Z67. Stnllka.
V Ljubljani, v nedeljo Zl. novembra I9ZO.
LIH. leto
Ixha j a vmak dan popoldne tevsentl nedelje in praznike.
Inse ati: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčijskl In uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Up rivalstvo HSlov. Naroda41 in ,,ftarorl*a TIskarn?" Kaatlova
nltca št. 5, pritlično. — Telefon it. 334.
velja
M31o eni'it Narod' v Jngeelavljl:
eeloletno naprej plaćan .  K 1804— polletno .••••••„ 90'—
3 mesečno.....•  „   45*—
1     m ........I*-
Pri morebitnem poviSanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki na. postiejo v prvič naročnino  vedno   -\t7" po nakaznici Na samo pismena naročila brez pos'atve denarja se ne moremo ozirati.
v LJubljani ln po poŠti i V inoaetnatvo:
celoletno    ...... K24d*—
pollemo...... # »,120*—
3 mese*no .  .   • 60*—
20'—
Uredništvo „Slov. Naroda11 Koaflora nlloa it 5, I« nadstropj*
Telefon štev. 34.
Dopiae »prejema le podpieane in zadostno frankovane. Rnknpiiov ne vrača. "Mfl
Posamezna Številka velia 1 krono.
PoSftnina platana v gotovini.
Dr. Josip Clr. Oblak:
srodni hcroii^sts M m
(Epilog k poglavju našega suženjstva.)
Vsak narod s! mora svojo svobodo in — veličino zaslužiti. Za to je treba — žrtev, — za to je treba narodnih — herojev in herojičnih činov. Narodu brez heroizma ni spasa. Tak narod nikdar nič ne doseže in ostane vedno suženj. To nas uči zgodovina, — zgodovina Srbov, Cehov, — in — naša. Zgodovina osvobojenja in poveličanja narodov gre preko granitnih mejnikov, ki jih tvorijo njihovi heroji in njihovi herojski čini. To nam kaže pred vsem zgodovina Srbov. Mi nimamo niti enega takih mejnikov. Dokler takih mejnikov ne bomo imeli v svoji zgodovini, se bo naša tragedija nadaljevala. Mesto da tarnamo nad svojo usodo, ter valimo krivdo na druge, bi se raje vprašali: ali smo mi s svojim dosedanjim delovanjem in nehanjem svobodo sploh »že« zaslužili, s čim in po kom?
Mi smo narod Črtomirov, ki se je dal krstiti na Jezerskem otoku. Mi smo narod Primoža Trubarja, ki je bežal in v prognanstvu umrl, in ki ni bil heroj ...
Zato pa Imajo Čehi svojega Husa. ki je umrl za svojo idejo na grmadi. Cela češka zgodovina je zgodovina heroizma, ki je dovedel češki narod do popolne svobode in veličine.
Le-ta narod je imel ob prevratu cel polk junakov. Svoj »veleizda-jalski« 28. pešpolk! — Mi smo pa imeli svoj polk — svojih »Freischu-tzov« z belo-rumeno-črno zastavo!
Ravno tako je zgodovina Srbov, zgodovina herojev, zgodovina mejnikov, ki so jih postavili v zgodovini njih junaki.
In zadnji tak mejnik je postavil srbskemu narodu Gavrilo Princip in njegovi junaški herojski tovariši. To je bil herojični čin, ki se postavlja nad postave proti postavnemu redu, in žrtvuje — kri in življenje, čin, ki vidi najvišjo postavo v idealu domovinske ljubezni. — Heroj je tisti, ki ne pozna formelnih postav, ki mu plava pred očmi samo en najvišji c!Ij in višja ideja. Takih činov naša žalostna zgodovina slovenske sužnostl ne pozna; od tod tudi naša usoda in na koncu vseh koncev tudi naša sedanja tragedija na Koroškem in Primorskem.
Ako bi bili imeli morda enega samega takega heroja ob prevratu,
bi bili morda rešili celo svojo domovino.
»M o r d a« pravim, da nismo namreč svoje domovine morda zapravili že davno s svojim hlapčevstvom in — kot narod brez herojev.
Toda pač! Pojavili so se tudi pri nas junaki ob prevratu, ki so nam ustavili Italijane pri Logatcu, a to nismo bili mi, ampak so bili Srbi in njihov junaški poveljnik šva-bić . . .
Kaj pa je rodila doba po prevratu pri nas Slovencih? Ne enega junaka, pač pa celo kopo najsiiaj-nejših — verižnikov. In kaj zahtevamo še več?
Kaj smo pisali mi svoj čas z redkimi častnimi izjemami o Principu in njegovih tovariših?
Pisali smo o izvržkih človeštva, o kraljevih morilcih, o gnjus-nem nečloveškem činu itd. Hlapčevske duše avstrijskih sužnjev!
In kaj je pisala v onih dneh ista javnost ko so naši Sokoli spremljali ko^ti in^pepel 'eh narodnih svetnikov s Češkega v triumfalnem sprevodu?
Pisali smo o — herojih in svetem činu za domovino. Kdo od vseh tistih si je upal ali si drzne danes pred našo javnostjo izreči, da so to zločinci? Kdo ima ta pogum?
V tem se kaže vsa naša mizerija. Zato nam prav nič ne pristoja poza, ki jo proti Srbom zavzema danes gotova gospoda.
Dokler naš slovenski narod ne bo rodil takih herojev, kakor je bil na primer Princip in njegovi tovariši, ki so žrtvovali svoje živlfenje za svojo domovino v brezprimer-nem herojstvu, stojimo tu kot narod brez herojev. Toliko časa nimamo pravice očitati Srbom niti balkanizma, niti katere koli lastnosti, kajti heroizem srbskega naroda odtehta vse, kar mu morda manjka, odtehta vso našo kulturno moč in nemoč.
Roko na srce: ali bi se danes našel pri nas Princip v slučaju, da bi se drznil Franc Ferdinand v novi podobi v osebi Ivana Šusterši5a prikazati na našrh tleh, naš* slovenski Princip, k! bi branil našo narodno čast in naš ponos, ne le pred Srbsko, nego pred celo evropsko javnostjo?
Kožo Lovrić fPra#a):
Jan los Mmli
(1592—1670.)
Kotnenskega ulica v "Ljubljani! Vsnk je nožna, a malokdo ve, kdo je bil Komensky ...
Noben češki mož ne more tekmovati s Komenskim, kolikor se tiče živ-ljeneke sile. Zaupanja poln kakor otrok je odšel v svet, a namesto z ljubeznijo ga je sprejel svet p stisnjenimi pestmi. Planil je, da z naskokom osvoji zemljo, hotel je da prodre do spoznanja vsega, ker njemu je bil enako zanimiv človek xakor vsak mrčes; vse ga je zanimalo ter so bile njegove oči željne vedno novih in novih dojmov. Njegova ljubezen je objemala ves vsemir. Zato pa je trpel tako priprosto, kakor drugi smrtniki jedo, pijo in spe. Nič ga ni zlomilo, po vsakem udarcu usode se je dvisrnil še močnejši, še pogumnejši in odločnejši, da se bori dalje ter da v borbi ali pobedi ali pogine.
Skoraj osemdeset let se je prebijal od nemilega do nedragega, brez domovine brez lastne streho in često brez obitelji Trpel je največje pomanjkanje, a hkratu je sanjal o vzvišeni lepoti končne harmonije. Ni bil človek, nego kremen, iz katerega so vrele iskro. Svoboden kakor ptica, pnroden kakor priroda sama, lep po telesa m po dusi,
moder, da v tisti dobi ni imel para; je blodil po Evropi in kjer je mogel, je s kretnjo sejalca oplojal zemljo. Tn ni se brigal, je H padlo zrnje na kamen ali v sočno brozdo- on jo sejal. seja J dalje in žetve ni čakal. Svojo prostovoljno sprejeto dolžnost je izvrševal rudi takrat, kadar je vedel da je njegovo delo skoraj zamnn. Z upornostjo trmoclavc^ se je vračal vedno znova k istemu delu ter ni obupaval nikoli.
Silno ganljiva je bila njegova ljubezen do diiačtva; Komen?kv ni želel samo da mu učenje olajša nego da mu postane učenje zabava. Za dijaštvo je naniaal osem iger. da bi mu zbudil smisel za prirodo, za človeka, za njegova duševna in telesna svojstva, za delo. za šolo, za kreposti in grehe, za društvene naredbe, počenši z obi tel jo, za državo, za uredbo sveta in veroizpovedanja.
Komensky se je zavedal, da je prva učiteljska dolžnost prepričati učence, da šola ni mučilnica, nego plemenita duševna zabava. Zahajati v solo, ne za to, ker te drugi priganjajo, nego iz duševne potrebe: to je svrha pedagogije, ki jo je propovedovaJ Koraenskv vse življenje. Da to svrho doseže, se mu je zdelo vredno žrtvovati ee. Neprestano se je trudil, kako bi našel najboljši način, da uveri i dijake i učitelje, da je šola edini cilj Človekov, ki misli 0 svojo glavo; šola mu je bila uteha v bolesti, zatočišče v nesreči. Sola ln cerkev
Kdo ima danes toliko poguma od tiste gospode, ki je svoj čas pljuvala na grob Principa, vzpričo naših bratov Srbov izreči le senco tistega klevetanja, ki jo hranijo tisti listi v naših arhivih. Kdo?
Ni zastonj govoril oni dan koroški župnik o slovenskih šlevah, Cankar o mevžah.
To je slika našega suženjstva in slovesno trdim: Dokler naš narod ne bo rodil Principov, ni zanj pomoči, dokler ne bo rodil svojih herojev kakor jih je srbski narod ter si postavil takih mejnikov v svoji zgodovini, ki so jih postavljali srbski junaki, bo doživel do-raz za porazom. Mi smo junaštvo kazali na čisto drug način.
Ko je postal prvi Slovence -flofrat« in prvi Slovenec avstrijski plemenltaš, tedaj smo šli ter se ju-
naško usedli za mizo ter junaško pisali junaško biografijo narodnega junaka ... To je pravi simbol na^e preteklosti.
Toda vidim svit zarje, Čisto lahen in na pol zastrt. S Koroškega prihajajo vesti, da se naši ljudje v nekaterih krajih naravnost junaško drže. da ne klonijo in vztrajajo pri svojih idealih.
In včeraj so vzpričo fašistov-skih bomb zapeli goriški pevci »\ e-po našo« in ->Hej Slovani« — vpričo laških karabinjerjev, ki so ščitili — fašiste . . .
Obetajo se nam prvi —• resnični junaki tam v solnčnem Primorju in gori v starem čestitem Koro-tanu ...
Zato tudi nam ni še treba obupati vzpričo žalostne in — neslavne zgodovine naše!
£3riHs!si zalšBgs In postopek s»a zmimkem
Širši javnosti niso znani obstoječi predpisi srbskega carinskega zakona in postopka v carinskih kazenskih zadevah. Zaradi tega se kaj rado vali krivdo na srbiianske carinske uradnike. Id so pa Dri tem popolnoma nedolžni, ker izvršujejo le obstoječe predpise. Tihotapstvo se ie razvilo do daites ob demarkach\ skih črtah v toliki meri. da zamoreio odpomoči le izdatne kazni. Tvoriio se že cele tihotapske tolpe, ki se rborožnje]o z vsakokratnim naimo-dem?išim orožjem in iztih^tapliaio vse, kar jim pride v roke. Tihotapci kn pit jejo v naši državi blago in verizi jo na drn^i strani demarkacijske črte s tem blatom. Če ga ne dobho za denar, ga skušajo dobiti na nepošten način. Očividno je. da pri tem položaju maihne denarne kazni ne bi imele nikakega učinka, ker bi tihotapci maihne denarne kazni gotovo upoštevali pri svojih prihodnjih tihotapskih pohodih. Tihotapstvo se zamore tedaj po možnosti preprečiti le tedpi, če se zaloteni tihotapec občutno kaznuje. Noben kriminalist ve more misliti, da morajo kazni zaradi tihotapstva imeti le poboljševalni namen. Izrečene kazni moraio tihotapca odstraniti od tihotanskih de-ianj. Kazni mora;o biti občutne, ker bodo le visoke kazni odvračale tihotapce od nadaljevanja njihovega početja.
Največji de! naših (frfavilfh dohodkov tvori sedni carina. Če bi državna uprava s tihotnncl post^oala milo. bi se morala odreči večiermi
delu svojih dohodkov, ker bi sicer vse tihotapilo fn hotelo živeti v smislu duha sedanjega časa dobro in brez dela. To ie bil tudi vzrok, da so se sprejele določbe o tihotapstvu že v proračunski zakon za leto 1919— 1920. V tem pogledu ie govori! znani član 100 proračunskega zakona za leto 1919—1920 o tihotapstvu. Po tem členu je bil kot tihotapec kazniv, kdor je uvažal ali izvažal prepovedano blago, če na poziv carinarnice ni pokazal prepovedanega blaga, pa se je pri njem našlo, ali je skušal za uvoz ali izvoz prepovedano blago spraviti v državo aH iz države po ovinkih aH skrivnih potih in načinih.   V teh slučajih.   Če ie š!o torel
za prepovedjo blago, se tihotapec ni kaznoval le po carinskem zakonu od carinske oblasti, temveč tudi z zaporom od 3 do 6 mesecev, ako ie blago bilo podvrženo carini. Če blago ni bilo podvrženo carini, se ie tihotapec kaznoval z denarno kaznilo od 5000 do 10.000 dinarjev in z zaporom od 6 mesecev do enega leta. Navedeni člen ie kaznoval tudi vsak prestop carinske črte na kraiih. ki niso določeni za Drehod. in sicer z zaporom od 3 do 6 mesecev. Če se je tihotapstvo izvršilo v tovaršiii. se podvojilo denarne in zaporne kazni. Če je pa na kak^m kraiu bil vsak promet prepovedan, se je kaznoval vsakdo, ki prcstoDi meio, s troino kaznijo. 7a vsa tihotapska dejanja ie zapor oblteatoričen. Tihotapcu zaplenjeno blago se ie prodalo rn se ie izkupiček nI i pa pri tihotapcu zaple-
tla bila zanj pkoraj ista pojma. Zflto je iskal metodo, po kateri bi premagal vse ležkoče in da odpre vrata vsem, ki hrepene no kulturi.
Razumljiva je njegova silna žalopt. ko mu je v T^ešnu ob naskoku Švedov zgorel rokopis n« katerem je delni pol-r-ih 40 let! Toda tnd: to je srpoma po-zaMl ter ni miroval, dokler ni na drug način popravil enega, kar mu je bilo uničeno po neumnem 9-lnčaju.
Izkusil je vse. DoživM je bifko na Beli gori, doživel češko Kosovo! Tn moral je bežati. Ostaviti je moral ženo in otroke, a ko je dospela vest, da so poginili na kusri. ni lomil z rokami, ni preklinjal sveta in ftosa. nego pokorno je sprejel tudi to izkušnjo.
Trikrat se je oženil, se veselil rojststva svoje deee, a ni obupa val, kadar jih je spremljal na poslednji Bil je filozof, ki 6e ni ničemur čudil, ki ni nad ničemer zdvajal. ker je poznal svet in Človeštvo temeljiteje, ko raarsi-kak velik pesnik in učenjak svoje dobe. Poznal je svet tako dovršeno, da je napisal >Labirint sveta in raj srca<, knjigo, ki je Čehom isto. kar je za Talijane »Divina Comediac. V njej je opisana tragika vsakega pravega kristjana; v njej se borita dobro in zlo, svetloba in tema. dokler ne zmaga končno Bog, ki je izvir vse svetlobe. S tem delom je dokazal, da nI bil le učenjak nego tudi pesnik. Le oesnik orne biti tako duho-
vit in moder, kakor je bil Komensk? v nekaterih opisih »Labirinta«. Nepristranski, ne prizanaša nikomur, niti ženskam, niti plemičem, ne učonia-om, ne vojakom niri kraljem. Nad vse b'ubi resnico, za to ie neusmiljen kakor Dante v razkrivanju na^ak in grehov. Ka« kor Dante v opevanju p^kla, je bil natura Ust tudi Komen^kt ter se ni bal zapisati naiodvmrnejših «tvari. A pri tem ui pozabljaj duhovitosti in etike, in prav v tem ie njecrova velika moc in vrlina. £e v svoji dobi se je zavzemal za razoroženje!
In ko je obhodil ves svet. ko je vse videl, vse slišal, vse skusil, se je vprašal: »Kaj imam? Ničesar. Kaj vem? Ničesar. Kaj sem? Tega niti s*as ne vem. Vem le toliko, da som po nestevilnih mukah, no vsem trudu in naporu, po vseh nevarnostih, nesrečah in smrtih našel v sebi — bolest, a pri drugih le — mržnjo do scbe!<
Tako je govoril modrijan, ki ni mogel varati niti sebe, niti drugih, modrijan, ki je bil utelešena iskrenost. In napol obupan je začui glas Boga, ki ga je z val: >Vrni ae!< — A on ni vedel, kam. In zopet ga je poživljal glaa: >Vrni se!< — A šele tretjič je dcstavil: »Vrni =*e, odkoder si prišel. Vrni ee v dom svojega srca in zapri vrata za seboj!« — In Komenskf ni šel kakor Dante v raj. nego kakor pravi Slovan v svoie srce, da v ljubezni preporodi
njeni denar odda! v glavno državno blagajno. Navedeni člen 100 ie nadalje določal, da izrekajo zaporne kazni sodišča.
Člen 100 proračunskega zakona za leto 1919—1920 ie bil glasom »SI. Novin« z dne 31. iulija 1919. št. 7\ od Narodnega predstavništva dne 6. junija 1919 sprejet. Odobril ga ie tudi Prestolonaslednik Aleksander z ukazom z dne 10. junija 1919 in 1a imel torej zakonito moč.
V tem členu se je govorilo o carinskem zakonu iu o sodiščih, ki naj so izrekala zaporne kazni. V področju deželne vlade za Sloveniio ie nastal dvom, kako nai velja za nr^e ozemUe carinski zakon, ki do takrat pri nas še ni bil razglašen in katera sodišča naj izrekajo v tem členu določene zaporne kazni. Da se ta dvom razprši, je ministrski svet s svoiim sklepom z dne 11. marca 1919 razširil veljavo srbskega carinskega zakona na kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ker ie član 100 proračunskega zakona za leto 1919— 1920 veljal Ie za proračunsko dobo. so se vse njegove določbe v celoti prevzele tudi v proračunski zakon za tekoče leto v njegovih členih 179 do 181. Ministrstvo pravde ra ie s svojim razpisom z dne 19. junija leta 1920, št. 21.767. izreklo, da so v teh členih navedena sodišča naša doho-darstvena okraina sodišča v Ljubljani ali v .Mariboru.
Tihotapska dejanja se torej Dd; teh določbah kaznulejo po carinskem zakonu od carinarnic, razen teea na' tudi od dohodarstvenih okrajnih so-| dišč vselej, kadar gre za zaporno ka-' zen, ki je pa obligatorična v vseh, primerih zgoraj navedenih tihotapi skih dejanj.   S tem se popolnoma sklada sklep mhiistrskega  sveta z dne 11. marca 1919. ki nadalje določa, da so za zasledovanja in razsolo v carinskih krivicah pristojna oblast va po dosedanji zakonodaji   s to omejitvijo, da v vseh primerih vodi-io !n vršilo preiskavo le carinarnice, S tem ie torej v zakoniti obliki določeno, da vodiio in izvršijo preiskavo glede vseh tihotapskih dejani carinarnice, ki izrekajo   po carinskem zakonu tudi denarne oziroma suole-torične zaporne kazni, če ie na za to dejanje v zakonu določen tudi zapor, izrekajo vrhu te^a zaporne kazni še dohodarstvena okraina sodišča.
Važen je tudi Člen 1*1 proračunskega zakona za leto 1920—21. kf določa, da se mora vsak tihotapec, ki se je pri dejanju zaloti!, tako* ori-preti. Carinarnica mora po členu 156 car. zakona    takega tihotapca
sameea sebe. Blodil je po temi, da se dvigne v svetlobo. In pripravljen je bil, da za to dobro ostavi prijatelje, kralja, zeno in otroke, samo da reši ono, kar je v njemu najsvetejše in najlepše: on je čuval to božansko iskro in jo razpihoval 1 lastnim dihom do plamena ...
Komerrsk^ je bil predhodnik velikega To Istoga: tudi pri njem je bila poslednja beseda: >Ne proti vi te se zlu. ker zlo se z zlom ne ozdravi!*
i
Visokošolsko življenje je imelo * preteklih vekih svoje posebne navade, pravice in svoj posebni jezik. Zato je bilo treba posebne inštalacije onemu,, ki je vstopal na vseučilišče.
Na univerzi v Padovi so »brucoša* uvajali % obredom, ki se je zval »otre-sine<. S tem obredom naj bi se dijak »otreseU domišljavosti, kakor da je doslej že bil kaj, in naj bi se sedaj oboro« žil s potrebno potrpežljivostjo, prodno vstopi v hram znanosti.
O tem padovanskem obredu nam poroča Jan Pietrzvcki v krakovskem »Naprzodu« z dne 18. oktobra t. 1. Menda so se obreda držali zlasti poljski dijaki, ki jih je od XV. do XVII. stoletja dalje bilo veliko število na univerzi % Padovi.
Ne daleč od rotovža v Padovi Je Stala   krčma   »pod zelenim Ujudemc*
oddat! najbližnjemu policijskemu afl občinskemu oblastvu v za dot. da tom počaka razsodbo carinarnice. Ce za tihotapsko dejanje ni zanrete-na večja denarna kazen kakor 50 dinarjev, sme tudi posredna carinarnica izreči to kazen, če ie pa v zakona zaoretena večia kazen, so Da za to pristojne ie glavne carinarnice. Posredna carinarnica mora tekom 24 ar izreči sama kazen, če ie do navedenem za to pristojna, sicer na mora v istem roku 24 ur oredložiti dovršeno preiskavo davni carinarnici, katera mora tekom 24 ur. ko so ii bili spisi od posredne carinarnice predloženi, izreči sodbo In jo Drott podpisu izročiti tihotapcu. Pritožbe zoper razsodbe posrednih carinarnic gredo na glavno carinarnico in zoper razsodbe glavnih carinarnic na ministrstvo za finance. Višie obfast-vo mora rešiti vsako pritožbo tekom 3 dni. Če tihotapec naložene denarne kazni ne more plačati z eno tretiino svojega imetka, se denarna kazen od carinarnice spremeni v zapor tako, da velia 10 dinariev za en dan zaoora. nikakor pa ne more traiari več. kakor eno leto. Sunletorične denarne kazni smeio Izrekat? vse carinarnice. Primarne zaobrne kazni na kakor navedeno, le dohodarstvena okraina sodišča.
Vprašanja tihotapstva se le lotila tudi deželna vlada za Slovenijo in je glasom svojih naredb v Uradnem listu št. 573, 708 in 728 Iz leta 1919 in št. 253 iz leta 1920 odkazala presojo in kaznovanje tihotapskih derani okrajnim glavarsvom. Da okrajna glavarstva za razsojo tihotapskih dejanj niso pristojna. Je po navedenem jasno. Razen tega le pa glasom naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 27. rnaja 1920. štev. 9178. Ur. L št. 67 izrecno zopet sama odredila, da spada preiskava In razsoja o tihotapskih dejanjih čez mejo Izključno v pristojnost carinskih oziroma finančnih oblastev.
Končno se čujeio pritožbe, da ima'"o sodišča tihotapce v svoiih zaporih. V tem poeledu določuje član 56 car. zakona, da moralo carinarnice tihotapce, k? so iih zalotit? Dri dejanju, oddati bližnjemu policijskemu ali občinskemu oblastvu v zapor. Po tej določbi se sodeča lahko upravičeno branlio sorefetia tihotapcev v svoje zapore, ker so. kakor navedeno, v to poklicana le policijska in občinska oblastva in so sodišča do dosedanjih predorih le dolžna Izvrševati kazni, ki so iih pravorrročno izrekla okraina glavarstva aH pa dohodarstvena okrajna sodišča.
—a—
Rspsllslii sporazum % italijanskega sfa-
IftEa.
