svoji originalnosti vse druge slučaje.
Pred tedni se je vrnil inženjer, gospod Da-many, kot običajno iz svoje pisarne domov.
V	jedilnici je našel ženino pismo, ki mu sporoča, da je odšla k prijateljici na pomenek ter da ne ve, kdaj se povrne. Gospod Dama-ny sen je po večerji zleknil na otomani ter trdno zaspal. Po kratkem spanju je pričel sanjati. Sanjalo se mu je, da je padel v prepad ter se znašel na tleh poleg otomane. Ko jo zrl okoli sebe, je v svoje začudenje uzrl na otomani človeka, ki mu je bil popolnoma
podoben. Speči dvojnik gospoda Damany-a je držal v roki smodke, ki jo je zapalil, predno je legel. Gospod Damany se je svoječasno intenzivno bavil z okultizmom. Domneval je, da je to nekaka odcepitev astralnega telesa od fizičnega. Izrabiti je hotel priliko ter si sugeriral željo, ki naj pove, kje se žena trenutno mudi. V tistem hipu je zagledal pred seboj velikansko sobano, opremljeno s sta— ^ vinskim pohištvom, in pa svojo ženico v objemu neznanega moškega. Ko je ta vizija izginila, je zagledal inženjer svojo delovno sobo ter sebe sedečega s smedko v roki.
Prebudivši se iz sna, je občutil gospod Da-many močan glavobol ter silno utrujenost. Kljub temu pa se inžener ni razburjal Polagoma je pozabil la nenavaden dogodek — Brez posledic pa doživljaj ni ostal: gospod l)amany je vidno pešal in pričel bolehati na želodcu. Ženo je moževa bolezeen vzne®jt-jala in večkrat je vprašala po vzrokih Pes1'. n ja in želodčne bolezni. Izprva DamanS hotel povedati, kaj je doživel. Ker pa le ni odnehala z izpraševanjem, je povedat, kaj je videl oni večer, ko se je ona mudila pri prijateljici. Tolažil jo je tudi, da jj n? prodbaciva zakonolomstva. Osumljena ženica pa se ni zadovoljila z moževimi zatrjevanji; karala ga je in dolžila, da je skrajno ljubosumen. Zahtevala je tudi ironično, “a ji popiše opravo tiste sobe, ki jo je videl v svoji bolni domišljiji. Gospod Damany je nate- popisal pohištvo ter pristavil, da je bila v sobi tudi slika, ki je predstavljala bitko prl Trafalgar-u. V tem trenutku je gospejino obvladanje popustilo; s silnim krikom je zapustila sobo. Naslednji dan je zbežala od moža-To obnašanje ženice je napotilo gospod* Damany-a, da je vložil tožbo za ločitev zakona. Istočasno je dal privatnemu detektivu nalog, da -zasleduje in nadzoruje ubeglo ženico. Po preteku par dni je izsledil detektiv bivališče gospe Damany. Ložirala je v ne* kem hotelu v Ventnoor-u na otoku \Vighf-Uspeh iskanja je civilni policist takoj javu soprogu ubegle ženice. Gospod Damany s® je takoj odpeljal s parnikom na imenovanj otok. Med vožnjo je med sopotniki spoznaj galana svoje ženice, ki ga je v snu videl on1 usodepolni večer. In tako je bila vez ustvarjena. Gospod Damany pa je posedal tomf? samoobvladanja, da se ni izdal, temveč, dtJ počakal na ugodnejše trenutke, ki so se n' -kmalu nudili. Nekaj časa nato je bil n»n' sam priča sestanku svoje ženice z gaianoni, ki ga je vidi na parniku. Oborožen s tem dokazom je nastopil proti prešustniei ter vlozd tožbo za ločitev zakona.
lija Erenburg:	02
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel Š. L.)
Nato se je minulo še kolebal in ni več dostavil, ne imena ne naslova, ampak se prijel popolnoma drugega dela. Nekje med svejo staro kramo je našel staro prav raztrgano listnico, ki jo je bil vzel seboj še iz Rusije, jo podrobno in natančno ogledal, nato vtaknil v posamezne predale par papirnatih frankov, poštne znamke, izrezek časopisa : Hetit Parisien z opisom senzaeijo-nalne tatvine, ki se je valjal pri peči, staro vstopnico v kinematograf, reklamni oglas neke trgovine z dišavami, nazadnje pa še fotografijo srečnega ljubimca Jeanne-e in listek v kuverti z nedopisanim naslovom. Ko je vse to napravil, je spravil listnico v notranji žep telovnika, nakar se je oblekel, pa ne v dober polusezonski svoj površnik, ampak v star izuošen ogrtač, ki ga je bil kupil v slabih časih pri nekem carigrajskem starinarju in ki mu na prvi pogied ni bil prav. Pri odhodu se je prav prijateljsko poslovil od strežaja:
—	Jaz odhajam v Mentono. Peljem se z nočnim vlakom in če tam ne bo hudega, se
vrnem čez tri dni. Pri vas puščam svoje siva- t ri in soba ostane ta čas za menoj.
