Leto LXXm., št. 9 L|nbQana, petek 12. Januarja 1940 Cena Din l." SLOfEHS Iznaja vsa k dan popoldne izvzemft aedelje ts praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din & 60 do 100 do 300 vrat a Din 3. večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm daven posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN tJPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva o lic* štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 31-25 to 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trs «t. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65: podružnica uprave: Kocenova ul 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St ' 0 351. Sovjetskim četam onemogočen umik Pri Salli zopet obkoljena sovjetska divizija, ki šteje 18.000 mož — Elitne čete sovjetske vc'ske že na fronti — Sovjetska letala spuščajo za fronto s jadali ženske za vohunsko službo Helsinki, T2. Jan. AA fReuter) Tudi dni ° oddelek sovjetskih čet je zašel ter zgubil zvezo z ozadjem. Finskim četam se je posrečilo presekati glavno pot. ki vodi iz Salle proti Salmijerviju. Sovjetske čete. katerih je 18.0C0. so v zelo težkem po'ožaju. ker jim je onemogočen vsak umik. Finsko poveljništvo upa. da se mu bo posrečilo razbiti sovjetske čete prej. precVn bodo mogle dobiti ojačanje. Helsinki. 12. jan. s. fReuter). Poročila tajih novinariev z bojišč javljajo, da je pri Salli menda zopet obkoljena sovietska divizija, ki šteje okoli 18 000 mož. Sovietska letala zalagajo obkoljeno vojsko na ta nač^n. da mečeio živež s padali. Sovietska vojska pri Salli je poškilila reč orodnrov na zapadu in jugu Salle, -erdar je bila povsod odbita. Helsmki. 12. ian. s. (Havas> 7aradi za- i§ia ki vlada ra skoro vseh de^h sovjet-sko-finskt fronfe. ne kažeio finski vojaški kmffi niti pretlnmeffa ont?nv7ma niti za-s--biipnn?ti r^a KireTiiski zemeljski ožini so se sovjetske Čete zakopale v strelske jarke ter lih zaščitile z bodočo žiro. oči-viemo v snnrnanju^ da bi bil prodor v tej Frr<*T* pretežaven. Kljub temu bo moral gTavni sovjetski napad prej ali slej iti proti mestu Viborg. ker ie to edini možni strateški dohod v Finsko. Zaradi tega mislijo, da bodo sov- jetske čete sedaj poskusile obiti Manner-heimovo linijo na Karelijski zemeljski ožini in bodo podvzele bočni napad na severu Ladoškega jezera. V nasprotju z drugimi poročili ugotavljajo švedski novinarji, da so čete sovjetske vojske na fronti elitne čete rdeče armade. Tako je 44. divizija ki ie bila te dni poražena pri Raati. Še v novembru pri proslavi obrtnice revolucije na odličnem mestu sodelovala pri veliki paradi v Moskvi. Švedski novinarji cenijo dosedanje sovjetske izgube na 50.000 mrtvih in 60 OPfl ranjenih Uie+ih ie bilo doslej baje približno 10.000 sovjetskih vojakov. Finsko vojno poročilo Helsinki. 12. jan. s. (Associated Press). Včerajšnje finsko vojno poročilo, ki govori o operacijah na bojiščih dne 10 januarja, poroča, da so sovietske čete pod vzele dva večja nanada po topniški pripravi, enega pri Pečengi drugega pri Saali. Oba nnn-jfia s+a bila odbita. Včerajšnja poročila pravijo. da vlada tako na Kareliiski zemeljski ožini kakor tudi na skramem severu pri Pečengi na bovšr:b zatišie Na sro^niem delu fronte se nada\juieio pri Saali boji. isto taV-n pa so stalno v teku boji pri ^nomosalmiju in severno od Ladoškega jezera. Danski novinarji poročajo, da se bijejo južno od jezera Kjantajaervi hudi boji s I sovjetsko divizijo, ki je enako kakor 44. in 163. divizija, ki sta bili v nedavnih bojih uničeni, del 47. sovjetskega armadnegč. zbora. Finci skušajo tudi to divizijo obkoliti. Sovjetska letala so baje na več mestih za fronto spustila s padali na zemljo ženske, ki naj bi opravljale vohunsko službo Bile so povsod zajete. Sovjetsko poročilo Moskva. 12 jan AA. (Havas) Poveljništvo leningrajskega vojnega okrožja sporoča: V teku včerajšnjega dneva so se naše patrole udeistvovaie v smeri proti Reboli in Unkti Na odseku Kitele ie naša pehota začela borbo s sovražnikom. Na Kareliiski ožini ie bilo topniško streljanje in udejstvovanje pa+rol. Slabo vreme onemogoča akcijo letalstvr Novi vpoM'ci v sovjetski Rusiji Moskva. 12. jan s. fReuter). Včeraj so bili po moskovskih ulicah nabiti lepaki, ki pozivajo vse mladeniče letnikov 1921 in 1922. da se zaradi registriranja v nabornih uradih. Zakaj je hil odstavljen Kaganovič Moskva, 12. jan. e. V zvezi z odstavitvijo Kaganovića, komisarja za leta*sko industrijo, se izve, da je njegovo odstavitev zahteval sam Stalin na podlagi poročila sovjetskega generalnega štaba. Kaganovič je imel v svojstvu komisarja za letalstvo tudi nadzorstvo hangarjev v arktičnem ozemlju. V severnem norhročju ie bilo v hangarjih okrog tisoč letal, a sedaj se je pokazalo, da je okroe 600 teh letal tako zamrznjenih in zasneženih da iih bodo mogli komaj popraviti in da bodo morali čakati do spomladi ko skopni sneg. Prva kompanija dansk'h prostovoljcev Helsinki. 12 ian. s. (Retiter) Prva kompanija danskih prostovoljcev je dospela na Finsko. Napovedi vatikanskega glasila Rim. 12. jan. br Vatikansko glasilo >Osservatnre Romano« razpravlja v uvodniku o vedno večiem odporu mednarodne politične iavnosti proti sovjetski Rusiji zaradi niene vojne s Finsko List napoveduje, da bo polagoma večina kontinentalnih in aineHsTrih držav prekinila svoje od-nošaje z Moskvo. Pred konferenco držav Balkanske zveze Zanimive rimske informacije iz Budimpešte — V Italiji demantirajo vest o vojaški pomoči Madžarski za primer sovjetskega napada, v Budimpešti pa zanikajo obrambno zvezo proti Nemčiji Rim, 12. jan. 1. Po lnfcrmacijah iz Budimpešte ni izključeno, da bo na konferenci stalnega sveta držav Balkanske zveze, ki bo v Beogradu od 2 .do 4. februarja t. L, prisostvoval tudi zastopnik madžarske vlade kot opazovalec, a prav tako smatrajo za gotevo. da bo v prav tak" vlogi sodeloval na konferenci tudi bolgarski poslank v Bec^radu. Na konferenci bodo pretresaJl politiko stroge nevtralnosti bcJkanstkth držav v zvezi z akcijo Ita-"'je. katere svrha. je. da zasigura solidarnost držav v Podunavju in na Balkanu. Ob tej pm Ki bodo naslovili na Bolgarijo tudi poziv, da pristopi k Balkanski zvezi London, 12. jan. s. Ang-leSkr radio javlja: Italijanska vlada je izdala službeno obvestilo, da ni obljubila Madžarski nobe- ne vojaške pomoči za primer napada sovjetske Rusije nanjo. Ta demanti pa ne zanika vesti, d» je rimski mdlo sam to vest oddajal v noči od srede na četrtek, in sicer v oddaji za Ameriko. MUano, 12. jaxi. >Pop6Jo d'Ttalia« javlja iz Budimpešte: V madžarskih službenih krogih odločno demantirajo vest neke ame- rške agencije, da sta za časa obiska gro-ja sđueriuivkm-b čzcejcnb rj eniatx rdgof fa Csakvja v Benetkah Italija in Madžarska sik en i ti Obrambno zvezo pr«tJ Nemčiji. V madžarsk h krogih naglašajo. da je ta vest ianvaljena in predstavlja .samo provokacijo. Vest nedvomno Izvira iz gotovih mednarodnih krogov, katerih namen je skaliti nemsik o - mad žarsk e odnoSaje. Italijanski parnik f,Traviata" zadel na mino Po eksploziji je ladja takoj začela goreti — Posadka rešena — Se druge žrtve na morju Ob zapadni angleški obali se je potopil angleški petrolejski pamik »Eloso« (7000 ton), ko je v Konvoju prihajal v luko. Zadel je na mino. Izmed 36 članov posadke so trije izgubljeni, 8 pa jih je težko ranjenih. London, 12. jan. a fReuter) V bližini vzhodne angleške obale je zadel včeraj na mine italijanski parnik »Traviata« (5000 ton) iz Genove. Slišati je bilo dve eksploziji. Ladja je pričela takoj goreti in so z obale mnogi ljudje opazovali katastrofo. Posadka se je izkrcala v rešilne čolne, nato pa jo prevzeli na krov neka ribiška ladja, rešilni čoln. ki je prišel z obale ter neka druira italijanska ladja, ki je plula skupaj s »Traviato«. Ko'ikor je znano, je vsa posadka rešena. »Traviata« se je potopila v Štirih nrah. Ko je izemila pod vodno gladino, jo je druera italijanska ladja zadnjič pozdravila s piskanjem sirene. Angleški pamik »Lenard Parsc (1500 ton), ko ie v konvoju prihajal v luko. Za-ladjo. 2rtev ni bilo. Rimski radio javlja, da je zopet posadka nekega nemškega parnika potopila svojo ladjo ob zapadni afriški obali. Ime pami-ka ni povedano. pariSkega Rita Smatramo, da se s trd't-»rijo, da je Angliji na tem, da se vojna razširi, ne strinja io odgovorni niigleški politični :n pomorski krogi. Zato se lphko trdi, da je pisanje omenjnega anjrle.sfoegfa lista izraz neodgovornih elementov in kabinetnih strategov Treba je samo omeniti, da je pojava samo ene podm>rnce v luki Sca pa Flow povzročila izgubo velike angleške križarke. v Sretlozemskeim morju pa ne obstoja samo ena italijanska podmornica temveč jih je toliko, da so superiornoj Še od poeknornic. lr". jih umata skupaj Francija in Angria, ali katerikoli druga svetovna sila, upoštevajoč pri tem tudi čezmorske države. Razen tega ima Italija na Sredozemskem morju posebno letalstvo, k. ga smatrajo za eno na^boliših na svetu, in ki ima možnost kontrolirati s svo-'Lmi h-^mo-n Iti in s svojimi lovskimi letal vsak ko-tček Sredoceimfkega moria. Mnrve države majo letalske matčne ladje, toda no- bena nma tako velikih ladij te vrste, kakor jih ima Italija. Omeniti je treba tudi to. da ima Italija Številna utrjena pomor-sk aoporšča tako ob Sredozemskem morju kakor tud. na drugih krajih. *Kven;ng Standard naj ve, da obstojajo triie prehodi v zapadnem delu Sredozemskega morja, namreč med Tunisom in Pantellerijo med Pantelerijo in Sicilijo ter med Sicilijo ;n Kalabrijo ki jih pozorno čuvajo italijanske pomorske sile in letalstvo. Kakor smo omenili ima Italija svoja pomorska nrporij&ča tudi izven Sredozemskega morja, kakor n pr na Indijskem oceanu. Na osnovi vsega te*n smatramo, da