PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški la apravalškl preeted: 9667 South Lafrndal« Ar*. Offtes of PublloaUoa: tS57 South Uwi>dak Ave Talepkoaa, EookvraU 4S04 |^cyEARMXIL Cena Mata Je |6.00 v^^TSŽjZSZ ^'o^^JJlTTSr CHiCAG v poletu iz Rima proti Tu Klinu. ATENE, 9. dec^—Grške čete včeraj vkorakalo v Argyro* tron, zadnjo italijansko ha i v Albaniji. Vest o padcu te-mesta je izzvala velikanska ive v Atenah. Na tisoče jljadi se je zbralo ns ulicah in dfali so ee kriki: "Naprej pro-I ti Rimu!" Premier John MeU in drugi visoki uradniki »o iravljali množico. V vseh | cerkvah se zvonili zvonovi« ko je naznanjena nova grška H . t t \ .j Jugoslovanski mornarji te izkrcali v irski luki konskripcijade-i lavstva jn boga stva v angliji Domače vesti London, 7. dec. — AdmiraleU e priznala, da so Nemci potopili pet angleških ladij, ki ao odstranjevale mine v pomorskih vojnih conah. Te ladje so bile Sthel Taylor, Amethyst, Elk, Slverton in Christmas Rose. Skoro vsi člani posadk so se rešili. New York, 7. dec. — New York Maritime Register poroča, da sta bila grški tovorni parnik San Gabriel in angleški« tovorni parnik Marylyn torpedirana in potopljena v južnem delu Atlantika. J Valencla, Irska, 7. dec. — Ir ska patrolj na ladja je privlekla v.to luko jugoslovanski parnik Četvrti, ki je bil napaden in poškodovan zadnjo nedeljo, ko se je nahajal v bližini irskega obrežja. Kapitan parnika in 22 članov ^posadke, ki so poskakali v rešilne čolne, ko so bili napadeni, so se prej izkrcali v tukajšnji luki. Berlin, 7. dec. — Uradna časopisna agentura DNB poroča, da je bil angleški torpedni bombnik, ki je skušal napasti nemško patroljno ladjo na Severnem morju, sestreljen. Drugo poročilo pravi, da je nemški tribu- Obiak Chicago.—Dna obiskal Bogdan jugoslovanskega roja v Waahi opravljal isto Švica. Moš je t. m. nas je direktor vnega biki je prej v Ženevi, ij liberalen Novi masni napadi najin msd drugim m* je povedal, industrijska središča d» njegova iena js hči svetovno znanega italijanskemu zgodovi- BOJNA LADJA PO J nar^ Viljema Fsrrera, ki je mo- SKODOVANA ral fte pred leti beftati pred faši sti v Švico. Radie« je prišel v Ameriko v zadnjem oktobru. Is MlMOPte Ely, Minn. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Jošs Stare, sUr 40 let in rojen v CahNmetu, Mich., i London, 7. dec. — List Eve-ning Standard, ki ga izdaja lord Beaverbrook, minister z* produkcijo letal, je objavil Članek, v katerem zahteva takojšnjo« ... . . , konskripcijo delavstva in ^a-H^0*" 1 .,v?Jlm* J* stva, ker je U potrebna za ^- ^^L^Sl ^it J* šno borbo proti Nemčiji. Cla- K J^ M^ffiE nek je spisal Frank Owen, u- "J* rednik lista. , v B®U Kr^inK 4 ^ * ^ no, dva sinova in dve hčeri. — Owen citira Lincolnovo itja- Dne 27. nov. je umrla Mary Mar- vo, "da vlada napol suženjska kovičf atara 74 j* ig jet vdo- in napol svobodna ne more ob- va> P0jena v Rumanji vasi'pri stojati," zaeno pa primerja an- Novem miatu. Tu taipušča tri gleške vojne napore z nemškimi. ajnoVe ln tri hčaw. Nemčija potroši tretjino več za vzdrževanje in operacije svoje oboroženo aile kot Anglija. . 1. Owen trdi, da ima Nemčija 16.000 industrijskih inštruktorjev, Anglija pa le nekaj tisoč. m m ^ w Poleg tega ima Nemčija 200 vež-Ltva llg gj^pj. balnih središč, Anglija pa samo1 40. Če ae položaj ne bo spremenil, bo Anglija kpialu izčrpala svoje zaloge. "Anglija mora mobilizirati Iz Pennaytvanije Pittsburgh, Ps. i- Dne 80. novembra je tu umrla Josephine Jordan, atara 63 let ln doma li Broda na Ko)pl. tapušča mola, aina In hčer. Bila Je članica dru- španija potiš- Umerita sklene nila delavce v smdiiahmhhh Pogodba bo kmalu podpisana Mežico Otty, 7. dec. — Tu na znanjajo, da bo Mehika sklenila kupčijo <1 ameriško vlado, da Mehika dobi nekaj ameriških rušilcev v tameno ta odstop po morskih in letalakih oporišč. Sli . . *vw«,.»etl*no kupčijo je bila preti nekaj LA POMOČ ŠPANIJI meseci sklonjena med Ameriko lu Veliko Britanijo. Madrid, dpantja, 7. dec. — . .^ «• Španska totallUrska revolucija! ltN**"*" *n? jf b ,0/ d* je storila nadaljnji korak 1 uve- dobU* '2E2K£ I javi j en jem sindlkallstlčnega rušllcev. Mupči o je predeedn k kona, na čigar podlagi bodo val IR00"™11 odobrl1 »» Formiranje delaih| ske milice pod faši' stično kontrolo AMERIKA OBLJUBI-1 novega mshlšksga predaednlka Camacha. Slednji Je v svojem govoru, ko je prevzel predaednl ški urad, obljubil, da bo Mehi , ka sodelovala 1 Ameriko ln vse-Španska mladinaka fronta po mj utinaklmi republikami pri vzorcu sllčnlh organizacij v | obrambi zapadne hemlafere. delavci organizirani v unijah pod vodstvom stranke falangi-stov. Ta js edina priinana politična atranka v Španiji. Nemčiji in Italiji Je bila tudi u-ptanovljena. Ta^bo vetbala dečke ln deklice do tUroatl 17 let. Dečki bodo ostali člani fronte, dokler ne bodo poklicani v vojaško službo. It ( levelsnda Cleveland. — -Bejak Rudolf ErbeŽnlk je že pred več dnevi izginil neznano kam ln njegova — — ........—----, . . . .. _ t.a nm žena Je apelirala na policijo, naj nal odredil zasego petih švedskih vae svoje industrije za vojne na-1 r ^....... parnikov s tovori vred. Ti so bi-1 pore", pravi Owen. "Ona mora li ustavljeni na poti proti Angli-| produflrati topove, strojnice, 1 Ji- svoje meje ga poišče. Odlel je na delo in potem se ni več vrnil. Njegova že-produnrati, topove^• in petletna hčerka a ta se msd ata in graditi parnike ter ^jne ^ ^ M6l|t{ v drug0 aU. ladje Ce ne bo tega storila, nI _ slovenski lovci Iz upanja ns zmago v tsj vojni. cl€velJaiMUf ki ^ M\i v penn.yl- Nemškl letalci so ponovno na- vanske hribe nad |Ue, ss baha-padli "angleflta industrijska are- j0 t bogatim plenom; teh lovcev dišča. Vrgli so na stotine bomb | je ko tucat. ■ It uradnih virov je prišla vest, da bo zadevna pogodba med Mehiko ln Ameriko kmalu podpisana v Washingtonu, kjer ae vrše pogajanja med mehiš-,klm poslanikom in državnim V smislu uveljavljenega »*ko-lujntfcom Hullom. Združene dr-na bodo vse oesbs, udeležene vl^v« bodo dobile Oporišča na produkciji, smatrane ta člane| mehiškem obrežju ob Pacifiku. Splošna sindikallstlčne tvete. V to t veto bodo potegnjeni tudi trgovci ln profesionalci, Slnd" listična piramida bo alonela na krajevnih in provinčnlh grupah, glavno oblaat pa bo Imela nad vasmi stranka falanglstov. Sleherni sindikat dobi status legalne korporacija. Načrt v grških rokah. Fašistične čete so bile pogna- I m iz hribov pri Porto Eddi. Te 10 imele ščititi legije, ki ae um iejo proti Chimari. "Sovražnik it utrpel velike izgube v bitkah II našimi četami," pravi uradno [poročilo. "Italijani beže tudi iz šrugih krajih sto milj dolge I fronte. Cez 2000 italijanskih »ojakov je bilo ujetih." Grški brambovci so izvojevali jnpehe tudfpri Tepelenu in Ma-ahopolisu v centralnem sektor-1 j« fronte. Grki prodirajo na-| Prej pri Elbasanu proti Tirani, f lavnemu albanskemu mestu. Prvi oddelki so samo 20 milj [proč od Tirane. ' S Porto Eddo so Italijani ople-IM pred umikom, poleg tega pa j *> zanetili ognje, ki so uničili I Aladišča orožja, streliva in živil, * niao prišla Grkom v roke. Askara. Turčija, 7. dec. — U ^no radijsko poročilo pravi, da I* frtka armada zažgala oljnja-nk v dolini Devoli, Albanija. Iz ^ je italijanska vojna mašina |dobivala olje. I^ndon, 7. dec. — Angleški ie-»o v spopadu z italijanskimi južnim delom Albanije ly' ni fašističnih bombni- Poroda leUlski . minister ^ drugih fašiatičnih bomb-kov Je bilo poškodovanih v i-"ix»i»adu. Na angleški atra-I* "i bilo izgub. *»■», 7. dec. — Mussolini Je si-K "Pr Urttgvaj, 7. dec.- JCflnflflfl rCflUCirmfl radnlh krogih,^ Pojasnilo e, da A Ie4ka krlžl4rkft Carnavaron je Bolgarija ugotov la, da je do- bilA nftpttdena ln poško- LI Q ločeno število priseljencev že do- L^ ^ nem|k, ^^ lft.| UVOZ Olflgfl spelo v Dobrudžo, pokrajino, Ka- H ^ 0bjavljeno nazna- tero je morala Rumunijaodsto-I^ Po4kodovintt kriiarka je piti Bolgariji na podlagi sklenje- K y to ^ kjer jo ^ nega dogo/ora v Cralovl. Pri-1 ■ ,H< hod nadaljnjih je bil ^H p*** omenja, da je bila Rumunija je naznanila, da^je kriiark|l napadena, ko se je na-pozvala nove grupe rezervistov L okrog t|BQČ railJ ^ urug; * armado. Nekaj ur prej je ij|kega obrežja. * munski notranji minister odre- ___ dil, da morajo vsi tujci, ki biva- jo v deželi, izročiti policijskim \ Policijski uradnik oblastem potne liste in izkazilni-l ffaVani ustreljen ce do 20. decembra. L . , „ Diktator Ion Antonescu je u- Havans. Kuba 5. v„^t-kret da so židje iz- Fernandez Trevejo, policijski u- £ iz vojaške službe, i»od- radnik, je bil včeraj ustreljen ko kij učeni iz vojasi«s biuzob, ^ „ ojefn avtomobilu vrženi pa prUn^^u. TJ » Trije dijaki tukajšnje vati tudi vojaški davek. Trevcio M jt ^davno vpi na univerzi ln ne Finski premier tolaži ljudstvo Dežel« bo prebfdU kriio L attalBltl. rtMk*. 7. rumunska vla Ida skdSa za- treti revolto Memčija podpira dikta• torja Antonescu ja BIVŠA PREMIERJA POBEGNILA Maros Va*arhely. Ogtska, 7. dec. — Rumunaki diktator Ion Antonescu je formiral vojaško aodlšče ln tnlredll sm rtm^aten ta one, ki ae upijrkjo armadi, po poročilih, ki prihajajo v to obmejno ograko mesto. Obaodbi bodo takoj aledlle eksekuclje. Proti obatKlbl ne more biti priliva. 