Potrebno je za pravilno preboja lega sporazuma, da ee naša javnost pouči kolikor mojroee obsežno o mnenju, ki era imajo na nasprotni strani o uso-denolnem sporazumu od 12. t. m. Zelo znp.cilen je v t«m oziru članek, ki ga je objavi?« tržaška L* Era Nuova od 13. t. m. izpod neresa njenega glavnega urednika Fran^esco Paoloni. Članek jo »načilen za laeko naziranjo. je zeJo po HČen za nas, posebno, ker nokazuje smeri nada.ljnih političnih akrij nasoira sovražnika na vzhodni ohall Jadranskega morja. Brez podrobnpjšrga komentarja naj sledi tu prevod omenjenega članka:
Sporazum roed Italijo in Jugoslavijo je sklenjen in končno moremo izreci sodbo.
AH je to zadovoljiv gporazirm? Na tO vprašanje bi lahko kdo odgovoril, da se bodo Jugoslovenski delegati nahajali v težavnem položaju, ko se bodo vračali v domovino, ker jih bodo Hrvati in Slovenci, ki se jim sanja o soški erti radi posesti Julijske Benečije in Reke in cele Dalmacije, obtožavali, da so bili izdajalci in bodo morda pripisovali krivdo novi državi, k! pod srbsko hegemonijo ni znala uveljaviti njihovih zahtev, fcalror je to znalo habsburško cesarstvo. In tudi brez ozira na maksimalni hrvatsko - slovenski program je gotovo, da bo g. Trumbič. ki je vodil zunanjo politiko nove državo v teh dveh letih premirja in jo jo zastopal v vseh poara janjili, predmet hrvatsko - slovenskih in morda tudi srbskih očitanj, češ. da je v zadnjem letu izgubil velik del tistega, kar ie bil pridobil v prvem letu, ko je spletkaril Francijo. Angleško in Ameriko proti Italiji. Italija jo, kakor se bo spominjalo, bila dvakrat v nevarnosti, da izgubi eodove Zinasre: prvikrat s kompromisom, ki ga Je bil sprejel Orlando; drugikrat s kompromisom, ki ga je Nitti bil pripravljen sprejeti. Ta dva kompromisa &t\ dozna-eevala Jugoslaviji celo Dalmacijo, sta ustvarjata hibridno vmesno državo z Reko izročeno v oblast Zveze narodov In sta potiskavala Italijo nazaj na WH-senovo čr+o. aH k večjemu na takozvano črto Učke gore. Napake ljudi in usoden tek stvari so bili ustvarjali za nas porazen mednaroden položaj, ki nas Je gnal v poraz v miru po zmagi v voj-Bl. Nevarnost je obakrat bila zelo velika. Spomin tistih trenutkov pretresa. Spominjamo se. da smo pisali, da smo sgnbljeni In da bi nas mogla rešiti samo Imperialistična nenasitnost jugoslovanskih voditeljev. In zares se Je tako obakrat r god Ho s pomočjo — po
božji milosti — Wilsonove trme. In drucič smo bili rečeni tudi po pomoči reških leprijoniriev. TrumbiČ je odklonil kompromis ker je hotel imeti Reko. Pozneje, ko bi bila Trumbič in Wllson sprejela clede Reke kakšno posredovalno rešitev, je mala D' Annunzijeva vojska onemogočila Nittijevi vladi vsako daljnje pogajanje. Tako si je Trumbič takrat pustil uiti plen. In danes so mu je moral končnoveljavno odreči, zadovolji vsi se samo s tem, da je vzel kakčfm biser velike lepote in velike vrednosti. On osebno je premaganec v tej dveletni dipiomatični vojni, ker je dobil vse bitke, pa hoteč več kakor zmagati, pustil mimo ugodni rreootek in izgubil zadnjo bitko, ali pravzaprav se moral tej bitki sploh odreci. Jadransko vprašanje so je iz evropskega in skoraj interoceanskega povrnilo v svoj naravni okvir kot italijansko vprašanje. Italija je postavila svoje ponudbe* vzeti ali pustiti; in Trumbič je moral vzeti to, kar 6e mu je ponujalo. Ali večja, ali manjša zadovoljnost Jugoslavije more ii biti razlog za zadovoljnost Italije? Rešitev se mora mirnega duha presojati z dvojnega stališča: s teritorialnega, ki je geografično, etnično in strategično in s političnega. S teritori-jalnega stališča vzbuja presoja temelja sporazuma bol in nemir. Bol, ker ee ljudstvo živega italijanstva na dalmatinski obali prepušča Jugoslaviji in je mučno misliti na tesnobo, ki bo stikala srce tistih naših rojakov, ko bodo videli našo trobojnieo so zaviti In nase vojake odhajati. In ne moro lajšati te boii okolnost, da sta so Zadar In Reka rešila pod direktno in r-eposredno zaščito matere domovine, četud* drugače, kakor bi bila to Italija in italijansko mesto želela. Sporazum vzbuja nemir, ker če bi bila Izvir težkih skrbi aneksija mnogih drugih deeettisočev državljanov druge narodnosti, pridodanih k tistim, ki sta jih zgodovinski tok in vladna umetnost v teku stoletij naselila v Julijsko Benečijo tostran naših Alp tako, da, če ne tvori grožnje koristim in življensko nevarnost, je bolje pustiti, kakor vzeti, je vendar tudi treba biti v skrbeh za usodo, ki zadene pod jugoslovansko upravo deželo, ki v njej še diha življenj© nage kulture, ki so se njej približali drugi narodi, ki so prišli za našim in so ga potlačili, a so tudi bili prevzeti od njenega Čara. Vzbuja nemir, ker Jo poln skrbi problem našo jadranske obrambo, ker so luka, ki Jo najbolj značilna vojnih na pvetn, z vsem svojim otočjem, ki Je kakor od prirode vstvarj**no
Ondi so se vršilo otresine«. Zdi so. kakor M imele simboličen pomen: takole se godi človeku, ki hoče biti literat C© opeša, je slovstvu izgubljen, če vztraja vzlic vsem težavnm. bridkostim in krivicam, zasluži venec! 8 trnjem je posuta pot učenjaka. In cesta, Id vedo do vrhunca umetnosti, je kakor križe v pot na Gol ga to . . .
Skozi mesto so sli dijaki, včasih jih Je bilo do sto, spremljajoč mladega tovariša ogmjenega v platneno vrečo. Nad njim se je nessl napis, ki je naznanjal vsem mimo idočim, da je ta mladenič se s žival ki Se ne pozna *eg u^e Hib ljudi c. Na praga gostilne je eden Izmed dijakov pozdravil prižleca z latinskim ogovorom in naznanil, da bo sedaj »Izpit za preizkus vztrajnosti v literarnih stvareh c. In kandidata so obstopili in sčipali ter skubili kakor ptiča, klicoč, da nima niti pojma, kaj so to »moreš studiosorum< (sege di-faike).
Za zaprta vrsta krčme je >otre*a-»I« dijak bil ključ, t j., močnejfi tovariši so ss vzeli na roke ter i nJim dvljr-nlll vrstil iz tečajev. Ker p« je mor«! hiti ključ >zelen« so mu prej namaz*M •os In brado z barvo. Ta pa nI mogla biti poaebno prijatna. Vsen/I liska oblast je dala ukaz, naj bi se >za barvo mm rabile reči nečiste in smradljive, gnusne*... Pri dviganja vrat je zbor SpUvf pel latinsko posao, ki se t pre-
vodu glasi- »Radost imamo mnoerotero! Dijaki otresajo dijaka. Ta besnus V svoji domišljavosti no razume življenja modrijanov. Beanus, tvoja usoda jo huda! Dijaki ti pribijejo rogove, ne pomaga H jeza !n kljubovanje — močno boš otrssen! Tudi če bi tu bila oče in mati, mora* trpeti do konca, rad aH nerad, zakaj ti si arcibeanus. Ali potem, ko doepee v šolsk* klopi, ne bo ni k rio tajil, da si pravi filozof«.
Glavni del obreda se je vrSil v krčmi. Tam so ga položili na tla. Moral je namreč sedaj predstavljati klado. Dali so nanj debelo tesarsko vrv in ga obdelovali s pestmi kakor z žago in strn-galom. Pri tej operaciji so mu vzeli is žepa list, ki so mu ra bili prej ns tihem tja dali in ki naj bi prihajal od njegove postanje v otroških letih, ga pročitali na glas. V tem pismu mu je nekdanja pestunja poročala, kako ga je nosila na prsih, mu dajala >bakalije«, ki jih je rad jedel ter tarnala, da mora zdaj biti brez njo. zakaj bila mu Je vedno v obrambo in mu marsikatero solzo utrla s evkrovino. Obenem so ga najbližji sosedi ščipali v lica, spominjajoc gS teh »Slaščic dojilje«.
Po pismu je priiis na vrsto tako-fvana fkopeljc. Dijak je sam prinesel V sobo kad z mrzlo vodo; pred«nj sta »topila dva »asistenta« In namakajoč v kadi Skropllnik sta ara škropila ▼ mn nekaj vode vlivala IS
v taesdo proti narodu nasprotne obali, doznačuje Jugoslaviji.   In sli   so za u bi a žen jo teh skrbi zadostne tiste previdnostne mere, ki so ss pod vzele s zasedbo nekaterih otokov in z demilitarizacijo, bodo sodili zvedeaci ali pa selo, žal i bog, bodoča zgodovina. Vendar je globoka sled te smernice k odpovedi bila že v londonskem paktu, ki je puščal Slovonom Cres, Rab in Split in Reko. Danes smo rešili Cres in Reko, ker tvorijo del goografičnega astroja naše dežele na nesporen način. Vzbuja nemir, ker vemo, da puščamo v položaju, ki ne bo tragičen samo, če bomo znali t iti energični zaščitniki, ne samo Italijanov dal m a tiri. ozemlja,   ki   smo ga dve leti držali zasedenega, nego tudi Morlake in tiste Hrvate, ki jih ni malo, ki 60 se nam bili približali zaupljivo, ker bi b»li  ko je enkrat bila uničena Avstrija, rajši ko   srbsko gospodstvo imeli italijansko 6nvereniteto ublaženo po avtonomiji, ki bi jo bili gotovo lažje dosegli od nas, kakor od Slovo-fjov.   Kajti   resnica    je   tale, da, ko   se   izvzamejo    redke skupino agitatorjev,   bi   bi   se   bili Sloveni in   Italijani    Dalmacije    na koncu razumeli, bolje kakor pa Hrvati - Dalmatinci - katoličani Srbi - pravoslavni, ker so, predvsem Dalmatinci. In tu je bil morda ključ k najpravičnejši rešitvi: edinstvo in nezavisnost  celo Dalmacije. Ali Jugoslavija bi bila ostala brez izhoda do morja. Mazzini je rekel, da bodo, ko izgine avstrijsko cesarstvo, dalmatinska pristanišča odprla Slovesu na severu pot k morju. Mi smo pa vsi ob gotovih prilikah Mazzinijanci. Naj bi vsaj naše delo bilo vsmerjeno na to. da dosežemo za Dalmacijo avtonomijo pod jugoslovansko oblastjo. Zadovoljiv je sporazum s političnega stališča, ker nosi ta znak dostojanstva: da se Italija ni pogajala, hočemo reči, da se ni gllhala za sosedno, šele ustvarjajoče se državo; vzela je to, kar so njeni voditelji smatrali za potrebno vzeti po pravici   in v varstvo življenskih teresov; je ponudila   in darovala to, kar je smatrala, da lahko daruje. Italija je ponudila tudi svoje prijateljstvo, ki za Jugoslavijo ni majhna stvar. Ker prijateljstvo Italijo ni bahaško pokroviteljstvo, ki hI ga bilo potem drago plačati.   Ako so jugoslovenski polno-močniki skušali te dni ee gllhati, ee bili presenečeni in spravljeni v zadrego po dostojanstveni privroetosti, s katero so jim Italijan, delegati pojasnili, do so bili zbrani za to, da dajo pojasnila na italijansko predloge, ki eo predstavljali minironin, ki ga je Italija mogla vzeti in maksimum, ki ga je mogla pustiti, vojna, ki Jo je vojevala in dobila, uničivši avstrijsko   cesarstvo, da uresniči narodne, stremljenja in da doseže tiste meje, kjer Je priroda začrtala obrambno zagvozdo italijanskega geograf ičnega ustroja. Če bo Jugoslavija znala ceniti vrednost tega prijateljstva, goječ ga z odkritosrčnostjo,   ga lahko ohrani. To zavisi od njenega postopanja   napram    italijanskim narodnim manjšinam, ki ostanejo na ozemlju, ki si ga* je prisvojila brez sklona entente, in v krajih, ki smo jih ji danes darovali, in zavisi tudi od načina, kako bo vplivata na slovenske manjšine, ki so ostale na italijanskem   ozemlju. Ona nam ima danes pripisovati svojo ustanovitev, jutri svoj spas. Kajti zavezniške države so doslej dale Jugoslaviji samo besede. Danes vidimo nekaj realnega, iz česar bo ona lahko črpala moč, da se ohrani.
Obe (Italija in Jugoslavija) se nahajamo pred francoskim nosknsom. da bi obnovili avstrijsko - ogrsko habsburško državo, ki bi. ko bi so uresničila, kmalu absorbirala Hrvatsko in Slovenijo z obnovo cesarstva. AH za Jugoslavijo ni izbire. Mi Italijani nasprotno lahko izbiramo, ali nam je bolj koristna zvesta obnova Avstrije, aH pa ustanovitev srbsko - hrvatsko - slovenske države. Odločili smo za ustanovitev Jugoslavije, ki se bo zato samo danes in samo hvali Italijanskemu prijateljstvu smela smatrati za ustanovljeno in se čutiti na trdnih tleh. če se bo v notranjosti znala federalistično organizirati, h čemur, kakor manjšemu zlu stremijo Hrvati in 81ovenci, ki so še vedno avstriiakanti.   8ele danes, ker
ovratnik, v ostalo vodo pa sta ga končno nekolikokrat preko "g1 a ve nogrez-nila. Po kopeli so kandidata obrisali z najgrobejšim platnom in nm lase počesali z železnim češi jem.
Oni dijaki, ki so se med »otresina-mi< jezili, so morali prebiti obred še enkrat Kdor pa je potrpežljivo prenesel preiskus do konca, je po predloženi mu formuli prisegel, da je >bvaležen aa prijaznost, da se mu je dala prilika za to izkustvo«.
»Otreeine« so v nekoliko drugih oblikah bile znane tudi italijanski nemški In češki akademski mladini. Iz Padove so se prenesle tudi drugam, a sc često postale pravo barbarsko »tesanje«.
Na Krakovski univerzi so otreeine zbujale toliko strahu, da jih je rektor Adam is Dochenije končno prepovedal, ker mnogi niso hoteli priti na vsenči-llike študije, samo da hi ušli — otre-sinam. Podobne obrede so imeli tudi nemški akademiki na Dunaju in drugje ter so se uvajali tudi že med Slovani. Toda padovanske sirovosti niso doee-rale nikoli. Nekdanje dijaške objestnosti so koncem minolega stoletja^ izginjale in danes jim ni H sledu ni vež. življenje se je zresnilo in borba za obstanek je se sama dovolj stresala in stresala dijaško voljo in vztrajnost. Tako je ŠmŠmm vsa to — proa-
Mm
Italija med velesilami bo hotela pomagati z uporom proti obnovi avstrijsko - ogrskega cesarstva. Tako Jugoslavija lahko vstopa s zaupanjem v krog nase evropske politike, ki bo najboljšo varstvo njenega obstoja. Tako ]e Italija spet zavzela svoje mesto kot velesila ob sredozemskem morju. In če gledamo na ta politični uspeh v njego-
vih Mižnjih in daljnih učinkih in če bodo vojaški izvedenci znali uresničiti resne garancije ob Jadranskem morju, so sporazum lahko smatra za zadovoljivega, ki je ž njim zasigurana Italiji posest tiste vzhodne alpske črte, U so za njo stremili vsi napori nase narodne revolucije že od leta 1&4&.
Pismo Iz Prage.
Praga, sredi novembra. Zasedanje poslanske zbornice nam je podalo ntalo pomirljivo sliko. Zadeva o ureditvi plače in začasne pomoči državnim nastavijencem je postala politicum, in stranke so se merile »in licitando*. Ni se oziralo na to. ali je za zahteve dano kritle in da je treba izpremeniti ves vladni načrt, ki je v to svrho zahteval naklado 1300 milijonov, predlog soci-ialnfh demokratov Da 2000 milijonov. Ta predlog ie bil v prvem branju sprejet od vseh Nemcev, čeških socijalnih demokratov. Čeških komunistov in Modračkovcev. Posledica ie bila. da je finančni minister dr. Englis podal demisijo. Predlosr ie bil nato vrnjen odboru, ki je odklonil vse iz-premernbe in zopet postavil prvotne zahteve. V četrtek ie bil v nočni seji končno sprefet vladni predlog, obenem z njim pa tudi nredlocr komunističnega poslanca Brodeckega na lOOostotno zvišanje mesečnih dra-ginjskih doklad. kar le zooet zrušilo ravnovesje. Vsled teera ie dr. EneliŠ takoi do tieotovitvi izida elasovania zapustil svoj ministrski sedež ter zasede! svoie poslansko mesto.
Obenem s tem se ie odigra! v parlamentu drug važen orizor. Bil ie to nemški vihar, kateremu ie dal Dovod SDorrnenik cesarja Jožefa II. v Toplicah. Mestnemu svetu v Toplicah ie bilo naročena da spomenik odstrani, česar pa ta nI hotel storiti. Zato je bilo pionirjem ukazano, da odstranijo spomenik, in so vojaki potrebno DriDravili. Nemci so na storili vse mogoče korake, tako da ie notranje ministrstvo končno ukrenilo, da se Drioravljalna dela prekinejo. Vojaštvo pa ie spomenik popolnoma nepoškodovano preneslo v mestni muzej. — Ko je ministrski predsednik dr. Cerov odeovarlal na nemške Interpelacije elede spomenika, je prišlo v nemžkih klooeh do krika in hrupa, tako da ni bilo mogoče razumeti niti besede. Predsednik Tomasek je vsled njih nastopa Izključil poslanca Jurura tn Knir-scha od pet sej. nakar so Nemci zapeli »Die Wacht am Rhelnc.
To bojno razpoloženje Nemcev fe trajalo še v prihodnji šefi. tako da sta bila zopet dva poslanca izključena za pet sej. Nemci so zapustili dvorano, še preden Je vlada podala Izjavo o svojem stališču v tem vprašanju, ki Je bila spreieta na znanje.
S tem pa »boj za Jožefa II.« še nI končan. Nemci zahtevajo s podporo nemških socijaiistov. čeških komunistov in Madžarov, da nai bi ministrski predsednik dr. Cernv do srede dne 17. t. mu odstopil, sicer prično v četrtek z obstrukcio. Ta grožnja nima srotovo nobenera dni-srega namena, kakor da bi dosegli Nemci nekatere usodnosti.
Težišče situacije ie danes v rokah desnice socijalnih demokratov, ki pa zasleduje danes kolebaiočo pcm litiko. popuščajoč kolikor toliko komunistom. Brez socijalnih demokratov danes ni moeoča vladna večina. Treba bo že enkrat prenehati z obljubami širokim masam ljudstva in povedati odkrito, da le mojroče glasovati samo o tem. kar se da ootl danimi poeojl v resnici izvesti. Treba je pri tem uvaževati komplfkaefte z Nemci, k! bodo gotovo porabili vsako priliko, da škodujejo naši državi. Z vstopom Nemcev v vlado nI mogoče računati, ker so noaroit ki jih stavijo za to. naravnost nesprejemljivi. Oni namreč stavijo prnroie, ki se tičejo Jezikovnega zakona ta poslovnega reda zbornice, tako da bi bila naša republika kaj hitro trtra-kvistična.
Kar se tiče dr. Engflleve demf* sile, se zdi. da tako daleč ne bo prin šlo.
Ta mesec se vršita še dva važna zgodovinska Jubileja. Tristoletnica češkega poraza m podjarmi Jenja na Beli Gori fn dvestopetdesetletnica smrti največjega Ceha po Hnsn. velikega nčiteMa naroda J. A. Komen-* skega. V spornrn bojevnikov na Beli Gori se bo postavila mogočna gomila na bojišču samem od našega so-koistva. za katero Je bH položen temeljni kamen ob navzočnosti tisoč-glave množice 7. t m. Proslava Ko* menskega se vrši v Pantheonu če* škega muzeja ob navzočnosti predsednika Masarvka in vseh oflctjalnlb osebnosti 15. t m. ter se bo ta dan položil tudi temeljni kamen njegovemu srjorrienflcn v Amsterdamu, kamor Je kot zastopnik češkoslovaške republike tn glavnega mesta Prage odpotoval drž. tajnik Drtina. da se bo udeležil te spominske slavnosti hi govoril na vseh nizozemskih vseučiliščih o pornenu J# A* Komen* skesa.
noofnski pregled.
— Demofcratlfa« pfse: Še malo časa pa bo hnel naS narod odločiti, kosa naj poSlJe v skupščino, da postavi temelje novi državi. Naša demokratska stranka bo bila bo) z mnogim! m raznovrstnimi političnimi svojimi nasprotniki. Od Strnmlce do Maribora ima postaviti enotno fronto. V vseh pokrajinah, pri vseh treh plemenih, pri vseh verah, bo Imela kandidate, ki prihajajo pred volflce z lednim rn istfm programom in načeli. Interesantno ie, da proti sebi ne bo Imela nasprotnikov ledne politične stranke, marveč mešanico nasprotnikov: radikale!. Narodni klub, skupina Ko* roščeva, muslimanske orsanizacMe, srbska narodna organizaclia, socijalni demokratje, komunisti itd. TI nasprotniki predstavljajo mešanico v politične n pogledu, dajejo vtlsk prave nesodobnosti To so vellkosroški tn velikohrvatski šovinisti, religiozni fanatiki, ošabni kapitalisti, protivnik! državnega edin s tva, zaščitniki reakcije, habsburški sluge In največji sovražniki narodove svobode. To so zastareli ljudje, nedemokratični, ki ne smejo v ustavotvorno skupščino, ako hočemo Ugraditi dobre m trdno državo.
— »RIM« izvaja: OpravtCeno H ogorčenje, Id se dviga radi sporazuma. AH se pozabimo onih, ki so nas prfsilllf na kapitulacijo. Opravičeni to protesti, opravičeno pa tudi da naša drŽava izvršuje mednarodne obveae. Ako ni sporazuma, dobi besedo moč In sila Imejmo pred očrni' vsi to alternativo, zlasti pa oni, ki SO zagrešili toliko strašnih zločinov proti moči hi ogledu našega naroda In naše države, oni. ki streljajo našim nrvoboriteljem v ledja rodi sedaj kakor v robstvn v Av-ttro-MadžirskL Država vodi oJgovomo politiko, močna pa le, dokler ie narod Močan. Kar storimo v drŽs«H, vse Ima svoje posledice za nas In našo bodočnost. Vse se zrcali v nspehlh ali neuspehih v naši notranji in zunanji politiku Denimo roke na srce pa se vprašajmo: Kaj smo pričakovali po dveh letih naše domače politike? AH morda to, da se nam poklonfjo Angleška, Francoska tn Italija? — Treba torej •ove politike, Id bo konsolidirala naše notranje razmere m s tem ojačMa našo zunanjo pozicijo. V konstftuanfl se mora pričeti konsolldacno delo. Zato volite demokratske kandidate po vse) Jugoslaviji! Z Izvolitvijo demokratskih kandidatov se soatavi trden tcrnel] drŽavi m osigura do-
i
— »Jesostavensfcf LM« privi i flpO-
raznmn, da ako bi se imelo kaj očitan, bf bilo to, zakaj naši državniki niso skleni!) sporazuma v časi Nittijeveza ministrstva. Takrat so bila razmere ugodnejše pa tudi v volilni kampanji nismo bflL Sedal je nas najhujši sovražnik nezaupanje pri Evropi, ki Še narašča dan za dnevom To nezaupanje to provzročfl! mnogi onih, Id danes kriče, zakaj vendar smo se sporazumeli z Italijo. Po grešen je odstop od narodnega načela, ali odstop le storila vlada, narod pa se ni odrekat tvojih sinov. AH hočemo v rano državi vlivati otrova tn morda, ss nekako revanše, poslati v konstituaato ljudi, kS so največ krivi, da Je država ranjena, ker to JI izpili večji del noči a svojim notranjim rovarjenjem? To M bi bil patriotizem, ampak blaznost, t katero bi te okoristit! Mfllo m D* Aunnnrlo, bivft cesar Karo! in Hortfcv pa Bolgari k kU banci
— Jutarnji Ust t prinaša iz Velike Oo-rtce poročilo o volilnem shodu hrvatske pučke seljačke stranke. Udeležba Je Hb» ogromna Dr. R. Horvat, kandidat seljačke stranke, Je brvajal v svojem govoru: Hrvatje, Srbi In Slovenci so leden narod. Ml Imamo Jedno drŽavo s kraljem Petrom In regentom Aleksandrom. MI smo repo-blfkanct, ali danes nI čas za realiziranje našega programskega Ideala Iz ztmanjeoo* litlčnlh razlogov kakor tudi Iz notranjni v naši državi. Izvedbo našega programa v tem pogledu moramo odložit! za poznejše čase. Kandidat dr. Horvat ni govori! samo v svojem Imenu, marveč v hnenu vodstva stranke Ne vemo, kateri neposredni razlogi so pripraviti vodstvo stranke, da Je Izpremetrfta svoje principijelno stališče, al dvoma pa, da Je radi po repanskeni snet ažurnu nastala situacija vplrvala na orijentacijo seljačke stranke. Tako prevladuje zavest hi Interes narodne sJrupnosn, Id dale vero v obstoj m procvlt Jugoslavije. Mogoče so borbe v vprašanje notranje politične m upravne nreditve, ah napram zunanjosti moramo biti Čvrsta tkala b grani tal
Pozor somišljeniki f
ItUhra lara JBS. le aa
267 štev.