bi tri moral »Eever.ing Standard« dobro premisliti, prcn'en sc je spusti !v tako avanturistično trditev ker je jasno, da je vsaka plovba po Sredozemskem morju nemo-Eevening Standarde, k«, s svoje strani trdi, de mora biti Sredozemsko morje velika, angleška luka kakor n. pr. Scapa Flow. Ni treba dramatizirati vseh teh napir-natih man festacij. vendar pa je potrebno dati malo več jasnosti trditvam tega londonskega ista enako kakor smo to napravili že prej o priliki trditev omenjenega Uspehi zavezniške blokade Pariz, 12. jan. L Od 21. decembra 1939 do 7. januarja 1940 so francoske \ojn^ brile ustavile 6 laoi; in jim zaplenile 12.000 tna blaga, namenjenega v Neme jo. Skupno so doz.: a j francoske vojne ladje ustavile 223 ladij in zaplenile 439.000 ton raznega blaga. Angleška mornar5 ca je v času od 21. decembra do 7. januarja zaplenila 6.200 ton ttlaga za Nemčijo, od tega 2.400 ton petroleja, 4.0O0 ton živil, SOO ton rude itd. Vsega sJcuoaj ao Angleži docdaj zaplenili 544.000 gabla. Danes ostavka japonske ^lads T°*io, 12. jan. s. (Reuter) Agencija Do-mej poroča, da je japonska vlada na svoji današnji seji sklenila, da Se danes poda ostavko. MJn'strskopn predsednika Abeja bo Se danes sprejel v avdienci mikado. Pričakujejo, da bo zasedanje parlamenta odgođeno, tako da bo lahko nova vlada 7—ova proučila proračunski predlog. Molijo da je glavni vjrok vladne krite neuspeh prizadevanja da bi se zborjgaJi jrpcttLski ociiožaji z Zeuinjenimi državami. Omejitev mesnega konsama v Franciji Pariz, 12. jan. i Z danaSnjim dnem je bila uveljavljena v Franciji uredba, na podlagi katere bo nekoliko omejena p.odaja mesa. Odslej bomo smeU v Franciji asv- mo štiri dni v tednu prodajati meso. v Po-necierkih in tOTk:li bo prepovedano prodajati telečje »goveje in ovčje meso, v petkih pa sploh, vsaike vrste mesa. Svinjsko mcao je dovoljena prodajati vsak dan, razen ob petkih. Te omejitve ao nastale zaradi tega, da se zagotovi neomejena preskrba vojaštva, zlasti z govejim mesom. Usti v zvezi s tem apelirajo na prebivalstvo, naj mirno prevzame to žrtev nase, ker se bo v ostalih dneh doblo mesa v izobilju in kolikor bo vsak hoteL Glede na vesti, ki jjb je Sirila nemška propaganda, da v Franciji Občutno primanjkuje kave, ugotavljajo padski dnevniki, 3a so bfle zaloge kave trenutno izčrpane, da pa so na poti nove velike pošiljke tako da bo v Franciji aa vsakega dovolj kava. Iz notranje politike VLADA ODOBRILA | NOVI VOLILNI ZAKON Kakor smo ie poročali, je bila včeraj dopoldne v Beogradu seja vlade, ki je trajala do 14. Po seji je minister dr.Konstan-tinovič izjavil novinarjem, da je ministrski svet razpravljal o mnogih resornih zadevah, nato pa o načrtu novega volilnega zakona, Id je bil definitivno izdelan ter odobren. Treba Je spraviti v sklad same še nekatere podrobnosti, nakar bo volilni zakon objavljen. Razen tega je ministrski svet razpravljal tudi o načrtu zakona • zborovanjih in udruženjlh. PRAVI SOKOLI IN JUGOSLOVANI »Sokolski Glasnik« (Beograd) plse: »Kakor hitro so nekateri »bratje« čutili, da se bodo preganjanja stopujevula in da bo potrebna žilava borba ter celo žrtve, so začeli zapuščati nase vrste. Se nekateri bratje, ki so se — da se take izrazimo — prestrašili in utekli iz naših vrst samo zato, da zaščitijo sebe, svojo kariero in svojo družino. Storili so to proti svojemu prepričanju, ker so v duši še nadalje ostali zvesti sokolski misli. Ce bi bili Sokoli v banovini Hrvatski brez borbenosti in odločnosti, brez prepričanja in herolzma, potem ne bi imeli v teh krajih niti ene edinlce In niti enega člana. Toda imamo jih še mnogo. Ostali so na torišču kot pravi Sokoli in pravi Jugosloveni. In to Je najboljše jamstvo za zmagoc REPARACIJA O priliki imenovanja upokojenega defa kirurškega oddelka zagrebške Zakladne bolnice dr. Antona Guttlieba za predstojnika Istega oddelka piše zagrebška »Nova RijeČ« med drugim: Ko je pok. Sv. Prebičević v tntemaelfl v Brusu zbolel, Je menil da ima vnetje slepiča. Zahteval Je kirurga. Prišel je is Beograda in je zahteval ter prejel za ca sam pregled od gospe Prebičevičeve nagrado v znesku 12.000 din. Sv. Prebiccvlc je hotel imeti kirurga iz Zagreba, v katerega Ima zaupanje. Pribičeviccvi prijatelji v Zagrebu so obhodili po vrsti najboljše zdravnike, toda eden je imel bas važno operacijo, drugI hripo, tretji je bil zaposlen itd. Edini dr. GottUeb, ki nikoli ni videl Pribičcviča In ki poUtično ni bil na njegovi strani, Je takoj izjavil, da pojile. Dr. GottUeb, primarij Zakladne bolnice, najbolj zaposleni kirurg, je odšel na dolgo pot, v pozni jeseni, v kraj, kjer ni bilo Železnice. Moral se je voziti z avtobusom. Vzel Je s seboj tudi asistenta. Čez nekaj dni se je vrnil z vnetimi očmi. Honorar? Nič . . . Niti za efektivne stroške. Kmalu nato je neki režimu vdani zdravnik v bolnici začel kampanjo proti svojemo šefu. Prišlo je do preiskave. Dr. Gottlieb Je mirno In odločno izjavil, da ne bo odgovarjal na obdolžitve, ker ni korporal. Moral je zapustiti bolnico, bil je upokojen. Na višku moči in dela, odličen strokovnjak. Tako je minulo deset let. Zdaj ga je ban dr. Subašic reaktiviral in postavil na staro mesto. Dr. GottUeb Je doživel zasluzeno zadoščenje, T* r r>r i < r t t f , . c. * . f. » »-' i- - ** t* i* ! * r l Al h k 9 H ft Lin H T 1 C.p§. 11 A B ftk.lL ^»-m K * 'j ' "i \ »" - 'Mi 'j',' 7 I r i" -rt ii, > ,, 4i-i*j\ r. »i A » 4. 11 't I J > > 'r • ir r rt r^ °m *' ia T>r>*~? ■ r- *" f.r.t ie .r ✓ r * r .** I" f* t* io'e*. i . pr r-i*i m 11 m t "n 'ii u ;rc oi l đ oj'^ - r r ? '. ~y * >T rV > r • I', / »rr ; 1 ^1 i / t : ■ • •.» • i■ ' i • x i. .i ^,.1 fi O NAZTVTJ »BANOVINA« Beograjska »Narodna obrana«, glanll* istoimenske organizacije, piše o nazivu »banovina« In pravi, da je ta naziv srbskemu narodu tuj ter bi se zato ne smel uporabiti za Srbijo in za srbske kraje. SLOVO ZA JTJGOSI/OVENSKU AKADEMIJU Jugoslovanska Akademija veliko djelo Hrvatskog Ognji sara Josipa Ju rja St ros majem od svog osnutka svijetli Ne samo nad Zagrebom, već I nad Beogradom Ljubljanom I Sofijom I nad cijelim Balkanom... Loč Živa i neneraslva Svijetla 1 Prosvjete F*roSla je sve Vihore i Orkane 1 Lom Dvojne Monarhije Da rasvijetli jo* 1 jar> u bijelome Zagreba Nm osvitu novih Hrvati 1 Zagreb grada VI kojl znate drevnu rt Ječ: »Sve za obraz a obraz nI za itoc Ne dajte da utrne ta Loč Prosvjete I Svijetla Dajte da plamti tlva I neugasiva Nad Zagrebom, nad Beogradom Ljubljanom I Sofijom, Nad r Molim Balkanom Vjeeao! Stran 2 >STX>VENSKI NAROD < petek, 12. Januarja 1940. 6tev. Ogrcmne žrtve potresa v Turčiji Po izjavi turškega notranjega ministra to potres In poplave zahtevale 25.000 mrtvih in 80.000 ranjenih — Tudi materialna škoda je velika Ankara, 12. Jan. e. Notranji mniater je v NaroJnl skupščin/ precitaJ poročalo, v k itorem je pcudarj«!, da j« bilo pri potresu v Anatoliji pcpoCnoana porušenih 30.000 pc 'opij. Notranji mineter ie v zadnjili d . tednih ofj skal in pregledal vsa prizadeta področja. Minister je izjavil, da je po n.egovi cen tvi mrtvih 25.000, težko ranjenih pa 80.000 oseb. Dcdai je Se, da se osebe, ki so preživele katastrofo, vračajo k noL-maln&'nu ž vi jen ju, V prizadetem potresnem Dzemlju jc bila organizirana obsežna pomožna akcija. Ogiomno ms'r.ial-no £ko:io so poleg- potresa naprav-le tudi povodu ji, pri katerih je tudi mnogo ljudi izgubio življ€nie. Anluira, 12. lan. AA. (Štefan'). Tudi včoraj Bo čutili precej močan potres v Es-kih tarju, Bclu In Oiharvgezu. Kakor poročajo, ni bilo Človečkih žrtev, materialna šk. ^ 1 je precejšnja. Atene, 12. jan. AA, Atenaka agencija javlja: Vsi Jati objavljajo poiziv predsednika vlade Metaxaia gibkemu narodu. Me-taxas pravi med c.mg m v svojem apelu: Prepričan sem, da nobeno griuc srce ne bo ostalo trdo pred katastrofo, ki je zadela plemeniti tuif.'ki narod, s katerim nas veie iakarano prijateljstvo in zveza, Via* a je s svoje stran' že napravila svojo dolžnost, zdaj pa je na ostalih, da prihitijo s svojimi prispevki na pcanoe. Ustanovljen je odbor za zbiranje prispevkov. Isto tako poziva tisk v svojih član k h grško prebiva -sivo, riaj z darovi skuša zmanjšati nesrečo, ki je zaklela številne turove rodbine. A u Kara. 12. jan. 8. (Rcuter). Indijska vlada je poelala Turčiji za pomoč po potresih prizadetemu prebivalstvu 1000 šoio-1 ov. Nemška letala nađ Anglijo Nem?ki bombniki napadajo trgovske ladje — Po angleških poročilih so povzročili le majo Škode London, 12 jan. s. (Reuter). Ob priliki včerajšnjih poletov nad Anglijo je nemški bombnik tipa Heinckel v bližini ang'eške obaie napadel skupino treh angleških ladij iz višine samo 15 m. Laajam so prišla na pomoč tri angleška lovska letala tipa Spitfire Nemški bombnik je skušal tedaj uieči. Na Ltgu je še vrgel nekaj bomb. ne da bi povzročil kaj škode. Angleška letala so Nemca zasledovala 60 km na odprto merje ter se zapletla z njim v borbo. Ko se je nemško letaio končno odda-lii o, je puščalo na enem krilu za seboj dim in tudi eden izmed propelerjev ni v rodu oeJovaL Dva nemška bombnika sta s strojniškim ognjem In bombimi napadla dve ribiški ladji v bližini škotske obale. Angleška lovska letala so nemški letali pregnala, preden sta mogli povzročiti resnejšo škodo. Tretio ribiško ladjo so isto tnko v bližini obrlc včeraj napadla nemška letala. Ime'a je na krovu 30 članov posadke z italijanskega pamika, l:i je v bližini zadel na mino ir. <;e potopil. Tudi tu so nemška letala povzročila le malo škode. Neko angieško letalo, na katerem se je poi-iv'1 Tefekt v motorju, ie moralo sinoči za.ilno pristali na angleškem ozem-liu v Kentn. Štirje Člani posadke so odskočili pt-c ie lz letala s padali in so vsi srečno pristali. Nemški bsrabtnk Kndan.1 !2. jnn. s. fReider) Neki nem- gki bombnik tipa Heinckel je sinoči zara- di defekta zasilno' pristal na danskem ozemlju, 30 km od nemške meje. Očividno gre za eno izmed letal, ki so se včeraj udeležila poletov nad Anglijo. Očividci pravijo, da le bilo na letalu opaziti okoli ~0 zadetkov strojniških izstrelkov in da je bil poškodovan tudi petrolejski tank. Po pristanku so štirje člani posadke izstopili iz letala. Ko so se približali letalu ljudje in je prihajala tudi policija, so letalci vprašali, kie so pristali Ko so izvedeli, da so na danskem ozemlju, so potegnili vsi štirje revolverje ter s streli v petrolejski tank zažeali letalo, ki je popolnoma norelo. Vsi Štirje letalci »o bili internirani. Bclgaf *ki protest v Berlinu Pt-uscIJ. 