4 Rumunaki begunci, ki so dospeli sem, napovedujejo, da Je konflikt med Želetno gardo, na-cljsko organitacljo, ln armado blitu. Diktator Antoneecu Je u-atanovll tribuna), da ojači armado ln priprave ta tal; konflikt. Begunci pripovedujejo, da Jc? Rumunijl anarhija. Antonescu ne more pomiriti boreči h se frakcij 2elstne garde, ki js v teku krvave čistke pobila veliko število političnih Jetnikov, pristašev bivšega kralja Karola. H tem se je maščevala nad onimi, ki so umorili Cornell-ja Codreanuja, ustanovitelja ht voditelja fceletn« garde. Begunci pripovedujejo o koncentracijah vojaštva v rumun-aklh mestih. Poročila It Bukarešte javljajo mobilizacijo rs-tervlatov. Na Ograkem prevladuje mnenje, da Hitler podpira rumufe akega diktatorja. Nemške čste še vwdno prihajajo v Humunijo Na tisoče oseb Je še pobegnilo it Rumunije v Turčijo, Jugoslavijo in Ograko. Med begun-hi Afeksan- Sindikallstlčne organizacije I Premier IMeto Hjrtl je dejal y bodo določevala kvote pro^ukcl- svojem govoru ob prllUcl proslav jeza pridružene grupe. Vaa pod- dneva neodvisnosti v Helslnku, vzetja pridejo pod Jurlsdlkcljo da bo Finska premagala vae poteh organizacij. Mladinska fron- težkoče In ovire na avoji trnje- ta bo koopsrlrala t delaviko mi- vi in otkl poti, po kateri mora ________ llco v vseh otirih. DikUtor Pran- korakati. It asdanje krite, ki ni|ci sta Juliu Maniu co Je po uveljavljanju takona It- zajsla aamo Finako, Um več ves der Valda-Vosvod, bivša premi rekel upanje, da sa bašlvljenskilsvet, bo itšla ojačana. Narodna Urja ln vodlUlja rumunake kme-standard španskega ljudstva enotnost Je bila scementlranaluke ptranke. dvignil na splošno. ko* posledica vojne s sovJeUko1 Uzbona, Portugalska, 7, dec.- Ru,,,Jo' . Amerika bo dala kredit Španiji "Finska in več drugih malih za velike količine pšsnics, gaso- držav preživlja Užke čase," Je lina, bombaža, kavčuka In emrt- rekel premier. "Flnaka ne ta njenega mesa, da prepreči vstop hUva od drugih ničesar druge-Španije v vojno.na strani osišča, ga kot nflr, da bo lahko uredila se glasi vest iz tanesljlvih virov, svoje - gospodarsko življenje. Kredit bo znašal najmanj sto Kljub Umu Js pripravljena na milijonov dolarjev. • obrambo svoje neodvisnosti kot /..,.„ . . Jo bila pred enim letom, ko se _ _ Ta akcija Je b la »t^jsns z monil|4 pfoii mogočni list Politika Je objavil počilo odobravanjem Velike BrlUniJe .,, tvojegu dopianika v Berlinu, da ■ tAl.«« I b« U umor i Alf I nnalatiik """'JI. / -________...___ Parlament prekinil zasedanje * Ottawa, Kanada, 7. dec. — Parlament Je sinoči pretrgal svoje zasedanje poUm,,ko je o-dobrll načrU glede redukcije u-voza ameriškega blaga. Naznanjeno Je bilo, da ae bo ponovno aeaUl po novem letu. Sprejeti načrti določajo ro- ^ ^ ^ w .................. dukcijo le onega blaga, ki ni bU dA ne bo ||(t v vojno pPot| An Nemčija bi rada \ končala konflikt Posredovanje med Italijo in Grčijo Belgrad, 7, dec. — Tukajšnji včeraj, ko Je ameriški poslanik Alezandsr Wedell obiskal dikta- Značilno Je U, ker Je nemški torja Franca. Amerika Je ob- dikUtor čeetlUl Finski k proala-IJubila pomoč ftpanlji pod pogo- vam 24-letnlce njene neodvisno Jem, da blago, ki ga, bo dobila na I »ti. Vsi finski čas poslala Nemčiji In vili Hitlerjevo čestitko na prvih u| R tfrik|m prtfmierjem Me • a »I.. _____1 _ — i n I M_____L. 1 i L. I i nualiuil I .. ... t ■ i -77 T. • sal kot dijak na univerzi in ne- Komunistične tiskovinel aterj ^ gJl obdoltill, da Je špion. na ameriškem parniku zadnji uden je bil v izgredih u-na um* r Utreljen profeaor Raul Fiallo. ' Lizbona, Portugalska, 7. dec PredlM!dnik Fulgencio Batlsta je — Več zavojev leUkov s komu- ^ M<,ndpjm p€nftta, rek- nistično propsgando v špamdtem unjVerze, da bo vojaštvo tar jeziku je bilo najdenih na »me-1 d|o unjveri0( ^ 1« bo pripeti riškem parniku Excallbur, ki se nahaja v tukajšnji luki. Dva I člana mornarske posadke sU t>i-. rV ... la a™tirana, 1n( n, uk,, n.m*- tvojo ntodvimott |kih »vtorlt*t D« otitotbo. da j« „ . Al h- _ Premier »kutola pom««itl ujttlm »nfU-Belgrad. 7. dec. — . ,kjrrl vojnim cinikom pri be- Dr^U. CvetkovK Je f*^' ^ " T. okuplr.n. Kr.ncIJ«. Dr- bo JugoelavlJ. hjr^sj urrt c-rtmenl Je bil Informl-trenil »noven^vrjU^ J „ '^.^. •u M Jr.Ul. ni^o depertmmt« » HJ.vUI, d. « U veki .111, ki bi korake u i««Ho pr»- vm-t. Dejanje bita vala mir. atveno potrebno v zvezi z izva janjem oborožitvenega prt)gra-ma. Vlada rpčuna, da bo na ta načih prHlfinHa sedem milijonov dolarjev mesečno. Ta denar bo šel za nakup bojnih leUl, o-rožja in bojnega maUriaia. Lista blaga In produktov, katerih uvoz Je bil reduciran, u-ključu Je avtomobile, svilo, bombaž, vino, likerje, pisalne stroje, a teklo ln več drugih predmetov. Baltimore, Md., 7. dec — Go-verner R. 0'Conor Je apeliral na goventerje drugih držav, ki so prizadeU vslsd akcije kanadske vlade glede redukcije uvoza a-merlškega blaga, naj priporočajo Kanadi omlljenje embarga. V apelu Je naglasil, da Je akupna akcija potrebna, zaeno pa Je Izrekel upanje, da bo Kanada re-vldlraU svoje sUllšče. gliji lin. na strani osišča Rim-Ber- T j straneh In \hh\ velikimi naslovi. UxiUimi ln mu pr#dložll serijo nemških predlogov glede lik vida- I Nadaljnje japonske |dje iiuiljiu.ekA.grtks vojn.^Po-x 1 ročllo dostavlja, da Je Frant von \čete dospele v Indokino\Vui^ uenM |Mi<|||injk v Tup. HanoJ, Indokina, 7. dec. —IčlJl, prevzel vlogo posredovalca. Nadaljnjih tisoč Japonskih vo- y diplomatIčnlh krogih se Je jakov s« Je Itkrcalo v Halphon-L«javil dvom o možnosti takega gu, luki U francoske kolonije.[koraka, k« r so dobro poučeni o Ogromni stroški narodne obrambe VVashington, D. C., 7. dec. — Stroški izvajanja programa na- , ----- ----- rodne obrambe v prihodnjih pe- TI ao ojačlll Japonsko oboroženo stališču Grčije, Turčije in Veli tih letih bodo znašali $86,000,- silo, ki ae že nahaja v Jndokinl jke Britanije. TI še ne vidijo no-000 ooo po računu uradnih kro- In kamor Je prišla na podlagi do- be nega znamenja, da je llkvida-gov' ln ekonomov iH)IJ«delskega govora, kaUrega Je Japonska elja vojne msd Grčijo ln IUllJo departmenU, ki so pravkar ol)ja- sklenila s Petalnovo vlado v VI- blitu, wili zadevno'|H»ročllo. To pome- chyju. Tu poročajo, da so ae vr-ni da bodo povprečni stroški šili novi spopadi med sisntsklmil/Carhpanja ta finančno /rianali |iet milijard na leto. Bko-1 in francoskimi tvtaml v obmej-l -..... nomi ao nataivedall, da se lio|te-|njh krajih, vilo brezposelnih zmanjšalo za polovico v prihodnjih dyeh letih kot posledica itvsjsnjs progra-ma narodne obrambe. - ______ Stavka lesnih delavcev na zapadu Tacoma, Wash., 7. dec -HUvka tesnih delavca )•> usU vila obrat parnih žag v Tacomi, Kverettu In Mortonu kot posledica spora med unijo ADF In delodajslci, ki Je na-Ul ko so alednji odbili zahuvo glade zvl-šanja mezde. C*t 9000 delavcev Je pritadetih zaradi sUvke. Ameriški bombniki za Anglijo Washlngton, I). C., 7. dec — Amerlks Je forgislno i»dstopi. la 20 bombnikov, "letečih trd-njav", Angliji. Ti so bili Itde-lani za ameriško leUlako . silo Pogajanja z Anglijo glede pro daje bombnikov so trajala več t«dnov. Tu por«»čajo, da Je bilo nekaj bombnikov ie doeUvlJenlh Angliji. pomoč Angliji Waah(ngton, D. C., 7. dec. — Kampanja, da Amerika nudi finančno pomoč Angliji, Je dobila oporo, ko Je federalni zakladnik llenry Morgenthau indorairal " " veš- Francoska kolonija bo pomagala Angliji l/ondon, 7. dec,—Poročlk) čs-, ® JplZ amolure Uru„r I« »..m- dektar^U^ dveh h bZa nravi, da - Je «la»rnlcaUak.nr R.a»ev«IU)»e admlnl.tra- rjne-k" ko........ PondleKerrjr Ulja. d. Amerik. » « itrekla< « vM-^»an.ko nMtaaar. t, da ,«-oJllo An,IUI. vlSkl Britaniji v vojni »roti Un*»naka vtada lahko nudi ,WIJI In Italiji na aH 1^.1-U-d- m Bonvina. »ovrnerja U kol.H Javo v pr.U* '"»"f"1 l^"«1 Zč 1'iaiebiii repreieotant An.llJI .t« P«tata, » hirata Oiarleaa de Ciaulla. na- nea. trgovin.kl Ujnik In naia - fran,,.kea. od.a,ra v nik fjataraln.,jjj-S -l/ondnm in voditelja "avo- -IraelJe. n M.r^er BJtott* laainih Kr.nr.«.*", ae J. udale- naMnlk Mer.ln*. re»rvne«a tli aaja ibornlca. , ' »laiema. PtOSVSTI (*»»»»»«»«#*»»«*«««»< «»« .......... m » m w PROSVETA THB ENLICHTBNMENT ' glasilo im lastnima •lotbmbeb mabodmb rooroSMB jsdmots «« M4 Ii»*il »r SI"« N«ro*»lM M UrubM 4rt»»« pto®» la MMrotoilfc M M vr»4«>o. JU* up UM UUiW* rmtin, (MrtH l»-vaatl, dr«M. paami IU.) M U P »hitel«. |p J« piiluAlJ poAlaino. csUofu »od Ui^lkiud .rti«l- WUI k. maniMcripta. >uch m »Uri««, pUy». K>«ft wlll kp raunm* rbobveta iw u b*. up»<»u a*«.. mbmsbb ob tmb fbubsatbs pbsbs ... j i j j j ■ t r i > i........................pp#»— Glasovi iz L naselbin Datum v oktapai« o« prln^r mo« M Mihu pMMPl. Bp »»■ JP • h« ISlBPi pflMUP PpbpvH« ip prppptappp. 