.SLOVtiNSKl NAKUU-, one 21. novembra
3. stran.
Politične oestf.
= Narodni aocijhlri so pred volitvami v nekaterih   stvareh   na zunaj mnogo hujži kakor komunisti. Tako so zlorabili znani načrt uredbe >o vedu in raduc da razburijo zasebno uradništvo proti JDS. Izkazalo      je pa takoj, da ta načrt ne glede na to, da niti v ministrski svet ni rpišel, ne vsebuje ne besedice   glede   aasebnih   nam t Učencev. Pač pa, da ima pametno določbo v interesu države in delavstva, da se imajo stavke v industriji poprej skušati poravnati z državnim nosrerlovanjem. Odkrito podnira narodne socijalce tudi znani g. P e s e k,   ki ima sam svojo banko in svoje kunci je.    Glavno £ro.*lo njegove stranke pa je proti bankirjem in verižnikom. Zanimivo je sedaj gledati, kako narodni sooijalci in Pesek krir-ijo zoper državno intervencijo pri stavkah. Zato jih je treba soomniti. kako so oni nastopali leta 1919. in 19;T). kadar se je pripravljala kaka komunistična stavka na železnicah. Takrat so bili vsi uradi polni raznih narodnih so-cijalcev ki so kli^Mi policijo in vojaštvo na pomoč in zahtevali, da se vse komuniste zapre Iz Ljubljane in Maribora so se vrstile denuncijacije, kako je treba s silo zntreti komunistični pokret, n bilo je veliko kričania, zakaj se ni izgnalo ali pa zaprlo komunistov in *-ori-jalistov. Narodni sooijalci so torej glede pobijanja štrajkov včasih na enem, včasih na drugem stališču. Takim neresnim ljudem privatno uradništvo ne bo nasedlo.
= Vsi obrtniki za JDS. Obrtništvo ie precej   časa z nezaupanjem sledilo volilnemu pokretu, ker Je čutilo, da bi bil sedaj čas   spraviti v vezavo   rudi čisto gospodarske obrtniške interese. Držalo se Je rezervirano In čakalo, kako bodo politične stranke   spojile   politične svoje interese, s kričečimi Interesi posameznih stanov, med katerimi so pač obrtniki najbolj prizadeti. Ko   je klerikalna   stranka   obrtniški stan popolnoma   pozabila,   ko so narodni sod-jalci na najslabšem   mestu postavili čisto neznano   osebo iz>2irov   (ki   Je na Fran-chettllevem shodu v Žireh sam Izjavil, da ne ve še. katero stranko bo volIM),   ko so se socMa'n?    demokrati postavili v odT<rito bojno   stall5Če tudi proti malemu In srednjemu obrtu,   in ko je končno še SKS pustila na cedilu   svoje »samostojne obrtnike«, se Je začel polojaj Čistiti. Vsi so uvideli, da Je svojo   dolžnost napram obrtništvu Izvršila samo JDS, ki je na vseh treh listah *na dobro   mesto postavila najboljše obrtniške   strokovnjake.   V odporu proti obstoječim strankam se Je v raznih kranjskih mestih in krajih snovala posebna samostojna   gospodarska  obrtniška stranka. Ker ta stranka ni nič drugega nameravala, kakor   spraviti   obrtnlka-strokovnjaka v parlament In ker na drugI strani Je bilo za postavitev lastne liste Že prekasno, le naprosila   obrtniškega kandidata JDS g. En« gelbcrra Franchetti'a,  da zastopa tudi njo In v niei organizirane obrtnike. Načelstvo JDS le na to prlsta!o.   Tako  bodo vsi zavedni   obrtniki Iz cele dežele glasovali za kandidatske Usto JDS.
rs Samostojna gospodarsko - obrtna stranka, ki so jo osnovali na Gorenjskem, je opustila svojo nadaljno organizacijo in ie sklenila priporočati svojim somišljenikom kandidata JDS En-gelberta Franehettija,
=s Tndl narodni soclalcl za kandidata prol. Jos. Reisneria. Snoči se Je pripetilo, da so naši mladi narodni socijalci morali pritrjevat!, dasi so Imeli ugovarjati. Na vol'lnf shod so privedli s seboj tropo somišljenikov, na čelo pa so se Jim postavili gg Hiter, Juvan In Voi-ska. Očividno je bil pripravllen naskok. Toda po mirnem In stvarnem govoru g. proi. Reisneria Je izjavil najprej g. Hiter, da pritrjuje kandidatovim izvajanjem v polnem obsegu ter da kandidata v vsakem ozirn spoštuje. Nato je nastopil <e g. Juvan, ki Je slovesno Izrekel, da pedctsvje g. Relsnerjev prodam z otoftfa mkan.a. da mu ne more ničesar očitati, a da le obžaluje, da ne stoji Relsner na prvem mestu kandidatne liste, ker ga skrbi, da kot drugi ne bo izvoljen. In le zato je nato napadel JDS. Volilcl so smatrali Juvanovo skrb za dober dovtip Dne 28. t. m pa Javni In zasebni nameščenci dcka?eJo, da so HItrovega In Juvanovega mnenja ter bodo zato vsi volili prof. Reisnerja
_ Napredno politično in gospodarsko društvo ter krajevna orrnnizac'ja JDS za kolodvorski in Sentpeters-ki okraj vabijo vse svoje somišljenike na volilni ehod. ki se vrsi v nedeljo 21. tm. ob 10. dopoldne v hotelu ^nikelj, Dalmatinova uHen. Glavni govornik g. župan dr. Ivan Tavčar.
rs Krajevna organizacija JDS. v Spodnji SiSki vabi vse somišljenike, da se udeleže setankn v soboto dne 20. tm. ob 7. zvečer v gostilniških prostorih g. Petra Stenica.
r= Odločitev.   Volitve se bližajo. Ni
duhu  Jugoslovenstva, mora zmagati! Na podvojeno delo!
= Klerikalnim a. tonouilstotn v premislek. Klerikalci so toliko ponosni na svoj avtonomizem. In vendar je dr. Korošec svojčas za hrbtom demokratov pristal na to, da se za de'egata iinanc v Ljubljani imenuje Srb. Zakaj je na ro pristal, je precej prozorno, če se pozna strankarska strast   Meri1  ' ki jim Je na poti tudi
slovenski   ura    ;:.   ki  se za politiko ne bri
Vol: " ::^d JDS v Breflcift, V četrte!.. 18. t m. so je vršil ob polni ude-I- bi vseh slojev in stanov volilcev me^ta Brežice volilni shod JDS ki ie nepričn- j £vgen\jnz,r. Kovano dobro nsnel Na shodu sta poročala strankina kandidata gg. Rebek in Prekor-šek o programu stranke, ni enem delu In cTju. Ministru dr. Kukovcu, nositelju Ifste JDS na Štajerskem, se ;e izrekla soglasna zaupnic v zahvalo za njegovo nesebično in stvarno delo za vse soje nagega naroda,
= Kandidatna li«ta .T os* nn Sfajcr-*kem. 1. Dr. Veko<=lav Kukovec minister, Beograd, 2. Ivan Pohek, ključavničarski mojster, Pelje. 3. Ivan Prefcor-ček. upravitelj favne bolnišnice, Celje, 4. Vilko Weixk trgovec. Maribor, 5. Tvan Raušl, po=e?tnik, Obrez pri Središču. 6. Anton Gnu^. nadn^it^li. Pol. 7. Tvan Keižar. narodni poslanec, Mnri-bor. 8. Peter Mravljak, posestnik, Vuh-red, 9. Konrad Elsbacher, trgovec, T.a-feko, 10 Fr. Petelinsek, kolar. Onlo+ni-ca 11. Kari Kveder, ravnatelj meščanske Sole, Ptuj, 12. Vekonlnv Snindler, j urednik, Celje. 13. Ivan Kitck, železni- | ški uradnik Rogatec, 14. Josip S«l ari. n«dučit^lj. Zgornja Poljskava, 15. Fran Kolenc, p. d. Trman. veleposestnik Iva-nje pri Ljubnem, 16. Ignac Toplnk. mizar. Trbovlje. Kvalificirani kandiđatje:
1. dr. Milko Brezignr. narodni poslanec, Ljubljana, 2. dr. Vladimir Sernee, odvetnik. Maribor, S. dr. Ernest Kalan, odvetnik. Cel jo, 4. Fran*- Mravljak, profesor Mari>M>r. Namestniki: 1 Fran Vodar, profesor in poslanec. Maribor,
2. dr. V. Železnikar. zdravnik. Slov. Gradec. 3. dr. Franjo Šalamun, odvetnik. Ptuj, 4. dr. Avimgt Reisman, odvetniški kandidat. Maribor. 5. dr. Jože Tavčar, zdravnik. Središče, Volilna žara naše stranke na fttjiierskem bo na vsakem volišču postavljena kot tretja in bo označena v državnih barvah (modro - belo - rdeče).
== Dr. Trumbič odstopi? >Večere javlja iz Beograda, da bo dr. Trumbič
rigrada in v Malo Azijo, kateri pripada eno največjih svetovnih tržišč Smirna, a grški narod se mu Je zalivali! za te njegove
velike zasluge, ki ga dvigajo med največje može, ki jih je kdaj hnel grški narod, s tem, da mn je Izrekel nezaupanje pri volitvah in glasoval za Konstantina, ki bi bil s svojo politiko prav gotovo zaigral Grško.
r= Madžarsko časopisje m Duna/n. Odkar je zavlndal na Madžarskem Hor-thy. je po6tal Dimni važno središče madžarskih enjlgrantov, ki se poslužujejo predvsem časopisja za propagando proti sedanjemu režimu na Madžarskem. Najvažnejši faktor v tem oziru so meščanski emigranti, ki imajo svoj dnevnik sBeesi Majrvar Uj-agc, katerega vodi znrmi madžarski novinar dr.
»Beesi Magvar Ujsag« izhaja dnevno na o?mih straneh v več btotisoč izvodih, ker je zelo razširjen na Slovaškem, Sedmograškera, v Jugo-slaviJJ in v Ameriki. Dre je van je v skrajno proti fr.Tnco^kem duhu in ostro nastopa proti sedanji madžarski vladi. Ker je močno razširjen v češkoslovaški republiki, v Jugoslaviji in v Romuniji, piše zelo previdno o narodnostnih vprašanjih in se vzdržuje vsaka ire-dentietićne nropasande. Du>evni vodja meščanskih emigrantov je grof Mihael Karolv, Čegar bivališče je neznano. Na-
pol meščanski krogi imajo svoj tednik
>As Emberc (človek), ki ga izdaja in urejuje Franc Gondor. Tednik je vsled ovojih senzacij precej razširjen. Gon-dSr je novinar — reporter, ki izgledi vsaJco j»oliti-"no tajnost. Pri njev tedniku sodelujejo tudi razni ki ski politiki. Zmerni socijulisticni t granti so razd^M^ni v dve skupini, i tvorijo pristaši bivžih ljudskih ko sarjev Kunfija in Bolima in so navidezno za dru^o intermcionalo. Ta aku-pina je v zve/i z avstrijsko socijalno deraokiiicijo in z >Arbeiterzti?.c Izdajajo pa tu<>i svoj m tdžarski tednik »Villagoesagc (luč), ki ^a urejuje Kun-fi. Tudi komu ni stični emigranti irrvio svoje casonisje, v katerem nadaljujejo propagando za sovjetsko republiko. Njihovi srlasili sta porijodienj >A Pro-Ic-tar« in dnevnik >Corrcspond^nce-Hevue<, ki izhaja v nemškem in francoskem jeziku. Komuni^i so najmanjša skupina madžarskih emigrantov. Njihovi voditelji so bivši ljudski komisarji za vo^ne zadeve Bela Szanto, Evg?n Landlor in predvsem dr. Jož^f Pojganv. Iz teh podatkov je razvidno, da je med-žarsko vprašanje precej komplicirano in da še dolso ne bo rešeno. Madžarska ostane za nas in Cehoslovaško slejko-prej velika nevarnost.
'.k
m
■L. i":
SE 13II
RATIFICIRANA RAPALLSKA POGODBA.
— d Rim, 19. nov. (Brezžično) Parlament le ratificiral rapallsko pogodbo.
—d Zagreb. 19. novembra. K-°kor javljajo »Novosti«, je na včeraisnjji seji ministrskega sveta poročal zunanji minister dr. Trumbič o razlogih, ki so na« prsmilili, da smo sklenili sporazum z Italijo. Seje so se udeležili vsi ministri razen dr. Korošca, dr. Krizmana. Jojiča in Marin kovica. Po daljši debati se je sklenilo, da vlada ratificira pogodbo. Minister dr. Kukovec je izjavil, da sprejme pogodbo, da ne bi prišlo Še do večje nesreče. MinisCra dr. Drinkovič in Kovacevic sta iz;avila, da bosta danes podala svoje mnenje. Ministrski svet je sklenil, da se ratifikacija spravi v zvezo z vprašanjem kabineta tako, da morajo ministri, ki ne bi hoteli podpisati pogodbo, odstopiti. Glede ministra dr. Korošca, javlja »Narodna Politika«, da on na poziv ministrskega predsednika Vesniča ni mogel pravo-
časno odpotovati v Beograd in da mu v kratkem podal svojo demi- jje preko deželne vlade poMal nastopno si jo. Dr. Trumbič smatra svojo misijo | brzojavko: »Brzojav, ki mi je bil dopo-
v zunanji politiki za končano in hoče posvetiti svoje delo konsolidaciji državnih razmer. Najbrž bo dr. Trumbić podal svojo ostavko po volitvah v kon-stituanto. —d
= Klerikalna reklama v Mariboru. Iz Maribora poročalo, da skušajo klerikalci dobiti zase zavedne napredne Primorce na ta način, da uganjajo na podlagi z Italijo sklenjene pogodbe najogabnejšo reklamo za svojo stranko    Danes je raznašal med
slan preko deželne vlade, se msnrejel snoei. Nikakor ne morem priti k današnji seii. Prosim, naj se to ne smatra tako, kakor da sc ne strinjam. Vrnena se v ponedeljek. ^Narodna Politika-c javlja nadalje, da bo vprašanje ratifikacije rešeno v nekaj dneh.
STAVKA NA TTFOLSKEM.
—d Inomost, 19. nov. Da bi preprečilo tekmovalno streljanje deželne uradnimi urami po Mariboru sluga mest- i hrambe in prihod gostov, je socialno-nega magistrata lepake z debelim napisom: j demokratsko delavstvo državne želez-»Rojaki Iz Primorja! Dejanja govore!« j niče in južne železnice (do Brennerja) v katerem hvalijo klerikalne zasluge za ! ustavilo delo, tako da je na vseh želez-Piimorje. CKako govore dejanja pa je raz- j niSkih progah na Tirolsk~m od nocoj vidno iz zadnjega protestnega shoda proti : ob 24. ukinjen vsak osebni In blnsovni
rapallski pogodbi, katerega se klerikalci niso niti udeležili!) — Obenem pa so izdali klerikalci še drug lepak, na katerem nava-■ Ja jo grehe, Id Jih očitajo nasprotne stranke dr. Korošcu. Med temi grehi so med dru-
promet. Snočnja izdaja lista >Alpen-land< naglasa da se dra^i železničarji nikakor ne strinjejo s stavko.
—d Inomo-*t, 19 nov. Tekmovalno streljanje tirolskih domobrancev se je
gimi sledeče cvetke: dr. Korošec se je ! davi pričelo nemoteno ob pori Tsel. — kot minister oženil.dr. KoroSec je kupil 70 ■ Po vsej deželi je železniški promet graščin, dr. Korošec ima 52 milijonov kron j ustavljen. Začssno ni mosroča nobena premoženja Itd., itd., pozabili pa so na zna- s zveza aa železnicah. Luk?u«ni vlak. ki
se je odpeljal včeraj z Dunaja proti Parizu, ni dospel v Inomost. Najbrže se je ustavil na Solnosraškem. V Land-ockn stoji garnitura posebnega vlaka, namenjena za prevoz plebiscitne komisije na Koroškem, na potu iz Ostendeja proti Celovcu.
KONSTANTIN SE NE SME VRNITI, —d Beoan^ad. 18. nov.    Iz Soluna javljajo: Po definitivnih   poročilih o neuspehu pri volitvah   je ministrski predsednik Venizelos z ladjo odpoto-
no Jajčjo afero, o kateri molče.
= Iz m odmike županije. >Novoeti< poročajo da bo nosilec demokratske liste za noodriško - resko županijo Mod-ruk - Beka dr. Tomislav Tomljenovič. Drugi poslanec na tej listi pa bo arhimandrit Valerijan Pribičevic.
=r Bolgarski revolucijonarni komite. Zadnje čase so se v okolici Skoplja pojavili pozivi, v katerih se prebivalstvo poživlja, naj glasuje pri volitvah za novtralno listo, ki jo priporoča bolgarsko - macedonski     rnvolucionarni j vaj v~Egipt, kjer je že"leta" 1915. iskal
komite. Cilj te skupine je priklopljenje Macodonije k Bolgarski. Policija je vsled tega aretirala nekaj trgovcev iz Skoplja. ki so razširja M ta pokret.
zatočišče po prepiru z bivšim kraljem Konstantinom. Rhallis»ov kabinet je formiran iz vrst opozicije. Za danes se pričakuje vladna deklaracija. Zastop-
= Nehvaležnost ie plačilo sveta. Mož, ! nika entente, francoski In angleški poki si Je pridobil največje zasluge za svojo *lanik, sta po instrukcijah svojih vlad grSko domovino, je Venizelos. Njegova izjavila, da niti Francija, niti Anglija ožja domovina Kreta ie pripadala Turski, ne bosta pristali na povratek bivšega Njegovemu neumornemu In požrtvovilnc- kralja Konstantina na grški prestol. To mu delu Je uspelo, da se Je ta največji zadržanje velesil je vznemirilo vse na-otok po hudih in krvavih borbah končno ' čelnike opozicijskih strank, ki so v vendarle združil z GrJko. Ko je priSla na vprašanju prestolonasledstva razrične-krmilo grška država, Je bilo njegovo prvo ga mnenja: med tem. ko Gunaris še nadelo kot ministrski predsednik, da stopi v dalje zahteva, da se vrne Konstantin, prijateljsko zvezo s sosedno Srbijo in Bol- so zmerni elementi za princa Pavla, garsko. Skupnemu delu s takratnim srb- Končno se je med načelnik! opozicije več doleo^o' onega 'dne."~ko""bo "padla ko- j skim ministrskim predsednikom Pasičem dosegel sporazum in opozicijsko časo cka o bodočnosti Jugoslavlie, Med ljud- ' in bolgarskim ministrskim predsednikom pisje izjavlja, da se opozicija po kora-stvom se kažejo znaki nestrpnega pričako- Gesovim se je posrečilo, da je bila nstvar- ku zaveznikov zadovoljuje s povrat vania Trd bo boj, neizprosen, zakaj trčile jena balkanska zveza, ki Je Imeia za po- kom bivšega prestol nas led nika Jurija bodo stranke druga ob drugo, ki se po svo- j sledico vojno aro« TurčljL Iz te vojne so na prestol. Zmaga rojalistov temelji v iem programu In svojem delu diametralno j Izšle Srbija, Grfka In Bolgarija kot zmago- j glavnem v nezadovoljnosti, ki jo je Ve-razločuielo  Zapečatena bo usoda, za tako    valke in napravile konec   turškemu   go- j nizelosova okolica sirila v narodu s
spod^tvu v Evropi. In OrSka se Je silno • terorjem nad pristaši Konstantinovega povečala   Dobila Je ozemlje do Gevgelija \ režima.
s pristaniščem Solunom, polotok KafkkMio J —d Pariš, 19. novembra. (Bres-In celo vrsto maniilh otokov Izbruhnila Je j žično). Iz Aten poročajo, da bo krolji-svetovna vojna Takratni grsld kralj Kon- j ca Olga prevzela regentstvo. Venize-stantin se Je postavil na stran Nemčije m los se bo umaknil v Nizzo. Avstrlie m bila Je nevarnost, da bo GrSka Izgubila vse. kar s! Je tzvolevala v balkanski voinl. Kot daleVoviđen državnik Je
nastopit Venirelos proti tej politiM. zaMe- : ničle« meni, da novi položaj na Gr-vaioč, da se GrSka postavi odločno v bok   fckem ni tako resen, da bi bilo vmeia-antantl   Nastala le huda borba med Kon-   vanje angleške vlade upravičeno. An-stantinom In Venlzelosom. ki Je kouča'a s   gleski trabiset misli, da naj se smatra T     n lv p       v>r.»       , tem. da Je Ml Konstantin Izjnan m da Je   novi položaj na Grškem kot sadova, ki Trenadov do končnega cilja. Demo- 1 dobil v roke državno   krmilo   Veslati*«,   a* tioe grškega uvoda samega. Solete-\p^£*& edin«, fc tetf ta dela I 1 U*nH Ii Veifto OrIM M H» 4i Ca> * i* ks4sx preime sngleika ^Udm m+
težko, s krvjo brez5teviln'h junakov prl-borjeno Jugoslavijo. Odločilo se bo, ali se bedo uresničile tiste vzvišene Ideje tisočev in tisočev mladih borcev, kojim je bila ed'na že'ja, uiediniena Jugoslaviia ali onih. ki skušajo s pomočjo brezvestnih agitacij razdrobiti Jugoslavijo na več raztresenih delov In koiim so nlihovi programi samo začasno slenilo, ki izgube po volitvah svojo veljavo 28. novembra ho pokazalo ljudstvo svojo voljo, če zmaga klerikalizam, gorje nam, ki čutimo Jugoslovansko, rodilo se nam bo novo Kosovo. Toda ne odnehaj-mn! Naše Ideje morajo i« preko vseh Plazov in
8E hI CAS ZA VMEŠAVANJE. —d London, 19. nov. >Daily Chro-
il^^vi^^ poročna«
uradno poročilo, da nameravajo spraviti kralja Konstantina na prestol, bi bil nastop angleške vlade potreben. Po mnenju angleške vlade je še časa dovolj, da se to vprašanje prouči.
ROMUNIJA NE ZAHTEVA VOJNIH KRIVCEV.
—d Beogrud, 18. nov. Iz Bukarešte javljajo: Pomunska vlada je obvestila lK)lgarsko vlado, da se odreka pravici iz neuillvjcke mirovne pogodbe za izročitev vojnih krivcev. NAPAH NA ČEŠKO - POLJSKO RAZMEJITVENO KOMISIJO.