12. jan. . s. fReuter> Naknadno je bilo sporočeno, da so bila neznana letala, ki so včeraj ponovno preletela nei-] gijsko ozemlje, nemška Belpiiska vlada je zaradi tega vložila nov oster protest pri nemški vladi. Nemška letaka so se pojavila včeraj nad Centom. Brusljem Liege-om In dmeimi mesti Povsod je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo in tudi belgijska lovska letala. Oba člana Dosadke r»em?k°?9 letala, ki jc predvčerajšnjim zasilno pristalo v Belgiji, sta dvakrat poskusila zažgati neke listine, ki sta jib imela pri sebi prvič ta-I kc.1 po pnstanku letala, dnieič. pa pri ' zasliševanju v policijskem uradu. i Lsčitsv »živlfeftjslcifi prostorov« med Nemčije iti Italija Nemški uradni glas o preselitvi Nemcev med Rimljani in Germani jasno memo crto Po dvetisočletni izkušnji sta Nemčija in Italija ki sta postali sedaj neposredni sosedi, priznali one nnravne meje, ki jih je potegnila zgodovina med obema narodoma. Ta meia bo Italiji in Nemčin omogočila, je dejal H:tVr. da z ločitvijo življenjskih prostorov delata trajno skupno in da služita kot most za medsebojno pomoč in podporo. Te besede, pravi »Deutsche Dinlomsti-sche Zeitun£«. so postale danes stvarnost. I upanje med obema narodoma ]e izgini 10 za i vedno. Intrigantj, ki so preje govorili italijanskemu narodu, da ima Nemčija aspiracije na te italijanske pokrajine, kier živi 1 nemški živelj, so bili sedaj prisiljeni k j molku. List zaključuje, da je nalboljSi dokaz medsebojnega zaupanja, ki vlada med Nem Čijo in Italijo sk!ep Tirolcev. zapustiti svojo domovino, v kateri so se pred več stoletij naselili njihovi predniki. Gtrspsteski spsrasfim met! Bolgarijo in sovjetsko Rusijo Izjave risarskega finančnega ministra v Bukarešti — Sporazum nima nobenega političnega značaja Bukarešta, 12. jan. e. BoTgarska gospodarska delegacija, ki je v Moskvi sklonila gospodarsko konvencijo s sovjetske lilijo, se je na povratku v Sofijo zadržala v BukareStl in je snoči nadaljevala put v bolgarsko prestolnico. V delesaciji so bili poleg finančnega ministra Boži lova polkovnik Slavljanov, predstavniki ministrstva za kmetijstvo, industrijo in promet. Finančni minister Bcžilov je izkoristil svoje bivanje v Bukarešti s pnsetom romunskega finančnega ministra in ministra za narodno gospodarstvo. Na vprašanje glerfe rezultatov ^osete-nih v Moskvi je BožiTov izjavil, da bo sporazum, sklonjen med Bolgarijo in Rusijo stopil v veljavo, kakor hitro ga bo ratificirala bolgarska vlada. Sporazum ni pomičen, temveč je popotnornn gospodarskega z^ačaia in bo zagotovil Bolgariji za okmš H00 milijonov levov letnega prometa. V svojih cdno^ailh s sovietsko RusMo vodi Boigariio izkljuZro želja za konstruktivno gospodarsko sode1 ovan ie. S tem v zvezi se iz ck 'ice šefa bolgarske deV^a-eiie izve, da bi v primeru k^keea pri^a-te^iskega nak+a s sovietsko Rusijo bila glavna težnja Jconstrulftivpo gospod a r^kc sodelovanje med Bolgarijo in Rusijo. V dobro poučenih krosih se izve, da je bil glavni cilj ruskn-bolgarskih razgovorov dobava petrolejskih produktov za Bo1 šarijo in drugih sirovin, ka*erih nabavljanje ie bilo zadnje čase za Roigarijo zelo otežkrčeno, deVma zaradi prometnih težav in blokade, deloma na zaradi omejitev, ki so nastale zaradi mednarodne situacije ! Moskva, 12. jan. i. V Sofijo odide v Kiaikem sovjetska go^pod^r^ka delegacija, kj bo nadaljevala v Moskvi začeta pogajanja med Bolgarijo in sovjetsko Rusijo. Prvi rezultat sporazuma med Bolgarijo in Rusijo je ta, da bo Rusija poslala 10 milijonov kg bombaža v Sofijo. V Bolgariji bodo bombaž predelali in ga poslali kot prejo nazaj v Rusijo, Iz Radeč — Sokohko gledališče. Tukajsriie sokolsko gledališče pripravija Ksaver Meškovo dramo v treh dejanjih »Pri Hrastovih«. Glavno vlogo je prevzela s. Rozal'ia Kosova, znana kot najboljša igra'ka. Diletantje se pridno pripravljajo na igro, 9 katero upajo nastopiti še ta mesec. Z igro se bo zopet poživilo sokolsko de'ovanje v Radečah, česar se vesele vsi Sokoli. — Drzni vlomilci. V sredo okrog 1. ure ponoči so se pojavili v Sabovi hiši drzni vlomilci. K sreči se je prebudil g. Sabo še pravočasno in jih pregnal s samokresom v roki. Vlom je bil i2vršen tudi v pisarno Pijatnikove papirnice. Vse kaic, da je na delu tolovaj Mace. — Silen mraz. Pri nas pritiska ie neka i dni hud mraz. Obenem je tapihala tudi burja, ki napravlja velike snežne zamete. Trpi pri tem !judsko?o!ska mladina, ki prihaja od svojih selisč po eno do dve uri ho- ■ da v šolo. Zaradi silnega mraza je obiak otrok v soli zelo s'ab. Govori se ce'o. da bodo prizadeti sUrSi vložili proinjo, da bi f se pouk pričel šele ob 9. m ne kakor do-~>encžn:h zametih kaj lahko zgreši pot, ali pa se jim pripeti v temi še kaj hujšega Znani so primeri, ko so lopovi nadlegovali mladoletne deklice is rade ke šole. — Srne so rešil* malemu fantku iivlje j nje. Pod tem naslovom je prinesel te dn naš list vest pod rubriko »I* Radeč«. Po vedati moramo, da se to ni zgodilo pri na i in tudi ne v okolici Radeč, marveč v Pod ! korenu pri Ratečah. Pomoto je napravil v : skarski -krat, za njim pa rudi nekateri ljub j Ijanski dne\n ki. ki so povzeli vest iz na šega lista. Toliko v vednost! Kaj je z barakami v Šiški ? Stoje že 25 let in skrajni čas je, da jih odstranimo Ljubljana, 11. januarja Kaj je z barakami ? To je akiua.no vprašanje, k. venomer sili v ospieaje. Skoiaj veuno ae sliši in čita o baraKah. kako piha skozi zani^ieiie špranje, kako ljudje zm:zu„ejo, kako so netugien.čne. da se tujci zgražajo in kocivlno, da jemljejo ugled Ljubljani. Za odstranitev barak se je že mno^o govo.Lo in razpravljalo, toda brez uspeha. Vse je ostalo pii sam kniiki. Čudno je, da so jih odstranili na Kode-ijevem, pn Martinovi cesti, ob železnici, v Gale Lovi ulici ter v bivši tako ^van. m-laini pil šišenski soli. Tudi v Spodnji fiiski med cerkvijo in 30I0 stoje »vel.vUistne paiače« — barake že 25 let in če bo Slo tako dalje, bodo stale še 25 let, čeprav prebiva v njih 59 bolj ali manj siromašnih družin. Saj bi Se bilo. če bi b :e vse baiake čedno in okusno urejene. Toda tu so grobi nedostatki, ki lz zdravstven.h razlogov ne dopuščajo, da ostane vse p:i starem. Nasproti cerkve srv. FrančLka v šiiški so poleg barak tudi svinjski hlevi in kurn ki, v bližini pa seveda nepokrite gmojne jame, okoli katenh so nakopičeni vsi mogoči odpadki. Skoiaj isto se vidi tudi na vogalu Ćernetove n Sibske ulice, tik ob cesti. Četudi ni tu hlevov, je pa zato tem grša neke vrste greznica in obenem gnojna jama ki je pokrita z umazan'mi deskami. Pozimi se vse to še nekako zakije, ker je pod snegom, toda gorje, ko nastopi pomlad, odnosno poletje. Takrat se mrčes in vsa go'azen zbira okoli teh jam. Te nečednosti napravijo na vsakega nrmoidočega človeka s^ab vtis. Zanimivo je, da tega ne v dijo oziroma nočejo videti oni ki bi morali videti, dasi to nasprotuje higienskim predpisom. Tam je baje nekaka zadruga sestavljena z Članov in članic. Ustanovili so jo leta 1925. in ji nadeli ime >Maii dom*. Teda- nja deželna vlada je preuredila dvana,}e oojčktov lesenih ba-ak, ki so služ le v vojaške svrhe, v stanovanja, kjer se j na^... o 64 .juci revnih slojev. V^ada jt tem d.užlnam odstopi.a ba:ake brezplaOr: in v lastno upravo ter eventuelno. da po stanejo barake njihova last pod pogojem če ouobr. ministrstvo za socialno p^.itik v Beogradu. Stanovalci, člani za^.uge. s morali sami vzdrževati in popravljati k^ libe. J-*eta 1928. je dobila zadruga dekret o mlnististva socialne politike, ki je v se bo val med drugim tole: zadru? se prepusO: v lastn no d j se t objektov. Posamezni ob jekt naj men 30 krat 12 meUov. Kot ne kako odškodnino, je vsak član poslal pet do deset tisoč dinarjev ministrstvu v Beograd. Tako je tedanja zadruga postala lastnica desetih objektov z 42 člani. T(xb kmalu so med temi Člani nastaja neso glasja in spori. Vzrok t čl v tem. da so bili nekateri od teh egoističnega duha. Kar je eden pravilno ustvaril, mujedmgi podrl. Posledica tega so bile dolge pravde in veliki str oš k., ki so bili v bieme vsemu Članstvu. Danes 5teje zadruga 5e 30 članov. Med temi še sedaj vlada nesoglasje in prep.r. Ce bi se našel kak dobrotnik in bi postavil posameznim družinam hiše, bi se našel tud kak nezadovoljnež, ki bi ga nah^ulil, češ da je ni zgradil po njegovi volji. Mnogo je takih ki b: radi videli, da bi se po 25 letih obstoja barak nekako izpre-menilo. Seveda najbolje bi b lo da bi kolibe podrli in dali človeku dostojno in vredno stanovanje, da ne bi več lju.lje kazali s prstom na to podrtijo In da bi naše mesto po pravjci nosilo pr devek »bela Ljubljana« Naj se torel za^ne z delom, kajti v delu se pokaže napredek! SPORT BKE (Budimpešta) : Ilirija Vodstvo Ilirije je pridobilo za enkratne gostovanje madžarskega pivaka v hokevu na ledu. B. K. E. je eno najbolj.