4p pp pp» u* •• prtptt 4 Strahovite nacijske bombe! Kdor čits berlinska poročila o poteku bombne vojne med Nemčijo in AngHjo, ae mora smehljati, če ima le drobtino razuma. Kajti, če bi odločevale "bombe" v obliki berlinskih poročil, bi morala biti Anglija že davno — ogromen kup razvalin In pepela In nič drugega. Pomislite: po poročilih iz Berlina pusti vsak nacijski letalski napad na to ali ono angleško mesto ogromen požar za seboj — domala vse mesto zgori. Ampak drugo noč, tretjo noč, četrto noč se nacijski napad na isto mesto ponovi in spet je ogromen požar . . . Čudovita so ta mesta na Angleškem, kl zgorijo dvakrat, trikrat, štirikrat zaporedoma, oziroma ki — nikdar ne zgorijo! Na drugi strani so pa angleške bombe, ki padajo na nemška mesta — plfel. Nič ne zadenejo, nič ne rijzderejo in nič ni škode! Do-čim so nemški letalci te porušili in požgali malone vsa angleška mesta, mečejo Angleži na Nemškem le polževe hišice, ki ao brez pomena! Nemci so seveda "kerlci", ki rušijo le municlj-ske tovarne, municijska skladišča, letališča in druge "vojaške objekte" — in nič drugega — na Angleškem, med tem ko angleški bombniki komaj na vsake tri dni zadenejo le kakšno cerkev, kakšno bolnišnico, kakšen zavod za starčke in otroke ali kakšno kapelico ob cesti . . . Čudovito, kako gre ta vojna! Kako gre z —-gobezdanjem iz Berlina. Ampak golo gobe-zdanje ne ubiji Angležev, niti ne naattuje Nemcev z beefsteakom namesto pasje pečenke! Dokler je Mussolini samo gobezdal, samo lajal,' je bil dober drug*balšča in Evropa se Je tresls, toda danes, ko so ž* Grki naaekali po gobcu, je Muasolini tiho ... Fakt je, da bombna vojna ni šala ne za to ln ne za ono stran; škoda je ogromna v Nemčiji kakor na Angleškem — razlika je pa ta, da An? glija dovoli poročevalcem, da lahko fotografirajo porušena poslopja in poročajo do malega vse podrobnosti o človeških žrtvah in škodi, dočim"pod diktatorjem Hitlerjem ni te svobode in zunanji svet ne izve ničesar 0 faktični Škodi in žrtvah v Nemčiji. Ampak kdor ima možgane namesto žaganice v glavi, lahko ugane, da angleški bombniki ne letajo nad Nemčijo za kratek čAs. Enktat bo svet že izvedel .. . karievo povest "Hlapec Jernej in,ko. Tudi nirem tako izbirčen v njegova |§r*vica^ Program je"taufelnu" ali "teufeinu". Lahko bil pester in zelo dobro izvajan, se je tudi zgodilo* da sem ae po-potem pa smo se malo pogovori- motil, ker delam pomote in sem i>___i__u^mI in znan- li z nekaterimi prijatelji ip znan ci, ne z vsemi, kakor bi bili ra di, ker mudilo se nam je domov Najnovejša od "apizarjev" AmeriAka "apizarska" žlahta je odkrila novo nevarnost za Ameriko. Ameriški "apizar-jl" na vrhu, katerim se je zadnje čase pridružil tudi Joseph P. Kennedy, bivši ameriški poslanik v Angliji in katoliški Irec iz Massachusett-hu — so sp postavili za čuvarje Združenih držav. ki skrbno pazijo, da Anglija ne dobi "preveč" pomoči in da Roosevelt ne napove vojne Hitlerju. Zdaj so ti "apizarji" odkrili, da si Amerika koplje lastni grob, ker pomaga — socialistični vladi Anglije. Angleški socialisti Bcvin, Mor-rison in drugi, ki sodelujejo v vladi za obrambo Anglije, ho pamreč — to so odkrili "apizarji" ; vaak dam bolj samopešni in prav Iahk6 se zgodi, da ostanejo na krmilu in izpremenijo britanaki imperij v socialistično "diktaturo," če Anglija zmaga v tej vojni. Ali ne bo poletu kapitalistična Amerika imela name sitnosti »n*tŽWe probleme s socialistično Anglijo? — Amerika, drži roke proč od Anglije! — lntereaantna je ta reč. Thomaaovl socialisti in njihovi prijatelji, pacifistični liberalci vsake baže, vidijo v obrambni vojni, katero vodi Anglija, le vojno za ohrano angleškega kapitalizma. Ameriški delavec bi bil bedak, če bi se navduševal za takšno vojno K Dejstvo, da v vodstvu angleške obrambne vojne sodelujejo tudi socialisti, jih nič ne motl< Zdaj pa pridejo izolacijski kapitalisti s svojimi priveski in pravijo, da vojna vodi Anglijo v socializem in ameriški kapitalizem bo trpel zaradi tega! Rfs je zanimivo. Hitler je deloma uničil in deloma si je podvrgel nemške kapitaliste, ki so sds j sluge tfjegove diktature, toda ameriški "spizsrji" in kkpitallstičhl izolscionisti se ne boje Hitlerja — boje se pa angleških sociali-Btor, če bi Anglijs zmagnla. kajti potem bi sngleški socialisti diktirali mir * F.vropl. Hjema je čikaški republikanski IM Dally U>eU« ? sadajl 50-letno garanje ia federacije Beflaire, O. — Ker garam za avetovnl kapitalizem Že blizu 60 et, naj začnem ta doplko delavskih razmerah v tej okolici. Kar ae tlže petih premogorovov, obratujejo a polno paro na dva Šihta, nekateri začasno ttrJi na tri. Rova št. 4 in 6 Rail & River Coal Co. Obratujeta po stari metodi, to je "a krampom in lopato'', rov št. 3 pa je mehaniziran, kjer potrebujejo le mlade, močne pre-mogtfje z železnimi pljučami. Pravijo, da stroji strašansko pražijo in tudi oddajajo smrad, menda od sežganega olja. Okrog 800 premogarjev iz tega rqVa, posebno pa starejše so uposllli v rovih št. 4 in 6, ki sta zdaj natrpana kot čebeje v panju. V vaakem prostoru sta po dva moža, oziroma Štirje na dva Šihta. Tako ai v vsaki luknji nekdo služi borni kruhek sebi in svoji družini. Lahko zapišem, da v zadnjih par letih ga je manjkalo v marsikateri družini. Tiste, ki smo delali v rovu 6, so strašili, da ne bo nihče sprejet na delo, kdor ni popolnoma zdrav, toda ni bilo take sile. Od-slovljeni oziroma dela niso dobili ponovno tisti, kl^so imeli visok krvni pritisk in pohabljenci — z eno roko, eno nogo ali enim o-česom, ali pa z naduho. In ti pohabljenci so se pritožili in nekateri, ki imajo umetno roko aH 11 stekleno oko, opravljajo delo prav tako kakor so ga prej ali pa tisti z dvema rokama ali z obema očesi. Resnica je, da jp zelo natačna zdravniška preiskava premogar jev p*edno so sprejeti na delo. Zdravnik ti vse telo otiplje dvakrat, in sicer še bolj natačno kakor pa so cesarski zdravniki pre-gledavali mladeniče za vojaščino v starem kraju. Tam sem bi od cesarskega zdravnika pregle dan od daleč in potrjen k vojakom, potem pa zopet pregledan vsakih oaem dni z drugimi tovariši vred. Tu kako v moji zadevi stojim, šlo do tega, ne bo vsled tega, ker ^ je giaVno tukaj, kar ie Roosevelt predsednik, ampak L^ ^ vegkrat rekel in bom Še, >odo razmere tisti faktor, ki bi je ^ ^ prj naji uniji ni Več ti-pahnile deželo v vojno, pa naj bo gte hrbtenice, čeprav smo 99% predsednikovo ime Roosevelt ali organizirani. Kadar unijskega pa Willkie. predsednik lahko zafrkne kak- Kar se Willkieja tiče kot oae- gen glavni superintendent, mora be, se meni niso prav nič dopa-1 vsakdo priznati, da je nekaj na-dli njegovi kampanjski govori. robe. In če dobiš ukaz, da ne go-Njegovi govori in obljube so se Vori preveč osvoji zadevi, o ka- O priredbi in kampanji Latrobe, Pa. — Dne 17. pov. smo šli "'i možem in hčerkama Mary in Sylvijo v Strabane ha priredbo Cankarjeve ustanove iz Clevelanda. Tja smo prišli malo pred 2. uro popoldne in bila je že precejšnja množica ljudi, naj več pri bari. S programom niso pričeli ob dveh, kot je bilo naznanjeno, pač pa nam je igrala Sj mončičeva godba, ki zelo dobro proizvaja slovenske in angleške comade. p Okrog 15 minut do treh je stopil na oder br. Koklich, ki je fio zdravil navzoče in- predstavi >redsednika CU mr. Louisa Ka-'erleta, ki je govoril o Cankerje vem glasniku. Potem se je pri čela igra "Nevtralni Amor", ka tero je spisal Ivan Molek. Igral ci so dali navzočim veliko zabave in smeha, ker igra je bila dobro uprizorjena. Posebno sta povzročila dosti smeha "Kozoglav" in "Bučeglav" (Medvešek in Ep-pich), ki gta se prepirala radi gnile Avstrije. V tej igri je br. Molek zelo dobro opisal tiste čase. VelHco naših ljudi je bilo mnenja, da -je Avstrija s Francom Jožefom nenadomestljiva, čeprav so sami morali iti po svetu, ker jim domača gruda in cesar nista dala, da bi se pošteno preživeli. Tiste čase sem se tudi jaz včasih oglasila, soseda pa mi je rekla: "Ma-ry, kadar boš prišla nazaj v stari kraj, te bodo za jezik obesili." To je bilo v Času, W. Va, kamor sem prišla iz starega kraja. Za igro so bile pevske točke pevcev Glasbene matice. Zapeli so vseh skupaj 14 pesmi. Peli so izvrstno tn želi velik aplavz. Med četrto in peto točko je nastopil kot govornik br. Milan Medvešek, ki je raztolmačil Cah- križale in. nasprotovale; kar je danes obljubil, je jutri pobijal, tako da ni bil sam sebe g6tov. teri bl radi vedeli tiifli drugi u-nijski člani, je nekaj narobe, ali ne? Ko tako pridejo k meni, jim Se obljubiti ni dobro znal, kako|povem ie to, kar je resnica, ki se naj bi še kaj koristnega storil za delavce? Po mojem mnenju bi bil on kot predsednik glasan, korakal pa bi roka v roki z izkoriščevalci delavstva. V zadnjem mojem dopisu .je bila pomota. Pred 24 leti sem se seznanila samo z mr. Mestkom in ne z mrs., ker ona je bila takrat Š4 v starem kraju in prišla je v Ameriko po vojni. In ona mi je rekla, da rada tita Prosveto, ne pa mr. Lesar it Verone; Mary Fradel, 725. ne da zatajiti. Frank Barbič, 53. "Nič novega na zapadu" Belllngham, Wash.