—d Varšava, 1$. nov. >Robotnik< poroča, da je radi dogodkov na tešin-skem ozemlju ogorčena množica napadla češkoslovaško - poljsko komisijo, ki določa mejo pri Frvdeku. Ko je odšla obmejna straža, jo je množica napadla s kamenjem. Straža je na to streljala. Dva člana komisije, poljski in češkoslovaški inženir, sta bila težko, ranjena. En češkoslovaški vojak je bil ubit, več oseb pa je ranjenih. V Czantorvju je bila napadena Češkoslovaška straža. Množica je uničila vse aparate, zemljevide in akte.
KOLIKO ZEMLJE JE IZGUBILA BOLGARIJA.
—d Beograd, 18. novembra. Okupacija novih krajev, ki nam jih dodeljuje mirovna pogodba na vzhodu naše države, ie Izvršena popolnoma ter Ima samo Se komisija za razmejitev Izvršiti svoje posle, na kar se bo vzhodna meja zaznamovala popolnoma definitivno.Vendar pa se že sedaj lahko podajo gotovi podatki o teh krajih, ki jih dobimo na vzhodu. V strumniškem okraju smo dobili 875.3 km8, v bosiljgraj-skem okraju 802.9 km8, v caribrodskem okraju 6024 km8 In v vidinskem okraju 16Ć.4 km*. Vsega skupaj dobimo torei od Bolgarske 2447 km8. Kakor se vldf, to ozemlje ni posebno veliko. Mnogo večje je ozemlje, ki ga dobi Grčija od Bolgarske. Grčiji je po mirovni pogodbi dodellenih v Traciji 8177 km*, v Pasmak'iji pa 346 km8. Skupaj je morala Bolgarska odstopiti GrSkl 8523 km8. Celokupno je Bolgarska Izgubila 10.070 km8, kar pomenja devetlno njenega ozemlja (Tako velika Je bila približno naša Kranjska.)
POLJAKI IN BOLJŠEVIKI. —d Riga, 17. novembra. (Orient.) Poljska mirovna delegacija v Rigi je iz verodostojnega vira prejela vest, da boljševik i v Smolensku organizirajo armado v katero šiloma uvrščajo tako-imenovane prostovoljce, ujete poljsko vojake. Ujetniki vstopajo v to vojsko v nadi. da jim ne bo treba več tako stradati, kakor v ujetništvu. Tako sestavljene oddelke imenujejo poljsko revolucionarno vojsko. Zapoveduje ji častnik bivše carske vojske Longweis, jud. Poljska delegacijo ie protestirala proti temu pri ruski delegaciji, opirajoč se na 2. člen premirja«, ki prepoveduje sestavo takih prostovoljskih oddelkov.
MIROVNA POGAJANJA V RIGI.
—d Riga, 17. novembra. V torek bo prva javna seja mirovne konference. Na dnevnem redu je izmenjava pooblastil. V nedeljo je bil drugi pripravljalni sestanek. Obravnavalo se je vprašanje strogega ravnanja po premirju in dosegel se je sporazum glede dobave sladkorja. 7025 sladkorja v Voliniji je namenjeno za Poljsko.
RUSKI BEGUNCI.
—d Pariz, 19. novembra (Brezžično^. Po poročilih iz Carigrada, je prispelo iz Krima v Carigrad 50.000 beguncev; več tisoč jih še pričakujejo.
Iz naie kralienine.
— Jugoslavenska Mensa aeademica v Pragi. Po soglasnem sklepu skupščine Jugoslovenske akademične menzo v Pragi se zahvaljujemo najprisrč-nejo gg. Ivanu Hribarju, poslaniku kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Pragi, Roku Bradanoviču. častnemu konzulu kraljevine SHS v Pragi, Mati Dragičeviću, podpredsedniku Pripo-močnog odbora Jugoslovenske menze, za dobrote, izkazano, ko ie bila akademska mladina brez vsake pomoči in ki nam jih izkazuje ee danes. — Upravni odbor Jugoslovenske akademične menze Fr. Kogoj, t 6. predsednik; muL log. Jve 6»»Utln. i l UJpik.
Iteodrefena domu« fjfna«
— JireoslovenL   ne   <:!ite se!
»Edinosu poroča, da se ie Doiavilo kot zelo neDriietna ooslsdica raoall-ske Dogodbe eribanje izseljevanja na Krasu, rta Vipavskem in tudi v soriški okolici. Nekateri kmetic hočcio prodati posestva in se izseliti. »Edinost« pravi k temu, ća pomeni zapuščanje naše slovensko posesti nar» kvarnejše protislovensko početje. Potrebno je, da ostanemo vsi. vsak na svojem afestii, in s svojo neomajno prisotnostiD dokažemo svojo voljo do življenja. Ostanite v deželi! To vel!a v prvi vrsti o naših kmetih, ki so ona trdna podlaga, na kateri sloni celokupno življenje in stremiie-nje vsera našeiara rodu. ki pripade Italiji. Tr-r^i ne selite se!
— Z usodo Trsta uganjaio Italijanski nacionalisti prav nevarna i>ro. Čehi so pred kratkim že reklL da pojdejo iz Trsta, ako ne preneha napram niim bo^asta fašistovsko-nacijonalna goma. Sedaj izvaiaio nacionalisti, da Trst ne sme postati kolonija tuicev. kjer se bodo crrrvo-rili nairazhene^i jeziki in delala vsa moeoča politika, samo italianska nei Zahtevajo za tujce tozadevno posebno strocr red. vse mogoče olabave pa za *trj?ovinsko srečo Trsta tu Italije«. To se pravi: ttrtcf ven! Taka politika ne more prinesti Trstu dobre bodočnosti. ItaTiiarrski trgovci tz kraliestva ne bodo Iskali Trsta« Ako zapode* sredniefrvnv^Ve narode ven. bo tržaško pristanišče kmaltt prazno.
— Dalmatinski If^ti napovedujejo novo Kosovo. »2ivot« piše v črno obrobljenem Članku: Naš spor z Italijo ni rešen v smislu votle naroda in pravice, ta rešitev meče sirom Jugoslavlie seme krvaveea obračuna. Našim bratom, ki ostanelo pod tulcem, rečemo, da to ne do* mvenf našega odrekanla. neiro nllho-va gruda ie postala naše novo Kosovo. — »Jadran« ie izšel s črno obrobljeno prvo stranjo. — »Novo Do' ba« piše o drugem Kosovem: Naj ve conte Sforza in vsa Italija, da La-zarjevi potomci ne dalo pardona potomcem Cesarja Bonrie! Usoda se izvrši in pogažena pravica bo maščevana. — Na katedrali sv* Dujrrra v Splitu je visela velika črna zastava v znak žalosti splitskega mesta.
— V Bovcu na Goriškem Je umr< la eospa Ana Strausgitl v lepi staro sti 99 let, vdova po pokoinem Fran* cu. večletnem županu. Bila ie marJ višjesodnega svetnika Edvarda Strausgitla v Trstu ter Ant. Straus-gitla, posestnika in trgovca v Bovcu. Leta 1868. ie spremliala svojega mo» ža na LavriČev »Veliki tabor« na Vipavsko, bila ie vzorna narodnfar-kinja in le vzgojila svoia sina v na** rodnem duhu- Ohranimo ji blag spomin!
— Žalovanje v Splitu. Po vseh iilicafi
s hiš* trgovin, s sedežev so visele žalne zastave. Meščani so nosili narodne kokarde, črno ovite. Obča žalost Je zavladala v Splitu radi rapallskega sporazuma Vr?l!a se ie velika manifestacija, protestni ?hod, ogromen sprevod. Na shodu ie zovorll pesnik Katillnič-Jeretov. ki le rodom Iz Istre. Za njim Je govoril starosta mestnega Sokola, Slovenec dr. Lav S, rekoč, da ni besed, s katerimi bi se dala izreči bol radi sporazuma. Prišli smo do tretjega Kosove-ga. Narod, ki živ! ob krvavi Soči, le nal narod, katerega ne bomo nikdar pozabili. Imperijalisti ne računalo s tem, da se* i Ideje In narod ne dajo deliti. Sokolstvo bo } golilo Idejo osvobolenja od Vardarja do I Soče, da čim prej osvetimo naše tretja. I Kosovo.
M M. za jane in Me nameftente.
Ljubljana. 19. novembra.
Po mnogih dobro uspelih shoditi v Liubliani in po deželi ie sklicala JDS za danes zvečer v Mestni dorn shod za javne in privatne uradnike, vpokojence, poduradnike in sluere. Dvorana Mestnega doma je bila polna zavednega uradništva vseh kategorij, le redki pa so bili zastopniki nasprotnih strank, med njimi seveda nalelasnejši, kakor vedno, pristaši NSS. pod vodstvom Kg. Vojske. Hitra in Juvana.
Shod ie otvoril profesor Jug. pozdravljajoč v velikem številu zbrane zborovalce m navzočega kandidata uradništva j?, prof. Reisneria in ministra za socijalno skrb dr. Vekosla-va Kukovca. s
Kandidat profesor Reisner ie v svojem govoru omenjal, da nastopa kot star znanec uradništva. kateremu je posvetil že od nekdaj vse sile« Izjavil je, da ie spreiel kandidaturo edino v interesu lavnih nameščencev hi upokojencev m da se ie svojedobno odtegnil javnemu živlieniu samo zato, da služi svojemu poklicu. Kandidaturo pa je mogel spreieti le iz rok stranke, katere pristaš.ie in katera se ie obvezala vršiti svoio dolžnost napram uradništvu. Iz tega vzroka pa tudi odreka pravico, potegovati se za pravice uradnikov onim strankam, ki ruiejo proti uredit«
Vi naše države. Menda ni nikogar v državi ki bi bil zadovoljen s sedanjim položajem, a v interesu splošno-s ti nt če se očita predstavnikom posameznih strank« da so sami lumoi i a falorje. Onim, ki to očitajo, se mirno iahko odvrne, da gotovo santi niso dosti boliši. Pred vsem ie potreba, da se uredi naša državna uprava tako. da bo jamčila za pravice In svoboščine posameznikov. Zahtevamo pred vsem zakonito, objektivno in čisto uradovanje. Državnim nameščencem se morajo zasidrati iste pravice, ki so iih deležni ostali državljani Nad nami ne sme vladati nikaka stranka in vsakemu uradniku mora biti zasigurana da ima izven urada prepričanje, kakršnega sam hoče. Tudi zasiguranje pokojnine se mora smatrati za bistven del naših pravic. Zagotovitev pokojnine je pogodba do smrti, v kateri moraio biti zaiamčeni taki prejemki kakor jih imajo aktivni tovariši. Zarad čistote uradovanja morajo biti uradništvu zasigurani taki Službeni prejemki, ki so času primerni, da ni treba uradniku iskati postranskih dohodkov, ker bi bilo le v kvar službi sami. Tz teh vzrokov pa je nujna potreba, da se nradništvo trdno oklene svojih organ iza ci i. ker bodo prodrle le one zahteve, za katerimi stoii veliko število, cela organizacija. Kar se bo dalo doseči se bo dalo le s skupnim nastopom, nikdar pa ne bo uspeha, če bodo z diktatom skušale posamezne slomrne Izsiliti   uspeh.    Ureditev službene
rrasrmatike ie milna zadeva, katero 1 ne smela smatrati nobena stranka, ki računa na nradništvo. za odložln-va Edino nradništvo ie v teh težkih časih vzdržalo in se zavedalo svoiih dolžnosti napram državi, zato le tudi dolžnost države, da naše želle upošteva. JDS ie dala zagotovilo, da bo upoštevala In se zavzemala za interese uradništva. kakršne sem ii naslikal, zato sem prevzel tudi kandidaturo na tej listi. Kliub temu pa ie izključeno, da bi se zavzemal samo za svoje strankarske pristaše, marveč Izjavljam, da bom ščitil interese vsakega uradnika, ne oziraie se na to. da ie morda pripadnik nasprotne politične mi stranke. JDS si le zapitala na svoj prapor boj za edinstveno nacionalno država Kot kandidat za javne nameščence izjavljam, da te strinjam s tem programom in da Odobravam politični boi proti onim Strankam, ki skušajo rušiti temelje Baše države. Slovenski javni name-Ičenci so za ujedinjenje, zato napovedujejo bol vsakomur, kdor bi bil proti. Spas Slovencev je edino v močni edinstveni drŽavi, vsak sena-ratizem pa se mora smatrati za zločin nad enotno državo, proti kate resni moramo nastopiti z vsemi sredstvi. To izjavljam ne v svojo politično korist, marveč v splošno stanovsko korist. Burno odobravanje le |e sledilo izvajanjem g. prof. Reisneria.
O. Hiter se je oglasil nato k besedi ter stavil na kandidata vprašanje, zakaj se v svojem govoru zavzema samo le za javne, državne nameščence, ne pa tudi za privatne uradnike in nameščence. Kandidat prof. Reisner mu je oo govoru ministra dr. Kukovca odgovoril, da smatra zahteve privatnih nameščencev za paralelno akcijo z zahtevami In težnjami državnih nameščencev, zato tega nI posebei omenjal, obljublja pa, da se bo z fsto vnemo zavzel za njihove pravice, kakor za pravice lavnih nameščencev. Nato Je govoril minister za socialno politiko g. dr. Vekoslav Kukovec Vsebino njegovega velezanimivega govora priobčimo v prihodnji številki. Njegova izvajanja so napravila globok vtis.___
teklo iradAlkom it prvo statue! rs-
istem smislu Je došlo do torka že nad
600 iziav: zastopane so vse uradniške organizacije in večina, name-ščenskih organizacil zveze in posamezna društva. Vse izjavljajo, da se uradniška beda ne sme zlorabljati za stopnjevanje državne zadrege do kritične višine le na veselje onih. ki hočejo dokazati da republika ni sposobna živeti. Javni nameščenci pa mislijo na celota   na republiko!
Državnim nameščencem, učiteljem, častnikom, podčastnikom m uradnikom, se ne more goditi dobro, če se godi slabo državi. Zato naj store vse stranke vse. da se draginja zniža čim najbolj in da se zatre veriž-ništvo in prekupovalstvo. Po strašnih žrtvah stotisočev se rado žrtvuje tudi češkoslovaško iav. name« ščenstva
poante!
»Narodni Hstv« poročajo: Sto h sto organizacij uradnikov in nameščencev odklanja državni obstoj ogrožajoči predlog posl. Bro-deckega! Naše državno uradništvo ie republiki udano tako globoka da se ne straši težkih gmotnih žrtev, samo da se ne omaieio finančni temelji države. Izjave uradništva so dokaz modre uvidevnosti, ki ve. da smo država mi vsi. vsak posameznik in da le blagostanie državlianov ▼ finančno propali državi nemožen. Izjava Društva uradništva polit, oprave moravske daje zdravo lekcijo tistim polit, strankam, ki se v svoji duševni revščini In nerazumevanju pozitivnega dela vzdržujejo le s posto demagogijo.Todruštvo, ki obsega poleg pravega uradništva tudi tehnike, zdravnike In žlvinozdrav-nfire. Izjavlja, da vidi v vladnem predlogu glede izboljšanja prejemkov skrajno mejo možne finančne pomoči ter se boil da bi prekoračenje te meje razrušilo finančno ravnotežje v državi. Zato odklania predlog posl. Brodeckega, češ da le demagoški, strankarsko agitačen ter tllMt za posledico dr* napad. U
Volišči In predsedniki uoliitilii odborou
o Sloveniji*
Mariborski okraj.
Za predsednike volilnih odborov so imenovani: V Framu drž. pravd, namestnik Viljem Lavrenčak. v Podov! davčni upravitelj Franc Vidmar, v Lokavcih nad-tičitelj H Brezant, v Št Petru okr sodnik J. Lenart, v Laporju dav. kontr. F. Pirk-majer, pri Sv. Benediktu avsk. K. Novak, pri Sv. Barbari v Goricah gimn. prof. dr. P. StrmSek, v JareninI odv dr. D. Komav-11, v Račjem diž. pravd, dr M. G ras se IL v Mikolah davč. upravitelj J. Pihler, v Šen-tovco naduč. M. Lah, v Krčevini odv. dr. R Ravnik, v Lehnu prof. A M ral jak, v Laltersbergu dež. sod. svetnik dr. F. Pich'er, v Poljčanah prof. Ld. Pivko, pri Sv. Juriju avsk. T. Leveč, v Slivnici drž. pravd namestnik dr I. Jančič, pri Sv. Martinu davč. upravitelj M. Svarc, v Sve-čeni odv. kandidat dr. R. Panin^er, v Velki odv. dr. M. Gori$ek, v Pobrežju r.dv. dr. F. frzolič, v Teznem odv. dr F. Hojntk, pri Sv. Lovrencu not kandidat L. Sevnlk, pri Sv. Trojici okr. zdravnik dr. B. Weixl, v Slovenski Bistrici odv. dr. J. Pučnik, v Spodnji Poljskav| «rad. komisar J Kukovec pri Sv. Rupertu viš davč. upravitelj J. Vodlak, pri Sv, Jaknhu deželnosodnl svetnik dr. A. Mulej, pri Sv. Lenartu vISL dež. sod. svetnik dr. J Kronvogel, v Studencih odv. dr. I. Rapoc pri Sv. Marjeti sod. dr. Stanko Štor, pri Sv. Juriju avsk. dr 1. Dnlničar. prt Sv Križu grad. kom. A. Dolenc, v Tmiah davč. uprav. V. Oal. v Si Knngotl sod. J. Vejnar. v Zgornit Bistrici drf. sod. svet I Plrnat v Mariboru 1. viš. dež. sod svet. A. Leveč v Mariboru 11. viš. de?, sod svet A'eks. Pav^fkar, v Maribora Ht viš. dež. sod svet. dr. Jf. Toplak, v Mariboru IV vi5. dež sod svet J. Sterger. v Mariboru V. dei. sod. svet dr. F. Paltler.
Ptujski okraj.
Za predsednik* volilnih odborov so imenovani: Pri Sv. Urbanu sod. dr M. Jenko, pri Sv. Marku odv. dr. A. Brumen, v Savcih sod oiic I. Vimaher, v Svetinjah okr. sod. I. ZemlJIč, na Bregu odv. dr T. Horvat, v Platu okr. zdrav. dr. F. Kolte-rer, v Ragoznici sod. dr. tt Schneider, v Maretincih odv. dr. A Vlsenjak, v Clrkov-cab odv. dr. F. Šalamun, v Veliki Nedelji sod. A. Potočnik, v Stoprcah sod. oflc. F. Vldavič, v 2etalah sod. kane. M. Maček, v Novi Cerkvi davč npr. F. Toplak, v Rogatcu dež. sod. svet R. Potočnik, v Poleii-saku sod. kane R. Alt v Gradišču sod. ofic B. Nikole tič, v Gradišča sod. dr. V. Travner, v Ormožu not dr. I. Franc, v Hrastovcu odv. dr. M. Senčar, pri Sv. Barbari odv. dr. I. Fermevc, prt Sv. Miklavžu odv. A. Ban, v Tržcu sod. dr. J. Košan, v Kostrivnid odv kan d. dr. S. Rupnik. v Krčevini gimn. rava. F Vaida, pri Sv. Tomažu odv. dr. F. LaSič, na Ptujski Gori not kand. V. Skrabar. v Dornav! gimn. prof. A. Sovre, v Središču davč ofic M. Kojc v Sv. Vidu davč. oflc F. Košak. prt Sv. Lenartu davč. asls. Z. Mesaric v Ptuju okr sod. dr. A. Stuhec v Rogaški Slatini odv. dr. J. LeiČnik, v Sv. Andražu davč. uprav. L. Jerše, v Št Jan-žu odv. kand. dr. A. Horvat v Sv. Andražu davč ofic S. Košir, v Sv. Lovrenca sod oflc. J. Golež, v Breznem fin. kom. dr B. Pavlfč. v Crn! Zlvinozdravnik P. Kolenc v Dravogradu dež. »od. svet F. Posega, v Šmartnem odv. kand dr. F. Pirnat v Gortinl vil. geometer K. KavSek, v Guštafnu fin. svet. dr. L. Brence. v Ribnici ing. M. Lenarčič v Kaplji davc uprav. I Knop, v Slovenjem Gradcu dež. sod svet dr. J. Dofjan, v Marenbergu sod. dr. J. Koder, v Sv. min not dr. R. Kane.
Por^EdslIfeo nalile 9 Ljubljani.
L volišče v Mestnem doma;
(1097 vollcev).
Tukaj volijo: Stritarjeva ulica, šolski drevored Pogačarjev trg, I.ingar« jeva ulica, Pred škofijo, Sememška ul„ Vodnikov trg, Študentovska ulica, Krekov trg, Kopitarjeva ulica, Poljanski nasip, Poljanska cesta. Barvarska steza, Na etolbi, Strossmaverjeva ulica, Streliška ulica Ciril Metodova ulica, Ulica stare pravde, Vojvode Mišica cesta, Domobranska cesta, Ambrožev trg, Delaraska ulica, Cesta na Kodeljevo, Mesarska cesta, 2ivinozdravska ulica.
II. in ni. volišče  v šentjakobski de« kliški soli:
(TJ. od A do N 767; III. od O do 2 623 volilcev).
Semkaj spadajo: Mestni trg, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica, Ključavničarska ulica. Krojaška ulica, Pod trančo, Stari trg, Sv. Jakoba trg, Vodna steza, Trubarjeva ulica, Ulica na grad, Reber, Privoz. Za gradom, Zatiska ul., 8v. Florjana ulica, Osojna pot, Grajska planota, Sodarska eteza. Rožna ul.. Hrenova ulica, Vožarski pot. Pred prnlarai. Na prulah, Zabjak, Zvonarska ulica, Tesarska ulica. Sredina, Gruberjevo nabrežje.
IV. volišče v Šoli na Cojzovem grabnu:
(1003 volilcev).
Ta volijo: Cojzova cesta. Na mir-ju. Krakovska ulica. Krakovski nasip. Vrtna ulica, Kladezna ulica. Rečna ul., Gradaska ulica. Cerkvena ulica. Kole-zijska ulica, Zeljarska ulica, Karuno-va ulica, Pri brvi, Vogelna ulica. Veliki stradon. Pot na Rakovo Jelšo, Pot na pasji brod, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjusna ulica, Pred konjušnico, Jeranova ulica, Na mivki. Cesta v mestni log, Zelena pot. Cesta na loko, Stranska pot. Opekarska ee« sta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Cesta dveh cesarjev. V. volišče na državni obrtni soli: 1088 voliccv).
Tu volijo: Breg, Krizevuiika uL, Salendrova uHea, Valvasorjev trg. Turjaški trg. Čevljarska ulica, Jurčičev trg. Židovska steza. Dvorni trg, Gospo-eka ulica, Vegova ulica (it 10 in 12), Rimska cesta. Gorupova ulica. Aftker-eeva ulica, Marmontova ulica, Glin&ka ulica.. Na Mčevju, Tržaška cesta. Pred igriščem. Vrtača, Lepi pot, Grulieče (St 14, 15 in 17).
VI. votilce na državni realki t (1005 volilcev).
Semkaj spadajo: Kongresni trg, WoIfova ulica Prešernova ulica (S. fi. 7. 9, 11>, Belenburgova ulica, GradiMe (1, 2, 3, 4, 5, 7, 9. 10, 11 in 13); Vegova ulica (2, 4, 5, 6, 8), Hilserjeva ulica, Soteska, Simon Gregorčičeva ulica, B1eiweifl0va c*sta. Zadružna ulica, Pot
v Rožno dolino, Cesta na Rožnik, Večna pot Erjavčeva cesta, Levstikova ulici. Nunska ulica, Šublčeva ulica. Knaf-ljeva ulica, Beethovnova ulica, Gledališka ulica (brez 7 in 10), Pod turnem, Aleksandrova cesta (leva stran), Muzejski trg, Zagata, Igriška ulica.
Vn. volišče ▼ I. drž. gimnaziji: (922 volilcev).
Tu volijo: Aleksandrova cesta (desna stran), Tomanova ulica Gajeva ulica, Dunajska cesta, Janez Trdinova ulica, Gosposvetska cesta, Cesta na Gorenjsko železnico. Za bežigradom, Hra-nilnična cesta, Vodovodna cesta (24, 20 in 28), Koiizejska ulica, Krsnikova ulica.
VJII. voliice v justični palači t
(835 volilcev).