Bilo je okrog desete ure zvečer. Po vseh teh sumljivih pripravah se je zdelo, da se bo Halibjev odpravil v kakšen prav mračen kraj. Pa ni bilo tako! Šel je večerjat. To je seveda malo čudno. Še bolj čudno je pa to da ni šel večerjat v kak bar z veselimi dekleti, ampak v najdostojnejšo restavracijo
-	Lavenne:, ki je nasproti montparnasskemu kolodvoru. To ni bila slučajna zmota. Halibjev se je ravno zato tja namenil, ker je bila to res družinska in čednostna restavracija. Tam si je v kotu izbral malo mizico in zadovoljno opazil in občutil mehkobo usnjenega ldubnega stola. Star strežaj mu je prinesel pod noge klopico. Halibjev se mu je zahvalil z lahkim gibom vek brez najmanjšega sodelovanja ustnic ali vratu. Orkester je igral Griegovo suito, kar je bilo Halib-jtvu preprijetno po raznih jazz-bandih in zamorskem žvižganju v baru »Gavernk. Cu-til je, da počiva z dušo in telesom. Zdaj šele vidi, da ga je Pariz utrudil. Bil bi srečen, če bi se zdaj znašel v tihem sanatoriju. Mogoče se bo že danes in ne šele jutri, že odpravil v liho zdravilišče, na primer v Mentono, polno sinjega morja in cvetočih mandeljev.
Mogoče... Svojih načrtov ni še nikomur povedal.
Ko je sanjavo pregledal jedilni list je naročil ptičjo kotleto, špinačo in steklenico Saint - Eustache. To je bila večerja pravcatega razsodnega, uravnoteženega, spoštovanega človeka, ki ne mara na noč obremeniti svojega želodca, še stari strežaj je začutil
spoštovanje do solidnega klijenta, ko je sli-
šal io naročilo. Ko je pa Halibjev še vprašal, če je vino nalahko ogreto, je bilo v tem »na-lnhlco« izraženo toliko čuta za umerjenost in harmonijo, da je strežaj spoštljivo odgovoril:
— O, da, monsieur, ravno nalahko.
Halibjev je zavžil kotleto, poprosil hruško in celo počastil strežaja s pogovorom, ko mu je ta prinesel, dehteč, sočen sad.
— Letos je izvrstno sadje, ker je bilo poletje vroče. •
— O, da, monsieur. Ravnotako tudi vina. Viničarji so dobro zaslužili letos.
— Kar pa ni mogoče trdili o drugih, ali ni res? Ta strašna kriza! Kako pa vi?
—■ Se ne morem pritoževati, gospod. Zadnji čas ni slabo, nasprotno, še prav dobro gre.
' — Imate pač srečo. Drugod, v drugih strokah je pa zelo slabo. Mi naprimer... Jaz
sem ravnatelj tovarne mehkega pohištva. Mi imamo velikanske izgube. Vi pravite torej, da je hruška izvrstna?
— O, seveda, gospod, najboljša!
Halibjev je lahno sklonil glavo v znak-
da mu je pogovora dovolj. Strežaj se je 8
spoštovanjem umaknil. Bilo jo Se zgodaj’ deset minut pred enajsto uro. Vlak v Mea' tono je odhajal najbrže pozneje, ker se libjevu ni prav nič mudilo. Griegu je sledil Saint - Saens, hruški — kava in eordial -medoc. To je reš čednosten liker, ki ga je pil sam pokojni .Pij X.
Okrog enajste ure je Halibjev z malomarnim zgibom prsta pozval strežaja. Ko je ocenil vso udanost in vzgojenost tega starega uslužbenca, se je spustil celo do domačega ogovarjanja.
— Poslušajte, prijatelj, prinesite mi, prosim, vezni red. Jaz čakam namreč nečakinje iz Havre-a in bi rad videl, kdaj pride vlak.
— Takoj, gospod! Vam se ni treba niti vznemirjati, bom kar sam pogledal, kdaj pri" de nočni ekspres iz Havre-a.
— Ne, kar meni prepustite, kei, ne veni, kdaj cd tam odhaja. Bom itak pregledal vse vlake.
(Dalje prihodnjič.)
Carinsko posredniški In špedlciiski bureau
» GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „aROM“.	Tolefon	2454.
PodruZnlce: Maribor, Jesenice, Rakek*
Obavlja vso v to stroko spadajote posla nalhitrajo In pod kulentniml pogoji. Zastopniki drulba spolnih vos S. O. S. sa a kapro sna polUJka.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Pouk ali konverzacija
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk«.
»Segetan«
najboljše sredstvo za lu-ženje semen. %% raztopine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jen čič, Maribor, Kopitarjeva ulica 6.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene do dveh sob išče mirna stranka v bližini Kri-ževniške cerkve ozir. Težaške ceste. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Stanovanje«.
mh* t SVETEK
Novi jezikovni tečaji:
angleščina, španščina. — Prof. dr. Pavel Brežnik. Pojasnila:	sluga gimna-
zije Vrtača.
Premog - Čebin
Wolfova l/II.-Telef.20W’
Dve lepi,
veliki, mahalasti .palm** primerni za okrasitev grobnic, ceno na prodaj. Naslov v upravi lista.
Širite ,Narodni Dnevnik*.
HRAN
Račun poStne Hranilnice St. 14.257.
V LJUBLJANI ••
DAJE:
Posojil* na vknjiibo, proti poroitvu ter zaslovi premičnin in vradnostnlh papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem raCunu pod najugodnejšimi pogoji.
reg. zadr. z neom. zav.
srieva (S®dna)
OBRESTUJE VLOGE SO
na knjiiice čistih 5&/0 brez odpovedi.
Večje stalne vioge in vloge v tek. računu nn daaovaru.
po dogovoru.	»
Pooblaščeni prodajalec srežk državne razrednetoteraju.
OJILNI DOM
Brzojavka: „KM.«KI DOM«. Tel.l. SL 2M7.
štev. 1. pritličje.
PRESKRBUJE:
Kavcij*) inkase, srečke in vrednostne papirje ter Seka in nakaznice (nakazila) na druga mesta.
URADNE URE:
Vsak delavnik od 8. do 12.*/, in *<■ 3* do 4*V>*
Izdajatelj: Alektander Zeleanikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.