—£di se mi vfce nekako mrtvo. Vsak zase po receptu: "Mind your own buai-ness." Temu je menda krivo več vzjrokov, ki so taki kot povsod ■MH od nobenega kandidata, ki ne stoji na stališču mojih načel, ne morem pričakovati tega, kar smem zahtevati od svojega; iz tega pa vendar ne izvira, da so vsa druga stališča, vsa druga načela, vsi drugi cilji, vse druge taktike enake in da se mi za vse skupaj ni treba brigati. Včasih je res tako, da pozabijo vsi nasprotniki na svo I j a nasprotja in si podajo roke za preprečenj« • skupne nevarnosti. Pri letošnjih volitvah tegi ob vsej konfuziji, ki je vladala V vrstah glav-nih dveh — in tudi nekaterih manjših strank — ni bilo in zelo važna nasprotja so bila take očividna, da jih le politični slepci, katerih j seveda povsod na pretek, niso opazili. Ponovnk izvolitev F. D. Rooaevelta in res. nično velika večina, ifi mu je oddala svoje glasove je pomembna predvsem zaradi teh nasprotij. r H Res je, da zastopata oba kandidata, ki sta mogla več ali manj upati na izvolitev, ohrani-tev kapitalističnega sistema.. Nihče ni mogel pričakovati kaj drugega. Todalud» v tem dru-žabnem okvirju je mogočp napredovanje in na« skega položaj^ naših ljudi, ni baš slabo, ker sleherni ima svoj dom in tudi drugače niso na slabem. Dela se bolj po malem: maj ne delajo po tri dni na teden in druge industrije, predvsem Popravek Verona, Pa. — Prosim, da po- _ „ pravite pomoto v podpisu najine-1 lesna, pa ga dopisa, ki je bil priobčen v Prosti 2. dec. Glasiti bi se moralo TRATAR, ne Trud. Anton in Frances Tratar. • Barbičeve novice Cleveland. — Danes, ko to pi šem, je pondeljek, 2. decembra. Zunaj brije oster veter in sneži Zopet se bodo dobri kristjani pri *eli pripravljati za božič. Mi Slovenci imamo precej teh božiČev ali Božičev". Nekateri ao zidarji, drugi kovači, tretji mizarji in lahko tudi farmarji. Torej smo s tem dobro preskrbljeni. Naše mamice sedaj premišljujejo, Jcaj bodo kupile za božična darila svojim dragim. Mi kot uslužbenci poulične bomo do 25. dec. prevažali vsakovrstne reči na naših "karah." • Pred nekaj dnevi sem prejel pismo, v katerem me neka čita-teljica poučuje v nemščini. Pravi, da "taufol" ni "teufel" in da ženske niso Nikoli If le hudiči. Bo že menda tako, ker sv. pismo nič ne pove, da bi bil Bog vzel rebrerhudiču in ustvaril hudičev- po Ameriki. Kar se tiče ekonoril-1 zadovanje in od otvoritve volilnega boja je bi- ........ Io jasno, da en kandidat pospešuje napredek, drugi pa se je vdinjal reakciji. Tako zvani New Deal sicer ne uresničuje nobenih idealov in pravična kritika ima dovolj prilike, da se bav z njim. Nikakor se pa ne more utajiti, da ; v socialnem oziru povzročil izpremembe, o ka terih pred porazom gospoda Hooverja tudi op timisti niso" gojili nobenih nad. Socijalne re forme, ki so se v zadnjih letih izvršile, niso iz premenile družabnega temelja, vendar pa iz polnjujejo dober del tega, kar je zavedno de lavstvo že davno zahtevalo, a česar si sami svojo močjo ni moglo priboriti. Ce ne b. veh ke množice delavstva cenile teh začetkov, v k terih vidijo obljubo nadaljevanja, ne bi bn D. R. dobil tiste večine, ki se mora smatra za odobritev njegovih socijalnih idej. Inčea šiifno, da je tudi WiUkie dajal delavstvu »M tovila v tem oziru, se prvič ne more ^ da je odkril svoje srce za delavstvo dok * no in da je med njegoviipi in Rooj socijalnimi nazori razlika kakor mdI preU*h stjo in bodočnostjo. Glavni pokrov.telj.n^ ve kandidature so to dobro vedeli da so vsi magnati velike industrije .n finance podpirali to kandidaturo z vsem. mi, P9ve jasno, da so od W.llk,ejeve zmage v čakoVali izpolnitev svojih zahtev o ka* kvaliteti po osmih letih »tke.jon.me op«« je proti vsaki aocijalni reform« ne mo^e nobenega dvoma. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 9. decembra 1920) H »m*** V®lrirSnriics°'prTS padcu ubil Anton Benko iz Snlcs Pr član SNPJ. , j4lc Delavske vesti-glasovi pri volitvah 2. nov. znašajo Združenih državah 912,877 glasov. Grki w si pri plebiscitu Skupina amerNfcih vojakov koraka na parnifc v San Pedru, CaL, IU odrine peeil Honolulu. Jaz ne delam že leto dni. Nisem bolan, ampak delo v majnj je zame pretežko—to delo je na kontrakt. Tako imam dovolj časa za pisanje in čitanje. Kar imam slovenskega čtiva, sem hitro gotov, potem pa vzamem kakšno angleško knjigo, ki si jo izposodim iz mestne Čitalnice. Ravno sedaj čitam "Europe on the Eve", spisal profesor Fre-derick L. Schuman. Kdor hoče vedeti, kaj se je odigravalo za zagrinjalom v krogih evropske diplomacije od leta 1933 do 1939, naj čita to knjigo in potem naj sam naredi sodbo o Stalinovi avanturi na Finskem. Pisatelj sicer ne omenja te avanture, ker je bila knjiga izdana pred tem dogodkom. Velik strah'pred boljševizmom v angleških višjih krogih je dal Hitlerju razne koncesije in vse je izgledalo, ker so mu pač verjeli, da bosta Anglija in Nemčija s skppno močjo uničili boljševizem. Rezultat je bila nena-padalna pogodba med Hitlerjem in Stalinom. Od te pogodbe sta pač oba videla več koristi, prvi, da zavzame ostale dežele, drugi pa se pripravi na vse. In tako emo videli, da je šeTj Hitler na Poljako ln Norveško. Angleški in drugi lordi ao se ustrašili ln sprevideli, da se je tako lepo zasnovan načrt — poraz boljševizma — ponesrečil in potek vojne preokrenil namesto proti Moskvi proti — Londonu. Knjiga je zelo zanimiva, pač za one, ki imajo dosti časa za Čitanje in če hočejo izvedeti, kaj godi za zagrrtjalom. Pisatelj tudi pddrobno piše o avanturi na Španskem in o umoru jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marneillesu ter o drugih spletkah v Evropi, o razsulu Lige narodov kakor tudi o Muasoiinije-vi agresiji v Afriki. . (Dalje eš 9. itraai.) d Iz inozemstva. volili kralja.^ J Sovjetska Rusija. je pobegnil n. Polj»ko . .«*> .rm.dol U P« — N*wa, ki ~ noriuje T. M -tr.hu PrW MP^^^B v M pil., d. «» .n«l*ki ^juMitti tof« M. pote«, ko «,'n*^ „„'tPr JI doceU 1-nkrotlr.li k«^«^ ^ bo* i.Kk/t uodi tudi » « lahko i«od umerilki torlji -m^V^ virali obr»mW) ' - in ilru*> »nVPELJEK, 9 PEOIVItJ reške bojne Udje opazujejo prireditev Igralcev moskovskega gledališča ovice k Slovenije JA POGLAVJA fpOMANJ IN 2BGNANJ Tekom avgusta in septembra (v slovenskih goricah doživeli iegnanj in proslav domačih kvenih patronov, nazvanih .nanje". Že od nekdaj je na-S(U da ob takih prilikah pri-kio ne le domačini, ampak tudi EtKani. slednji često tudi iz ujnjih krajev, osobito še, ako te cerkvene proslave vrše v gnanih romarskih krajih. Ta-imajo tudi Slov. gorice in si-■ Gorsko Marijo pri Sv. -Petru . Mariboru in Sv. Trojico v „ov. goricah. Pri prvi se je vršilo tako žeg-anje\švgusta t. 1. in čitali smo, ko lo pijani fantje takrat vse ^jali v bližnji gostilni. Ni pa >vs€! Pijani romarji in romar-. so v žal lepem številu tavali ino v noč okoli, ceh) naloženi dva na kolesih so se pone-jčili in mnogi so se vračali de-,ov Se le drugega dne zjutraj. Nič lepše ni odjeknila pot sep-mbra k Sv. Trojici. Vinjeni pjitje so tam napadli celo orož-like, alkohol, godba in ples so itvarili razpoloženje, izživlja-e, ki ni prav nič V ugled in nos. « ' INOVE MINIMALNE MEZDE 5KVALIFICIRANIH AVCEV Ban dravske banovine je izdal ro uredbo o minimalnih mez-za nekvalificirane delavce r dravski banovini. Nove mezde zvišane. Tako je bila doslej enimalna »mezda v skupini "A" industrijskega delavca 3 din, slej bo 5.50 din. V skupini |T je bila 3 din, odslej pa bo L75. v skupini "C", se zviša od |175 na 3.75 din. Stroke so po-eljene na skupine v .glavnem Itako kot doslei. V trgovini in Iti v krajih izpod 5000 prebi-cev je zvišana za skupino "A" 3 na 5 din, v skupini "B" od IS na 4.50 din, v skupini "C" pa |ed 2.75 na 3.75 din. Za delavce izpod 18 let, ne gle-i na kraj, ter v trgovini in obr-l.v krajih s preko 5000 prem-ci znašajo nove mezde v skuti "A" 4.25, v "B" 3.75, v "C" §3 din. V trgovini in obrti v | kraj ih z manj kakor 5000 prebi-ev ho mezde za "A" 8.75, za T 3.50 in za "C" 3 din. Za vajence ne veljajo d61očbe ovc uredbe. Kvalificiranemu delavstvu pripadajo najmanj ta-|» visoke mezde, kot so sedanje »ve za nekvalificirane. Zaslu-ekakordnih delavcev ne sme bi-i manjši od zaslužka, ki ga dolo-1« nova uredba za urno delo. Za I®* j1' prejemajo plačo mesečno, dnevna plača na 26-ti mesečne plače. Delodajalec, paje delavcu tudi hrano, sme M'tločanju minimalne mezde »od računati 12 din na dan, [»stanovanje pa 2 din na dan. [»''dajalec, ki se ne bi ravnal nov' uredbi, je lahko kazno-m od 100 do 10,000 din. GR(>zoyiT UMOR m Moravče, Pludencu 30. septembra.—Na ■pri Dobu, v prijazni »•'ji ob banovinski cesti 2elod-' Moravče, je neznan morilec sept. izvršil strašen zlo-• kakršnega ne pomnijo niti P.farejši ljudje v okolici. Na Y'T/nnki način umorjeno so na-B letno posestnico Ivsno I ki je imela lepo, 'rao onkrbovano posestvo ns i^ncu it. 11 inTž kot skrbns ;™*darica uživala sloves daleč pokrom. | četrt na 8. zvečer je šla fr «a !»OM'da Šinkovca .mimo *«flilw)\e domačije na stude-f p° vodo, ko je začula is hiše pPne klice na pomoč. Ustrašila \l* in otekla domov, da skliče P*''" ki .m imelj pravkar ne-PP*la.