Semkaj spadajo: Prešernova ulica (leva stran). Sv. Petra cesta do St. S4, Sv. Petra nasip do št 35, Prečna ulica, Obrežna steza, Kolodvorska ulica, Miklošičeva cesta, Dalmatinova ulica, Kralja Petra trg, Sodna ulica, Cigaleto-va ulica, Komenskega cesta do Resljeve ceste Slomškova ulica do Resljeve ceste. Dovozna cesta, Linhartova ulica. Pokopališka ulica do s t 19, Cesta na južno železnico, Pražakova ulica.
IX. in X. volišče in sicer IX. na učiteljišču od A do L (568 volilcev); X. v soli na Ledini od M do Ž (534 volilcev).
Tu volijo: Resi jeva cesta. Tabor, Sv. Petra cesta od št. 36 do konca. Sv. Petra nasip od št. 37 do konca, Vrhov-Čeva ulica. Metelkova ulici, Čopova cesta, Skofja ulica, Stanko Vrazov trg, Usnjarska ulica, Radeckega cesta, Hrvatski trg, Ilirska a lica, Vojaška ulica, Prisojna ulica, Na Friskovcu, Pokopališka ulica št. 29, Slomškova ulica od št. 7 dalje, Komenskega ali ca od štev. 16 dalje
XL volišče v ubožnici v Japljevi ulici: (648 volilcev).
Tu volijo: Ahaci jeva cesta, 8v. Martina cesta, Zaloška cesta. Stara pot, Cegnarjcva ulica, Holzanflova cesta, Bohoričeva ulica, Ravnikarjev* ulica, Zalokarjeva ulica. Poljska cesta, Jap-Ijeva ulica, Jenkova ulica, Korvtkova ulica, Vodmatski trg. Na zavrteh. SO. volišče na vojaškem strelišču: (547 volilcev).
Tu volijo: Tžanska cesta. Dolenjska cesta, Hradeckega vas, RakovniSka ulica, Gsljevica, Orlova ulica, Orna van, Ilovica, Hanptmanca.
Xm. in XTV. volitte t 8i**u*lrf solita sicer XTTI. 9 črkami A do L (748 volilcev).  XIV. na s črkami od M do 2
(778 volilcev). Tukaj volijo  volile*  is Spodnje fiiške.
leonc uestl.
V Liublanft 20. novembra 1920.
— Prvaki čeikega Sokolstva | nik ČOS Štepanek, podstar**** in sicer starosta COS dr. Scheiner. Mašek in talnih dr. HeBer prideio v Mfetott COS it* VvdčiK Uatak 1 mdaUa *p*M*e mod 4. i* ima*
T L]ub\\anot kler se vrU v ponedeljek
ob 9. uri dopoldne prva seja Češkoslovaške - Jugoslavenske Sokolske Zveze, kjer se bodo določile natančne smernice za nadaljno delo. Poživljamo naše Sokolstvo. da se udeleži v kar največjem številu sprejema odličnih Sokolov. Jugoslovenski Sokolski Savez.
— Udanostna izjava Prekmarcev, Povodom ratifikacije trianonake mira irovne pogodbe je predsednik deželne vlade dr. Brejc poslal ndnistrskemu predsedniku dr. Vesniču nastopno brzojavko: >Go=pod predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Vesnič, Beograd. Zveza županov za gornje Prek-murje in dolnjelendavski okraj mi je s posebno brzojavko sporočila izraz veselja, da je ogrska vlada ratificirala
! mirovno pogodbo in s tem priznala osvobojenje prekmurskih Slovencev. Zveza županov prosi, da se ob tej priliki predložo pred Najvišji prestol Njegovega Veličanstva kralja Petra L njeni izrazi vdanosti in zahvale za osvobojenje. Čast mi je, gospoda mlni-
j str3kega predsednika o tem obvestiti, da blagovoli izraze vdanosti in zahvale sporočiti na najvišje mesto. Predsednik deželne vlade dr. Brejce
— Komisiju za Slovenijo. Na predlog ministra dr. Kukovca je sklenil ministrski svet sestaviti posebno komisijo, ki naj bi proučevala trgovinske in prometne razmero v Sloveniji v ozirom na težak položaj, ki se v njem nahaja Slovenija po sporazuma v Rappailu.
— Vodstvo »Družbe sv. Cirila In Metoda« nas naproša, da objavimo to-le pojasnilo: Na poziva, prijavljena v Jusroslavji št 269 in 277. naznanja družbeno vodstvo, da ie bil družbeni zastopnik na podlagi danega mu pooblastila popolnoma upravičen nekatere stvari iz zapuščine pokojnega dr. Oeorga ob priliki cenitve prodati in oddati po svojem prevdarku. in da ie družbeni odbor njegove tozadevne ukrepe vzel odobruje na znanje. Sicer je pa brezdvorreno družba kot dedinja upravičena stvari, spadajoče v to zapuščino prodati in oddati kakor to za primerno smatra, brez vsake dražbe. S tem je zadeva za družbeno vodstvo končana, katero se ne misli nadalje prerekati z anonimnim dopisnikom »Jugoslavijec. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani« dne 18. novembra 1920.
— Klerikalna tažnfivost. Slovenec« z dne 19. novembra ie očital učitelju Ferlugi v Gorici pri Ribnici, da ie v neki gostilni rabil tele besede: »Ne verujem v Boga. ne v Marijo, ne v svetnike, to ie vse iz-miSljeno.« Dogodek ie od kraja do konca zlagan in učitelj Perlu ga ie že vložil po svojem zastopniku dr. Pucu tožbo proti »Slovencu«.
— Občinski gerent — nemikittar. 5vo-fečasno ie poslalo 40 občanov Krčevine deželni vladi za Slovenijo spomenico« v kateri se izrekajo, da so z gorentom g. Inkretom nezadovoUni, ker Je nemfkeza mislienja hi ker hoče spraviti občino Krčevino pri Mariboru zopet v oemlke roke. Zahtevali so slovenskega gerenta To vlogo so Izročili vodji okrajnega glavarstva dr. Lafnšiču. ki je pripomnit da ie cerent Inkret zaveden Slovenec, prosilci pa sami nemškutarji, ki ga hočejo odstraniti, ker le preveč naroden In ker pazi, da se pri občinski aprovlzacijl ne vrli protekcija, kakor lo nekateri rele. Takratni deželni predsednik dr. Žerjav ie verjel pripombi dr. LaJnSIca ter odločil, da na) ostane gerent Inkret ie nadalje na svojem mesto. Inkret le nato tožil vseh onih 40 občanov, ki so podpisali vlogo, radi obrekovanla In pri prvi razpravi se ie dosegla z 39 podpisa-telil poravnava, edino zavedni Slovenec Jožef Zabkar le vzdržal v vlogi omeniene trditve ter nastopil dokaz resnice. Le-ta se mu je posrečil in g. žabkar le bfl oproščen. Gerent Inkret ie vložil na to priziv, a }e tudi okrožno kot vzklicno sodi Me po* trdlio prvo razsodbo ter Zabkaria oprostila
— Za K rakovo Ib Trnovo Dri« redi ondotno napredno gospodarsko in prosvetno društvo v nedeljo dne 21. t m. ob 10. dopoldne prt Sokliču v Konjušni ulici volilni shod, na katerem govore kandidat Reisner In drugI govorniki. Krakovčani in Tr-novčani. pridite na shod, da se prepričate, kle Je resnica.
— Na volflnem shodu prt Kavčiča na Privozu dne 24. t. m v smislu dogovora ne govori prof. dr. PestotnHc ampak kandidat Reisner.
— IzseBenlSki vlak sa lavne nameščence 2 zasedenega ozemlja le napovedan za mesec december.
— la Slavenske Bistrice nam poročale: Danes ie nmrl v Slovenski Bistrici po dolgoletni bolesni odvetnik dr. Flcrilan Knkovec, bratranec ministra za socia*ao skrb dr Vekoslav Kukovca. Pokornik )• M dober narodnjak m svest pristaS nase stranka Prizadeti rodbini naše sožaljel
mm Aretirani earfnarji. »Trgovinski glasnik« noreča, da Je ministrstvo za trgovino poslalo evoje inšpektorja v Dalmacijo, da pregledajo tamošnje carinarnice. Pri tem pregledu je bilo aretiranih ve« ©arinarjov, ki so spora-sumno s tujimi denarnimi zavodi v tihotapi jati tuj denar.
— Postne anamtre. Minitsrstvo za poete in brzojav je naročilo v Ameriki nove postne rnainke v vrednosti 180 milijonov dinarjev. Prvi del teh znamk
l ▼ vrednosti €0 milijonov dinarjev J* »Brin** z
kami se nahajajo tudi tri vrste invalidskih znamk, ki jih bo ministrstvo naknadno izročilo v promet v korist invalidom. Nove znamke pridejo v promet po novem letu,
— Plače služkiul Na naslov 2» kaplana Skrb ca. organizatorja ljubljanskih služkinj. Na Vaš članek v »Slovencu« z dne 3. novembra 1920 Vam odgovarja gospodinja uradniškega stanu nastopno: Dostikrat sem Že na razne objave odbora Zveze služkinj hotela javno odgovoriti in vem, da se vse gospodinje strinjajo z mojim današnjim odgovorom. Vsaka gospodinja dobro ve. koliko je n»ena služkinja sposobna in koliko je njeno delo vredno. V članku z dne 3. novembra se predlaga minimalna plača 200 K mesečno oni služkinji, ki je plačana le v denarta. Katera služkinia pa le plačana le v denarju? Nobena! Kje ie pa tirana« stanovanje, perilo in druge malenkosti? Uradnik aH uradnica zaslužita pač mesečno povprečno 2000 do 3000 K. a nimata zastoni stanovanja* hrane itd., morata več kot pol plače v to svrho porabiti. Zveza shii-kini se pa poteza le za plačo, ne računa pa mesečnih minimalnih 1000 kron. ki jih ona dobi od gospodinje mesečno na hrani stanovanju, perilu in drugo. Vsaka gospodinja sedaj rada pripomore svoii dobrt, vestrr! služkinji z obleko in obutvijo, seveda se pa mora služkinia svojemu stanu primerno nositi. Svilnenih oblek in modemih visokih čevliev pa tudi milijonarka ne bo kupovala služkinji — še manj pa žena uradnika. Kakor so služkinje sedaj nanrav-Uene. b? moral mož-uradnik služIti le za služkinjo, žena tn otroci bi bili na strgani In tačni. Zahteva se tudi razvedrilo služkinj. Kakšno razvedrili pa naj Ima poštena služkinja? Morda ples in čajne večere v Uudskerrt domu? V prejšnjih časfh ie bilo njeno razvedrilo drugačno, zato si le stara služkinia tudi kai prihranita. A danes — če ima tudi mesečno 2000 K, bo na stara leta revica. ker porabi vse za razne zabave in prireditve, na katere Jo posula organt* zator. O škodi, ki jo napravi posam-na nerodna služkinja, niti ne govorim. Kdo trni škodo? Oospodinia. Nobena služkinia ni primorana biti v eni hišL ki ji ne ugaja, saj si lahko prebere služba Ni pa prav. da &o podpihuje še one služkinje, ki ao svojim gospodinjam vdane in zveste. Organizatorju služkinj a. Skrbcu pa priporočam, da odslovi svoio sestro in vzame iz Zagreba moderno služkinja io dobro plača, preskrbi z obleko, perilom in razvedrilom, da se bo enkrat sam prepričat kaj stane služkinja. Le lastna skušnja — izučil Prizadeta gospodinja.
— Električna razsvetljava v onniher-skl kaznilnici Iz Maribora poročalo, da aa is 2 današnjim dnem b peljala v mariborsko moško kaznilnico električna razsvetljava,
— Nadi Američani. Po uradnih po-roči lih se je v tekočem letu vrnilo 23.474 izcljencev is Amerike, v Istom času pa je odpotovalo v Ameriko 1830 oseb. V primeru z druiriroi državami se je v našo državo* vrinilo sorazmerno največ izseljencev.
— Zssačen svetrOskl agitator. Maribor, 19. novembra. K aferi zasačeaega avstrijskega agitatorja Lesarja, ki le govoril o plebiscitu od opilj do Celja nam poročajo lz Maribora, da le vodja poUcf)sk*c» urada Izjavu, da ni res, da bi bfla poltena Izpustila Lesarja proti kave«! 21000 K, marveč da ga ie takoj obsodila na 1000 T. globe v dobrodelne namene tn sicer ZS •Jttgoslovensko Marico«, nato pa ga Izgnala preko meja Obvestilo se le tudi avstrijski konzulat, da ara ne dovoli več potovanja po naMo pokrajinah.
— Služba boftja v slovenskem |enfkn so vrti v tukajšnji evangeljski cerkvi na Oosposvetski oseti ▼ nedeljo ob flL popoldne.
— Samo 100 dofertor! Ptnarn*-
na delegacija objavila uradno: Pd rešenju generalnega Inšpektorja ministrstva financ ie dovoljeno Izvažat! iz nase države v inozemstvo d o 100 (sto) ameriških dolarjev in ne dO 1000 (entisoč) kot ie bilo to v neka« terih naših listih pomotoma objavljeno.
— Rttžalfenl inmour. Urša Šteblaj je stara ženica hi po poklicu vrtnarica. Ima že nad 20 let svoje stalno mesto na trgu. kjer prodaja cvetice in zeieniavo. Pred kakima dvema mesecema Jo ie hotela iz tega mesta izpodriniti trinajstletna Polž. Le-to ie vzel za svoio ljubljanski tovarnar Karel Pollak, kakor je povedal sodniku, Zato mu vozi na trv zelenjavo in cvetice ter mu oboie spravlja v denar. Ker je hotela trinajstletna relenka mllilonaria-usniar-Ja izpodriniti vrtnarico Uršo šteblal, se le poslednja razburila. V svoil razburjenosti ie na trgu vpila, da Karel Pollak pred vojna nI nič ImeL da Je med vojno prigoliufal milHone, da ne plačuje nobenih davkov, katere plačufejo zani lhiblianskl reveži Itd. Zaradi teh očitani se Je čutfl Karel Pollak razžaljenega in le tožil vrtnarico Uršo Stebla!. V petek, dne 19. novembra 1920, se Je na tožbo vršila razprava. Pri razpravi le na-Ktfla vjdMricm Steblai gornja ao*
BnanaOsVI
datke In se upravičevala. da le bila
razburjena. Ko je priča Polž potrdila obdolžitve. ie bila VTtnarica obsojena v globo 100 K. Izjavila je, da se bo pritožila, ker hoče vedeti, ali ima res milijonar Pollak pravica kot usniar odjedati kruh ubogim obrtnikom-vrtnarjem. Naše skromno mnenie ie. da bi bogati tovarnar lahko pustil ubogi vrtnarici njen borni zaslužek, kakor mu pušča ona njegov mastni zaslužek pri usnju. Na drugi strani pa mislimo tudi. da se na tak način, če se take malenkosti vlači pred sodišče, nikakor ne pomnožme ugleda in časti. Tem manj pa sodi kaj takega za moža, ki velja za katoliškega veljaka in kateremu bi moral biti znan svetopisemski izrek: »Če te kdo udari po levem licu, ponudi mu še desno.« Kakor pa kazeto sedanji časi, so politični katoliki že davno zavrg! sveto nismo in božie besede.
— Posknšeno tihotapstva Iz Maribora poročalo, da se je pri carinarnici posrečilo priti na sled velikemu tihotapstvu naše valute v Avstrllo. Kontrolni organi so na5H na dnu posode, napolnjene z mastjo, za 2 milijona naših dinarjev, katero svoto so skušali tihotapci spraviti preko meje.
— Opozarjamo na današnjo veliko akademijo Sokola I. ki se vrši'ob 20. v hotelu .Union*. (k)
— \ediplomirana zdravnica ee je
nastanila v Kolizejski ulici št 36 in Izvršuje svojo klijentelo doma, dela pa radi obiske po hišah v ljubljanski okolici. Opozorili bi na to mazaštvo zdravstveno oblast, pa tudi stanovanjski urad, ker ženska naj gre k svojemu možu v Maribor, tukajšnje stanovanje naj pa dobi kaka uradniška družina, ki se mora danes potikati po kaki kleti ali podstrešju.
— Smrtna nezgoda na kolodvoru. V
petek 19. t. m. ob 9. uri dopoldne je bila na glavnem kolodvoru smrtna nezgoda, železniški uslužbenec, 221etni Alojzij Perme, rodom iz Šmarjete na Dolenjskem, je zjutraj snažil na tiru. Iz postaje proti Zalogu je vozil simplon-ekspres. Perme se je hotel vlaku ogrniti in je skočil na drugi tir. V tem trenot-ku je privozil dolenjski vlak. Lokomo-
tiva je vrgla Permeta pod vlak ter mu
zdrobila glavo. Bil je na mestu mrtev. Ostavlja nepreskrbljeno mater-vdovo, ki stanuje v Šiški, Žibertova ulica št. 2t>9. Na fronti jo bil mladi in veseli Ix>jze zaveden jugoslovenski deklarant, ki je s pesmijo lajšal tovarišem lakoto.
— Velika defravdacija. Načelstvo >Konzumnega društva za Slovenijo« je začetkom tega meseca uvedlo revizijo in inventuro v prodajalni svoje podružnice v Litiji ter ugotovilo velikanski primanjkljaj okoli 210.000 K. Sum krivde je padel na poslovodjo podružnice Karola P o 1 a n I k a, rodom iz Rakovnika na Češkem, ki so ga aretirali.
— Nevaren vlomile aretiran. Po intenzivnih poizvedbah se je policiji posrečilo aretirati nevarnega vlomilca v osebi nekega J. M. iz Pazina. Živel je samo od drznih in velikih vlomov. Hodil je vedno elegantno oblečen in je dobro služil. Osumljen jo med drugim tddi velikega v julija t. 1. v Vavtivasi pri Novem mestu izvršenega vloma v trgovino Fr. S. Tedaj je bilo iz prodajalne odneseno razno manufakturno blago v vrednosti 100.000 kron.
— Kaj vse kradejo! Ukraden je bil na Dunajski cesti iz hiše št. 47 (Beži-jrrad) poštni nabiralnik. Nabiralnik je manjši od običajnih, po mestu pritrjenih, in ima pločevinasto nabiralno skrinjico.
— Današnja ljubljanska šala. V
Ljubljani se vsak čas kolportira nova šala ali nov dovtip, ki ima aktuvalno puščico. Snoči smo slišali tole: Kakšen razloček je med sv. Jožefom in dr. 6u-steršiČein ?
— Odgovor: Ko je bežal sv. Jožef iz Palestine v Egipt, je vzel s seboj ženo, otroka in svojega osla. Ko jo bežal dr. Šušteršič iz Jugoslavije v nemško Avstrijo, pa je vzel s seboj le ženo in otroke, 6voje osle pa je pustil v Ljubljani.
— Huda. a dobra!
— Umrl je v Škofijah pri Divači posestnik in mlinar Jakob Dujc. star 80 let. Pokojnik le bil znan kraški veljak.
— Slike sem razsUvil v Šelenbur-govi ulici pri kavarni Zvezda, Vsak si jih naj ogleda. — Veličan Bešter. fotograf, Ljnbrjana. (8096)
8 ramo počakati, m čakali bomo na odgovor I Narodnega predstavništva m vlade Srbov, Hrvatov In Slovencev. Rapallska pogodba
je prebivalstvo Jugoslavije zelo vznemirila Nasilne manifestacije, pisanje listov In nesporazumi) en je v vladi sami jasno kažejo razpoloženje, ki je sporazumu, katerega sta sklenila Vesnić in Trumbič v vili Spi-nola, vse pre) kot naklonjeno. Potrebna je torej, da mirno in z vso zmernostjo čakamo, kako se bodo dogodki razvili.
Mnffura*
D* ANNUNZIO VSTRAJA PRI ANEKSIJI REKE. — Reka, 19. novembra. Občinski svet je imel burno sejo. v kateri so pobijali izvajanja Giollttlia v italijanskem parlamentu glede Reke. Sprejeta je bila resolucija, ki ponavlja že večkrat izraženo željo, da se ima Reka anektirati po Italiji. Občinski svet ie v seji 29. septembra t. 1. jasno povedal, da smatra ftali-Sansko receenzo na Kvarneru le za prehodno in da jej ima slediti aneksija. Protestira proti rapallskerrru dogovoru in izjavlja, da ne odstopi od boja. dokler se n? izvrši pripojitev Reke k ItalijL — D' Annunzio se trudi, da bi se rešil iz zagate, v katero le zašla Reka. kjer grozi splošna lakota in utegnejo priti sodni dnevi za »osvoboditelja«!
CAVIOLIO IN D' ANNUNZIO. —d Rim, 19. novembra »Mes-iagigero« avljaja iz Trsta: General Caviglia in D' Annunzio sta imela v bižini Reke sestanek, na katerm je general Cavtelia prečital del raoall-ske pogodbe, ki se nanaša na Reko. Opomnil ie. da ie storil v svrho informacije, astopnik Reke ie kritiziraj pogodbo. D' Annunzio je izjavil, da ga je presenetilo deistvo. da so lalijani odobrili pogodbo, vendar pa njegova žalost ne more vplivati na njegove namere in njegovo postopanje, za kar je edino merodaina dobrobit domovine.
ULTIMATUM DR. KOROŠCU.
Beograd, 19. novembra. Ministrski predsednik dr. Vesnić ie poslal včeraj ministru dr Korošcu brzojavko, v kateri ga poziva, nai v roku 24 ur jasno in precizno pove, ali da svoj podpis za ratifikacijo rapallske pogodbe ali ne. Ako v lem roka ne da svojega podpisa, mora nemudoma Izvajati konsokvence In podati demisijo.
Beograd. 19. novembra Dosedaj še ni došel Korošcev odgovor na Vesničev uIU-mat. Očlvldno ie, da hoče dr. Korošec ra-pailsko pogodbo Izrabljati v demagoške svrho, kar mu pa ne bo uspelo, saj le no-torično znano, da ie dr. Korošec še v soboto, ko se le sklenil sporazum v Santi Margherin, izjavljal popolnoma odkrito, da ne verjame, da M Italijani odstopili naši državi le ped onega ozemlja, ki so ga okupirali. Tudi gfede Koroške ie dr. Korošec že dva dni pred plebiscitom zatriev.il, da bomo pri plebiscitu poraženi Kdor torej pozna to Koroščevo mišljenje ve, da Je sedaj niegov odpor proti rapallski pogodbi samo navidezen m umeten, ker si misli s tem svojim nastopom priboriti samo simpatije širokih mas, predvsem pa številnih prekmurskih beguncev.