-ih evrop-skili moštev in predstavlja obenem tudi budimpeštansko n madžarsko dižavno re- piezentanco. Duša vsega moštva je po vseh hokejskih turnirjih znani Mikios^.. k* predstavlja svetovni razred hokeja na ie- du. I11HJa st» 1e za ta nastop ze^o pHpravil^ najboljši trening pa sta bil. obe tekmi z i^tim klubom v Beogradu. Ilirija piić-Akuje, da bo 1 jflbrja n<=ko špoitno občinstvo znalo ceniti trud klu-bovega vodstva in da bo v veiiKem številu posetilo to pr reditev. V odmorih bo nastopila s svojimi odličnimi točkami v umetnem drsanju naša državna prvakinja gdč. Silva Palme. Vstopnina je 15 din, za dijake in Člane 10 d n. in Cisto gotovo zaradi velikih stroškov ni pretirana. P^eaprodaja v kavarni »Evropi«;. — Državno prvenstvo v hokeju na tedu bo v Zagrebu. V sporedu državnega pr- kjer že zvečer nastopi proti Marathonu. ki se je v kvalifikacijski tekmi z zmago nad Paličem v sredo zvečer v razmerju 8:3 plasiral za finalna tekmovanja. Vsega skupaj bodo za državno prvenstvo igrali štirje klubi, in sicer: Marathon In Ilirija (po ključu 1. in 4. iz lanskegf prvenstva) ter ZKD in Hask. a v nedeljo zmagovalca za prvo in drugo mesto, premaganca pa za tretje mesto. — K tajnika, c) b*.a-gainlka. č) teLni:net,a referenta; 3) poročilo nadzorstva; 4) volitev novega odbora; 5) slučajnosti. Ako ob določeni uri cbčn zbor ni sklepčen, se vrši pol ure kasneje ob vsaki ude.ežM. Klubi morajo poravnati članarino za tekoče leto do pri-četka občnega zbora. — DKSK. Edin*tvo ima svoj TT. redni občni zbor v soboto 13. t. m. ob 20. uri v prostorih gost lne »Stara ftola«. Celovška cesta 101 z običajnim dnevnim redom Vabljeni vsi člani in prijatelji kolesarskega sporta. Odbor. Naše gle:?2liš£e U K A .VI A Začetek ob 20 ari Petek. 17 lar.uarja: zaprto »generalka) Sobota, 13 januarja: Profesor Klepec Premiera Premierski abonma. Krstna predstava Nedelja, 14. Januarja: ob 15 url: Kozarer vode. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene »Profesor klepee« je naslov Izvirne slovenske Igre. ki jo je napisal Ferdo Kozak in katere krstna predstava bo jutri za Premierski abonma. Pisatelj je označil na hu-moren način dogodke, ki prisilijo profe-sorja-idealista. da se seznani s tegobami j vsakdanjega tivljnnja in zaplava vanj. Prisrčno dejanje, ki je mestoma resno, mestoma prav veselo !n vseskozi zanimivo ln Babavnot tvori solidno, prijetno veselo- * igro Igrali bodo: Gregorm Cesar. Nabloc-ka, Simčičeva, Sever in Levarjeva. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. O P t K A Začetek ob 20 uri Petek. 12. januarja: zapito Sobota. 19 januarja: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote Izven Nedelja. 14. januarja- ob 15. url: PH belem konjičku. Izven Znižane cene. Ob 20. uri: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac Ponedeljek, 15. januarja: zaprto Dnevna blagajna v operi prosi vse one, ki so rezervirali vstopnice za »Traviato«, da. jih dvignejo do sobotne opoldne pri operni blagajni! K ssk: Iskentu plesu v Kamniku V s0but0 13 t m. ZVEČER V sotiotn komo rfokre voTje. saj čas je prav, zdaj ?a to; od rok notem dre He!n hnlie najprej so tu ja/7 muz fantje, beseda ta je čudna zmes, verujte pa. ti bodo fantje podžgali vam pete zares. In drugo? Ni da bi še pravi!. Le pr:dite, ne bc vam žal! Vse, kar želite, bo dobavil buffet vam za denar le mal. Se geslo nare nai izdamo, (potrebno sicer ravno ni); vsekakor pa. to van» pr^namo, še resmh časov konec ni. Nasprotno, menda šele bodo. a v vsem pripravljeni, sami krojili bomo si usodo in zvesto sv je čuvali, v bodočnost zrli s srcem bo^riiu, ravnali se po gef'u modrem: vse pravi čas naj se zgodi! J2n £~z1l$~ zameti Ljubljana, 12. ianuarja Zaradi burje so na*tft!i po razndi krajih veliki sne/ni znrrefi. ki prav občutno ovi- : rajo promet Zaradi žametov nosebno trpi prebi\aistvo po vaseh med Kranjem in | Kamnkom in za Šmarno goro, kjer je veliko de'ascev. Dciavci so zapos'eni v tek- \ sti'n h in drugih tovarnah v Kranju, v Tac- , nu, oziroma na Brodu, mnog' pa tudi v Ljubljani. Raztreseni so po vseh vaseh daleč proč od delovnega krnja, za«^ se mora- j jo voziti 9 kolesi tudi pozimi. Dokler je bil samo mraz in ni brila bur-a. je še nekam š!o. Ljudje so mora!, sicer vstajati zgodaj zjutraj, naj'.cćkrat že pred 5., da so lahko prišli na delo v tovarne ob d' ločeni uri, sedaj pa, ko je burja povzročila zamete in pon kod s snepom zabrisa'a cesto, je mnr-go huj'e. Hoditi v mesto v to- ' varne jim ne kaže, uporaba kolesa pa je nemogoča. Mnopi dcTa\ci so bili zaradi žametov prisiljeni ostajati doma >n opustiti delo v tovarnah. Nekateri so v skupinah pokM"a'i z vožnjami na Mnch a se tudi to ni obneslo, kajti vožnja jim pride spričo skromnega zaslužka pred^aaa Tretji zopet so bili primorani, da so si poiskali zasuna stanovanja v kraj;h kjer so zapos'eni. so pa tudi oškodovani ker porabijo domala \ e9 zas'u/ek za hrano in stanovanje sami, ; doč'm ostajajo doma druž ne brez sredstev. Ostra burja je povzroč'a naihuj^e zamete med vasm' Smlednik. Zanoge tja proti Vod'cam in Ccrk'jam do Skaručine, od- ' nosno do Povod ta. Burja je biTa tako močna, da je voznkom prevrača'« vozove z otepi s'ame. r.ekje pri Vodicah pa je ceM podrla lesen skedenj Žužkov avtobus, ki vzdržuje zvezo med tamošnjim* kraji in nibljano, je bil te dni zaradi žametov .dno v zadregi. Na lepem je moral ustav-ati na zasneženi cesti sredi žametov in so •ili potniki prisiljeni izstopati in pomagati rj reševanju avti busa iz snežne ka e. Teh-ćni odde.ek banske uprave bi storil prav, 0 bi čim hitreje očistil banovinske ceste kamni-kim in kranjskem okraju Tja naj 1 pos al več snežnih piugo\. ki naj bi oei-tili ceste snega, tako da bi bile omogočene ooviranc vožnje avtobusom, voznikom in kolesar k*m. Q ' H 1 C Ct H O L t O A K Dan rs: Petek, 12. januarja: Alfred, Ar-.adlj, Ernest IM.NASNJE PRIKEDITVE Kino Matica: V vrtincu strasti Kino Sloga: Maneža (ob 10. in 19.) Vstn-.i in bori sel (ob 21.) Kino Union: Glej, da se ne zaljubiš Kino Moste: Varšavska Citadela in 2ena a razpotju Predavanje Inž. Stanka Dimnika -Ob-amba zale.lja v moderni dobi* ob 20. v »redavalnici Udruženja ju^oslovenskih in-'.enjerjev in arhitektov (Kazina) SPD: predavanje priv. doc. dr. Valterja Bohinca »O svetih gorah in svetih Jezerih« ob 20. v dvorani Delavske zbornice Razstava Karle Bulovceve v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do IS. Dl^z li.NK l.iJK U;>'rl D K Z I R N E L E K A R N E Danes: Mr. Sušnik. Marijin tr» 5. Kurn lt, Gosposvetska cesta 4, Bohince ded.. Rimska cesta 31. ć\v o d a'(a \a Rrcgu, prav blizu šenffakobskegm mosta, se je v sreJo zvečer producira! »strelec« Kar štirje streh so baje odjeknili v g/uho noč Seveda je bil to zti ta m/rn- konec našega mesta nenavaden dnpoJck Še boli nenavadno pn tej ttrehkt produkciji je bilo pa to, da jo je sttelec tako) po strelih pop hal in da .tmo včeraj popoldne brali v nekem ljubijt,nski m listu, da ga policija še ni mogla izslediti, dt ga bi, r.i Še do večera, če ji bo mila sreča tunuška Policija ie pa »strelca* v resnici tgsfedila že včeraj zjutraj. Sam se ji pn naiboiiši V0//7 ni moftel jaiiti, ker ic ležal že mrtev na železniškem tiru ob fcopahiču Iliri io. Revež1 ni mogel nič za to. da ga poltena tako dol^o ni mogla izslediti in da smo vei upali, da ga bo izsledila šele proti večeru* ln tudi ni njegovu krivda, da smo popodne brali: »fant nai bo vesel, da si ni nakopal na g/«i*o bujšega s>or/a »r? da se ie \'sa Zg< dba k: nćala tako. kakor sc ie Nekaj pokore ti je seveda ie tat luži t in jo bo moral tudi opra\iti Zaradi prismmene razburjenosti in hipnt. jeze pa bi si lahko pok\~aril vse ži\ lierje.* Res si ni mogel nakopali na r»'.-?i*r> hnHe- ga gorja knkor si ga ie w tudi svoin pokoro je pošteno opra\it Wai v miru počiva, z ni'm pa tudi tisti, ki mu je hotel naprtiti nekaj pokore. Por'.'"*lo Tnjciltoprometnih /voz v Ljubljani in Mariboru, sri) in JZ88 12. jnnu«rjn 1940. Rat^o pirin'c«, »70 ni: —1-1, *selo oblačno, vetrovno 5 cm pisca na :5 pv«Jl;i^e, eplhan, skak'dnit-a upotal n.i. Plani a-Sla V ne (Dom Ili rij"), 030 m: —12 zelo ob^aCno. vetrovno. 5 cm prsiCa na 45 cm potuJa-^e, spiiian, ciisctliićc upj-ra L no. Planica Tamar, 1108 m: —12 zelo oblačno vetrovno. 5 cm p.S.oa na bo poUSa- tei isće opedaj 32. z.goraj 42 cun sn-fra, prilf, drtfllis^e ln s nknli-šCe upovrbil. pevje~M°j*t 1 ona, 6;>n m: —11 o* ob Oacio, vetrovno, 34 can snega. akaJcalnioa upora I na. Jesenice, 581 1*1! —8. bavonipt**r se dv'ga, poob-f:ocno> veLiuviio, 5 cm p*rćo6a na 40 pc-r'!e2fe. B'eKl, 601 m: —11. brn-omet^r »e dviGra, pock J»?3 m: —15 oblačno, 10 cm sne- pa, prš;6; Bloke 780 m: — 2X barome*«r pp Hviga, 7e'o i%S'»JW»o, 40 cm sreea. pr5'č; Sodrr£io&f 550 m: —14 7e'o o lafino, ve- tro\mo 72 pržiča na 10 v^'^-e. Trojane 5^3 m: —13. 7elo oblačno. 6 cm prS'ča na 12 prr^-^e; Ribnica na Pohorfti 715 m: —11 vicr.lra rnp^a m'mo, 7 rm prSl^a na 12 pod- Si njorjev dom 15?2 m: —17. roin r>V»6-nr» rr>'r-r>o. 15 Ti nr^'ča na **n nr^'n«e; Peca ir.=;4 m* —9. drnhno mede. 1C cm pr-5ica na 50 poffn^e; -'-vircka fr«'a 1*"M m: —16 oblačno 58 cm snega, pršič. Sorzna poroSšfa Cu* Ih 12. faamtOrja P^o^rari 10. — "Pa-i s 9.999. T^'cn 17 0 5 New Y. rk 115 85. Biuaelj 75. Mlaji 22 50. Aniittf'am 23^90 P.erlin 178.75 Stoo^hrlm 106 175. Orfo 101.35, Ker T. ocn 86.10, Sofija 5.30, Bu-Kaaddta 3.30. Stev. u »ST.OVENSKT NAROD" potek. 12. januarja 1040. Stran S 3EVNE VEST — VHoki aktivnost naše zunanje trgovine, v linanći.eui mhiisirstvu urejajo po-daike o naći zu.ianj trgovini v decembru lanskega teta. ki je bila aktivna pribhlno za 150 000. 