*a podu. Šinkovce vi so "Iprsvil! proti sosedi in L*r klicali -najprej Ko M ni odzvala, so IWdali v hlev. a ko je tudi Um *> se vrnili t hiši, a ko rwli na pol priprta vrata na P "gIavhš čedte pa je zavil v gostilno. Tisti dan je bila odšla v trg Gmštanj tudi gospodinja Marija Hovnikova. Nakupila je po trgovinah potrebščine. Tudi ona je stopila v gostilno, da se okrepča, in je tam našla hlapca. Ta je bil že nekoliko na-pit in je postajal siten. Zato sta se z gospodinjo že v gostilni prK-kala. Prepir je narasel, ko sta se odpeljala z vozom proti domu. V temi je hlapec kakor podivjan vrgel gospodinjo ob cesto in- jo davil in tepel. Gospodinji se je komaj posrečilo, da se je otela nasilneža in mu ušla. Doma je potem pripravila večerjo. Hlapca pa ni bilo od nikoder, čeprav so ga klicali. Ko je stopila gospodinja iz kuhinje in je bila namenjena proti hlevu, jo je naenkrat napadel hlapec iz zasede. Ves razjarjen je zgrabil gospodinje* z levico za lase, z desnico pa je zamahnil po njej s kuhinjskim nožem. Na njen krik so prihiteli domači, ki so našli gospodinjo Marijo vso krvavečo, z ze-vajočo rano na vratu. Jadrno so jo spravili k zdravniku, ki ni daleč stran. Nato so jo z reševalnim avtom prepeljali v slovenj -graško bolnišnico, kjer ji je akrbni primarij dr. Struad sešil rano in narezano odvodnico. Hlapec je po zločinu pobegnil in ae je nekaj.dni potikal po okolici. Ko ga je prisilila lakota, je poslal nekega šolarja v trg po kruh. V gozdu je pričakoval njegove vrnitve. Namesto šolarja pa so prišli orožniki, ki so hlapca prijeli in odgnali v zapor. Ko so ga zaslišali, j4 izpovedal, da je bil zadnje čase večkrat grajan in se je maščeval v jezi, ki ga je tako hudo dušila, da ji ni mogel dati odduška drugače kakor z napadom na gospodinjo. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« a 1 straal) Po vseh teh intrigsh je bila gotova stvar — vojna z Rusijo. In v tem pravcu pisatelj nadalje analizira, kaj vse se lahko zgodi, kar pa jaz ne bom omenjal — kogar zanima, naj sam čita in sodi. Slavni letalec in avtni magnat sta govorila jezik angleških lordov. Danes sta gotovo Istega mnenja kot predsednik Roosevelt, ker privatni kapital v na-cijski Nemčiji mora služiti vojni. V tem pogledu torej i^i nič bolje za kapitalista kot v bolj-ševiški Rusiji. Privatna iniciativa se v Evropi najbrže nikdar več ne vrne, ne glede kdo bo "zmagovalec". Kdor hoče, lahko to sedaj vidi, kakšen bo konec. Podzemske mase ljudstva ae bodo pridružile onemu, ki bo imel — kruha. In kdo drugi ga bo imel kakor Rusija in Amerika? Sevedat Amerika bo imela svoj problem, ksko uposiiti ljudi, katerih bo po vojni toliko milijonov več brez dela. Kakor John Gunther v knjigi "Inside Europe" priznava Stalinu velike strategične zmožnosti, tako tudi Frederick L. Schumsn navaja v tej knjigi velike zmožnosti sovjetskih voditeljev. V Prosveti smo videli le diktatorje, vse tri, kakor tri kralje, dočim so drugi svetovni opazovalci povsem drugačnega mnenja. Glede besede—diktat. Prej je nismo slišali, dokler so diktirali samo delavcem, po tovarnah in majnah. Ta beseda je prišla na površje, ko so začeli tudi kapitalistom dajati ukor tukaj v Ameriki, a v Evropi pa narav-nost razlastitev. SsJ so celo Roosevelta imenovali s tem imenom in ga dolžill simpatij do komunistov. Kot vse kaže, je vojna v Evropi voda na boljševllki mlin. Po mojem mnenju bo konec tak: boljševUka Evropa, demokratlč- se bodo podvrgli prvemu ali drugemu. Tudi ne verjamem, da bo zmagala Nemčija ali Anglija, pač pa verjamem, da bodo ta ljudstva sprejela socisldemokratično podlago in sodelovala s sovjeti na tehnokratičnem ali socialističnem načrtu, ker ta bo potreben za razdejano Evropo. George Gornik, 498. Uredniška pripomba.—Profesor Frederick L. »human je znsn komunistični sopotnik in zagovornik vsega, kar Stalin počne, pa bili zločini še večji. Br. Gorniku bi priporočali, naj prečita knjigo "The Dream We Lo»T, spisala Freda Utley, če hoče dobiti objektivno sliko Sovjetske Rusije. In Če bo potem še navdušen za Stalinov režim—svobodno mu t Na zemlji živi 7O0JM različnih živali Živali so po svoji obliki in velikosti jako različne. Zaradi lažjega pregleda jih je prirodo-piana veda podelila v razne skupine po akupnlh znakih, vna-njih in razvojnih. Pa še v teh skupinah nahajamo na oči jako velike razlike med poedlniml vrstami. Med sesalci na primer, ki jih poznamo kakih 3500 vrst, so zastopani vslikani in pritli-kavčki, ribaki, ki merijo do 80 m, in hrčice, ki ao dolge dobre 4 cm, torej 7*0 krat krajše in bi jih bilo treba v4č kakor pet milijonov, da bi odtehtate takega orjaka. Ptičev je več vrst kakor sesalcev. Doslej jih je bilo opiaanih okoli 14,000, vendar po veUkostl niso tako o-gromno različni med seboj ka> kor sesalci. « Najmanjši kolibri pač ni dosti večji od rjavega hrošča, vendar ga največji ptič, namreč kondor, ki meri razpet do 8 m, niti stokrat ne presega. Pred nekaj sto leti so šivsll še večji ptiči, n. pr. na Madagaakarju in Novi Zelandiji, visoki 8 m in čez. Njihova jsjoa so merila preko 30 cm v dolžino in 20 cm v širino ter imela vsebine po 9 litrov. Nekaj jih hranijo po večjih- muzejih. Plazilcev, to je kuščarjev, kač, želv in krokodilov poznamo okoli 4000. Pravi velikani med njimi, ki so merili preko 20 m, so že davno izumrli. Danes žive največji plazilci iz skupine kuščarjev, tako zvani varani na nekih ____________________sundskih otokih in zrastejo men- ne Amerika, ostali kontinenti pa d* do 7 m dolgi. V dolžini, n^ pa v telesni teži, preksšsjo te velevarane nekatere kače, n. pr. južnoameriška anakonda, kl doseže dolžino 9 m. Od morskih želv Je največja usnjatlca; 2 m js dolga in tehta do 600 kg. Od vrst, kl živo na kopnem prekaša po velikosti vse druge Želva, ki jo ima angleški Roth-schild; njena črepinja je dolga 156 cm, starost pa JI cenijo na 300 let. Krokodili ali oklopnja-kl so vai ralmeroma velike živali; tudi najmanjši krokodil je preko 1 m dolg, največji, letvar, kl živi v vodah pokrajin od južne Azije do aeverne Avatrallje, pa postane 10 m dolg. Plazilci so razvojno sorodniki ptičev, katerih prednike nahajamo že v jurskih In krednih pisaleh. 51 'M tipa v polete pri BrMferort«. Con«. Pa tudi danes še živi ptič, ki vsaj v svoji mladosti spominja na plazilce. Ta ptič, kl mu domačini pravijo hoacin (opistho-comus hoasin) in spada h kuram, Šivi ob južnoameriških ve-letokih. Mladič ima prva dva prsta na sprednjih končulisah >recej dobro razvita in oborožena s oatrimi kremplji. Z njirpa n s kljunom pa seveda tudi t nožnimi prsti se oprijemlje vej n dokaj spretno plesa po nizkem drevju, kl v njem šivi. Kot mladič je torej hoacin ptič s 4 nogami. Mladiči tudi dobro plavajo In se celo potapljajo. Ko pa doraatejo, jim prsta s kretnji jI na kreljutih pok mi ta v majhni bradavici. Dorasel ptič ne zna več plavati in je prav neroden v letanju. Na veji se hoacin težko drli v ravnotežju, aa-o se naslanja tudi s prsmi, na katerih se sčasoiha napravi ve-ik, rožen Žulj. TI ptiči se hranijo največ z listi in plodovi smrdljivega grma aningas. Smr-de, da jih smrad že od daleč tc-daja. V velikosti sfičijo našim azanom, barve pa po rjave. Najmanj zastopnikov i od vseh živalskih redov ima red krko-nov, kamor spadajo žabe, močeradi, sleporlll 1. dr. Doslej je opisanih kak poldrug tisoč vrat. Velikanov ni med njimi, pae pa so bili nekateri njihovi predni-ki mogočne ŽIvaH. Iz triadne ,vorbe poznamo n. pr. ščltoglav-ko, ki je bila 4 m dolga. Rib je joznanih skoraj dssetkrat vsč takor krkonov, Baš pri ribah pt pričakujemo lahko še mhogo novih najdb, saj, ni drugih živs-i, kl bi imele tako ogromen življenjski prostor, ne v vodoravni, ne v nsvpičnl izmeri. Skorsj do 000 m nad morsko gladino in toliko pod ifjo, kolikor so Jo do-slef mogli preiskati, v vseh vo» da h, slanih In sladkih, žive ribe. Tudi iz globin okoli 4000 m so že potegnili ribe. Celo ptiči ne dosezajo tolikšne navpične razširjenosti, kajti više kakor 2000 m nad zemljo navadno ne letajo. Drug« leteče živali še do te višine ne pridejo. Pač so našli šf v višini 2300 m nad morjem majhne, 2—8 mm dolgi* žuželke, kakor mušice, ušlce, najezdnike itd., vendar te Živali niso tja priletele, ampak so jih tjs zanesli navzg6rni vetrovi in viharji. Po mnenju prirodopls-cev neha v višini 5000 Ih vsako živslsko življenje. ■ Drugi zemeljski produkti pa sejo še mnogo dsljs v višino, U ko n. pr. morska sol, kl so Jo ugotovili do 60 km visoko v zraku. Največ Živalskih vrst oba« ga red žuželk," namreč' okoli 870,000. Drugi redi členonož-cev so izdatno manj številni: stonog js komaj 2000, pajkov cev okoli 16,000 fn približno toliko tudi rakov ali skrluparjev. Med temi Je kaj zanimiv obroč kar guathia maalHeri*. hhiti ii -4* in ličink« žive tajedslno na rf? bah, samci pa, ki se po obliki jako ločijo od samic, žive pnt-m to. Oplojeni samici nabrekne telo, ki je polno Jajčec. Iz t«h izi«z«jo ličink«, pa o«taneJo v materi fn s« toliko čass hranijo z njenimi notranjimi deli. ds Jo povsem pojedo. Karno žlvtovja m trn lotijo. Izjed«ni samici poči oklep in skozi odprtino odplp vajo ličink«, ki ao dob«Ned>io požrl« svojo maUr. Od ostalih živalskih H*bci j« črvov opisa nlh doslej okroglo 18.000, iglo kožcev In m«hovc«v po 5000. spužev okoli :tOOO in pražlvsli KOOO 9000 Vsega skupaj Ai vi danes aa naši temi JI okel Jangtsekiang— kitajsk* reka smrti Najstrahotnejše poplave fcia svetu so na Kitajskem. Središče teh Poplav je mllijonaka trgovska metropola Hankau. Leži ob srednjem toku Jangtsekl-anga, povzročiteljice poplav, "reke smrti". Petdeset milijo-nov ljudi Je tylo prizadetih od poplave. Izgubili