RAZPRAVA V MINISTRSKEM SVETU O RAPALLSKJ POGODBI. Beograd. 19. nov. Miniatreki svet je v svoji včerajšnji seji obširno razpravlja! o rapalski pogodbi. Referat je imel minister zunanjih del dr. Trumbić. V svojem referata je dr. Trumbić navaja! razloge, ki so napotili delegacijo, da je sprejela italijanske propozicije. Naghs-sal je, da so bile te propozicije rjepri-merno bolj ugodne, kakor vse prejšnje kombinacije. V podkrepitev te svoje tr-sitvo je na« drugim navajal Ml Jtj-
sivo, da so preje ne samo Italija, marveč tudi ostale velesile zastopale stališče, da je treba vso jadransko obal ki bi pripadla naši drŽavi, nevtralizirati in demilitarizirati, kar bi pomenjaJo izgubo nase suverenitete na morju, V rapallski pogodbi ni govora o kakšni ne-vtralizaciji ali demilitarizaciji. Naša država je suverena tudi na morju in si lahko zasnuje^svojo lastno vojno mornarico, kar je za našo državo nesporno velikega pomena. Govoreč o vzrokih, zakaj naša vlada ni sprejela propozitij Nittijeve vlade meseca januarja, kjer je Italija ponujala naši državi posest Idrije, Postojne in železniške proge na Reko. je minister povdarj^l, da je n*ša vlada to ponudbo odklonila zategadelj, ker je bila stavljena v obliki ultimata. Ni namreč hotela dopustiti, kakor je to pravilno naglasa! znani francoski publicist Gauvain, da bi se svetovna vojna, ki se je začela z ultimatom Srbifi, končala z ultimatom iz Srbije izšli novi Jugoslaviji. Dr. Trumbič je pri seji tudi povedal, da so Italijana faktično zahtevali zase tudi Blejski kot in nevtralizacijo bohiniske železnice. To zahtevo pa je naga delegacija s takšno energijo in s tolik«5:»jim ogorčenjem zavrnila, da stvar sploh ni ved prišla v razgovor. Z ozirora na ugovore, da delegacija ni imela tako dalekosežnih pooblastil, da bi smela podDi-sati sporazum z Italijo, temelječ na tako občutni izgubi našega teritorija, je dr. Trumbič povdarjal, da je delegaciji v tem oziru dala polno pooblastilo dno 7, maja 1820. Protić - Korošeeva vlada, ki ji je v svoji instrukciji v 6. točki priznala polno moč radi glede odstopa našega ozemlja, ako bi bilo to potrebno. V svojih nadalnjih izvajanjih jo dr. Trumbić tudi naglasal, da je bila ena izmed glavnih vzrokov, ki so uašo delegacije napotili, da je sprejela sporazum, beda, ki vlada zlasti v Črni gori in Dalmaciji. Ako bi se ne dosegla svobodna plovitev ob Jadranu za našo državo, bi tekom letošnje zime brez dvoma izbruhnila v omenjenih krajih najstrašnejša lakota ker je bila letina v teh deželah skrajno slaba, ne moglo pa bi se jih preskrbljevati z živili iz zaledja radi pomanjkanja prometnih sredstev po železnici. Trumbiceva izvajanja po napravila na vse ministre globok vtis. Zato so se po vTsti izjavili za ratifikacijo. Le ministri dr. Kukovec, dr. Drin-kovič in dr. Surmin so si izprosili kratek rok za prevdarek. MARCON1 O RAPALLSKI POOODB1. _ d Trst, 19 novembra. Listi poročalo iz Ancone: Senator Marconi, ki |e bil te dni z generalom Peppino Garibaldljem v Dalmaciji In je tam konferira! z admiralom Millom, se ie včeraj popoldne vrnil semkaj in izjavil v razgovoru s časnikar)! glede Dalmacije: Pomisliti moramo, da bo Jadransko vprašanje utegnilo zopet priti na povT'je, in sicer nam v prid zelo kmalu Vsakdo pozna žalostne notranje razmera ▼ Jugoslaviji, ki ogrožajo rešitev krise. V kateri se nahaja notranja okrepitev tt df-zave. Rapallska pogodba se bo motala predložiti Narodnemu predstavništva v odobrenje. Naša vlada gotovo ne bo prej umaknila svojih čet z mela, U jih določa londonski pakt dokler se ne ratificira sporazum. Na podlagi dekreta regentovega bomo takoj proglasili aneksijo pokrajin. Id jih rapallska pogodba priznava Italiji. Te* da pred« aa ■■■■asm i* DaJmdie, ■*>
Rcpertoir Nrrodnega gledališča v Ljubljani.
Drama:
Subota, 20. novembra, Ljubimkanje. Red A.
Nedelja, 21. oktobra, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven abnm.
Ponedeljek, 22. novembra, Flgaro se ženi. Red C.
O p e r a j
Sobota, 20. novembra, Lepa Vida. Red C.
Nedelja, 21. novembra, Dalibor. Izven abnm.
Ponedeljek, 22. novembra, zaprto.
— Gospod ravnatelj Hinko Noeie, vodja Narodnega gledališča v Maribo-tu, je dospel v Ljubljano zaradi državne subvencije, ki ee v zadnjih mesecih ni nakazala. Mariborsko gledališče, ki deluje izredno marljivo ter goji bogat dramski in operetni repertoar, si je moralo najeti posojilo. Nadejati se je, da ^e kriza prepreci.
— Glasbena Matica, Slavni Sevci-kov kvartet iz Prage namerava dne 2. decembra t. 1. v Ljubljani koncertiratL Prijatelje idealne komorne glasbe prosimo, da se za vstopnice oglasijo v predprodaji v Prešernovi ulici št. 5-1. k
— Proslava 25«letnice smrti J. A. Komenskega na ljubljanski univerzi. Društvo slušateljev filozofske iakuitete »e priredilo včeraj zvečer ob 8. v zbornici na univerzi proslavo J. A. Komenskega. V zbornici je bil okrašen doprsni kip velikega slovanskega pedagoga 'Predavanje je bilo prav dobro obiskano: poleg dijaštva smo opazili zastopnike univerze, učiteljstva m viš. šol. sveta. Češki konzulat je zastopal dr. Zahorsky, predaval je dr. Ivan Lah. ki je v enotirnem govora po4al življenje, načrte in delo tega velikega moža. Pokazal je, koliko lepih misli, ki se šele danes izpolnjujejo, Je nosil s seboj ta slovanski mislec Nas veseli, da Je bil ravno J. A. Komenskv prvi, k! ga je proslavila naša vseučiliška mladina, saj js to vzor misleca in vzgojitelja.
— Stoletnica Bož. Nemcove na našem licešu. V četrtek je slavil naš iicej prav lep domač praznik: obhajal je lOOletnico velike češke in slov. pisateljice Bož. Nemcove. Gojenke so lepo okrasile risalnico, med zelenjem je stala slika pisateljice v njeni cvetoči dobi, na eni strani je bila slika 17ictne Božene, na druei pa prizor iz »Babice«, kako je prišla k svojim vnukom. Popoldne ob 4. so se sešle vse učenke k slavnosti: slavnost so poselili zastopniki češkega konzulata z dr. Zahorskvm na čelu, zastopniki viš. šol. sveta in ku-ratorija. Ravnatelj Jug je pozdravil goste, na to je dr. Lah podal življenjepis pisateljice. Ena goienka ie na to deklamirala pozdravno pesem slovenske mladine pisateljici, tri male deklice pa so z malim lavorievim vencem s Češko in jueoslevensko trikolcro ovenčale pisateljičino sliko. Bil je to krasen prizor, ki bo ostal vsem globoko v spominu. Na to so tri gojenke čitale 3 poglavja iz »Babice« (prihod k vnukom — poglavje o domovini — smrt). Cela slavnost je uspela lepo harmonično in dela čast zavodu, ki bodi vzgaia-HSče slovenskega ženstva. Drugi dan se je ponovila slavnost za otroke, v petek zvečer pa za ženstvo: žal. da je bila ta večerna prireditev, ki ie imela namen, seznaniti naše žen-stvo s to veliko slovansko psatelifeo. razmeroma slabo obiskana, zato pa je bila tem boli prisrčna.
— »Vojnički glasnik Vojni minister ?e odredil, da se začne Se ta mesec Izdajati »Vojnički glasnik«, namenjen vojakom, k? bo deloval v prosvetne in narodne namene. List bo urejeval poseben odbor pod vodstvom polkovnika generalnega Štaba Petra Markoviča, Uradno obvestilo se glasi tako-le: V ministrstvu za vojno in mornarico začne tekom
Ljjnbljanskl trg.
Mestni trg je popolnoma stalen. Cene telečjega mesa 20 In 22 K ostanejo tudi nadalje. Ostali trg Je reduciran na najnujnejše predmete. Sadje na trgu je precej slabe kvalitete. Kmečki sadni trg je slabo založen, ker se je razprodalo sadje drugam. Cena jabolkom ie 3 do 6 K kg. Jajc na trgu Se vedno ni. vzlic temu. da se jih dovaža precej v Ljubliano. Cena je skočila na 3 K. a jih tudi za to ceno ni dobiti Novega fižola letos močno primanjkuje. Špecerijsko blago je ostalo na prejšnjih cenah. Na ljubljanskem trgu ie nastopilo občutno pomanjkanje mleka: v primeri s poletnimi meseci se ie zmanjšala množina mleka skoro za dve tretjini. Pomanjkanje mleka hi deistvo. da so se nekateri zavodi pričeli baviti z izboljšanjem mleka, povzroča, da zahtevajo isti povišanje cene na 6 kron. Današnja cena mleku ie 5 K. J Olede ljubljanskega kruha st glase1
vsa poročila z večjih krajev Slovenije enoglasno, da ie najslabši izmed vseh mest. To velja posebno za malo mlečno in masleno pecivo. Nestalnost v ceni hi kvaliteti ie očividna. Določile so se sledeče cene za malo pecivo: Navadne žemlje 17 do 18 K kilogram, mlečne žemljice 24 X za kilogram, masleno pecivo (kifelici. štručke) 28 K za kg. Pri tem so vezani peki na določene pridatke masla, mleka in sladkorja. Za še fineiše pecivo ni določena maksimalna cena. Med tem ko je maksimalna cena 15 K za navadni kruh obvezna, so cene za luksus pecivo vsled pridat-kov primemo zvišane. Dosedaj se je pridevalo teh pridatkpv premalo.
Gospodarske vesti.
— g Finančni zakon. Kakor nam
javlja finančna delegacija, se ie publikacija iinansijskega zakona  1920 | —1921 v Uradnem Listu  vsled tehničnih težkoč zakasnila. Ukrenilo se je pa vse potrebno, da izide tekom
prihodnjega tedna.
—g Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarniške moči, kovači, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, trgovski sotrndniki in sotmdnice, dninarji, dninarice, ko-larji, tlavbni in strojni ključavničarju žteparice, služkinje, kuharice, bolniške strežnice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: pohištveni mizajri, mizarji za splošno delo, drvarji, zidarji, tesarji, zidarski delavci, ice-tarji, strojevodje, železostrugarji, urar-ji livarji, kuharice, služkinje, likarice, vajenci, vajenke itd.
—g Ivalidski davek. Kakor opozarja finančna delegacija v Ljubljani, uveljavil se je s finančnim zakonom za L 1920/21 invalidski davek, ki je namenjen v kritje stroškov za podpore invalidom. Podlaga za odmero tega davka je skupni celoletni predpis na zemljan ni, hišnih davkih, pridobnini, pri-hodnlni in deloma dohodnini iu plača-rini. Do vsote 8Q K ,ki se predpise na teh davkih, je plačati 8 K invalidskega davka. Pri višjih predpisih je invalidski davek progresivno višji, ne presega pa nikdar 20% predpisa na davkih, ki so mu podlaga za odmero. Pobiral se bo od 1. januarja dalje. Davčni zavezanci, ki so za leto 1920. svoje davke že plačali, morajo naknadno plačati še invalidski davek, ki odpade po lestvici čl. 35 fin. min, zakona na le plačane davke. Na to se v lastnem interesu opozarjajo vsi zavezanci z vabilom, da čimprej e izpolnijo svojo dolžnost. — Morebitne zamudne obresti se bodo od Invalidskega davka računale od 1. decembra t !. dalje.
—g Cena nale moke v Avstriji. Kakor ocročajo, je cmz naši moki v Avsirijl v prostem prometu 80 avstrijskih kron, nrad-nišivo pa jo dobi po 24 K diferenco plača država,
—g Paska rska obrt v Kranja. Slovenska puškarska obrt je dosedaj cvetela v Borovljah. Tam je bilo večje število zavednih slovenskih puškarjev, ki so s svojimi izdelki zalagali Slovenijo, Bosno, Hrvatsko in Hercegovino ter Dalmacijo. Vsled koroške nesreče je obstoj slovenskih puškarjev in okolici docela onemogočen tako iz narodnega, kakor iz trgovskega stališča. Izvoz v Jugoslavijo je zelo ote5kočen, odnosno popolnoma zaprt, na nemsko-avstrijski trg se pa slovenski puškar niti pokazati ne sme. Valed teh razmer so slovenski pu^karji prisiljeni misliti na čimprejšnjo izselitev. Zato se je del teh puskarjev že tudi izselil in izbral kot svoje novo bivališče in obratovališče mesto Kranj, metropolo in trgov, središče naše Gorenjske. Mesto samo je pa tudi jakc pripravno aa industrijo: živahen železniški promet skoro neposredni bliiini Ljubljane, električna in vodna sila ter leži sredi bogate, rodovitne pokrajine, tako da odgovarja vsem pogojem za razvoj industrije. Povdarjati pa moramo tudi to, da se je kranjsko meščanstvo z največjim veseljem in naklonjenostjo oprijelo te misli in gre priselivšim se puakarjem, kakor tudi pripravljalnemu odboru za ustanovitev pnskarske zadruge r Kranju v vsakem oziru na roko. Za obstoj puškarske obrti je novo se ustanavljajoča zadruga življenskega pomena. Ona izdeluje vse predmete v surovem in jih izroča potem posameznim specijelnim mojstrom v popolno izgotovitev, seveda bode sama izdelovala tudi popolne puške. V Kranj se preseli tudi veija puškarska tvrdka Peter Vernig, družba z o. s. v Borovljah in bode v najkrajšem času začela tu s svojim obratom. Slovensko javnost opozarjamo na to novo panogo naše industrije Ustanovni občni zbor puškarske zadruge v Kranju je bil včeraj. Želimo tej zadrugi največ uspeha, naši javnosti pa jo priporočamo.
—g Rasprodaja carinskega blaga. Uprava glavne carinarnice v Ljubljani jo pod Št 19.676 % dne 11. novembra t L sporočila trgovski in obrtniški zbornici, da naj pozove vse interesente, da takoj dvignejo blago, U je bilo pred L novembrom, dospelo na carinarnico, ker bo drugače Izloženo javni prodaji. Zbornica poživlja vse interesente, da
Sravočasno dvignejo tvoje pošiljatve, a te izognejo prodaji na javni dražb t —g Poseefili kaomolomov in sploh vsi interesenti za odneratne snov! se tem potom vljudno naprošajo, da naklonijo mineraloško - petrografskemu institutu nase univerze (v roke g. prof. K. tllnteriecnncf-Ju, deželni dvorec) vzorce vseh onih snovi, ki lih Izrabljajo bodisi v katerekoli svrbe kamenoseike, cementne, keramične, kemične ali kake druze industrije kot stavah kot eatfe » oeste* železni-
ce kot z lino v Ino itd Imenovani želi sestaviti   strokovno   zbirko  takega domaćeg:1.
materijala za rabo pri poduku bodečih naših tnženeriev, obenem nai se pa ustvari tu informativna zbirka tudi za ranozostev&jK Interesente iz tu. La Inozemstva, ki prihajajo sedaj po razne tozadevne Informacije. Cim popolnejša slika bi se dobila na ta ra-čln od nase kamene industrije v najŠirScm pomenu besede, tem lažje bi podpirala in pospeševala tudi ena panota nafie obrti iti industrije drugo. Vzorci naj so 7 krat 9 era veliki ter kaka 2 cm debeli In sicer Čc mogoče: a) surovo obdelani, b> lepo ote-sani in c) zglajeni (polirani), da se spozna njih kvaliteta v vsakem oziru. Tem kosom naj so dodane Še kake šlbre Istega materijala za prilično znanstveno preiskavo Sipke iu glinaste snovi naj bi bilo za kake 3—4 pestL Vsak materija! mora titt strogo ločen od drugega z natančno navedenim nahajališčem. Brez poslednjega ]e snov absoluuio nerabna ln ne pride v zbirko. Kdor ima snov, ki le v kateremkoli oztru (kemično, trdnost Itd) že preiskana, se naproša tudi za dotične podatke. Kdor ne želi, da pride stvar ? lavnost, se rmi tajnost jamči.
Borce.
—d Dunaj. 18. novembra. Borza. Zagreb 879, Beograd 1510, Milan-Trst 1885, Praga 692.50, Curih 8125, Novi dinarji 1496—1545
—d Praga, 19. novembra. Boraa. Beograd 255, Zagreb 63, Dunaj 16.20, dinarji 249, avstrijske krone 16.90.
—d Curili. 19. novembra. Borza. Berlin 8.40, Holandija 195, Newyork 644. London 22.10, Pariz 38.25, Milan 23.80. Bruselj 40.35, Kodanj 86.76, Stockholm 12250. Kristijanij* 85.50, Madrid 32.75, Buenos Aires 220, Prage 7.15, Varšava 1.15, Budimpešta L30. Bukarešta 8.70, Dunaj 1.87H. avstrijske krone 130.
—d Zagreb, 19. novembra. Devize, (vse vezane^: Berlin 181—185, Italija 505, London 450—455, Newyork 133 do 133, Paril 820—0, Praga 158—160, Švica 2150—0, Dunaj 25—25.50. Bukarešta 0—210. Valute: ameriški dolarji 130—137.50. avstrijske krone 27—29, bolgarski levi 148—0, carski rublji 06—73, angleški funti 0—465, francoski franki 0—810, napoleondori 450 do 455, nemške marke 184—186, Italijan-ske lire 486—490._
SokolsfuOa
— Sokol L ponovno opozarja na svojo veliko akademijo, ki Jo priredi danes. 20. t m. ob 20 v veliki dvorani hotela Unloa. Bratje to teatre, storim tvojo doUnoet la pohitite danes v Unioa. Zdravo 1 k
Tnrlsttfca in sport.
— Sport. Nogometna tekma Jadran-Hermes. V nadello ob pol 1L se bo vrtaš na prostora unije nogometna tekma med Jadran rez Id Hermes rez. k
— Slovenska športna ravtia 'Sporte začne izhajati na umetniškem papirju in s povsem novo opremo. Kakor je znano, donala ta revija krasne slike tt vseh panoe sporta in vrlo interesantne članke Is rezultate o sportu. Za bodočo zimsko sezono, ki ima v Sloveniji krasen naravni teren, bo nudila ta revija posebno interesantan materijal. Ml ta list vsem kar najtopleje priporočamo. Cena je 4 K v naročbl in iz -ide vsak teden. Narocufe se prf Športni zvezi, LJubljana. »Narodni dom«._(k)
Društvene vesti hi
prlredltog.
— Klub »Soea« naznanja svojim elanom In prijateljem, da bode v soboto, dne 20. t. m. v restavraciji »fanttnl« (prt nunski cerkvi) predaval g. dr. Ponraaarič o Jadranskem vprašanja.
— Pevsko društvo >Slaveec priredi na predvečer narodnega praznika dne 30. t. m. v Ud ionu koncert s sodelovanjem pevskega zbora, orkestra in rasnih solistov, na kar ee sedaj opo zari amo. fc)-
—- Društvo ared idiotskih profesorjev bo Imelo v sredo 1. decembra is-reden občni zbor v risalnici I. drsava* gimnaaije ob 10 dopoldne z dnevnim redom: 1. Nas gmotni polo&aj; 3. sin cajnoeti. Vabila podružnicam in navodom slede. — Odbor. (kf
— Koncert salonskega orkestra so vrsi vsako nedeljo in prmsnlk v velikem salonu gostilne Drasoek. Bohoričeva ulica 9. Vstop prost _^
Poizvedbe.
— Koroški begttsjec lice gospodičaa Ido Plasohug. Naj se sglasi na naslov: &! W. pri F. Turnlku Vransko.
— Izgubila ta Je predvčerajšnjem Čer zlata ovratnica z obeskom z 4' brlljantoma od gostilne Podobnik v Novem V od matu do hotela Union. Prost te* da jo posten najditelj proti dobri nagradi odda prt oddelku varnostne straže v Novem Vodmaai ali pa pri polic, ravnateljstvu.
— Pogreša se Franc Dabijan, biv* Si vojak pri >Baukompagnie it. Vti Feldpost 192<, in je odšel v bolnišnico. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči njegovi materi Mariji Habijan, Babo a gori os št S, posta Laverca. Stroški se pove* ne jo._____
UsMca uredil
— Ustnica   uredništva. Akad
druStvu »Trtelav« v Beogradu. V* so objavo glede obč. zbora dne 20 t m. prejeli Sele danes, torej oos festum. Poslano pristojbino shranim aa kasnjšo Vale objavo.
.SLOVENSKI NAROD-, dne'21. novembra 192U
2b7. stev.
Jfiia ielezBica ii prometni laitnj.
Obratno ravnateljstvo južne Železnice v Ljubljani objavlja sledeče uradno pojasnilo:
Po nekem dopisnem uradu v Beogradu lebil razširjen z dne 7. t ir». v vsem časopisja naše države pod kričečimi naslovi korminlke, v katerem se &!asi, da se ie po mešani caiinsko-železniški komisiji a nepobitnim! dokazi dognalo, da je glavni krivec zastoja v prometu ravnateljstvo lužne železnice, kar prometno in dru-So osobje tega ravnateljstva vrši očividno sabotažo. Dalje se navaja, da je bila južna železnica radi raznih nepravilnosti te dni kaznovana na globo nekoliko milijonov dinarjev.
Z ozirorr: na te Izredno težke obdol-»ive polaga obratno ravnateljstvo južne železnice važnost na to, da pred vsem ugotovi, da je opetovano opozarjalo ko-misarija: saobraćaja na prometne težkoCe, nastale vsled carinske manipulacij in je zlasti Je meseca junija samo po svojih odposlancih pri prometnem ministrstvu v Beogradu zahtevalo komisijo, da na licu mesta ugotovi vzroke zastoja. Ta komisija je res od 30. oktobra do 9. novembra t L poslovala v Zagrebu, Ljubljani in v Mariboru ter stoprav 9. t m. konCala svoje delo. V zapisniku s tega dne je ugotovila natančno vzroke zastoja v prometu
Da se javuost prepriča, v koliko je proti nam naperjeni komunike navidezno oilcijoznega značaja resničen, pri občujemo ta zapisnik dobesedno, prepuščajoč mirno javnosti, da si ustvari b ama svojo sodbo.
Pripominjamo le šc, da nam o kakem kaznovanju južne železnice s kakršnokoli denarno globo nI ničesar znanega. Našega uradništva pa, ki se je po svoji domoljubni požrtvovalnosti od državnega prevrata sem pridobilo splošno priznanje, ni nam treba braniti pred poučeno lav-nostjo proti očitku sabotaže.
Navedeni zapisnik državnih sednisa na konferencijama u Ljubljani ! u Mariboru od 30. oktobra do 9. novembra 1920 pa se glasi tako-Ie:
3>V svrhu Iztraživanja uzroka zastoja kod carinarnica u Ljubljani i o Mariboru podpisati članovi komisija održali su niz konferencija sa ovtascenim delegatima obratnog ravnateljstva južne železnice (saobraćajne direkcije) kao 1 uzroka zakrčenosti na železničklm stanicama i po* menurJm mestima. Na tim konferencijama utvrdjeno je, da je i nastoj kod carinarnica i zakrčenost na stanicama ima karakter kronične bolesti, koja se svremena |r»5 zaoštrava. Kao uzroki toj bolesti komisija ie konštatovala sledeča fakta:
L
Kod carinarnice u Ljubljani: 1. Nedovoljan broj carinskih magacina i nedovoljan prostor za carinske kancelarije; 2. nedovoljan broj carinskih revizora. To su dva najkrupnija l naj glavni j a nzrota, ,'koji izazivanju zastoj kod carinarnice a posredno i zakrčenost na železniSkoJ stanici Da bi se ova dva uzroka uklonila, konferencija Je zaključila, da se uklanjanje prvog uzroka treba zahtevati od ovdašnog obratnog ravnateljstva, da u odredjenem roku, a najdalje do 1. feb. Idu-če godine podigne jedan magarin, u koju bi se moglo umestiti do 200 vagona robe. Ujedno s podizanjem tog magacina, da pociennto ravnatellitvo podigne 1 jedan lokal za smestaj sviju carlnaričnih kancelarija Da bi se odklonio drugi uzrok konferencija Je zaključila* da komisija u svom izveštaju umoli generalnu direkciju carina, da carinarnici u Liubljanl u najkratšem roku uputi na službo 7 (sedem) novih revizora 1 10 graničara.
Kao manje važan uzrok, ali koji više puta izaziva velike saobraćajne teškoće ;na ovdašnloj stanici, jeste 1 slučaj s carinarnicom u Borovnici, koja, može se reći, prosečno dnevno vraća 3 (tri) vagona s Izvoznom robom, s toga, a to nemaju potrebnih carinskih dokumenata za izvoz. Naime gotovo sve carinarnice iz unutrašnjosti, iz Hrvatske, iz Sriiema i Bačke neupucuju   vagone s Izvozom   robom niti
izvoznim listima, niti propratnicama, uego te vagone prate samo tovorni listovi. S toga taj fakt za pomenuto carinarnicu Je razlog, naročito s obzirom na naređenje c br 31.098 od ove godine, da takove vagone vraća na stanico v Ljubljani, kde oni čekaju više puta i po deset dana dok ne dobiju potrebne dokumente. Da bi se ovaj narok odklonio na konferenciji ie donet zaključek, da komisija predloži carinskoj direkciji, da izda naredjenje svima carinarnicama, da jednaku postupaju..
Izpred sadlSča.