00 Tako bo naša zunanja trgovin i v lanskem letu aktivna za pol milijarde dinaijev ali pa Se za več. Vsi podatki namre: se niso zbrani. Tako ugodne trgovinske bilance že dolgo nismo imeli, razen leta 1937.. ko je bila zunanja trgovina aktivna za djbro milijardo. Predlanski n je bila aktivna za 72.000 000. leta 19~6 za ckroglo 300 r-i'ijonov. leta 193 za 230 5 milijona, leta 1931. za 303 milijonov, leta 1933. za i93 milijonov in leta 1932. za 196 milijonov. — Anket t o stanovanjskih razmerah v industrij-k h krajih. Pi otiturerkulorma zveza v LJubljani mmerava organizirati anketo 0 đelvskih stnnovanjsk h razmerah v industrijskih krajih v Siovrniji. Jetke pr.c ni mogoče zatreti le s sanatoriji m boTnleaml, temveč jo je treba zatirat na samem terenu Zato je treba izboljšati deska stanovanja. Anketa bo pokarala, kje je potrebno izboljšanje, s tem sicer r.i rcTeno, da bodo tudi odpravljeni nedo-statkd, vendar se jim bo nudila vsaj jasna sika o stanovanjskih razmerah, k bi jih marčikje lahko vsaj izboljšala podjetja; nekatera podjetja namreč nudijo svojemu delavstvu stano-vania. Končno e tudi v interesu samih podjetij, da zaposlujejo zdravo delavstvo. Anketa bo pismena in industrijska podjetja b^do predela vprafia^a pole. Upanje je. da bodo poijetja pokazala r -umevanje za rrkrto. Vodil jo bo dr. Neubauer ftCTf jriVn^ke^a zdrav Ušča. — Doti« i in Izdatki naših letaanta v H letin, iz^a'ki naših državnik gelezaie so zn**š-ll v 21 lotili a? 2 18 922 203 ^n dohodki pa 87 17« «01 573 d n. Prebitek torej snaaa 207 579.380 din. — Slo ven'Ja prednja^ no — knnkiirrih P-i splošni đršavni statr?t:kl je razvidno, da ie bilo decembra v VBej državi samo 6 konkursov ?n 2S prisilnh poravnav. Toda pri tem nn^voli preseneča. da je bHo dve tretjhi konkurzo* v Slovenlli (4). F:h poravnav je bilo v dravski banovini 6. — Nafta d^?iva bo lrfn* Izvažala obutev. NnSa Čevljarska Industrija M J6 v zadnjem desetletja zelo razvila, kar sprevidi-- po tem, da smo 1. 1931 mo-ali se uvoz ti za 77.7P3.000 din obutve, a letos je bomo Izvozili kakor kiže proračun in- 17str!je, za okrog 80 milijonov din. Največ obutve izvaža Borovo. Pred dnevi je V " 1 Oiipc^l^no \' Ameriko. Afriko ln Azijo kot p-va poš Ijka 100 000 parov čevljev. — Vn-nl jrospodar-skl problemi na konfor' -vri v Ljubljani. V sredo 17. t. m. se se- tanejo v L'ub'janl zaati pniki vseh go«po-•: h zbornic na konferenco, na kateri •o obravnavam predvsem vprašanje no-v h davčnih leform Na konfer^n^o so povabljene samo trg-v rfnske ln Industrijske zbornice Njihova akcija je naperjena pro-:. davčni.n reformam. Gre predvsem za vek n*i poslovni premet. Glede tega so gospodarske zborn ce že doslej zavzemale st » i. če. tla ni tako važen na svojo višino kakor na nnčin odmere. Naše gospodarstvo Je d sej \edr.o zahtevalo, da se uvede tako hnenova i kombi i.ani skupni davek, ki bi o-.re nenil osnovne pr izvede in v tej obre-m nitvi zajel vse r.adal nje izd:lke. Tu so se pa pojavile razne težave. Vse zbornice se itiinja o v zahtevi, naj se uvel javi jenje že objavljenih davčnih reform odgodi za nekaj asa in prouči z zastopnik: gospodarstva n:ožnost kombiniranja vseh teh davkov Na k. nferencJ v Ljubljani naj bi bih sprejeti v tem pogledu konkretni predlogi — Za dražbo krzna, ki bo v Ljubljani na veleeejmu 22 t. m., je močno zanimanje tudi v in ,zo i^tvu in Je p ičiko- ati dovolj kupcev P. šljlce krzna prihajajo iz vseh delov države, mnoga slovenskh lovcev pa oddaja svoj leto&nji pl meniti pride'ek kar osejno v p!sarni na velesejmu. Vse blago . strok ivnjakl pregledali in prebrali Kd>r ima se krzno doma. naj ga nemudoma p >*:-e na naslov »Divja kožac, Ljubljana. Vel esejem. — V naši državi 68 kartelov. Po uradnih pod tkfli je v vsej državi 68 industrijskih b rt W; v njih ej včlanjenih 190 podjetij z 293 tovarnami, odnosno obrati. Vseh ln-du tiijskih obratov je v državi 3.954 Po-tem takem je kartelirano le 5.76r'r obratov. T la ne smemo se ozirati samo na Število obratov, temveč tudi na vloženi kapital. V vseh indutsrllskih podjetjih je po cenitvi vrženega okrog 13 milijard din. in od tesa oinade na knrtelirana podjetja 29 milijarde din ali 22 36%. Največ kapitala je vloženega v knrt^Mrana podjetja živilske stroke, in sir->r 714 milijonov din ali 24o7^'r k-^rijtala kartelov. V kemični Industriji je IS kartelov s kapitalom 640 milijonov din. v cementni Industriji 599 milijonov din. v rudarski 361 mili onov. v kovinski 249 milijonov, v papirni in grafični industriji 164 mllHonov, v tekstilni 133 ln v lesni 1.16 rofliiarde din. — Velik Izvoz strhfi «Mv. Kmalu bo končno izvoz suhih sliv iz n«Se države. Skupno je bik) nesuaenlb okros: 7000 vaeonov suhih sliv lani Največ jih Je kupila Nemčija, in sicer 2300 vagonov, Cefiko Iforavska približno 700 vagonov, Švica nad 500 vagonov zn Francijo le na se rezervirano nkrn? eaeronov blaga. Prlz.Td je doslej odkupil 3 7on vagonov suhih plb.-. nrH^lovnlci pa irai'o še naprodaj olerog 1000 do 1200 vagonov. — 2~ A0 vagonov n^n'"*1 bomo izvozili preko Splita. V zadnji Izvozni kampnnii Je s^o preko spl'tskega pr'stpni5ča lz nase države okro~ 9""o vacponov žita Zdaj nakladajo na Italijanski pnr^ik »Hildit se 400 '-aTonov p?e*i!ee. V tekoči i^ozni kampanji bomo zvozili preko 3nlita v inozemstvo "kr^g 2500 vagonov punice Pač gre pa Ie*o«: prekn Sr'ita malo fižola, medtem ko sra ^e žlo lani mnotro — Vronie Vrrmonpkn n^p^ved pravi, da bo deloma o^lano. mrzlo in stanovitno vreme. Včerat je znasila najvišja temperatura v D ibrovnikn in Kum boru 4. v Spl;tu —1 na Rabu —2 na VTisu —3. v Ljubljani —S 4. v Zava brata f*» refrioi. V sre-^o ponoči I je trgovec z drvm! Mile B^škič v vasi | Oo--<-čk^ ?r^oi<^ Banfaltike v pHa- nr.-t1 z^k1^1 brata Sf»kn?S ln Pl-^eona carica Bo*'!* fp Svoj zločin rir'7T\t\. za""0-vpr^a se pa Ha ie storil v pH^n^sti in si'anu. češ da sta ga brata Sarič napadla. _ Lsn^avr»a *"»'rn,i:n v T^^r^ri. v sredo popoldne sc je odigrala v Zagrebu krva- I va ljubavna tragedija Uradnica Industrijske z&omice SmLjka Rogulja je s sarno-kreso.a hudo rarula svojega ljubcka, solastnika trgovine z elek,ličnimi potrebščinami Marka Dragosavca, potem je pa u-strelila šj sebe. Prepeljali so jo na kliniko, kjer je zjutraj izd hnila Ustrelila se je v glavo. V posiovilnem pismu, ki ga je napisala svojemu bratu, piže. da se je odločila za samomor, ker se je naveličala Uvijanja Nobesik drugih nagibov ne omenja. Vse drugo bo povedal Marko Drago-eavec, če st^ne pri življenju. • Italijanski jezikovni in kulturni tečaji za inozemce. Od 15. januar,a daoe bo prirejal Nacionalni institut za kulturno zbl.žanje z inozemstvom v Italiji serijo rajnih kratkotrajn h tečajev, posvečenih predvsem ka.ijanskemu jeziku m kulturi, zgodovin:, arheologiji, glasbi itd. Spored je izde.an do konca leta. Informacije daje omenjeni in-stiiut v Rimu, Via L Spallanzani A- in biljetarne Putnik. — Nesreče. S Črnega vrha nad Polhovim gradcem so prepeljali v bolnico 19-letno služkinjo Marijo Dolinarjevo, ki jo je v hlevu brcnih konj v desno nogo in ji stri kost. — Tudi 38-letnega hlapca Lojzeta JakSeta iz Domžal je brcnil konj m mu poškodoval desno roko. — Triletni posestnikov sinček Joško Stular iz Križev pri Tržiču se je doma v kuhinji aukal okrog štedilnika, s katerega je prevrnil nase lonec kropa. Otrok se je oparil po vsem životu ln so njegove poškodbe smrtno nevarne. — V bolnico so davi prepeljali tudi 18-letno kuharico Marijo Tonin. stanujočo v Stre-lišški ulici, ki je padla na hodniku Pred škofijo ln si zlomila desno roko. _ Orkanska burja in strupen mraz. Iz mnogih krajev naše države poročajo o strupenem mrazu ln orkanski brji. Promet na liški progi sicer še ni ustavljen, je pa nevarnost, da se bo ustavil če zima ne popusti. V Bosni in Hercegovini je zima še posebno huda. Tam je zmrznile že več ljudi, vlaki imajo velike zamude V Bosanski Krajini se je pojavilo mnogo volkov, ki delajo kmetom veliko škodo Raztrgali so jim že mnogo ovac. Na Sušaku so Imeli včeraj že tretji dan pravo orkanske burjo, ki je odnašala strehe tn dimnike s hiš Zaradi burje je bil ustavljen železniški promet na progi Gračac Knin in Skrljevo-Bakar. Tudi pri nas Je pihala do danes močna burja, ki se je pa zdaj polegla, in danes je tudi mraz nekoliko popustil. _ Smrtna nesreča na železnici. Včeraj zjutraj se je pripetila v bližini glavnega kolodvora v Zagrebu smrtna nesreča. Ma-neviist Omer Al ho- žić je zase! med odbijače tovornih vagonov, spodrsnilo mu je na tračnicah in izgubil je ravnotežje. Odbijači so mu štrli pisni koš, da je bil nesrečnež takoj mitev. — Zagrebški »Putnik« kunu je palačo. Podružnica »Putn ka« v Zagrebu hoče poglobiti svoje delovanje ln sicer neorivisno od centi ale v Beogradu V ta namen namerava kupiti za 5.000.000 palačo v katen bi imele svoje prostore vse turistične ustanove. — Nad življenjem je obupal. V sredo so pokopali na pokopališču v Smledniku 67-letnega posestnika Janeza Vrhovnika. Pokojni je bil že nekaj časa sem potrt in žalosten. V ponedeljek ko je bil v nisi sam. je odšel na podstrešje, kjer so ga zvečer našli domači onešenega — / ..a