so hiše In bivališča, otroke, starše. Voda odnaša vse, do Česar pride. Ljudje ostanejo ftres vseh sredstev. Milijoni stradajo, sto tisoči so našli smrt v valovih "reke smrti". Zdi se, da j# njena narasla sila nezajesljlva, da. Je nI na svetu aile, ki bi jo mogla ukrotiti in {Ja jo je neka kruta, višja aila Izbrala, da bi uničevala in itpodjedala ogromno šiv-IJenjako silo najštevilnejšega med narodi sveta. Bila je dolgo Simbol tujih vdorov, tujih plemen In obtastišpljnešev, ki so preplavljali kitajske prostranstvo, ne da bi naleteli na ovire. Kitajec je trpno prenašal tuje nasllstv", pa čeprav je utonil In shlfel pod njihovo grabelšljvost-jo. Njegova števllnoat In o-gromna žlvljenska sHa sta ga rešili pogina. Vendar pa Je nastala tudi'pri njem (sprememba. ' Danes več ni bitje, s katerim bj drugi svobodno razpolagali. Tzajssil je tujo poplavo. Mogoče pride kmalu tudi Čas, ko ne bo simbol njegovega življenja "reka smrti", temveč zajezeni Jangtsekianj}, ukročeni m udomačeni ustvarjalec življenjske sreče milijonov. _ Danes Jangtsekiang še svobodno razdira. Kitajci so njegovo rasdiralito moč ponekod še povečali, da bi zavrli vdor zavojevalcev. Vsako leto je koncem oktobra višina reke 8 do 10 čevljev nad normalo. Vse naokrog pa ja ravnina, nobenega hribčka nikjer. Voda se svobodno razliva pb širnem prostranstvu, kl predstavlja nekaj m«sec«v le vodno gladino. Ko začne voda vpada-tl, odnaša s seboj vse In pusti samo opustošenost Kadar je višina vode normalna, je Jangtsekiang poglavitna kitajska prometna žila. Reka J« kar pokrita s ladjami, par niki fn kitajskimi "džunkaml". Imajo jadra, vesla, so velike In msjhn« In presežejo vse mogočs plodne zemlje In žuljavih rok. Trgovci se vozijo sami po reki in p<)vsod, kjar pristanejo, j« polno trgovskega hrupa In žl vahnostl. Na bregovih veletoka krasijo 700,000 različnih živali, ftlavnl ivedski prjrodotftsoc Kar«! Lin ne, kl j« prvi prlr«dll razdelitev žlvalstvs (n rsstllnstvs, je opl-ms I leta 1758 vsegs skupaj 4326 živalskih vrst. Poznsl Jih J« večinoma sam vse. Dasl Je to zna nj« — poleg Isitanlškega — o-grom no, ob««ga vendarle komaj ato in šestdeseti del vs«h danes pognanih živalskih vrst. Vsako l«to se na novo odkri* je mnogo Živali,^ rastlin ter Je pričakovali, da pojd« tako še dolgo naprej, kajti še so veliki predeli na zemlji, kl še niso fav-nistično In floristično preiskani, Četa v mvoji soseščini Imamo debelo, namreč Albanijo, ki j« v pogledu živalstva kaj slabo preiskana. monotono sivo nabrežje templji bogov In pokopališča ribiških naselbin. Ilovico in blato ob reki uporabljajo kot gradbeni material sa hiše in koče. Toda te zgradbe niso dolgega veka. Poplave in močni nalivi jih kmalu isperejo s tal. Toda Janktsekiang ne teče samo po nižini. Pst dni plovbe od Shanghaja po reki navzgor so bregovi visoki često tudi par sto metrov. Tu prodira "reka smrti" i o-gromno brzino in silovitostjo po strugi. Gornji tok Jangtsekian-ga slovi kot najnevarnejša vodna proga na svetu, po kateri se prevažajo s čolni. V teh predelih zavarovalnice sploh nočejo sprejeti zavarovanj sa ladje, ker je premija zapadla že tako rekoč ob sklenitvi posla. Za vožnjo po tem delu ao začeli graditi močne in trdne parnike, s močnimi stroji in posebnimi krmilnimi napravami. Samo taki se morejo a uspehom boriti t valovi gornjega Jangtaek tanga. Vendar ae v času normalne višine vode prevešajo po reki ne samo ladja in pa rob rodi, tsmveč jadrnice In tenderjl, ki vlečejo za aeboj vrsto šiepov. Reka je tudi polna "džnuk". "Džunke" imajo posadko 60— BO ljudi. Na nevarnih mestih zlese posadka na obalo ter vleče sama ladjo In Šleve Is drvečih valov. Na mirnejših mestih pa sopet raspne jadra In napreduje t močjo vetrov. Pot od Ichan? ga do Chungkinga traja tako ilO—60 dni, kot je pač vreme in letni čas. Parnlk rabi sa to pot aamo 4 dni. Povprečno računano, da pride komaj petič ali šeatič taka ladja nepoškodovana .v Chungking. Potovanje aamo je romaotič no. Povsod se vidijo budhlstič-nl samostani in temVIJI. Templji ao navadno poavsčsnl ame-Joči se boginji blagega srea Kvan-yin.* Njej darujejo na posebnih palicah kadilo. Ponoči se te pallee s prižganim kadi-lom vidijo daleč naokoli, kot male trspetajoče baklje. Zdi se, kot da *e ne bi dotikale tal, temveč bi njihova svetloba visela nekje v zraku. » • M tja mod Alzacijo in Švico zaprta Bszsl, fivica, 7. dec. Naeij-ske avtoritete so zaprls mejo med Alzaeljo in ftvico potem, ko so dsie Alzačanom v Svicl in Švicarjem, kl imajo posestva v Altaciji, "peto In zadnjo priliko sa povratek v Alzacijo." Pošlanih Daniels naznanil rasignacijo Menico City, 1. dec. — Joae-phus Daniels, ameriški poslanik v Mehiki, Je naznanil, da bo kmalu rsslgniral. Dejal J«. <*« noče ostati nadaljnja štiri leta v Mehiki, poleg tega pa bi rad spisal nekaj knjig, "dokler je še mlad." Daniels Je star 78 let. Kdaj bo predložil resignacljo, ni povedal. • 4 ' Junaški lovec France in tajze sta šla na lov na volkove. Kmalu sta našla volčjo sled. "Tu se morava ločiti" Je predlagal France. "Imaš prav," js pritrdil Lojse, "ti pojdet po sledi naprej, d« ugotoviš, ksm Je -yolk odšel, Jsz pa pojdem p*l sledi nazaj, da ugotovim, od kod je prišel." ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE M tal Srsšlvtel tojalhl la ts|at«e le ItaSt, kt Jih šreKts liteHJe f U evrfce. Kaši »MtavIjMl Uslkf ta |M«esM m«t<»fmilki m Mmit* efcrs)« sei f4mH> R«rWM. ss MNvsebee. Wls. Aetee Janke«Mi, ss Cteeelset Okle Ml akellem. Am!r*| Mrli U KI*. MIm. se šršs-t« MlaoaMHe. Frank Cretea U TIre Niti. Hs.. sa m araSste-vshaSaa Paesa. * Aelae /arelk Is Hamleta, f«, se m vapaSaa rawwr IraeUe. J m Palaraa! ta Mkrarjr. Pa, is »s- |»«|af vm* lak p aH aarnfalk MB M*J« ave|a eaeaial. M dlraktea ItaUl PRO0VKTA SSt7 Srn. U«raSala Ara, C POLOM" ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 EMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK kt*««**«*«««««*«*««* (Se nadaljuje.) In to malodušje, ki ga je izrazil Maurice kot pameten in poučen človek, je naraščalo ter legalo po malom na vae čete, ki ao atale nepremično ter ae razjedale v pričakovanju. Skoraj neopazno ao dvomi in alutnje o resničnem položaju opravljale avoje delo v teh neokretnih možganih; in niti enega moža ni bilo več, najsi je bil še tako neumen, ki ga ne bi bilo navdajalo moreče čuvatvo, da stoji pod slabim poveljstvom, obotavljajočim se na nepravem kraju, ne da bi bil ravno mogel reči, kaj mu vdiha to grenko zavest. Kaj vraga vendar tiče tukaj, če Prusov ni7 Ali naj bi se bili takoj, a-li pa bi kam šli in mirno zaspali! Zdaj so bili siti tega. Odkar je bil zadnji adjutant odjezdil po povelja, je minuto za minuto naraščala tesnoba, in zbrale so se skupine, ki so na glas govorile in razpravljale o položaju. Častniki, katerih se je bil istotako polastil to nemir, niso vedeli vojakom nobenega odgovora, kadar se jih je kdo osmelil vprašati. Ob petih, ko se je razširila vest, da se je adjutant vrnil in da se umaknejo, so Čutili zatorej tudi vsi duhovi o-lajšanje, in vsi so si oddahnili v iskrenem ve-selju. Torej Je zlagala naposled vendarle stranka razuma! Cesar in MacMahon, ki nista bila nikoli za ta pohod na Verdu n in sta slišala zdaj z največjim nemirom, da sta že drugič prehi-tena ter bosta imela proti sebi armado prestolonaslednika saksonskega in prestolonaslednika pruskega, sta se odrekla negotovemu združenju z Bazaine-om ter se podajala na umikanje proti trdnjavam severne Francije, da kreneta nazaj na Pariz. 7. armadni zbor je dobil povelje, da se vrne čez Chene v Chagny, dočim je imel 5. zbor marširati na Polx, 11. in 12. pa na Vendresse. A ker se zdaj zopet umikajo, čemu je bila potem pot do Aisne? Cemu toliko izgubljenih dni in toliko naporov, ko je bilo vendar tako lahko in umevno, da takoj po Reimsu za-vzemo trdne postojanke v dolini Marne? Torej ni bilo niti vodstva, niti vojaškega talenta, niti ne navadnega zdravega človeškega razuma! A zdaj niso več izpraševali drug drugega, zdaj so odpuščali vse od veselja nad tem pametnim ukrepom, ki je edini vodi( iz osjega gnezda, kamor so bili zašli. Vse, od generala do prostaka, je navdajalo čuvstvo, da bodo zopet močni, da bodo pred Parizom nepremagljiv vi in da tam neizogibno porazijo Pruse. Toda z rano zarjo je bilo treba zapustiti Vouziers, da bodo na poti proti Chene-u, preden jih sovražnik napade; in takoj se je taborišče napolnilo z nenavadnim življenjem: rogovi so peli, križala so se povelja, in prtljaga in tren fn-tendance sta bila že odpravljena, da ne bi ovirala arijergarde v njenem gibanju. - Maurice je bil ves vesel; ko pa je skušal dopovedati Jeanu to umikanje, ki naj ga bi izvršili, se mu je izvil krik bolečine: njegovo razburjenje je bilo pri kraju, in zopet je začutil stopalo, ki mu je s svinčeno težo viselo na nogi. "Kaj pa je? Ali se zopet začenja," je vpra% šal korporal vea obupan. Takrat pa ae je njegova praktična pamet mahoma domialila: "Poalušaj, fant, včeraj ai mi pravjl, da imaš " znance doli v mestu. Moral bi si dd^tti zdrav-. nikovo dovoljen je,,da se daš zapeljati z vozom, v Chene, kjer lahko prespiš dobro noč v dobri postelji. AktHjoš hodil jutri