— Pravda gledališ. igralca proti Smartinskemu dekanu. Bivši n.Tdporoč-nik Josip Maga. sedaj gleda!Uki igralec v Budimpešti, je bil nekak vodja kabareta pri Wurmovem VII. koru. Po razpadu avstro-ogrske armade so se skozi naše kraje valile številne in dolge vojaške kolone. Tudi Maga je z dve. ma avtomobiloma skušal doseći bvojo domovino z vso prtljago. V šmartnem pri Litiji pa so mu narodni brambovri ustavili avtomobila ter mu zaplenili vse erarieno in rad; njegovo blago. Poročnik liaga kot kabaretni igralec je imel tri velike kovčege razne «gled*ličke garderobe«. To garderobo so mu ^shranili proti potrdilu r dekana J. Ri-harja ki jo bil tedaj predsednik Narodnega sveta v Litiji. Kovčegi pa so imeli čudno usodo. Neznan tat jih je izmaknil v veri. da so v ujih bogati zakladi. Tat pa je doživel razočaranje, ker je dobil notri razne vlasulje, celo eno žensko, razno šminke. 200 pesmi kabaretne vsebine, 10 godal, dalje en eleganten frak, lakaste čevlje itd. V enem pa je bilo baje celo 13.000 smodk. Poročnik Maga je pred letom osebno prišel v Šmartno po svoje stvari, toda od dekana je moral presenečen zvedeti, da so kovčegi izginili. Sedaj je Maga sodnim potom zahteval od dekana Ri-harja plačilo škode v znesku 42.050 K. Ljubljansko deželno sodišče je to tožbo zavrnilo z utemeljitvijo pasivne legitimacije, ker je Rihar fungiral kot predsednik Narodnega sveta, ne pa kot privatna oseba. Baje namerava Maga toniti bivše člane >Narodn?ga sveta< v Šmartnem pri Litiji.
— Pretkana Babnopolika. Pred kazenske sodnike stopi trepetajočih korakov pretkana Babnopoljka Frančiška Poje, 531etna ženica, živeča na preživi tku s svojim možem v pravdarskem Babnempolju. Uverjena, da bede s svojo pravdarsko pretJcenostjo zmotila sodnike, odgovarja v hitrem tempu na vsako vprašanje. Čedno oblečena kmečka ženica, doslej nekaznovana, katero je moral k tatvini blaga preslepiti samo pohlep po lepih rutah, jo na sv. Florijana dan. ko je bil sejem v Ložu, porabila priliko, da je v bližnjem Starem trgu po raznih prodajalnah v gneči množice izmikala* s pultov večje množine raznega blaga in v Konzum-nem društvu c^lo moški klobuk. Med sodnikom in ženico je bil značilen dvogovor. Predsednik: >Ali ste blago pla-čeli?« Ženica: >Jaz sem ga povsod pošteno plačava.«* Predsednik: >Kolifco ste imeli denarja?< Francka: >Čez S000 kron.« Predsednik: r^Kako ste kupovali?« Obtoženka: 2-Pri Šetincu malo kofetka in dve ruti.« fRuti je ukradla.) Preds.: >In v konzumnem društvu?« Obtoženka: >Sem dosti kupiva.c Predsednik: :>Tam pa ste precej pokradli.« Obtoženka: >Nisem kradva. Vse 6em kupiva pošteno.« (Neopaženo je vzela mnogo kotenine, ripsa in celo moški klobuk, kupila pa je češplje.) Preds.: >In pri Tušku & Ožbolt?« Obtoženka: >Kupiva sem pošteno kos platna.c Preds.: >Po katerih cenah 6te blago plačali?« Obtoženka: >Ne vem. Bolj dolgo je. Sem vse pozabva.« Preokret pa je nastal, ko ie bil zaslišan poslovodja Udovič kot priča. Predsednik priči: >Ona pravi, da je za blago plačala čez 3000 K.« Priča: »Na Samo 1 kg češpelj sem ji prodal.« Preds.: >Pa en klobuk je kupila.   Koliko je veljal?«
Priča: >350 kron.« Preds.: >Ona pravi 500 JL« Priča zanika. Presednik se obrne k stari ženici: >Kaj oravite k temu?« Obtoženka molči. Preds.: >Ko ste vstopili, emo vam na nosu videli, da bodete lagali.« Obtoženka ca to skesano: :>Ce mi odpustite, ker sem kradla, pa povem, da sem res kradla.« Njen zagovornik vstane in izjavi: >Potem pa še meno ftrbate.^ Preds.: i-Tako st.iri ste, pa naložite 6ramoto sebi in svoji družini!« Za ukradeno blago v vr nosti okoli 3000 K je prc-;.e: to Frančiška Poj4 šest tednov t • j■-. Bila je zadovolinn.
— Oothe pred sodišč sm'        a pi-
šete?«   pravi   sodnik sobe
»Oo-
the* . . . »Res?« . . . *Da < . . »AH se pišete tudi s »th«? »Da*. Sodnik ironično: »Saj ste mu tudi podobni!« Bil pa je Oothe v osebi Ouhcznjive svećenice boginje Hebe, gospodične Marije Oothe, ki je vlo-Efta tožbo zaradi žaljenja časti proti nekemu Alojziju Kralju. Slednji je prejel od sodnika tri dni ali 200 K globe.
— To pa nI v kazen&kn^ravd.icm redni »Kako se pišete?« . . . »Kako se pi?e»-tc?* vpraSa dobri sodnik obtoženko Marijo Gaberc, ki odgovori: »Marija Oaberc, od očeta Simona P'ajbeza, da, sodnik, prav od Plajbeza in od matere Ur£ke« Sodnik: »Ali ste bili kdaj kaznovani0« Obtoženka: »Pnkrat na 24 ur. ker sem za zajčke malo travce nabrala« Sedttffc jI predoči vsebino nasprotnikove to>be. Marija živahno gestikulira in priznava vse, zlasti, da je vpeljala najmodernejši način ?al'enja potom lavnih lepakov. Pred nekaj tedni je bil namreč na vogalu Polak«,ve tovarne nabit originalen lenak: »Kaj Č'o-vek Naredi ko brez vere Ziv\ . . . Bog Naj Jih kaznuje last srn še Zato glih tako vesela Moj srce Mimo živi po Nedolžnem veliko trpi Veselo Še zmeraj zapojem lahko.« Obtoženka pa je izvedla tudi obrambno sredstvo, ki doslej še ni vseb-Heno v nobenem kazenskem pravnem redu. Ko je namreč priča gospica Frančiška Jerobova priča'a, je pri njeni Izpovedhl: »Na verižnlk«, skočila obtoženka k priči, jo pograbila okoli pasu ter jo v naivečji razburjenost! pahnHa skozi vrata na hodnik, kjer se je razprava med vikom in krikom nadaljevala.
— S Podravja.   (Zapostavljen ro-: floljnb.)   Prav mnogo jih je. ki so ob
prevratu v vsej naglici slekli crno-; žolto odelo, v ksfero so bili dotlej oviti > preko glave, našopirili se z slovensko j trobojnieo, kričali na vse grlo ter za-l sedli varne in ugodne kotiče v državni
službi . . .
Poznnmo pa mladega moža. ki jo kot m.ilokateri bivši avstrijski državni uradnik nosil visoko prapor narodne zavednosti, stopal v prvem redu narodnih hori tel jev ter daleč zunaj svojega delokroga, na sektorju nase današnje severne meje gradil aokolsko trdnjavo proti nemškemu >Drangu<. Pri tem delu ga je zasačila vojna.
Zasluge, ki si jih jc stekel za svoj rod, mu je Avstrija iplačala« z obtožbo veMzdaje in srbofilstva. Šele po trime*ečnero zaporu v graških in mariborskih ječah se mu je po posredovanju dveh odličnih gospodov posrečilo uiti rokam krvnikov. Njegove prostosti jo bilo kmalu konec. Nastopiti je moral z označbo >p. v.« nov križev pot pri vojakih z vsem mogočim šikaniranjem in zapostavljanjem. Samo interpelaciji >JugosIov. pluba« v državnem zboru se ima zahvaliti, da je končno osemnajstega leta dosegel prostorček v oficirski menaži. Vsi njegovi tovariši so bili tekom časa uradnim potom oproščeni vojaške službe, le njega je >naklonjeno« mu finančno ravnateljstvo v Gradcu pustilo do konca pri komisu. Kako tudi ne! Saj ga je že prvi teden zapora >suspendiraio« od službe, po izpustu iz ječe pa mu je še k vojakom dostavilo dekret z najstrožjim ukorom«. In tako se je zgt-
dilo, da je, stoječ pod neprestanim nadzorstvom, došel s svojim oddelkom vred v italijansko ujetništvo, iz katerega se je vrnil oktobra lanskega leta Delegacija ministrstva finano v Ljubljani je bila sočasno z njegovo prijavo o vsem tem s tozadevnimi originalnimi dokumenti poučena, pa se na lo očividno ni ozirala, ko ga je namestila ua malem uradu, kjer mu načeju-je kot kontrolor lani imenovani asistent, med tem ko je zapostavljeni v tem činu že od 1. februarja leta 1914 in bi moral po službeni pragmatiki istega dne leta 1920 avtomatično dospeti v X. činovni razred, pa še danes ni deležen tega >povisanjas.\ Končno bodi še posebej naglašeno, da ta >viš-ji« odločno spada v kategorijo v prvem odstavku označenih    ljudi j, kar
1 pač najjasneje osvetljuje še danes vladaoci avstrijski duh na   gotovih me-
I stih. In potem so čudimo, da Nemci prevzetno dvigajo glave?!
Izseljenski škandal.
Slovenska javnost in merodajni politični faktorji vse premalo pos/ećajo pozornost dejstvu, da so se počeli v zadnjem času trumoma seliti mladeniči, ki so še obvezni vojaški službi. Sprva >o se začele trumoma seliti v Ameriko mlada dekleta, pojav moramo premotrivati samo s socijalnoga stališča. Razne potovalne pisarne v Ljubljani zlasti v Kolodvorski ulici so ćkspedirale tekom mesecev vlake in vlake mladih žena in deklet, napram Čemur smo bili popolnoma brezbrižni. Poslednji čas pa so so začeli ne preko naših potovalnih pi-saren, ampak preko Inozemskih, ki imajo svoje agerrte v Jugoslaviji, izseljevati mladeniči, ki so podvrženi vojaški službi. Ekspedicijo teh ljudi so organL-drali agenti na zelo rafiniran način. Znano Se, da ameriški konzulat v Zagrebu In Beogradu podeli visum vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ako se Izkaže z uradnim potrdilom, da ni bi! aktivno v vojaški službi avstro-ogrske armade, predvsem, da je bil vojni ujetnik na Ruskem. Tako dobivalo visu-me za. potovanja v Ameriko vsi bivši vojni oproščene! in umevno vsi »mladi ruski vietniki«; ker Amerka stoji na ^tališču, da ti možje niso bili bojevniki proti antanti. Sprva so ta uradna potrdila Izdajala županstva, v poslednjem času pa politična oblastva na Informacijo županstva. Ti mladeniči znaio na nasvet tujih igentov pridobiti taka potrdfa na zelo lahek t.ačin in Znani so nam slučaji, da so odšli v Ameriko mladeniči boječ se konflikta z Italijo, čeprav so se preje hrabro bojevali — za Avstrijo.
Kakor poročajo Iz Maribora, se Je te dni odpeljalo veliko število Slovencev fn Hrvatov preko Spilia v Ameriko. Ko so ti mladeniči prestopili državno mnjo, so postali precej zgovorni in veseli In so se cačeli razgovarjatt o svoji dosedanji domovini, ki jo zapuščajo, ker se razmere za deTavnega človeka vedno bolj slaMajo. Pripovedovali so, da so dobili v LJubljani od nekega človeka, ki se le :zdaial za policijskega uradnika, o katerem pa vedo, da prav gotovo ni noben uradnik potrdila, da niso služili v avstrijski vojski. Seveda so mora1! za to potrdilo precej plačati. Eden Je Izjavil, da je plačal 15.000 K, drugi 10OO0 K In ker je bilo povpraševanie zelo veliko, so padle cene celo na 2.000 K. ki so jih morali Izročiti nekemu slugi. Fantje sami priznavajo, da so prepričani, da so vse štampflle na teh uradnih dokumentih ponare'ene.
V interesu vseh poštenih nrađnikov In nastavljencev prt policiji In volaStvu Jc, da se ta zadeva strogo preišče in da se revidirajo tudi razne potovalne pisarne, k! še danes povečini funkcljonirajo baje brez vsake koncesije kot ekspoziture dunajskih potovalnih pisaren.
Mai nMai D&rtufUva.
Minister dr. Kukovec je izposloval naredbo, s katero smejo nadzorniki podjetij, oziroma ministrstvo za socialno politiko dovoliti, da se izvršuje
delo v malih obrtih 9 ur dnevno, nami sto 8 ur. Ta naredba velja samo za obrti, v tovarnah pa se bo delalo tudi v bodoče po 8 ur na dan.
Kakor znano, si je demokratska stranka postavila kot programa-tično točko, da se mora v malih obrtni« skih podjetjih spremeniti Sumi delava nik. Ta programatična točka je bila potrebna radi tega, ker je po vojni delavnost padla. Ta pojav ni le pri nas, ampak je takorekoč v celi Evropi. Dr-prišli do prepričanja, da je največji os Auz;xp u;i?jsdoJAo t{tjojv5iao i^tuav^
vzrok pomanjkanja, draginje in neurejenih razmer dejstvo, da je delavnost padla.  Vsak  posameznik, bodi telesni ali duševni  delavec, producira manj, kakor pred vojno. Angleška vlada, ki i ima najbistrejši pogled v socialne po-j jave, je to i.sprevidela.   Radi tega je ■ pretečeni  teden  Lloyd Georgo poravnal  eden največjih delavskih sporov na Angleškem, namreč stavko rudarjev in sicer na ta način, da dobe delavci večjo plačo, čim bodo več producirali; čim večja bo njihova produkcija, tem 11 B$a bo plača. Na Angleškem menijo, I da je s tem napravljen največji korak i za izboljšanje in povečanje produkcije.
Darila.
— Jugoslovenski   Matici   so poslali:
Jan Paral, orož. stražm. v p. v Dobrnlču 20 K, ker se ni mogel udeležiti slavnostnega koncerta. Nadkorrtisar Gregortč 100 K kot dar poštnega uradništva, notar Seu-mg 30 K, Mladina l. mestne deške ljudske Šole v LJubljani je darovala na dan praznovanja osvobojenja SMS dne 29. oktobra t 1. za neosvobojene brate v zasedenem ozemlju 522 K 64 v, društvo Narodna šola povodom praznovanja osvobojenja SHS za samoučila In m'aćinske spise namenjene koroški slovenski mladini 200 K, Paulšek Ivan, Rače, 20 K, Bizjak Franja, Rače, 20 K, Vokač Marija, Rače. 20 K, Podružnica Škofja Loka poslala prispevek 3000 K. Anton Oselman, nadučltelj v Sv Marfnu p. Vurberk 144 K, nabranih na svatovščinl Kostanjšek-Gselman, dr. Anton Gosak, Ptuj, iz kazenske poravnave Kram-berger-Majerič, 50 K.
— Darovi za Sokolski dom na Viča: Ivan Jelačin, Ljubljana, 1000 K: Charles Princ, Ljub'jana, 400 K; A. Agnola, Ljubljana, 200 K; A. Šarabon, Ljubljana, 200 K: Lenassl & Grkman, Ljubljana, 100 K; Breznik-Frttsch, LJubljana, 100 K; Rafael Gregorln, Domžale, 100 K; Fr. Stupica, Llubb'ana, 100 K; Fr. Cucek, Ptuj. 100 K: Dr. Oton Feltich, LJubljana, 100 K;F. Kč-rrfg, Celje, 20 K; Fr. Kramar. Celje, 20 K: Al. Zajec, Šiška. 20 K; Fl. Gajšek. Loka pri Zužmu, 10 K; Kronska zbirka: Hrvatski Sokol v Zlataru 40o* K; Sokolsko društvo Sarajevo 240 K; 2irl 121 K: Clrkve-nlca 111 K; Štepanfa vas 100 K; Stari tr* pri Rakeku 50 K. Srčna hvala! Zdravol
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: _Bo»?dar Vodeb._
Ženske bolezni: Profesor Bre!-sky v Pragi, odlični žensk! zdravnik, izpričuje, da grenčica »Franz -Josef« izborno učinkuje tudi pri daljši rabi in pogosto že v majhnih množinah.
Dober danf in nikakih bolečin ne bodete imeli, če vporabljate Fellerjev Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 specijalne steklenice Elsa fluida 42.— K. 6 škatljic Elsa-kroerljlo 18.— K. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna po-mada močnejše vrste 15.— K. Fellerje-vo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z znamko >Elsa< 19.— K. Fellerjeva Tannokina nomada za rast las, veliki lonček 15.— K. — Tudi vfI dnifri Elsa izdelki tvrdkeEvaren V. Feller v Donji Stubici, Elsatr^ št. 238 na Hrvatskem so vseskoz zanesljivi in priporočljivi.
Hitita se Đa lm st. 2.11 lito-se fnrJl izđemtele Dirale otileKe.
8685
ZiM h s'aiilao. raieii M ta-htPoniE p.i FflniK. Stritarjeva
7. dvorišče.
fcMiio lile filozof. Eventiulii sa stnevaje. PeiriR u tonil. Sin
H^odapU »E. T./8682..
8682
lel dobio ohranjene elite za §o-
^ površniki in Shnnica se prod3. SiR, Drorni trg t, Ii nadstr. Im; •d 2. <U4 8673
Mizo Ua ie ener-
i ■■■lian MAks   za nadzorstvo in ■DO Fnififl RN    delo. Ponudbe 5od '.Mteetst' posin« tečece, IJ«W**"
oO^»
laa nla za 2 do 3 osebe.
a pevje, rfmskimi okni, z vso prehrano se odda na Bled«. Več pove nadinlenir at Bledi. 8608
Lekarna
uložena, v ni j živahnejšem pro-itoem kraju z okr. glavarstvom se proda. Vprašanja pod .Lekarna 8f70* mu ustavo Slov. Naroda. 8670
Enpl se stružnico
aa železo. Ponudbe na Atoocno ekspe-jfc^MLL^lUtcliv, IjnHJtna f^esiil
Man sobo za pisarno sredi mesta,
Ponudbe pod .Lepa lega'
Ljoblii
moitaoltitte
8e45
\w\m litina lanski!! oblek le
mesto v privatni hiSi v mestu ali v okolid L (obijane. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8660
Prodam dakio obranjen zimski bo-
flffMn za gospodično srednje velikost silil in elegantne trpeSt e visoke bel-platnene čevlje St. 38. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 865')
Proda se t leto stara psica volfj«
ncMmit cena 1500 K ter par skije v Ihfln, (smuči) za 800 K. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8662
_-,-\-
Za nizko ono so proda
zimska suknja,
podložena s kožuhovino. Naslov pove aaeaeea etsptdldia Al Mattlfc LjnUjaaa Kongresni trg it 3 8679
Dva tekate
(dečka) stara nad 15 let, tščt za takojšnji vstop Sttđldja »Balkan« Dasajska cesta JS. Pogoj, da stanujeta pri starših v Ljubljani Plača po dogovora. 8678
Se a bftmija ali kafri*
Mah Ponudbe v slovenskem in nemiliju, skem jeziku z navedbo smol-nosti In plačilnimi pogoji so nasloviti pod »Z taatfee stesetrailjs Usnje pred-sest mn* oa aprtvo Slovenskega
Prala se Ma iiosteiia. Poizve se v MizeiH M 99.
8684
Godbenl automatf
2ROX130 velik proda Pp. Birtić v Hraetatkm. 8667
Katt m! pefrBleia M« so K 58.
za dve 2 zabojem vred r»os*avao na vsako žel. postajo Sever & Eoa*9. LJubljana. 8448
Pohištvo.
Spalna, iedtlna soba fn salon, mata obrabljeno in najboljše kvalitete, se radi selitve   po  ugodni ceni  p oda Naslov pove upravniSlvo Slovenskega Naroda. 8*37
Sobo s hrano
čedno meblovano, z električno razsvetljavo, iSče v boliSi hiši dobro situiran bančni uradnik:. Ponudbe pod »K««'« * na opravo Slov. Nareda. 8689
dovoliea*. te M tet obetate*« nafarfarelea IhiMf
pisretmlnica bot)Sih služb
G. Flux
aetpoifca lUca 4» L eadstrtf je leve.
ISče nujno več kuharic, sobaric, dekle' za vsako delo, gospodične k otrokom v Karlovac in Zagreb, gospod čuo a klavirjem in franc. jezikom, alugo k nekemu baronu na Hrvatsko Itd. priporoča se mtel. osobje vsake vrste, komorna hišna, perfektna, simpatična oseba s 13 letni« spričevalom.
Naprodaj
3 peči, železna vrata, visoka 2*25 m, široka 921 * cm, lesena vrata, visoka ?35 m, š'roka 1*85 m s podboji, 2 Šivalna stroja, brzoparilnlk, dvokolesnl ločn« voz. Ogleda se lahko v Sloarfkofi ulici 81 6. LJubljana. 8664
HiM PfiftiMtiii nakit!
Viia z modernimi 7 sobam', (lahko se dobi stanovanfr), kopeljo, sob* za slugo, sadnim vrtom, hlevskim poslopjem, ^lizu  šole  in   orkve na   prodaj za
4^0.000-—. Malaaa vila v vrtu, polje za 135.000—. Prekrasno psaestva pri Mar boru, hiša s komfortom Prev-sean trga fine na dobrem mestu. — Hotel blizu kolodvora. Pisarna za /emljisča »En*!*",  Oeeaeaka 28.
Zenilna ponudba!
Trgovca sin. 30 let, priden in poditien trgovec z 250.000 K gotovine in drugo se želi priženi i ed no v odlično in solidno trgovsko hišo z zdravo, naobra-"eno in simpatično gospod čno ali vdovo. Tajnost zajamčena. Resne ponudbe s trike pod .Berem 101/8441" na upravo Slov. Naroda. 8449
kot samostojna pisarniška moč, vešča knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja, se Hče za takojšnji ' astop. Platnene ponudbe naj se oaaaasa aaumlja ttavtot tvrdki ivats Meeli, LJubljana, Štetnike*« 19. 8672
Večje posestvo
s poslopjem v dobrem stanju, z njivami, travniki in gozdovi ter z vso živino in poljedelskim orodjem pol ure od kolod- ora na Dolenjskem, olaaj Novo mesto, se prod«. Pojasnila v Liubljani. Dolenjska cesta 10. 864?
L V11I/20-2'
Oklic.
Boe 31 mraafa 1926 ao 9. oos.
se bo v sodnem poslopju prodala na prostovoljni sodni dražbi dragocena lisičja kola odeja, in salonska suknji s telovnikom.
Izklicna cena za lisičjo kožo r.000 K in salonsko suknjo 1600 K. Pod to ceno se ne proda.
Okrafae eadtsee a LJubljani, od delek VITI. dae 7. noveobra 1920
Cisto svinstio deaaalo
mast po K 52.,
lepo aaakafaao banatska
slanino po K 51.,
nudi
J. Roje, Selo
prt U«» Jani. latataaa m aroia9 vea
totemih satoaoriav (ftollo)
s vsemi podatnim) deli v velikosti 1 do 2 i/s at »Une io 3 n ttaane, Ml
oddaja na vagone: Dr. F. Janko, Import m Eksport, Liubljans, Krekov trg 10. Telefon it 349. 8530
rorap
za
POKALICE
in 125 zabojev s 3.125 steklenicami za pokalice proda Gospodarska porto« vala ca Ljubljana, drž. kolodvor. Diažba v Četrtek, 25. t m. ob 10. uri do oldne.
lv.Jaxin sin
Zhua)sba o. 15-, L|«M]au«
šivalni stroji
ia str .{i zi plctcijc
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz V varne v Uncu Ustanovit« na I. 18*7
Ye»ii psataje tozptotDc.
Pisalni stroji tAdler4
CoalSil aaatonl la Iranko.
Kolesa iz profil tousrci:
OOffatoap, 8tyHa9 Wafla«rad. Začasno znižane cena«
Irnjfff: fttunfn,
ESKOMPTNA BANKA
LJUBLJANA, iELENBUROOVA UUCA ITEV. 1.
lut. Mifniftr. IN.