  • Upor na brodu Bpunty«. KINO SLOG A, tel. 27-SO. V glavni vlogi: VVallace Bcerv — Floren^e Itice, Robert Taylor. davanje Predava! bo g. prof. Verbič: >0 pijačah, ki se lahko pripravijo iz sadja ali gToadlčevjac, Poskušali bomo lahko aiado-sok. — lj Operni pevec Anton Dermotu je pevec z izredno lepim glasom in vzorni interpret Mozartovih tenorskih vlog, tako da ga lahko imenulemo vzornega Mozartovega pevca. Tako so pisali o njem nemški kritiki, ko je sodeloval v Mozartovih operah v Solnogradu. Prav tako pa je dober tudi v drugih vlogah in samo ob sebi umevno na koncertnem odru. V domovini bo zopet nastopil na samostojnem koncertu v pone-deljcK 15. t. m. v veilki Filharmonični dvorani. Na klavirju ga bo spremljala njegova soproga ga Hil la D; rrr* - Natančr.. spored bomo prlo'oči'i jutri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pojave za znižanje dopolnilnega davka k zeni!»a*ini. Pavčni zp.vez.mci, ki imajo pogoje za znižanje dopolnilnega davka k zemlja ini, rrr>rajo vložiti do 31. lanuarja 1940 pr^ pristojnih občinah, v Ljubljani pri Mestnem poglavarstvu, prijave za zmžnnje dopolnPnecra davka k zemljarini. Pre Ik sane tiskovine se dobi istotam. Pravico da znižanja ima.jo le kmetovalc ki ima;o v skupnem hi? :em erosrpodarstvu več kot 5 članov ter ropol-nilni davek ne presega 5.000 din. Podrob neje je razvidne iz razglasa pri občim, mestnemu poglavarstvu in davčni upravi —lj Reprezentančni plc* gradbenikov Akademski klub gradi on;kov na tehniški fakulteti univerza kraMa Aleksandra I bo priredil svoj ^Reprezentančni tehniški p'es« dne 27. Januarja t. 1. na Taboru, na kar že danes op izarjamo vse eeniene obiskovalce že tradicionalnih tehnikih plesov. Podrobnosti K-»mo š*» objavili. -ij Poljski velefilm »V vrtincu strasti (Zlotvor). Premiera d:mes v kinu Matici. Gotovo je še vse.n Ljubljančanom dobro v spominu polj.skj film »Znaehor«. o katerem se je z velikim navdušenjem vsepovsod govorilo. Zoret ima kino Mat ca na sporedu poljski film »V vrtincu strasti« (Zlotvor), ki je v isti režid M'haela vVaaznv skega. z glavnimi Igralci Lidijo W1aocko, Ina B nlta, vVitol 1 Zacharevicz in Bogu-slav Samborski Film je oTrčno delo hudo-žestvene igre v stilu ruskih filmov, v katerem je ranljive prikazana tragedija mladeniča, ki je skušal rešiti »vojo zaročenko pred nečloveškim stricem Zopet »človek-zver« v vsej realnosti, ki oakrunj iskreno ljubezen zaročencev. Prav trotovo bo tudi film »V vrtincu strasti« '.Zlotvor) vsakomur izredno ugajal tako v igri. kakor v vsebini in priporočamo, da si ta film vsi ogledate te dni v kinu Matici. 303 —lj Zani o»v ialjlv *ojem bodo Imeli obrtniki na XVI. obrtniškem plesu v Kazini. Odeon jazz orkester in prietna zabava, to bo za Va^s! V soboto 13. t. m. vsi v Kazino! 19-n —lj O priliki tekem v Monteru ob V« čni noti priredi v nedeljo gostPna Martine v Zgornji žiški veliko predpustno zabavo. 24-n —lj Flitnl ples likovnih umetnikov v soboto 13 t m v vseh prostorih Trgovskega doma Prvovrstni buffet in bar Odeon-jazz, iz priiaznosti scdeluie naš najboljši slovenski saksofonist g. Miloš Ziherl. Obleka temna. 23-n februarja številke od 16001 do 17000, 6 februarja šlevilke od 17001 do 1SJ00. 7 februarja številke od 18001 do 19000. 8 februarja številke od 10001 do 20000. 9 februarja številke od 1S7000 do 1SS000. 10 feb:uarja številke od 1SS001 do 1S9000. 12 februarja številke od 1S9001 do 190000! 13 februarja štev lke od 190001 do 191000, 14 februarja številke od 191001 do 192000. Zamudniki bodo morali plačati poleg gor navedenih pristojbin še kazen 37.50 din za vsako kolo. u— Idrijski kr°fck. V soboto 13. t. m. ob 20. šurši sestanek v običajnem 'okalu. Predavanje: Idrija v sloveneki literaturi. Recitacije. Vsi prijazno vabijeni. —lj Mraz je zopet popustil. Te dni je meSiane zelo zeblo, ker n so vajeni tako močne in ostre burje, vendar bo bili v tej . ie precej mrzlejji dnevi. Tako je znašala včeraj najnižja temperatura. ko se je mnogim zdelo teredno mrzlo, samo — li. Ponoči se je burja znatno unesia. Bata je bilo davi že precej toplejie, pri-bi žno 2 do 3 C od včeraj Zdi se da je v zraku jug in morda bomo dobili kartš-io popofjo snega. Ponori je sneg že začel nn-letavati, a ga m bilo dovolj niti za vzorec. —lj Neočiščeni hodniki. Hodniki po mestu so samo deloma oCišveni snežne, oziroma ledne skorje, ki je pešcem prav nevarna, ziasti tam, njer ni.^o natresli žaganja ali peska. Nekateri hišni gosopdarji so se pošteno potrudili da so hodr.ike res temeljito očistili, dočim so drugi poskibili samo, da deloma uslr^žejo policijskim predpisom. Zlasti zanemarjeni so nodniki in nekaterih glavnih cestah in ulicah, kakor na Resljevi cesti v Kolodvorski ulici, pa tudi na Masarvkovl ce^ti in na Taboru. Kjer hodniki niso temeljito očiščeni, bi jih kazalo vsaj pošteno potresli z žaganjem ali drobnim peskom, kajti sicer je pešec zmerom v nevarnosti, da pade in si polomi kosti. Zunaj v predmestjih je položaj še slabši Zaradi siabo očiščenih hodnikov so pešci prisiljeni hoditi kar po sredi cest in potov, ki pa so poledenela in zato vsem nevarna, kar izpričujejo tudi številne nesreče. —lj Zastrupljenje s plinom. Reševalci so bili davi pokušani na Tvrševo ce to 47, kjer so naložili na avto Ljudmilo S. in jo odpeljali v bolnico Našli so jo domači v njeni sobi nezavestno. Iz sobe je uhajal plin. ki bi skoro omamil tudi druge stanovalce, ki so nesrečnico samo po naključju oteli smrti. —lj Poskusen samomor. SnoČl ob 21. je prišla na hodnik hiše št 2 na Gosposvetski cesti 28-letna sobarica Marija P. doma iz Maribora Marija je na hodniku omedlela, nakar so bili pozvani reševalci, ki so obupanega dekb^a odpeljali v bolnico. P., ki je brezposelna je v navalu obupa zavžila nad 20 praškov nekega strupenega mamila, vendar so ji v bolnici rešili življenje. Iz Celja Prijava kor*S za leto 1910. bo na podiočju uprave poiic:je v Ljubljani ka-Kor običajno na policijskih postajah v času od 16. t m do 20 februarja Predpisani ob-azci za prijavo se dobe prav tako na polic jskih postajah in stane kos 1 din kolkovina za prijavo kolesa (bicikla) znaša 5 din, davščina za državni cestni sklad pa 10 din za vsako kolo Čitljivo s črnilom v vseh rubrikah izpolnjene prijave je pred-lož ti vselej s prometno kn.džrco Uprava policije poziva lastnike, da prijavijo svoja Kolesa na najbližji postaji svojega bivališča po naslednjem vrstnem redu: 15. januarja številke od 1 do 1000 16 januarja številke od 1001 do 2000. 17. januarja številke od 2001 do 3000. 18. januarja številke od 3001 do 4000. 19. januarja številke od 4001 do 5000. 20. januarja od štev lke 5001 do 6000 22. januarja številke od 6001 do 7000. 23. januarja številke od 7001 do 8000. 24. januarja številke od 8001 do 9000. 25. januarja številke od 9001 do 10000 26 januarja številke od 10001 do 11000. 29. januarja številke od 11001 do 12000 30. januarja številke od 12001 do 13000 31. januarja od 13001 do 14000 1. februarja številke od 14001 do 15000. 3. februarja številke od 15001 do 16000. 5. —e Ljudsko vseučilišče. V risalnici meščanske šole bc predaval v ponedeljek 15. i m. ob 20. univ prof dr Boris Zarn k iz Zagreba »O notranjem izločevanju* (hormonih) ln predvajaj mnoge skiopti-čnih slik. Predavanje bo zelo zanimivo in poučno. —c Planinsko predavanje. V torek 16. t. m. ob 20. bo predavaj v risalnic. meščanske šole v Celju dr. mg. France Av-Ain iz Ljubljane o smučarski odpravi slovenskih pianincev v gorovja na jugu naše Jržave. Predavanje, ki ima naslov >S smučmi preko Sar planine do Koraba«, bo spremljalo 100 skioptičriih si k Na to zanimivo predavanje opozarjamo zlasti smučarje in planince. —c Važno predavanje v Vojniku pri Celju. V nedeljo 14. t. m. ob pol 9. dopoldne bo predaval kapetan I. razreda gesp. Franjo Toš lz Celja v narodni šoli v Vojniku o organizacij, pasivne obrambe pred sovražnimi napadi iz zraka. Poleg gasilcev je vabljeno tudi ostalo civilno prebivalstvo. —c Srčni kapj je podlegel na povratku domov v sredo okrog 22.30 na Trgu kralja Aleksandra med kolodvorskim poslopjem in hotelom >Pošto« Slletn diptornirani dentist-tehnik g. Herbert Schager, ki je mnogo let deloval v Celju in bil tudi agi-len član Slovenskega lovskega društva. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Tmovljah pri Celju je umrla v torek posestnica Marija Pečariova. Pokojnima bodi ohranjen blag spom n, svojcem naše iskreno sožalje! Danes premiera! Zabavna komedifal i r., - HANS MOSEB Carola Hoh-i — Wolf A. Kettv K. Carl — Fritz Imhof — J. Serda Ilisbiš Smeh bo oril po dvorani! Kino Union — teL 22-21 Sevnici je hlapec Jakob Zalokar v prepiru tako obrcal SOletno dninarico Marijo Preskerjevo. da ji je prizadejal težke po-I akodbfl po glavi in rebrih. V Trbovljah je J osemletni s nček dnlnarloa Jurij Nagler \ padel v siedo zvečer doma tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. Oba [ poškodovanca so piepeljali v Celjsk i bolnico. Kraljica Jadrana bo jutri zvečer izvoljena na TabortL Pre-tendentinj je izredno mnogo... To jc razumljivo, kajti prireditve Jadranske straže, zlasti ta tradici« nalna. uživajo velik sloves. Ples JS na Taboru s prekrasno revijo narodnih noš je v Ljubljani vsako leto dogodek, ki izredno raz<:;b!je na^e meščane Jadranska Btra/a pa ima tudi čedalje več prijate-jev, ki znajo cemti njena plemenita prizadevanja ter propagandno delo za naš Jadran 7ato ne m< remo prezreti tako lepe prireditve Jutri se torej obeta na Taboru zelo lep obisk. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej PreKMci isjave beseda Din 1.—, davek posebej £a pismene odgovore glede malin oglasov }9 treba priložiti snamito. — Popustov &a male oglase oe priznamo. Beseda 50 par 1avek posebej Ndimamši /me*ek e,— Din Male oglase »Slov. Narod« •prejemu uprave Jo tt. ure dopoldne 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12. 4. L. POZOR! Trajna ondulacija, moderne frizure din 40.— Erlvskl salon »Jurman«, Pasaža Nebotičnika ob Gajevi ulici. 310 S LUzfi E Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek H.— Din. VAJENCA za trgovino z mešanim blagom — čvrstega, zdravega, s primerno eolsko predizohrazbo — sprejme Norb. Zanier & sin, Sv. Peter, Savinjska dolina. 307 IŠČEMO ZA TAKOJ 20 kuharic, 30 deklet za hlsna dela, 20 natakaric in 20 kmečkih deklet. Služb je dcolj na razpolago proti dobrim plačam v Zagrebu ln izven mesta. — Pismen odgovor din 2. Posredovalnica služb Betti Szeidncr, Zagreb, Gajeva 27. SOS Beseda 50 par, davek posebej Nalmamšt znesek 5.