bolje, te vzamemo gredoč s seboj ... Kaj ? Ali bi bilo?" V vasi Falaise, kjer so taborili, je našel Maurice starega prijatelja svojega očeta, majhnega najemnika, ki je pravkar hotel peljati svojo hčer v Chene k njeni teti in čigar konj je čakal zaprežežn v lahek koleselj. A že po prvih besedah bi se bila zadeva s štabnim zdravnikom skoraj zlo končala. "Noga se mi je odrla, gospod doktor . . ." ' Takoj ga je nahrulil Bouroche, stresaje svojo ogromno glavo z levjim smrčkom: "Jaz nisem nikak gospod doktor . . . Odkod mi je hudič prinesel takšnega vojaka?" In ko je Maurice poparjen zajecljal nekaj v svojo opravičbo, je nadaljeval: "Jaz sem štabni zdravnik, ali razumete, živina?" Ko je videl, s kom ima opravka, se je moral vendarle nekoliko sramovati, kar ga je pa še bolj razljutilo. "Lepa histerija to, z vašo nogo . . . Da, da, dajem vam dovoljenje. Z vozom ali zastran mene z zrakoplovom! Dovolj imamo takšnih počasnjakov in negodnikov!" Ko je Jean polagal Mauricu lesti na voz, se je ta obrnil, da se mu zahvali; in moža sta se objela, kakor da se ne vidita nikoli več. Kdo je mogel vedeti, v tej zmedenosti umikanja — zdaj, ko so jim bili Prusi za petami? Maurica je presenečala velika ljubezen, s katero se je oklapal tega moža. Dvakrat se je okrenil ter mu zamahnil z roko v slovo; nato je zapustil taborišča, kjer so pričenjali zažigati velike o-gnje, da premotijo sovražnika, dočim so Hoteli odriniti še pred zarjo v največji tihoti. Spotoma je kmet neprestano vzdihoval o slabih časih. Ni si upal ostati v Falaise, in £e mu je bilo žal, da ga ni več tam, kajti ponovno Je izjavljal, da je pokopan, ako mu sovražnik zapali hišo. Njegova hči, veliko, bledo dekle, je jokala. Maurice pa, ki je bil od trud* nosti kakor pijan, ni ališal ničesar ter je spal sede, ko ga je zibal konjiček v naglem trabu: v manj nego poldrugi uri je prevozil štiri milje, ki leže med Vauziersom in Chene-om. Ura še ni bila sedem in mrak se je bil jedva storil, ko je mladi mož ob mostu, ki vodi ria glavnem trgu čez prekop, začuden in drgetaj* stopil z voza nasproti ozke žolte hišice, kjer je bil rojen in kjer je preživel dvajset let svojega življenja. Mehanski se je podal tjakaj, dasi je bila hiša že dvajset mesecev prodana nekemu ži-vinozdravniku, in na kmetovo vprašanje je od-govoril, da ve čisto natankt^kani mu je iti, ter se mu tisočkrat zahvalil za^njegovo prijaznost. Toda sredi malega triogelnega trga pri vodnjaku je optal nepremično, osupel in kakor da mu je opustošen spomin. Kam hodi pravzaprav? Nenadoma se je spomnil, da hoče k notarju, čigar mati, sivolasa in srčnodobra gospa Desroches, ga je bila vsled svojih pravic kot soseda razvadila že izza mladih let. A jedva da je zopet spoznal Chene pri tem tako nenavadno nemirnem življenju, ki ga je delala v običajno mrtvem mestecu navzočnost armad-nega zbora*, ta je taboril pred vrati in polnil ulice s častniki, štafetami, ljudmPiz spremstva, postopači in zaostaležl vsake vrste. Našel je zopet prekop, ki deli mesto od konca do konca ter reže glavni trg, čigar ozki kameni most spaja obadva trikotnika mesta; in tam onostran na drugem bregu je bila še vedno tržnica s svojo mahovito streho, Beroudova cesta, ki se izgublja na levo, in Sedanska cesta, ki gre naravnost. . T ; (Dalja prihodnjič) Ko se draži krompir Jonip Ribičič Benetke imajo en »am "most vzdihov", v Ljubljani »o trije! Zagrenjene, obupane in divje na ves svet hodijo gos|M>dinje ko jutro preko teh moatov na ljubljanski trur in se vračajo polne vzdihov in godrnjanja na Marijin trg. kjer jim Ma rokavica uniformiranega paragrafa usmerja korak. Je menda ni go-a|Mtdinje. ki bi s«j vdana v.botjo voljo vračala s trga preko treh mostov. V— "Ce ga zdajle srečam, bo škandal, če ga zdajle Krečam, bo škandal!" je enega dne v ritmu koraka brundala pred se tudi gospa Olga, ko se je vračala s trga čez troje moatov vzdihov. In bi vedno glasneje udarjala z l*sedami in korakom, da ni butnila vanjo znanka. gb*|m Beba,eob spomeniku mota, ki je Kranjcem napovedal zboljšanje vremena. fitresla Jo je za roko, kakor atreaamo mesečne ljudi: "Za boljo voljo, Olga, kaj ti je?" i "Ca ga zdajle srečam, bo škan-dnl!" aikne gospa Olga še enkrat ln pogleda okrog sel**, ko da ne prebuja. ^ "Ja, koga pa?" ae čudi gonpa Baba. Gospa Olga poloti mreto z glavo solate in peterimi paradižni- ki na stopnišče spomenika in za-godrnja: "Mota, mojega ljubega zakonskega moža!" "Bogomira?" se zavzame gospa Beba. "Saj je to najboljši človek na svetu!, Kavalir, da je malo takih!" "O, kavalir pa, karvalir!" se stru|>eno zasmeje goapa Olga. "Seveda je kavalir, pa ne doma! V gostilni, v kavarni, e da, kavalir non plua ultra! Pridi ai ga ogledat na dom, tega kavalir-ja! Od jutra do večera brunda kakor star medved: Kakšna gospodinja pa si? Taka si kakor vsa tvoja tlahta. Prav nič se ne čudim, če so falirali drug za drugim! Hišo bi lahko imeli ali vsaj parcelo, pn imamo same dolgove. Ne znaš se ravnati po dohodkih. |Najbrte misliš, da se mi bodo nekega lepega dne uauli cekini kakor tistemu oslu v pravljici: Mizica, pogrni se!" Tako ti go-|(lrnja od jutra do večera in ne vidi ne mojih skrbi, ne mojega 11 ruda. Prvega me j« vprašal, v .kateri jarek sem zmetata vae I metuljčke! In.včeraj je kar na>le-|s»m hotel vedeti, kolika je 1iaša | zaloga moke, masti, kave in krompirja! Pomiall — zaloga! O. če ga zdajle srečam ...! Na trgu sem stsla pol drugo uro v vesti za napol gnili krompir pa so ga razprodali, še preden je prišla vrsta name! On pa ... o. če bi ga zdajle . 7.« to solatko ln za teh nekaj paradižnikov sem dala Claai avtne unije piketirajo tovarno Vultee Aircraft Co., Downey, Cat, po oklicu stavke. .. . O, sffj se mi bo zmešalo! Zadnjič sem skuhala marmelado. Pa sem vanjo vsula manj sladkorja kakor po navadi. Ali misliš, da je pojedel palačinke, ki sem jih namazala a to marmelado? Kaj šel Odrinil je krožnik! "Zdaj pa še marmelade ne zna več kuhati!" je zabrundal in šel v Daj-dam na gulaž! O, če ga zdajle—" "Draga Olga, če ni hujšega!" tolaži Beba. "Tvoj Bogomir ..." "Je kavalir, že vem," jo prekine gospa Olga. "Ampak pridi k meni, da ti pokažem kavalirja v vaej goloti!" "Ne-mislim tako* edkima gospa Beba in se bridko nasmehne. Le poslušaj: tvoj Bogomir je angel, ako ga primerjam z mojim Tugomirom. Le poalušaj: moj oboževani Tugomir se je prvega 'domicil, da bo vodil goapo-dinjstvo on! Jaz namreč ne znam razdeliti denarja tako, da bi izhajala z njim do konca meseca. No, si mislim, pa daj! Boš vsaj spoznal, kako težka je U zadeva! In se je res loti. Hodi okrog kakor puran, zmerja služkinjo, gleda v lonce, ae zavzema za eno samo jed opoldne in ti po nekaj dneh pripelje domov—no, ugani, kaj!" VMoko!" "Kaj še! Tri kangle petroleja! "Cemu nam ho petrolej," ai mislim, "saj imamo elektriko!*' On pa. da bova šla v hudih časih v gore v kako odljudeno vas zamenjat petrolej za moko In fižol!" "Saj ni tako nespametna misel!" se navdušuje gospa Olga. "O ne, n| I" sikne gospa Beba, ni, če bi on ne imel revme, jaz pa ne krčnih žil! Kako naj prideva v gore z nahrbtnikom petroleja na plečih, če komaj zmagava stopnice do prvega nadstropja! Pa najlepše še pride. Le. poslušaj ! Ti mešetari moj; Tugomir z mlekarico-za krompir. Ona: Po dva dinarja, on: Po poldrugi dinar! Nobeden ne odneha. On pravi: Pa nič! Ona tudi: Pa nič! In ti vzame nekega dne sredi meseca zadnjih 500 din gospodinjskega denar, sede na bicikel in se odpelje proti Polhovemu Gradcu. Tam da je najboljši krompir. Kupil ga bo po dinarju za vseh petsto. Dvesto obdržimo sami, ostalo da bo prodal znancem po poldrug dinar. Tako da ga dobimo po 25 par. No, prav. On se odpelja, jaz pa čakam. Malo me zaskrbi: Ferdamani dedec, morda se mu pa še posreči! Čakam do poldne, čakam do večera, čakam do polnoči. Ni Tugomira, ni bicikla, ni krompira. Skočim v bližnjo kavarno in telefoniram na rešilno postajo, če jih ni kdo klical tja proti Polhovemu Gradcu. Nič! Slonim ob oknu in vsi lepi časi, ki sem jih preživela z njim, svojim Tugpiriirbm, mi stopijo pred oči. Saj veš, kakšne smo! Dokler 4ive, se jezimo nanje/če pa jih dolgo ni--saj veš, kako je !" , " ("Ah, kaj, če ga tudi nikoli več ne vidim! Se mi vsaj žolč ne bo izlil," zagodrnja gospa Olga. "A le povej, kako je bilo s krompirjem?" "Krasno je bilo! Proti jutru okrog petih priropota voz po ulici. Na vozu Tugomir in voznik, za njima na vozu bicikel, pod bi-ciklom pa vreča krompirja." "No, pa ga je le dobil!" se čudi gospa Olga. "Seveda ga je dobil! Le poslušaj!" zasopiha gospa- Beba in divje pogleda okrog sebe. "Oba, Tugomir in voznik natrkana, da Bog pomagaj! Obiskala sta vse ljubljanske beznice in vse bare. In zdi se mi, da sta še konja opi-la.