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOSJPTNO RANKO IN SRR8KO BARKO V ZAGREBU
Izvrtajo vse bančno transakcil« najkulantnaje.
DENARNE VLOGE. - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT. - ESKONPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR. - AKREDIKTIVI. - BORZA.
^roda se štedilnik. Zvonar-ska nHca 11, l. nadstr. 9677
Ztaka šakala u proda. Polne se i lajali f: t Mg, jaja 8632
M stroj za mleale kosti. Ponn-
m oa Anton Ml Trimlka. 8639 Prsila k fcontra-bas kitara na 13
efrrfl stara nepokvarjena v najboljšem itiUl stanju. Na ogled Cesta na florenj-»ko Železnico št. 7/1, vrata 4. 8652
frejUi all/a zmožna kot vodklaja k on
nTOftfOlav fekcijskega oddelka ae z „elo dobrimi pogoji takoj sprejme. Ponudbe na npravo tega lista. 8601
Mm iežice tajije M raka mtaja tvnlka 0. Sturm. Metlika.
'fftirfnrictinia zmožna perfektne s!ov. nOHlUlIalllilll in nemške stenografije in strojepisja se takoj sprejme v večji ■_rg. pisarni. Ponudbe na poštni predal St 44 Celje. 8600
Po selo rafiaml eeafl sova
đveaolesa. slasll^ zratnice, sivaL stroji
n vsakovrstni deli, karbidne svetilke, gorid Itd. Sprejemajo se v poprav i-vflo dTOkoleao fn rosni stroji pri
naprodaj 2 velika kolega ie 2 sliki Zidoiska steza 1, III. oaUstr. 8646
Po najii ni kupim Ett:
aluminij, cln in nikel.  Ponudne z navedbo mnoZine in cene na .Cical" to varna kovinskih predmetov, CeUe 5726
ifle se za takojšnji nastop, stroje-
RJobfi vešča slovenskega in nemškega plinU, Jezika, ter stenografije. Plača po dogovoru. Ponudbe na tosta! predal it S OS, Lfnkljana. 8619
Voziček,
ročni z dirico, pripraven za trgovce, popolnoma nov, se proda, Nori Vodmat St 15. 8570
Kot kompanjon vstopi
v kakšno večje podjetje izdelovatelj zrakoplovov, avtomobilov In železniških voz. Naslov Mentoni Vekostar, vas Krstna posta Lc ko v t ca. 86)8
Trstle za strope inJeluje" in nrodaja
na debelo in drobno m5 po S 4*80 pri
večjih naročil-h znaten popust Stelner Anton, Lfabljanai teranova niica
13, Trnovo. 4256
Na se In salati M. Uaitov na oaaj jejt. ojraa. «■
eCatni vosek'
Ia kvaliteta nemško blago se dobiva tudi s pošto od ti
Sandor Šseller,
Klavirie w%in
Proda se
večja mnoZtna belega tn rdečega vma
do najnižji   ceni. Letnik 1918 in 10 9.
Jfaprooaj na Štajerskem
hotel prvovrsten, 30 sob s potilJtvorr
kompletno fn restavracija komoletna koncesija za kavarno, velik inventar v
lenem mestu prevzeti za takoj. Lepa risa (vila) 13 sob, 8 sob pohlSrvc.
električna luC, telefon, vodovod, velik vrt, njiva v Celju. Gnd. 300 oral, polovico gozda, polovico Ia ekonomije, velik živi in mrtvi fundus poceni. Druga velika in mala posestva z vilo, vino-•ridko posestvo, trgovine in gostilne. hl*e za tovarne posreduje Rarol Brecalk. Celje. Dolgo polje 3 8r?2
prvovrstno btago od pitanih  prašičev se prodaja  vsak  dan na stojnici ILIJE PREDOVIČA v Šolskem drevoreda. (Prva mesarska stojnica od frančiškanskega mostu.)
VINO
banai&Of letnik 1920, belo, sladko, 12V« rnalig. močno, dospe v ponedeljek ali torek, t. j. 22. ozir. 23. t. m. na kar naše cenjene odjemalce vljudno opozarjamo. — Gospodarska zveza. VinsbJ
oddelek, Spo dni a tiska._
Priporoča se tvrdka
los. Peteline,
LJubljana, Sv. Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih strojev v vseli opremah za domaČo rabo, za krojače, original Cvllnder Sfngerjeve velike in tr.ale za čevljarje, posamezni deli za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno In debelo. _
nakupom!
r/folanih nhi^k   Sahfllnih hlar PHBaaaai
vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov itd. oglejte zalogo
Uubfjana, Emonskac-lt. 8.
tajati: anHJHUBUL Tiama ksaak. ft 313
Brno - Proatafov (čehoa4ovaika.)
\er boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti n Izdelavi prva v Jugoslaviji, ter nima nI kake konkurence v svojih solidnih nlzk h cenah. — Večja naročila po meti. — Samo na debelo.
Lastna izdefovalnlca perila in čevljev.
se za tslec jSnji nastop ali pa s i. januarjem 1821 išče in to z večletno skušnjo v raznih tvorolSklh obratih a raznimi parnimi stroji in z znanjem tudi najtežja dela odnosno popravila (zviševati. Prednost ima)o oni kateri se razumejo v električnem obratu in naj samo prvovrstne moči svoje ponude s prepisom spričeval In navedbo plače s prostim stanovanjem In gorivom pismenim potom Javljajo. Na samo površne ponudbe brez prepisa spričeval in navedbo plače, se ne bode oziralo! Tudi se sprejmeta dva ključavničarja, (Reparatur-Schlosser) za težja popravila v obratu) Ravnatoltstvo tovarne cementa U dan most. 8629
Pozor!
Debelo Drobne
Razpošiljam
V
zvesta ss 8—80 Ustav, ftolftc. peresa črnilo, srlotelke. kredo, tile, pečatni vosek, barvice, grllelst, tablice, noteze, drtala, trg. knjige, sls. nune. koterte, Indigo, ofleai, pisarniški, trgovski, frtasi, karirani, •vllesi risalni, ovojni, cigaretni, pl»sfk, kres In le drngt papirje, stročalce razglednice ometat hi narodne Og. trgovd. tale, javal nradi pri vecjsta naročila popnst
Drobno
Jos. Omerza
Ljubljana
t. «. t. I. mm*.
FelUu Potrte, mm~'
Trlaska 45.
Prodale se
više vagona prošlogodišnjeg pa šulja (fižola) Reflektanti neka se obrate na tvrdku BaCtO I drma KsCacl, Jase-novao a g.-Slavoaija. 8606
3000 do 4000 N leilc
(skipek) letošnjih neplesnjlvih Ia se proda. Ponudbe pod .Jezice 8121' na upravo Slov. Naroda. 8621
Lovci!
Divjačino, t J. Jelene, srne, zajce, jerebice i. t. d. kupuje In plačuje po naj višjih cenah. Ivan Lescbnfgg, eksport perutnine, Mariner, Pod meatoni 1 8518
v
Zenit na ponudba!
Trgovsko asotjraZen, soliden, 83 let star gospod z neka) prihrankov £eM v svrho čimprejšnje ženitbe znanja z ne-orevetlko gospodično ali vdovo primerno staro, katera bi imela že vpei|ano
trgovino, gostilno, vetje posestvo ali kako drugo obrt. Dopisi s sliko katera se tako) do vpogledu vrne vposlati nod .Zelo soliden" oa Aasntai li hrteniičnl zavod Draga Beseljak, IjnMjana, Cankar evo nabrežje s. 6502
Čeika tvornica glasbenih instrumentov
losef Udi v Brnu
CsRpateieiha repoMika
Dobavitelj jonroslov mlatstr-
stva vojne fn aiorramlce. Direktna poitna odprava obnovljena. 8178
Obi. kon. ns. Informačni zavod
Ljubljana. Cankarjevo nabr. S
dobavlja vse kreditna hi privatne Informacije v tu in inozemstvu. V abone-raenta   ter posamezno cene zmerne
Niii • podgane stenice - Ščurki
Is vsa zalega ntora poginiti ako »potrebite maja najbolj Isknleaa Is povsod! kvaljena srrdsrva kakor: prorl polisi m nillin 10 K' ia podgane hi afii ttsoe K It—; za tenrke a pas^naa Ratna vrsta so K ; nosekoa nantas flaktsrs sa stenica I? K: asičevalee natjev K 10*-; praiek stoti mrCesoa 10 Ia li K; tonile prsti ikesi nri Ijndeh 5 is 10 I; mazilo ta nsl prt Urini • In N K; praiek za asi r esfnk! ta perilo 10 lo 20 K: tlsktnra proti mrčesa na sadja ts zeleafadl (uničevalec rastlin) 10 K; prašek proti mravlja m 10 K; mazilo proti garjem 12 K. Postita po povzetju. Zarod za ekspert M. £*nk«r, lagrab 15., Patriniska nllaa %•
Papir! Ha drobno
Pin beli papir, kanceiljski ln trpovsklf gladek in črtan, po zmernih cenah pri
L Peiatek, IjiMjain. Židovska ol. 4.
Kupim malhno
fllilCOCahrlaTl lcže"* P^bllžno |fU5CSIVfJf      v trikotnika
Cei je — Zidani Most — Sevnica. Ponudbe   cod   .Prijazen krnj 8308* na
upiavo Slov Naroda. 8508
Kontorlstinlo
samostoina moč z znanjem slovenske ia nemške korespondence, stenografije in strojepisja, sa takoj spreime. Golob t Rc, tovarna kem.čnift Izdelkov, Ljikljaaa, VIČ 8568
Udarno ipedletfakego
uradnika
ki so mu dobfo poznani carinski, železniški, Izvozni Ia uvozni posli. Bivši železniški m carinski uradniki Imajo prednost Ponudbe na S tro | ne tovar* ao ia livarna d. d. a Ljnusl)aai. 86U
nsovski sotniđnib
s 150 do 200 tisoč kronami gotovine se spreime radi povečanja trgovine v dobro idočo trgovino na Štajerskem kot drog ali delničar trgovine. Samec ima prednost, brana tn stanovanje v hftf Ponudbe pod .Posestnik hi trgorac H. B. 8042" na upravnUtvo Slovenskega Naroda, 8643
Krasna nova preproga
Srn trm velikost 4X3 m, se proda za 4A00 din. Ponudbe pod »ftenrega a»l*
na apravo Slov. Naroda. 8651
Konurvne tovarne i z o. z. na Vrhniki
pošilja
la janesae čHts svinjsko mast v vedriš
od 50 kg ta prej po fekzntej la krasiakn klobasa od I kg naprej po posti, pa aajaiijlk dnevnik ceank. 8658
f[\ Zahtevajte cenik
zastonj
n poštnine prosto
Zo božično drevo
in r« anaSa nn debelo m bno,  dalfo botiaao ta aoi _ rstfllodoioe na debelo in drobno ari In retale*, LkjMjaaa, 2ieavssa sika 4.
Velika taloga klobukov ln niaov aa doU pri
Franc Cerar
Prevzemalo se tudi start in slamniki v popravilo prt vačevič X TrSan v LJubljani,
šantova oUca it 5». iaaatsaiiata v
lesa, bakra, med! ta dreftfc kovin čistega angleškega Cevlonskega fllaaj grafita, po najbolfkl ptdskoieml anoaa đi aa pravljeni.
atl v zadeval k laduntriiah z naibol uspehom pre UkaJtnL Veliko nkl velikosti, radi tega
mogoča, nstaillfa
Schr*iber I Friedrfi
LJubljana 4, Mestni trg ftiev. 23.
Največja zaloga ur, listnice in nrebrniae. Lastna protokol i rana tovarna nr v Svld.
Tetsfsa 10-11 Srsojavl Stalno skladišča grafita sa livarn«« kovin, bakreno In medena | "
bakrenlk ln medenih cevi o gradnje ia pobiltvo« orodja
In kovinskih proizvodov.
.'V- v a*
ZLHTI1H riHLIlf PERH
Iz predratnog materijala. Prvoklasna Izvedba, sif^rnosti nastaov
PENKALA
c nt om a t olovka, vazda saMJenav
Dobivajo se a svito papirnicama.
Tvornica:
1 §**, aV tU aVagrtJlv
o-
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA U LJUBLJANI
— Brzojavni naslov: Banka LjabljaBa. — DalnUlca eatavnlca SO.OOO.OOO— kron.
Stritarjeva ulica ilev. 2«
Raiarvni aaMasJI 4510O0.
atl aa tta^ — Olarsrnlca s raaanraaH 05,000.000«— krovi.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
Izvrduje vse bančni posle najlculantneje.
Spralama "am I Kupola In prodale vsa vrsto vrednostnih papirjev, valut
In dovolj ujo
„ vsakovrstne KREDITE
aaF* Sprolorna "Vja i
vloge na knjižice in teko« raiun I
proti uoodnamu obrastovaniu I
74
aprave!
Konplčrtne elnktrleaa naprave v mestih in pokrajinah. Proionttraamfa naprav kakor izdelovanje tozadevnih načrtov Velika zaloga vsakovrstnega faaaalasiaia in aletitralahnlft-naga blaaja. — Moderna delavnica, popravila vseh strojev.
Taiafaci številka 442.   ■       ■■■■ =
Tvrdka Štebi in Tujec
RssHcva cesta "i 4, Ljubljana.
Ponudbe !a pciasnila brezplačno.
Zitwi kano tn
fino marmelade
ponuja d> d. Tria/lav, tovarna hranil v &marci pri Kamniku. Islotam se kupujejo zadevne surovine. 7034
	
	I
	1 .
	1
	
nsobllt la koleea alta deli in oprema pnevmatika
g&ra&a 1« delavnica
Mubijaiisi«
Sospf s^efcs^a e. 14 Vegova ulica št 8.
zastoofMltvo aa Juvaeslavilo vseh prolz- J vodov avtomobilov, itd. tvornice ^
SI o® w©r - W
veliko skladiSče vseh delov fn pritikiin. —Promet e o dioničko drastvo Zagreb, Dal at atlaška o ica tt.   Telefon 13-63.
^S,     PodzastopniStvp v nekarerih večjih mestih niso 5e popoinjena. S
Dospela je velika pošiljatev raznh gumbov, igel, modnih stvaii, vezenin, linih žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin, orodja itd. — Za oblilen obisk se priporoča tvrdka
J. Peteline UMa, Sv. Petri dpsib it. 7
tfainitM e cene na drobno In debelo.
Špecerijsko in delikatesno blago kakor: kavo, ć-i, testenine, rttf Olfe, milo. čokolado, ba'i a o, go<at , sir. ko?servira> ao riba ia sad'.o tor/ bogato zalogo raottonih likerjev, koraka,   mama,   aamjauica ta vina v siealeaiceh
priporoCa
pr. Kba8?5 Ljubljana,
MlklošKeva cesta 8»    nasproti hotela „Union"
Zaftrkevaialca z vedno avetisni jedili ln isfcomo oljaco. Si3§t"     Portrsiba Sočna fn eolldos.
Tovarna
Barva
vsakovrstno - -
blago.
Kemično čisti
obleke.
tjHbtiMtt, PJMlensfci nasip 4. SvetlollKa °vra,nike' "pe"
stnice in srajce.
Ndnižnka: Selentenota trt. 3 a
Maribor Horomaslo Hešavja
ajovosata nL 38. Glavni trg štev aa.
4&
odni salon
[6IH - Mili
LJUBLJANA.   Dvorski trg t.
Priporoča najnovttie oblike, za dame ia deklice, modernih klobukov; vetow, pNi bariaaaste m iz ktobučevine.
Žalai hl.hrtl vedno v UmL
Fabrika sHikstno kracaih cigana i cementnih pločica
Hiške zadruge za medžusobno pomaganje i štednju u Mišu
foetatirana 1911 god. na periferiji Nila u neposrednoj blizini že-fez. prage, traži ortaka (družabnika) sa stručnom spremom i kapitalom, ili kupca-
Instalacija se može preobratiti i u drugu granu (stroko) indu-atrije, razpolaže se sledečim malinama, zgradama itd.:
1. ) 99000 KV. M. zemljišta,
2. )    980   „       pod zgradom,
3. ) parnim kotlom ,Cornwall* 75 kv. m. za zaprejanskepovrš.
4. ) Parnom mašinom ležečem od 50 konj. snaga,
5. ) dva komada kazana (kotla) družine 12 m,
f 2000 zapremine 40,000
6. ) Jedan kazan zapremine 16,000 litra.
7. ) Jedna presa za ciglju 10-to časovne proizvod. 20,000
8. )    » pločice,
9. )    „  mašina za drobljenje kamena.
Razne mustre (šablone) za pločice i razne pomoćne mašine. tOva instalacija je u redu i rad može otpočeti odmah. Fabrika je •lankcionirala svega godinu dana pre rata.
Za detaljnija obaveštenja i uslove obratiti se zadruzi u Nišu.
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim eiottroteaaitRl materijal, aaioasaa zateza, različen Zaleta! aurtartaJ ia mo-iona« coavavafii puauavi
Gioroje Crujić
Itfni, JKiletina uL 15.
m ttafc »NaradM tiakanee*
ti
lih li Mili I
30 K. V. A 380/290 voltov, 1CK 0 obratov na m nn. z  zbujale m finaiiiU.il,   stensko pietikalnlco dalje generator za vrtini lok kaj
ko- rgorai, toda 35 K. V. A  nrrrdaj takoj   Motorji ter 'nstaUcijskn bi akoj dobavno sk ad ?fa RSarfnersfcs elo&triOBO Inataiacajoba ln stroirl-Sba dražba z. o. E4efttstro*;a Iberlbor Cospoti.i n »0» St. 8. 8560
s 500.000 do ROO.000 K Išče tovarna lesnih Izdelkov v veči< m mestu Slove i je Ponudbe po' »Lesni 17de!ki* na Anonr>i zavod Drago Beseljak, Littb-
lana, Cankarjevo nabrete 5. 859
cn-Line
Trst — Amerika
tfew - Tork - Bnenrs - Ayroa - Rio   dl   Jaaoiro   Saaios - Vloatev
Brezp atna pojasnila ln prodaja voznih listov za p> tnfke iz Slovenije edino le pri:
Simon Kmetec,
Izubijana, Eclodvroaka ulica 20.
so najpopolnejši 5 Na|večfa zalo^.i ?.a vsakovrstno obrt od navadnih d n. jfinejM' orrerr.. Vodletna (vare»ao!ta.
5 3«. V o k, Llubliena, Sodna utfca Itev. 7,
dobavlja redno
?roser Kstilsn^erein Ges. n. i. K. M li,
Takoratraaao Ur. 9. ?*J*S*E2 41032. Brsofavi: Antraciti WIm.
Vse leto odprto. Termalni vrelci. Absolutno zaveten kraj. Zaprti termalni  plavalni basini. Elektro-hidro-terapija. Dietno zdravljenje Pojasnila   daje Sas*ato*iti*^s - tcitanf nud Aosktmlrs3talle W«en Z.i IrOtfe^tBtsararrasse 3« Pe?asr*r»*afi«r 58185.
Hafvfjf^lttiifsia trgovina
J. Ravnikar, Liubl.ana
Ecto^^rtjHa ai. 2S (vbod skomi mio). Zaloga sak^a, vseli vrst parfca*lov* hlaeevla, tislitrvia, o?f ?:o*% eksSortov, Sffoaa* itd. itd. po Bfii«t&il2a eea&h.
mm, si. m   t n
T»etoIcm iotararb. sta
Wm. Sismska trn It. 28.
Gradba kompletnih električnih central, dalnjevodov in drugih inštalacij. Zaloga in prodaja vsakovrstnega inštalacijskega materijala, kakor mo torjev, svetilk in žarnic za vse napetosti
Hačrti in \\wm\ na želim!
Klavirji na obroke in na posodo!
Bajno He ši »tanini ln harminiji: P5rsvor atetmk^taaaof, Bovfaaanan. Cglssovanlo la popravila stro :c?njaUato la ctrnn.
bivši odltolj Bi«ah. Sfntiea.
Hoaaraoal %rn 13 (pri nunski cerkvi).
Violino, cHre, harmonike.
Strune vseh vrst n« debelo tn drobno Paaaaaaanaa aataaja. t ^EWnjaaajaaaaa_
Pozor, slovanski narodnjaki!
Prodam krasno veleposestvo tik glavnega kolodvora Dravograd - Meta, ehate-ječe iz 85 oralov ozemlje in sicer: 50 do 60 orslev 70 do 80 let starega |ord» smrekovega, borovega in maceanoveaja; od 14 do 65 cm debelosti ga je " kubičnih mekov za posekanje. Vožnje na kolodvor je samo 20 do 40 mm t po lepih treh cestah navzdol In po ravnem tako, da lahko a par konji vsak dan en vagon navozi. PeJeg ttps je Se s'edeče: nova vila z 9 sobami in 3 kabinet'. !;iš a za družino s 6 jokam: in kuhinjo, gospodarsko poslopje, svinjaki, ko drvarnica, poslopje Sa preto, dva velika zidana vrta, 2 koči ali kaiii po 2 sobi zs delavce, vse zidano, z opeko krito ln vse v dobrem stanju.  Vodov, d od pristnega studenea je v hiti, v vflf, v gospodarskem poslopju, v svinjaku ln na dvortscu. Polje in travniki, vse prvega razreda večinoma vse v ravnini. C živino se lafcko redi 20 do 30 glav,   4 do 6 konj,   20 do 30 svinj, peri. kolikor hoče, ker te vse eranairano.  SkladiSče za les je na lastnem ose* uk kolodvora, uredi se lahko električna Žaga in industrijska proga ta nakia< nje in Ukladanje lesa, vse na lastnem posestvu tako. da ol potrebno od 1%?' nobene vožnje. Prod.rn radi tega. ker ml je umrl edini sin in sam sem i 60 let star. Ogleda se lahko vsak dan, ker je tik glavnega kolodvora Diav • grad-Mela. Vel se Izve ustmeno od posefitnfka IVANA VERDN1KA v Mefl o
aiaas
PaSnfe potrošačima plugova
imamo uvek na stovarištu, a primamo i porudžbtne za direktno life-
rovanje iz fabrike:
:-: BRACE EBERNARDTA• ULM :•:
svakovrsnih plogova, ploiiUh gla a, i svih rervnih dtiova pod znakom
DIVLJI
VEP A
Generalni zastnpnid za Jugoslaviju BCUZMAN S. KfKOMĆ I KOM?. - BC
vre * Amerike
samo 6 dni«
Edfaa naHnrafn« 5r^r. vozne listke sa vae linija, vozne iistke za skalno TnJievo Simplon-Oriei!t-Express(Ljub!Iana-Parif
ia vsa zadevna aefaanlla daje
edino koncesijoiL potovalna pisari.
i
DANICA
kina noMrs
Cisti, lika in
konzervira usnje
Proizvaja: V9tLATIAlc ivaraJca bomiaada arolavadav dal. dr.,
Bata 213
Ttrtfan 5-46. atniavl: „CEMIA"
Oosnosrvotaaui (Marij« Terezije) o. it. 13 (Kolizej) M
Važno!
Važno
Gospod Ivan ZlfeHtf, vetapasestnlk ia vatotrgovec v JMoksanalrfjl -iaiani naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnirn po» jetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripra ijen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne inforraac in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanski-konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami.   Gospod Zrbeftć ja r« dom Dalmatinac, gara? ittaaskrvtftski rado$ob, kateri  uživa osobito evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev itd. Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v t tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna pojasnila daje tukajšn
tvrdka
Prtu
i
trgovina z manufakturo na debelo, Turjaški trg št. 1, pisar Židovska ulica Štev. 1, I. nadstropje. 71
BALKAN
delniška družba za mednarodne transporte.
LJubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst Wien.
prtvtzi. Sdttvt s p*ttirt. tmšti. mnvt m vsa strmi.
a? a^^^at&^Jaaa saaaaa^L saaa*# CaaMaaAaaaBlBiBMaaa
jpaaraja vsot vrsi. jarnjvanaNira
Prvo ljubljansko jamo skladišče, spojeno s Hrom lož. žel Carinski agantsta isvnm skiadiše.
Največje domače apadiciioko podjetje v Juiaalavijl-
za
„Slovenski Narod"
se spr*i»e teho].
Oglasiti  se je v upravi lista
Za laaoranal dol odgovoren Valentin Kopitar.