— Din OREHOVA JEDRCA nova. sortiran cvetlični med tn medico dobite najceneje v M EDA R NI Ljubljana, židovska ul. 6 2. L. KROJAAKl SALON s zalogo blaga ln inventarjem v prometni ulici Zagreba prodam zaradi bolezni Obstoji 11 let. Ponudbe na: Krojaški salon — Zagreb. Tratlnska 15. S03 ~ LE8 SUH vsakovrsten, ladijska tla, parkete, furnir in žagine odpadke prodaja LavrenČič & Co., Ljubljana, Vosnjakova 18. 306 Beseda 50 par, davek oosebej. Najmanjši znesek S.— Din. BUKOVE HLODE okrogle, brez grč, od 40 cm I debelosti in od 170 cm dolžine j naprej, kupim. Plačam pri pre-i vzemu, event. pri dobavi večje j množine tudi vnaprej. Kupim j tudi lepe jelš^ve in javorjeve okrogle hlode. — Plaustciner Alojzij, Senovo, Rajhenburg. OGLAŠUJ ^Slovenskem Narodu 0Lf an 4* Zanimiva je zgodovina kravate Se danes spoznamo po kravati, če se »SLOVENSKI NAROD« petak. 13. januarja 1*46. Stov. molki okusno oblatiti Honorć de Balzac je zapisal nekoć >La cravate c est 1' h »m me. Kravata to je Človek. In ni se zmotil Noben drugi del moške obleke ni tako tesno združen z njegovo osebnostjo kakor ta navidez brezpomembni modni 2, izum bojevrr kov. V star h časih je . . a kravata dolgo okras na prsih junakov in znak možatosti. Med 30letno vojno so bili francoski častniki navdušeni za rute. ki so jih nosili okrog vratu nekateri vojaki. Te rute so b le sv -lene ali pa iz navadnega blaga. Vojaki so si jih ovijali okoli vratu, zato da so jih varovale mraza odnosno prehlada. Da bi pa bili v njih lepš so okrasili konce s čipkami in ccfki. Po starem ustnem izročilu so nazivali Francozi te rute po tistih, kf so jh prv. nosili, a to so bili baje hrvatski vojaki. Tako s<-» dobile rute ime kravate. Kmalu je p i išlo to ime v vse svetovne jezike. Kravata je bila znana že v rimskih časih. Rimski vojaki so nos lj tako zvane focale tudi neke vrste rute. ko so se borili v krajih z ostrim podnebjem. V samem Rimu je bilo focale prepovedano. Samo Neron ki je bil izredno nečimern. si je upal nos ti tako ruto. Do 16. stoletja so imeli moški vratove proste. V renesančni dobi so nosili n?ke vrste ovratnike. V 17. stoletju pa že trde ovratnike, ki so bili del španskega kroja. Med 301etno vojno so nosili široke dvojne ovratnike. Kmalu je pa ostal od ovratnikov prav za prav samo sprednji del. ki je naraščal. Od ovratnika do kravate je bil samo še korak. Na dvoru Ludvika XIV. je prišla kravata prvič v modo, kajti francoski kralj je polrgal največjo važnost na to modo. V službi je imel v ta namen posebnega cravatJera. Ta ie moral priti vsako jutro v vladarjevo sobo in položit pred kralja kup kravat. Kralj je eno izb!al in si io zavezal okrog vratu. V Angliji ie prišla kravata v modo za časa Karla n. okrog 1660. Ta vladar jo je videl na francoskem dvoru in takoi se je navdušil za njo. Za kravato je plačal celo 20 funtov in nos;l i * tudi ko ie imel na sebi že^zn oklep. l/b koncu 17 stoletja je doživela kravata iznrp^eTibo. To je bilo med vojno. Pri vasi Stamouernue so Nizozemci napadli francosko vojaško taborišče. Fran- coski vojaki niso meli niti časa. da bi si zavezali kravate in tako so samo zataknili konce v gumbnice svojih suknjičev. Po slavni zmagi so Francozi z navdušenjem nosili kravate »a la Stainquerque*. To modo je pozneje prevzela angleška mornar ca in dolgo se je v nji ohranila. Počasi je prehajala moda k samoveznicam — metuljčkom in moški so jeli nositi pestre trakove iz blaga kakor kravate. Med fiannsko revolucijo je dož:vela kravata svoj nagel konec. Samo generali revolucionarne armade so še nosili k visokim ovratn kom črne kravate. Takrat je bila kravata samo še del vojaške uniforme. Toda kravata je prišla znova v modo in sicer kot znak političnega naziranja. Francoski roja:isti, ki niso mogli preboleti konca kraljevine so nosil zelo velike zelene kravate. Pozneje so nosili batistne kravate in preko njih neokusne samcvez-nice iz običajnega progastega blaga. Pogosto so zatikali pod kravate tudi blazinice, da so b 1 kravate še večje. Tako so pr šli v modo francoski elegani angleški dendy in nemški gizdalini. Pr vseh je biLa v ospredju izredno velika bela batistna kravata. V Nemč ji so pa študentje in uradniki kravato kmalu zavrgli. Toda pruski kralj je leta 1820 naravnost zapo-vedal to modo in odredil, da se mora nositi visok trd ovratnik, okrog njega pa kravata Tako je kravata izgubila svoj pomen kot znak političnega naziranja. Samo v burnem letu 1848. je znova prišla v veljavo n nosila se je v rdeči barvi kot znak revolucionarnosti. Okrog 1. 1860. so prišli v modo tako zvani metuljčk', ki so jih moški zelo radi nosili k večernim oblekam. Te kravate so postajale vedno manjše zato so bili pa ovratnik vedno višji Okrog 1. 1890 so prišle v modo mehke snmovezmce iz pikčaste svile. Ob koncu 19. stoletja je prišla končno v modo dolga samoveznica ki se je ohranila do naših dni. Kravata je postala del moške mode. Všeč je bila tudi damam in tako naletimo pogosto na kravate tudi pr žene!k0h Ženskam so na.'bo!i ugaiale batistna in kravata »a la Stein-nnerque«. Da b1* stopica kravata Se bolj v osprelje so začeli nositi moški v nji dragocene igle. Te igle so imele navadno na koncu dragulj, demant ah medaljonček z ženskim, lasmi ali otroškimi zobčki. Kravata je postala hvaležen predmet tudi za pisatelje. L. 1818 je izšla v Angliji knjiga o zavezo vanju kravate. Čez nekaj let je bila ta knjiga prevedena v francoščino. Iz nje je razv dno, kako resno so jemali ljudje v bidermaverski dobi take malenkosti, kakor je zavezovanje kravate in kako hva-1 ležno delo je bilo to. Bilo je već načinov zavezovanja kravate in vsak je imel svoj pomen. Tako so bile orientalske kravate s konci v obliki luninega srpa, matemat -čne kravate s tremi pravilnimi gubami, kravate >prestol ljubezni« rdečkaste barve; gastronomske kravate so morali zavezovati prosto, ohlapno, da niso motile človeka pri jedi. D piomati so nosili bele kravate z >gordijskim vozlom«. Take kravate zlepa ni bilo mogoče razveza ti, najbolje je bilo vozel prerezati. Zavezati si kravato je bila takrat prava muka. To je bil kamen pre zkušnje za moškega iz boljše družbe. Izšla so še druga literarna dela o kravatah. Pogosto so se elegantni moški povzpeli do neverjetnih zahtev. Tako je neki Francoz pozval moške naj se vsak dan vsaj četrt ure vadijo v zavezovanju kravat. Nekateri gizdalini so našli v kravatah ideal in c lj svojega življenja. Tako je živel v Parizu neki zdravnik, ki je nosil ogromno kravato. Ljudje so naslavljali njemu namenjena pisma: >Gospodu doktorju v kravati. Pariz«. In vsa p srna so prišla zdravniku v roke. Velikost kravat je baje rešila v Napoleonovih časih mnogim vojakom življenje, ker so krogle iz pištol obtičale v njih. Puritansk:m nazorom angleških naseljencev v Amer ki pripisujejo prepoved bosrastva čipk v moški modi Anglija ie bila tudi prva dežela kier so jeli moški nos'ti telesu lepo prilegajoče se obleke z bel'mi srajcami in enostavn mi kravatami. Tako je postal Amrlež vzor okusno oblečenega moškega Od bogastva barv in čipk prednje moške obleke je ostala slednjič samo kravata In še danes ie kravata tisti neznatni delec moške oblake na katerem se preizkusi okus in ki daje moškemu pečat osebnosti. Razgovor s pisateljem Ferclom Kozakom Jutri bo v drams!?f?n gl?ff^li£cu krstna predstava nizove komedije „Profcjjr Klepec" jih iger obležalo v mizn ci Poskusi! Lansko leto je izšlo v reviji » Sodobnosti j prvo dejanje iz sodobne satire ^ Kralj Matjaž«. sAli imate trenutno Še kako dramsko delo v osnutku?« >Kralj Matjaž: je končan toda predan ga izročim javnosti v eventuilno uprizoritev ga bom še prece'al V delu pa imam neko drugo igro, ki ima za snov so_k>ben problem — toda o tej za sedaj lajši ne govorim.« »Kako je nastal »Profesor Klepeći ? Ali ste ga delj čase. snoval-, ali je oil trenuten navdih ?« ^Človeku se pleto po glavi različne misli in n&crti in t-iko se je pied letom dni znašel med n.imi tudi Profesor Klepec«. Nekako eno loto sem se ukvarjal s to temo, dokler se m ni zazdelo, da je dozorela. Teuaj sem stvar napisal in opi lil razmeroma dokaj hitro — v dveh mesecih. »Iz kakšnega nagiba ste nap-sali ^Profesorja Klepca« ? »Na to je najbolje, če odgovorim* Pustimo igro, naj ona pove svoje! Preuranjeno je razlagati aanes razi čne nagibe, saj se rado zgodi, da podobne formulacije ne za.ienejo v črno Laže bi označil neko splošno občutje. Iz katerega se je izlušč la snov za to komedijo občutje namreč glede našega javnega življenja sploh. Sem nami eč te misl. da je slovenski izobi aže-nec v veliki večini pieveč pasiven, da kaže pri snovanju razvoja po azno mlačnost. O vzrvuih ne bo\a govoiila. Gie za do jem sam: velik del našega izobraženega sv ta stoj že ct lih dvajset let ob strani življenja, nekam neprlza et .spiemlja pot svojega naroda, ali pa se — in z' as t i to — um k a v razi čna zatišja, v n k svoj, resni i nosti tuj svet. Tako mu poleg vs ga drugega ni treba pievzemati n; t> ne odgovornosti in mu manjka tudi čut zanjo.« Kako, da ste rzbiaV lavno kome ijo kot izraz za ta problem? Rdendo udcere ve-rum ?« :>Po pravic/ povedano — nisem Lzvba\ Samo se je UJvO zasnovalo in sklonilo in Ljubljana 12. januarja Že dolga leta pozna naša javnost Forda Kozaka kot p satelja in urednika »Sodobnosti«. Jutri bo v Drami krstna predstava njegove tri e.anske k< medije PiO-fesor Klepec«, ki jo je zrežiral B. atko Kreft. Naše čitatelje bo ne ;v mno zr.ni-malo, kaiko je naštela ta :zvirna f.lovenska ig".a in p sateljev oSnos do dirma' ke. »Ali je »Profesor Kiepeci. vaš j^Toki prvenec?« »Prav za prav ne. Kot študent som ves gorel zu oianatiko in na$ sal v sodrni šoli »Komedijo*, ki so jo uprzo.ili. m/sdim, o pailiki 501etn ce Diamrtičnega društva. Istega leta je upiizorila Dian^a: i čna švia pod vodstvom g. M. Skrb nika v areni Narečnega doma mojo enodejanko O polnoči«. Potem pa je, kot se spodobi, več mo- ko se je kobalilo po nvslih, mi je bilo všeč.