~Voz je odskakoval kar tako kakor bolha, da se je vreča krompirja odvezala in se je krompir usuval na ulico kakor mana z neba. Kdorkoli je šel mimo, ga je pobfral. Od 500 din sem našla v Tugomirovem žepu še pet kovačev, krompirja pa je bilo od 100 kg še 40 kg v vreči." "Jezus, Marija, saj je še huje kakor pri meni!" se razveseli gospa Olga. "Pa ga nisi, moža—" "Kaj pa hočeš! Zaradi ljubega miru potrpim. Svet je pač tako prikrojen, kakor so si ga oni, naši blatfi možje," ustvarili. Vse je .po njihovem! Povsod!" Pogreb v predmestju ' G. J. Bilo je po kosilu na petek, tak pred pogreborp mladega Klinar- . .. ja, ki se je bil obesil: rad bi bil ^«taJe opomnil oče Khnar. to, kar mu ni bilo dano, namreč slikar, umetnik. Umetniška žilica, ki je je imel ravno toliko, da je bil malo prismojen, mu je nagajala. t y Teta Marjana je hitela pomivat posodo od kosila. Nje same, ki je bila kakor gora, je bHa polna majhna kuhinja. V drugem koncu kuhinje je bila mati Kli-narjeva: debela, majhna, zarip-la, z nizkim, hrapavim glasom, čokatimi rokami, oblečena v petero debelih kril, da bi bilo samo zanjo potrebno še enega takšnega prostora, da bi se počasi obračala po njem. To je bila mati umrlega, gospa Klinarica, ze-Ijarica in branjevka. Zdaj je od pa gromko zaihtela. Ihtela je vso pot za pogrebom. "Moj fant, moj fant, zakaj si nam to storil!" je teta Marjana tulila nad odprtim grobom, ko so črni po gre barji z vrvmi spuščali krsto v grob. Ne tuli, Marjana!" jo jele- Pri prerokovalki "Vaš bodoči mož bo majhen, svetlolas in sinjih oči, ijmel bo dosti denarja . . ." "Krasno! Kaj naj pa storim s svojim sedanjim možem?" 14 SHDPP/NG DAYS LtFT Marjana se je okrenila in razklenila usta. 1 "Molči, ti, rajši je imel on mene in jaz njega kot vas vse, pa ne bom smela niti jokati za njim, za otrokom. Bolj je bil moj ko pa'vaš, čeprav ga je rodila tvoja Urša in ne jaz, tako, da veš!" Trdo je stisnila usta in se s ponosno dvignjeno glavo ozrla v grob. Toda koj, ko je zavela v njo mrzlota zijaj očega groba in je prst, ki je padala na krsto, votlo zabobnela, jo je na novo popadla žalost nad njim, ki je ležal v jami. Zatulila je na vso moč. Ob njej je stal mali Janko in preplašen strmel zdaj na tulečo Marjano, zdaj v grob. Nje- 1 ožila palico, na katero se je upi- gove oči so bile velike, prepla-ralo njeno težko telo, in si je šene in koničaste, nežna bradica umivala vrat, da bo čedna hodi- mu je v joku trepetala. Stisnil la za pogrebom. Oče, dolgi, su- bi se kam, k materi morda, da hi Klinar, sobni slikar, se je pre- bi ga potolažila, toda ni se, za-stopical in delal napoty v tesni kaj zbal se je, da bi ga nahrulila, ker je bil njen obraz od joka še bolj zaripel in rdeč ko siceK Gotovo bi se zadrla nanj. Prav tako glasno, samo ne s takšnim krikom je v robec jokala gospa Marija. Nje za krilo se je držal tri leta star fantiček z debelo, svetlo glavico. Preplašeno je gledal v jokajočo mater in zdaj pa zdaj zatulil še on. Kakor karavana so se vračali s pokopališča. Oče Klinar je močno upognjen kazal pot. Strašno se mu je mudilo. Za njim je še Vedno ihteča s svojim sinčkom Jožo hodila vdova Marija. Precej zadaj je hodila Marjana z materjo Klinarico. To je predolga pot tako zdelala, da je sopi-hajoč komaj še racala. Enajst- kuhinji: 2e celo večnost se je mučil s prižiganjem večno na novo ugasle viržinke. Slednjič so bili gotovi. Oče Klinar je že četrt ure čakal pred hišo z ugaslo viržinko v karmina-sto rdečih ustih in jo prižgal: celo škatlico vžigalic je še porabil pri tej trdi, zanikrni viržinki. Čudil se je, da bodo šli za pogrebom njegovega sina. Ni mu šlo v glave, da je sin tako hitro in čudno končal svoje življenje. Puhal je dim in se smehljal: tako je bil razpoložen vedno, če je bil prej v gostilni. Dopoldritf se je oblekel v črno, pražnjo obleko in za sina šel k maši v stolno cerkev. Seveda se ni mogel zdržati, da mimogrede ne pogledal še v Vežo nasproti, v gostilno pri Kolovratarju. In zgodilo se je, da kljub vsej žalosti ni mogel skrivati smehljaja. Marjana je tudi že bila gotova in je čakala pred hišo. V oprani in zlikani kambrikasti obleki, ki je bila na hitro pobarvana v črno, je bila videti nova, l<-(xa; bila je lepo umita in gladko na prečo počesana. Čudno, še trebuh je nekam skrila. Tako je bila videti čisto spodobna.' Držala se je silno modro, četudi ji je neprestano šlo na jok. Is hiše je že prilezla gospa Marija, vdova ranjkega, z žalnim pajčolanom čez obraz, z robcem na ustih. Zbrani so Čakali samo še matere Klinarice, ki je kot gospodinja imela opraviti še v hiši. In že je tudi zaklepala hišna vrata in spravljala v torbico skoraj četrt metra dolg hišni ključ. Naposled se je prikazala naročena limuzina. Ko so se že odpeljali proti mrtvašnici, so se Šele spomnili, da strica Ludevika ni. Nihče ni vedel, kam je izginil. "No, no, saj sem vedela, da se ga bo spet prijela pijanost, predolgo časa je bil že trezen zdaj, da bi se zdržal še za pogreb. Že včeraj ga je imelo, da bi se ga nairl, komaj sem ga držala doma. Zdaj je zapečaten. Zvečer pa bo razgrajal in delal škandal. Kaj pa bodo f-ekli ljudje, ko ga bodo videli kje v gostilni, namesto da bi šel za pogrebom!" je tarnala Marija. "Pusti sga, pijanca, naj bo, kjer hoče, tudi brez Ludvika ga bomo pokopali," se ja aadrla Marjana, udarila ob bedro, nato roke za vsej letni Janko, ni™ Pusti me, no!" je u/ J vaelej izpodmakniia kmS^A ma * laže. Prijeli *a ogromne prsi in lovi£ zakaj o„i 8predaj „ * H teh. Njej je bila tale JJ^J nitetl A o, tak počakajte no" je zahropla od časa do < ;l , obraza si je otirala pot £ Z. J la je: "Puh kakina ^ toj/, un' Ksna »opam j "Tak počakajte, no, Uršo, po čakaj vsaj ti, stari, saj vidiš Z ne more tako hiteti." Raztogifc na se je Marjana zadrla tdb krepko, da so se daleč- po Z ozirali vsi. Oče Klinar je re81 <*kal in materi ponudil Zdaj sta sama hodila drugimi. "Joj, le kam smo zašli' mJ ni tukaj na tej nesrečni poti nj benega repa nad vrati?" j« gjJ kala mati Klinarica. V domadj predmestju so ga videli nad vj kimi drugimi hišnimi vrati. | Nikar v gostilno, mama, lepi te prosim, mama!" je zastokj Janko. 1 "Molči, na dva dinarja za kil no ali sladoled. Pa tiho bodi! kJ bi res rad videl, da bi me bi konec na tej poti in bi tukaj nI cesti poginila od žeje kakor krJ va?" Janko je vzel denarček, z drol go peščico pa si je obrisa! solzJ ki so mu lezle v oči. Naposled so zagledali znamel nje. / . | "Dobra gostilna je to!" je šJ petaje pritrjeval oče. "Alo,noter!" je kričala in mJ hala mati Klinarica onim, ki gd hiteli spredaj in že tudi z očeton izginila v vežo. In ker je moralj že tako biti, je tudi Marjana u seboj za roko vlekla trepetajoča ga fantička. Ta je sklepal roki in šepetaje prosil: "Ne v gostil no, mama bo spet pijana. Oče ii mati Klinarica sta seveda hiteli naprej, da bosta poiskala dob« prostor. Ugasla viržinka je očeti popolnoma izsušila usta. V kotu ob peči so zasedli dol go mizo. K tej so pomaknili in eno in še so se drenjali. Naro čili so: celo pečeno gos, ducat go lažev, kup kruha. Štefan cvički je bil prazen na mah. Bili so lač ni in žejni. "Ta vročina po cesti/ je še zdaj stokala Urša in si ne prestano izžemala z obraza pot Da bi se prej shladila, je sedli razkoračeno in krilo si je dvig nila visoko * naročje. Noč je bila že, ko so odhajal domov. SU)VENBKA NARODNA PODPORNA JBDNOTA Mlaja svoje publikacije la U pot*« llat Proeveta ia koristi, ter potr«fcai agitacijo svojih draltev ia {Unatra S ca propagando -t o jih Idej. Nlkata pa ae aa propagando drugih pedponUl organizacij. Viaka on»nl«ci}» iai običajno avoje glasilo. Torej efitate rični dopisi ia naznanile drefih P* pornih orgsaisscij ia njik dreto* «« te ae pošiljejo lists Protvota. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. redne konvendje m lahko aara« aa »»»* prišteje eden, dva, tri, štiri aH pet Saaov to eae draiine k «U ninL Uet ProaveU etaae aa vae enako, aa člane ali nečlan« »• eno letno naročnino. Kar pa člani še plačajo pri aeeeaienta »u» » tednik, ee Jim to prišteje k naročnini. Torej sede) ai J Ja liat predrag sa člene SNPJ. List Proeveta Je vaše lertaiaa gotovo Je v vae ki drniini nekdo, Id M rad «ital Uet vsak daa. Pojaenilo:—Vee le J kakor hitro tateri teh «lanov preneha biti flja SNPJ, ali če aa preseli prod od družine in bo sahteval «am »»c in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tca» "u,rl tednik, bode moral tisti član is dotične druHne, ai jo ~ ; naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravnrttru tedaj mors uporništvo snifcti dstum ss to vsoto naročniku. Cena listu Proeveta Je: Za Zdraš. dršava ia Kaaado 94*0 Za Ckero la Chleago Je. 1 tednik ia.............4M \l tadalk in........... ž tedalka la............t M t tednika In..,....... S tednike la..t.........IM • tedalka la.......... 4 tednike la............ Mi 4 tednike la.......... 5 tednikov la........... aič B tednikov la......... .I7J« . m . M* . i* . tN . I* Za Evropo Je Izpolnite spodnji kupen, prilašlte tf.oe veoto denerjs sli »inimii« ipuuHji *v|iwh, k1 r--—— - , Order v pismu In si nsročite Proeveta, llat. ki Jo vaša U-tni"- ^ ^ PROSVETA, SNPJ, SSS7 Sa. Leirndale Ave. Chicago, 111. Prilošene pošiljam naročnina ss »st ^reevete vsot« I.......... CL društvs št........ t) Ime Naalev . i •••••«•■< Ustavite tedaik ia ga pripišite k »aH aarelalal ed sM"lh moje drašiaa: .Čl društvs «... .G. draštve št.. .CL društvs št.. čl društvo št • S) ..........................♦..# I).............................. 4).............................. §| eaeeeeaeeaaaeaaaaaaetaaaaaaeas aeeaeeaaeeasaaaseeaasaaia« Drftovs. Nov