« »AH ste imeli k^aj ožie stike z gledališčem m vpog^d v odrsko celo?« »Postati igralec, to je bil moj ideal — takrat ko sem še na dijaškem stojišču orredJcvaJ za raTirm odrskmi liki. Mislim da v tej želji nisem bil in tudi dan^s nisem osamljen — saj še zmeraj poseda, hvala bogu, dovolj razboritih in malo romantične navdahnjenih glav po šolskih klopeh. V tem svojem navdušenju sem se seznani z večino naših tedanjih igralcev in z rajnkim Verovškom sem presedel mnogo, mnogo ur. ki so mi še cšanes v neizbrisnem sponvnu. Leta 191S sem bi Šest mesecev gledališki ta.rrk. Ta kri t se jt! obnavlja1© slovensko gledali^e. Pri tel pr 'liki sem se bliže seznanil tud', s pokojnim Ignacijem Borštnikom « >Ker ste sami dramatik, bi me zanimalo zvedeti, katere p-s-'telje iz svetovne literature posebno cenite?« ^O. teh je precej — pr^olg bi b^l odgovor. Da bom imenoval Sh-k^speareja in Goetheja, si lahko misl'te. Zelo rad imam Cehova zlasti gorečnost njegove bes* de Kot m1 a/1 cgr» fanta pa me je vsega ohsedel Strincoerg. Mnogo bolj kakor Ibsen. čeprav je bil takrat moda.« :>Kater modernisti vam ugaja io?« »Tudi glede teh Imava najbrže premalo prostora. O Neill Krleža in mlada ruska generacija (škvarkm. Katajev). Zanimiva je bila na na5em odru isrrana v Simfonija 19:>7« fKaufmpnn in Ferber). Vel1 k kompleks ljudi zajema, ie žal da bolj fo-togr?fTja tega kompleksa, kot pa aktivno prikazan razvoj. — V glavnem pa mi je velik del modernih iger preveč determini-st;čen. preveč razumsko skonstru ran in premalo čustveno zanosen. »Kakšno je važe mnenje o gledališka umetnosti ?« »Henri Barbusse je v svojem delu o Fm'lu Zolaiu napisal, da je teater posJed-nia epora starega izrodila. To se tako pravi. Kajti prav teater je lahko prva opora vsega novega in je morda to tudi njega na'bolj Nstveno poslanstvo. Treba je le. da p:satelj p*-«eže v živo gmoto resničnega življenja okrog sebe !n pa — seveda — da srečno prekobali razi:čne Grintovce, ki se mu na poti v javnost vale pod noge. D°nes je namreč Soden čas ko velja molk za na>'^1iAneišo čeonost in za znamenje dobre vzgoje.« Inserirajte v „SL Narodu44! Mezde nameščencev in sotrudnikov Predlog DZ za anketo, ki bo v Horek na banski upravi Ljubljana, 11. januarja Od Delavske zbornice v Ljubljani! smo pre jeU: Za nameščence in trgovske sotj-udavške v Sloveniji niso določene minimalne mezde, ker banska naredba o minunalnih mezdah z dne 1. avgusta 1937 ureja le delavske min malne mezde. Statistika kaže, da prejema v Sloveniji 54.7»--i trgovskih sotrudnikov manj ko 4.50 din na uro. Od onih. ki delajo do 10 ur inevno znaša ta odstotek celo 77.8« v Od ostalih zasebnih nameščencev v Sloveniji jih 20.75% zasluži komaj 5 din m še manj na uro. Anketa de!odajalsk;h in delojemalsikih predstavnikov o prilagoditvi delavskih mezd in narneščenskih prejemkov nara-ščtijoči draginji, kt se je vršila 5. decembra 1939 pri kr. banski upravi v Ljubljani, je sprejela med svoje sklepe tudi načelo name scenskih m mmaJmh mezd. Na tej načelni osnevi je namešćenaki odsek Delavske zbornice v Ljubljani ob sodelovanju nameščenskih strokovnih organizacij izdelal naslednji predlog za določitev nameščenskih rninimainih mezd, ki naj bi z banovo naredbo dobili obvezno moć: L za trgovske sotrudnike naj se določi minimalna mezda 4.50 din na uro; 2. za ostaJe zasobne nameščence pa naj je določi minimalna mezda 6 din na uro. Ako bi banova naredba te predlog* Delavske zbornce v Ljubljani osvojila, cd b Jo deležnih izboljšanja svojih prejemkov najmanj 70% vseh trgovskih sotrudnikov v Sloveniji in preko 25«/» ostalih zasebnih nameščencev. Iz tega je pač najbolj razviden težak sedanji položaj trgovsk h sotrudnikov in zasebnik nameščencev ter sooalna va&icet teh prizadevanj slovenske Delavske zbornice. Upati je, da bo anketa, ki se bo v ta namen vršila pri banski upravi v L ubijani v torek 16. t. m., osvojila uprav Ceni predlog Delavske zbornice v Ljubljani m da bo sklepom v kratkem sledila toliko zaželena m potrebna banova naredba, ki bo medila minimalne mezde zasebnih nameščencev in trgovskih sotru inikov v Sloven ji. Okolnost visoke draginje se posebej govori za nujnost tega socialno političnega ukrepa- Občni zbor Sokola Dol. Toplice Kljub raznim oviram in težavam je društvo tudi lani uspestto delovalo Dol. Toplice, 12. januarja V nedeljo 7. t. m. je sokolsko društvo v Dol. Toplicah polagalo račun dela v poteklem poslovnem letu. S tem stopa društvo v dvajsetletnico svojega kuLurnega poslanstva. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članstva obojega spola, kar jasno svedočl da se članstvo dobro zaveda resnosti secianjega časa ter da ie pripravljeno prmes'J vse potrebne žrtve za napredek domačega sckolskega društva. Kr*t župni delegat se je uoeležil občnega zbora župni tajn k br. Martin Mat ko. Številno obiskan občni zbor je ot\-oril kmalu po 14. uri društveni starosta br Franc sobar, ki je pozdraviJ navzečno članstvo, nakar so posamezni diustv ni funkeonarji podali svoja izčipna poročila. Iz teh posnemamo, da je društvo lani prav uspešno dcovalo, kljub temu. da je moralo premostiti razne oviie. Lani je telovadilo SO telov^oečih in sicer v 240 telovadnih dneh skupaj 3984 telovadečh povprečno 16 teiovadcev na uio. Napredek od preteklega Irta znaša 90° o. Ob sklepu leta je b lo 16 felovadečih članov. 5 moškega na.a^čaja 5 ženskrga naiaščaja, 24 moške dece in 16 ženske dece. Društvo je priredilo kljub dežju domač telovadni nastop, ki ie dosegel tako v gmotnem kakor tudi % moralnem pogledu lep uspeh. Poleg domačega nastopa je društvo sodelovalo tudi pri društvenem nastopu v Novem mestu, se korporativno udeležilo delnega župnega zleta v Vavti vasi n posamezniki tudi ustanovitve sokolske čete v Tre-belnem pri Mokronogu. Prosvetni odsek je priredil več gledaliških predstav, kakor: >Deseti bi at-, ^D vji loveče, »Rodoljub iz Amerike< ter buiko »Zakonci stavkajo«. Poleg tega je društvo žgalo kres na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra ter zelo slovesno proslavilo sokolski in državni narodni praznik ^edinjenja. Žal pa društvo v tem letu ni imelo predavanj Icejna kakor tudi kulturna predavanja so vsakemu društvu potretma na kar mora društvo * boJoče polagati posobno važnost. Društvena b'agujna izkazuje S 186.27 dim dohodkov in 7731.25 din izdatkov Društvo ima na zgTadbi SokoLskega doma še velike in težke obveznosti ki jim bo kos z vztrajnim delom. Lani je bila v Soko'skd dom napeljana elektj-ifina razsvetljava, na kateri je še nekaj dolga. Dokončati je Uv-ba na zgradbi še več del. Id so že z nudi toplote v zimskem času prav nu na n ho treba gledati na to. da se ta dela po možnosti čimpreje dovrše. Po poroč lik društvenih funkrimarjev je bila izvoljena nova društvena uprava s vzklikom, ki se bo predložila žup.ii up a-Vi v potrditev. Izvoljena je oi'.a po večini dosedanja društvena uprava z br, Francem Sobarjem kot starosto, ki je po-rok, da bo društvo tudi v bodoče deknalo s pravo sokolsko vestnostjo. Nato se je oglas 1 k besedi župni delegat, ki je izročil društvu župne poz rave ter v imenu župe izrazil za ovoljatvo ra/I uspešnim društvenim de'om ter p rrdh negativov. C podaj imamo zelo lepo temnico. — Sodno zasedanje, — je dejal Cupples. — Hvala clragi prijatelj, da ste se davi zavzeli za Mabel. Niti slutil nisem, da se po zaslišanju ni počutila dobro. Zdela se je povsem mirna. To je zares žena, ki se zna dobro obvladati. K sreči je srečala vas. Zdaj se zopet počuti čisto dobro. Trent je molčal. Držal je roke v žepih in samo obrvi je nekoliko dvignil. — Povem vam nekaj, — je dejal čez nekaj časa. — Pravkar sem prispel do zelo zanimivega stanja preiskave. Ali hočete videti košček najboljšega policijskega dela? Stari Murch bi imel zdaj tudi polne roke dela. Morda dela tudi on to. ne verjamem na ne. Skočil je z mize in stopil v spalnico. Takoj se je pa vrnil s pladnjem, na katerem je bilo mnogo najrazličnejših stvari. — Najprej vas hočem seznaniti s temi stvarmi — je dejal, ko je bil zopet sedel na mizo. — Tu je velik slonokoščen nož za odpiranje pisem, tu sta dva lista iz koledarja — mojega koledarja — tu je stekleni-čica z zobnim praškom in škatlica iz lakiranega orehovega lesa. Nekatere izmed teh stvari moram še danes do večera prinesti v VVhite Gables, ker so iz neke spalnice. Zbral sem jih davi, ko so bili vsi na sodišču. In še en predmet je na pladnju. Ali mi lahko poveste, kaj je to? — Seveda, — je odgovoril Cupples. — To je navadna skledica. Na tem ni nič posebnega, — je dejal čez nekaj časa, ko si je bil skledico skrbno ogledal. — Tudi jaz ne vidim na nji nič posebnega, — je pripomnil Trent. — Zanimivo pa bo to, kar pride zdaj. Vzemite tole debelo stekleničico in potegnite iz nje zarrašek. Ali veste, kakšen puder je v nji? Nedvomno ste se ga nadihali na kilograme. Rabijo ga za novorojenčke. Zdaj pa pazite — skledico bom držal poševno nad papirjem, vi jo pa ta čas malo posujte — tu, prosim. Tako. Strokovnjak ste, Cup ples. — Nisem, — je dejal Cupples resno, ko je stresel Trent posuti puder nazaj v stekleničico. — To je povsem tajno. Kaj pa počenjava? — Zdaj bom drgnil s ščetko del skledice, ki ste jo posuli s pudrom. Tako, kar poglejte. Prej niste videli nič posebnega. Ali vidite zdaj kaj? Cupples je izbuljil oči v skledico. — To je čudno, — je dejal. — Zdaj sta na skledici dva siva odtisa prstov. Prej ju ni bilo. — Sem mali Bosco — detektiv, — je dejal Trent. Urejuje Josip Zupančič // Za. »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseretni del Tista Oton Christof // Vsi v Ljubljani